JUGOSLOVENSKO NOVINARSKO UDRUŽENJE SEKCIJA LJUBLJANA
Na narodni praznik 1. decembra 1.1. ob 20. uri v veliki dvorani hotela „Union“ v Ljubljani
slavnostni koncert
SODELUJEJO:
Orkester 40. pešpolka, «Triglavskega», pod vodstvom višjega kapelnika g. dr. J. Čerina; pevski zbor državne realke pod vodstvom učitelja petja g. L. Kramolca; pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» pod vodstvom pevovodje g. Z. Prelovca; prvi tenor zagrebške opere g. Marij Šimenc in pevski zbor «Glasbene Matice» pod vodstvom opernega ravnatelja g. M. Poliča. Pri klavirju dirigent g. Heribert SDetel in konservatorist g. Marijan Lipovšek.
SPORED:
Državna himna.
1. Dr. J. Čerin: «lz vrela ljubavH (suita veselih in otožnih dekliških pesmi). Izvaja orkester 40. pešpolka, «Triglavskega». Dirigent g. dr. J. Čerin.
2. Borel-Clerc: Madlona ob zmagi (La Madelon de la victoire). — O. Dev: «Barčica». Poje pevski zbor državne realke. Dirigent g. L. Kramolc.
3. P. H. Satiner: «Vstal je Gospod». Dr. F. Kimovec:
«Domovina, bela golobica» (mešana zbora s klavirjem, štiriročno). Poje pevsko društvo «Ljubljanski Zvon». Pevovodja g. Z. Prelovec.
ODMOR
4. Arije in pesmi. Poje prvi tenor zagrebške opere g. Marij Šimenc.
''	5.	E. Adamič: «Zabučale gore» («Teče voda»). M. Hu-
bad: «Potrkan ples» (mešana zbora). Poje pevski zbor «Glasbene Matice». Dirigent operni ravnatelj
g. m. Polič.	w
*
Po koncertu v vseh dvoranah „Uniona“
družabni večer s plesom
Sodeluje orkester Sokola I v Ljubljani
Iz vrela ljubavi
Dr. Josip Čerin.
Dr. Čerinova «Iz vrela ljubavi» je suita na motive slovenskih narodnih pesmi, predvsem znane «Sem slovenska deklica». Zasnova skladbe, harmonizacija in orkestracija so zelo interesantne. Izraža veselje in žalost dekliške ljubezni. Nastopi nad 30 sodelujočih.
Madlona ob zmagi*
(lz francoščine prevel dr. A. Debeljak.)
Štiri leta o upu zmage bojevali boj smo hud in potolkli smo sovrage, lovor želi za svoj trud. Kdo prvak' je veselice? Vrla je Madlona to, iz najskromnejše beznice sliši pesem se glasno: Madlona juhej!
Brž vinca nam daj! Najboljšega vlivaj v čaše nato z junaki zapoj: v proslavo pobede naše to smo dali jih, da joj! Madlon, nosi še vina pa ne mešaj ga z vodo.
Zdaj časti se domovina, Joffre, Foch in Clemenceau!
Zbor realcev, sedaj I. realne gimnazije, pod vodstvom g. Luke Kramolca. Da tudi realka goji petje, bo dokazal nastop pevskega zbora tega zavoda, ki ga vadi učitelj petja g. L. Kramolc. Nad 80 mladih grl bo zapelo ljubko O. Devovo narodno «Barčica» in francosko, navdušujočo skladbo C. Borela-Clerca, ki jo je za klavirsko spremljavo priredil M. Tomc.
Barčica
(Narodna.) — O. Dev.
Barčica je spuvana	Barka začne plavati,
Od kraja preč odtisnjena.	' Dekle začne jokati.
Oh, od kraja preč, oh, od kraja preč, «O/i, ne joči več, oh, ne joči več, Nazaj nikoli več.	Ki ne pomaga nečh>
* Pesem so prepevali francoski vojaki leta 1918. v slavnostnem sprevodu skozi Are de triomphe de 1’Etoile ob priliki sklepa svetovnega miru.
Vstal je Gospod
(P. Krizostom.) — P. H. Sattner.
Jutranje nebo siplje nad Gecemani škrlatno zlato.
Veselo vriska pomlad, preko vonjavih trat,, in plašč svoj pestri namaka v zarjin škrlat.
Vstal je Gospod,
vstal je iz smrtne globine,
ostal je iz grobne tišine,
o življenja sladko gorkoto, v novo pomladno lepoto in ž njim je vstalo vesoljstvo.
Bjatje, naša ura je že prišla, vstanimo še mi!
Srca na stežaj odprimo, da vanje solnce božje milosti zasije, da vanje se razlije, veličanstva božjega sijaj.
Velikonočno jagnje! Tvoje rešne krvi škrlat, rodi naj v naših dušah novo življenje, novo pomlad! Aleluja, Aleluja!
Mešani zbor pevskega društva «Ljubljanski Zvon» bo zapel p. Hu-golin Sattnerjevo mogočno velikonočno pesem «Vstal Gospod» in dr. Fr. Kimovčevo prav za narodni praznik primerno skladbo «Domovina, bela golobica», obe s spremljevanjem klavirja štiriročno, ki ga oskrbita dva naša priznana pianista, spremljevalca gg. Heri Svetel in Marijan Lipovšek.
Domovina, bela golobica
(Griša Koritnik.) — Dr. Fr. Kimovec.
Domovina, bela golobica, dvigni se visoko pod nebo, tam kraljuje mir, prostost, pravica, jastrebovo ne preži oko.
Zemski prah si z belih kril otresi, združi srca s solncem in nebesi, prosta, čista kroži nad zemljo.
In ko solnčni žar te vso prešine, spomni loga se, ki v mraku gine, ptic, ki o robstvu žalostno pojo, jastrebov, ki žejni kri pijo. Spusti k nam ko bela se nevesta, tu spleto ti gnezdo srca zvesta, z novim rodom osrečuj zemljo!
Zabučale gore
(«Teče voda.»J (O. Župančič.)
Zabučale gore, zašumeli lesi, ah, mladost ti moja, kam ušla si, kje si? Ah, mladost ti moja, kam si se zgubila? Kakor da bi kamen voda potopila.
Časi, mladi časi, neužiti krasi, moja mlada leta niso vžila sveta. Kamen, še ta kamen v vodi se obrne, le mladost se moja več nikdar ne orne.
Matični zbor si je izbral za svoj nastop dve novi skladbi. Predvsem bo zanimala E. Adamičeva prireditev najljubše Masarykove pesmi Zabučale gore («Teče voda») za mešani zbor in jako posrečena prireditev M. Hubadove blejske narodne «Potrkan ples». Izvrstno, domače, pa vendar v umetniško obleko odeto blago. Priljubljeni tenorist g. Marij Šimenc bo zapel par pesmi, arij in solospevov, ki bodo gotovo v veliko veselje poslušalcev.
Potrkan ples
(Narodna žaljivka iz blejske okolice.) — M. Hubad.
Igra je ukazana, tla so namazana, hoj hej, hoj hejl Kaj bo pa zde j?
Zahvaljen bod’ ljubi moj zet, ki prišel si pikasto vzet, je pikasta, lisasta, šepasta, vegasta, skrinjo pa polno ’ma suh’ga zlata.
Tralala ...
Tolaži se dobri moj sin, saj nisi edini trpin.
Moja je muhasta,
sitna, jezikasta,
trdih pesti in koščenih je rok.
Fantje, dekliči vi, bas že hudo renči.
Hoj, hej, kaj bo pa z dej? Zdaj, ljubica, udari v roko, skočiva le hitro v kolo.
Glej, roka se roke trdno drži, lice pa naj se veselja žari.
Zdaj, ljubica, daj mi roko, da ljubiš vedno zvesto.
Bela ko sneg, rdeča ko kri, v srcu si mojem zapisana ti!
Tralala...