GLAS LETO XXIV. ŠT. 7 (1117) / TRST, GORICA ČETRTEK, 21. FEBRUARJA 2019 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Jurij Paljk Molk ni sprejemljiv! ragi bratje in sestre, od četrtka do nedelje bo v Vatikanu srečanje predsednikov vseh škofovskih konferenc o temi zaščite mla- doletnih in Cerkve. Vabim vas, da molite za to srečanje, ki sem ga hotel kot dejanje močne pa- storalne odgovornosti pred tem nujnim izzivom našega časa”, je prosil vernike z vsega sveta papež Frančišek minulo nedeljo in tako ponovno poka- zal, kako si želi, da bi v Cerkvi prišlo do korenitega očiščenja. Gre za srečanje o zaščiti mladoletnih v Cerkvi, ki bo od 21. do 24. t. m. v Vatikanu. Dogodek bo po- tekal na zahtevo papeža Frančiška, udeležili pa se ga bodo predsedniki vseh škofovskih konferenc. “Zanikanje je primitiven mehanizem. Moramo se oddaljiti od kodeksa tišine, razbiti sokrivdo, kajti molk ni sprejemljiv”, je o spolnih zlorabah v Cer- kvi na posebni tiskovni konferenci povedal Char- les J. Scicluna, tajnik Kongregacije za nauk vere in član organizacijskega odbora srečanja. Prve tri dni, od četrtka do sobote, bodo udeleženci zbrani v novi sinodalni dvorani, kjer bo vsak dan namenjen enemu od vprašanj: odgovornost ško- fov, accountability oz. komu mora škof ali pred- stojnik reda poročati o svojem delu, ter transpa- rentnost. Papež Frančišek bo prvi dan imel uvodni govor, ki bo predvsem metodološke narave. Sicer pa bodo škofje vsak dan poslušali tri poročila, ime- le jih bodo tudi tri ženske, sledili bodo vprašanja in odgovori, zatem pa še delo po skupinah. Ude- leženci srečanja bodo prisluhnili tudi pričevanjem žrtev zlorab. Vsak dan se bo začel in končal z mo- litvijo. V soboto zvečer bodo udeleženci srečanja skupaj s svetim očetom obhajali spokorno bogo- služje v dvorani Regia v apostolski palači. Tukaj bo tudi v nedeljo ob 9.30 papež s škofi obhajal sveto mašo, sklepni nagovor bo imel papež Fran - čišek, ki si odločno prizadeva, da bi postala Cerkev čista, prosojna, vredna Kristusovega evangelija. “D Okrogel jubilej Kulturno in politično zmeraj dejavni, mladostni Antek Terčon je dosegel pomemben življenjski mejnik 10 Goriško višješolsko središče Prof. Jernej Šček je dijakom licejev Gregorčič-Trubar spregovoril o fil(m)ozofiji z izvlečki filmov 15 Foto Tamara Mizerit Prešernova proslava Na svojo kulturo bodimo ponosni! ROJAN nedeljo, 17. februarja, je Društvo Marijin dom, v sodelovanju z Glasbeno matico, Klubom prijateljstva in s pokroviteljstvom Slovenske prosvete, proslavilo dan slovenske kulture v Rojanu. Pred prireditvijo so se prisotni zbrali v vhodnih prostorih doma, kjer so organizatorji odprli razstavo rojanskega slikarja Roberta Kozmana. Po uvodnem pozdravu predsednice društva Dorice Žagar je umetnika predstavila prof. Jasna Merku'. Kozman spada med umetnike, ki ustvarjanje doživljajo intimno. / str. 11 MČ V www.noviglas.eu Pomladno prebujanje Praznik sv. Valentina Mikavni drobci vaške zgodovine ŠTMAVER koli sv. Valentina, ko se v rastlinah že počasi začenjajo pretakati življenjski sokovi in v zraku je, posebno v sončnih dneh, že slutiti prihajajočo pomlad, zaživi prijetna vasica Štmaver ob vznožju Sabotina. Na njegovi sončni strani so raztresene domačije, v katerih gospodinje ob vaškem zavetniku pridno cvrejo tradicionalne štruklje. Te ponujajo na vaškem praznovanju, ki ga že dolgo vrsto let prireja Kulturno društvo Sabotin v prostorih nekdanje štmavrske šole, v kateri je nekdaj poučevala tudi pesnica Ljubka Šorli in tu med tednom tudi stanovala. / str. 8 Iva Koršič O Srečanje pod lipami Zastopanost v izvoljenih telesih GORICA ajamčeno zastopstvo na deželni ravni in - še predvsem - v rimskem parlamentu bi bilo za slovensko narodno skupnost v Italiji nujno potrebno, še zlasti v novih časih, ko se zdi, da bomo vedno težje izvolili svoje predstavnike. Cilj ostaja težko dosegljiv - po mnenju marsikoga - tudi zato, ker nismo dovolj enotni, ker nimamo dovolj usklajene vizije. / str. 3 Z Štefan Čok Obiščite nas na našem spletnem portalu www.noviglas.eu in na družbenih omrežjih Srečujmo se tudi na spletu! Slavica Radinja Svet okrog nas21. februarja 20192 Povejmo na glas Spomin, ki vidi le sebe Med Slovenci na peti celini Pogled v zgodovino (1) aše rojake “down under” sem imel priložnost obi- skati jeseni leta 2017. Za- nimalo me je predvsem, koliko so slovenske skupnosti še žive, kako so se spreminjale skozi čas in kakšni so obeti za prihodnost. Pogled v zgodovino naseljevanja Avstralija je bila kot najbolj od- daljena celina za Slovence dolgo precej neprivlačna. Do konca prve svetovne vojne so na njeno zemljo stopili le posamezniki slo- venskega rodu, po večini po- morščaki ali pustolovci. Ko so v 20. letih prejšnjega stoletja ZDA vse bolj omejevale preseljevanje, je absolutni primat po številu iz- seljencev s slovenskega etničnega ozemlja prevzela Južna Amerika, predvsem Argentina, povečalo pa se je tudi število rojakov, ki so se odločili za plovbo do Av- stralije. Največ je bilo Pri- morcev, poleg njih pa tudi Belokranjci in Notranjci. Sedma številka Izseljenske knjižnice, ki jo je leta 1936 izdala Družba sv. Rafaela, navaja, da je takrat v Av- straliji živelo 700 Sloven- cev. Večji val slovenskega na- seljevanja je Avstralijo zajel po koncu druge svetovne vojne, najprej iz taborišč v Avstriji in Italiji, kasneje v 50. in 60. letih pa s prebegi čez mejo. Tem so nato sle- dili tudi legalni izseljenci, ki so odšli s potnimi listi. Množično priseljevanje se je ustavilo sredi 70. let, ko naj bi v Avstraliji živelo med 25.000 in 30.000 Slo- vencev. Med njimi je bilo največ Primorcev, sledili so Prekmurci, Štajerci, Be- lokranjci in Notranjci. Iz Primorske se je največ ljudi iz- selilo iz Brkinov. Daleč daleč naj- več. Ko se človek zazre v to real- nost (pa se Brkinci seveda niso se- lili le v Avstralijo, ampak tudi drugam po svetu, pa tudi v Trst, Koper in druga okoliška mesta), se zave, kako zelo je bilo demo- grafsko opustošeno to območje, in še bolj začuti ozadje današnjih izpraznjenih vasi. Precej Primor- cev v Avstraliji je tudi iz Vipavske doline in s Krasa. Prebežniki so svojo pot pogosto čakali v taboriščih v Italiji, kjer so čakali na prosta mesta na lad- jah in vstopna dovoljenja Avstra- lije. Po prihodu v novo domovi- no so morali dve leti delati na do- deljenem delovnem mestu, da niso izgubili statusa in da so od- plačali vožnjo. Poleg težke indu- strije (npr. železarske) so pogosto delali na plantažah sladkornega trsa, v gradbeništvu, kasneje pa pri gradnji električnih elektrarn v kraju Snowy Mountains in na N Tasmaniji.Nastanek impresivne slovenskeinfrastrukture Po drugi svetovni vojni se je v dveh desetletjih in pol v Avstrali- jo preselilo veliko število ljudi, pretežno enake starosti. Prišlo je sicer tudi do kar nekaj mešanih zakonov (večinoma slovenskih fantov, ki jih je bilo več, navadno s priseljenkami drugih narodno- sti), kar pa je vodilo tudi v asimi- lacijo. A večina se je ob koncih tedna po garaškem delu najboljše počutila v slovenski družbi, zato so se hitro začeli med seboj po- vezovati in že kmalu razmišljali o svojih prostorih. Začetki so iz- gledali takole: ob koncih tedna so se za druženja dobivali v par- kih in imeli piknike na prostem ali se srečevali v lokalih. Za zaba- vo, a tudi za zbiranje sredstev so začeli prirejati razne plese, za ka- tere so dvorane najemali. Ena iz- med sogovornic se je spominjala, da so si kozarce sposo- jali, jih prali na njiho- vem vrtu, sestanke imeli v garaži in tako prihranili čim več sred- stev. Najprej so ta na- menili nakupu parce- le, kjer so začeli pikni- ke. Temu je navadno sledila koča ali manjša zgradba, nato pa, ko so dovolj prihranili, so zgradili velike domo- ve, s pripadajočimi parki in igrišči. Od prvih zbiranj sredstev do končne postavitve današnjih domov so včasih trajala tudi tri desetletja. Večino domov so do- končali v 80. letih prejšnjega sto- letja. Ena izmed takratnih orga- nizatork mi je pripovedovala, ka- ko je tik pred začetkom prireditve izvedela, da ji je doma umrla ma- ma. “Mama na parah, jaz pa na- smejano stregla ljudem. Do kon- ca dogodka nisem nikomur nič povedala, vedela sem, da me po- trebujejo in zadeva ne sme spo- dleteti, če hočemo pravočasno nabrati dovolj denarja, da nam ara ne zapade”, so bile njene be- sede. Nastajale so mlade družine, ne- kateri so kot par prišli že iz Slove- nije, drugi so se spoznali pod južnim križem. Število otrok je bilo veliko in klube so napolnile številne dejavnosti – sobotne šole slovenščine, mladinske folklorne skupine, pevski zbori, za odrasle pa balinanje in drugi športi, kar- tanje. Na kratko: cele konce ted- na so številni preživljali v pov- sem slovenskem okolju sredi Av- stralije. V štirih desetletjih pa se je marsi- kaj spremenilo. Impresivna in- frastruktura, ki je rezultat prosto- voljnega dela in prihrankov roja- kov, še vedno stoji, vse težje pa je klube napolniti z dejavnostmi. Ideološka diferenciacija Poleg verskih središč (o katerih več naslednjič) so bila osrednja zbirališča slovenska društva. V Melbournu, kjer živi največ Slo- vencev, delujejo kar štirje sloven- ski klubi, v približno 75 km od- daljenem Geelongu pa še eden. V Sydneyju, drugem največjem slovenskem centru, delujeta dva kluba ter še po eden v uro in pol oddaljenem Wollongongu in dve uri oddaljenem Newcastlu. Razlogov, da so se Slovenci združili v več različnih klubov, je več. (1.) Razdalje: dokler človek ne v živo začuti obsežnosti avstralskih razdalj, si jih res težko predsta- vlja. Voziti skozi mesto tudi sko- raj 100 km je očiten razlog, da se je srečevati le v enem klubu težko. (2.) Število ljudi: Slovencev v Melbournu in Sydneyju je bilo toliko, da bi bilo njihovo delo- vanje le v enem klubu zelo težko izvedljivo. Že zaradi samega pro- stora, še bolj pa človeških rok, ki ob dogodkih skrbijo za hrano, pi- jačo itd. (3.) Regionalizem: vezi med ro- jaki iz istega dela domovine (Pri- morske, Štajerske itd.) so močnejše kot do ostalih regij. (4.) Ideološke razpoke: vprašanje odnosa do Jugoslavije in komu- nizma je bilo vsekakor pomem- bno. Opredelitve pa niso bile ta- ko enoznačne, kot je bilo to, re- cimo, v Argentini, ZDA, pa tudi evropskih državah. / dalje Dejan Valentinčič Pismo predsednikov SKGZ in SSO italijanskemu predsedniku Mattarelli V središču mora vselej biti spoštovanje raznolikosti! redsednika krovnih organi- zacij Rudi Pavšič, SKGZ, in Walter Bandelj, SSO, sta na predsednika italijanske republike Sergia Mattarello v zvezi s prosla- vljanjem dneva spomina naslovi- la naslednji dopis: “Spoštovani gospod predsednik, v imenu slovenske narodne skup- nosti v Italiji se obračava na Vas, da bi Vam izrazila začudenje in globoko skrb v zvezi s tonom izrečenih besed med proslavljanjem dne- va spomina. Še nikoli ni bila vse- bina uradnih nago- vorov predstavnikov najvišjih krajevnih in državnih oblasti tako enosmerna, brez najmanjše omembe celotnega dogajanja, ki ga ne naključno navaja 1. člen zakona št. 92 z dne 30. marca 2004, s katerim je bilo pra- viloma uvedeno to proslavljanje in “do- loča kot dan spomi- na 10. februar, zato da se ohranja in obnavlja spomin na tragedije Italijanov in vseh žrtev fojb, izse- litev prebivalcev iz rodne Istre, z Reke in iz Dalmacije po drugi sve- tovni vojni”, kot “najbolj zaplete- na zadeva vzhodne meje”. Prav o tej zapleteni zadevi ni bilo sledu v številnih uradnih posegih, v ka- terih se je raje z efektnimi stavki pokazalo s prstom samo na enega krivca tako za predvojna, med in povojna dejanja ter se je za- molčala sramota fašizma. Ta pristop gre v povsem nasprot- no smer od tiste, ki so jo začrtali predsedniki treh držav, Italije, Slovenije in Hrvaške, na zgodo- vinskem srečanju ob koncertu miru v Trstu julija 2010, ko so se dogovorili, naj postane zavest o tragedijah, ki so jih doživeli pre- P bivalci teh krajev, del skupne de-diščine vseh nas: nič več vojn, na-silja, temveč vzajemno spošto- vanje raznolikosti, spoštovanje tragedij in spoštovanje zgodovin- ske resnice, ki je ne bi smeli pot- varjati in izkoriščati v politične namene. V tem smislu bi radi opozorili na zelo dragoceno delo, ki ga je opra- vila mešana italijansko-slovenska zgodovinsko-kulturna komisija, ki sta jo ustanovili zunanji mini- strstvi Republike Italije in Slove- nije z namenom, da izvede ob- sežno raziskavo in prouči doga- janje z vseh pomembnih vidikov v zgodovini kulturnih in poli- tičnih bilateralnih odnosov. Zgoraj omenjena komisija, ki jo je ob sopredsednikih sestavljalo še šest članov za vsako državo, si je zadala kot cilj pripravo končne- ga poročila za obe vladi. Naj na- vedemo samo imena italijanskih članov: prof. Sergio Bartole (so- predsednik), prof. Fulvio Tomiz- za, sen. Lucio Toth, prof. Fulvio Salimbeni, prof. Elio Apih, prof. Paola Pagnini, prof. Angelo Ara, potem še prof. Giorgio Conetti, prof. Marina Cattaruzza in prof. Raoul Pupo. Gre za sama zveneča imena, ki ne dopuščajo sumov ali dvomov o nepristranskosti mnenj. Prav to težko in zahtevno delo, ki so ga dolga leta opravljali tile zgo- dovinarji, bi moralo biti podlaga za vsakršno mnenje o številnih tragedijah teh krajev in poseg po tem, vključno z dramo eksodusa in fojb, ki nikakor ne sme biti po- zabljena, ne zmanjšana, še manj pa izkoriščena. Slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijski krajini že vrsto let sodeluje z ezul- skim združenje ANVGD, izhajajoč iz predpostavke vzajemnega spoštovanja pre- trpelih krivic in nasilja vsak na svo- ji strani. Ravno to spoštovanje je omogočilo, da je duh medetničnega sobivanja in čez- mejnega sodelo- vanja postal de- diščina vseh nas, in prevetrilo ra- zlične duše tega pluralnega in večkulturnega območja. Toliko bolj velja to za obe manjšini, ita- lijansko v Istri in slovensko v Ita- liji, ki predstavljata idealno pove- zavo teh krajev. Zato so nas prizadele in užalostile besede, ki nimajo veliko opraviti s spravo in spoštovanjem spomi- na, saj je splošno znano, da med žrtvami fojb niso bili samo Itali- jani, ampak je bilo tudi več Slo- vencev in Hrvatov. Zato tudi ob priložnostih, kot je bila ta, pričakujemo večjo občutljivost, zato da se ne izniči pomembno delo vseh tistih, ki so si več dese- tletij prizadevali zaceliti globoke rane, ki jih je zgodovina pov- zročila ljudem na teh mejnih ob- močjih. S spoštovanjem. ” ako bedni in žalostni so dogodki, ki so se zgodili v Bazovici in vzporedno v Go- rici, kako bedni in žalostni, a še kako vredni resne obsodbe v smislu, naj se ne bi nik- dar več ponovili, saj vendar ne gre za zgodovi- no, ampak za to, kako bomo danes in v pri- hodnje skupaj živeli. Če se namreč spomnimo, kakšna naj bi bila tragedija druge svetovne voj- ne, kot jo je opredelila spominska svečanost namenjena fojbam, se lahko resno zamislimo, in to prav zaradi sedanjega časa in v njem na- raščajočega nacionalizma. Bodimo skrajno ja- sni, prireditev je želela povedati naslednje: žrtve mojega naroda, čeprav ni šlo le za pripad- nike italijanskega naroda, so vnebovpijoče žrtve, katerih trpljenje ne bo nikoli dovolj priz- nano, poplačano in poravnano, ker se je nji- hova muka končala s smrtjo, in kadar je na de- lu smrt, ni preklica, ni povrnitve življenja. In dalje: vse to so zagrešili krvniki od nekod dru- god, krvniki drugih narodov. Kljub temu da je v vsakem primeru dogodek tragičen, o tem ni najmanjšega dvoma, pa je nekaj hudo narobe, če ga prikazujemo iztrganega iz celotnega sklo- pa znanih dogajanj druge svetovne apokalipse. Še posebej če si prikličemo v spomin tedanje do skrajnosti skrajne nacionalizme, ki so želeli z ognjem in mečem spremeniti podobo sveta, zagotovo v do kraja mračno in nasilno re- sničnost. Nikoli ne bi smeli izhajati samo iz se- be, iz svoje tragedije, zgolj iz tragedije mojega naroda, nikoli ne bi smeli na ta način pozabiti tragedije drugega naroda, drugih narodov, še posebej trpljenja sosednjih narodov, nikoli. Ni- koli ne bi smeli reči ali misliti, da me usoda drugega naroda in drugih narodov ne zanima, zanjo naj se pač brigajo oni sami, ker je naša prva in sveta dolžnost, da skrbimo za svoje lju- di, za naše ljudi, za moje ljudi, kaj se dogaja z drugimi, je njihov problem, se me ne tiče, se nas ne tiče. Vse to so tista in takšna nacionalna prepričanja, ki bi jih veljalo enkrat končno pre- seči, in to z vso odločnostjo, saj so popolno na- sprotje vsakršnega sožitja, vsakršnega temel- jnega razumevanja, vsakršne miroljubne pri- hodnosti. Res, ljubim svoj narod in razumem, da tudi drugi ljubijo svoj narod, ampak istočasno moram v svoje dobro graditi tudi sožitje z drugim narodom in drugimi narodi, moram ljubiti tudi drug narod, moram istočasno z ljubeznijo do lastnega naroda ustvarjati razumevanje z drugim narodom, si- cer kakšno bo naše življenje, če bomo mislili samo nase, saj bomo imeli v svoji bližini in okrog sebe sosede, ki nam ne bodo prijatelji. Zato bi bilo človeško prav, da bi spomin na naše žrtve obhajali skupaj s spominom na žrtve drugih narodov in obratno, šele tedaj bi prišlo do resnične pomiritve in bi se v celoti odprla pot v prihodnost, ko bi se torej vedno spomin- jali vseh, ampak vseh mrtvih. In mogoče se je samo čuditi, da tega, razen izjemoma, še vedno ne počnemo in s tem dopuščamo možnost ne- nehnega obračunavanja za nazaj, možnost ne- nehnega odpiranja nikoli zaceljenih ran. Janez Povše K Člani kluba Jadran se vsako sredo dobijo na balinanju. Za tem radi posedijo skupaj in poklepetajo. Spomin na otroke in mlade v narodnih nošah v Slovenskem društvu Melbourne. Danes so žal ti prizori vse bolj redki. Spominska tabla v muzeju v Adelaide Foto JMP Aktualno 21. februarja 2019 3 Srečanje pod lipami / Zastopanost Slovencev v izvoljenih telesih: kako naprej? Pot do cilja ni lahka, pomembna je enotnost v naši skupnosti S 1. STRANI ako bi lahko povzeli različna mnenja z okrogle mize na Srečanju pod lipami v četrtek, 14. februarja, ki sta jo v komorni dvorani na Drevoredu 20. septembra v Gorici organizirala Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič. Tokratni gostje razprave, ki jo je vodil Julijan Čavdek, so bili predsednik Sveta slo- venskih organizacij Walter Bandelj, nekdanji deželni svetnik KPI Ivan Bratina, odv. Andrej Berdon in deželni podtajnik Sloven- ske skupnosti odv. Marko Jarc. Tema ni posebno nova, je pa aktualna, saj so v parla- mentu nedavno začeli po- stopek spremembe ustavnih čle- nov, ki določajo število poslan- cev in senatorjev, je v svojem uvodu med drugim dejal Čav- dek. Izčrpno je orisal reformo, ki bi zmanjšala število parla- mentarcev, in poudaril, da se vzporedno spreminja volilni za- kon. Na večeru, na katerem so gostje izrazili svoja mnenja o razpravi v parlamentu in o iskanju načina, kako bi lahko dosegli nekako zagotovljeno parlamentarno predstavništvo, so prišli na dan različni vidiki kočljivega vprašanja in kar nekaj vprašanj, ki seveda niso našla odgovora. Tudi zato je pomem- bno, da se skupna razmišljanja nadaljujejo. Walter Bandelj trdi, da potrebu- jemo zajamčeno in ne le olajšano zastopstvo. Brez dvoma bi se naš problem lažje rešil s spremembo volilnega zakona kot pa na ustavni ravni. Demo- grafski padec je občuten, nas je vedno manj, zaradi ukinitve ra- jonskih svetov in provinc ima- mo vedno manj slovenskih iz- voljenih predstavnikov. Številke se spreminjajo, pripravljeni mo- ramo biti razmišljati drugače kot v preteklosti. Ne smemo poza- biti na recipročnost, na zgled, ki ga daje Slovenija, kar se tiče zaščite manjšin. Nekaj podob- nega moramo doseči tudi mi. Smo vendar manjšinci. Zaščito moramo iskati ne le v zakonu 38/2001, temveč tudi v evrop- skih konvencijah, mednarodnih sporazumih itd. Zakoni so mor- da nepopolni, potrebni dopol- nil in sprememb. In vendar mo- T ramo iskati vedno le zajamčeno zastopstvo tako v deželi FJk kot v Rimu. Andrej Berdon meni, da je bilo prepričanje tistih, ki so pričako- vali neko obliko priznanja zasto- panosti naše manjšine, preveč optimistično, utopistično. Kot znano, se strinja z znižanjem šte- vila parlamentarcev, in vendar “ne smemo obupati” in misliti, da bo zato za nas težje izvoliti svojega predstavnika v Rim. “Bitka se nadaljuje na ravni vo- lilnega zakona”, kjer si moramo prizadevati, da dosežemo čim več. “Šibka točka naše manjšine je ta, da nismo enotni”, to izhaja iz naše zgodovine, a danes nam ne pomaga; antropološki okviri manjšine so drugačni kot v pre- teklosti. Sicer pa ideja o “rezer- viranem sedežu”, zajamčenem zastopstvu, italijanskemu ustav- nemu sistemu ni tuja. Seveda, idealno bi bilo imeti skupen na- stop s Francozi in z Nemci, toda “naše situacije so zelo različne”. Za nas bi bil lep rezultat, če bi spremenili vsaj deželni statut. Rešitve bi lahko bile različne, pomembno bi bilo najti dogo- vor o najprimernejši. “Nimamo ne pravne ne civilizacijske goto- vosti, kaj se bo zgodilo v Italiji, vendar imamo voljo do življen- ja, zgodovinski kontekst, tradi- cijo in politično izročilo, ki ga vodimo naprej”. Marko Jarc, ki je na večeru na- stopil namesto odsotnega dežel- nega tajnika SSk Gabrovca, je dejal, da so v senatu predložili amandmaje, a “ni bilo pričako- vati, da bodo sprejeti”. Predsta- vili jih bodo tudi v poslanski zbornici. Če ne bodo sprejeti, bo ostala edina pot volilna zakono- daja. “Glavni problem” je ta, “da ni enotne vizije v manjšini”. Za- radi tega tudi nismo dosegli za- stopanosti v parlamentu niti v prejšnjem mandatu, “ko so bili časi boljši”, ko je bila na oblasti levica. “Pogrešam tudi bolj odločen pristop Republike Slo- venije”, je dejal. Zajamčeno za- stopstvo pa bomo dosegli, če bo- mo najprej dosegli enotno gle- danje na problematiko znotraj manjšine. Sicer pa smo že pozni, saj bi “enotno stališče morali doseči že pred časom”. Sloven- ski glasovi so vedno bolj razpršeni, tradicionalne stranke ne žanjejo več uspehov kot nek- daj, težko je predvidevati rezul- tate na prihodnjih volitvah. Te bodo “verjetno predčasne”, je dejal Jarc, ki se ima za pragmati- ka; in situacija za stranke, s ka- terimi smo Slovenci doslej izvo- lili parlamentarca, bo “zelo kompleksna”. Verjetno je prišel trenutek, ko parlamentarca ne bomo imeli. Za take primere mora imeti manjšina neko varo- valko; ta pa je lahko samo sistem zajamčenega zastopstva. Brez predstavnika v parlamentu manjšina tvega, da določenih zahtev ne bo mogla izpostavljati na najvišjih ravneh. Ivan Bratina je najprej obudil nekaj zgodovinskih podatkov, med drugim tega, da smo v 56 letih na 16 volitvah izvolili v parlament devet parlamentar- cev. Gre torej za “zgodbo o uspe- hu”, saj smo po parlamentarni poti dosegli tudi pomembne re- zultate. Prisotnost v parlamentu je “zgodovinsko pomembna”, zato je važno, da se ohrani. Re- forma parlamenta je potrebna, Renzijev predlog pa je bil gotovo boljši od sedanjega. Če bi ciljali na omembo v ustavi, bi morali najti skupno besedilo s Francozi iz Doline Aoste in Nemci iz Južne Tirolske; sami tega ne mo- remo zahtevati. “Velika anoma- lija zgodovinskega problema slovenske prisotnosti” v parla- mentu je ta, da so bili Slovenci vedno izvoljeni na strani levice, da desničarske stranke niso ni- koli predlagale Slovenca. Krščanska demokracija je v Ita- liji vladala približno 50 let, SSk ji je kot stranka ideološko zelo blizu, in vendar: “Kako to, da ni nihče od SSk bil izvoljen na listi KD”? Morda bi bilo vredno po- misliti tudi na manjšinskega predstavnika v vladi, recimo v obliki podtajnika, je še dejal Bra- tina. Na večeru je bil v prvi vrsti nav- zoč tudi Robert Kojc, sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v za- mejstvu in po svetu. V razpravi je poudaril, da je tema večera eno temeljnih vprašanj sloven- ske avtohtone narodne skupno- sti. Pot do cilja gotovo ni lahka, zelo pomembna pa je enotnost naše skupnosti. “Samo tako lah- ko dejansko najbolj učinkovito uresničite pravice, ki so vam bile dane”. Danes tega še nismo do- segli, toda dialog poteka. Prete- klost je pokazala, da “skupnost je sposobna voditi dialog in tudi enotno nastopati”. / D Ob koncu Srečanj pod lipami o zastopanosti Slovencev v izvoljenih telesih (gl. članek zgoraj) je bila 14. februarja v Kulturnem centru Bratuž v Gorici krajša, a prisrčna slo- vesnost podelitve letošnje nagrade Mirko Špacapan, ki jo podelujejo KC Lojze Bratuž, Združenje Onlus cure palliative Mirko Špa- capan - Amore per sempre in Krožek Anton Gregorčič, financira pa dr. Manuela Qua- ranta Špacapan. Letošnji prejemnik je Wal- ter Bandelj. V obrazložitvi, ki jo je prebrala Liza Terčič, piše, da je nagrada Mirko Špaca- pan namenjena posameznikom, ustanovam in organizacijam iz goriškega prostora za po- membne dosežke ali življenjsko delo v korist slovenske narodne skupnosti na raznih družbenih področjih. Walter Bandelj, rojen v zavedni slovenski družini v Podgori, je od mladih nog dejaven na mnogih področjih v krajevnem prosvetnem, cerkvenem, družbenem in političnem življenju. Sode- lovanje z dr. Mirkom Špacapanom ga je pri- peljalo do tega, da se je že v mla- dih letih vključil v vrste SSk, delo- vanje v društvih pa do vodenja krovne organiza- cije SSO. “Walter- ja Bandlja odliku- jejo predvsem ve- lika delavnost, angažiranost in požrtvalnost za obstoj in razvoj slovenske narod- ne skupnosti v FJk. Prav zaradi tega si je pridobil spoštovnje tudi na naj- višjih vrhovih slovenske in italijanske dežel- ne ter krajevne politike”. Dr. Manuela Qua- ranta se je iskreno zahvalila Bandlju za vse, kar je naredil zanjo v žalostnih dneh ob Mir- kovi smrti, in seveda za slovensko narodno skupnost. “Nadaljuj! Nikoli ne odnehaj”! Nagrajenec je obudil nekaj spominov na iz- jemno osebnost Mirka Špacapana, čigar zgled ga še vedno vodi in bodri. Nagrado Mirko Špacapan 2019 je prejel Walter Bandelj Prejeli smo Obsojam nesmiselno nasilje in duh maščevanja! ekdanji senator KPI Sto- jan Spetič je zaradi lažnih izjav in instrumentaliza- cij ob dnevu spomina pisal itali- janskem predsedniku Sergiu Mat- tarelli tole pismo: Ugledni gospod Predsednik italijanske republike posl. Sergio Mattarella Rim, Kvirinal Minil je “dan sovraštva”, kakršne- ga je svojčas opisal Orwell, in na- jraje bi se zaprl doma in počakal, da se poležejo jeza in zamere za- radi laži in instrumentalizacij, do katerih je prišlo ob tej priložno- sti. Bilo je 6. avgusta daljnega 1989, ko sem pospremil mladega Gian- nija Cuperla, tajnika ZKMI, na njegovem pacifističnem romanju proti vsakršnemu vojnemu nasil- ju, začenši z Rabom, kjer so v ita- lijanskem koncentracijskem tabo- rišču umrli tisoči, tudi dojenčki, nato pri bazovskem rudniškem jašku, kenotafiju v spomin na foj- be, in končavši v Rižarni, edinem uničevalnem taborišču s krema- torijsko pečjo na sedaj italijan- skem ozemlju, ki so ga fašisti da- rovali Hitlerjevemu Tretjemu ra- jhu. Takrat je bilo poudarjeno za- vračanje slepega nasilja, ki je pri- zadelo tudi nekaj nedolžnih. Prišlo je do polemik in spornih pobud. Po razpadu Jugoslavije je bila ustanovljena mešana komi- sija italijanskih in slovenskih zgo- dovinarjev, ki je pripravila skup- no poročilo o zgodovini na vzhodni meji, ki pa ga Italija ne- pričakovano ni hotela objaviti. Medtem se je namreč pričelo ob- dobje zgodovinskega revizioniz- ma in delne rehabilitacije “saloj- skih fantov”. Potem je bil ustanovljen Dan spo- minjanja, protiutež Dnevu spo- mina, ki je bil v svojem pomenu zmanjšan na preprosto priložnost za kratke svečanosti. Že petnajst let trpimo poskuse ščuvanja k so- vraštvu do sosednjih narodov z obtožbo o “etničnem čiščenju” ter množičnih pobojih oseb, ka- terih edina krivda naj bi bila, da “so bili samo Italijani”. Temu zboru ste Vi zdaj dodali tu- di svoj glas. Je prav tako? Fašizem pri tem ni- ma prav nič? Je res šlo samo za narodnostno mržnjo? Dovolite mi, da vas seznanim z nekaj ne- spornimi dejstvi. Fašistična Italija je napadla Jugo- slavijo in anektirala Ljubljansko pokrajino. Ljubljana je postala ječa pod nebom, saj je bila obda- na z bodečo žico. V Gramozni ja- mi je italijanska vojska v enem sa- mem mesecu ustrelila več kot sto talcev. Po vsej Sloveniji so se množili poboji s streljanjem civil- nega prebivalstva. Berite pričevanje kurata Pietra Brugno- lija Sveta maša za moje ustreljene. V Črni gori je bilo še huje. Toda tam se je več deset tisoč italijan- skih vojakov po kapitulaciji pri- družilo Titovim partizanom in oblikovalo Garibaldijevo divizijo. Tisočem padlih so postavili spo- menik, kjer se jim je poklonil sa- mo predsednik Sandro Pertini. V Istri sta padel fašizma in Mus- solinijeva aretacija 26. julija 1943 sprožila splošno vstajo zatiranih kmetov in raških rudarjev. Zgodi- li so se poboji veleposestnikov, državnih funkcionarjev, dacarjev in fašističnih veljakov in prišlo je tudi do osebnih maščevanj. V foj- be so zmetali nekaj sto oseb. Fašistični hierarhi, ki so se rešili N po tem kmečkem uporu, so izTrsta priklicali nacistično vojsko.Iz strahu pred izdajalci se je števi- lo umorov povečalo. Vsega so ta- krat odkrili od 400 do 500 trupel. Vendar so takrat partizani rešili življenja velikemu številu Italija- nov. O tem se malo govori, toda slovenskih, hrvatski in italijanski partizani so pri Pazinu zaustavili vlak za prevoz živine, poln zajetih italijanskih vojakov, namenjenih v nemška taborišča. Kakih 600 so osvobodili in domače prebival- stvo jih je obleklo, da so lahko sle- kli uniforme in se nemoteno vrnili domov. To se je dogajalo po vsej Istri. Potem so prišli Nemci, ki so jih priklicali domači fašisti. “Prinz Eugen Division” je požgala kakih dvajset vasi in pobila 2500 ljudi. Mojega očeta, partizana v Istri, je ranjenega zdravila družina prvega hrvatskega veleposlanika v Rimu. Maja 1945 so jugoslovanske čete IV. dalmatinske armade in do- mačega IX. Korpusa pomagale oborožencem Delavske enotno- sti, ki je bila oblikovana v mestnih tovarnah in ladjedelnici, da so skupaj z novozelandskimi zavez- niki osvobodili Trst. Tedaj so pri- prli nekaj tisoč ljudi, da bi jih pre- verili. Sezname so očitno pripra- vili člani domačega odporništva. Večino so izpustili, nekaj sto oseb, ki so jih obtožili raznih zločinov, pa so postrelili. V kraške fojbe so tedaj zmetali tudi večje število nemških vojakov, ki so padli v srditih bojih tržaške okolice. Poz- neje so jih prenesli na vojaško po- kopališče v Costermannu. V tem obračunavanju so tako v Trstu kot v Gorici padli tudi ne- dolžni, celo člani italijanskega CLN. Ubijali so tudi navadni zločinci, ki so se izdajali za parti- zane. Po razkritju so padli pod streli Jugoslovanov. Nedvomno je konec vojne v Evro- pi zaznamoval niz grozot in maščevanja, vendar ni mogoče govoriti o “etničnem čiščenju” ali da so bili “ubiti samo zato, ker so bili Italijani”. Govoriti o miru v Evropi, če se zgodovinska zapletenost zoži in poenostavlja, često zaradi postop- ne rehabilitacije fašizma in preko tega tudi novih pojav rasizma, na- cionalizma in revanšizma. Obsojam nesmiselno nasilje in duh maščevanja, ki ga podžigajo v teh težkih časih, ko Evropa be- leži nevarne poskuse obujanja nezgodovinskih pojavov. Dovolite mi, gospod Predsednik, da pripomnim, kako vaše besede ne prispevajo k sodelovanju med ljudstvi severnega Jadrana, niti k spravi, ki je možna samo v spomi- nu na skupni boj proti nacifašiz- mu in za svobodo. Nedaleč od Re- ke je delovala enota italijanskih, hrvaških in slovenskih partiza- nov, ki si je nadela ime “Bratstvo” (Fratellanza). Tam blizu je vas Li- pa, kjer so Nemci in fašisti, kakor v S. Anni di Stazzema, pobili ce- lotno prebivalstvo, tristo oseb, vključno z otroki. Ne predlagam vam, da bi obiskal Lipo ali ljubljansko Gramozno ja- mo, niti kvarnerski otok Rab. Za boljše razumevanje zgodovine vzhodne meje bi zadostovalo, če bi obiskali goriško pokopališče, kjer počiva Lojze Bratuž, blaga ka- toliška glasbena duša, ki je leta 1936 v podgorski cerkvi vodil božično petje v slovenščini. / str. 9 Stojan Spetič nekdanji senator KPI J. Čavdek, W. Bandelj, A. Berdon, M. Jarc in I. Bratina (foto dd) Kristjani in družba21. februarja 20194 Poslanica papeža Frančiška za 27. svetovni dan bolnikov 2019 “Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte” (Mt 10,8) ragi bratje in sestre! “Zastonj ste prejeli, za- stonj dajajte” (Mt 10,8). Te besede je Jezus izrekel, ko je poslal apostole oznanjat evange- lij, da bi njegovo kraljestvo raslo z dejanji zastonjske ljubezni. Na 27. svetovni dan bolnikov, ki smo ga slovesno obhajali 11. fe- bruarja 2019 v Kalkuti v Indiji, nas Cerkev – Mati vseh svojih otrok, zlasti bolnikov – spominja na to, da so velikodušna dejanja, kot je dejanje usmiljenega Sama- rijana, najbolj verodostojna sred- stva evangelizacije. Skrb za bol- ne zahteva strokovnost, ljubez- nivost ter iskrena, preprosta in svobodna dejanja, kot je objem, ki bližnjemu govori o tem, da je drugemu “drag”. Življenje je Božji dar. Sveti Pavel opominja: “Kaj imaš, česar bi ne prejel”? (1 Kor 4,7). Prav zato, ker je človeško življenje dar, ga ni mogoče omejiti na osebno la- stnino ali zasebno posest, kar velja predvsem za medicinski in biotehnološki napredek, ki bi lahko zamikal človeka, da bi pri- krojil “drevo življenja” (prim. 1 Mz 3,24). V današnji kulturi odmetavanja in ravnodušnosti bi želel pouda- riti, da je “dar” kategorija, ki naj- bolj postavlja pred preizkušnjo današnji individualizem in družbeno razdrobljenost, hkrati pa spodbuja nove odnose in načine sodelovanja med ljudmi in kulturami. Dialog, ki je pogoj daru, lahko ustvarja možnosti za človeško rast in razvoj ter prema- D ga uveljavljene načine izvajanjaoblasti v družbi. Pri “daru” negre le za samo podarjanje; vključuje razdajanje sebe in ni le prenos lastnine ali predmetov. Pri “daru” ne gre le za podar- janje, ker vključuje zastonjski dar človeka samega in željo po vzpostavitvi odnosa. Gre za potrditev drugih, kar pa je te- melj družbe. “Dar” je odsev Božje ljubezni, ki doseže vrhu- nec v učlovečenju Sina in izlitju Svetega Duha. Vsak od nas je ubog, v stiski in siromašen. Ko se rodimo, potrebujemo skrb svojih staršev, da lahko preživimo, in v vseh obdobjih življenja v določenem smislu ostajamo odvisni od pomoči drugih. Vedno se bomo zavedali svo- jih omejitev “ustvarjenih bi- tij” v odnosu do drugih posa- meznikov in situacij. Odkrito priznanje te resnice nas ohranja ponižne in nas spodbuja, da smo v življenju dejavno solidarni. Takšno priznanje nas vodi k od- govornemu ravnanju za spodbu- janje dobrega, ki je tako osebno kot skupno. Šele tedaj, ko sebe ne vidimo kot ločene od drugih, ampak v bratskem odnosu z nji- mi, lahko razvijemo družbeno prakso solidarnosti, ki je usmer- jena v skupno dobro. Ne bojmo se nase gledati kot na ljudi v sti- ski ali kot na odvisne od drugih, kajti kot posamezniki in z lastni- mi prizadevanji ne moremo pre- magati svojih omejitev. Zato se ne bojmo priznati teh omejitev, kajti sam Bog se je po Jezusu po- nižal k nam (prim. Fil 2,8) in se ponižuje še naprej. V našem uboštvu nam pomaga in nam naklanja darove, ki presegajo našo domišljijo. V luči slovesnega praznovanja v Indiji se želim v duhu veselja in občudovanja spomniti na lik svete matere Terezije iz Kalkute – vzor ljubezni, ki je ubogim in bolnim izkazovala Božjo ljube- zen. Ob kanonizaciji sem ome- nil, da je bila mati Terezija “vse življenje velikodušna delivka Božjega usmiljenja, saj je bila vsem na voljo, tako da je spreje- mala in branila človeško življen- je, tudi nerojeno, zapuščeno in zavrženo. / …/ Sklanjala se je nad umirajoče, ki so jih pustili umirati na robu ce- ste, in jim priznavala dostojan- stvo, ki jim ga je dal Bog; njegov glas je dala slišati mogočnikom tega sveta, da bi priznali svojo krivdo za kriminalno revščino, ki so jo ustvarili oni sami. Usmil- jenje je bilo zanjo 'sol', ki daje okus vsakemu njenemu delu, in 'luč', ki je razsvetljevala temo ti- stih, ki niso imeli več niti solza, da bi objokovali svojo revščino in trpljenje. Njena poklicanost na obrobje mesta in obrobje bi- vanja samega nam tudi danes zgovorno priča o tem, da je Bog blizu najbolj ubogim med ubo- gimi” (Pridiga, 4. septembra 2016). Sveta mati Terezija nam pomaga razumeti, da mora biti edino merilo delovanja nesebična lju- bezen do vsakega človeka, ne glede na njegov jezik, kulturo, narodnost ali vero. Njen zgled nas še naprej vodi in nam odpira obzorja veselja in upanja za vse, ki potrebujejo razumevanje in ljubezen, še zlasti za tiste, ki trpi- jo. Velikodušnost navdihuje in pod- Papež Frančišek o potovanju v Panami in SDM Mladi niso prihodnost, so naša sedanjost! aj je svetemu očetu Frančišku pomenilo apo- stolsko potovanje v Pana- mo ob svetovnem dnevu mla- dih, je sam papež povzel med splošno avdienco 30. januarja, tri dni po koncu potovanja. Zelo prijetno so ga presenetili številni ljudje, ki so ob njegovem prihodnu dvigali otroke, kot bi mu hoteli reči “to je moj ponos, to je moja prihodnost”. V tej ge- sti ja sveti oče videl veliko dosto- janstvo, ki je hkrati zelo zgovor- no, če pomislimo na demograf- sko zimo, ki jo doživlja Evropa. “Otroci so ponos družine”. V Pa- nami je bil priča številnim srečanjem, na katerih je prišlo do izraza “nalezljivo” veselje K mladih. To je bil njihov praznik,obenem praznik za Panamo invso Srednjo Ameriko, ki jo zaz- namujejo spori in nemiri, zaradi česar je željna upanja, miru in pravičnosti. Mladi iz vsega sveta so pripravili prvo “simfonijo” obrazov, ki je tipična za ta med- narodni dogodek. V številnih srečanjih so mladi veselo vihrali z zastavami držav iz vsega sveta: to je “preroško znamenje”, ki gre proti toku, saj vsi lahko vidimo, kako se danes spet porajajo spori in nacionalizmi, ki dvigajo nove zidove in onemogočajo srečanje med ljudstvi. “To je znamenje, da mladi kristjani v svetu so kvas miru”. Pomemben trenutek SDM je vedno tudi križev pot z mladimi. Pomemben je, je dejal papež, ker “tam se lahko naučiš potrpežljive, tihe in konkretne ljubezni”. Moliti križev pot po- meni hoditi skupaj z Marijo za Jezusom. Papež je nato sprego- voril o številnih mladih, žrtvah najrazličnejših oblik sužen- jstva in revščine. V Panami se je z nekaterimi tudi srečal v zaporu in domu za mlade, obolele z aidsom. Višek svetovnega dneva mla- dih pa sta gotovo bila sobotno bdenje in nedeljska maša z mladimi. Bdenje je lepa pri- ložnost za živ dialog z mladi- mi (zbranih naj bi bilo nad 600 tisoč), ki so prehajali od trenutkov navdušenja do po- slušanja, molitve in molka. Papež jim je spregovoril o Ma- riji, ki je kljub svoji majhnosti bolj kot kdor koli drug vpliva- la na zgodovino človeštva: ona je prava “Božja influen- cer”! Pri velikem sklepnem bogoslužju pa je vstali Kristus spregovorili mladim iz vsega sveta in jih pozval, naj živijo evangelij v današnjem dnevu. “Mladi niso jutri, mladi so da- nes”, danes, ki pripravlja jutri. Oni so “danes” Cerkve in sveta. Papež je tudi spomnil, da števil- nim mladim po svetu manjka to, kar je najbolj osnovno, izo- brazba, delo, skupnost in družina. Odrasli so odgovorni, da mladim rodovom to zagoto- vijo. / DD Jezusovi čudeži: posegi Božje ljubezni Jezusovo javno delovanje je potekalo na dva načina, da je oznanjal Božje kraljestvo in to oz- nanjevanje potrjeval s čudeži. (Mt 4,23-24) S čudeži je pokazal, da se je začelo zadnje obdobje Božjega gospodovanja v zgodovini. Seveda ob- stajajo razlike med sprejemanjem čudežev v Jezu- sovem času in danes. Tedaj so bili ljudje bolj od- prti za religiozno stvarnost in čutili nadnaravno v tem, kar jim je bilo nerazumljivo ter skrivno- stno. (Gnilka) Svetopisemski ljudje niso spreje- mali sveta kot zaprtega v svoje zakone in naravo, ampak kot ustvarjenega in odprtega v pre- seženost. Tako so čudeži pomagali ustvarjati ce- lovit pogled na življenje. To pa ne nasprotuje za- konom, ki so v naravo položeni s stvarjenjem. Škof Turnšek pravi, da so čudeži znamenja Božje- ga delovanja po zakoni- tostih narave. V času nastopa kritične- ga presojanja svetopi- semskih tekstov so bili nekateri raziskovalci naj- bolj strogi prav do opi- sov čudežev. Vendar mi- mo njih tudi niso mogli iti. Evangeliji govorijo o tem, da je Jezus storil 17 ozdravljenj, skupaj z obuditvami, in 8 čudežev nad naravo. O svojih čudežih je spregovoril dvema učencema Janeza Krstnika: “slepi spregledujejo, hromi ho- dijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni, ubogim se oznanja evangelij”. (Lk 7, 22) Čeprav more priti v pripovedih o čudežih do do- ločene zadrege, vendar opisi kažejo njihovo izvir- nost, zlasti po tem, da je Jezus zahteval vero in sodelovanje tistih, ki so bili deležni njegove mi- losti na telesu, duši in duhu. Take vere ni našel v svojem domačem kraju, zato tam ni storil nobe- nega čudeža. (Mt 13,58) Jezusovo delovanje ni imelo nikakršne magičnosti ali okultnosti, ki so bile tedaj v praksi. Čudeži so podpirali njegovo oznanjevanje in izpolnjevanje Očetove volje. Sveti Pavel, ki se je podal v poganski grški svet, ni postavljal v ospredje Jezusovih čudežev, ampak predvsem veličino Božje besede, ki nagovarja najgloblja hrepenenja človekovega osebnega je- dra. Ljudje so z navdušenjem sledili Jezusovim čudežem, vendar ni želel človeške slave. Ko je pomnožil kruh v puščavi, se je umaknil pred množico in kasneje spregovoril o bistvu svoje osebe in poslanstva. (Jn 6) Pripovedi o čudežih so dobile novo, bolj mogočno podobo po Jezu- sovem vstajenju, vsaj nekatere. Kardinal Kasper pravi, da je bilo v tem smislu manjše število čudežev, vendar je v njih še dovolj jasnega zgo- dovinskega in teološkega temelja. Pomembno je, da odsevajo dogodke, ki so se zgodili v Jezuso- vem življenju in so jih ljudje razumeli kot čudežne. (H. Küng) Po čudežih je krščanska misel usmerjena v pri- hodnost, ti so znamenje novega stvarstva in za- gotovilo upanja. Sredi vsakdanjega sveta se odpi- ra pogled na celoto, ki naznanja prihodno stvar- nost in bolj humano družbo ter svet. Učenci so videli Jezusove čudeže in mu sledili pri vzposta- vljanju Božjega gospodovanja v svetu. Učenca, ki sta šla v Emavs, sta re- kla o njem, da “je bil prerok, mogočen v de- janju in besedi pred Bogom in vsem ljud- stvom”. (Lk 24,19) V Jezusovih čudežih se je razodevala Božja ljubezen do ljudi. Ta je bila usmiljena in odprta za vse, zlasti še za uboge, bolne, izrin- jene, grešnike. Kakor je Jezus zahteval vero za sprejem čudežev, so tudi čudeži budili vero vanj in prebujali čudenje. Zato je poudaril, da je tistemu, ki veruje, vse mogoče. (Mr 9,22; Mt 12,20) Pri tem je vsak od evangelistov dal svoj poudarek pripovedi o Jezusovih čudežih. Marko je velik del evangelija posvetil čudežem, ki jih je predsta- vil kot dejanja Božjega Sina. (Mr 1,1) Matej je po- stavil pripoved o desetih čudežih na konec Govo- ra na gori, ki je temeljni zakonik za vzpostavljan- je Božjega kraljestva. Luka je opisal nekatere dru- ge čudeže, v katerih je izpostavil prednostno lju- bezen Boga in njegovega služabnika Jezusa do grešnikov, ubogih in trpečih. Janez je videl v čudežih znamenja novega življenja in začetek zgodovine, ki je usmerjena k dopolnitvi. Tam se bo končala avantura božjega in človeškega, ki ima temelj v stvarjenju, učlovečenju in odrešen- ju. V današnjem času ne manjka čudežev Božje ljubezni, temeljni čudež je življenjsko pričevanje tega, kar ljudje verujejo in oznanjajo. ZAKAJ PRAV JEZUS? (57) PRIMOŽ KREČIČ pira delo številnih prostovoljcev, katerih vloga je v sociali in zdravstvu zelo pomembna in ki zgovorno utelešajo duhovnost usmiljenega Samarijana. Zahval- jujem se vsem združenjem pro- stovoljcev, ki se posvečajo prevo- zu in pomoči bolnikom, in vsem tistim, ki organizirajo krvodajal- ske akcije, darovanje tkiv in or- ganov. Posebno področje, v ka- terem vaša navzočnost izraža skrb Cerkve, je varstvo pravic bolnikov, zlasti tistih, ki so jih prizadele bolezni, ki zahtevajo posebno nego ter številna prizadevanja za ozaveščan- je in spodbujanje preventi- ve. Prostovoljno delo, ki ga opravljate v zdravstvenih ustanovah in na domu, od zagotavljanja zdravstvene oskrbe do nudenja duhov- ne podpore, je ključnega pomena. Številni ljudje, ki so bolni, osamljeni, starejši ali šibki na duhu ali telesu, lahko koristijo to podporo. Bodite še naprej znamenje navzočnosti Cerkve v seku- lariziranem svetu. Prosto- voljec je dober prijatelj, ki mu lahko zaupaš osebne misli in čustva. Prostovoljci s po- trpežljivim poslušanjem omo- gočajo bolnikom, da preidejo iz pasivnih prejemnikov oskrbe v dejavne udeležence v odnosu, ki lahko povrne upanje in spodbu- di odprtost za nadaljnje zdra- vljenje. S prostovoljnim delom se prenašajo vrednote, vrste ve- denja in načini življenja, ki izha- jajo iz globoke želje po radodar- nosti. Prav tako pa je prostovol- jstvo tudi sredstvo za bolj huma- no zdravstveno oskrbo. Dimenzija zastonjskosti bi mo- rala še zlasti navdihovati kato- liške zdravstvene ustanove, bo- disi v bolj razvitih bodisi v rev- nejših delih našega sveta, saj svo- jo dejavnost opravljajo v luči evangelija. Katoliške institucije so poklicane k zglednemu razda- janju bližnjim, velikodušnosti in solidarnosti kot k odgovoru na miselnost dobička za vsako ce- no, dajanja, da bi pridobili, in iz- koriščanja, ki ne gleda na ljudi. Vse skupaj pozivam k spodbu- janju kulture velikodušnosti in darovanja, ki je nepogrešljiva pri premagovanju kulture dobička in odmetavanja. Katoliške zdrav- stvene ustanove ne smejo le vo- diti poslov, ampak morajo bolj kot za dobiček skrbeti za ljudi. Vemo, da je zdravje zadeva od- nosov in je odvisno od interak- cije z drugimi, potrebni pa so zaupanje, prijateljstvo in solidar- nost. To je zaklad, v katerem lah- ko uživamo le, če ga delimo. Ra- dost velikodušnega razdajanja je pokazatelj zdravja kristjana. Vse vas izročam Mariji, Zdravju bolnikov. Naj nam pomaga, da bomo darove, ki smo jih prejeli, lahko razdajali v duhu dialoga in vzajemnega sprejemanja, da bo- mo živeli kot bratje in sestre, ki so pozorni na potrebe bližnjih, razdajali z velikodušnim srcem in se učili radosti nesebičnega služenja bližnjim. Z veliko na- klonjenostjo vam zagotavljam, da sem z vami v molitvi, vsem pa prisrčno naklanjam apostol- ski blagoslov. Kristjani in družba 21. februarja 2019 5 Glasnik odpuščanja Dr. Anton Trstenjak ohvale vredno je, da se je tudi v Gorici ponovno go- vorilo o dr. Antonu Trsten- jaku. Razumljivo je, če ga želimo spoznati, je treba prebrati vsaj ne- kaj njegovih del. Tisti pa, ki smo ga imeli za profesorja in tudi smo z njim imeli še druge stike, pa se takega dogodka, kot je bil v Go- rici, veselimo in pričakujemo, da bi se še kdaj dogodil. Dr. Trstenjak sodi med najvid- nejše slovenske personaliste. O tem je tekla beseda tudi v Zagre- bu na Šalati, na simpoziju o Per- sonalizmu pri Slovencih. Pomembno je vedeti, da je on, kot antropolg in psiholog, redno raziskoval celotno človeško bitje, v vsej njegovi razsežnosti, in to kot psihofizično duhovno celoto in tudi kot zgodovinsko eshato- loško bitje. Vedno je pred seboj imel človeka v luči bitja naspro- tij. Ker je izhajal iz Guardinijeve personalistične orientacije, je tu- di pri Trstenjaku, kot pri Guardi- niju- gegensatz – nasprotje, kar je za Guardinijevo filozofijo temel- jni pojem. (Obenem ta pojem – nasprotje – predstavlja tudi te- meljni kamen za Trstenjakovo, P pa tudi Kocbekovo teorijo o člo-veku.)Človek se udejanji kot psihofi- zična in duhovna celota, se ude- janja kot biološko in duhovno bitje, razumno in čustveno, obe- nem determinirano v svojih da- nostih, svobodno po svoji etični uzavestitvi, ko svobodno izbira med dobrim in zlom. Kljub vse- mu je človek še vedno ne- dovršeno bitje in zato bitje v na- stajanju. Človekov govor je izraz človekovega simbolnega mišljen- ja in je obenem osnovni dejavnik medčloveških odnosov, kar ustvarja novo kakovost občestve- nega bivanja. Človek ni zamejen vase, ampak je ustvarjen kot občestveno bitje, ki se uresničuje v medsebojnih odnosih. Po du- hovni strukturi človek prerašča v celovito bitje, ko se po spirali raz- voja vzpenja v vse polnejšo bit- nost, do polnine bivajočega, kar se v krščanski eshatologiji ime- nuje eshatološko odrešenje. V tem pri dr. Trstenjaku prepozna- vamo vpliv teološke antropolo- gije p. Pierra Teilharda de Char- dina. Ob izdaji knjige Hoja za člove- kom nam je pojasnil, da je svojo metodo spoznavanja človeka sam namerno slikovito imeno- val: “Hoja za človekom”. V prvi vrsti mu je tu vprašanje: kdo in kaj je človek? - Iskal je dve po- membni ugotovitvi: prvič: člo- vek ni naključno vržen v svet, temveč je obdarjen s smislom bi- vanja; in drugič: človek ni sam sebi zadnja resničnost smisla. - Ali: človek ni sam sebi edina stvarnost, ampak je ustvarjeno bitje s sposobnostjo samoprese- ganja in osvajanja stvarnosti svo- jega življenjskega okolja. Človek dosega z mišljenjem, tehničnim napredkom, umetnostjo, znano- stjo, verskim izražanjem, simbo- liko mišljenja, kot tudi z obred- nim izražanjem in duhovnostjo. Na tej viziji je gradil osnovne teze svoje antropološke in psihološke teorije človeka. Pomembno je vedeti, da je svoja teoretična dognanja sproti pre- verjal kot praktični psihotera- pevt. Tako je na tem področju razvil lastno psihoterapevsko smer, ki je blizu Franklovi logo- terapevtski metodi. Prav zato je v psihoterapevtske namene napi- sal vrsto knjig, Človek v stiski, Človek samemu sebi, Človek in sreča, Ko bi še enkrat živel, Um- rjem, da živim … Eno od njegovih najpomem- bnejših izkustev, ki jih je pridobil med psihoterapevtsko dejavno- stjo in ga tudi velikokrat poudar- jal svojim študentom teologije, kot tudi pacientom, je: “Duhov- na dimenzija človeka se najpri- stnejše izraža v zmožnosti od- puščanja, sebi kot drugim... ” Dr. Trstenjak je imel odpuščanje za najučinkovitejšo psihoterapevt- sko metodo zdravljenja. To je zdravilo, ki človeka pomirja, kot njegovo dušo, obenem pa pom- lajuje njgovo psiho, kot tudi tele- snost. Svoje življenjsko poslanstvo je dr. Anton Trstenjak usmerjal v dvo- je: “V svetovanje in v klasično spoved kot zakrament odrešen- ja”! Ambrož Kodelja Dvanajsto srečanje ob jaslicah Bogato pričevanje Sare Jonan Bevc na bratskem srečanju KOSTANJEVICA ara Jonan Bevc je iraška kal- dejska kristjanka, ki je v času, ko je v domovini pre- vladal radikalni islam, zapustila Irak in se odpravila proti Evropi v upanju, da bo tu lahko živela svobodno. Pred 16 leti je kot be- gunka dospela v Slovenijo, kjer se je poročila, se naučila našega jezika in se dobro vključila v slo- vensko družbo. Po izobrazbi je S inženirka fizike, rada pomagaljudem, tudi beguncem.Pred 800 leti, natanko leta 1219, je sv. Frančišek - med peto križar- sko vojno - šel v dežele Bližnjega vzhoda in turškemu sultanu Ma- leku-al-Kamilu pogumno govoril o Kristusu. Po 800 letih je Sara Jonan Bevc pripovedovala o svoji poti in o Kristusu vsem, ki so se 20. januarja zbrali na Kostanjevi- ci nad Novo Gorico, na srečanju, ki je že lepa januarska tradicija in ga organizirata bratstvi Frančiškovega svetnega reda z italijanske in s slovenske strani. Irak, nekdanja Mezopotamija, zi- belka omike in kulture, umetno- sti in znanosti, je danes pretežno muslimanska republika. Sara se je v svojem pričevanju spomnila, kako je po padcu Sadama Husei- na prišlo do državljanske vojne. Tedaj je odločila, da zapusti Irak in stopi na pot upanja. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo z evropskimi kristjani, katerih vera je vedno bolj mlačna, če se ne bodo znali soočati z islamom, je spomnila, da je papež Frančišek januarja 2018 v sporočilu ob dnevu migrantov in beguncev povabil Cerkev, naj sprejema, ščiti in spodbuja integracijo Jezu- sa Kristusa, ki se istoveti s tujci vsake dobe. Gostja je tudi zažele- la mir svoji “dragi Sloveniji”, vsem kristjanom vseh dežel pa, da bi imeli tako trdno vero kot sv. Frančišek, ki je razorožen sto- pil pred sultana Maleka-al-Kami- la. Pričevanju je v polni cerkvi na Kostanjevici sledila maša v slo- venščini in italijanščini, ki jo je vodil goriški nadškof Redaelli. P. Niko Žvokelj, predstojnik v frančiškanskem samostanu, se je v homiliji spomnil, kako je nekaj dni prej v Grecciu globoko po- doživel prve Frančiškove jaslice, in poudaril, da Bog se ni utelesil, da bi bil Bog, temveč otrok. Če hočemo doumeti Božje sporočilo v utelešenju, moramo postati kot otroci, ki so pred evharistično da- ritvijo peli pred jaslicami. Zimski Višarski dnevi Smučarji in nesmučarji, Rafaelova družba vabi od 22. do 24. februarja 2019 na zimske Višarske dneve: “Čez dan bomo smučali ali pa se sprehajali in uživali v čudovitih razgledih, večere pa bomo preživeli v toplem Ehrlichovem domu, kjer bomo prisluhnili zanimivima gostjama. Gostja prvega večera bo glasbena urednica na Radiu Slovenija Simona Moličnik, ki nam bo osvetlila življenje slovenske ljudske glasbe doma in po svetu. Drugi večer pa bomo z umetnostno zgodovinarko Vereno Koršič Zorn spoznavali slikarja Toneta Kralja, zlasti njegove poslikave na Višarjah in drugod v zamejstvu. Proti Svetim Višarjam se bomo z avtomobili odpeljali v petek zjutraj, program pa se bo končal v nedeljo po kosilu. Starostna omejitev od 20 do 35 let. Informacije in prijave na tel.: +386 (0)1 4383050 ali po e-pošti: rafaelova. druzba@siol. net. Dobrodošli! Trst / Spomenik za Badna Powella Tržaški skavti želijo podariti mestu spomin na Badna Powella, ustanovitelja skavtizma. Po trgih in ulicah namreč stojijo kipi, ki spominjajo na osebnosti, ki so zaznamovale preteklost in za sabo pustile boljši svet. Ustanovili so medorganizacijski odbor z namenom, da bi darovali mestu kip lorda Roberta Badna Powella. Zato pozivajo k zbiranju prispevkov. Svoj dar lahko oddaste na več načinov: v hranilnik v knjigarni Libreria Minerva na ulici Sv. Nikolaja 20; z nakazilom na tekoči račun IBAN: IT 63 D 02008 02219 000102542433 (Mio Dono Unicredit), naslovljenim na organizacijo AMICI DELLE INIZIATIVE SCOUT – AMIS, zadeva "Un monumento per B. P. ”; preko spletne strani www. ilmiodono. it organizacija: AMIS, pobuda: “Un monumento per B. P. ” Prispevke, ki jih oddaste preko tekočega računa ali spletne strani, lahko odbijete od davkov. Kratke Dan spomina SZSO V iskanju zakladov lani Slovenske zamejske skavtske organizacije so se v nedeljo, 17. februarja, zbrali pri svetišču na Repentabru, da bi obeležili spomin na ustano- vitelja skavtizma Badna Powella. Skavte in skavtinje so v glavnem zboru obiskali trije junaki iz ra- zličnih zgodb: Mowgli je volčiče in volkuljice prosil za pomoč pri iskanju skritega zaklada v džun- gli, Robinson Crusoe je izvidnike in vodnice povabil na daljni otok, Indiana Jones pa je roverje in po- potnice vodil pri iskanju zaklada. Tako so se pustolovci po sv. maši v cerkvi na Repentabru, ki jo je daroval g. Bedenčič, odpravili vsak po svoji poti. Najmlajši člani SZSO so se morali izkazati v različnih preizkušnjah, ki so od njih zahtevale dobro iz- piljene čute. Naloge so uspešno opravili in tako odkrili, da se Bela kača, ki varuje zaklad, skriva v Mrzlih brlogih. Približali so se ji in si prilastili ankus, bodalo. Začeli so se prepirati, saj so ga vsi hoteli zase. Na koncu pa so se vsi skupaj odločili, da je najbolje, da ankus vrnejo in se s tem izognejo prepirom. Odkrili so namreč, da so nekateri zakladi veliko po- membnejši od materialnega bo- gastva, zato so Beli kači obljubili, da bo ostalo mesto, kjer se skriva zaklad, skrivnost. Vsak volčič je nato na staro kačjo kožo napisal, kaj je zanj pravi zaklad. Skupine izvidnikov in vodnic so se odpravile na oddaljeni otok in poiskale svoje zatočišče. Tam so na vidno mesto postavile delček šifriranega sporočila. Nato so čla- ni čete z reševanjem različnih na- log in z napadom drugih skupin postopoma dobili ključ, s po- močjo katerega so razbrali celot- Č no sporočilo. Šlo je za misel Bad-na Powella, ki je mlade nekakospodbujal iskanje pustolovščine tudi v modernem svetu. Najstarejši člani SZSO so se podali na pot v trojicah. Na osmih po- stojankah so morali opraviti ra- zlične naloge, ki so zajemale ra- zlične spretnosti in znanja. Pra- vilni odgovori in uspešno opra- vljene naloge so omogočili kla- novcem, da so dobili črke, iz ka- terih so morali tvoriti besedo, ki jih je vodila do zemljevida, na ka- terem je bilo označeno mesto skritega zaklada. Čeprav so bili na začetku razdeljeni v trojice, so ob koncu spoznali, da bodo lahko zaklad našli le s skupnimi močmi. Tako so klanovci vendar odkopali skrinjo in odkrili, kaj se skriva v njej: sladkarije, kompasi in misel o opravljenih izbirah, ki jo je napisal ustanovitelj skavtiz- ma Baden Powell. Popoldne so se vsi zbrali pri stari šoli na Colu in si pri tabornem ognju navdušeno pripovedovali o svojih pustolovščinah. Pesmi, iger in bansov seveda ni manjka- lo. Ob tej priložnosti, kjer so se zbrali vsi trije stegi SZSO (Gorica, Trst in Kraški steg), so odgovorni predstavili tudi novo številko skavtske revije Jambor. Razkrili so še letošnjo novost: če bi kdo, ki ni član organizacije, rad prebiral Jambor, naj piše na elektronski naslov jambor. szso. @gmail. com ali pa naj se oglasi na številki 3480841705. Na koncu srečanja je izzvenela še Pesem slovesa, s katero so se vsi prisotni poslovili in si obljubili, da se bodo kmalu še kdaj srečali in vsi skupaj doživeli veliko novih pusto- lovščin. Radodarna puma Tiskovno sporočilo Slovenske škofovske konference Katoliška Cerkev in zaščita otrok Katoliški Cerkvi vel- ja ničelna stopnja tolerance do vsake- ga primera spolnega nasilja. Zato nas vsak primer močno prizade- ne. Zaradi ravnanja nekaterih po- sameznikov je popačena podoba celotne Cerkve. Omenjena de- janja obsojamo in jih obžaluje- mo. Obenem pa smo hvaležni veliki večini duhovnikov, ki požrtvovalno, pošteno in zavzeto delajo z mladimi”. Tako se začen- ja tiskovno sporočilo SŠK, ki je bi- lo objavljeno 19. februarja 2019, torej le dva dni pred pomem- bnim zasedanjem v Vatikanu. V nadaljevanju jasno piše, da “Ka- “V toliška Cerkev je svetovna verskaskupnost, ki je na področjuzaščite otrok v globalnem in lo- kalnem vidiku storila največ. To dokazujejo sprejeti ukrepi, do- sledno ravnanje v zadnjih dese- tletjih in zavzetost zadnjih pa- pežev. Poniževanje ali zloraba otrok za kristjana ni samo kaznivo dejan- je, ampak je - kakor je dejal papež Frančišek - profanacija, bogo- skrunstvo tistega, kar je sveto; je zloraba Božje prisotnosti, ki je v vsakem človeku. Napor Katoliške Cerkve na področju preprečevan- ja tovrstnih dejanj je potreben in se mora nadaljevati, saj družba proti temu pojavu na splošno še ni v zadostni meri spoznala in razvila učinkovitih ukrepov. Sveti sedežje že od leta 2001 na področju zaščite otrok uvedel za celotno Cerkev niz zavezujočih norm, ki so prispevale k večji zaščiti otrok in bistvenemu zmanjšanju primerov s strani du- hovnikov, redovnikov ali drugih pastoralnih delavcev. Ljudi je tre- ba osveščati, da pedofilija in dru- go spolno nasilje obstajata in da gre v obeh primerih za kazniva dejanja. Na eni strani lahko ustvarjamo okolje, v katerem žrtve lahko spregovorijo in se sto- rilci odkrijejo, ter tako delujemo kurativno. Na drugi strani je pre- ventiva, med katero sodita zlasti izobraževanje in večanje občutlji- vosti za spolno nasilje. Pomem- bno je, da se eventualne žrtve to- vrstnih kaznivih dejanj pra- vočasno odkrije in se jim poma- ga. Osrednji cilj delovanja Kato- liške Cerkve in njenih dokumen- tov na področju spolnih zlorab je zaščititi otroke, mladostnike, ran- ljive odrasle in vse, ki delujejo v cerkvenih ustanovah, da se to- vrstna dejanja ne bi zgodila”. SŠK ima t. i. Ekspertno skupino za reševanje spolnih zlorab, ki jo sestavljajo cerkveni in civilni pravnik ter psihoterapevt. Žrtve in svojci pri članih skupine izve- jo, da imajo možnost prijave sto- ritve kaznivega dejanja spolnega nasilja na policiji ali državnem tožilstvu, ter dobijo ustrezno psi- hološko pomoč. Žrtve ali svojci, ki se odločijo za prijavo kaznive- ga dejanja, naj se obrnejo na ško- fa oz. redovnega predstojnika. Ekspertna skupina jim bo sveto- vala o nadaljnjih korakih cerkve- nega postopka. (e-naslov: eksper- tna-skupina@rkc. si) Kristina Škibin, Sara Jonan Bevc in Stanko Šorli (foto Francesca, OFS Gorizia) Goriška21. februarja 20196 Večer slovenske kulture v Ronkah “Narod brez samobitnosti je narod brez duše” ulturni dogodki v Laškem so prijet- ni, pristni in živahni, preveva jih po- sebna svežina. Tako je bilo tudi na večeru slo- venske kulture, ki sta ga društvi Jadro in Tržič or- ganizirali v avditoriju v Ronkah v petek, 15. fe- bruarja. V polni dvorani sta lepe slovenske pesmi prepe- vala Fantovska skupina Devin-Nabrežina, ki jo vodi Mirko Ferlan, in zbor Osnovne šole Ljub- ka Šorli iz Romjana, ki ga vodita Lucija La- vrenčič in Veronika Grassi; šolarčki so tudi občuteno zreci- tirali dve poeziji Simona Gre- gorčiča. Melodije iz zakladnice slovenskih ljudskih pesmi so občinstvu poklonile članice žen- ske skupine Citre za dušo Uni- verze za tretje življenjsko obdob- je iz Nove Gorice. Spored večera, ki se ga je udeležil tudi občinski odbornik za kultu- ro Mauro Benvenuto, je v slo- venščini in italijanščini povezo- vala Andreja Grom. Med drugim je poudarila, da je slovenski kul- turni praznik namenjen ne le slovenskim kulturnim ustvarjal- cem, ampak “vsem, ki s svojim delom, ustvarjanjem, prizade- vanjem in dosežki kakorkoli pri- spevajo k širjenju slovenske kul- ture in dvigu slovenske kulturne zavesti ter prepoznavnosti kultu- re po svetu, saj je le-ta srž naše K narodne identitete in njeno trdno ogrodje”. Slavnostna go- vornica, županja občine Divača Alenka Štrucl Dovgan (na mali sliki) , je v svojem razmišljanju dejala, da smo se Slovenci v šoli globalizacije kot “odlični učen- ci” v kratkem času naučili, da je treba najprej skrbeti za svoj inte- res in se odločiti za tisto med možnostmi, ki nam prinaša naj- večjo korist. Namesto sodelo- vanja dajemo prednost tekmo- vanju, brezobzirnost ni več neželena lastnost, tudi nepra- vičnost nima več negativnega predznaka. Moralni kodeks no- vega tisočletja prezira neuspehe. Ob vsem tem se nam lahko zgo- di, da bomo zapravili naš najbolj prepoznavni znak, t. j. svoj jezik, ki smo ga ohranili celih tisoč let. “Ali nam lahko kdo prepreči, da ga ne zapravimo prav v samo- stojni državi”? Kultura in umet- nost lahko pred- stavljata izhod iz krize, ki pesti svet in Evropo. V moralni moči kulture je zastopano spoznanje, da obstajajo resnice srca, ki jih razum ne pozna. “Pa naj bodo problemi še tako veliki in ra- zočaranja grenka, je najpomem- bnejše spoznanje, da je življenje eno samo in dragoceno. Njegov smisel pa je v tem, da si prizade- vamo za dobro”, je povedala go- vornica. Prof. Rudica Požar, podpredsed- nica društva Jadro, se je v svojem nagovoru spomnila Simona Gre- gorčiča, pesnika in narodnega buditelja, ki se je rodil pred 175 leti na stičišču različno govo- rečih narodov, umrl pa v Gorici leta 1906. “Poznal je boj svojega ljudstva za vsakdanji kruh in zaz- naval naraščajočo narodno ogroženost”. V domovinski pe- smi Soči, ki je za Primorce sko- rajda narodna himna, je izrazil preroško vizijo soške fronte, saj je pesem nastala več kot 30 let pred prvo svetovno vojno. Šlo naj bi za edini primer v do- mači in evropski poeziji oz. na sploh v literaturi. V sklo- pu njegovih domovinskih pesmi nas prav tako prevza- me pesem V pepelnični noči: pesnik je v njej hkrati z narodnim zatiranjem ob- sodil tudi družbeno nepra- vičnost. S to vizionarno pa- rabolo je celo presegel Prešernovo željo po narodo- vi svobodi: Prešeren je v Zdravljici nazdravil narodu in zaželel vsem svobodnim na- rodom prostost. “Gregorčič preseže želje in napove vsta- jenje revnim in na- rodno zatiranim”. Verjel je v nadčlo- veško moč, po kateri nazadnje ne bo zma- galo zlo, pač pa mir in pravičnost. “To je njegovo univerzalno sporočilo”. Bil je jasnovidec, zaz- nal je, da je narod brez samobit- nosti narod brez duše. “Ohran- jati samobitnost pomeni ohran- jati lasten jezik, kulturo in vred- note lastnega naroda”. Županji iz Divače in predsedni- ku društva Jadro Karlu Mucciju so na koncu poklonili umet- niško čipko članic klekljarskega društva. Vse navzoče je na koncu pozdravil predsednik SSO Wal- ter Bandelj, ki je pohvalil poseb- no bogat in živahen kulturni večer. DD (več fotografij na www. noviglas. eu) Izobraževalni tečaj za vzgojitelje in učitelje Glasba in otroci s posebnimi potrebami a SCGV Emil Komel bo v marcu in aprilu potekal izobraževalni tečaj Glasba in otroci s po- sebnimi potrebami; namen- jen je vzgojiteljem jasli in vrtcev, učiteljem osnovnih šol in profesorjem srednjih ter višjih šol. Tečaj bo vodila dr. Martina Ozbič, logope- dinja-surdopedagoginja in iz- vedenka na področju special- ne rehabilitacijske pedagogi- ke, z glasbeno izobrazbo. Srečanja, ki bodo v obliki predavanj in delavnic, bodo obsegala predvidoma skupno 20 pedagoških ur in bodo potekala na sedežu šole Ko- mel v Gorici ob sobotah, od 9. do 13. ure, in sicer 9. in 23. marca ter 6. in 13. aprila 2019. Projekt je razdeljen na več sklopov, v katerih bo preda- vateljica obravnavala temati- N ko specifičnih učnih težavoziroma pomanjkljivosti naposameznih področjih učen- ja. Pojasnila bo, kako lahko glasba vpliva na otroško do- bro počutje in njegovo psiho, kako pripomore k šolski in življenjski uspešnosti s pra- vilnim spoznavanjem otroških sposobnosti, zmožnosti in spretnosti. Ude- leženci tečaja bodo tako spo- sobni spoznavati otroke s po- sebnimi potrebami, razume- vati ključne težave in šibke ter močne točke otrok. Spoz- nali bodo motoričen in psi- homotoričen razvoj v pove- zanosti z glasbenim udejstvo- vanjem, delovanje fonator- nega aparata in uporabo značilnosti pri glasbeno-pev- skem udejstvovanju, tehniko dihanja itd. To je sicer samo majhen del sposobnosti, ki jih bodo tečajniki pridobili. Podrobnejše informacije so na razpolago na tajništvu šole. Izobraževalni tečaj, ki ga pri- reja SCGV Emil Komel, akre- ditira italijansko ministrstvo za šolstvo, univerzo in razi- skovanje na področju usposa- bljanja in razvoja strokovnih kompetenc šolnikov na šolah s slovenskim učnim jezikom in z dvojezičnim slovensko- italijanskim poukom. Na liceju Trubar gost dr. Marko Marinčič O Katulu in njegovi poetiki soboto, 9. februarja, so dijaki klasičnega in hu- manističnega liceja “Gre - gor čič - Trubar” imeli v gosteh rednega profesorja latinske in grške književnosti na ljubljanski filozofski fakulteti Marka Ma- rinčiča. Predavanje, ki ga je orga- nizirala profesorica grščine in la- tinščine Nadja Marinčič, je pote- kalo med tretjo in četrto uro pou- ka v prostorih šolskega avditori- ja. Marko Marinčič, prvič na goriš - kih licejih, je klasični filolog, profesor na ljubljanski univerzi, prevajalec in nekdanji predstoj- nik oddelka klasične filologije na filozofski fakulteti ter predsednik komisije za latinsko maturitetno nalogo v Sloveniji. Ukvarja se z recepcijo vseh antičnih besedil v zgodovini do Prešerna vključno in ima za seboj velik raziskovalni opus. Velja za zelo plodnega in odličnega prevajalca iz latin šči - ne, grščine in francoščine v slo- venščino, za kar je tudi prejel ve- liko nagrad, kot npr. Sovretovo, Smoletovo nagrado in Zlato pti- co. V svoji karieri je večkrat pre- daval na znamenitih evropskih univerzah, jeseni leta 2018 je bil gost tudi na washingtonski uni- verzi v ZDA. Po uvodu, v katerem je predava- telj obrazložil svojo povezanost z antiko in klasičnim svetom, je di- jakom povedal, zakaj je tudi da- V nes antična literatura tako po-membna. Poudaril je aktualnostrimske litera- ture in grško eksotiko, zau- stavil pa se je predvsem pri pomenu glo- boke analize, ki v današ - njem freneti - čnem svetu vse bolj izgin- ja. Obrazložil je tudi pomen, ki ga je imela forma v rimski literaturi, ker je ta imela sko- raj večjo vlogo kot vsebina sama, nato pa je načel glavno temo predavanja. Marinčič je spregovoril o Katulu in ga postavil v zgodovinski ok- vir, ker je bilo predavanje na- menjeno dijakom vseh pet letni- kov: Katul je bil neoterični rimski pesnik, ki je odkril novo obliko pesniške in človeške občutljivo- sti. Antika pred njim ni poznala osebne izpovedi. Njegov inova- tivni slog pripovedovanja je te- meljil na empatiji in kot pesnik ni maral dvoličnosti. Bil je ve- trnjak, živel je bohemsko življen- je ter bil velik individualist. Vzpostavil je figuro pesnika kot posameznika, ki noče emancipa- cije, pač pa odklanja stari sistem vrednot (mos maiorum), zna - čilen za antični Rim. Bil je indi- viduum, ki se je znašel v dobi začetkov propadanja rimske države, ki je priznavala le kolek- tivne vrednote. Govor je bilo tudi o Katulovem odnosu do muze Lezbije. Pesnik jo je namreč proslavljal in jo pri- merjal z grško pesnico Sapfo, ki je takrat veljala za de- seto muzo in je temu predstavljala oddaljen ideal v nevredni osebi. V svojih pesmih je Lez- bijo tudi sramotil; po- stala je odraz njegove- ga osebnega ra- zočaranja. Marinčič je omenil, da je bil s take- ga zornega kota Katul predhodnik trubadur- ske lirike, kjer je lik do- minae bil enakovreden božanstvu, hkrati pa ga lahko prištevamo med protoromanti- ke. Utemeljil je spoznanje, da sam bralec določa, kako bo zgo- dovinske tekste bral. Predavatelj pa se ni zaustavil na znanih Katulovih delih, ampak pa na zakotnih in neznanih pe- snitvah, ki jih v šoli niti ne omenjamo: govoril je o Katulo- vem učenem pesništvu. Katul je želel, da bi bile njegove pesmi igračke zanj in za njegove prija- telje, vendar je še vedno dokazo- val izrazito učenost in izpiljenost. Po zgledu helenističnih pesnikov se je tudi Katul spustil v literarno eksperimentacijo, kar je najbolj razvidno v epiliju (kratkem epu) brez pravega naslova, ki je pa splošno znan kot Svatba Peleja in Tetide. To je ep, ki se prelevi v lju- bezensko zgodbo in jasno iz- pričuje pesniško dovršenost ter izpiljenost le-tega. Na koncu predavanja so se dijaki zadržali v avditoriju še za delček pete ure, saj je dr. Marinčič izčrpno in utemeljeno odgovar- jal na njihova številna vprašanja. Dijakom je obrazložil pomem- bnost analize in poznavanja vse- bin ter klasične literature, ki je tudi po tisočletjih še vedno ak- tualna. Luka Paljk Foto Luka Paljk Foto Luka Paljk KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE NIZ VESELOIGER LJUBITELJSKIH ODROV - Torek, 26. februarja 2019, ob 20. uri Natečaj Mladi oder – nagrajevanje Otroška gledališka skupina SKD HRAST – Doberdob Lučka Susič RDEČA KAPICA V DEŽELI BRANJA REŽIJA: CHIARA BRUZZECHESSE - Petek, 1. marec 2019, ob 20. uri Dramski odsek PD Štandrež Neil Simon BOSA V PARKU REŽIJA: JANEZ STARINA - Četrtek, 28. marec 2019, ob 20. uri Mladinska gledališka skupina M+ po literarni predlogi romana Baron na drevesu Itala Calvina BARON SEDI NA VEJI AVTORSTVO IN REŽIJA: PATRIZIA JURINČIČ FINŽGAR Predstave bodo v veliki dvorani KULTURNEGA CENTRA LOJZE BRATUŽ v Gorici Za rezervacije in informacije: Kulturni center Lojze Bratuž tel. 0481 531445, e-mail: info@centerbratuz.org Zveza slovenske katoliške prosvete tel. 0481 538128 , e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Goriška 21. februarja 2019 7 tene Galerije Ars na Travni- ku so na novo odete v čudovite, živahne barve iz- pod čopiča slikarke Karmele Ru- sjan. Umetnico je na odprtju bo- gate samostojne razstave z naslo- vom Voda in Kras, v soboto, 16. februarja, predstavil Vili Prinčič. Po glasbenem uvodu MoPZ Ska- la iz Gabrij, ki je nastopil pod vodstvom zborovodkinje Zulejke Devetak, je zbrano občinstvo pozdravila Franka Žgavec. Karmela Rusjan že več kot pet- deset let stanuje v Gabrjah, sli- karstvu pa se je približala že v otroških letih, ko je obiskovala osnovno šolo v Mirnu, in sicer pod mentorstvom učitelja likov- ne vzgoje, nepozab- nega slikarja Silve- stra Komela. Kasne- je se je udeležila šte- vilnih likovnih tečajev in izpopol- njevalnih lekcij pri raznih priznanih učiteljih likovne umetnosti na Go- riškem, slikarstvu pa se je temeljiteje po- svetila po letu 2000. Čas, ki ga namenja piljenju svoje slikar- ske tehnike, je prav gotovo nadgradnja njene naravno razvite umetniške žilice. Slika v vseh urah dneva, marsikdaj tudi ponoči. O svojem ustvarjanju pravi: “Ko te prime S navdih, ne smeš odlašati”! Na-jraje se posveča tehniki olja naplatnu, le redke slike je ustvarila z akrilnimi barvami. Navdih naj- de v svetu, ki jo obdaja, v strastni želji, da bi ta svet ujela na platno v čim bolj verodo- stojni luči. Likovni umetnik Franko Žerjal je pred leti o umetnici po- vedal, da so ji bila v začet- nih letih nje- nega ustvar- janja v navdih dela velikih evropskih umetnikov iz druge polovice 19. stoletja in začetka 20. stoletja, ko je slikarstvo doživelo svoj slogovni in miselni preporod in postopoma prešlo iz akademskih oblik preko realiz- ma v impresionizem in se nato razvilo v številna postimpresio- nistična gibanja. To se v slikar- stvu Karmele Rusjan opaža zlasti v utrinkih iz podeželjskega življenja - narava je za umetnico glavni vir navdiha, slika namreč prizore iz domačih Gabrij, Rubij, Vipavo, Sočo, krajinske uprizo- ritve Debele Griže, Krasa, pa tudi Trno- vega, Lokev, Gra- deža in najra- zličnejše odtenke sinje barve morja. Vili Prinčič je med predstavitvijo o umetnici dodal, da naravne prizore s pomočjo premišljene uporabe svetlobnih efektov in posluhom tudi za najmanjše detajle spre- minja v tankočutne stvaritve, iz katerih veje tista harmonija med človekom in naravo, ki jo je naš sodobni način življenja v mar- sičem popolnoma zabrisal. Mo- tive njenega ustvarjanja lahko razdelimo na dva osnovna sklo- pa, na tihožitja z barvnimi šopki rož in na krajinske izseke. Pri sli- kanju krajinskih motivov slikar- ka vestno izhaja iz tega, kar vidi, s svojim čopičem in čudovitimi barvami verodostojno ter na- tančno prenese na platno lepoto narave in arhitektonskih pose- gov človeka v njej, dela pa vse- kakor obogati s svojo fantazijo, kar jim gotovo dodaja izviren umetniški pečat. Katja Ferletič Kulturna praznika v vrtcu Ringaraja Zanimivo v družbi slikarja in glasbenikov ulturna ozaveščenost in spoznavanje umetnosti je edina pot, da ustvarimo skupnost ljudi, ki delajo za skup- ni cilj in splošno so- cialno dobro (F. Vec- chiet). S pomočjo umetnosti in različnih kulturno- umetniških zvrsti iz ra - žamo svoja čustva, svoje dojemanje okol- ja in naš odnos do sve- ta. To so razlogi, da so otroci in vzgojiteljice vrtca Ringaraja želeli primerno obeležiti dan kulture – umetnosti. V četrtek, 7. februarja, so vsi sku- paj obiskali goriško sinagogo, kjer so si ogledali likovno razsta- vo, ki je nastala ob dnevu spo- mina. Razstava je izraz sodelo- vanja Večstopenjske šole s slo- K venskim učnim jezikom v Gori-ci in goriške sinagoge. Soobliko-vali so jo vsi otroci, učenci in di- jaki Večstopenjske šole Gorica. Otroci vrtca Ringaraja so v mu- zeju sinagoge, med izpostavlje- nimi likovnimi deli, prepoznali tudi lastne izdelke in dobesedno obnovili doživete vsebine o po- menu strpnosti, dialoškosti in spoštovanja različnosti. / str. 9 Obvestila Glasba in disleksija - Akreditiran izobraževalni tečaj za vzgojitelje vrtcev, osnovnih, srednjih in višjih šol v organizaciji SCGV Emil Komel. Tečaj vodi dr. Mar tina Ozbič, logoped, surdoped, specialno- rehabilitacijski pedagog. Začel se bo v marcu (datume bomo sporočili). Možnost plačila tečaja s t. i. “Carta del docente”. Več na 0481 532163. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja na Dan žena, 8. marca 2019, ogled muzeja “Museo del Caffe' Dersut” v kraju Conegliano (TV) s predstavitvijo kave od grma kavovca do degustacije. Sledilo bo družabno srečanje v restavraciji “Antica Postumia” v kraju Fanzolo – Vedelago. Vpisujejo do 1. marca po tel. 0481 884156 (Andrej F.), 346 1206031 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 78138 (Sonja Š.). Prvi avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Gorice s trga Medaglie d'oro/Goriščka z običajnimi postanki pri vagi bl izu Pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Doberdoba s postanki na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni in na Pilošču, od koder bosta nadaljevala pot proti Coneglianu. Organizatorj i priporočajo točnost. SKPD F. B. Sedej objavlja razpis za 49. Festival narodno- zabavne glasbe “ŠTEVERJAN 2019”, ki bo 5., 6. in 7. julija 2019 med borovci v Števerjanu. Razpisne pogoje, termine in vsa ostala pravila smo objavili na naši spletni strani www. noviglas. eu. Več informacij na www. sedej. org. PD Rupa-Peč vabi od 23. do 29. avgusta 2019 na čudovit izlet po Cilentu, Amalfijski obali in mestecu Materi , Evropski prestolnici kulture za leto 2019. Informacije Ivo Kovic (0481 882285, 3470967807). Zaposlimo svetovalca za določen čas na področju kmetijstva in podeželja na Goriškem. Zahtevajo se vsaj višješolska ali visokošolska izobrazba po možnosti biotehniških ved, odlično znanje slovenskega in ital i janskega jezika, sposobnosti za svetovanje in pomoč pri izdelavi razvojnih načr tov za kmetijska gospodarstva in ukrepov kmetijske polit ike EU. Pomembni sta tudi komunikativnost, strpnost in odgovornost. Ponudbe na: AA. SLUZBA@gmail. com Prispevke za SCGV Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Civi- dale (ul. Kugy 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Infor- macije na tajništvu SCGV Emil Ko- mel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. “Male oglase” najdete na našem portalu www. noviglas. eu. Darovi V Solkanu bo veliko slavje, zlata poroka zakoncev Marije in Davorina. Njima v blagoslov in božje varstvo darujemo za g. misijonarja Lisjaka za zidavo zdravstvenega doma, ki ga krvavo potrebujejo, 200 evrov, Adela z družino. V zahvalo za skrb, ki jo vselej zakonca posvečata našim družinam, darujejo njuni otroci 200 evrov za invalidni center na Stari Gori. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 22. 2. 2019 do 28. 2. 2019) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 22. februarja (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 23. februarja (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 24. februarja ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 25. februarja (v studiu Stefania Beretta): Pravljica za lahko noč. Torek, 26. februarja (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 27. februarja (v studiu Danilo Čotar): Samotni pastir: Pred 200 leti se je rodil Ignacij Knoblehar 2. del. - Izbor melodij. Četrtek, 28. februarja (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. Občinski svetovalci občine Gorica Nicol Turri (FI), David Peterin (DS), Marilka Koršič (SSk), Walter Bandelj (SSk) in Alessandro Feri (Gorizia c'e') so podarili štiri slovenske zastave slovenskim vrtcem občine Gorica. Sprejela jih je ravnateljica Elisabetta Kovic. POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Travnik / Galerija Ars Karmela Rusjan zaupa barvam svojo slikarsko pripoved PROSVETNO DRUŠTVO PODGORA vabi na proslavo dneva slovenske kulture ... “ljubezni domačije noben naj vam ne usmrti strup” ... sodelujejo: OPZ Etko Mužetko Vrh Sv. Mihaela pod vodstvom Karen Ulian MePZ Mirko Špacapan Podgora pod vodstvom Petra Piriha Recitatorka: Nika Devetak Priložnostni govor: prof. Jurij Klanjšček petek, 22. februarja 2019, ob 20. uri župnijska dvorana v Podgori Prvo predavanje iz letošnjega niza v organizaciji Skupnosti družin Sončnica bo v četrtek, 21. februarja 2019, ob 20. uri v dvorani Franca Močnika v Gorici. Andreja Poljanec bo govorila na temo “Starševstvo ima okus po sreči”. Na drugem predavanju bo v četrtek, 28. februarja 2019, Katja Kogej govorila na temo: Poiščimo naravne poti do zdravja. Predavateljica je po izobrazbi etnologinja, diplomirala je tudi na Šoli za evolutivno naturopatijo v Novi Gorici. To znanje jo je popolnoma prevzelo, saj je spoznala pet bioloških zakonov, ki jih je v 80. letih prejšnjega stoletja odkril nemški zdravnik in teolog dr. Ryke Geerd Hamer. V svoji trgovinici Zale&Pepe v Novi Gorici se posveča svetovanju, predvsem na področju zdrave prehrane in fitoterapije. V svetu, polnem izzivov, stresa in odtujenosti od narave, je pomembno, da spoznamo prave vzroke za slabo počutje in nastanek bolezni. Tako se lahko izognemo večini tovrstnih težav. Če pa do njih vseeno pride, si pomagamo na preprost, učinkovit in predvsem naraven način. Na predavanju naturopatinje boste izvedeli, kaj lahko naredimo sami za svoje zdravje, kako si pripravimo učinkovito domačo lekarno, poskrbimo za zdravo prehrano in kdaj je nujno, da obiščemo zdravnika. NASLEDNJA PREDAVANJA: četrtek, 7. marca 2019, Domen Strmšnik: Življenje na avtopilotu ali kako prevzeti nazaj kontrolo nad svojim življenjem? Četrtek, 14. marca 2019, Sanja Rozman: Zasvojenost z delom in zadolževanjem. SD Sončnica / Predavanja 2019 Kultura21. februarja 20198 S 1. strani / Štmaver: Praznik sv. Valentina Mikavni drobci vaške zgodovine ob pesmi in plesu o ustaljeni tradiciji se je tudi tokrat večdnevno praznično dogajanje začelo s tekmovanjem v prilju- bljeni igri na karte, briškoli. Kvartopirci so tako prišli na svoj račun v petek, 15. februarja 2019, na sobotni večer (16. 2.) pa se je praznik odel s kultur- nim plaščem. Z Vrabčevo Zdra- vljico ga je uvedel MoPZ Štma- ver, ki ga dolgo let vodi vztraj- na, energična zborovodkinja Nadja Kovic. Občinstvo je poz- dravil predsednik KD Sabotin Mirko Radinja in se zahvalil vsem, ki so uredili birokratske zadeve in uresničili tridnevno praznovanje. Letos je bilo čutiti slovesnejše ozračje, saj KD Sa- botin praznuje 30-letnico boga- tega delovanja. Ob tem pomem- bnem mejniku je izšla lična pu- blikacija z naslovom Drobci zgodovine Štmavra. “Štiri- ročno” sta jo napisali časnikar- ka, kulturna delavka Erika Jaz- bar, avtorica ali soavtorica že nekaterih takih publikacij, in prof. Slavica Radinja, tudi sama avtorica več člankov. Pogovor z njima je vodila domačinka prof. Erika Valentinčič. Knjiga, kateri je pokroviteljstvo dala Zveza slo- venske katoliške prosvete, ima 183 strani in je izšla v 500 izvo- dih. Za prostovoljni prispevek so jo lahko dobili vsi, ki so se - res številni! - udeležili lepega sobotnega večera. Platnico, na kateri je pogled na štmavrsko cerkvico, je v toplih barvah zemlje okusno izoblikoval do- P mačin Adrijan Feri. Kot je poja-snila Jazbarjeva, je ona zbiralagradivo in brskala po arhivih in raznih dosedanjih publikacijah o štmavrski vasi, po časopisju... Radinja pa je bolj “literarno” obdelala zapise in jim dala dušo, potem ko je še sama poi- skala svoje zapise v Novem gla- su o zdaj že nekaterih pokojnih sovaščanih. Poslužila pa se je tu- di telefona, da bi osebno izve- dela kaj od domačih ljudi. Pri tem ji je bil v veliko pomoč Vili Prinčič, ki veliko ve tudi o tej vasi. Pomagala sta ji tudi Lo- vrenc Persoglia in Mirko Radin- ja. Delo je pač potekalo na na- jrazličnejše načine. V knjigi so najprej dragoceni izseki iz zgo- dovine vasi, ki je bila nekoč sa- mostojna duhovnija (do leta 1986) s cerkvijo, ki je stala na mestu današnjega pokopališča, a je bila žal porušena med prvo svetovno vojno. V današnji pa so zelo lepi vitraži Staneta Kre- garja. V knjigi so navedeni žup- niki, ki so tu “pasli ovčice”: Alojzij Obid, Jožef Mašera, Jože Vošnjak, Stanko Premrl, Rafko Premrl, Anton Rustja, Vojko Ma- kuc in današnji Marijan Mar- kežič, ki se velikodušno razdaja in je povsod prisoten. Opisana je tudi romarska cerkvica na Sa- botinu; zdaj so sicer vidne le njene ruševine. Malce niže je stal tudi samostan, v katerem sta živela puščavnika frančiškanskega reda, ki sta v zimskih dneh prebivala v vasi. Cerkvica je s konca 14. stoletja. V času reform cesarja Jožefa II. so cerkev opustili. Leta 1984 so se začele arheološke raziskave, za katere je zamisel dal Mario Muto. Raziskave še zmeraj pote- kajo. Poglavja v knjigi je de- ležen tudi Sabotin, usodno po- vezan z dogodki iz prve svetov- ne vojne. Svoje mesto najde tu- di šola v Štmavru, ki je tu delo- vala že od leta 1851. Od l. 1960- 70 je bil tu tudi vrtec. L. 1978 so šolo zaprli zaradi pomanjkanja otrok. Zadnja učiteljica je bila Nataša Paulin, ki je imela tri učence, različnih starosti, ki so obiskovali tri različne razrede, zato je bilo njeno delo kar na- porno. Pre- cejšen prostor v knjigi je odmer- jen Kulturne- mu društvu Sa- botin, ki ima od l. 1994 sedež v nekdanji šoli, pa tudi Moške- mu pevskemu zboru, ki je bil ustanovljen l. 1959 in ga je dolga leta vodil prof. Gabrijel (Jelko) Devetak. Najprej je delo- val kot mešani zbor. Posebni razdelki so na- menjeni otroškemu pevskemu zboru Štmaver, Prazniku sv. Va- lentina, na katerega so včasih množično zahajali tudi meščani in so tu imeli stojnice kramarji, pa tudi Pohodu na Sabotin, mi- klavževanju, natečaju Jaslice pri nas doma, Luči miru iz Betlehe- ma, ki združuje obmejne kraje, pustovanju, ki je prineslo pu- starjem že večkrat nagrade. Po- sebno poglavje zasedajo cerkve- ni prazniki, ki so bili včasih zelo občuteni, pa tu- di navade (vsta- jenjska procesi- ja, križev pot, pobiranje kruh- kov za vahte: revnejši otroci so hodili od hiše do hiše in gospodinje so jim da- jale koruzne kruhke.) Nekatere navade ostajajo še zdaj žive, kot npr. procesija za Sv. Rešnje Telo z oltarji po vasi, kres oz. prižig in blagoslov velikonočne gobe, katere ogenj nosijo po vaških DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (52) Anton Štrancar (6) Dne 4. junija 1924 je Engelbert Besednjak imel svoj prvi javni govor v italijanščini in je med par- lamentarno razpravo kolege na precej diploma- tičen, a zelo učinkovit način opozoril na nasilna dejanja, ki so se v naših krajih dogajala med volil- no kampanjo, od zastrahovanj do streljanja in pre- tepov. Izrazil je tudi razočaranje, ker se niso - predvsem zaradi ravnanja krajevnih oblasti - ure- sničile obljube, ki sta jih on in Josip Wilfan oseb- no prejela od Mussolinija, da bo volilna kampanja potekala pošteno in brez nasilja. Sam Mussolini ga je prekinil in surovo zarjovel, da to ni res. Be- sednjak ga je tudi obvestil o umoru v Ajdovščini ter nje- mu in ministrom izročil nekatere slike mrtvega Antona Štrancarja: “Da ne bo kdo rekel, da lažem”, je dodal. Na kratko je vsem prisotnim opi- sal veličasten Štrancarjev pogreb in poudaril, da je nedolžna žrtev darovala svoje življenje za slo- venski narod. Dodal je, da Slovenci nismo do ti- stega trenutka poznali političnega umora. Musso- lini mu je cinično odvrnil, da se take stvari Slo- vencem v času Avstrije niso dogajale iz enostav- nega razloga, ker so bili Slovenci podporniki nek- danje habsburške monarhije. Italijanski voditelj je krivdo za napete odnose hinavsko naprtil slo- venskemu tisku, predvsem dnevniku Edinost. Tako se končuje članek Goriške straže o pogrebu Antona Štrancarja: “Najbridkejša je bila pot mimo mostu čez Hubelj, kjer je zločesta roka zločinčeva pognala krogljo so- vraštva v prsa nedolžni žrtvi. Ta kraj ostane v neizbrisnem spominu celemu narodu in ob Hublju se bodo ustavlja- li potomci našega rodu in pravili mlajšim o krvavih, težkih dneh in o krvavem možu, ki je padel na mostu, ko je vršil svojo državljan- sko in narodno dolžnost. Hubelj nam ostane sveta reka. Sprevod je prišel v domačo občino in po glavnem trgu, kjer cvete stoletna lipa, zavil v domačo cerkev. V tej prijazni cerkvi je ravno na dan svoje smrti prisostvoval sv. mi- sijonu pokojni Štrancar. Bil je veren sin dobre matere in krščansko vzgojen. Par dni preje je pred celo cerkvijo okrog 11. ure dopoldne po- božno prejel sv. obhajilo in nato priporočal svoje življenje Bogu. Takrat pač ni mislil, da je zadnjič v domači cerkvi in da ga prihodnjič prinesemo vanjo mrtvega. /…/ Ob cesti, ki pelje v Vipavo, leži štursko pokopališče. Ne daleč gleda nanj prijazna vasica Žapuže, kjer je bil rojen pokojni Anton. Od usodnega tre- nutka ni videl več rojstne vasi. Okrog in okrog pa se vzpenjajo v nebo Na- nos, Sinji vrh in Čaven, ki bodo tvorili tisočletja častno stražo ob grobu pokojnega, ko nas več ne bo. Prav blizu pokopališča teče reka Hu- belj, ki bo šumljal stoletja in stoletja pesem o zvestobi. Na to pokopališče smo sprem- ljali dragega Toneta, kot je sam želel. Krsto smo spustili v grob, ljudje so pokleknili, ves narod se je sklonil nad ja- mo. Prisrčna molitev se je dvigala v nebo. Naš narod ne pozna kričavosti. V srcu čuti, moli in ljubi. /…/ Zemlja je padla na krsto. Sveta si domača zemlja in le ti si vredna, da kriješ telo mučenika. /…/ Petje je utihnilo. In ta- krat se nam je zdelo, kot bi tiho govoril v slovo pokojni Tone: “Ostanite zvesti rodu in križu. Ne bojte se onih, ki vas preganjajo. Le kdor bo vztrajal do konca, bo videl vstajenje”. Veliki zvon je zapel, zemlja je zaropotala na trugo in grob je zrastel pred nami. Spi v večnem miru, naš mučenik, in ne zabi nas in svojega rodu pri Bogu! Tvoj spomin in grob, v katerem spiš, nam bosta sveta. Naš prvi mučenik Vipavski, dragi Tone, z Bogom”! O veličastnem pogrebu je poročal tudi ljubljanski Slovenec 29. maja, ki je članek končal z na- slednjimi besedami: “Odpeljali so truplo na pokopališče in ga ob molitvah in ihten- ju navzoče množice izročili domači zem- lji. Štrancar bo poslej molče govoril”.Zadnji del članka Goriške straže z dne 26. maja 1924 Engelbert Besednjak je bil predstavnik krščanskosocialnega gibanja. Bil je ravno leta 1924 izvoljen za poslanca in se je v italijanskem parlamentu temperamentno zavzemal za pravice slovenske in hrvaške narodne skupnosti. Ko je politična situacija v Italiji degenerirala v popolno diktaturo, je bil kot politični begunec na Dunaju sprejet v Kongres evropskih narodnih manjšin in je postal predsednik Zveze manjšinskih časnikarjev. Dejaven je bil tudi po drugi svetovni vojni. Portret Engelberta Besednjaka (avtor: Veno Pilon) Zapisnik parlamentarne razprave v italijanskem parlamentu z dne 4. junija 1924. Šlo je za prvi javni govor Engelberta Besednjaka v italijanščini. Besednjak je kolege, ministre in italijanskega voditelja Mussolinija opozoril na nezaslišano protislovensko nasilje v naših krajih. Mussolini ga je med govorom večkrat grobo prekinil. Časopis Mali list z dne 30. maja 1924 je objavil sliko hudo ranjenega Antona Štrancarja z napisom: “Preprost mož je bil, delavski sin delavskega naroda, po svojem poklicu zidar. Rojen je bil 1. 1880. v Žapužah pri Šturijah. Prestal je svetovno vojno in se vrnil na dom. Tu se vrši druga vojna, srdita vojna, ki ima namen iztrebiti slovenski rod in slovensko ime iz njegove tisočletne posesti. Štrancar je padel v tej vojni”. Dimitri Tabaj domovih. Opisane so pa tudi druge šege, npr. ob porokah. V zadnjem poglavju so osebnosti, ki so delovale v Štmavru. Pred- stavljeni so šolnik Anton Kutin (1878-1959), župnika Rafko Premrl (1906-1983) in Vojko Makuc (1947-2010), Gabrijel Devetak (1924-2006), ki je bil “duša in srce štmavrskega pet- ja”, učitelj Andrej Vendramin (1891-1978) in Ljubka Šorli (1910-1993). Pri tej nadvse pril- jubljeni učiteljici in pesnici se je dalj časa zaustavila Erika Jazbar ter na kratko orisala njeno trno- vo pot v času fašizma. Spomnila je, da je prav 16. februarja 1937 umrl Lojze Bratuž, zato je na kratko obnovila njegovo trpljenje. Pa tudi Ljubka Šorli je bila kot njen ljubljeni mož žrtev fašističnega preganjanja in je doživela grozo ob zloglasni Col- lottijevi bandi, ki jo je grozovito mučila v Villi Triste v Trstu. Bila je zaprta tudi v taborišču v Zdravščinah, a kjub vsemu te- mu ni nikoli gojila sovraštva do nikogar. Ko je prebivala v Štma- vru, je napisala mnogo pesmi. Navdih za svoje lirične stihe je črpala iz lepote tamkajšnje na- rave. Eno pesem, Pomladna pe- sem iz l. 1954, ki je objavljena v publikaciji, je prebrala na večeru Erika Valentinčič. Knjigo Drobci zgodovine Štma- vra bogati nešteto črno-belih in barvnih fotografij iz začetka dvajstega stoletja prejšnjega ti- sočletja do današnjih dni. Mno- ge izhajajo iz družinskih arhi- vov, veliko iz družine Slavice Radinja. Ob koncu knjige je še sladko presenečenje: opis znanih štma- vrskih štrukljev. Priložen je tudi recept v treh različicah. Vsaka gospodinja sicer ljubosumno hrani svojega. In vsaka je pre- pričana, da je njen najboljši... Na zadnjih straneh je objavljena pesem Štmaver, ki jo je Tomek Vetrih poklonil Nadji Kovic in MoPZ Štmaver, l. 2009 jo je uglasbil Patrick Quaggiato. Be- sede knjigi na pot so napisali prvi predsednik KD Sabotin Ga- brijel Figelj, predsednik Združenja krajevna skupnost Pevma-Štmaver-Oslavje Lovrenc Persoglia, predsednik KD Sabo- tin Mirko Radinja in župnik Ma- rijan Markežič. Vsekakor je to zelo dragocena knjiga, ki nam odstre pogled na zgodovinska dogajanja v tej lični vasici. Živahno vzdušje je med po- slušalci v soboto ustvarila ple- sna skupina DANCE & pression sekcije A 3. razreda srednje šole Ivan Trinko iz Gorice, ki je pod vodstvom prof. Franca Biancuz- zija prikazala nekaj svojih razgi- banih koreografij. Pesem pa se je žlahtno oglasila iz grl Ženske vokalne skupine Rupa-Peč. Pod vodstvom neutrudne Zulejke Devetak, ki se razdaja med raz- nimi pevskimi zbori, so pevke v zlitosti glasov zapele nekaj pe- smi. Med njimi sta bili Vodo- pivčeve Žabe in zabavna sklad- ba Gioacchina Rossinija Duetto buffo di due gatti. / str. 12 Foto L. Persoglia Kultura 21. februarja 2019 9 V SSG premiera muzikala Zadnjih pet let V tržaškem Kulturnem domu je bila v četrtek, 8. februarja 2019, premiera muzikala Zadnjih pet let (The Last Five Years) ameriškega avtorja Jasona Roberta Browna. Pod režijo se podpisuje mlada gledališka navdušenka Jasmin Kovic, ki si utira pot tudi na profesionalne gledališke odre, potem ko je svojo domiselno režijsko žilico že vneto pokazala v več predstavah v ljubiteljskih gledaliških krogih na Goriškem, pa tudi drugod. Prvič je delo zaživelo v slovenskem prevodu Janeza Usenika. Nova gledališka uprizoritev je koprodukcija Slovenskega stalnega gledališča Trst in Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, z njima pa sodeluje še Glasbena matica. Pri tem komornem muzikalu ima glavno vlogo petje oz. glasba, ki jo v živo spremlja instrumentalna skupina GM pod vodstvom Andrejke Možina. Protagonist v muzikalu Zadnjih pet let je zaljubljeni par, katerega ljubezen pa se je že izpela. Želja po uspehu, ona bi rada postala slavna igralka, on pa je že na obetavni pisateljski poti, ovira njuno ljubezensko razmerje. Zaljubljenca igrata oz. predvsem pojeta dramska igralca s pevskim talentom, Patrizia Jurinčič in Danijel Malalan, oba Tržačana, ona je sicer članica igralskega ansambla SNG Nova Gorica. Po več tržaških ponovitvah je muzikal dospel tudi na goriški oder. V Kulturnem centru Lojze Bratuž so si ga v ponedeljek, 18. februarja, ogledali goriški abonenti SSG. O tem bomo podrobneje pisali v prihodnji številki našega tednika. / IK Umrl je angel nad Berlinom Na pragu 78 let je v rodnem Zürichu umrl veliki nemški odrski in filmski igralec Bruno Ganz. Izhajal je iz nemško-švicarske družine. Dobro je obvladal tudi italijanščino. Leta 2010 je prejel nagrado za življenjsko delo Evropske filmske akademije. V filmu je zaslovel z Wendersovim Nebo nad Berlinom in Propadom, v katerem je poosebljal Adolfa Hitlerja, in Soldinijevim Kruh in tulipani ter drugimi. Sicer so ga cenili največji sodobni f i lmski in gledališki režiserji pa občinstvo. Nastopal je v najpomembnejših gledališčih nemško govorečega prostora. Bil je velik prijatelj Petra Handkeja. Predlanskim je v dokumentarcu o Handkeju recitiral odlomke iz Pesmi trajanju. Kratke kupina prijateljev se sreča na vasi in ugotovi, da so vsi prejeli isto čudno SMS spo- ročilo. Radovedni mladostniki se prepustijo dogodivščini, ki jih bo popeljala v skrivnostni svet starih predmetov, poklicev in zgodb. Kdo pa se skriva za čudnimi spo- ročili? Kdo jih opazuje? In predv- sem - zakaj doživljajo ljudi in iz- kušnje, ki takoj zatem izginejo, kot da jih ne bi bilo? V televizijski oddaji KRIVOPET- NIKI bodo gledalci skozi doživet- ja štirih mladostnikov spoznavali kulturno dediščino Slovencev v videmski pokrajini. Otroci bodo ugotavljali, čemu so služili stari predmeti, preizkušali se bodo v starih poklicih in opravilih in S spoznavali stare zgodbe, mito-loška bitja, pesmi, imena krajevin stvari. Prva oddaja poteka v Mašerah, pod Matajurjem, kjer bodo izvedeli, kako so nekoč skrbeli za otro- ke, si v stari kovačiji iz- delali “sarpin” in slišali pravljico o ma- tajurskih škratih. V oddaji nastopajo učenci nižje stopnje Dvojezične večstopen- jske šole Pavel Petričič v Špetru. Produkcija Deželnega sedeža RAI nastaja v sodelovanju z Inštitutom za sloven- sko kulturo in mnogimi sta- rejšimi prebivalci Nediških do- lin, ki se še živo spominjajo pov- sem drugačnih časov. Dokumen- tarni niz želi poleg vedenj in praktičnih znanj, ki se danes iz- gubljajo, zabeležiti tudi melodijo in bogatost beneškega narečja. Dragocena sta prispevek Karle Kofol, etnologinje Tolminskega muzeja, ki je posrkbela za stro- kovne razlage predmetov, kot tu- di ilustracija v začetni špici, delo beneške umetnice Luise Tomase- tig. Niz petih polurnih oddaj bo na sporedu vsako drugo nedeljo v mesecu približno ob 20.00 na kana- lu 103 (Rai 3 bis), na voljo pa bo tudi v spletnem arhivu RTV Slovenija. Av- torja in urednika oddaje sta Lucija Tavčar in Jan Leo- poli, ki podpisuje tudi režijo. Za sliko in montažo skrbi STUDIO TRAK. Več o oddaji tudi na fb strani in instagram profilu RAI Slovenski program. lovensko startup podjetje Mali junaki ali uradno Hurra Studios, ki ustvarja personalizirane knjige za otroke, je v lanskem letu prodalo skoraj pol milijona unikatnih knjig in ustvarilo 12 milijonov evrov pri- hodkov. Trenutno se njihove knjige prodajajo v šestih državah, največ v Ameriki, v pri- hodnje pa se nameravajo širiti na druge trge. V pisarnah Malih junakov je pred dvema letoma ustvarjalo deset ljudi, danes pa jih v novih prostorih v središču Ljubljane dela že več kot 100. Personalizi- rane knjige za otroke, ki “rišejo nasmehe na obraze otrok in pri- vabljajo solze v oči staršev”, ustvarjajo v sodelovanju z več kot 50 zunanjimi sodelavci, kot S so pisatelji, ilustratorji, prevajal-ci in tiskarji.Leta 2017 so prodali 90.000 knjig, lani je ta številka znašala skoraj pol milijona. Vsaka njiho- va knjiga je unikatna in nareje- na natanko po željah kupca. Lanski uspešnici sta bili knjiga za bratce in sestrice Vajine na- Zelo uspešno slovensko startup podjetje Lani so prodali skoraj pol milijona knjig jlepše dogodivščine, ki je uspeh doživela predvsem na ame- riškem tržišču in so jo v prvih treh mesecih prodali v več kot 100.000 izvodih, ter božična knjiga Vesel božič, Maja, ki so jo ustvarili skupaj z Adamom Wal- laceom, enim najbolje prodaja- nih avtorjev na lestvici New York Timesa. Ta je pod dreve- scem razveselila več kot 200.000 otrok. “Pričakovali smo, da bo konec leta pester, ven- dar, priznamo, nas je vseeno presenetil. Pro- dali smo tudi do 18.000 knjig na dan. Glede na to, da je vsaka knjiga unikatna in jo pred ti- skom še ročno pregle- damo, smo delali dobe- sedno noč in dan”, je ob koncu leta povedal solastnik ter direktor marketinga in kreative Mic Me- lanšek. V prihodnosti si po njegovih be- sedah želijo sodelovanj z najbolj ustvarjalnimi avtorji, ilustratorji in kreativnimi posamezniki na svetu. “Naša marketinška strate- gija nam omogoča zelo hitro rast, zato lahko le s pravimi ka- dri zagotavljamo produkte, ki jih od nas pričakujejo starši, tete, dedki in babice”, je prepričan. Obenem se želijo širiti na nove trge, kot so Španija, Velika Bri- tanija in Kanada. S tem bodo do leta 2020 po oceni drugega la- stnika in direktorja podjetja Ra- da Daradana pokrili večji del Evrope in Severne Amerike ter letno osrečili več kot dva milijo- na otrok. Ker se zdaj soočajo s poman- jkanjem strokovnih kadrov, načrtujejo tudi nova zaposlo- vanja. Največji izziv pri tem je po besedah lastnikov iskanje ka- drov s specifičnimi znanji, kot so uredniki, oblikovalci in pro- gramerji. “Vsekakor pa si želi- mo, da podjetje in tudi zaposle- ni ostanemo v Sloveniji, zato na- jemanje ljudi v tujini za nas zdaj ne pride v poštev, čeprav bi bila to morda celo cenejša rešitev”, še dodajajo pri Malih junakih. Deželni sedež RAI za Furlanijo Julijsko krajino - Slovenski program Mladinska TV oddaja Krivopetniki S 3. strani Obsojam nesmiselno ... va dni pozneje so ga fašisti prisilili piti stroj- no olje, pomešano s ste- klenimi drobci, da je izdihnil po grozni, nekaj tednov traja- joči agoniji. Zapustil je dva otro- ka in ženo, znano pesnico, ki so jo med vojno strahovito mučili policisti posebnega oddelka, ki ga je vodil komisar Gaetano Collotti. Tega so partizani ustre- lili blizu Benetk, italijanska re- publika pa ga je nagradila s sre- brno kolajno “za zasluge pri obrambi italijanstva na vzhod- ni meji”. Zaman je posl. Corra- D do Belci predlagal, da bi jo pre-klicali. Prav tako še vedno veljaodlikovanje karabinjerju, ki je v Trstu ustrelil dekle, partizansko kurirko Almo Vivodo. Pač pa ni- ma nobenega priznanja kara- binjerski marešalo, ki med nemško racijo v Dolini pri Trstu ni hotel pokazati partizanskih družin. Prvega so naložili na to- vornjak in odpeljali v Nemčijo, od koder se ni več vrnil. Za- vrnjen je bil celo predlog, da bi po njem poimenovali krajevno orožniško postajo... Glejte, gospod Predsednik, za- kon, ki ustanavlja Dan spomin- janja, je določil 10. februar, ki bi ga pravzaprav morali praz- nično obeleževati, ker spominja na datum podpisa pariške mi- rovne pogodbe, ko je 21 držav zmagovitega protifašističnega zavezništva, zahvaljujoč se od- porništvu, priznalo Italiji status sobojevnice in torej pripadnice skupnosti demokratičnih in omikanih nacij, medtem ko sta bili Nemčija in Avstrija razdel- jeni na okupacijske cone. Italija je izgubila ozemlja, ki si jih je pridobila po prvi svetovni voj- ni. V obeh državah sta ostali slo- venska in italijanska manjšina. Tudi odhod Italijanov iz Istre je urejala mirovna pogodba. Vse- kakor je to bila tragedija množic, kakor se je zgodilo po prvi vojni Slovencem in Hrva- tom, ki so se izseljevali, da bi si rešili življenje pred nasiljem, ki se je pričelo julija 1920 s požigom Narodnega doma tržaških Slovencev, čemur je sledilo trdo fašistično pregan- janje. Osimski sporazumi so leta 1975 s pomiritvijo in priznanjem me- ja položili temelje za mirno sožitje ter vsestransko gospodar- sko, znanstveno in kulturno so- delovanje z neslutenimi razvoj- nimi perspektivami, ki jih po- novno obujanje revanšističnih skomin in sovraštva lahko iz- ničijo. Upam, da boste o tem razmišlja- li. S 7. strani Zanimivo v družbi ... ovedali so, da je lepše in boljše, če smo ljudje dru- gačni po videzu, po nava- dah, po okusih in jeziku. Zbrano in radovedno so poslušali Loren- za Draščka, prostovoljca, ki si je za otroke vzel čas in jim pokazal prostor molitve v sinagogi. Dečki so si na glavo dali kippo (judov- sko pokrivalo), vsi otroci so si očarano ogledali zvitek Sv. pisma iz Torah in spoznali drugo pisa- vo, hebrejsko. Otroci so obenem tudi izvedeli, da se v hebrejščini piše oz. bere iz desne proti levi in da se Sv. pismo vedno prebira s posebno paličico, Iad. Prijazni P Lorenzo jim je pokazal tudi po-sebni črni škatlici, ki jo duhov-niki uporabljajo pri molitvi, in rog, ki jih ob posebnih praznikih kliče k molitvi. V popoldanskih urah so otroci v vrtcu aktivno in spontano po- doživljali jutranja doživetja in prebirali lastna imena iz desne proti levi. Kulturnih doživetij pa ni bilo ko- nec. V petek, 8. februarja, na dan slovenske kulture, so bili “ringa- rajevci” deležni posebnega pre- senečenja. Vzgojiteljice so v vrtec povabile kar dva glasbenika, in sicer Aleksandra Ipavca in Jana Sturiala. S pravim pedagoškim čutom sta se glasbena umetnika predstavila otrokom in jim pred- stavila kar nekaj glasbil. Aleksan- der Ipavec se je z otroki dobesed- no poigral, ko jim je predstavil akordino, orglice in harmoniko. Glasbila niso vedno proizvedla zaželenega zvoka, enkrat je bilo slišati samo šum zraka ali morja, drugič samo tipkanje po gum- bih, tretjič prav nič. S skupnim ugibanjem in razmišljanjem so otroci doumeli, kaj je potrebno, da nam instrumenti zaigrajo pričakovan zvok. Jan Sturiale je otrokom predstavil kar tri vrste kitar, dve električni in eno klasično. Skupaj z njimi je poustvarjal zvok “pianissimo, piano, forte, fortissimo”, ki so jih otroci že predhodno spoznali pri glasbenih uricah v vrtcu. Na- jlepše je bilo, ko so otroci z gla- sbeno spremljavo harmonike in kitare zapeli tri skupne pesmi. Ozračje se je napolnilo z otroško veselo energijo in nasmejanimi, iskrivimi očmi. Ob koncu kulturnega programa so otroci podarili glasbenikoma nekaj izdelkov (naravnih, literar- nih in likovnih), ki so nastali v vrtcu, in nekaj domačih dobrot, ki so jih pripravile skrbne roke nekaterih mamic. Osebje vrtca Rinagaraja se iskre- no zahvaljuje glasbenikoma Aleksandru Ipavcu, Janu Sturialu in vodiču sinagoge Lorenzu Draščku, da so tako pristno in prijetno darovali kapljice kulture in omogočili vsestransko rast naših otrok. Nežno ljubezensko čustvo v džungli Zimske bolezenske klice se med otroki na Goriškem gotovo še pojavljajo, saj se je v privlačni mladinski sobi Feiglove knjižnice na Verdijevem korzu v Gorici v ponedeljek, 4. februarja 2019, spet zbrala le skupina 14 otrok. Po uvodnih pozdravih knjižničarke Martine je Vesna Tomsič, čudovita pripovedovalka pravljic, male radovedneže popeljala naravnost v zeleno zaraščenost daljne džungle. Naenkrat so se vsi znašli v njej in živo ter tudi zabavno spoznali dve zaljubljeni gorili: Gregorja in Simono. Do ušes sta se zaljubila drug v drugega, a nista imela dovolj poguma, da bi si to izpovedala. Gregor je bil prepričan, da je predebel in okoren za ljubko Simono. Ona pa je mislila, da je Gregor sploh ne opazi, ker je predrobna. Tako je on začel hujšati, ona pa jesti. A se ni nič zgodilo. Pa je prišel pustni ples v maskah. Gregor si je zategnil pas, da bi bil na pogled vitkejši, ona pa je oblekla široko obleko, da bi bila bolj okrogla. A zgrešila sta se, in ko sta padli maski, sta spoznala, da sta si všeč prav zato, ker sta si tako različna. Poučna zgodbica za male in velike poslušalce! Sprejeti se moramo taki, kot smo, saj prav to nas dela edinstvene, posebne. Kot vedno je Tomsi - čeva zgodbo zavzeto in živahno “zaigrala”. Vsako pripoved zna namreč preliti v pravi gledališki prikaz. Tokrat je rabila tudi pomočnike: kar hitro so se našli. Mala Urška Dorni naj bi bila Simona, pa se je kaj kmalu premisli la. Potem pa sta se javila dva pogumna fantička, bratca Christopher in Jeremiah Mauri. Takoj sta se smeje se vživela v protagonista, prvi v Gregorja, drugi pa v Simono. Vesna jih je tudi s kostumoma, klobukoma in maskama spremenila v sramežljiva zaljubljenca. Ob koncu pravljice sta bila seveda deležna toplega aplavza, saj sta si ga zaslužila! Prisrčna zgodbica, katere avtor je Michael Coleman, prevajalka v slovenski jezik pa Mateja Arhar, je razvnela srca, saj je duh sv. Valentina že lebdel v zraku. Tudi zato so otroci prejeli lepo rdeče srčece (kot vedno so srčka izdelale spretne Bredine roke), na katerem je bil začetek pesmice Mi se imamo radi, ki so jo z Vesno Tomsič zapeli vsi udeleženci sedme Pravljične urice. Le- ta je bila res očarljiva, pa še več kot biserček življenjske modrosti se je zablestel v njej. / IK Gorica / Sedma Pravljična urica v Feiglovi knjižnici Tržaška21. februarja 201910 Novi tržaški prefekt Valenti na obisku v Dolini V torek, 12. februarja 2019, je bil na vljudnostnem obisku na občini Dolina nov tržaški prefekt in vladni komisar dežele FJK Valerio Valenti. Na srečanju z županom Sandyjem Klunom in odborniki je bil govor v glavnem o perečih problematikah, ki zadevajo občinski prostor. V prvi vrsti je tekla beseda o onesnaževanju in smradu, ki prihaja iz rezervoarjev družbe SIOT in ki v zad - njih letih pov - zroča nev - šečnosti ob - čanom, pred - vsem tistim, ki bivajo v neposredni bližini parka. V zvezi s prob le mati - kami okolja so upravitelji prefekta seznanili tudi s problemom hrupa na avtocesti, ki ga povzročajo tovornjaki in promet na splošno; temu so izpostavljeni prebivalci iz krajev Ricmanje, Log, Domjo in Krmenka. Nadalje je bil govor o nenehnem pojavu prehoda meje s strani pribežnikov in o oblekah, čevljih in drugih predmetih, ki jih te osebe zapuščajo po poteh rezervata vzdolž meje z Republiko Slovenijo. Na koncu je prefekt marsikaj izvedel o krajevnih navadah in posebnostih: o pobudi Odprte meje, ki je že pred 38 leti napovedovala novo Evropo brez meja, o značilnih krajevnih proizvodih (olju, vinu, ribah...) in na koncu še o občinskem biseru, dolini Glinščice. Prefekt je v dar dobil knjigo o Glinščici in vabilo, naj obišče dolino; rade volje ga je sprejel, saj je povedal, da se rad ukvarja s športom in da je navdušen pohodnik. Šesti koncert Iz domače zakladnice V nedeljo, 24. februarja, se bo nadaljevala 3. koncertna sezona Iz domače zakladnice, ki jo prireja programski oddelek Radia Trst A. V Domu glasbe - Casa della Musica, v ulici Capitelli 3 v Trstu, bo ob 17.30 zaživel šesti in hkrati predzadnji radijski koncert z naslovom Večer ljudskih melodij od Jadrana do Alp. Šlo bo za enega izmed vrhuncev letošnje sezone, kajti v enem samem večeru bomo proslavili visoki in okrogli obletnici dveh zaslužnih se - stavov, ki gojijo pristno ljudsko petje in glasbo. Prestižna gosta javne oddaje Iz domače zaklad - nice bosta namreč skupina Prifarski mu zi kan ti iz Bele kra jine, ki je pred kratkim slavila 30- letnico svojega delovanja, in Ženska pevska skupina Stu ledi iz Trsta, ki beleži svojo 40-letnico. Prifarski muzikanti, ki veljajo za eno najboljših in najbolj priljubljenih etno zasedb v Sloveniji, so v svoji dolgi karieri poželi nešteto uspehov, med katerimi velja poudariti vsaj zmago na Slovenski popevki leta 2008 in desetero samostojnih koncertov v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Vzporedno s terenskim raziskovanjem plesov Tržaške folklorne skupine Stu ledi je bila pred štiridesetimi leti ustanovljena Ženska pevska skupina Stu ledi. Z repertoarjem ljudskih pesmi iz različnih obdobij in krajev ta zasedba s svojim pristnim ljudskim petjem še danes razveseljuje poslušalstvo. Koncert bosta vodila Maruška Gustin in Aleksi Jercog, za asistenco in organizacijo programa pa bodo tokrat prispevali Nataša Ferletic, Elena Leghissa in Jari Jarc. Vstop na večer je prost, rezervacija mest pa obvezna. Interesenti lahko pokličejo na telefonski številki 040-7784358 ali 040- 7784281 ali pustijo sporočilo na telefonski tajnici 040-7784484 ali napišejo email na programi. slo@rai. it ali napišejo sporočilo na facebook stran Iz domače zakladnice. Koncert bo Radio Trst A prenašal v živo: prisluhnili mu boste lahko prek radijskih sprejemnikov ali streaming radia na spletni strani www.sedezfjk.rai.it. Toplo vabljeni! Na Občini Dolina razpis za službo upravnega uradnika Občina Dolina obvešča, da je razpisana javna selekcija na podlagi izpitov in naslovov za sestavo lestvice za upravnega uradnika z znanjem slovenskega jezika C kategorije, plačilni razred C1, ki bo zaposlen na določen čas, lahko s polnim ali s skrajšanim delovnim časom, za projekte v sklopu zakona 38/2001, iz katere bodo lahko - v izvajanje veljavne deželne normative in predpisov delovne pogodbe – črpale tudi druge ustanove enotnega deželnega razdelka javnih uprav. Razpis in obrazec za prijavo sta na razpolago na spletni strani občine Dolina. Kratke Prešernova proslava DSI in Slovenske prosvete Ustvarjalna in kakovostna prireditev b Prešernovem dnevu prireja DSI v sodelovanju s Slovensko prosveto vse od svojega obstoja vsakoletno slovesnost, ki jo organizatorji skrbno načrtujejo, da bi se z njo poklonili našemu velikemu pesniku in na splošno vsej slovenski kulturi. Kljub dolgi tradiciji pa želijo svojo proslavo obo- gatiti z novimi prijemi in ji dodajati ustvarjalnosti. Pri tem so letos ponovno prisluhnili nekaterim su- gestijam svojih članov in so celoto reorganizirali in osvežili z nekaterimi no- vostmi. Nagrajevanje amaterskih igralskih sku- pin Mladi oder, ki je bil mnogo let del istega praz- novanja na ponedeljek zvečer, so premaknili na soboto, tako da sta proslavi po- stali kar dve: ena za mlade gle- dališke ustvarjalce in njihove prijatelje in mentorje, druga pa – kot ponavadi – v okviru red- nih ponedeljkovih srečanj Društva slovenskih izobražen- cev. Ves sobotni popoldan so tako prilagodili posebej otro- kom in mladini, tako da je bilo praznovanje njim na čast in po njihovi meri. Najprej je “dok- tor lutkarstva” Matija Solce z izredno spretnostjo izvedel ori- ginalno minimalistično pred- stavo Pulcinella; ob njej se je nasmejala mlada in starejša publika. Sledilo je podeljevan- je priznanj Mladi oder petnaj- stim skupinam, ki so v prete- klem letu nastopile s predstavo v okviru društev ali šol. Ute- meljitve sta brala mlada napo- vedovalca, Mojca in Boštjan Petaros. Kot rečeno, so organizatorji z nekaterimi novimi prijemi osvežili tudi Prešernovo prire- ditev v okviru ponedeljkovih večerov. Na dobro obiskani ponedeljko- vi proslavi se je predsednik DSI O Sergij Pahor v uvodnem nago-voru zaustavil ob problemih, skaterimi se je v preteklosti in se še v sedanjosti spopada naša manjšina. Vendar so bile nje- gove besede spodbudne, saj je poudaril, kako zelo je pomem- bno nadaljevati delo na kultur- nem področju, in to tudi s ta- kimi pobudami, kot je literarni natečaj Mladike, ki spodbuja li- terarno ustvarjanje in bogati slovensko kulturo. Morda je vredno omembe, da sega začetek literarnega na- tečaja v daljno leto 1973, saj so že takrat pod vodstvom prof. Peterlina slovenski kulturni praznik Slovenske prosvete po- vezovali tudi z literarnim na- tečajem. Od tega leta prireja vsako leto revija Mladika lite- rarni natečaj in tako se jih je do danes zvrstilo kar 47. Lahko se zamislimo v to, koliko lite- rarnih del se je v tako dolgih letih nabralo, koliko ustvarjal- cem je bila dana možnost, da se preizkusijo in se morda prvič izkažejo in dobijo s tem ustvarjalni zagon! Lahko nas osupne že samo dejstvo, da so v Mladiki objavili več kot 370 nagrajenih in priporočenih li- terarnih prispevkov! Treba je povedati, da se lahko števila prispevkov, ki jih vsako leto dobiva komisija, veselimo na vseslovenski ravni: saj je npr. samo letos prispelo kar 138 prispevkov (76 prispevkov v prozi in 62 ciklusov pesmi). Tudi s tega vidika lahko torej rečemo, da so zapisi avtorjev in nagradni natečaji pustili svojo sled v slovenskem pro- storu. Seveda se proslava v ponedel- jek ni omejila le na nagraje- vanje avtorjev. Tudi letos se je literarna umetnost prepletala z glasbeno in igralsko. Uvodoma je Ženska vokalna skupina Bar- kovlje pod vodstvom Aleksan- dre Pertot zapela pet sloven- skih ljudskih in umetnih pe- smi, med katerimi seveda ni mogla manjkati Prešernova Zdravljica, zelo sveže in mla- dostno pa je delovala tudi kla- sična slovenska popevka Ne čakaj na maj. Na klavir je pe- sem spremljal mladi pianist Si- mon Kravos. Sledila sta utemeljitev nagrad zmagovalcev in kratek inter- vju, ki ga je z njimi imela ured- nica založbe Mladika Nadia Roncelli. Razveseljivo je, da je bila letos v špici najboljših na- grajenih tudi zamejka; med priporočenimi za objavo pa kar nekaj tukajšnjih dobrih pe- res! (npr. Tanja Rebula, Metka Kacin, Mojca Petaros, Nika Čok). Prvo nagrado za poezijo je do- bil Milan Novak; drugo Marija Švajncer; tretjo pa Aleš Jelen- ko. Prvo nagrado v prozi je do- bila Tadeja Krečič; drugo Bar- bara Zlobec, tretjo pa Gašper Tonin. Umetniško branje odlomkov iz nagrajenih del je bilo zaupano igralcem Radijskega odra (v režiji Lučke Peterlin Susič). Ma- nica Maver, Marjetica Puntar, Anka Peterlin, Maja Lapornik, Tomaž Susič in Peter Raseni (šest bralcev za šest nagrajenih del) so s svojo interpretacijo v poslušalcih ustvarili prvi vtis o nagrajenih delih, ki jih bodo še z večjim užitkom pozneje v celoti prebrali v Mladi- ki. Na letošnji Prešernovi proslavi ni bilo uradne- ga slovesnega govora in tudi v tem se je razliko- vala od preteklih. Na- mesto tega je v drugem delu proslave Evelina Umek predstavila knji- go z naslovom 30 naj- boljših, ki je izšla ob koncu leta pri založbi Mladika. Gre za izbor iz del, ki so bila nagrajena ali priporočena na lite- rarnih natečajih Mladi- ke. Evelina Umek jih je izbrala in napisala uvod v knjigo. Povedala je, da je morala izbirati iz ogromne- ga števila prispevkov: vsak pri- spevek pa je košček življenja. Pri tem ni imela kakšnega po- sebnega kriterija: izbrala je ti- ste, ki so se je dotaknili. Pouda- rila je, da je za mnoge ljudi, ki so morali v tujino, daleč od domovine, pomenil natečaj Mladike dragoceno priložnost, da so lahko spregovorili o težkih izkušnjah iz vojne. Lah- ko so izpovedali svojo bo- lečino, o njej so lahko brali drugi. V časovnem razponu pa je opazila razliko v načinu pi- sanja, v jeziku, zornem kotu. Naslednje generacije so še pisa- le o travmatičnih vojnih do- godkih, vendar jih avtorji niso več sami doživeli, pisali so po pripovedovanju. Omenila je prvega zmagovalca iz leta 1973, Pavleta Zidarja, ki je pi- sal o problemu meje. Poudari- la je tudi neprecenljivo vred- nost tako širokega spektruma piscev, ki niso le iz osrednje Slovenije, ampak prihajajo tu- di iz zamejstva in zdomstva. A. P. Še na mnoga leta! Antek Terčon - Jubilant med sodelavci sebni jubileji so priložnost, da se zavemo, kako hitro čas beži, čeprav se zdi, da za nekatere ljudi to sploh ne velja in se nam zdijo vedno enaki. Srečujemo jih na vseh mogočih kulturnih prireditvah, športnih tekmah, verskih praznikih ali mogoče v osmici pri skupnem prijatelju. Tak 'mladenič' je tudi Antek Terčon, ki je 11. februarja dopolnil 80 let. Tudi huda prometna nesreča, ki jo je doživel pred kakim letom sredi domačega Sesljana, ni okrnila njegovega pristnega in iskrenega zanimanja za spremljanje kulturnega in družbenega utripa ne le v vaseh devinsko-nabrežinske občine, ampak tudi v širši okolici. Prav tako lahko zapišemo, da malokdo tako pozorno spremlja zamejski O tisk in zna kritično povedati,kaj misli o vsem, kar se dogajaokrog nas. V dolgih letih aktivnega političnega delovanja pri Slovenski skupnosti si je namreč izostril politični čut, še zlasti, ko gre za vprašanja narodnega interesa. Antek se je sredi šestdesetih let aktivno vključil v delovanje Slovenske skupnosti zlasti na ravni devinsko-nabrežinske občine, veliko let je bil tudi tajnik te sekcije. Leta 1970 je bil prvič izvoljen v nabrežinski občinski svet in postal odbornik za osebje. Potrdili so ga tudi ob naslednjih dveh volitvah, se pravi leta 1975 in 1980, a je že naslednje leto odstopil, ker se je odločil, da se zaposli pri nekem gradbenem podjetju v Adenu v Južnem Jemnu. Že pred tem je bil član tržaškega pokrajinskega sveta in od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je stranka Slovenska skupnost dobila deželno razsežnost, pa do leta 1989 je bil član deželnega tajništva stranke. Prav tega leta pa je zapustil mesto tehničnega učitelja za fiziko na znanstvenem liceju v Trstu in sprejel tajniško mesto za svetovalsko skupino Slovenske skupnosti na sedežu deželnega sveta v Trstu, kjer je tesno sodeloval z deželnimi svetovalci stranke. Po deželnih volitvah l. 1993, ko stranka ni imela več svojega predstavnika, je prešel v deželni pravni urad, kjer je ostal do upokojitve. Prav gotovo je politično delovanje za Antka značilno in izredno pomembno, a nič manj pomembna ni bila njegova vpetost na področju kulturnega in športnega delovanja v Nabrežini, tako je bil med ustanovitelji SKD Igo Gruden in ŠD Sokol, večkrat pa tudi predsednik obeh društev, tako da ni nič čudnega, da je še danes srčno navezan na bogato športno in kulturno delovanje v domačih krajih. Z željo, da bi še dolgo tako zvesto in pozorno spremljal vse to delovanje, naj dolgoletnemu sodelavcu našega lista in članu naše zadruge voščimo trdnega zdravja in mu vsi prijatelji kličemo: Na mnogaja ljeta! Foto IG Foto damj@n Tržaška 21. februarja 2019 11 Obvestila V februarju in marcu bo tečaj priprave na cerkveno poroko v Marijanišču na Opčinah. Srečanja bodo ob sredah ob 20.30. Prvo srečanje bo v sredo, 20. februarja. Tečaj bo obsegal 7 srečanj. Sedem različnih tem, od verskega vidika preko vzgojnega, psihološkega, zdravniškega, pravnega in družinskega. Srečanja bodo vodili različni predavatelji. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Vabljeni vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi in želijo imeti tečaj v slovenskem jeziku. Tečaj želi prispevati h kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotit i pomen družine ter s spodbujanjem življenjskega optimizma prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Darovi Ob nabirki za katoliški tisk, za Novi glas: župnija Novi sv. Anton, Trst 161,80 evrov. Za svetoivanski cerkveni pevski zbor daruje Marica Dolenc 25 evrov v spomin na Andreja Pegana in 25 evrov v spomin na Danila Žerjala Levstika. Za rojansko Društvo Marijin dom daruje Lizeta Janežič 20 evrov. Misijonski krožek Rojan je prejel: Za misijon patra Ernesta Saksida – Corumba' Brazilija: Posvojitev na daljavo - družini B. in V. 312 evrov in družini G. in P. 312 evrov. Darove lahko nakažete tudi na: ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan ul. Cordaroli 29 34135 Trst Rojan / Prešernova proslava v Društvu Marijin dom Na svojo kulturo in jezik moramo biti ponosni! S 1. STRANI lavni protagonist oz. najpomembnejše izrazno sredstvo pri njegovih umetniških delih je svetloba. Preko nje in barv umetnik ustvarja vibracije in pritegne naš pogled ter raziskuje globine in duhovnost. Po ogledu razstave so se gledalci premaknili v dvorano, v kateri je društvo pripravilo bogate kulturne točke. Najprej so nastopili mladi pianisti Glasbene matice iz razreda prof. Tamare Ražem Locatelli, to so Vera Acimović, Ivan Grgič in Nikita Krebel, ki so pred številno publiko pogumno in suvereno odigrali izbrane skladbe. Sledil je nastop Dekliškega pevskega zbora Igo Gruden pod vodstvom Mirka Ferlana. Zbor, ki je nastal leta 2008 in se uspešno udeležuje državnih tekmovanj, združuje dekleta iz Nabrežine in bližnje okolice. Na večeru, ki ga je povezovala G Giorgina Piščanc, so sespomnili na Tomaža Pavšiča, kinas je pred kratkim za vedno zapustil. Bil je namreč velik utrjevalec slovenske narodne zavesti, zelo navezan na naše kraje ter rojansko skupnost in slavnostni govornik na lanski Prešernovi proslavi. Letos je priložnostno misel povedal zgodovinar Štefan Čok. Govornik je spomnil na pomembne temelje, na katerih sloni slovenska kultura, kot so knjige, čitalnice in naši velikani literature. Omenil je seveda Franceta Prešerna, Primoža Trubarja in prvo slovensko tiskano knjigo, Žigo Zoisa, ki je na koncu 18. stoletja dal novi elan slovenskemu kulturnemu življenju. Spomnil je, da je bila prva slovenska čitalnica, ustanovljena prav v Trstu leta 1861. Če preskočimo celo stoletje v našo bližnjo preteklost, najdemo velikane, kot so Vladimir Bartol, Alojz Rebula, Boris Pahor. Ti so le nekateri temelji, na katerih lahko sloni slovenska kultura danes, vprašati pa se moramo, kako graditi na njih. Tukaj sta pomembni dve točki. Prva je poznavanje preteklosti, ne le zgodovinske, ampak tudi kulturne in njenega razvoja v našem prostoru. Na svojo kulturo in jezik moramo biti ponosni! Druga točka je pa zmes spoštovanja različnega in radovednosti. Skrbeti moramo za razvijanje naše specifike tudi na tak način, da postane zanimiva za večinsko skupnost. Le na tak način si bomo lahko priskrbeli nove prijatelje, ki nam bodo ob strani, ko bomo v prihodnosti praznovali ta dan, je sklenil Čok. Proslava se je nadaljevala s poklonom Prešernu. Član radijskega odra Marijan Kravos je recitiral pesmi ter prebiral utrinke iz pesnikovega življenja. Ob koncu je nastopil Moški pevski zbor Srečko Kumar iz Kojskega, ki ga vodi dirigent Bogdan Kralj. Dr. Igor Šoltes na Občini Repentabor Govor je bil o perečih vprašanjih vropski poslanec dr. Igor Šoltes se je v minulem ted- nu med raznimi slovenski- mi predstavniki javno odzval na govore ob dnevu spomina, ki so razburili slovensko javnost. Evro- parlamentarec je bil posebno kri- tičen do predsednika Antonia Ta- janija, ki je imel populističen go- E vor in ne v skladu z duhomevropske zveze in skupnegasožitja narodov. Igor Šoltes je zahteval odstop Tajanija, saj me- ni, da opravičilo ni dovolj. Člo- vek, ki zaseda tako visoko pozi- cijo v EP, si ne sme dovoliti takih besed. To je povzročilo običajno napadalno, nekulturno in preti- rano reakcijo kolegice v Evrop- skem parlamentu, Alessandre Mussolini. Kasneje se je hotel Šoltes z njo pogovoriti na štiri oči, a ni bila dosegljiva. Vsekakor je evroposlanec mnenja, da ko- legi v EP, ki se ne strinajo z neka- terimi izjavami, lahko to povedo kulturno in ne na tak grob način. Igor Šoltes zaskrbljujoče gleda na dogodke minulega tedna, kar ga je med drugim pripeljalo na Tržaško, in sicer na Občino Repentabor, kjer se je, v petek 15. februarja, sestal s predstavniki Slovencev v Italiji. Prisotni so bili gene- ralni konzul Vojko Volk, župan Občine Repentabor in pokrajinski tajnik SSk Marko Pisani, predsednika krovnih organizacij SSO in SKGZ, Walter Bandelj in Rudi Pavšič, ter predsedni- ca paritetnega odbora Kse- nija Dobrila. Osrednja te- ma pogovora so bila pe- reča vprašanja, ki zadevajo položaj Slovencev v Italiji, ter vse bolj pogosti izrazi nestrpnosti do slovenske skupnosti s strani skrajnih poli- tičnih organizacij. Evropski po- slanec je branil stališče, da je po- trebno zaščititi slovensko skup- nost v Italiji, predvsem v smislu zastopanja naših pravic v italijan- skem parlamentu, kajti, če ima Slovenija v ustavi zagotovljeno mesto za italijanskega predstav- nika, bi bilo prav, da se to stori tudi na italijanski strani. Slovenski predstavniki so na srečanju z zadoščenjem sprem- ljali obisk evroparlamentarca in poslušali njegove besede ter tudi sami marsikaj dodali in predla- gali. Generalni konzul Vojko Volk je povedal, da je normalno, da smo mi bolj čustveni 27. ja- nuarja in italijanski narod 10. fe- bruarja, toda to ne sme spreme- niti objektivne resnice, ki je ne smemo pozabiti, saj je zgodovin- ska resnica le ena. Njena žalostna poglavja pa bi se ne smela nikoli več ponoviti. Predsednika krov- nih organizacij sta izrazila željo, da bi se matična država in Evro- pa redno zanimali za Slovence v zamejstvu in po svetu, ne pa sa- mo ob takih polemičnih trenut- kih. Župan Marko Pisani pa je predlagal, da bi bilo zanimivo, če bi tudi Slovence po svetu zasto- pal en član v slovenskem parla- mentu, kajti na ta način bi utrdili povezavo z matično državo, saj opažamo, da postaja vedno bolj ohlapna. MČ soboto, 16. marca, bo v prosto- rih Kulturnega doma v Trstu ste- kel izobraževalni tečaj, namen- jen mladim odbornikom, organizator- jem in vodjem, DM+ OSVEŽITEV. Tečaj je del širšega projekta Zastavimo skupne moči za skupne cilje, ki ga Štu- dijski center za družbenopolitična vprašanja Krožek Anton Gregorčič po- sveča liku Mirka Špacapana in ga finan- cira Avtonomna dežela Furlanija Julij- ska krajina na podlagi sredstev iz zaščit- nega zakona 38/2001. Projekt Develop- ment je finančno podprl tudi Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Organizacijski odbor DM+ sestavljajo mladi iz skupin društev M+ SKPD F. B. Sedej, PD Podgora, Devinski mladinski krožek, MOSP. Lanska izvedba Developmenta v obliki tridnevnega izobraževalnega tečaja za mlade kulturne delavce je potekala v Lužnici. Na njej je sodelovalo 30 mla- dih iz 14 slovenskih društev tako iz Ita- lije kot iz Avstrije. Tokrat pa bo izo- braževalni program namenjen komu- nikaciji in bo stekel v soorganizaciji Slovenskega stalnega gledališča, Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in ZKB Mladi. Dogodku so medijsko partnerstvo na- menili vsi manjšinski mediji: Dom, Novi glas, Novi Matajur, Primorski dnevnik, RAI Slovenski program. Po- krovitelji so Slovenska prosveta, SSO, ZSKP in ZSKD. Popoldan se bo začel s predavanjem o temi celostnega komunikacijskega načrta, ki ga bo vodila Nina Debevec s Socialne akademije. V nadaljevanju pa bodo udeleženci lahko izbirali med pe- timi delavnicami, namenjenimi mla- dim med 15. in 30. letom starosti. Izbirali bodo lahko med naslednjimi delavnicami: - Jezikovne napake: pri naslovih, kon- certnih, gledaliških listih. Predavatelji- ca Matejka Grgič (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in SLORI); - Kaj želijo novinarji: kako napisati tiskovno sporočilo, kako komunici- rati z novinarji itn. Predavatel- jica Rossana Paliaga (Slovensko stalno gledališče); - Osnove grafike: programi za osnovno oblikovanje, splošna grafična pravila, najpogostejše napake. Predavatelj Tilen Lah (Socialna akademija); - Socialna omrežja: pravila delovanja facebooka, instagrama itn., trendi, višanje vidljivosti, oglaševanje. Preda- vateljica Mojca Galun (Socialna akade- mija); - Kako razviti blagovno znamko: ustvarjanje in uveljavljanje tržne znam- ke za doseganje prepoznavnosti. Preda- vatelj Andrej Pisani (Sintesi/Hub); Izobraževalni program se bo končal s predavanjem Irene Deželak o temi uspešnega komuniciranja znotraj de- lovnih skupin. Večer se bo nato nadal- jeval ob aperitivu z glasbo in končal z ogledom gledališke predstave Goldber- gove variacije v izvedbi ansambla SSG. Celotno izobraževanje DM+ OSVEŽITEV je brezplačno, število ude- ležencev delavnic pa bo omejeno, in sicer po dvajset za vsako, do zapolnitve mest, prijave potekajo do petka, 8. mar- ca 2019. Elektronska prijavnica je dostopna na spletnih mestih ISK (Špeter), Slovenske prosvete (Trst), ZSKP (Gorica), ZSŠDI (Trst), ZSKD (Trst). Za prijavo pa je tre- ba v tajništvih teh ustanov oddati še kavcijo v višini 30 evrov in pooblastilo GDPR (dostopno na spletnih mestih in tajništvih). V Na vrsto kritik ob govorih na dnevu spomina, 10. februarja, se je odzvala tudi opozicija tržaške Občine z resolucijo, ki jo je večina pričakovano zavrnila. Tako nam je sporočil občinski svetnik SSk Igor Švab, ki obsoja obnašanje župana Roberta Dipiazze. Župan namreč med Slovenci oz. v odnosu s slovenskimi predstavniki naše skupnosti in matične države pozdravlja sodelovanje in skupno premostitev vseh zgodovinskih zdrah, potem pa se skupaj z večino obnaša čisto nasprotno. Tržaška opozicija je v občinskem svetu z resolucijo spomnila na dve pomembni točki. Najprej je opozorila na vsebino zakona 30/3/2004 št. 92, ki poudarja, kako je treba obeležiti dan spomina, in sicer se spomniti na vse žrtve, ne samo italijanske, in to na kulturen, zgodovinski in literarni način, ne pa z vzbujanjem sovraštva. Svetniki opozicije so tudi spomnili na 13. julij 2010, ko so se takratni predsedniki Italije, Slovenije in Hrvaške srečali na koncertu prijateljstva v Trstu (ob obletnici požiga Narodnega doma) in izrazili željo po miru med narodi in spoštovanju vseh narodnih skupnosti izven meja. “... Tržaški občinski svet izraža prepričanje, da samo po začrtani poti treh predsednikov lahko garantiramo in razvijamo povezovanje in dialog med narodi, ki živijo ob severnem Jadranu”. Tako se je glasila odklonjena resolucija. MČ Iz naših Občin… ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na dva koncerta v okviru 50. revije PRIMORSKA POJE 2019 v soboto, 23. februarja, ob 20. uri v Marijinem domu v ul. Risorta v Trstu se bodo predstavili MePZ Faros, MePZ KD Alojz Kocjančič, MePZ Georgios, MoVS Cerkljanski zven, Oktet Rožmarin in Vokalna skupina Mavrica; v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah bodo nastopili MoPZ Janez Svetokriški, Oktet Sotočje, MoPZ Mirko Filej, MoPZ Provox, MePZ Lojze Bratuž, MePZ Obala. V tržaškem Kulturnem domu v marcu tečaj za mlade Spomladansko izobraževanje 2019 Vojko Volk, Walter Bandelj, Igor Šoltes, Marko Pisani, Rudi Pavšič (foto Matevž Čotar) Letos so prejele nagrado Nadja Maganja s. GABRIJELA KONCILIJA in TRŽAŠKE ŠOLSKE SESTRE Svetoivanska župnijska skupnost se tega zelo veseli in se zahvaljuje sestram za dragoceno poslanstvo, ki ga opravljajo med nami Dekliški pevski zbor Igo Gruden (foto Matevž Čotar) Videmska / Aktualno21. februarja 201912 TAKI SMO (69)Katja Ferletič Naša prihodnost bo “in streaming” na Netflixu Včasih, ko smo zvečer segli po daljincu in se utru- jeno usedli na kavč, smo upali, da bomo le našli kak zanimiv televizijski program ali film. Večkrat nas je televizijski spored razočaral in večer smo preživeli s preskakovanjem z ene televizijske po- staje na drugo. Danes pa imamo storitve “in strea- ming”, to se pravi množico spletnih portalov, pre- ko katerih si lahko s plačilom mesečne naročnine na naših računalnikih, pametnih telefončkih in tablicah lahko privoščimo najbolj popolno doživetje televizijskih serij, filmov in drugih oddaj kjerkoli in kadarkoli. Takih portalov je danes veliko: imamo Amazon Prime Video, TIM Vision, Infinity TV by mediaset, Now TV by sky Infinity, v kratkem tudi Disney Play, leto 2019 pa bo na ameriški trg gotovo prine- slo veliko novost, novo platformo družbe Apple. Vsebine si bo lahko brezplačno ogledoval vsak la- stnik iPhona, iPada in Maca, medtem ko bo za vse ostale smrtnike, ki nimajo nobene elektronske na- prave z jabolkom, narisanim na njeni hrbtni stra- ni, na voljo mesečna naročnina. Platforma bo vključevala ne le originalne produkcije Apple, tem- več tudi programe in filme drugih pomembnih tele- vizijskih in splet- nih mrež – podjet- je iz Cupertina na- merava vložiti vsaj 1 milijardo dolar- jev v izdelavo ori- ginalnih produk- cij (med drugimi je Apple podpisala pogodbo tudi z znano ameriško televizijsko voditeljico Opro Winfrey). Nova splet- na platforma bo dostopna najprej v ZDA, cilj Appla pa je širitev v več kot sto drugih državah. Kljub no- vostim je danes vsekakor še vedno Netflix naju- spešnejša družba na področju spletne distribucije filmov, dokumentarcev in nadaljevank, najverjet- neje je s svojo orjaško produkcijo največji SVoD (Subscription video on demand) ponudnik na svetu. Prva misel o potrebi po nečem novem se je poro- dila leta 1997 Reedu Hastingsu, sedanjemu izvršnemu direktorju družbe Netflix, ko so mu za- računali 40 dolarjev globe zato, ker je izposojeno videokaseto filma Apollo 13 vrnil v zamudi. Z Mar- com Randolphom sta tako v Kaliforniji, 29. avgu- sta istega leta, utanovila Netflix (celo leto pred ustanovitvijo Googla). Podjetje je prvotno dajalo v najem DVD-je in videoigrice, od leta 2008 pa je začelo nuditi bogate spletne knjižnice videovsebin in naročnine na neposredno gledanje programov online, ki so kmalu postale njegov glavni vir za- služka. Leta 2010 je začelo podjetje vlagati veliko denarja v svoje originalne produkcije. Leta 2013 je še posebno podprlo snemanje filmov in televizij- skih nadaljevank ter spletno distribucijo in pred- stavilo svojo prvo originalno serijo - House of Cards, istega leta pa še podpisalo sporazum z Mar- vel Entertainment. Od takrat se je proizvodnja vse- bin neizmerno razvila: od leta 2016 je storitev do- stopna v več kot 190 državah, ob koncu istega leta pa je postalo podjetje vodilna sila v sektorju “on demand”. Netflix je aprila 2018 dosegel 125 mili- jonov uporabnikov po vsem svetu in je danes vre- den več kot 20 milijard dolarjev. Povprečni na- ročnik zamudi na Netflixu približno 90 minut na dan, saj je gotovo eden najbolj popolnih in do- stopnih spletnih portalov s tremi različnimi tarif- nimi načrti, z avtomatičnim obnavljanjem na- ročnine in z možnostjo plačila s predplačniško ali kreditno kartico. Do danes je najbolj gledana nadaljevanka na Net- flixu Breaking Bad, Black Mirror: Bandersnatch (december 2018) pa je prva interaktivna produk- cija. Gre za interaktivni film, v katerem ima gleda- lec možnost, da v različnih trenutkih opravi do- ločeno izbiro in tako vpliva na različen razvoj zgodbe. Na razpolago ima deset sekund, če ne opravi nikakršne izbire, se film nadaljuje po že do- ločenem scenariju. Med gledanjem filma se lahko gledalec vrne nazaj in nato izbere drugačno pot, od njegovih izbir je odvisno, koliko traja film: pov- prečno je dolg 90 minut, z drugačnimi izbirami pa lahko traja od 40 minut do dveh ur in pol. Na voljo je 150 minut različnega snemanega materia- la, ki je razčlenjen v 250 segmentov. Možnosti je ogromno! Izkušnja postane povsem osebna s cil- jem, da gledalca, ki postane protagonist zgodbe, z vsebino provokativno in kontroverzno zmede. Pred kratkim je prišlo tudi do polemike, ker je neki ameriški raziskovalec odkril, da je Netflix shranje- val v svojih virtualnih arhivih vse informacije o izbirah gledalcev filma Bander- snatch - podjetje se je branilo, re- koč, da je glavni cilj zbiranja oseb- nih informacij sa- mo izboljšanje svojih storitev. To je zagotovo opera- cija, ki odraža evo- lucijo Netflixa kot enega glavnih protagonistov da- našnje dobe, letos pa se predstavlja tudi na rdeči preprogi Oskarjev, kjer tekmuje za pridobitev zla- tega kipca v različnih kategorijah. Črno-bela dra- ma Roma mehiškega režiserja Alfonsa Cuarona ima skupno deset nominacij, The Ballad of Buster Scruggs bratov Coen tri in kratkometražni doku- mentarni film End Game pa eno. Med najpomem- bnejšimi portali, ki nudijo storitve TV in strea- ming, samo Amazon ni prejel nobene nominacije, poleg Netflixa je tudi portal Hulu v igri za najboljši kratkometražni dokumentarni film s svojo pro- dukcijo Minding the Gap. Po nominacijah za Orskarje se je podjetje Netflix vklučilo tudi v organizacijo MPAA (Motion Picture Association of America) , ki ščiti pravice glavnih predstavnikov hollywoodske filmske industrije. Filmski mogotci seveda niso dobro sprejeli novega člana - pomislimo samo na film Roma, ki je izšel na Netflixu 14. decembra, predvajali pa so ga le v nekaterih izbranih kinematografih in to je sprožilo val kritik med ljubitelji filma in lastniki velikih ve- rig kinematografskih dvoran. Še nikoli se ni zgo- dilo, da bi film, ki je bil tako malo časa na platnu in je večino svojega življenja bil le on-line, zmagal nad vsemi ostalimi in si pridobil toliko nominacij. Svet kinematografije se načeloma boji Netflixa in njegove revolucije. Tudi zaradi tega bo zelo po- membna končna razsodba, do katere bo prišlo 24. februarja na odru Kodak theater v Los Angelesu. Razvidno bo, kaj večina ljudi, ki sestavljajo Holly- wood, igralci, režiserji, producenti in ostali, ki spa- dajo v ameriško filmsko industrijo, misli o prihod- nosti filmografije. Upajmo, da si bo največ zlatih kipcev pridobil res najboljši film, v nestrpnem pričakovanju pa upravitelji Netflixa sploh ne počivajo - do zdaj so vložili okoli 20 milijonov do- larjev v promocijo svojih kandidatov. Špeter / Inštitut za slovensko kulturo Uvod v pustno praznovanje ovsod že nekako diši po pustu, in to še posebej v Nediških dolinah, v kate- rih je pustna tradicija še poseb- no lepa in bogata. Na pobudo Inštituta za slovensko kulturo (ISK) je bilo v petek, 1. februar- ja, v Beneški galeriji v Špetru odprtje zelo zanimive razstave lesenih mask umetnika in rez- barja Antonia Trinca, Od pakla do pusta. Na pred- stavitvi si je občinstvo lahko ogledalo tudi vi- deo dokumenta- rec o Pustnem po- nedeljku v Roncu. Posnel ga je Ro- berto Dapit, za montažo je po- skrbel Naško Križnar. Srečanje z Antoniom Trin- com se je nadalje- valo v nedeljo, 3. februarja, s prika- zom njegovega dela v živo. V kle- sanju pustnih mask in mito- loških obrazov so se lahko preizkusili tudi obiskovalci sa- mi, seveda v veliko navdušenje otrok. Na ogled so bile tudi pu- stne fotografije in video posnet- ki znanega beneškega fotografa Almeriga Dorboloja. Naj ome- P nimo, da bo razstava lesenihpustnih mask v Beneški galerijiv Špetru na ogled do 3. marca, in sicer vsak dan, zjutraj od 10. do 13. ure ter popoldan od 14. do 18. ure. V nedeljo, 10. fe- bruarja, je bil v prostorih ISK popoldan z beneško umetnico Manuelo Juretig. Obiskovalci so lahko izdelovali pustne klo- buke s cvetličnimi motivi. Pustno veselje se v Benečiji na- daljuje tako po vaseh kot v Špe- tru, kjer bo najbolj pisano in živahno ravno v nedeljo, 24. fe- bruarja, ko bodo pustni sprevod značilnih tradicionalnih mask iz Benečije in sosednjih krajev, na večer ples v šotoru, čez dan pa za obiskovalce iz Trsta, Gori- ce, Vidma in Slovenije voden ogled muzeja v Bijačah, pustna delavnica z Luiso Tomasetig ter seveda ogled osrednje priredit- ve po špetrskih ulicah. Pustno veselje bo doseglo višek v nedeljo, 3. marca, ko bodo na travnikih okoli Črnega Varha zalaufali Blumarji s svojimi pi- sanimi klobuki in snežno beli- mi oblekami. Pustarji bodo v soboto, 2., in nedeljo, 3. mar- ca, hodili od hiše do hiše po številnih vaseh Benečije, od Ruonaca do Idrske doline. Naj omenimo, da se je tu vesel- jačenje že začelo, kajti ravno v nedel- jo, 3. februarja, so v okrepčeval- nici Britof, na pobudo skupine Val Judrio - Idrska dolina, organizirali druženje harmonikarjev iz ce- lotne Benečije. Odziv je bil en- kraten, predvsem s strani prebi- valcev Idrske doline, ki močno pogrešajo podobna srečanja. Suzi Pertot osebno prisrčen trenutek je ustvaril Matjaž Pintar z branjem hudomušnih, a toplih verzov zahvale, namenjenih gospe Jo- landi Devinar za tridese- tletno skrbno delo v cer- kvi in za cvrtje štrukljev ter še za marsikaj. Gospa Jolanda je prejela priz- nanje in cvetlični dar. Zelo prijeten, izredno dobro obiskan večer, ki ga je povezovala mlada Barbara Devinar in so se ga udeležili tudi domači žup- nik Marijan Markežič, predsed- P nica ZSKP Franca Padovan, predsednik SSO Walter Ban- delj, ravnateljica Večstopenjske šole v Gorici Elisabetta Kovic, goriška občinska svetnica Ma- rilka Koršič, se je po lepi slo- venski navadi sklenil ob kozarčku žlahtne kapljice in vabljivih sladkih in slanih do- brotah. Praznično je bilo tudi v nedeljo, 17. februarja, ko je bi- la v zgodnjih popol- danskih urah sv. maša v prijazni vaški cerkvici. Daroval jo je g. župnik Marijan Markežič. Že dopol- dne pa so bile na vol- jo okusne domače je- di, pri katerih seveda niso manjkali tradi- cionalni ocvrti štruklji, za ka- tere se je kar trlo kupcev. Z 8. strani Mikavni drobci ... V Špetru je svojo novo knjigo predstavil Cesare Tomasetig Pravljica, ki v prispodobah pripoveduje o Evropi prostorih muzeja SMO v Špetru je letos v februarju kar pestro. Poleg številnih pobud, ki so povezane s pustovanjem v Nediških dolinah, so v petek, 15. 2., predstavili knjigo Metodio e i trenini di Zamir (Metod in vlakci v Zamirju), ki jo je spisal Cesare Tomasetig. Kot je v uvodu povedal Michele Obit, gre za nadaljevanje zelo uspešnih nedeljskih matinej Aperitiv s V knjigo, zanimanje za tiskanobesedo je namreč v Nediškihdolinah veliko, pobud Inštituta za Slovensko kulturo pa se radi udeležujejo tudi gostje iz Čedada. Knjigo, gre za pravljico s prispodobami sodobne evropske problematike, je najprej predstavil predsednik Inštituta za slovensko kulturo, Giorgio Banchig, ki je poudaril, kako je avtor v svojem delu nakazal pot odprtosti za Beneške doline, ki so ujete med visoka gorska pobočja in večkrat težko najdejo stik z zaledjem. Banchig je poudaril, da sicer ne ve, ali gre za sanje, za videnje ali samo za osebno željo, vendar je v tej knjigi Cesare Tomasetig zagotovo nakazal vse to, predvsem pa še enkrat potrdil svojo navezanost na beneško zemljo in beneško kulturo. O zgodbi in avtorju je spregovoril tudi Mario Brandolin, ki je poskrbel za opremo in izdajo knjige Metodio e i trenini di Zamir, Michele Obit pa je v vlogi moderatorja postavil avtorju nekaj zanimih vprašanj o vsebini in sporočilu njegovega dela. Gre za pravljico, ki v prispodobah pripoveduje o Evropi, o Benečiji ter se končuje s padcem berlinskega zidu. Metodio se iz Benetk preseli v vas Zamir, ki sicer nosi ime po beneški vasi, ki resnično obstaja, je pa v pravljici prestavljena tik ob mejo z nekdanjo Jugoslavijo in podana v čisto simbolični, domišljijski preobleki. V hiši, ki jo tudi zaznamuje meja, Metodio postavlja makete z modeli električnimi železnicami. Pridruži se mu sedem vaških otrok, ki se čudijo, zakaj nekateri vlakci izginjajo pod omaro in se čez čas vračajo, ne da bi vedeli, od kod. Nekega dne vaščane preseneti novica, da je padel berlinski zid, Metodio najprej steče v cerkev, prižge vse sveče in nato praznično pritrkava. Nato za vedno izgine neznano kam. Otroci prevzamejo elekrične vlakce, premaknejo omaro, za katero izginjajo lokomotive, in spoznajo, da je na drugi strani omare druga maketa. Berlinski zid je padel tudi v pravljici. Sporočilo avtorja je sporočilo celotni Evropi. Narodi naj spet najdejo tiste sanje, ki so spremljale padec zidu, in skupno vizijo prihodnosti. V knjigi se Cesare Tomasetig dotakne tudi vprašanja slovenskega jezika v Benečiji, ognjevita razprava o tem poteka v Zamirski gostilni. Avtor se odločno postavi na stran tistih, ki so za dvojezičnost tako v šolstvu kot v javnem življenju. Suzi Pertot Slovenija 21. februarja 2019 13 udi v Sloveniji se dogajajo procesi, ki bodo lahko imeli različne posledice, tudi možne dolgoročne učinke. Tako imenovane navadne ljudi so zelo vznemirile in razburile izjave nekaterih vodilnih italijanskih politikov o fojbah (breznih) in pobitih v njih, pa o italijanskem Trstu, Istri in Dalmaciji. Stopnjevanje sporov o preteklosti so sicer preprečili z ravnanjem in odločnostjo slovenskih politikov in oblasti in umikom trditev na italijanski strani glede odnosa do Istre in Dalmacije. Politični incident med Italijo in Slovenijo je zdaj sicer odpravljen, presežen, toda obstaja bojazen, da bi morebitno ponavljanje takih dogodkov in primerov, denimo med kampanjo za evropske volitve, poslabšalo in usodno zaznamovalo odnose med Slovenijo in Italijo in posledično poslabšalo tudi vzdušje in razmere na obmejnih območjih obeh držav. Seveda pa se je ob celotnem primeru in dogajanju mogoče strinjati z mnenjem, vsebovanim v opravičilu za trditvi o italijanski Istri in italijanski Dalmaciji, “da je žrtve fašizma, nacizma in komunizma treba obravnavati z enakim spoštovanjem”. Predsednik države Borut Pahor je razpisal volitve v evropski parlament, ki bodo v nedeljo, 26. maja. Meni, da bodo volitve zelo pomembne, ker bodo volivci odločili s kakšnih izhodišč in v katero smer bo krenila evropska povezava. Politične stranke že izbirajo možne kandidate za evropske poslance, vseh bo v Sloveniji osem ali morda devet. Omenja se primer Lojzeta Peterleta, ki se menda boji, da ne bi bil ponovno izvoljen, saj ne bo prvo ime na listi kandidatov svoje stranke, Nove Slovenije, stranke krščanskih demokratov. Lojze Peterle se bo sicer potegoval za že četrti mandat evropskega poslanca. Med kandidati na politični levici bosta skoraj zagotovo Tanja Fajon in Ivo Vajgl. Znano je tudi, da bodo na listi SDS znova kandidirali vsi trije dosedanji poslanci iz te stranke, Milan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin. Omenja pa se, da bosta na listi kandidatov iz SDS tudi poslanca državnega zbora Branko Grims in Franc Breznik. Po mnenju političnega analitika Sebastjana Jeretiča bo volilna udeležba ključno vprašanje bližnjih evropskih volitev. Udeležba je tradicionalno nizka, saj še na nobenih volitvah ni dosegla niti 30 odstotkov volivcev. Politični analitik Matevž Tomšič pa opozarja, “da nizka udeležba na volitvah v evropski parlament pomeni oviro za legitimnost evropskega pravnega reda. Zavedati se namreč moramo, da je evropski parlament edina ustanova Evropske unije, katere sestavo državljani izvolimo neposredno. Vendar je to povezano z vedno manjšim zaupanjem v evropske politične odločevalce. Slednji so k nezaupanju sami veliko prispevali, saj so se neprimerno odzvali, tako na finančno krizo leta 2008 kot tudi na migrantsko krizo leta 2015”. Ob pripravah na volitve javnost in politika natančno spremljata poteze premierja Marjana Šarca. V ljubljanskem časniku Dnevnik so na prvi strani zapisali, “da Šarec želi poleg Slovenije spreminjati tudi Evropo”. Že na dan, ko je državni poglavar Borut Pahor razpisal volitve v evropski parlament, je Lista Marjana Šarca sporočila, da se bo vanje podala samostojno. S tem je propadel zamišljeni skupni nastop sredinskih strank, to je Liste Marjana Šarca, Stranke modernega centra in Stranke Alenke Bratušek. Sestanek njihovih predstavnikov se je končal že po petnajstih minutah. “Pričakoval sem, da se bomo pogovarjali, kako bomo oblikovali skupno listo in o mestih kandidatov na njej, v Stranki modernega centra in v Stranki Alenke Bratušek smo bili pripravljeni na zelo prilagodljivo ravnanje. Vendar do tega pogovora sploh ni prišlo. Že uvodoma nam je bilo rečeno, da Lista Marjana Šarca ne želi iti z nami, da želi nastopiti sama”, je po sestanku dejal prvak Stranke modernega centra dr. Miro Cerar. Predsednica SAB Alenka Bratušek pa je ocenila, da bi jima to, kar sta ona in dr. Miro Cerar slišala na sestanku z Marjanom Šarcem, lahko sporočili tudi po telefonu. Marjan Šarec, prvak največje vladne stranke, je razloge za samostojni nastop Liste (stranke) Marjana Šarca na evropskih volitvah povzel v trditvi, “da je vse, kar so ustvarili, plod njihovega odgovornega dela in da zato Lista Marjana Šarca ni nikomur ničesar dolžna”. Marjan Šarec je tudi sporočil, “da z njegovo Listo (stranko) želijo spreminjati Slovenijo, želijo pa spreminjati tudi Evropo”. Nemara večjega pomena, kot so prepiri in boj za funkcije v strankah vladne koalicije, sta bila informativna dneva za vpis v srednje šole in visokošolski študij. Tisoči bodočih dijakov in študentov so se udeležili informativnih pogovorov in se ob tem zlasti spraševali, “kakšne možnosti za zaposlitev bodo imeli z izbiro neke šole ali študijske smeri”. V Sloveniji je na fakultetah in visokih šolah na voljo 18.632, v srednjih šolah pa 23.702 vpisnih mest. Največ mest, več kot 9.000, je razpisala Univerza v Ljubljani. Vpisna mesta za bodoče študente nudi tudi Fakulteta za poslovne vede, ki deluje v okviru Katoliškega inštituta v Ljubljani. Ima kakovosten program študija, ugledne predavatelje in nove sodobno opremljene prostore. Pa še novica, žal boleča. V hrvaških domovih za starejše oskrbovance naj bi bilo kar okoli 10 tisoč starostnikov iz Slovenije. Razlog: prebivanje in oskrba v tamkajšnjih domovih sta kar za polovico cenejša kot v Sloveniji. Pri nas zaradi podražitev celo upokojenci z več kot tisoč evri pokojnine ne zmorejo več v celoti poravnavati vseh stroškov bivanja in oskrbe v domovih za starejše ljudi. Marijan Drobež T Obtožujem V ustanovnem aktu podjetja, ki sem ga nedavno odprl, manjkata dve vejici. Uslužbenka razvojne agencije, ki v imenu države te stvari ureja, mi je rekla, da se tega ne da spremeniti. Da je to v pro- gramu. Vsa novoustanovljena slovenska podjetja v državi, kjer je uradni jezik slovenščina, imajo torej v svojih ustanovnih aktih, nekakšni lastni ustavi, slovnične napake. Se lahko kaj takega zgodi še v kaki drugi državi na zemeljski obli? Težko verjamem. Nisem purist. Ravno obratno. Sem zagovornik takojšnje pravopisne reforme in prvi, ki zahteva, da neživljenjska pravila za vejice, ki jih v celoti lahko obvlada manj kot odstotek ljudi, poeno- stavimo. Kljub temu pa ne morem pristati na pišmeuhovsko obnašanje države in politične eli- te do uradnega jezika. In na odnos državljanov do svojega lastnega in edinega jezika, ki ga ime- nujemo s pomočjo verjetno najbolj svete besede, mati. Materinščine. Pišmeuhovstvo politikov Zato glasno obtožujem politi- ke, ki na radiu in televiziji tolčejo ljubljanščino. Saj vem, da mnogi zbornega jezi- ka niti ne znajo dobro. A ven- dar je njihova moralna in službena dolžnost, da v jav- nih nastopih uporabljajo uradni jezik. Glasno protestiram tudi zaradi vsiljene reforme v izgovarjavi, ki jo je uvedel bivši predsednik Re- publike Milan Kučan in jo še dandanes naprej širi predsednik Borut Pahor. Beseda PREDLOG se naglasi na prvem E. Več PREDLOGOV pa se ne naglasi na prvem E, ampak na prvem O. Torej predlOgov, ne pa prEdlogov, kot govorita pred- sednika. Glasno protestiram tudi zato, ker je v njuni okolici stotina strokovnih sodelavcev, ki so dobro plačani, da bi jima to morali že zdavnaj povedati. A jim ne. Učitelji slovenščine V resnici se temu ne bi smeli čuditi. Stanje se namreč hitro še slabša. Učitelji slovenščine so v zadnjih dveh desetletjih dovolili, da je kakovost slovenščine v osnovnih šolah padla na raven, ki bi pred četrt stoletja pomenila oceni 1 in 2. V tem času so pri vseh šolskih predmetih povečali, tudi podvojili obseg snovi. Razen pri mate- rinščini, kjer je bil proces obraten. Otroci po sedanjih šolskih programih berejo knjige, ki so podpovprečne, svetlobna leta daleč od klasike. Določene knjige na seznamu za ob- vezno domače branje in bralno značko bi morali ne le črtati, ampak prepovedati, saj škodijo. Ne govorim o morali, ampak izključno o jeziku. Do- ločeni avtorji z napakami, primitivnostjo in plehkostjo otrokom povzročajo škodo. Na sezna- mu Rovke črkolovke, bralnem tekmovanju, de- nimo, je velika večina knjig, za katere je povsem vseeno, ali jih otrok prebere ali ne. Nobene, prav nobene koristi nimajo. Gre samo za izgubo časa. Ne pretiravam, knjige sem si dobro ogledal. Tako imenovana šund literatura je veliko boljša od literature na bralnih seznamih. Karl May, ne- koč v šolah prepovedano čtivo, je vrhunski lite- rat v primerjavi s suhodolčani in muckami. A mnogi avtorji so še veliko slabši od muck. Spomnimo se, denimo, na primesi pedofilije, ki so jih našli v nekaterih delih “mladinskih” “pi- sateljev”. Sam sem to odkril celo v neki slikanici v otroškem vrtcu. Neučinkovitost šole Že pred spremembami smo pri slovenščini imeli zelo slab izplen, saj se večina otrok, kljub tisočim uram materinščine v osnov- ni šoli, ni navadila niti tega, da pišemo ime vedno pred priimkom. Ali se navadila napisati dobre prošnje za službo. A danes je stanje še veliko hujše. V šolah in vrtcih velik del obvestil ali vabil, ki jih sestavijo univerzitet- no izobražene osebe, vsebuje pravopisne napa- ke. Da obupnega sloga niti ne omenjam. Tega pred četrt stoletja ni bilo. Ni bilo. V naši šoli (Marezige) so nehali pisati šolske spi- se (teh je že tako ali tako za več kot polovico manj, kot jih je bilo v naši mladosti ali kot jih pišejo po vseh zahodnih šolah). Učiteljica je namreč rekla, da se spisov ne da objektivno ocenjevati. Take kulturne škode mojemu otroku doslej ni še noben učitelj naredil. Naše pole vzgajajo polpismene najstnike, ki jim v kombinaciji z invazivnostjo tujerodne elektro- nike materinščina ne pomeni nič. Njih slaba slo- venščina postaja samo še jezik sporazumevanja, ki jo zato mnogi zlahka zamenjajo za nekakovo- stno angleščino. Nepopravljiva škoda Učitelji slovenščine (predvsem tisti na mini- strstvih in v komisijah za odločanje), ki so pri- stali na ta padec kakovosti pri poučevanju književnosti od Gabrove reforme dalje, so na Pri- morskem naredili največjo škodo na področju jezika od padca fašizma naprej. Čedermaci se obračajo v grobu. DALMATINOTino Mamić 17 sedanji hudo razvajeni družbi, ko so okrog nas v marketih in drugod pol- ne police mleka, sira, masla in skute v različnih embalažah, si nihče več niti ne predstavlja, ka- ko, kdaj, kje in s koliko truda in ljubezni so naši predniki te do- mače dobrote izdelovali sami od Bog vedi kdaj. Koga še zanimajo črede ovac, krav, koz, ki so se nekdaj pasle po Tolminskem, Ko- bariškem, Bovškem, Cerkljan- skem in v kakšnih kočah in raz- merah so takrat živeli naši planšarji. Tedaj pastirji niso poznali meja, kot jih danes. Tako so črede drob- nice od Trsta pognali čez Kras na Nanos. Tolminci so jih pasli v zimskem času tudi po Furlaniji. Zato je bil planinski svet vedno zanimiv in obljuden vse od 500 do 1500 metrov nad morjem, kjer je bil pašni svet. Planine so po vseh naših Alpah vse do Po- horja. Po planinah nad Sočo se je uveljavilo predvsem srenjsko pašništvo ali tudi župansko pašništvo. Kdo še ve, kako so ta- V V samozaložbi je izšla zanimiva publikacija Tolminsko sirarstvo tisočletna kultura kratni gospodarji pašne živine prišli do mleka, sira, skute ali ma- sla? Tolminci so morali nekoč svojemu patriarhu plačevati da- vek za rabo planin. Poleg denar- ne vsote je znašala terjatev tudi 5000 funtov sira, kar predstavlja okvirno dve toni. Koliko jim je še ostalo za lastne potrebe, si lah- ko le mislimo. Sir so peš ali z vozovi pre- važali in ga pro- dajali v Trst, Gorico, Čedad in Videm. Pri sirjenju (po- stopek izdelave sira) je termo- meter nepo- grešljiv pripo- moček. Nekoč, ko ga Tolminci še niso poznali, jim je bil prst nadomestek termometra in pokazatelj, kdaj je bilo mleko segreto na želeno temperaturo. Pastirji so pri pre- delavi mleka v sir, skuto in maslo uporabljali razne lesene predme- te. Vse to in še marsikaj zanimivega boste lahko izvedeli v knjigi Tol- minsko sirarstvo tisočletna kul- tura, ki jo je izdal v samozaložbi gospod Vojko Žagar iz Poljubinja s sodelavkama Nevenko Janež in Ano Hawlina in jo je predstavil v Bevkovi knjižnici v Novi Gorici 31. januarja 2019. Knjiga ima 250 strani in bogato slikovno gradivo z razlago domačih narečnih izra- zov, kar ji daje še posebno etno- loško vrednost. V njej so objavlje- ni tudi zanimive stare listine in dokumenti iz raznih arhivov in evidenc denarniških dnevnikov in seznamov namolzene količine mleka ter podatki, kako in kdaj so naši predniki ustanavljali prva sirarska društva, zadruge in šole in kdo so bili njihovi prvi stro- kovni učitelji. Bogati so tudi ob- javljena literatura in viri. Vojku Žagarju je s sodelavkama uspelo z veliko truda in ljubezni do naših prednikov ohraniti v pi- sani obliki tisto prvotno življenje in delo naših predhodnikov, ki so daleč od mest na visokih pla- ninah s trudom redili in pasli drobnico in govedo ter pridelo- vali mleko, sir, skuto, maslo na naraven način, od paše do mize. To je velika dota za naš mladi rod in za naš zgodovinski spomin. Tako raziskavo, ki je bila zelo zah- tevna, lahko nare- dijo samo ljudje, ki ljubijo svojo do- movino, ljudi in naravo, v kateri živimo. Zato za- služijo vsi trije nje- ni ustvarjalci iskrene čestitke in pohvalo. Knjiga je zelo užitno bran- je, ki človeka za- pelje k našim dav- nim prednikom in pokaže pot raz- voja naše sloven- ske tisočletne kul- ture sirarstva na Tolminskem. Knjigo lahko naročite na tel. O41 636 563. Magda Rodman Bohinjski sirar Franc Ravnikar s svojimi tečajniki leta 1878 na obisku v Poljubinju, kjer jih je Tomaž Hitz seznanil s švicarsko tehniko sirarstva. V Sloveniji množičen obisk informativnih dnevov o izobraževanju Lista Marjana Šarca samostojno na evropske volitve! Dijaki so se množično udeležili informativnih dnevov Aktualno21. februarja 201914 ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 19. februarja 2019, ob 13. uri NATUROPATSKI NASVETI (232)Erika Brajnik Regrat (1) Regrat “Taraxacum officinale” je zdravilna ra- stlina, ki raste spomladi po naših travnikih, pa tudi na robovih cest. Regrat je namreč zelo odporen. Narava nam ga daje, da se telo prečisti. Že v srednjem veku so ga poznali kot rastlino za čiščenje jeter. Vsebuje veliko zdra- vilnih učinkovin, in sicer vitaminov, predv- sem B in C, A, E in K. Poln je antioksidantov, vlaknin, beljakovin, vsebuje tudi lutein, ki de- luje pozitivno na očesno mrežnico, pa še minerale, kot so železo, kalcij, ma- gnezij, cink, selen, natrij in kalij. Njego- ve liste jemo v sola- ti, iz korenik kuha- mo čaj, iz cvetov pa delamo sirup. REGRATOV SIRUP: spomladi naberemo 10 pesti regratovih cvetov, damo jih v vodo, tako da jih ta prekrije, in zavremo. Pustimo, da se vse sku- paj ohladi, nato dodamo 1 kg medu in pol li- mone, narezane na rezinice brez luba. Nato pustimo na nizkem ognju, tako da se trikrat ohladi. Zmes je idealna za mazanje na pa- lačinke ali kruh za zajtrk. Regrat ima za telo prečiščevalen in diuretičen učinek, niža nivo holesterola v telesu. Krepi ledvice in jetra, zato jejmo čim več regratove solate! Poln je vlaknin, zato spodbuja prebavo, sploh ko je ta počasna, torej ob zaprtju ali težnji k zaprtju. Spodbuja tudi prebavne sokove v želodcu, zato je zdravilen tudi za vse, ki imajo težave z želodcem. Osebam s hudimi želodčnimi težavami svetujem, naj regrat uživajo malo pokuhan. Regrat kot diuretik posredno uravnava krvni tlak, ko je le-ta povišan. Uravnava tudi pre- snovo sladkorjev, zato je priporočljiv za diabe- tike. Vedno svetujem surov regrat v solati, saj ta vsebuje največ vitalne energije in najbolj bla- godejno deluje na te- lo. Zato jejte surovo rastlino! Komur ima veliko ce- lulita, svetujem vra- nični jedilnik s pro- seno kašo zjutraj, za kosilo in večerjo po- leg beljakovin pa ve- liko regrata, saj ta spodbudi mikro cir- kulacijo limfe. Telo se bo tako zelo hitro znebilo celulita. Če kdo ima obraz poln lis, mozoljev in izpuščajev, svetujem je- trni jedilnik, regratovo solato in čaj iz regrato- vih korenik vsak večer pred spanjem. Regrato- ve korenike sami naberite, očistite jih, operite in zrežite na koščke ter pustite v vreli vodi 2 minuti. Uporabite 1 zravnano žličko razreza- nih korenik za 2 dl čaja. V Ameriki regrat uporabljajo pri težavah z ledvicami, prebavo in kožo. V Angliji iz njega izdelujejo vino, iz korenik pa kuhajo kavo (“divja cikorija”). / dalje www.saeka.si Pred kratkim sem obiskala ze- lo prijazno go- spo, ki se je po- ročila v Sovod- nje, po rodu pa je Vrhovka. Go- vorili sva o pu- stu in prav goto- vo ne na splošno, pač pa o vrhovskem pustu, o nje- nih spominih na to staro navado in o krofih, ki jo spominjajo na otroška in najstniška leta. Pri nas že od starih časov po vseh vaseh pustujejo in pust po- kopavajo, na Vrhu Sv. Mihaela pa je na pustni torek še posebno živahno. Pustovanje se začne že v zgod- njih jutranjih urah, ko mlada dekleta “našminka- jo” neporočene fante, nato se pa pustarji, ob ob- vezni spremljavi harmo- nikarja, odpravijo na obhod vasi. Sprevod je se- stavljen iz tradicionalnih likov, ki jih nikjer drugje ne najdemo. Na začetku imamo zaročenca – “ta le- pa”, “pupo” in “fanta”, mlado dekle in mornarja, ki naznanjata prihod pomladi, predstavljata ljubezen, upanje, optimi- zem, strast po življenju in na glavi nosita visok klo- buk iz cvetja in barvanih papirnatih trakov. Sta nežna in prijazna, nihče se ju ne boji, otrokom podarjata trakove in ženin rad zapleše z gospodinjami, ki ju sprejmejo v svoje do- move. Življenje in lepota imata prednost, v ozadje pa spada vse to, kar je slabo. V “klapi” grdih pu- starjev so “ta stara” – nono in nona, “kurba” in “kurbir”, “t’guobast”, “orožniki”, ki ustavljajo av- tomobiliste in terjajo davek od “foreštov”, “sod- nik”, “lovec”, “jajčar”, najsta- rejši med nepo- ročenimi moški- mi v vasi, ki nosi v svojem košu po domovih nabra- ne dobrote (jajca, klobase, denar in vino), in seveda še najbolj znane maske - “pepelju- harji”. Vse maske so “ta grdi”, cel dan hodijo od hiše do hiše, ustvar- jajo hrup in zmedo. So izraz hudobije, strah vzbu- jajoče, grozeče pošasti, krive vseh nesreč, ki so se v vasi med letom pripetile, z njimi pa bodo zvečer poročeni možje in ostali vaščani obračunali. Pepel- juharji lovijo svoje žrtve, stare in mlade, tolčejo jih z nogavicami, polnimi pepela, in tako iz njih podi- jo hudobijo. Sprevod hrupno poteka do večernih ur. Ko se začne mračiti, se “ta grdi” vrnejo v vaško središče. Tam so poročeni moški pripravili “štran- go”, pravo barikado, z namenom, da bi pustarje ustavili in jim onemogočili prihod v vas. Samo “ta lepa” lahko nemoteno stopita naprej. “Sodnik” na glas prebere vse grehe pustarjev, ti pa se borijo, ba- rikado naskočijo, silijo skozi oviro, kmalu pa “lo- vec” ustreli prvi strel. Drug za drugim “ta grdi” pa- dajo pod streli domačinov. Trupla ležijo na tleh. Poročeni s “karjolo” odpeljejo mrliče in jih spravijo na kup. Nazadnje pa jih poškropijo z vinom in zgo- di se pravi čudež: z mogočnim zdravilom zopet oživijo. Dobri domačini in zle grdobe se končno spravijo in gredo na skedenj na skupno večerjo in zabavo. Moja gostiteljica mi je med cvrtjem krofov pove- dala še marsikaj drugega, osebnega. Spominja se, kako se je bala “pepeljuharjev”, ki so otroke pre- ganjali cel dan. Malčki so zjutraj hitro tekli v šolo in nemudoma zaprli vrata, “ta grdi” pa so jim sle- dili tudi tja. Doma se je skrivala pod posteljo in upala, da je ne bodo našli. Po pustnem dnevu, ko je prišel čas za pepelnico in post, je še sanjala o njih. Priznala mi je, da so jo “pepeljuharji” v nočnih mo- rah preganjali tudi, ko je bila že poročena ženska in se je preselila v Sovodnje. Na pust pa jo vežejo tudi prijetni spomini. Njena mama je otrokom cvrla “fritole”, “velike kot polpete, kot krofi”. Testo je zamesila zjutraj, cvrla pa jih je ob prihodu otrok iz šole, tako da so jih lahko jedli sveže, čim boljše. Recept sla- stnih krofov s krom- pirjem pa je k hiši prinesla sestra, že pred vsaj štirideseti- mi leti. Krofe so cvrli že pred pustom in, tudi potem ko so bile sestre že poročene, jih niso istočasno pri- pravljale, saj s sestavi- nami, ki mi jih je go- spa posredovala, se jih lahko pripravi 32, in to je prevelika količina za eno samo družino. Krofe so gospe cvrle izmenoma in z njimi obdarovale sorodnike, prijatelje in vsa- kokrat razveselile še posebno najmlajše. Sladki kro- fi se v ustih topijo, spominjajo na mladost, na družino, na “ta grdo” in še zlasti na “ta lepo”. KROFI S KROMPIRJEM Sestavine: 250 g krompirja, 100 g masla, 100 g sladkorja v prahu, 50 g kvasa, 2 celi jaj- ci, ščepec soli, zribana limonina ali po- marančina lupina, 4 žlice ruma, 1 vrečka vaniljinega sladkorja, 1 kozarec mleka, približno 500 g moke. Priprava: Krompir skuhamo in ga nato dobro pretlačimo. Pred uporabo sveži kvas vzamemo iz hladilnika, da doseže sob- no temperaturo, in ga skupaj z malo sladkorja razmešamo v mleku (pripra- vimo kvasec). Ko se krompir ohladi, ga postavimo v veliko skledo in mu dodamo vse ostale sestavine. Zamesimo v gladko testo, da gre testo od roke in je zelo gladko. Pustimo, da vzhaja vsaj eno uro in da podvoji svojo velikost, nato pa ga z val- jarjem raztegnemo na 1 cm debelo testo. Pri pri- pravi krofov potrebujemo dva kozarca z dvema ra- zličnima premeroma. Najprej z večjim kozarcem ustvarimo kroge iz testa. Rob kroga namažemo z mlekom, na sredino damo žličko marmelade, pre- krijemo z drugim, enako velikim krogom, nato pa z manjšim kozarcem oba skupaj “obrežemo”, da se dobro zalepita skupaj. Krofe pustimo, da še do- brih 20 minut vzhajajo. Cvremo v arašidnem olju: ko je olje dovolj toplo, postavimo vanj krofe z vzha- jano, izboklo stranjo obrnjeno navzdol. Pokrijemo, po treh ali štirih minutah odkrijemo, ko so na spodnji strani porjaveli, jih obrnemo in jih še do konca ocvremo. Krofe vzamemo iz olja in prene- semo na papir. Ko se malo ohladijo, jih potresemo s sladkorjem in serviramo. Bog žegnaj! Ka tja F er le tič STARE JEDI V NOVIH LONCIH (27) Goriški vrtiljak / Abonma Mali polžek Prijateljstvo pomaga premostiti vse težave! novem letu je Goriški vrtiljak, abonmajski gledališki program za otroke, ki ga prireja Kulturni center Lojze Bratuž v sodelo- vanju s SNG Nova Gorica in Pastirčkom ter s privoljenjem goriškega in doberdobskega ravnateljstva Večstopenjskih šol in ob po- moči Dežele FJK ter Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, v veliko dvorano prikli- cal najmlajše abonente, Male polžke, malčke iz vrtcev in prvo ter drugošolčke, v torek, 29. ja- nuarja 2019. Predstavo Brun- dagrrrrom, kate- re tekst je napi- sala Tamara Matevc in ga po- svetila svojima že velikima otrokoma, je odigralo Gleda- lišče Koper. Krstno uprizoritev v prisrčno razgibani režiji Jake Ivanca je predstava doživela v Gledališču Koper 16. decem- bra 2017. Od tedaj razveseljuje otroke po raznih krajih na Slovenskem, s toplim spo- ročilom, da v družbi prijatelja rešimo marsikatero težavo, ki nas mori in tlači in zaradi ka- tere se drugi norčujejo iz nas. Protagonista privlačne uprizo- ritve, za katero je glasbo pri- speval Davor Herceg, spevne songe pa je nanjo ubral Igor Saksida, sta medved Milko in deklica Živa. Živa se je potika- la po gozdu in skušala najti zdravilni divji med za bolnega bratca. Pa je zašla v medvedji V brlog, in ker je bila zelo lačna,je pojedla lepo debelo hruško,spila slasten malinov sok in se trudna ulegla na posteljo. Ko se je medved Milko po napor- ni šolski uri, kjer je zaman skušal izreči črko r, vrnil do- mov, se je zelo razjezil in ho- tel Živo kaznovati. Ukazal ji je, naj pospravi njegovo hišico, a Živa še svoje sobice ni nikdar pospravila, zato se je tej nalogi izmuznila tako, da mu je predlagala, da mu bo pomagala izreči črko r s čarob- nim napojem. Kuhala sta in kuhala, medved je ponavljal nadležno črko tudi v mislih in jo končno izrekel. Bil je vzne- mirjen in presrečen, pa še Živi je z drugim napojem poma- gal, da se ni več bala teme. Moč prijateljstva pa še ščepec čarobne besede sta premagala vse težave! Prikupna predstava z več hu- mornimi trenutki takoj tudi vizualno prikliče pozornost gledalcev zaradi premišljeno izdelane scenske podobe, pri kateri izstopajo čisto ob robu odra velike raznobarvne črke abecede, v vrstnem redu. R je seveda pomenljivo poudarje- no velik, tako da se gledalčeve oči takoj osredinijo na ključno tematiko. Tudi živopi- sani kostumi Sebastiana Nare- da so paša za oči. Otroci, tudi triletniki iz jasli Tika ta- ka, so pazlji- vo gledali predstavo in skušali po- magati zdaj Živi, zdaj Milku iz za- gat. V simpa- tičnega ko- smatinca Milka, ki kaže svojo ranljivost v jezikovni na- paki, se je ze- lo prisrčno prelevil Luka Cimprič, pogumno deklico Živo pa je igrivo poosebila Tjaša Hrovat, ki je bila z ma- lim občinstvom zelo vesela, saj je bila “super” publika, ta- ko je dejala, živahna in pozor- na. S predstavo so bile zado- voljne tudi učiteljice. Morda bo res pomagala otrokom, ki ne znajo izreči črke r; včasih je ta “govorna napaka” res na- dležna, saj predstavlja “nepre- magljivo” oviro in je večkrat vzrok posmeha. A, kot je do- kazala predstava Brunda- grrrrom, prijateljstvo zmore vse! Preden sta se Milko in Živa pojavila na odru, je otroke v imenu organizatorjev, kot vedno, nagovorila Tamara Ko- sič. IK Luka Cimprič in Tjaša Hrovat (foto Jaka Varmuž) Aktualno 21. februarja 2019 15 a Primorskem, kjer živimo, so v zadjih letih zime dokaj mile. Nekaj burje, precej suho podnebje, ki ga tu pa tam skalijo močna neurja, mraza pa komaj za pokušnjo. Sneg zapade pri nas enkrat, dvakrat letno, traja nekaj ur in se nato stali. Tako da nam ga ni treba kidati. Za tiste, ki imamo sneg radi, pa bi še dodala, da to sploh ni sneg, ampak zoprna brozga. Primorci se z ledom, tistim pravim, ki je značilen za mrzle januarske dni, redkokdaj spopadamo. Nekoč morda, ko smo bili še otroci. Menda so tedaj v Trstu celo prodajali derezice za na čevlje, in to za vsakdanjo rabo. Z njimi si lahko šel na delo, ko je pihala burja in so bile ulice poledenele. Če je sploh kdo sovražil led, je bila to moja mama. Sicer smo živeli pri Sv. Ivanu, pod Razklanim hribom, in od mestnega avtobusa do našega bloka je bilo kakih deset minut strmine. Mama je bila prepričana, da, ko zapade le nekaj centimetrov snega in tu pa tam pločnik in cesta zaledenita, je najbolje, da se odpoveš svetu, šoli in službi ter ostaneš lepo doma. Če je le mogoče, dan priživiš ob oknu, kjer opazuješ, kako se avtomobilom drsi in kako se pešči spopadajo z vetrom in ledenimi pločniki. Četudi so se nazadnje vsi sosedje odpeljali v službo in vsi moji vrstniki v šolo, je ona prepričevala mene in očeta, naj lepo ostaneva N doma, saj ni nikjer nikogar nacesti. Pozabiva naj na šolo inobveznosti in se lepo vrneva v posteljo, dokler se led ne stali in ne posije sonce. Da se z avtom lahko pelješ po snegu in ledu, da obstajajo snežne gume in verige ter da mesto tudi v takem vremenu po svojih najboljših močeh živi naprej, sem spoznala šele, ko sem toliko odrasla, da sem si kupila avto in stanovanje v Sesljanu. To so bila taka leta, ko sem morala pač vsem pokazati, da sem mlada, pogumna, da me ni ničesar strah, kaj šele snega in ledu, ter da sem za volanom čisto enakovredna najboljšim pilotom formule 1. Spominjam se tistih dvajsetih let. Ko premaguješ strah, dvome in veš, da počasi odraščaš. Bila sem končno samostojna. Sama sem lahko odločala o vsem. Tudi o mrzlih zimskih, ledenih dneh. Vsem sem morala dokazati, da me ni strah vožnje v najslabših razmerah. Vsem. Sebi morda še najbolj. In sem se zato po zaledeneli obalni cesti brezskrbno vozila domov iz službe. Spominjam se, kako me je nekoč, ko sem bila že čisto blizu doma in sem brez večjih težav vozila po zasneženem cestišču, premagala radovednost. V Sesljanu, na mostu nad avtocesto, sem upočasnila vožnjo. Bog ve, če je spodaj na hitri cesti zastoj, sem se spraševala, parkirala ob robu cestišča in pogumno izstopila. V sekundi sem se znašla na tleh, z vsemi štirimi od sebe, ljudje, ki so vozili mimo, pa so me začudeno gledali in se smejali. Tedaj sem spoznala, da je avto včasih na ledu veliko zanesljivejši in varnejši kot naše noge. Pozneje je bilo ledu v naših krajih vse manj. Dan ali dva na leto. In vedno sem ga podoživljala, kot ga podoživljajo otroci... Že samo to, da sem morala s Krasa peš v mesto z gojzarji in derezicami na nogah, v burji in žledu, je bilo zame doživetje. Avtobusi niso vozili, pihalo in zeblo je kot za stavo. Vsa pokrajina je bila nenavadno bela in tiha. Sprememba v vsakdanji rutini. In vrnitev v tiste otroške dni, ko je mama slonela na oknu in sva skupaj zrli v ples tisočih snežink. Sneg ima skrivno moč, da obuja sanje in nasmehe. Sneg je za otroke in za vse tiste, ki niso odrasli in nočejo odrasti. Zime nimam rada. Mraz, vlaga in sivina me zamorijo. Najtežje je, ko dežuje po več dni in si modrine sploh ne moreš več priklicati v spomin. Pri nas na Primorskem je zima predvsem to... samota, sivina, dež in vlaga, ki jih čutiš v kosteh in duši. V gorah je drugače. V gorah je zima zakon. In ko zrem skozi okno in gledam veje, s katerih počasi kaplja, in Korado, ki je ovita v brezoblično meglo, si želim le, da bi ujela dan ali dva in ušla tja, kjer je svet odet v ledeno pravljično obleko. Led. Led imam rada. Veje, ki pokajo pod koraki, ledeno snežno skorjo, ki prekriva shojene poti. Prozorne kapnike, ki visijo s streh in v katerih se zrcali sonce, ujeto v belo-modro pripoved večnosti. Nove smeri na še neizhojeni neskončnosti. Bele gazi in korake, ujete v odmev tišine. In čeprav so me doma drugače vzgajali, se ledu ne bojim, celo rada ga imam. Veliko raje kot mokro brozgo, ki ji pri nas ob morju kljub vsemu pravimo sneg, veliko raje kot blatne, premočene poti. Led je namreč zakon. Največ ljudi hodi v gore poleti. Veliko bolj varno je in lažje. A ni večjega užitka kot vzpon na vrh v poledenelem snegu, z derezami. Belo modra simfonija v sončnih notah. Svetloba, ki sega do srca. Radost komaj rojene modrine. Belina in nič drugega. Vsak korak se varno zareže v ledeno skorjo, zaupam derezam, skoraj lažje mi je kot na spolzki travi. Sapa je težka, mraz čutim v grlu, a sonce prijetno žge v lica. Slutnja pomladi, ki bo kljub vsemu prišla. Vrhovi se zdijo višji, nedotakljivi, neresnični, krhki kot prozorni kapniki. Modrina naokoli je tako globoka, da je gora ujeta v nebo in ne veš, kje je meja med življenjem in smrtjo, med posvetnim in božjim. Vse naokoli svet, ki nima človeških napak. Božansko lepa pokrajina iz sanj. Najraje imam ledena jezera. Še raje kot vrhove. Ledena jezera so svet, ki ga poleti ni. Nova perspektiva, svoboda brez konca. Sonce ujeto v zrcalo, večni odsev svetlobe, ker se ledena jezera vedno kopajo v soncu. Tekaške oziroma turne smuči sem že dolgo hranila v kleti. Ni mi bilo do smučarije... Pred nekaj leti sem jih spet potegnila na plan, kupila nove tekaške čevlje in dala na novo obrusiti robnike. Privabilo me je Belo jezero, Weissensee na avstrijskem Koroškem. Dvanajst kilometrov svobode, ledu in sonca. Samota prostranstev, gora in neba. In tako grem zdaj vsaj enkrat na leto do Belega jezera, da si nadenem smuči na noge in polzim po nedorečeni beli površini, ne da bi me omejevali steze, poti, prepadi. Ne da bi srečevala ljudi. Samo led, ledeno ivje na njem in občutek, da ni nikjer časa, niti cilja. Samo smuči, ki režejo v belo skorjo, samo odmev drsenja in led, ki poka in joka. Led imam rada, ker je menda edini naravni element, ki se zna jokati, kot se znamo jokati ljudje. Led joka, led stoka, da te stisne pri srcu in odmeva od gora. Od nekdaj se sprašujem, zakaj led joka. Morda se je nekoč zaljubil v pomlad, a mu ta beži in polzi v daljave. Morda ljubi poletje, a ve, da je ta ljubezen nemogoča. Morda se je enostavno zaljubil v sonce in joče, ker ve, da to prinaša smrt. Eros thanatos... ljubezen in smrt. Kako boli ta jok, neutolažljiv, sredi nezemeljske lepote. Kot bi nas opozarjal na minljivost. Kot bi nas opozarjal na vse tiste ljubezni, ki so nemogoče, neuresničljive, prepovedane, nedosanjane, nedoživete. Ah, življenje. Vsa ta lepota, pravljica zasneženih gora, me vabi, da bi sanjala o nedosegljivem in pozabila na pregrade. Samo tek, obzorje, samo smuči, ki gredo za srcem. Ljubezen, ki prinaša smrt. A led, led joka... Kot jočemo mi, ko vemo, da so sanje nedosegljive. Eros thanatos... lepota in minljivost, ljubezen in smrt. Suzi Pertot Dosežki na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju Slovenija potešena z dvema kolajnama adnja dva tedna so bile oči športnih privržencev z vsega sveta uprte v švedski Are, kjer se je v nedeljo končalo svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, športni vrhunec te zime in prvi v letu 2019. Slovenska od- prava se vrača domov po- tešena, z dve- ma kolajna- ma. Zlato je osvojila, dru- gič zapored po Sankt Moritzu 2015, Mari- borčanka Ilka Štuhec, ki je bila tudi osma v supervelesla- lomu. Mladi Vrhničan Šte- fan Hadalin pa je presene- til s srebrnim odličjem v kombinaciji, ko je bil trideseti v smuku in najboljši v slalomu. Žan Kranjec pa je v bistvu iz- polnil pričakovanja s petim mestom v veleslalomu, čeprav je morda po tihem upal v stop- ničke. Primorski pridih ima ko- lajna Hadalina, ki je član ajdov- skega Športnega kluba Dol. No- vogoričanka Ana Bucik pa je na Švedskem smučala v ozadju. Z Obračun v italijanskem taborukaže na tri osvojene medalje,zlato Dominika Parisa v super- veleslalomu, srebrno Sofie Goggia v superG-ju in bron v mešani ekipni tekmi, na zma- govalnem odru je tu z azzurri stala tudi deželna zastopnica Lara Della Mea s Trbiža. Protagonisti prvenstva v Areju so bili sicer uveljavljeni velika- ni, od Shiffrinove do Vlhove, Štuhčeve in Holdenerjeve pri dekletih, pri moških pa Hir- scher, Svindal, Kristoffersen, Paris in Pinturault. Mikaela Shiffrin in Marcel Hirscher, go- spodarja zadnjih zim, sta mo- goče imela nekaj več težav, kot je bilo pričakovati, tudi ker zla- sti Salzburžan ni bil fizično v najboljši formi. Prvenstvo pa je bilo toliko bolj zanimivo, od- prto in spektakularno. Z žlaht- no kolajno sta se poslovila od sijajne karie- re veterana Lindsay Vonn, Ame- ričanka, ki je iztržila bro- nasto medal- jo v smuku, in Norvežan Aksel Lund Svindal, srebrn ravno tako v najhi- trejši disci- plini. Vsi lju- bitelji športa, na prizorišču ju je objel tu- di legenda Ingemar Stenmark, so iskreno zaploskali šampiono- ma, ki sta krojila zadnjih 15 let svetovnega alpskega smučanja in ki sta, kar uspe res samo iz- branim, zmogla dovolj moči (po hudih poškodbah iz zad- njih sezon) in znanja, da sta za slovo navdušila s še enim prav- zaprav nenadejanim podvi- gom. HC Lepota in minljivost, ljubezen in smrt V brk vsem tistim, ki se bojijo ledu četrtek, 14. februarja, so vsi dijaki licejev “Gre- gorčič-Trubar” v Gorici imeli v gosteh predavatelja in profesorja tržaškega liceja France Prešeren Jerneja Ščeka. Po uspe- hu lanskega obiska se je predava- telj pozitivno odzval na povabilo predstavnikov klasičnega liceja Primoža Trubarja in v prostorih šolskega avditorija predstavil Fil(m)ozofijo. V dveh učnih urah je profesor Šček podal dijakom praktične in bistvene filozofske pojme z izvlečki filmov ter tele- vizijskih nanizank. Najprej je predavatelj obrazložil svojo izbiro, saj danes filozofijo vedno bolj povezujejo s filmskim platnom: to je inovativen in di- namičen način poučevanja v šolah in izven njih. Začel je s kul- tno Matrico, ki jo je takoj povezal s prispodobo Platonove jame. Govor je bil o mejah realnosti in o vlogi posameznikov, ki se zave- jo laži in krivic. Ideje je povezal s prizorom filma Oni živijo (They live) , v katerem si glavni lik na- dene magična očala, s katerimi V odkrije vsa subliminalna spo-ročila sveta okoli njega in pok-varjenost družbe. Ljudje naj bi bi- li jetniki družbe, ki te potrebuje za napredek, poleg tega pa je go- voril še o Cankarjevi ljudski kul- turi kot uporu proti formalizaciji kulturnega napredka, o Kanto- vem geslu “Sapere aude”! (Drzni si vedeti!) in Boetiejevi ideji pro- stovoljnega suženjstva. S filmom 2001: Odiseja v vesolju genialnega Kubricka, ki je pred 51 leti prikazal razkol v odnosu med človekom in tehnologijo, je predavatelj pristal na temi odtu- jenosti. Spregovoril je o človeku, ki se boji svojih iznajdb, saj so te postale večje od njega. Nato je film Metropolis povezal s pojmo- ma triumfa volje in večinske, množične družbe. To sta dve zelo aktualni temi, o njih pa sta v an- tiki že pisala tako Heraklit kot Se- neka mlajši. Kot strasten plani- nec je profesor dijakom predsta- vil skalaško šolo Comicija in fi- lozofijo na gorah, ki je pred dru- go svetovno vojno odsevala duh časov. Z geslom “Nehajmo tarna- ti; delajmo”! alpinista- filozofa Klementa Juga je obrazložil ničejanst - vo prve polovice dvaj- setega stoletja. Predavatelj je spregovoril tudi o multiverzumu, ki so ga totalita- ristični režimi skozi vse dvajseto stoletje poskušali uničiti z vzpo- stavitvijo univerzuma. V ta na- men se je poslužil prispodobe Harryja Potterja, v katerem svet čarovnikov in butljev sobivata v gubah enega in drugega. Omenil je tudi idejo heterotopije življenja slovenskega filo- zofa Igorja Škam- perleta. Predavanje se je nadaljevalo s krat- ko predstavitvijo Neskončne lepote (La grande bellez- za) italijanskega režiserja Paola Sorrentina. Govor je bil o lepoti kot zmesi življenja in tragike ter o sami dvopomenskosti te lepote. Idejo sreče je povezal še s filmom Srečni Lazzaro (Lazzaro felice), v katerem se naivno dobri protagonist Lazza- ro sooča s krutim in podlim sve- tom okoli sebe. Za konec je Šček dijakom pokazal trailer epizode Nosedive iz tele- vizijske nanizanke Black Mirror. V prihodnosti, kjer so vsi med - človeški odnosi pod vprašajem zaradi družbenih omrežij, je živ - ljenje zgolj videz. Profesor je zato postavil problem eksistencializ- ma v dobi socialnih omrežij in posvaril dijake nad ravnanjem na le-teh, saj se že dogaja, da ljudi presojajo in ocenjujejo preko njih. Nazadnje so se dijaki zahvalili predavatelju z dolgim aplavzom, ki je potrdil uspeh letošnjega obi- ska. Luka Paljk Foto Luka Paljk Ilka Štuhec Štefan Hadalin Prof. Jernej Šček gost goriških dijakov klasičnega liceja Sapere aude! Aktualno21. februarja 201916 aj mislimo sami o tistih ljudeh, ki se vkrcavajo na prenatrpane gumenjake v upanju na boljše dni v tujini, daleč stran od vojnih grozot in revščine? O tistih, ki se podajajo na dolge, tvegane poti, da bi si rešili življen- je? Kako jih sprejemamo? Ali nas pogo- jujejo naše miselne pregrade? Kaj bi mi naredili, ko bi se znašli v taki situaciji, kot se protagonisti drame Za blagor vseh ljudi (Per il bene di tutti)? , ki jo je napi- sal italijanski avtor Francesco Randazzo (1963). Navdih zanjo je dobil po re- sničnem dogodku. V njej spregovori o nasilju nad bližnjim, nam neznanim, nad tujcem, čigar krivda tiči samo v tem, da je drugačen od nas, zato pa gotovo neenakovreden, saj predstavlja nevar- nost za vse nas, za ustaljeni družbeni red. Za dramo, napisano l. 1996, je Ran- dazzo prejel nagrado Candoni Arta Ter- me. V slovenski jezik je dramski tekst iz- vrstno prevedel tankočuten pisatelj in režiser Marko Sosič. Dramo sta na oder kot koprodukcijsko predstavo postavili SNG Nova Gorica in Gledališče Koper. V Kopru je premierni oz. slovenski odrski krst doživela že konec lanske sezone, v SNG Nova Gorica pa v sredo, 30. januar- ja 2019, na malem odru, v režiji Nenni Delmestre, ki je ob sebi imela asistentko Renato Vidič. Naslov Za blagor vseh lju- di je seveda zavajujoč oziroma nameno- ma izzivalen. Protagonisti, mali ljudje iz podeželskega kraja, se v strahu pred be- gunci sami organizirajo v vaške straže (močno spominjajo na današnje “ron- de di quartiere”) in še posebno ponoči stražijo breg reke, ki predstavlja tudi mejo, ki jo skušajo prekoračiti tujci z “onega brega”. Ti so v njihovih očeh “a priori” sovražni in jim prinašajo lahko le zlo. Zato so pripravljeni z vsemi sredstvi braniti svoj mali svet. Tako neko noč ujamejo mladega, prestrašenega be- gunca in ga nekaj časa kot ubogo živinče ima- jo vklenjenega v kleti vaške trgovine, ki jo ima v lasti Zum (Rok Matek). Prav on je na čelu ljudskih čet in ob- mejnih straž. Z ubogim prebežnikom ne vedo, kaj bi. Zato se med prerekanjem domenijo, da bodo glasovali in si sami krojili pravico, saj po- licija itak ni nič vredna. Mladega “ujet- nika” obsojajo namreč, da je hotel ubiti Anscha (Romeo Gre- benšek), omahljivega Zumovega svaka, mlajšega brata njego- ve žene Zug (Anja Drnovšek). Da je ob- tožba velika laž, se iz- kaže tudi, ko spozna- jo, da je “krvoločni” begunec le ubogo, zelo prestrašeno dekle. Izpustijo ga, ker zmagajo glasovi za, a žal se njena pot žalostno konča. Tematika drame o ne- zakonitem pribežniku je žal še vedno vroče aktualna. V drami so prisotni strah pred drugačnim in zaprtost družbe obrobnega naselja, pa tudi klic srca, ki vabi k solidarnosti. Smo ljudje še sploh zmožni solidarnosti v tej sebični družbi, ki se boji za svoj obstoj in da ne bi pri- seljenci razrušili njenega majavega po- litičnega ravnovesja? Režiserki Delme- strovi je uspelo prikazati to dvojnost med sovraštvom in iskrico solidarnosti, ki vendarle tli v posameznih nastopa- jočih likih. Največ je premore mlada štu- dentka Luss, ki razmišlja s svojo glavo. Prepričljivo in temperamentno jo poo- seblja Tjaša Hrovat. Luss skuša prepričati sovaščane, v kakšno zmoto so zašli. Pri tem je povsem neuspešna pri zdravniku Kopfu, ki se v priostreni igri Jožeta Hro- vata izrisuje kot kakšen nekdanji ci- ničen, brezsrčen esesovski zdravnik v zloglasnih nemških taboriščih smrti. Lussini etični pomisleki se pa sploh ne dotaknejo zaradi travm iz otroštva um- sko malce prizadetega in nestrpnega Schweia, ki ga je dosledno kot živčnega prenapeteža, s posebno mržnjo do vsega in vseh prikazal Igor Štamulak. Žal prav pod streli pištole, ki si jo je prisvojil v strelnem klubu, pade kot nedolžna žrtev pribežnica, v zelo prepričljivi in ganljivi interpretaciji Lin Colja. Celota je prikazana v realističnem ključu, zato se scena režiserkine stalne sodelavke Line Vengoechea malce bije s tem režijskim konceptom. Žica v ozadju, v katero so se zapletle ne- dolžne ovčke, se zdi odvečna in deluje malce naivno (naj bi simbolizirala vse žične pregrade, ki so jih postavile države v strahu pred valom migrantov). Doga- janje se razpleta v notranjosti supermar- keta, katerega pod je scenografka Ven- goechea (obenem kostumografka in gla- sbena opremljevalka) postlala z zeleno travo in rožicami, pa še dva vrtna palčka je pridala. Ta naj bi simbolizirala naš ma- li srednjeevropski prostor, v katerega se zapiramo, pa tudi mentalno majhnost in ozkost prebivalcev prikazanega ob- mejnega mikrokozmosa. Tako je v gle- dališkem listu pojasnila sama režiserka Nenni Delmestre. Odlični igralci so nedvomno nadgradili dramske like, pri katerih se zdi, da jim je avtor dal premalo “mesa in krvi”. Poleg že omenjenih v predstavi igra nekdanji prvak SNG Nova Gorica, Bine Matoh, ki se je kot vselej poglobljeno, a obenem tako izredno naravno, kot je zanj značil- no, z osvetlitvijo drobnih značajskih nians, prelevil v lik mehanika Topfa; te- mu je nadvse ljubo pivo in ga kar izmika iz prijateljeve trgovine. Tudi Matoh, ve- liki igralski talent, ki smo ga z velikim veseljem spet videli na odru, je pripo- mogel, da se je v predstavi občasno za- svetila iskrica humorja. Humorni tre- nutki so namreč razbremenjevali sicer temačno vsebino. V predstavi, ki v gle- dalcu vzbuja veliko bridkost, a obenem boleče drgne v njegovo vest, ni ni- kakršnega lažnega moraliziranja. Njena največja vrednost je v tem, da jasno ob- soja vsakršno nasilje. In ta misel je takoj našla pot do gledalčeve zavesti. Iva Koršič K Gorica-Solkan / Simboličen prerez ograje na meji Nadaljuje se uresničevanje čezmejnega prostora sredo, 13. februarja 2019, sta župana Mestne občine Nova Gorica Klemen Mi- klavič in Občine Gorica Rodolfo Ziberna s simboličnim prerezom ograje med ulico degli Scogli in Potjo na Breg v Solkanu uradno sprožila začetek del na novi ko- lesarski mreži in sprehajalni poti, ki si jo je Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS GO) zamislilo v sklopu projekta čezmejni park Isonzo-Soča. S tem dejanjem in ob prisotnosti Mila- na Turka, župana Občine Šempe- ter-Vrtojba, in podpredsednika EZTS-a Pierluigija Medeota sta župana formalno stopila še korak bliže uresničitvi cilja o skupnem somestju, regiji, o skupni Gorici. Projekt Isonzo-Soča, ki je finan- ciran s sredstvi iz Programa In- terreg V-A Slovenija-Italija 2014– 2020, vodi pa ga EZTS GO v so- delovanju s tremi občinskimi upravami, predvi- deva izgradnjo mreže kolesarskih ter sprehajalnih po- ti na obmejnem ob- močju treh občin. Deli se na štiri sklo- pe, ki se bodo v ce- loti predvidoma končali do leta 2021. S prerezom mreže so župani od- prli prehod, ki že omogoča prebival- cem obeh strani meje, pešcem in ko- lesarjem, prosto premikanje po čezmejni poti, ki teče ob reki Soči in vzdolž zida vile de Nordis na Solkanskem polju. Prvi sklop del se bo, kljub mnogim zakonskim in teh- ničnim oviram, začel že v nekaj tednih in predvideva najprej in- frastrukturno ureditev v rekrea- cijskem parku v Vrtojbi, kjer občina v bližini priključka na hi- tro cesto oz. ob izhodišču na trim V stezo načrtuje ureditev centra sturističnim kampom, večnamen-sko stavbo in prostorom za avto- dome: župan Turk je napovedal, da se bo izgradnja novega centra predvidoma končala že letos po- leti. V drugem sklopu sta načrto- vani izgradnja brvi čez Sočo pri Solkanu in ureditev povezovalne kolesarske steze do poti, ki vodi do Plav. Tretji sklop vključuje izgradnjo kole- sarske steze in pešpoti ob meji, ki bo povezovala Solkan s Trgom Evrope in se na- daljevala mimo Rafuta ter vse do rekreacijskega centra v Vrtojbi. V četrtem sklo- pu del, za ure- sničitev katerih bo v prihodnjih mesecih poteka- la javna objava za izbiro načrto- valca, bodo zgrajene kolesarske in pešpoti ob Soči na italijanski strani od ulice degli Scogli do Pevmskega parka in Stražic ter po prečni osi od Pevmskega parka do Škabrijelske ulice. Vsa dela naj bi se sklenila do leta 2020. Cilj projekta Isonzo-Soča, za iz- vedbo katerega je v okviru EZTS GO namenjenih pet milijonov evrov, je ovrednotiti naravno in kulturno dediščino somestja, okrepiti področje turizma na tem območju, spodbujati trajnostno mobilnost ter zagotoviti lažjo in boljšo dostopnost znotraj skup- nega čezmejnega prostora. V občinah na obeh straneh meje se kaže potreba po skupnem delo- vanju. Ziber- na je na od- prtju sprego- voril o potrebi po srečevanju, ki ne sme biti samo virtual- no. Prehod, ki so ga slovesno odprli, po nje- govem mnen- ju ni le nepo- memben pre- hod, a otipljiv način, kako lahko omogočijo lju- dem, da se fizično srečujejo in sprehajajo po goriškem območju brez ovir; korak za korakom je to le eno prizadevanje, konkretno dejanje občinskih uprav. Enotno somestje je po mnenju Ziberne otipljiv izraz Evrope, kako Evropo in njeno podobo občutimo v vsakdanjem življenju. Miklavič je izjavil: “To ni samo še eno rezan- Pojasnilo O reviziji zgodovine PN z dne 25. 1. 2019 je Sašo Dravinec v kratki predstavitvi mojih dveh novih knjig Pohod resnice in poraz zmagovalcev ter Evropa, Islam, Džihad med ostalim za- pisal, “da se Gregorič zavzema za revizijo zgodovine, ker je po njegovem prepričanju to demo- kratična pravica, obenem pa meni, da časovna distanca pri- naša objektivizacijo zgodovi- ne”. V izogib nesporazumom štejem za potrebno, da nekoliko bolj natančno pojasnim svoj po- gled na revizijo zgodovine. V uvodu v poglavje o reviziji sem poudaril, kot to ugotavljajo zgodovinarji, “da je pod poj- mom revizija zgodovine mišlje- no sprotno dopolnjevanje po- dobe nekega zgodovinskega ob- dobja na podlagi znanstvenih ugotovitev, ne pa revizija v ne- gativnem smislu besede, to je prirejanje zgodovine svojim po- trebam prek zamolčevanja zgo- dovinskih dejstev, njihovega pačenja, zmanjševanja njihove- ga pomena ipd., iz ideoloških, političnih ali drugih razlogov, kar je v naši družbeni stvarnosti navzoče pri obeh taborih v spo- ru …” Pa, “da je revizija potreb- na oz. celo neizogibna, prvič, zaradi tega, ker praviloma začenjajo pisati zgodovino zma- govalci, ki jo prilagajajo svojim potrebam, v primeru totalitar- nih režimov pa predvsem potre- bi po legitimaciji in utrditvi svo- je oblasti. Kajti vojskujoče se strani, vključno z zmagovalci, počenjajo v krutem času tudi umazane stvari, ki jih poskušajo zamolčati ali vsaj zmanjšati nji- hovo težo in pomen. Drugič, tu- di sami zgodovinarji zaradi zu- nanjih pritiskov ali lastnega ideološkega prepričanja lahko pristransko prikazujejo ali inter- pretirajo posamezna dejstva in dogodke. Tretjič, zgodovinska V dejstva prihajajo na dan vdaljšem časovnem obdobju innovi podatki, kot npr. tisti za- molčani o medvojnem in povoj- nem revolucionarnem nasilju, lahko pomembno spremenijo prvotno prikazano podobo zgo- dovine nekega obdobja. Četrtič, na pisanje zgodovine vpliva tu- di duh časa oz. uveljavljena ali vsiljena lestvica vrednot vsako- kratnih nosilcev družbene moči”. Če npr. presojamo med- vojni in povojni čas z vidika te- danje revolucionarne ideologi- je, so bila npr. preganjanja in poboji resničnih in potencial- nih nasprotnikov revolucije, nji- hove razlastitve idr. za nosilce revolucije neizogibna in logična dejanja. Če pa gledamo nanje z današnjega zornega kota, ko smo na vrh lestvice družbenih vrednot znova postavili nedota- kljivost življenja in lastnine, člo- vekove pravice, pravno državo itn., pa so bili navedeni revolu- cionarni ukrepi zavržena dejan- ja. In ne nazadnje se zgodovina presoja tudi z vidika izida oz. re- zultata nekega dogajanja, kar v primeru revolucije pomeni, da je šlo za zablodo, ki se je danes sramujejo in se ji odpovedujejo tudi njeni nosilci ter so tako sa- mi prvi in glavni revizionisti la- stne zgodovine, in to v njenem slabšalnem pomenu besede. V povojnem obdobju so namreč vsi hoteli biti tudi revolucionar- ji, saj so si to zapisovali na svoje grobove, postavljali revoluciji spomenike, pisali skladovnice knjig o njej, po njej imenovali trge, ulice ipd., danes pa skoraj nihče od njih revolucije niti ne omenja več, kot da se je vsi sra- mujejo. In tako, “izdana od svo- jih, s svojimi neštetimi spome- niki, osramočena sameva po slovenski deželi”, kot je to nekje zapisal dr. Jože Dežman. Milan Gregorič je ograje, da bi zmanjšali učinek meje na prostoru, kjer meje pred letom 1947 ni bilo. Mejo režemo zato, da damo neki začetek, da pospremimo s slovesnostjo kon- kreten projekt, ki nas združuje na področju infrastruktur. Prehaja- mo iz dobe velikih besed, želja, pozivov, k dobi konkretnih pro- jektov. To je bistven korak na- prej”! Pierluigi Medeot je izjavil, da se je s prerezom mreže simbolično zarisal konkreten rezultat na ob- močju, saj je skupen cilj ustvar- jati enotno ozemlje in vloga EZTS GO je biti operativna roka treh občin. EZTS GO skuša nad- graditi vsa dosedanja prizadevan- ja na temeljih, ki jih prinaša nova evropska zako- nodaja. Ob- močje bo po koncu del po- nujalo nove raz- vojne možnosti in bo pri- vlačnejše za do- mačine in turi- ste, ki bodo lah- ko peš ali s kole- som uživali v čezmejnem prostoru ter nje- govih kulturnih in naravnih le- potah. Medtem na EZTS GO že načrtujejo projekte, ki jih bodo razvili v programskem obdobju 2021-2027, tako na področju tu- rizma kot tudi zdravstva in števil- nih drugih področjih. Z rezom meje župani odstranju- jejo simbolične ostanke fizičnih meja, delitve in razvijajo enotno območje, skupno prostorsko načrtovanje, s katerim bodo do- ločali funkcionalne cone, ki bo- do racionalno postavljene in ho- mogeno načrtovane in s tem bo mogoč velik razvojni preskok go- riškega območja. Veliko je izzi- vov na področju urbanizma in načrtov, kako skupaj organizirati prostor med dvema mestoma – ponuditi državljanom prostorsko integracijo, dobro plačana delov- na mesta in razvojne programe, ki bodo na dolgi rok postavili go- riško regijo v gospodarskem smi- slu na evropski zemljevid. Katja Ferletič Rodolfo Ziberna, Klemen Miklavič in Milan Turk (foto KF) Anja Drnovšek in Tjaša Hrovat Rok Matek, Bine Matoh in Jože Hrovat SNG Nova Gorica – Gledališče Koper / Premiera: Za blagor vseh ljudi Tragičen, a realističen prikaz odnosa do migrantov Foto KF