franjo štiblar* Zunanja zadolženost Jugoslavije in njenih federalnih enot O jugoslovanski dolžniški krizi in o njenih vzrokih ter posledicah je bilo že mnogo napisanega. Cilj tega dela je obravnavati nekatere doslej manj poznane posebnosti v razvoju in sedanjem stanju jugoslovanskih dolžniško-upniških odnosov s tujino, posebej glede zadolženosti posameznih federalnih enot. Osnovni zaključki analize so: prvič, brez intervalutarnih sprememb naj bi bil jugoslovanski dolg v stalnem porastu do leta 1984, zatem pa v padcu; drugič, po novejših kriterijih Svetovne banke Jugoslavije v osemdesetih letih sploh ni mogoče uvrstiti med težko zadolžene države, med srednje zadolžene pa samo v letu 1984 in delno v letih 1982-1983 ter 1985-1987; tretjič, med federalnimi enotami je v letu 1990 težko zadolženo le Kosovo, srednje pa Črna gora, Makedonija, Srbija in BiH. medtem ko so Vojvodina, Hrvatska in posebej Slovenija le lažje zadolžene; in četrtič, po projekcijah odplačil v naslednjih letih se je zunanji dolg bistveno zmanjšal, čeprav ostaja realnost takšnih projekcij vprašljiva. Za oceno gibanja zunanjega dolga in sedanje stopnje zadolženosti Jugoslavije in njenih federalnih enot so v nadaljevanju najprej predstavljeni kriteriji Svetovne banke za oceno stopnje zadolženosti, ki bodo potem uporabljeni tudi na našem primeru. Za federalne enote bodo prikazane variante indikatorjev zadolženosti z in brez razporejenega federalnega dolga nanje, za njegovo razporeditev pa bodo predlagani različni možni kriteriji. 1. Kriteriji zadolienosti pri Svetovni banki Teorija pozna različne indikatorje zunanje zadolženosti oziroma obremenjenosti z odplačilom dolga (na primer Babič, 1989, navaja več kot 10 takih indikatorjev stanja in tendenc), medtem ko je v praksi Svetovna banka (ob IMF kot vodilne svetovne institucije za dolgove, ki publicira Svetovne preglednice dolgov) izbrala nekatere med njimi kot kriterije za oceno stopnje zadolženosti posamezne države. V začetku osemdesetih let je bil kriterij za prag kritične zadolženosti vrednost koeficienta servisiranja dolga (debt service ratio) kot razmerja med anuiteto odplačila (dospela glavnica in obresti) in deviznega priliva iz tekočega poslovanja (iz izvoza blaga in storitev plus neto transfeiji) preko 25%. Konec osemdesetih lit je Svetovna banka izdelala bolj kompleksno shemo štirih kazalcev zadolženosti - z mejnimi vrednostmi indikatorjev za uvrstitev držav med lahko (light), srednje (moderate) in težko (severily) zadolžene. Država je uvrščena v posamezno skupino po stopnji zadolženosti, če izpolnjuje vsaj tri od navedenih štirih kriterijev (več o tem v World Debt Tables, 1990-1991, Volume I, 121). * Profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani in dan Ekonomskega uiintuta Pravne fakultete 745 Teorija in prakia. let. 28. i<. 7, Ljubljana 1991 Tabela 1: Mejne vrednosti kriterijev zadolženosti Svetovne banke (v %) ZAE »OLŽENOST lahka srednja težka INDIKATOR (L) (S) (T) zunanji dolg/GNP = D/P do 30 30-50 nad 50 zunanji dolg/izvoz blaga in storitev = D/e do 165 165-275 nad 275 anuiteta/izvoz blaga in storitev = A/E do 18 1&-30 nad 30 obresti/izvoz blaga in storitev = I/E do 12 12-20 nad 20 Navedene kriterije bomo uporabili pri oceni stopnje zadolženosti Jugoslavije in njenih federalnih enot. čeprav glede na dosegljivost podatkov ne bomo mogli vedno navajati vseh. 2. Razvoj jugoslovanskega dolga in zadolienosti 2.1. Zunanji dolg z in brez intervalutarnih sprememb V tabeli 2 so za razdobje od 1963 (v 1964. letu je zunanji dolg znašal samo 1 milijardo USD) do 1990 prikazani zneski skupnega (pomeni kratkoročnega, srednjega in dolgoročnega, konvertibilnega in klirinškega) zunanjega dolga Jugoslavije, stanje skupnih danih kreditov tujini in kot saldo neto dolg. Serije so prikazane najprej v tekočih dolarjih (seveda v največjem delu Se po statističnih tečajih), zatem pa so za razdobje od porajanja dolžniške krize (1975-1990) ocenjene vrednosti navedenih treh spremenljivk pod naslednjimi predpostavkami: - fiksni odnos med DEM/USD = 1938 iz 1980. leta; - DEM predstavlja vse nedolarske valute; - približno polovica dolgov je nominiranih v dolarjih (kar je potrjeno s podatki, ki so nam na voljo za leti 1987 in 1990). S tem preračunom se želi eliminirati vpliv intervalutarnih sprememb, eksogeno danih naši ekonomski politiki, na gibanje dolgov in kreditov. Ko postaja dolar močnejši, se v tekočih dolarjih izražene vrednosti dolgov in kreditov, ki vključujejo tudi intervalutarne spremembe, zaradi njih zmanjšujejo (ker so zneski dolgov in kreditov, nominiranih v nedolarskih valutah, ko jih preračunavamo v dolarje, vse manjši). V tekočih dolarjih prikazani dolg je resnično manjši, vendar ne po naši zaslugi, marveč zaradi gibanja tečajev na svetovnem finančnem trgu. Konkretno, če ne bi prišlo do krepitve dolarja v prvi polovici osemdesetih let, bi naš dolg in zunanja zadolžitev tedaj neprestano naraščala. Njuna stvarna stagnacija v tem času je bila posledica »ugodnih« intervalutarnih sprememb. V drugi polovici osemdesetih let pa zaradi slabitve dolarja v tekočih dolarjih prikazani dolg upada počasneje, kot bi v primeru, če do od zunaj determiniranih intervalutarnih sprememb ne bi prišlo. Ocena na osnovi predpostavljenih fiksnih intervalutarnih odnosov iz bazičnega 1980. leta potemtakem daje novo informacijo o uspehih naše ekonomske politike v razdolževanju v preteklosti. Zahvaljujoč seveda ugodnejšim zunanjim pogojem (avtor 1990), kot sta padec cene nafte in obrestnih mer na svetovnem 746 trgu. je bilo razdolževanje v drugi polovici osemdesetih let uspešnejše kot v prvi polovici, le da so intervalutarne spremembe to prikrile. Tabela 2: Dolžniško-upniško stanje Jugoslavije (v milijonih USD) Tekoči dolarji Fiksni odnos DEM/USD Leto Dolg Dani Neto Dolg Dani Neto krediti dolg krediti dolg 1965 1243 198 1045 1966 1418 237 1181 1967 1620 271 1349 1968 1840 312 1528 1969 2115 407 1708 1970 2350 492 1858 1971 3177 479 2699 1972 3933 506 3427 1973 4663 683 3980 1974 5360 708 4652 1975 6584 786 5798 7703 920 6783 1976 7934 916 7018 8886 1026 7860 1977 9540 1116 8424 10065 1177 8888 1978 11832 1107 10725 11666 1092 10574 1979 15232 1220 14012 14348 1149 13199 1980 18873 1526 17347 18873 1526 17347 1981 21096 1585 19511 22931 1723 21208 1982 20265 1718 18547 22575 1914 20661 1983 20577 1848 19792 24857 2232 22625 1984 20200 1917 18283 26381M 2504 23877 1985 19837 1902 17935 22376 2145 20231 1986 20590 2162 18428 20652 2168 18490 1987 21961 M 2412 19549 20050 2202 17848 1988 20220 3391 16829 19573 3282 16291 1989 18569 3355 15214 17343 3134 14209 1990 17791 3052 14739 15834 2716 13118 Viri: Bilteni NBJ: Jugoslavija 1918-1988 (SZS); Yugoslavia, Statistical Survey. No 5, March 1991, NBJ; Brcmec (1988). Podatki se v zadnjih letih delno razlikujejo od podatkov Svetovne banke po Svetovnih tablicah dolgov. 1990-1991. 2.2 Stopnja zadolženosti Jugoslavije v osemdesetih letih Glede stopnje zadolženosti Jugoslavije, odkar je postal dolg kritičen, Jugoslavija pa postala v začetku osemdesetih let članica »kluba visoko zadolženih držav« (Highly Indebted Countries), obstajajo različni izračuni, domači in tuji, uradnih institucij, posameznih institutov oziroma raziskovalcev. Razlog so razlike v pogledu definicij (obsega) agregatov, ki se uporabljajo za konstituiranje nekaterih od 747 Teorija in prakia. let. 28. i<. 7, Ljubljana 1991 množice možnih indikatorjev zadolženosti. S ciljem, da se pokažejo uradne mednarodne ocene naše zadolženosti, najpomembnejše za način obravnave Jugoslavije v pogajanjih z njenimi upniki, hkrati pa da se z aplikacijo omenjenih novejših kriterijev Svetovne banke ugotovi dejanska stopnja zadolženosti Jugoslavije v kritičnih osemdesetih letih, so v nadaljevanju predstavljene vrednosti osnovnih štirih indikatorjev zadolženosti, kot jih objavlja Svetovna banka v zadnji ediciji Svetovnih tablic dolgov. Tabela 3: Stopnja zadolženosti Jugoslavije v osemdesetih letih, v % Leto Indikator 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 D/P 31,5 43,8 44,4 48,2 33,3 34,6 42,2 33,5 D/E 101,8 123,0 118,2 129,6 112,5 112,7 94,3 84,3 AJE 20,9 21,9 27,0 19,4 21,0 19,4 16,3 16,0 I/E 9,9 10,9 15,9 10,7 10,7 9,9 8.5 6,4 Simboli so pojasnjeni že v tabeli 1. Povsem jasno je, da po omenjenih novejših kriterijih Svetovne banke Jugoslavija ni bila niti po enem od njih težak dolžnik. V najslabši situaciji je bila v 1984. letu (srednji dolžnik po treh od štirih kriterijev), v letih 1982-1983 in 1985-1987 je bila srednji dolžnik po dveh kriterijih, pred letom 1982 in po letu 1987 pa samo po enem. 3. Zunanji dolg in stopnja zadolženosti federalnih enot Po podatkih, ki so nam na voljo (Yugoslavia, Statistical Survey, No. 5, NBJ, March 1991), je znašal konvertibilni srednje in dolgoročni dolg federacije konec decembra 1990 3609 milijonov USD v skupnem znesku 16017 milijonov USD tega jugoslovanskega dolga. Konec 1989. leta je dolg federacije znašal 3917 milijonov USD. Zastavlja se vprašanje, kako ga razporediti na federalne enote, da bi tako dobili bolj stvarno sliko njihove zadolženosti. Namreč, federacija v bistvu niti ne producirá niti ne ustvarja lastnega deviznega priliva (JLA je poseben primer), zato tudi nima lastne materialne osnove za odplačevanje zunanjih dolgov. 3.1 Kriteriji razporeditve federalnega dolga na federalne enote V javnosti se pojavljajo prvi predlogi kriterijev, po katerih bi bilo mogoče razdeliti dolg federacije. Na primer, kot splošno načelo se predlaga, da se dolgovi in druge obveznosti federacije razporedijo po deležih v dolgovih, ki so na federalne enote že locirani, medtem ko naj bi se terjatve (predvsem devizne rezerve, pa tudi krediti, dani tujini) delile po deležu federalnih enot v deviznem prilivu. Jasno je, da zaradi pomanjkljivih podatkov, pa tudi zaradi medsebojnih finančnih prepletanj (problem je, na primer, ugotoviti, kdo ima končno korist od kredita, ki ga je najela federacija - ali federalna enota, ki je dobila devize, ali tista, za 748 katero so krediti dobljeni, vendar soji bili izplačani v dinarskih zneskih, seveda ob neobičajno ugodnih pogojih, ali pa na koncu sploh niso bili vrnjeni) možnost končne povsem pravične razdelitve sploh ne obstaja, možen je le nekakšen kompromis. V nadaljevanju je podan celovit spekter možnih kriterijev za razporeditev federalnega dolga na posamezne federalne enote. Razdeliti jih je mogoče na tehnične in funkcionalne. Prvi so zasnovani pretežno na nam znanih ekonomskih agregatih danes, drugi na za uporabo finančnih sredstev, ki so povečevala zunanji dolg, relevantnih ekonomskih agregatih v času nastanka največjega dela zunanjega dolga - in s tem tudi dolga federacije, to je v obdobju 1975-1981. Pri izračunu odstotkov, ki pripadajo posameznim federalnim enotam na osnovi izbranih različnih ekonomskih agregatov, je potrebno upoštevati, da v nekaterih od njih (kot zunanji dolg, uvoz, izvoz) sodeluje tudi federacija, ki jo je potrebno pri razdelitvi njenega dolga izločiti in s tem povečati za ustrezen odstotek delež vsake federalne enote. Prvi štirje kriteriji so tehnične narave. Pri njih je (z izjemo kriterija deleža v lociranem dolgu) delitev opredeljena po sedanji ekonomski moči, torej po sposobnosti (možnosti) odplačevanja. Ti kriteriji so: - delež v dolgu, lociranem na federalne enote po stanju 30. 9. 1989; - delež v družbenem produktu Jugoslavije v 1989. letu; - delež v skupnem izvozu blaga in storitev Jugoslavije v 1989. letu in - delež v konvertibilnem izvozu blaga in storitev Jugoslavije v letu 1990. Medtem ko so po treh kriterijih ekonomske moči deleži vsake od federalnih enot precej izenačeni, pa kriterij deleža v dolgu močno izstopa: pri razvitih federalnih enotah navzdol, pri nerazvitih navzgor. Z oblikovanjem predstavljenih petih funkcionalnih kriterijev bi hoteli ugotoviti predvsem to, katera federalna enota je tuje kredite, ki so se kopičili v dolg, koristila v največji meri. Zato je upoštevano dejstvo, da so bili v času največjega povečanja jugoslovanskega dolga v razdobju od 1974 (ko je znašal 5,3 milijarde USD) do 1981 (ko se je povečal na 21,1 milijarde USD) dodatni krediti skoraj v enakem odstotku finančni, uporabljeni tudi za plačila uvoza potrošnih dobrin, in krediti za opremo oziroma za investicije v osnovne sklade - obe skupini blaga pa se smatrata kot visoko predelano blago. Konkretno, oblikovani so sledeči kriteriji: - delež v investicijah v osnovne sklade Jugoslavije v razdobju 1975-1981 (morda bi bil vsebinsko ustreznejši kriterij spremembe tega deleža v času velikega zadolževanja v primerjavi s predhodnim razdobjem, vendar komparacija z deleži v razdobju 1973-1974 ni pokazala velikih sprememb: nekoliko zaznavnejši je le padec deleža BiH za dve odstotni točki ob enakem porastu deleža Srbije v celoti); - delež v skupnem uvozu Jugoslavije v obdobju 1978-1981; - delež v uvozu potrošnih dobrin Jugoslavije v obdobju 1978-1981; - delež v uvozu blaga višje stopnje obdelave Jugoslavije v letih 1978-1981. 749 Teorija in praks«. let 28. it. 7. L)ubt)«u 1991 Tabela 4: Kriteriji razporeditve dolga federacije na federalne enote (deleži v %, Jugoslavija = 100%) Federalne enote Kriterij BiH ČG HRV MAK SLO SRB KOS VOJ Delež v dolgu IX/89 13,8 5,2 24,3 6,1 12,9 25,6 6,4 5,6 Delež v DP 1989 12,1 1,9 25,6 5,4 19,5 22,5 2,1 11,0 Delež v izvozu skupaj. 1989 15,2 2,0 21,0 4,9 25,5 21,5 1,7 8,2 Delež v izvozu konvert. 1990 13,0 1,4 20,9 3,9 30,8 20,6 1,1 8,3 Delež v invest. OS 75-81 15,0 3,1 24,5 6.2 15,2 21,8 3,8 10,3 Delež v uvozu skupaj. 78-81 12,4 2,1 28,4 5,8 17,6 21,4 2,4 9,9 Delež v uvozu opreme, 78-81 13,2 3,9 24,1 7.2 11,8 26,0 4,7 9.2 Delež v uvozu potroš., 78-81 7,3 1.5 23,5 6.2 20,0 33,3 1,9 6,3 Delež v uvozu obdelan, 78-81 10,2 2,4 24,3 6,1 21,9 24,7 3,1 7.4 Povprečni delež 12,5 2,6 24,1 5,8 19,5 24,2 3,0 8.5 Variabilnost deležev posamezne federalne enote je pri funkcionalnih kriterijih manjša kot pri tehničnih. Močneje izstopa le kriterij deleža uvoza potrošnih dobrin (z relativno večjim deležem Srbije na račun BiH, Črne gore in Vojvodine). Na koncu izračunana povprečja deležev posameznih federalnih enot po vseh kriterijih so bolj matematična, kot pa vsebinsko utemeljena operacija. 3.2. Zunanji dolg federalnih enot Po zadnjih podatkih, ki so nam na voljo, je stanje dolgov, danih kreditov ifi neto dolga 30. 9. 1990 (v zadnjih sedmih mesecih verjetno ni prišlo do večjih sprememb) po federalnih enotah naslednje: Tabela S: Stanje dolgov, danih kreditov in neto dolgov po federalnih enotah, 30.9. 1990 (v mio tekočih USD) _ Konvertibilno področje Klirinško področje Neto dolg Dolg Kredit Neto Dolg Kredit Neto Skupaj BiH 1677 533 1144 456 43 413 2090 Črna gora 597 8 589 67 — 67 656 Hrvatska 2994 757 2237 34 117 -83 2154 Makedonija 761 20 741 75 1 74 815 750 Konvertibilno področje Klirinško področje Neto dolg Skupaj Dolg Kredit Neto Dolg Kredit Neto Slovenija 1788 379 1409 10 4 6 1415 Srbija 3302 652 2650 522 28 494 3144 Kosovo 726 - 726 75 — 75 801 Vojvodina 841 78 763 57 3 54 817 Federacija 3609 - 3609 - 555 -555 3054 Jugoslavija 16295 2427 13868 1296 751 545 14413 Vir: Interni materiali NBJ, Beograd Iz prikazane preglednice je razvidno, da velikost dolgov med federalnimi enotami zelo variira, vendar pa je največji (konvertibilni) dolžnik federacija. Njen dolg bi bilo potrebno razporediti na federalne enote, saj sama nima materialnih primarnih virov, iz katerih bi ga sama servisirala. Klirinški dolg je bistveno zmanjšan, v neto iznosu na dobrih pol milijarde dolarjev. Če se upošteva pozitivni terjatveni saldo na naših klirinških računih iz tekočih poslov (okrog 2300 milijonov dolarjev), je razumljivo naša neto pozicija s klirinškim področjem pozitivna (kar velja že nekaj zadnjih let). S tem v zvezi se pojavlja problem izterjave, ne pa odplačila. Resolucija za 1991. leto predvideva uporabo dela terjatvenega salda na tekočih klirinških računih za predčasno odplačilo naših klirinških dolgov, del (550 milijonov dolarjev) pa za uvoz blaga iz področij, s katerimi smo imeli do 1991. leta klirinški aranžma (predvsem Sovjetska zveza). Glede odplačevanja je torej ključni problem konvertibilni dolg federacije (3,6 milijarde USD). Da bi ustvarili kar najbolj realistično podobo, ga je potrebno razporediti na federalne enote. Pri tem bodo od prej predlaganih možnih kriterijev razdelitve federalnega dolga uporabljeni štirje: a) delež v dolgu, ki je že lociran po federalnih enotah; b) povprečni delež po treh tehničnih kriterijih ekonomske moči federalne enote; c) povprečni delež po petih funkcionalnih kriterijih deleža federalne enote v investicijah oziroma v uvozu Jugoslavije v času največjega zadolževanja med leti 1975 in 1981, ter d) enostavno povprečje deležev federalne enote glede na vseh devet predloženih kriterijev. Dodajanje deleža dolga federacije povečuje skupni konvertibilni dolg posameznih federalnih enot. ki je podan v tabeli 5, na nove zneske, ki so prikazani v tabeli 6. 751 Teorij« m praku. let. 2». b. 7. Lpibljtnj 1991 Tabela 6: Konvertibilni dolg federalnih enot, 30. 9. 1990 (v mio USD), ob prištetih deležih y federalnem dolgu Do Da Db Dc Dd BiH 1677 2153 2161 2096 2125 Črna gora 597 767 662 691 687 Hrvaška 2994 3845 3806 3896 3860 Makedonija 761 978 931 988 970 Slovenija 1788 2297 2701 2412 2495 Srbija 3302 4240 4078 4219 4183 Kosovo 726 932 784 841 831 Vojvodina 841 1079 1173 1151 1151 SFRJ 16295 Vir: Kot pri predhodnih tabelah. Glede na izbor kriterijev razporeditve federalnega dolga so pri posameznih federalnih enotah variiranja v skupnem znesku dolga relativno velika (razlika med največjim in najmanjšim zneskom dolga znaša npr. pri Kosovu 18,9%, pri Sloveniji 17,5%, pri Črni gori 15,9%, pri nekaterih le do 8%). Ker znaša dolg federacije več kot 22% jugoslovanskega dolga, povečanja dolgov federalnih enot s prištevanjem njihovih deležev v federalnem dolgu niso zanemarljiva! 3.3. Stopnja zunanje zadolženosti federalnih enot 1. Za izračun prvega indikatorja zadolženosti dolg/družbeni produkt, D/P, je bilo potrebno najprej oceniti družbeni produkt po federalnih enotah v letu 1990. 2La osnovo so vzeti poznani produkti iz 1989. leta, preračunani v USD in poznana ocena o padcu jugoslovanskega družbenega produkta v 1990. letu za 7,5% (po dokumentaciji ob Resoluciji o ekonomski politiki v 1991. letu), kar je bilo doseženo ob padcu industrijske produkcije za 10,8%. Razmerje padca industrijske produkcije v posamezni federalni enoti v odnosu na celotni jugoslovanski je vzeto kot faktor korekcije padca (aproksimand) družbenega produkta federalne enote v 1990. letu. Po tej metodi ocenjeni padec družbenega produkta v 1990. letu naj bi bil med 5,5% (v BiH) in 6,7% (v Vojvodini) na eni strani ter med 11,5% (v Črni gori) in 18,8% (na Kosovu). Izračunani koeficienti zadolženosti (v smislu dolgoročnejše nesolventnosti) D/ P kažejo: - zadolženost federalnih enot in Jugoslavije v celoti se je v zadnjem letu stopnjevala, predvsem zaradi padca družbenega produkta. Tako se SFRJ po tem kriteriju ponovno vrača od lahkih med srednje zadolžene države; - če se federalnim enotam pripišejo tudi adekvatni deleži federalnega dolga, so po že poprej predstavljenih kriterijih Svetovne banke (meje 30% oziroma 50%) Vojvodina, Slovenija in Hrvatska še vedno med lahkimi dolžniki; Makedonija, Srbija in BiH med srednjimi dolžniki, medtem ko sta Kosovo in Čma gora težka dolžnika. 752 Tabela 7: Konvertibilni dolg/družbeni produkt, (D/P), federalnih enot v letu 1990 (P v mio USD. D/P v %) P Do/P Da/P Db/P Dc/P Dd/P Do/P 89 BiH 6612 25,4 32,6 32,7 31,7 32,1 21,0 Črna gora 958 62,3 80,1 69,1 72,1 71,7 61,6 Hrvatska 13591 22,0 28,3 28,0 28,7 28,4 21,0 Makedonija 2862 26,6 34,2 32,5 34,5 33,9 25,3 Slovenija 10407 17,2 22,1 26,0 23,2 24,0 14,7 Srbija 11954 27,6 35,5 34,1 35,3 35,0 25,3 Kosovo 998 72.7 93,4 78,6 84,3 83,3 58,9 Vojvodina 5779 14,6 18,7 20,3 19,9 19,9 13,4 SFRJ 53185 30,1 28,7 Viri: Indeks SZS, Saopštenja SZS plus viri, kot pri poprejšnjih tabelah. 2. Za izračun indikatorja zadolženosti (konvertibilni dolg/skupni konvertibilni devizni priliv), D/E, ki izraža kritičnost zadolženosti na krajši rok (torej v likvidnostnem smislu), je bilo potrebno oceniti konvertibilni devizni priliv po federalnih enotah. Niti uradnih niti neuradnih podatkov o njem ni, na voljo so zgolj interne ocene v nekaterih republikah (Slovenija, Hrvatska). Strokovne službe NBJ so f dobile nalogo, naj izdelajo ustrezne ocene, vendar se je izvedba zaustavila zaradi problemov razporejanja nekaterih po federalnih enotah nerazporejenih oblik neblagovnega priliva. V takšni situaciji smo izdelali za 1990. leto lastno oceno neblagovnega deviznega priliva (ki vključuje turizem, promet, investicijska dela, zastopniško provizijo, blago na dodelavi in predelavi in ostalo iz bilance nefaktor-skih storitev ter neto nakazila in priliv od obresti kot elementa faktorskih storitev) po federalnih enotah, tako da je ob izbranih najustreznejših kriterijih jugoslovanski devizni priliv razporejen nanje. Pri neto nakazilih zdomcev ni bila upoštevana prodaja tistih deviz prebivalstvu, ki potem niso bile deponirane v banke. Tako so bili za izračun deležev federalnih enot v jugoslovanskem deviznem prilivu v 1990. letu uporabljeni naslednji kriteriji: a) Turizem: število nočitev tujih turistov (vir: Indeks SZS); b) Promet: delež v potniških in delež v tonskih kilometrih, (Indeks SZS); c) Investicijska dela: vrednost skupno opravljenih investicijskih del, (Indeks SZS); d) Zastopniška provizija: konvertibilni uvoz, (Saopštenja SZS); e) Dodelava in predelava blaga: konvertibilni izvoz, (Saopštenja SZS); f) Ostale storitve: povprečni delež federalne enote v zgornjih petih identificiranih oblikah nefaktorskih storitev SFRJ; g) Neto nakazila: povprečni delež federalnih enot v deviznih sredstvih prebivalstva, (dekadno poročilo NBJ); h) Zaslužene obresti: odobreni krediti tujini po federalnih enotah, (interni material NBJ). Tako konstruirani neblagovni priliv predstavlja 41,5% skupnega konvertibilnega deviznega priliva Jugoslavije. Podatki v tabeli 8 kažejo, da se njegova struktura po federalnih enotah bistveno razlikuje od strukture konvertibilnega priliva samo od izvoza blaga. Medtem ko je bila Slovenija v konvertibilnem prilivu od izvoza blaga daleč pred ostalimi federalnimi enotami (najbližji Srbija in Hrvatska zaostajata skoraj za tretjino), pri neblagovnem prilivu daleč izstopa Hrvatska 753 Teorija in prakia. let. 28. i<. 7, Ljubljana 1991 s 48% deležem v jugoslovanskem prilivu (naslednji po velikosti, Srbija in Slovenija, dosegata le tretjino njenega deviznega priliva). V primerjavi z blagovnim prilivom z dodajanjem neblagovnega priliva (po pričakovanju zaradi turizma in transporta) bistveno popravljata svoj položaj Hrvatska in Črna gora, medtem ko so pri štirih federalnih enotah (BiH, Makedonija, Kosovo in Vojvodina) deleži v jugoslovanskem neblagovnem prilivu za polovico in več manjši od deležev v blagovnem prilivu SFRJ. V seštevku obeh virov konvertibilnega deviznega priliva v letu 1990, blagovnega in ocenjenega neblagovnega, tako Hrvatski pripada skoraj tretjina, Sloveniji četrtina, Srbiji skoraj petina, BiH dobra desetina, po drugi strani pa pokrajini Kosovo samo 1%. Tabela 8: Delež federalnih enot v konvertibilnem deviznem prilivu SFRJ v 1990 in njihova odprtost proti tujini, (%) Federalna enota Indikator BiH ČG HRV MAK SLO SRB KOS VOJ Delež v konvertibilnem deviznem prilivu SFRJ 10,7 3,2 32,2 3,2 24,2 19,1 1.1 6.2 Odprtost proti tujini (deviz, priliv/produkt) 33 67 48 23 47 32 22 22 Vir: Interne ocene na osnovi podatkov SZS in NBJ. Zelo zanimiv je izračun odprtosti federalnih enot proti tujini v 1990. letu kot razmerje med ocenjenim skupnim konvertibilnim prilivom in družbenim produktom. Za Jugoslavijo kot agregat znaša koeficient 38% (kar še ni posebej velika odprtost - cilj vlade je 50% do 1995. leta, vendar je v zadnjih letih precej povečana). Vendar pa kaže med federalnimi enotami na prvi pogled nepričakovano in glede na nižjo stopnjo gospodarske razvitosti daleč največjo odprtost proti »konvertibilnemu svetu« Črna gora; v drugi skupini sta Hrvatska in Slovenija, pod povprečjem sta v tretji skupini Srbija in BiH, medtem ko so najbolj zaprte federalne enote Makedonija, Kosovo in Vojvodina. Končno, izračunani indikatorji zadolženosti D/E v tabeli 9 pokažejo, da so Jugoslavija in njene federalne enote po kriterijih Svetovne banke z devizno-likvid-nega stališča v 1990. letu manj zadolžene, kot pa s stališča solventnosti (D/P). Vrednost koeficienta za Jugoslavijo je 80,5%, kriterij za uvrstitev med srednje zadolžene države pa je 165% oziroma med težko zadolžene 275%. Po tem kriteriju, če upoštevamo le na federalne enote že locirani konvertibilni dolg, ostaja kritično zadolženo samo Kosovo. Situacija ostaja relativno ugodna, če se temu dolgu doda še del federalnega dolga: ob še bolj kritično zadolženem Kosovu se v uvrstitvi med srednje zadolžene približa le še Makedonija. Med drugimi federalnimi enotami je po D/E glede na D/P bistveno izboljšan položaj Hrvatske in Črne gore, poslabšan pa položaj Vojvodine. 754 Tabela 9: Konvertibilni dolg/konvertibilni devizni priliv (D/E) federalnih enot v letu 1990 (E v mio USD, D/E v %) » E Do/E Da/E Db/E Dc/E Dd/E Neblag. E (ocena) BiH 2157 77,7 99,8 100,2 97,2 98,5 622 Črna gora 640 93,3 119,8 103,4 108.O 107,3 461 Hrvatska 6533 45,8 58,9 58,3 59,6 59,1 4065 Makedonija 652 116,7 150,0 142,8 151,5 148,8 185 Slovenija 4904 36,5 46,8 55,1 49,2 50,9 1281 Srbija 3864 85,5 109,7 105,5 109,2 108,3 1430 Kosovo 220 330,0 423,6 356,4 382,2 377,7 75 Vojvodina 1260 66,7 85,6 93,1 91,3 91,3 274 SFRJ 20230 80,5 11833 Vir: Interni material NBJ ter viri kot v te navedenih tabelah. 3. Bolj zaradi ilustrativne dopolnitve slike o stopnji zadolženosti posameznih . federalnih enot (da bi bilo mogoče aplicirati vse kriterije Svetovne banke) kot pa na podlagi dejansko dostopnih podatkov, sta na koncu izračuna za 1990. leto še preostala dva iz četverice poznanih indikatorjev zadolženosti: razmerje med stvarno plačano anuiteto in konvertibilnim deviznim prilivom (A/E), torej poznani »debt service ratio« ter razmerje do dejansko odplačanih obresti za konvertibilne dolgove v odnosu do konvertibilnega deviznega priliva (i/E). Za njun izračun so bili zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov o plačilih anuitet v federalnih enotah (delno razpoložljivi podatki za Slovenijo so bili uporabljeni za testiranje ustreznosti uporabljene metode ocenjevanja) zneski odplačanih glavnic (refinanciranje ni vključeno) in obresti dobljeni z razporejanjem skupnega zneska odplačil za Jugoslavijo. Kot kriterij razporeditve je bil v obeh primerih uporabljen delež federalne enote v konvertibilnem dolgu (Db), v katerem je bil federalnim enotam dodan še federalni dolg po povprečnih deležih vseh devetih, predhodno predloženih kriterijev. Takšen izračun je zasnovan na množici predpostavk (enake obrestne mere in margine. dospelost in drugi pogoji dolgov federalnih enot), ki niso realne, vendar so bile potrebne, če naj bi do takšne ocene sploh prišli. Pri interpretaciji relativno ugodnih vrednosti izračunanih indikatorjev A/E in i/ E v tabeli 10 je potrebno upoštevati, da gre za stvarna odplačila, torej brez znatnih zneskov refinanciranja in tudi že omenjenega zaostanka v odplačilih glavnice dolga iz 1990. leta v višini 640 milijonov USD. Tako je ugotovljena »realizirana« stopnja obremenjenosti z odplačili dolga v 1990. letu, ki je bistveno manjša od »dospele« stopnje obremenjenosti, ki pa ni bila v celoti uresničena. Če ne bi bilo refinanciranja niti zamude v odplačilu, bi bila odplačana glavnica dolga v 1990. letu vsaj podvojena v primerjavi z »realiziranim odplačilom«, kar bi Jugoslavijo po debt service ratio A/E po kriteriju Svetovne banke uvrstilo vsaj med srednje zadolžene I države. 755 Teoriji in pukia. let. 28. it. 7. Ljubljin« 1991 Tabela 10: Obremenjenost federalnih enot z odplačilom dolga v 1990. letu in njihova klasifikacija po stopnji zadolženosti Anuite- Obresti/E Seštevek Štirih Rang ta/E indikatorjev A/E(%) i/E(%) D/P IVE A/E i/E BiH 21,0 9,7 L/S L, S, L - 5(6) 4-5. (L/S) Črna gora 22,8 10,6 T, L, S, L = 7 3. (S) Hrvatska 12,6 5,8 L, L, L, L = 4 7-8. (L) Makedonija 32,1 14,9 L/S L, T, S = 7(8) 2. (S) Slovenija 10,9 5,0 L, L, L, L = 4 7-8. (L) Srbija 23,1 10,7 L/S L, S, L = 5(6) 4-5. (L/S) Kosovo 80,4 37,3 T, T, T, T = 12 1. (T) Vojvodina 19,6 9,0 L, L, S, L = 5 6. (L) SFRJ 17,2 8,0 S, L, L, L = 5 (L) Viri: Interni materiali NBJ ob resolucijskih dokumentih; upoJtevani so tudi viri iz poprej navedenih tabel. Legenda: A = anuiteta = dejansko plačana dospela glavnica konvertibilnega dolga plus obresti v 1990; i = dejansko plačane obresti na konvertibilni dolg v 1990; P - ocenjeni družbeni produkt v 1990; E » ocenjeni konvertibilni devizni priliv v 1990; L = lahka zadolženost (v sumiranju je dana vrednost 1); S = srednja zadolženost (v sumiranju je dana vrednost 2); T = težka zadolženost (v sumiranju je dana vrednost 3). Za skupno lahko zadolženost je potreben seštevek vrednosti štirih indikatorjev pod 6, za srednjo pod 10 in za težko nad 10. Federalne enote so razvrščene po stopnji zadolženosti od najtežje (1.) do najlažje (8.). Koeficienti kažejo, da sta po realiziranem indikatorju A/E težko zadolžena Kosovo in Makedonija (vrednosti nad 30%), srednje zadolžene BiH, Vojvodina, Srbija in Črna gora (vrednosti nad 18%), lahko zadolženi pa Hrvatska in Slovenija. Istočasno je bilo v 1990. letu po indikatorju i/E težko zadolženo Kosovo (vrednost nad 20%), srednje zadolžena Makedonija (vrednost nad 12%), druge federalne enote pa so bile le lahko zadolžene. 4. Način oblikovanja agregatov dolgov in njihovih odplačil oziroma družbenega produkta in deviznega priliva, s katerim se dolgovi (odplačila) relativizirajo v indikatorjih, odločilno vpliva na preveč ugodno sliko o zadolženosti Jugoslavije in njenih federalnih enot. Njihovo medsebojno rangiranje v pogledu stopnje zadolženosti je realnejše, posebno če so napake v ocenah sistematične narave. Zato je na koncu izdelana ocena stopnje zadolženosti federalnih enot kot seštevek štirih indikatorjev, ki jih kot kriterije uporablja Svetovna banka. Kot kažejo številke v drugem delu tabele 10, - sodijo Slovenija, Hrvatska in v nekaj manjši meri Vojvodina v 1990. letu med lahko zadolžene (pri čemer ima Slovenija nižje vrednosti indikatorjev zadolženosti od Hrvatske); - BiH, Srbija, Črna gora in Makedonija spadajo med srednje zadolžene (BiH najmanj, Makedonija najbolj); - Kosovo se po vseh kriterijih in ob vseh omenjenih olajševalnih okoliščinah 756 (znižanje zneska dolga, anuitete, povečevanje zneska deviznega priliva) uvršča med težko zadolžene. 4. Odplačevanje sedanjega jugoslovanskega dolga Za uspešnost gospodarjenja države v prihodnosti je izredno pomembno tudi vprašanje njene obremenjenosti z odplačevanjem dolgov. Za Jugoslavijo obstajata vsaj dva alternativna vira podatkov o časovnem razporedu dospelosti njenega sedanjega dolga v devetdesetih letih: domaČi, za dospelost konvertibilnih srednje in dolgoročnih dolgov (Yugoslavia, Statistical Survey, NBJ, March 1991) in razpored Svetovne banke za vse dolgove (World Debt Tables, 1990-1991). Tabela 11: Razporeditev odplačila dolgov Jugoslavije, 1991-2000 (v mio USD) NBJ - konvertibilni dolg Svetovna banka - skupni dolg Leto Multi Vlade Banke Drugi Suma Glavnica Obresti Suma Stanje 1989 1990 3556 5733 5260 1468 16017 17784 1950 1432 3382 1991 571 1534 — 520 2625 1624 1285 2909 1992 563 748 — 272 1583 1425 1163 2588 1993 461 685 320 189 1655 1544 1057 2601 1994 332 631 374 111 1448 1597 914 2511 1995 270 619 374 76 1339 1647 799 2446 1996 228 472 374 31 1105 1422 682 2004 1997 173 365 374 24 936 1244 581 1825 1998 153 348 378 15 894 1071 478 1549 1999 100 38 382 17 537 655 394 1049 2000 70 45 382 8 505 Ostalo 635 248 2302 205 3390 Viri: - Yugoslavia, Statistical Survey, 5, March 1991, NBJ. Beograd - World Debt Tables 1990-1991, Volume 2, The World Bank, 1990 Svetovna banka predvideva za devetdeseta leta črpanje 448 milijonov USD že odobrenih kreditov. Obe shemi odplačevanja obstoječega dolga predvidevata njegovo zmanjšanje v devetdesetih letih na praktično zanemarljivo velikost. Zato ju je potrebno jemati z veliko dozo skepse. Prvič, ker odplačilo dolgov in njihovo zmanjšanje na nič ni bilo nikoli proglašeno za jugoslovansko strategijo. In drugič, ker takšne strategije praktično ne bi bilo mogoče izpeljati. Namreč, že v 1990. letuje izostalo odplačilo 640 milijonov USD zapadlega dolga državam-upnicam, o katerem zdaj potekajo pogajanja o refinanciranju v Pariškem klubu. Hkrati naši zastopniki predlagajo tudi odlog odplačila vladam dela v 1991. letu dospele glavnice in obresti dolgov v skupnem znesku več kot 800 milijonov USD. Skratka, neugodna devizno-likvid-nostna situacija ne omogoča, da bi se zgoraj predpostavljeni plan odplačil realiziral v celoti. Dejansko bi bilo zelo zadovoljivo, če se v začetku devetdesetih let dolg ne bi z refinanciranji povečal. 757 Teorija in praku. kt. 2S. h. 7, Ljabftu» 1991 LITERATURA IN VIRI PODATKOV Analiza razvojnih motnosti Republike Slovenije. Zavod za plan Republike Slovenije. Ljubljana, apnl 1990 Bilten NBJ. različne itevtlke. NB1 Beograd Bab«: M Medu narodna ekonomija. Privredni vjetnik. Zagreb. 1989. Bretnec N.: Jugoslovanski dolg v luči svetovne doUnilke knze. Pravna fakulteta. Ljubljana, januar 1988. Indeki SZS. različne Itevilke. SZS. Beograd MikM A : Polotaj Slovenije v ekonomskih odnosih i tujino. DDG, ARC NB Slovenije, november 1990. Milkovič N Strategija razdoUevanja Jugoslavije. Pravna fakulteU Ljubljana, april 1991. Predlog skupine zveznih zakonov ob stabilizacijskem paketu. SkupKina SFRJ. Beograd, april 1991. Smerom reforme. Sekretariat za mfonniianjc SIV. Beograd, april 1991. inblar F. Spoljna zaduicnosi zemalja Inočne Evrope. PKJ. 1990/6. E1PF Ljubljana, junij 1990. World Debt Tables. 1990-1991. The World Bank. Washington D C. december 1990 Yugoslavia. Statistical Survey. No. 5. March 1991. NBJ Beograd 758