fes A PRIHODKI dnevnik ________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE - Štev. 280 (2590) Poštnina plačana v gotovini Spedlzlone In abbon. post. t. gr. TRST, četrtek 26. novembra 1953 Združeni klerofašisti in vidalijevski kominjor misti v enotni fašistični fronti iz dneva v dan bolj razgaljajo svoje protiljudsko in protitržaško početje. Tržaško delovno ljudstvo pa se mimo njih in proti njim bori in se bo znalo tudi v bodoče boriti za svoje pravice do končne zmage. Cena 20 lir Nočemo ne diktatov ne funkcionarjev ne komisarjev! Tržaško ljudstvo je sposobno, FLRJ se ne bo podredila riflrtatu Site"Ufi Nota Vojne uprave <1 LA BEOGRAD. 2&. — Predsed- f-j *vl • • y 1_ *_ . * ,,,. TP 4--« m ja naj ho postavljen v kakršni koli obliki niča o poskusu prevare javnega mnenja si utira pot - „Daily Herald44: »Obljubili so Pelli cono A kot pogoj za udeležbo Italije na konferenci44 EOGRADt 25. — Po zadnjih podatkih, ki se nanašajo <štr ^otn° področje Jugoslavije — razen desetih volilnih j®3®0 iz LR Hrvatske — je na nedeljskih volitvah za svet ljudske skupščije glasovalo v vsej državi ^ volivcev od 10,128.877 ali 88.7 odst. Za predlaga-andidate je volilo 95,6 odst. volivcev, tod našega dopisnika) iških volitvah. V uvodniku, JMSOGRad 25 — Jugosla- objavljenem v ((Politiki«. u- jj , le rekla svoje, poudar- gotavlja podpredsednik izvrš- s B„.4našnja « Borba« v zvezi nega . sveta Moša Pijade. da ho^ **k'*som nekaterih na Za-Vij0. ■ d,a zvalijo na Jugosla- W ^:vdo za zavlačevanje v«clerrence 0 Trstu Treba ie lu„ ' Poudarja list da je s*,aviia storila celo pre-v0r' da ona čaka na od gobi^ °a .predlog, ki daje do-Jddžiiosti za konferenco, tor« , našteva nadalje naši, Jugoslavije, da bi pri- ■tik«*0 Prav'čne rešitve tr-i»raf.?a vprašanja. in se 's st ' *tS3 50 zabodne 5'" ha ,i? v zvez' z ing°sl°- StKin Predlogom o pred-' eiri sestanku brez vsa- _ tiryP°gojev. One so ga igno-ptave. Poudarja «Borba», če-“■ ta predlog omogočil Se ni * _ da se brez vsakršne ii Za svoj prestiž ude! v°ta erence Namesto odgo-predi So zahodne sile dale itva, ki pomeni začetek bfj ?i.a diktata od 8. okto- Mi moramo upravičeno )t J?10 opozoriti, zaključu-j, '“orbai), da se Jugoslavi-bo nikdar podredila tSl. Pa naj bi ta diktat v kakršni koli ^.VgSitija «Borba» in »Poličk Ugotavljata nadalje ve-, “sPeh SZDL.! na nedelj- Ameriški pritisk kanadsko vlado V.ORK. 25 — Kanad-k tbnanji minister Lester it c°n je včeraj izjavil, da iiv,7uzenko kanadski dr- Vai? prost in lahko gre' ka" ifii,' noče in govori s komur k,,' >oda odreka se zaščiti policiie, če bo hotel Kri v stik 2 ameriškimi pamentarci7 kte arson je s tem mislil za-ft,v odbora ameriškega kon. iovM',113! bi kanadska vlada tv,2j zaslišanje Guzenka \ »ko J1 nelto sovjetsko vohun-lt‘anhlrežo v 21DA. Kakor je 6i je~”izjaviT,"da obsta- zaupna uprava nad Somalijo. ■brezo v Kanadi. 'ti 7„Vseh vprašanjih varno- Kl-POpc’ Ha ado kJ^Polno sodelovanje med ■h io ?.,’n ZDA, m je dodal, ameriška vlada ob. a o vseh izjavah Gu-.Peapiv Zadnjih letih. Plh«.nv°ri je dodal, da je bil b ... 0 zaslišan večkrat, ter ton. *. an vecarai, n« hvjji z°4tl. da bodo jutri ob-Tti .j3 Otta\vi izjavo, o ka-sfe ' ria bo napravila ko- ri Guzenko. JlacL110 ’e’ da je kanadska ti ,°dločno odbila pritisk. Non onemogočil pre-J* šk»r°i’ Guzenku. irkisjk dal nima primere v V^dak, d ZDA in Kanado, 'a* . **Clslr i ‘I h.vll, Parlament je že iz-n® s<- bo uprl sleher-M r;,,, ku ZDA. da bi iz-V-1 kr,, Ze.nka ameriški poli ka,- , »■ ta je izpovedal ttsSski Ve*n lniP' povedati. Ka- da nalaga somalskemu prebi valstvu številne omejitve, kar se tiče izobrazbe, političnih svoboščin in pravic do potovanja. Poudaril je, da bi Somalija lahko bila zmožna dobiti svojo neodvisnost v času, ki so ga določili Združeni narodi, toda po sedanjem tempu bo to nemogoče, ker se bo v Somaliji po krivdi — Italije napravilo tako malo, v drugem polletju letošnjega meta in žene države. Nato ugotavlja poročilo, da so v drugem četrtletju 1953 izboljšale svoje trgovinske bilance zlasti Zahodna Nemčija Švedska in Francija, in sicer v primeri z drugim četrtletjem leta 1952 in s prvim leta 1953. Izvoz. Zahodne. Nemčije še vedno znatno narašča. Tudi Finska je zboljšala svoj gospodarski položaj medtem' ko je Avstrija v glavnem ostala na gospodarski ravni, ki jo je dosegla po obnovi. V prvem in drugem četrtletju letošnjega leta se je nekoliko poslabšala trgovinska bilanca Velike Britanije, Nizozemske in Švice, vendar je v vseh treh državah gospodarski položaj kar trden. Tudi Italija in Turčija sta Laniel je bil pooblaščen na današnji nočni seji vlade, da postavi vprašanje zaupnice. so se pridružili tudi ljudski republikanci Prav tako je bil zavrnjen tudi predlog za razpravljanje o resoluciji Men-des-Francea. Danes zjutraj se je Laniel sestal z voditelji parlamentarnih skupin vladne koalicije. Toda po zelo burni seji ni Lanielu uspelo sestaviti sporazumne resolucije. Ko se je skupščina ob 15.20 ponovno sestala, je kmalu za tem pod- rodne skupščine, ki je trajala do 6 zjutraj in je bila nato odložena na popoldne. Na tej seji so razpravljali in gla- ------- sovali o prednosti posameznih rašča. T11 ^.7 r S„k ® . resolucij. Skupno je bilo pred- “ ’ loženih 14 resolucij. Radikal Mendes-France, ki je predlagal odložitev razpra. ve na 26. januarja, je izjavil, da ima njegova resolucija namen preprečiti razcepljenost v državi Zadnja resolucija, ki jo je predložil neodvisni Vigier, zahteva razpustitev skupščine in razpis novih volitev. Skupščina je nato zavrnila s 325 glasovi protT 247 predlog, naj se da prednost Dvutil V 1 V i u^uil IL UU liiV, v* « . , y , . , Takoj po zaključku vladne se- • tajmk v predsednistvu vlade je se je nadaljevala seja na- I zahteval ponovno odložitev. 1 1 Po 40-minutnem burnem raz- pravljanju je bila seja odložena na 17. uro. Se prej je neodvisni republikanec Garet predložil resolucijo, ki se glasi: «Narodna skupščina izreka V Avstriji se nadaljnje kampanja za Južno Tirolsko Tirolski deželni glavar Grauss hoče ko stvar zainteresirati novega zunanjega ministra Leopolda Figla - Nova nota zahodnih velesil ZSSR v zvezi z avstrijsko državno pogodbo ?,iral v^lf!P°slnnik je še pro-hi o,:Pri ameriškem zuna- ,^t\ »v,;’ diurj j,y N^,s‘«tvu. Vr?1: Cn>-n ^orku je medtem 'frn P° radiu odgo- * i- • * i_*y le o7ujhnu m ga obtožil C 11 svojo stranko drt^odo države ne glede givj »Ki je s tem nastala V i tDj>ietn znaho. J6 Truman Vi m govoru, °,b- t-Je v J °'verjevo vlado. ti Prevzela mac- ilj er^tor ll^dhou, ie kritiziral tudi tai.,labrav7evo vl«do, če* da di, Vse> kar bi mo- Hak*- Zah, *zaustavi komuni-«:al je tud, prene. «Co at)iji t ’a Pomoči Veliki ^ ker trguje s KltaJ- DUNAJ. 25. — Tirolski deželni glavar Alois Grauss, ki je prispel na DuDaj, je izjavil da je bila včerajšnja manifestacija v Innsbrucku na kateri so zahtevah plebiscit na Južnem Tirolskem, komaj začetek obširne khmpanje za pravice Južne Tirolske. Grauss je izjavil novinarjem, da bo zainteresiral za to kampanjo najvišje državne kroge. Clrauss, ki je imel včeraj v tirolski deželni zbornici bojevit govor v zvezi z Južno Tirolsko, je dejal, da je hotel s tem govorom »opozoriti avstrijsko vlado na položaj in na dogodke na Tirolskem, obenem pa zbuditi vest sveta iz sedanjega mrtvila.« «Mi, ki smo bili do leta 1919 združeni z Južno Tirolsko, je dejal Grauss, imamo pravico, da govorimo v imenu naših južnih bratov. Ne bomo dovolili, da bi nam kdorkoli vzel to pravico.« Grauss je nadaljeval, da italijanske oblasti na Južnem Tirolskem pariški sporazum le v najmanjši meri spoštujejo, če ga sploh spoštujejo, in da je to »položaj, ki ga ne moremo trpeti«. Končno je Grauss, ki je član avstrijske katoliške ljudske stranke, še ironično zavrnil Innsbrucku organizirali kom-1 stal tudi predsednik ljudske informisti. I stranke. Grauss je prišel na Dunaj na -sejo glavnega odbora ljudske stranke. Na tej seji so izvolili bivšega kanclerja Leopolda Figla za novega zunanjega ministra, kot naslednika dr. Karla Gruberja. Grauss je dejal, da bo Figla «še posebej opozoril« na vprašanje Južne Tirolske. Imenovanje mg. Leopolda Figla za avstrijskega zunanjega ministra je na predlog ministrskega predsednika Juliu-sa Raaba potrdil predsednik republike Theodor Koerner. Leopold Figi se je rodil 2. oktobra 1902 v Ruslu na Nižjem Avstrijskem. Kot agronom se je že zgodaj udejstvoval v kmečkih strokovnih organizacijah in postal leta 1935 predsednik avstrijske kmečke zveze Med vojno je bi) interniran v Dachauu in v drugih nemških koncentracijskih taboriščih. Junija 1945 je postal predsednik ljudske stranke in član začasne avstrijske vlade, po prvih povojnih volitvah v novembru istega leta pa zvezni kancler. Na tem mestu je ostal neprekinjeno osem let do letošnje vladne pristanek na zunanjo politiko, kakor jo je opredelil vladni predsednik v svoji izjavi ob priliki investiture«. Parlamentarna skupina MRP pa je predložila svojo resolucijo, s katero odobrava izjave vlade in zahteva, naj se nadaljuje politika evropske graditve. Ta resolucija ne omenja torej evropske vojske in tudi ne evropske obrambne skupnosti. Obveščeni krogi pravijo, da so degolisti sporočili, da bodo umaknili svoje ministre iz vlade, če se bo glasovalo o tej resoluciji; prav tako so ljudski republikanci sporočili enafe namen, če se ne bi glasovalo o njihovi resoluciji. Ko se je ob 17 skupščina ponovno sestala, je Laniel postavil vprašanje zaupnice v zvezi z resolucijo, ki jo je predložil Garet, in seja je bila odložena na petek popoldne, ko se bo glasovalo o zaupnici. Laniel je izjavil, da vlada zahteva prednost za to skupnosti, ko bo za to prišel dan, t. j., ko bo podana gotovost o rešitvi posarskega vprašanja, po podpisu dodatnih protokolov, po sklenitvi dogovorov z Veliko Britanijo, ki se sedai proučujejo. Prevzela bo svobodno svoje odgovornosti, kakor bo vlada prevzela svoje upoštevajoč razvoj položaja od danes do tistega dne Kar se tiče načrta evropske politične oblasti, ga vlada proučuje in ga bo predložila presoji skupščine«. Laniel potrebuje absolutno večino 314 glasov, toda do nocoj ima samo 180 glasov, na-■ nienih njegovi resoluciji. Ce bo proti vladi glasovalo 314 poslancev, bo skupščina razpuščena in bodo razpisane nove volitve. vojskujoča se stranka in ne kot nevtralna država, zaradi vloge, ki jo je imela v korejski vojni. V pododboru, ki razpravlja o času in kraju konference, pa je general Dean predlagal kot kraj konference Lugano, Nice, Istambul in Bangkok. Van Zeeland o obrambni skupnosti BRUSELJ, 25. — Belgijski zunanji minister Van Zeeland je danes odgovarjal na vprašanja raznih poslancev med razpravljanjem o ratifikaciji pogodbe o obrambni skupnosti. Izjavil je, da si bo pri , zainteresiranih vladah še da- j lje prizadeval, naj bi se tra- j janje pogodbe o evropski o- r brambni skupnosti vskladilo s trajanjem atlantskega pakta Van Zeeland je dalje izjavil, da upa, da se bo pridružitev Velike Britanije k o-brambni skupnosti izvršila na zadovoljiv način s podpisom ene ali več konvencij, ki naj povežejo Veliko Britanijo z državami članicami te skupnosti. Racionlranje mesa v Angliji LONDON, 25. — Ministrstvo za prehrano je sklenilo znova uvesti racioniranje mesa od prihodnje nedelje dalje. Racioniranje mesa praktično ni obstajalo od junija dalje in vlada je sporočila, da bo ukinjeno s prihodnjim letom, ni pa izključija možnosti obnovitve omejitev v primeru, da bodo pozimi zmanjkale dobave. Tedenski obrok mesa na osebo je bil določen na dva šilinga in d vapenija. V soboto, t. j. pred petimi dnevi, smo objavili na tem mestu vest da je ZVV poslala noto Vojni upravi JLA, v kateri je zahtevala, naj 'slednja aposkrbi za potrebne ukrepe, da se. ne bi ponavljali „tajni prehodi" iz cone B v cono A», češ da. je zavezniško vojaško sodišče registriralo 17. t, ni. sedem takih primerov. No, danes pa nam nota Vojne uprave, za jugoslovansko cono STO kaže da je v zadnjem času Vojna uprava JLA registrirala kar 16 primerov ilegalnega prehoda ne samo oseb iz cone A, temveč celo oseb iz P.ellove Italije skozi cono A v jugoslovansko cono. Ko smo komentirali noto ZVU od 20. t. m., smo rekli, da ZVU 'ni nikoli poslala take note vladi v Rimu ki je dovoljevala, da so prihajali v Trst že pred meseci metat po Korzu bombe iz Padove in Verone fašisti, ki so jih v Italiji nato slavili in celo izvolili za poslance v rimski parlament. Prav v času fašističnih provokacij je. na primer ves italijanski tisk na čelu s fašističnim zmagoslavno pisal, da je prišel iz Italije v cono A eden izmed prvakov fašistične MSI znani rimski poslanec Almirante, ki je ves dogodek celo sam opisal in ki mu je ZVU v zadnjih letih že večkrat dovolila prirejanje raznih fašističnih zborovanj v največjem tržaškem gledališču (medtem ko ZVU noče poskrbeti, da bi podobno gledališko dvorano vsaj enkrat na leto za umetniške gledališke predstave, preskrbela tukajšnjemu domačemu Slovenskemu narodnemu gledališču). Ali je ZVU vsaj takrat zahtevala od rimske vlade maj poskrbi za potrebne ukrepe, da bi se podobni dogodki 'ne ponovili»? Ali je mogoče ZVU. poslala tako noto rimski vladi ko so v trumah prihajali v znamenitih dnevih od 2. do 6. novembra v Trst «bojčvniki» z vojaškimi kapami, i bersa-Ijerskimi i alpinskimi, na glavah? Nel Spominjamo pa se še prav dobro, da je ZVU s policijo nastopila proti našim partizanom, če so se ob raznih svečanostih praznovanja skupnih zmag nad fašizmom z zavezniki s partizanskimi kapami na glavi pokazali. Sedaj je javnost obveščena celo o tem da so iz Italije prihajali v cono A in tudi v cono B celo oboroženi teroristi. Ali bo vsaj sedaj ZVU s posebno noto zahtevala od rimske vlade, maj poskrbi, da se podobni dogodki ne bodo ponovili«? Medtem ko pišemo te vrstice, smo zvedeli, da rimska vladna agencija Ansa poroča o nekih «tržaških krogih«, ki naj bi po poročilih Ause iz Trsta poudarili “absurdnost trditev» v noti Vojne uprave JLA in ki zatrjujejo, “da bi bilo vsekakor komur koli težko tajno priti v Istro«, K opazkam teh hipotetičnih tržaških krogov, bolje rečeno tržaškega dopisnika Anse pripominjamo, da s trditvami o absurdnosti Ansa ne počenja nič drugega kot to, da zagovarja vsa teroristična početja CLN-ov-ških emisarjev, ki so bili v coni B prijeti pri izvrševanju samih terorističnih dejanj in zaradi njih tudi obsojeni pred vojaškimi sodišči jugoslovanske uprave v coni B. Ce torej Ansa, ki je znana kot uradna agencija rimske vlade, z izrazom absurd. nosti prikriva prehajanje oboroženih teroristov iz italijanske republike čez cono 4 v cono B, je potemtakem dovolj jasno pokazala, kdo te teroriste pošilja. Brez dvoma je to prav tisti, ki je organiziral provokacije 4. do 6 t. m. z metanjem bomb ih napadi na slovensko tiskarno, na sedež Fronte za neodvisnost m na prostore jugoslovanskega trgovinskega ' predstavništva S tem je Zavezniški vojaški upravi popolnoma določeno pokazano, kam naj pošilja sv oje protestne note Pa še nekaj odkriva nota Vojne uprave JLA: perfidno zlagaUbst zatrjevanj vidali-jevskega kominformovskega miljsk^ga župana, ki jih je javno izrekal na svoji predvčerajšnji tiskovni konferenci. On je namreč v imenu svoje stranke in vseh ostalih šovinističnih italijanskih strank miljske občine — od klerojašistične do nsocialist.il-ne» — zahteval, naj ZVU poskrbi za varnost prebivalstva miljske občine ob demarkacijski črti proti infiltraciji titovcev iz cone B. Nota Vojne uprave iz cone B pa nam dokazuje, da bi morala ZVU poskrbeti, da preko miljske občine tn demarkacijske črte, ki predstavlja južno mejo te občine, ne prehajajo ilegalno teroristi iz Italija in cone A v cono B. Dejstvo pa, da vidalijevski župan te občine taškno prehajanje zamolčuje in daje javne izjave tudi v imenu tistih, ki so direktni agenti rimske vlade, ki teroriste jemlje v zaščito, pa dokazuje, da tudi vidalijevski župan pri prehajanju teroristov v cono B nj povsem brez določenega odnosa do njih. Tako obnašanje omenjenega župana tu. di s te strani osvetljuje vi-dalijevsko kominformovsko propagando, za mir in pomiritev na Tržaškem ozemlju, Glede politične skupnosti je minister izjavil, da si bo še resolucijo in. njeno odobritev, |^ajje prizadeval za njeno ures- t Al* MA(*rtvAtllin oIaKai-m 1 . Al ■ n LONDON, 25. — Diplomatski predstavniki ZDA, Anglije in Francije v Moskvi so izročili danes sovjetski vladi skupno noto, ki se zavzema za obnovitev pogajanj za sklenitev avstrijske državne po< godbe. V tej noti, katere besedilo je bilo objavljeno v poznih nočnih urah, zahodne velesile še enkrat poudarjajo, da se v skladu s sovjetskimi zahtevami odpovedujejo načrtu »skrajšane pogodbe«, in izjavljajo da so pripravljene proučiti vsakršen sovjetski predlog za rešitev avstrijskega vprašanja, če ta predlog ne bo povezan z drugimi vprašanji, ki se ne tičejo Avstrije. Tri zahodne velesile pravijo nadalje v noti, da so pripravljene pristati na obnovitev dela nametsnikov zunanjih ministrov, ki bi pripravili dokončno besedilo pogodbe, tudi če se sovjetska vlada ne bi hotela udeležiti konference štirih zunanjih ministrov. Ce bi pa sovjetska vlada raj- italijanske insinuacije, da so krize, ko ga je zamenjal ing. včerajšnje demonstracije v‘JuijUs Raab, ki je obenem po- ter nasprotuje sleherni spre membi ali dodatku. Medtem je predstavnik zunanjega ministrstva sporočil, da Bidault ne bo odpotoval v Haag in da verjetno ne bo odpotoval niti v petek, tudi če bo vlada dobila zaupnico, ker se bo konferenca v Haagu zaključila v soboto zjutraj. Kvečjemu bo Bidault prisostvoval zaključni seji konference, ne da bi se udeležil razgovorov. To je prvikrat po vojni, da se v Franciji postavlja vprašanje zaupnice v zvezi z zunanjo politiko. To je dokaz, kako resen je spor med zagovorniki in nasprotniki evropske vojske Opazovalci trdijo, da bo Laniel lah. ko dobil kvečjemu navadno večino in da računa na vzdrža-nje degolistov in podporo številnih socialistov, ki zagovar. .iajo evropsko obrambno skupnost. Ce bo glasovanje negativno, ni izključeno, da bo bermudska konferenca zopet odložena, kakor je že enkrat bila. Znano je, da je Laniel ob priliki svoje investiture v NAJNOVEJŠE SPLETKE OKROG TRŽAŠKEGA VPRAŠANJA NADALJUJEJO SE MANEVRI za varanje javnega mnenja Angleški tisk vendarle priznava, da je zahodni predlog od 13. novembra sprejel Pellove pogoje in predlagal začetek izvajanja diktata ši postavila svoje predloge po j zvezi z evropskimi vprašanji diplomatski poti, izjavljajo za- na katera se sklicuje resolu- hodne velesile, de so pripravljene te predloge skrbno proučiti. cija poslanca Gareta, izjavil: «Farlament se bo moral izreči o načrtu evropske obrambne ničitev. Glede pogajanj s Sovjetsko zvezo pa je dejal, da je gotov, da je treba najti formulo, ki naj omogoči mirno sožitje med Vzhodom in Zahodom. »Prišel je čas, ko je treba preizkusiti nove metode, da se uresniči tak modus vivendi«, je pripomnil Van Zeeland. Dodal je, da je on pripravljen dati za to pobudo, takoj ko bo to mogoče. O ratifikaciji bodo glasovali jutri. Predvideva se, da bo od 212 poslancev glasovalo proti ratifikaciji okoli 40 poslancev. V Panmunjomu nič novega PANMUNJOM, 25. — Na današnji seji pododbora, ki razpravlja o sestavi politične konference o Koreji, so severni predstavniki obtoževali združeno poveljstvo, da postavlja udeležbi nevtralnih držav na konferenci take .omejitve, ki v resnici pomenijo, da se dejansko upirajo njih udeležbi. General Dean pa je ponovno zagovarjal stališče da bi morala Sovjetska zveza sodelovati na konferenci kot LONDON. 25. — Medtem ko se v ameriškem tisku nadaljuje reklama za »spravljivo stališče« italijanske vlade, kar še bolj potrjuje, da gre za velikopotezen načrt varanja javnega mnenja, kaže angle- ljevanje tajnih pogajanj«. Diplomatski urednik laburističnega glasila »Daily Herald« pa izraža predvsem zaskrbljenost, kaj bo rekel Beograd, ko bo zvedel, pod kakšnimi pogoji je Italija spreje' ški tisk, zlasti po včerajšnjih ja predlog za konferenco petih, izjavah Koče Popoviča, večjo previdnost. To je značilno predvsem zato, ker je znano, kako zelo poskušajo angleški listi slediti razpoloženju javnega mnenja -in kako si prizadevajo, da se od njega ne bi preveč oddaljili. Tako piše današnji »Manchester Guardian«, ki je bil še včeraj poln hvale za Pello in Italijo, da »zakasnitev, ki je nastala v zbliževanju italijanskega in jugoslovanskega stališča, pomeni razočaranje, ni je pa še treba jemati tragično«. Točni razlogi za to za. kasnitev, pravi »Manchester Guardian«, še »niso jasni«. Italijanska vlada, nadaljuje list, je izjavila, da je zadovoljna z zavezniškimi predlogi za konferenco, Jugoslavija pa pravi, da ni zadovoljna. Zdi se, da je Jugoslavija zaskrbljena, ker angleška in ameriška vlada nameravata izročiti upravo cor.e A Italiji še pred začetkom konference. Ko tega ne bi bilo, bi se lahko konferenca začela takoj, pravi list in priporoča nato »nada- »Tržaška uganka je rešena — piše «Daily Herald« — in zdaj vemo, zakaj je ministrski predsednik Pella sprejel tristranski predlog: sprejet je bil namreč glavni pogoj, ki ga je postavil, se pravi, da se takoj začne izročanje Trsta in cone A Italiji«. List navaja nato poročila iz Rima, po katerih naj bi izročanje oblasti Italiji v coni A potekalo vzporedno s konferenco, nato pa nadaljuje: »Kar se tiče cone A, bi konferenca potemtakem lahko razpravlja, la samo o popravkih meja, manjšinskih pravicah, olajšavah v pristanišču itd. Obenem pa bi se pogajanja prenesla na italijanske zahteve po coni B, ki je zdaj pod jugoslovansko upravo. Na ta način se je maršal Tito znašel pred alternativo, da sprejme italijansko aneksijo cone A kot Izvršeno dejstvo, ali pa da prevzame odgovornost, da odkloni konferenco, ki jo je Pella sprejel. Treba je počakati, kako se bo odločil.« Medtem pa objavlja ameri- ški tisk še vedno takšne in podobne naslove; ((Italijani so pripravljeni sodelovati na konferenci« (Washington Post), ((Italija odobrava razgovore o Trstu, Jugoslovani so zaskrbljeni« (Journal American), »Italija odobrava konferenco« (Baltimore Sun), »Italija je razvezala nevaren vozel« (E-vening Star), «Italija je odstranila pogoje za Trst« (Philadelphia Inquirer), ((Italija brez pogojev podpira konferenco« (New York Herald Tribune) itd. Manever za prevaro javnega mnenja se torej še nadaljuje, čeprav marsikje že izgublja svojo ost. Tudi za Posarje konferenca petih? BONN, 25 — Adenauer bo odpotoval jutri zjutraj v Haag na konferenco o evropski politični skupnosti. V. vladnih krogih sodijo, da bo kancler v primeru, da ne bo mogel rešiti saarskega spo. ra v razgovoru z Bidaultom, ki bo morda prišel v Haag samo na zaključno sejo konference, zahteval od ZDA in Anglije, naj skličejo konferenco petih z morebitno u-deležbo opazovalca posarske vlade PRIMORSKI DNEVNIK SPOMISiNKI It.VKVI Na današnji dan je bilo leta 1942 prvo zasedanje AVNOJ v Bihaču. 36. novami** 1*"® DANES, četrtek 2*- novembra Konrad, Zdebrag Sonce vzide ob 7.18 ln “ton£unJ 16.26. Dolžina dneva 9.08. W vzide Ob 22.06 in zatone obt)-*' JUTRI, petek 27. novemora Virgilij, Vedrana _ Viktor Čermelj Včeraj je v ljubljanski bolnici, kamor se je pred kratkim zatekel na zdravljenje, umrl neutruden prosvetni delavec, učitelj Viktor Čermelj. Počasna, a neusmiljena bolezen mu je že dalj časa izpodkopa vala zdravje, dokler ni v tem neenakem boju omagal in ji podlegel. Viktor Čermelj se je rodil v Bar- Tov. Viktor Čermelj sprejema iz tok kovljah 12. novem- preds. SHPZ «Prešernovo nagrado« 1952». bra l. 1899. Svoja REŠEM POLOŽAJ BREZPOSELNIH DELAVCEV NEZADOVOLJSTVO PRIŠLO DO IZRAZA TUDI NA SESTANKU DREZPOSELNIH NA ES Začeti je treba odločno aKcijo v Trstu samem, ne pa čaKati, da bodo naša vprašanja reševali v Rimu mladostna leta je prebil v krogu družine, ki je nadarjenega fanta poslala v šole v Trstu. Tako je leta 1919 maturiral na učiteljišču in takoj zatem je bil kot učitelj nameščen na slovenskih žolah v Trstu in okolici. Z nastopom fašizma je prevzel začasna mesta na slovenskih iolah na Pivki, toda kmalu je kot zaveden Slovenec in rodoljub postal tarča fašističnih hierarhov. Leta 1926, in sicer v oktobru, so ga pregnali v Jugoslavijo ter se je kot toliko drugih primorskih beguncev naselil v Mariboru. Zopet je prevzel mesto učitelja, tokrat na Pre-varju v okraju Šmarje pri Jelšah, kjer je služboval vse do leta 1941, ko so okupatorske vojske zasedle Jugoslavijo. Zavedni in napredni učitelj je bil okupatorju napoti, zato so ga prisilno izgnali v Bosno. Ko so počile partizanske puške in se je ljudstvo dvignilo v uporu, je Viktor Čermelj tudi sam prijel za puško ter se kot partizan boril po bosanskih planinah nad dve leti. Ob osvoboditvi se je vrnil v Trst, V svoj rojstni kraj. Takoj je zopet prevzel učiteljsko službo, najprej v Barkovljah, potem pa je bil premeščen na Prosek, kjer je ostal do zadnjega. Viktor Čermelj je že kot dijak sodeloval v slovenskem filharmoničnem orkestru v Trstu. Takoj po prvi svetovni vojni je bil pevovodja barkovljanskega pevskega zbora »Adrtja«, v emigraciji pa je vodil mladinske in mešane zbore tam, kjer je živel. Po vrnitvi v Trst leta 1945 je nekaj časa vodil barkovljanski pevski zbor, nato pa do svoje smrti pevski zbor »Ivan Vojko« s Proseka-Kontovela. Pokojnik je znal s svojim plemenitim nastopom pritegniti v zbor slehernega pevca s Proseka in Konto-vela, ki je nato kmalu zaslovel kot eden najboljših ■■zborov na Tržaškem. Toda ni bil samo duša pevskega delovanja, temveč kulturne- ga delovanja sploh: kot odličen šolnik in vzgojitelj je razumel potrebe ter je zastavil svojo jnočno roko tja, kjer je je bilo najbolj treba, Pri vsem obilnem delu pa je bil skozi vse življenje skromen in tih ter ni nikoli iskal niti časti niti hvale. Z njegovo smrtjo je nastala v vrstah kulturnih ih prosvetnih delavcev velika vrzel, ki jo bo le težko izpopolnit i. Njegovi stanovski tovariši, pevci in vsi oni, ki so ga poznali in cenili, ga bodo ohranili v trajnem spominu. Pokojnik zapušča ženo in tri nedorasle otroke, katerim izraža tudi naše uredništvo svoje iskreno sožalje. Brezposelni delavci se še vedno v velikem številu u-stavljajo pred uradom za delo. Razen tega stoje pred istim uradom tudi dolge vrste brezposelnih, ki se prijavljajo za sprejem na delo v ustanovi SELAD. Predvčerajšnjim so se brezposelni delavci ponovno sestali na sedežu Enotnih sindikatov v Ul. Zonta. Tudi tokrat se je sestanka udeležilo le malo delavcev. O položaju jim je poročal urednik glasila Enotnih sindikatov Arturo Calabria, ki pa ni znal povedati drugega kot to, da so se med demonstrante vrinili provokatorji ter je hkrati prebral nekaj stavkov iz proglasa Razrednih sindikatov, jih po svoje popačil in proglas sam tudi imenoval za provokacijo Mnogi navzoči delavci so mrmrali proti taki ponarejeni razlagi dogodkov, eden izmed njih pa je tudi vstal in govoril proti razlagi, ki jo je o demonstracijah dal Calabria; hkrati pa je obsodil ravnanje Enotnih sindikatov, ki je akciji brezposelnih sa- mo škodovalo. Delavci so nato na cesti še odločneje obsojali stališče vodstva Enotnih sindikatov. Na sestanku so tudi izvolili paritetni odbor, v katerega so izbrali štiri člane Enotnih sindikatov, štiri Delavske zbornice in tri neodvisne brezposelne delavce. Značilno je bilo. da je bil od izvoljenih predstavnikov Delavske zbornice navzoč samo eden. Kakšno akcijo misli začeti vodstvo Enotnih sindikatov, kaže že članek v včerajšnji «Unita», po katerem naj bi pač prevzela glavno breme akcije italijanska CGIL katero naj bi Enotni sindikati samo sproti obveščali o položaju v Trstu, da bi lahko intervenirala in moledovala v raznih ministrstvih v Rimu. Tržaški brezposelni delavci se s tako pasivno vlogo informatorja. ki naj bi jo imeli Enotni sindikati, ne zadovoljujejo. Delavci zahtevajo, da se začne odločna akcija tu na kraju samem, ne pa v Rimu. Mnogi tudi sumijo, da se vodstvo Enotnih sindikatov sklicuje na CGIL v Rimu samo zato. da se bo otreslo odgovornosti za neuspeh, ki mora spričo neaktivnosti tukajšnjih sindikatov nujno nastati SE O NAJAVLJENI GRADNJI 300 LJUDSKIH STANOVANJ ČE BI RIM NE POSTAVLJAL OVIR bi lahko bila stanovanja že zgrajena Županova propagandna potovanja za kovanje političnega kapitala -Z graditvijo stanovanj, vrača Zavod za socialno zavarovanje delavcem samo njihov vloženi denar yčeraj smo v našem listu objavili vest da je izvršni odbor Zavoda za socialno zavarovanje odobril načrte za zidavo 300 ljudskih stanovanj v Trstu. «Giornale di Trieste« pa je včeraj napisal v zvezi s tem, da je potovanje župana Bar-tolija v Rim rodilo še en prispevek za tržaško gospodarstvo. List piše dalje, da je izvršni odbor Zavoda za socialno zavarovanje sprejel zahtevo tržaške podružnice za zidavo 300 ljudskih stanovanj in da je v ta namen odobril 700 milijonov lir kredita. Načrt predvideva zidavo omenjenih 300 ljudskih stanovanj na Elizejskih poljanah in sicer med Ulico Negrelli in Ulico Navali na zemljiščih, ki so že last zavoda. Znano je, da je tržaška po- REDM SEJA M1LJSKEGA OBČINSKEGA SVE1A Zaskrbljenost prebivalstva zaradi rastoče krize v ladjedelnicah Interpelacija tov. l/atovca glede dodeljevanja podpor kmetom • Predlog gospodarskega načr ta št. 13 favorizira Milje na račun podeželja Sinoči je bila v Miljah redna seja občinskega sveta, na kateri je župan najprej pre-čital interpelacijo, ki jo je vložil občinski svetovalec tov. Vatovec, glede razdeljevanja podpor kmetom, ki so bili prizadeti zaradi toče Tov. Vatovec je povedal, da kakor mu je znano, so pred dnevi nekateri kmetje dobili denarno podporo v znesku 20.000 lir. Poudaril pa je, da mnogi, čeprav so bili zelo prizadeti, niso dobili ničesar, zato je že. lel vedeti, kdo je dal denar, kakšno vlogo je imela občinska uprava pri razdeljevanju podpor in po kakšnem kriteriju so le-te delile. Predlagal je, naj občinska uprava prouči zadevo in posreduje pri oblasteh, da bi prizadetim kmetom črtali davke, če ni več denarnih sredstev na razpolago. Zupan je odgovoril, da je vsoto dva milijona lir nakazala 2)VU za miljsko občino in tržaško okolico, da je občinska uprava le sprejemala prošnje in jih poslala na predsedstvo cone, katero je odločilo, komu naj se dodeli ppdpora. Glede davkov pa je župan rekel, da občina sprejema še prošnje za oprostitev davkov in da bo glede občinskih davkov sklepal občinski svet na eni izmed prihodnjih sej, glede oprostitve drugih davkov pa merodajne oblasti. Dodal je še, da so verjetno delili denarne podpore bolj potrebnim in revnim kmetom. Poudariti moramo, da se zadeva o delitvi podpor zdi zelo čudna m da bi vsekakor morala neka komisija proučiti prošnje in dodeliti podpore kmetom, ki so bili najbolj prizadeti in so bolj potrebni. Toplo priporočamo vsem kmetom miljske občine, ki so bi'i prizadeti zaradi toče, nat čim-prej vložijo pri občinski upravi prošnje za oprostitev davkov. Nato je bilo govora o krizi v ladjedelnicah Sv, Marka in Sv. Roka. Zupan je prečital pismo, ki ga je poslal tovarniški odbor višjim oblastem, railjskemu občinskemu svetu in vsem drugim občinskim u-pravam cone A, v katerem izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja dela in naročil v omenjenih ladjedelnicah. V nekaj mesecih bo ladjedelnica Sv. Marka brez dela, zaradi tega so potrebni nujni ukrepi in pomoč, da se oskrbijo nova naročila in zagotovi delavcem delo. Enak položaj je tu- oddelku. di v ladjedelnici Sv. Roka, ki že dalj časa hira in je na robu propada. Ker je zadeva zelo važna, jo bo občinski svet še dobro proučil na prihodnji seji in ukrenil vse potrebno, da se prepreči katastrofa. Po odobritvi nekaterih sklepov občinskega odbora so razpravljali o predlogih za 13. gospodarski načrt. Jasno je razvidno, da se občinska upra. va še vedno, kot do sedaj, zanima predvsem za mesto družbica Zavoda za socialno zavarovanje že pred časom predlagala rimski centrali zidavo ljudskih stanovanj z najemnino. ki naj bi bila dostopna navadnemu delavcu. Ta predlog so v Rimu dolgo časa odklanjali, ker niso hoteli dovoliti investicije kapi-talov v zidavo stanovanjskih hiš ljudskega značaja češ da se ne bo mogel naloženi kapital amortizirati v določenem času z ustrezajočimi interesi. Zato je tržaške podružnica že pred časom zaprosila tukajšnje oblasti za brezobrestni kredit, ki naj bi dopolnil pomanjkanje obresti vloženih kapitalov, Sedaj pa poročajo, da so v Rimu «ra-zumeli tržaške potrebe, ki jim jih je razložil osebno župan Bartoli in so takoj odstranili vse dosedanje ovire za izvedbo gornjega načrta«-Značilno je dejstvo, da se mnoga do sedaj težko rešljiva vprašanja takoj rešijo, ko se pojavi y Rimu župan Bartoli, Tudi včeraj smo omenili, kako je Pella obljubil takojšnje ukrepe za pomoč tržaškemu gospodarstvu Danes pa imamo že vse podrobnosti o zidavi 300 ljudskih stanovanj za skupno vrednost 700 milijonov lir. Vsi ti ukrepi in načrti, naj bi bili szasluga župana in razumevanja Rima za italijanski Trst«, Tako rešuje ta vprašanja iredentistična propaganda in hoče s tem pomiriti »neupravičeno razburjene duhove Tržačanov« ki ne vidijo nobenega izhoda iz sedanje gospodarske krize. Res je, da predstavlja zidanje 300 ljudskih stanovanj velik prispevek za omilitev stanovanjske krize, ker ne smemo pozabiti, da je na komisiji za dodeljevanje stanovanj vloženih že 10.000 prošen za ljudska stanovanja. Poleg tega pa predstavlja zidanje tako visokega števila stanovanj tudi važen prispevek tržaški gradbeni dala. Poleg tega po je nujno omeniti tudi to, da je Zavod za socialno zavarovanje ustanova ki jo vdržujejo delavci in uradniki s svojimi prispevki in da je denar, ki ga ima ta zavod, last vseh zavarovanih delavcev, To naj bo jasno vsem. Ce pa se je fašizem polastil teh delavskih zavodov in če sedanja demokrščanska vlada drži te zevode v svojih rokah na podlagi fašističnih zakonov ni še rečeno, da je denar zavarovancev rimska last. To kar namerava sezidati v Trstu Zavod za socialno zavarovanje, če bo obljuba uresničena je samo pošten prispevek zavoda delavstvu, ki razpolaga z njegovim denarjem. samo, manj pa za podeželje. Med drugim so v novem na- industriji, mali industriji in Črtu gradnja telovadnice v j obrtništvu ki so tesno pove- Miljah (10 milijonov lir), | zane z zidavo stanovanj, tliš, zboljšanje naprave v javnem kopališču v Miljah (1,3 milijona lir), zboljšanja v srednji šoli v Miljah (5 milijonov lir), razširitev ce*te pri ladjedelnici Sv. Roka (8 milijonov lir), ureditev obrežja pri pristanišču v Miljah (4 milijone lir), dve stanovanjski hiši v Miljah (30 milijonov lir), izpopolnitev občinskega vodovoda (22 milijonov lir), otroški vrtec v Camporah (5 mi-lijonov lir), dograditev šole pri Sv. Barbari (5 milijonov lir), za vzdrževanje cest pa 2,5 milijona lir. Tov. Vatovec je priporočil, naj bi popravili pot v Osap-ski dolini in pot od glavne ceste na Plavje ter naj bi poskrbeli bolj za javno razsvetljavo pri Škofijah in na Plav-jah. Odbornik Micor mu je odgovoril, da ne morejo staviti v načrt popravila omenjenih poti, glede javne razsvetljave pa je pikro pripomnil. da za Plavje bodo poskrbeli močno razsvetljavo. Morda ko bodo, kakor so obljubili, zažgali Milje? Ko je bilo govora o cestah in poteh v miljski občini so se skoraj vsi govorniki pritoževali, da so v zelo slabem stanju. Z avtom podrl oešca 15 minut po 18. uri Je 32-let-ni Guido de Chiurco iz Ul. Paacoli vozil a svojim avtom po Ul. Roma V višini Ul. Milano pa je šofer podrl na tla 31-letnega Silvana Orettija iz Jeričljevega trga, ki je tedaj prekoračil cesto. Ker se je pešec med padcem poškodoval, ao ga odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga zaradi zloma komolca desne roke in udarca na čelu sprejeli s prognozo okrevanja v 36 dneh na ortopedskem Toda ne smemo pozabiti, kar smo v našem listu že neštetokrat poudarili, da se za podobnimi obljubami ki prihajajo iz Rima v določenih političnih trenutkih, skriva tudi roka rimske propagande, ki je v zadnjih letih že mnogo obljubila, zelo malo pa Plačevanje oskrbovalnin upravam bolnišnic Zavezniška vojaška uprava je razveljavila ukaze št. 98 z dne 27. decembra 1947, št 122 (98 B) z dne 7. januarja 1948 in št 358 z dne 12. oktobra 1948, ki so vsebovali določila glede oskrbnin, ki so jih dolžne plačati upravam bolnišnic ustanove socialnega zavarovanja in ustanove, ki delujejo na zadružni osnovi, za bolnike v bolnišnicah angloameriške-ga področja Svobodega tržaškega ozemlja. V ta namen je bil podpisan 19. nov. 1953 ukaz ZVU št. 124, kj bo stopil v veljavo z dnem objave v Uradnem li. stu. Obnovitev in uvedba dovoljenj za začasni uvoz Zavezniška vojaška uprava je obnovila in uvedla dovoljenja za začasni uvoz na anglo-ameriško področje Svobodnega tržaškega ozemlja raznega blaga, med drugim starega železa, marmorja v blokih, ko. vinskega materiala, rezervnih delov in potrebščin za motorna vozila ter pletenin iz ny-lona in rajona, pomešanih z drugimi tekstilnimi vlakni. V ta namen je bli podpisan 19 nov. 1953 ukaz ZVU št. 123, ki bo postal veljaven z dnem objave v Uradnem listu. Jezuitski „lisjaki“ Novinarjem pri listu «Gior- nale di Trieste» se pozna, da so se izučili v fašistični »Pic-colovi« Soli m nato prešit skozi klerofašistični jezuitski tečai Zato so pravi mojstri v pretvarjanju in ponarejanju misli svojih nasprotnikov. Tako smo v včerajšnji številki omenjenega lista v notici, objavljeni pod naslovom »Demonstracije brezposelnih v verziji «Primorskega», zopet lahko občudovali novo mojstrovino njihovega pretvarjanja. Iz naše nedeljske številke so po stari jezuitski navadi iztrgali iz raznih stavkov po nekaj besed, jih skrpali skupaj, nato pa vse dali pod narekovaj, kakor da bi šlo za pravi citat. Tako so nam na primer med drugim naprtili tudi te-le besede: »Demon- stracije so pokazale, da je za tržaško ljudstvo glavna borba proti uresničenju diktata z dne 8. oktobra». Mi pa smo napisali: »Demonstracije so pokazale, da za tržaško ljudstvo še zdaleč ni glavna borba za uresničenje diktata marveč da je glavna ravno borba za kruh, borba proti vsem posledicam diktata 8 oktobra». 2e ta pri. merjava kaže, da so pri listu »tiiornale di Triestes prevedli omenjene besede tako, kakor so prišle njim prav. Ne verjamemo namreč, da bi šlo za napako v prevajanju, saj sedi v njihovi redakciji Slovenec, ki pozna dobro svoj materin jezik, že bolje pa italijanskega, v katerem se razen z novinarstvom udejstvuje z večjim alf manjšim uspehom tudi književno. Vsekakor moramo priznali, da so pri omenjenem listu glede potvarjanja neprekosljivi lisjaki; običajna novinarska zvijača je namreč ta, da se iz nekega članka iztrže samo nekaj besed; novinarji klerofašistične-ga Usta pa so šli še dalje in so naravnost tudi te iztrgane besede spremenili. Vsakomur, ki je bral na* list te dni, je bilo jasno, da smo dali glavni poudarek misli, da so brezpo. selni delavci demonstrirali predvsem za delo in kruh ZANIMIVA PRIZNANJA MILANSKEGA GOSPODARSKEGA LISTA Konkurenčni manevri Benetk na škodo Trsta Ustanavljanje konkurenčnih pomorskih prog s sedežem v Benetkah, medtem ko ni bila letos v Trstu ustanovljena niti ena nova proga Včerajšnji ugledni milanski gospodarski list «24 Ore« prinaša na strani, posvečeni pomorskim vestem in pomorskim vprašanjem, dalji; članek o prometu tržaškega pristanišča. «24 Ore« objavlja tako podatke o pomorskem in železniškem prometu prvih devetih mesecev tekočega leta in jih primerja s stanjem doseženim 1952-1951-1938. leta. Ro podatkih prihaja list do zaključka, da se je poslabšal položaj zlasti pri odhodih, medtem ko so železniški prihodi ostali več ali mani neiz-premenjeni. Istočasno tudi podčrtuje, da so zabeležili več izboljšanj železniškega prometa z Italijo, Nemčijo in Jugoslavijo. Milanski list prihaja nadalje do zaključka, da so perspektive tržaškega pristaniškega prometa slabe jn zaskrbljujoče zaradi poslabšane, ga političnega stanja. Ob koncu članka pa prinaša list krajšo vest o konkurenčnih poskusih Reke za pritegnitev avstrijskega prometa na redno pomorsko progo družbe «Jugoslavenska linijska plovidba« proti Levantu in Egiptu. Ta vest ne predstavlja večje novosti, saj smo o Reki in reških vprašanjih v našem listu že mnogo pisali. Nova zanimiva vest pa se nanaša na Benetke. Tako bodo v kratkem ustanovili redno pomorsko progo med Be. netkami in Perzijo, proučujejo pa tudi ustanovitev italijan. sko-švicarske pomorske družbe, ki naj bi imela sedež v Benetkah Najvažnejši pa je zadnji odstavek, ki se takole glasi: »Švicarski špediterji trde, da dosegajo v Benetkah boljše pomorske tarife kot v Trstu, posebno proti grškim, turškim in drugim pristaniščem.)) Podatki, katere objavlja u-gledni milanski gospodarski list torej potrjujejo žalostno stanje v tržaškem pristanišču in istočasno tudi posredno dokazujejo konkurenčno vlogo Benetk do Trsta. Znano ;e tudi, da je v Italiji skoraj nemogoče ustanavljati nove proge brez državne pomoči, brez finančne podpore državnega proračuna. Po podatkih lista imamo torej opravka z novim; važnimi konkurenčnimi progami, katere so ustanovili v Benetkah na škodo Trsta in ni dvomov na kak način lahko te proge nudijo tako izredno ugodne tarife. K vsemu temu bi pripomnili, da v Trstu letos ni bila na novo ustanovljena ali obnovljena niti ena pomorska proga NADALJUJE ZAPOSmUMJE SLOVENSKEGA ŠOLSUfl ZAVRNJENA OBNOVITEV RAZREDOV v Sv. Križu, pri Sv. Ani in na Katinari Prosvetni urad ZV L pismeno sporočil svojo odločitev - Ogorčenje prizadetih staršev Protest delegacije iz Lonjerja - Kuti nore Proslave AVNOJ Kot je sklenil izvršni odbor OF, bomo letošnjo 10. obletnico zgodovinskega zasedanja AVNOJ proslavili na ločenih sektorskih in krajevnih proslavah Osvobodilne fronte. Jutri 27. t. m. ob 20. uri bosta tako imela proslavo I. in II. okraj v Ul. R. Manna 29. Na sporedu je govor in kulturni program. V soboto 28. t. m. ob 20. uri pa bo proslava v Lonjerju, kjer bodo poleg govora na sporedu še pevske zborovske in solo točke recitacije itd. Istega dne bosta proslavi AVNOJ še v Dolini in v Borštu vedno ob 20 uri. Proslave bodo' jutri 27. t. m. ob 20. uri na sedežih v Skednju, Sv. Križu, Sempolaju, Nabrežini in v običajnih prostorih v Sesijanu. V Barkovljah ■bo proslava jutri 27. t. m. ob 20.30 uri. PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH Sporočamo, da jutri odpadeta glasbeni pouk kakor tudi pevska vaja. Razna ob ves tila TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR« Jutri, 27. t. m. ob 20, uri seja upravnega odbora. V nedeljo, 29. t. m. od 9. do 12. ure zamenjava znamk za jugoslovanska področja. Dospela je štev. 11 Nove filatelije, ki se bo delila, kakor običajno članstvu brezplačno. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25, novembra se je v Trstu rodilo 6 otrok, porok je bilo 8, umrlo pa je 11 oseb. POROČILI SO SE: šofer Stipe Jušič in gospodinja Vilma Simčič, slikar Boris Krutiev in gospodinja Alexandra Desikovič, uradnik Umberto Tamaro in uradnica Ada Felici. uradnik Ezio Ri-naldi in učiteljica Amalia Cude-mo, trgovec Marcello Temeroli in gospodinja Andreina Valli, uradnik Luclano Sturm in gospodinja Lucia Voivoda, uradnik Mario Della Valle in gospodinja Paola Voce, upokojenec Riccardo Fla-miani in upokojenka Rosa Schirza! UMRLI SO: 73-letna Nelda San-gulnetti por. Ara, 83-letna Augu-stina Slavič vd. Flego, 3-letna Giu-liana Trizio; 52-letni Franc Mezgec, 70-letni Josip Zupančič, 781 letni Giusto Dariz, 67-letna Mar-gherita Migliorini por. Coglievi-na, 82-Ietna Maria Viglianese vd. Zuliani, 71-letni Giuseppe De-grassl, 71-letna Amelia Cavalcan-te por. Giraldi, 65-letni Domeni-co Blando. Včeraj smo v članku o sve-toivanski šoli zapisali da se zdi, da Prosvetni urad ZVU ne namerava obnoviti vseh razredov na slovenskih o-snovnih šolah, ki jih je brez vsakih upravičenih razlogov tik pred začetkom šolskega leta ukinil Včeraj pa smo izvedeli, da Je Prosvetni urad ZVU pismeno sporočil šolskim ravnateljstvom v Sv. Križu, na Katinari in pri Sv. Ani. da ukinjenih razredov na slovenskih osnovnih šolah ne misli obnoviti. Čeprav tako sporočilo Prosvetnega urada, katerega nenaklonjenost do slovenskega šolstva je znana, ni prišlo nepričakovano pa je vendar sprožilo ponovno ogorčenje med tamkajšnjim slovenskim prebivalstvom, predvsem pa med prizadetimi starši šoloobveznih otrok. Takoj po tem sporočilu se je napotila delegacija prebivalcev s Katinare - Lonjerja na Prosvetni urad, da odločno nastopi v obrambo pravic slovenskega prebivalstva. Predstavnik prebivalstva je hote! govoriti z načelnikom urada prof. Faddo, vendar kot običajno tega ni bilo, ker se baje mudi na važnem' poslovnem obisku v Rimu. Delegacija se bo zato ponovno vrnila na Prosvetni urad, prav tako pa bodo — kot smo izvedeli — protestirali proti takemu samovoljnemu kratenju naših šolskih pridobitev prizadeti starši tudi iz ostalih dveh krajev. FAŠISTIČNI DEMONSTRANTI PREU ZAVEZNIŠKIM VOJAŠKIM SODIŠČEM BREZUSPEŠNI POSKUSI OBRAMBE da bi zmedla obremenilne priče Edina ženska, ki je imela med demonstracijo italijansko zastavo je bila - angleška državljanka - Proces se bo nadaljeval v petek Jasno pričevanje policijskih agentov, ki so med nemiri 4. t. m. aretirali najbolj vroče razgrajače, ki so po tipično fašiitični vzgoji obmetavali s kamni policijske agente in njihova vozila, je spravilo v precejšnjo zadrego obrambo in odvetnike, ki so skušah z dvoumnimi vprašanji Izviti iz prič za njih ugodne izjave. Eno izmed najbolj smešnih vprašanj je bilo postavljeno agentu Calligarlju, ki je po metu kamna aretiral mladega Emilia Štirna. Odvetnik ga je namreč vprašal, v kateri roki je obtoženec držal kamen. Odgovor agenta je bil kratek in jedrnat: «Nis#m gledal na roki. pač pa sem se skušal u-maknlti kamnu.« Podobnih vprašanj je bilo še doati, vendar ao odvetniki dobili vedno odgovor, ki jim nikakor ne bo koriatil. O Paolu Corettiju in Emiliu Štirnu so včeraj zjutraj zaslišali Calligarija in nato še agenta Uselladora. Oba sta jasno izjavila, da sta videla fanta metati kamenje. Štirna je aretiral prvi, Corettija pa drugi agent. Oba sta stekla za fantoma, ki sta se zatekla v neko vežo v Ul. S. Spiri-dione. Medtem ko je bil Štirn ujet že na začetku stopnišča, je Uselladore, ki je moral ste. či do četrtega nadstropja, opazil Corettija, ko se je zatekel v neko stanovanj«. Na njegovo zahtevo pa ga je stanovalka vrgla iz stanovanja in tako je lahko Corettija odpeljal na policijo. Agenta sta namreč povedala, da je bila množica približno 100 mladeničev pregnana iz Ul. Genova Razgrajači so se razpršili po stranskih ulicah, medtem ko sta se Štirn in Coretti zatekla v Ul. S. Spi-ridione, kjer sta se ustavila pri stavbi št. 10. Odvetnik: «Samo vidva sta razpršila 100 oseb?« Priča: «Ne, nas je bilo več in smo množico razpršili s pomočjo jeepov.« Odvetnik: »Ste bili oboroženi?« Priča; «Da, s karabinko.« Odvetnik: «Ste imeli tudi tolkalo?« Priča: «Da.» Odvetnik: »Bi hoteli obrazložiti sodišču, kakšno je tolkalo?« Na to vprašanje, o katerem je težko ugotoviti, če je smešno ali bedasto, pa priča ni odgovorila, ker se je vmešal predsednik Grabb s pripombo, «da je sodišče o tem poučeno«. Tožilec: »Ste osebno videli, da sta obtoženca vrgla kamenje?« Priča: «Da.» Odvetnik: «Lahko izključite možnost, da je Coretti vrgel kamen z namenom, da se ga reši.« Priča; «Ne morem izključiti.« Vsekakor zanimivo vprašanje odvetnika: hotel je namreč dokazati, da se je Coretti hotel iznebiti kamna. Toda NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cedro, Trg Oberdan, 2; Pic- ciola. Ul. Oriani, 2: Alla Salute, Ul. Giulia, 1; Seravallo, Trg. Ca-vana, I; Harabaglla, Barkovlje in Nieoll v Skednju. dejstvo je, da če se ga bi hotel iznebiti, bi ga spustil na tla in ga ne bi vrgel 6 metrov daleč, in to celo proti agentom. V dvorano je vstopil ameriški polkovnik Villanti, poveljnik kriminalističnega preiskovalnega odseka policije, ki je pojasnil vzroke aretacije Francesca Orlandinija. Moža je namreč polkovnik opazil v trenutku ko se je sklonil in pobral kamen. Tedaj je poslal dva agenta v civilu, Cam-pisija in Micheluzzija, aretirat Orlandinija. Polkovnik, ki je bil zelo kratek, je nadalje pojasnil v odgovor tožilcu, da je Carla Vascotta dal aretirati, ker je dobil od nekega človeka točna obvestila, da se je mož udeležil nedovoljenih demonstracij. Potek Orlandinijeve aretacije je natančno pojasnil agent Campisi. Ta je osebno videl Orlandinija pobrati kamen. Ker mu je polk. Villanti ukazal, naj moža aretira je s kolegom Micheluzzijem stopil naprej in Orlandinija z eno roko prijel za njegovo roko, z drugo pa mu je naperil samokres. Tedaj je kamen izpustil na tla. Odvetnik; »Kako morete kaj takega trditi, ko ste vendar rekli, da ste z eno roko držali obtoženca in da ste v drugi držali samokres.« (Nadaljevanje na 4, strani) TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Hdečl krit: 66 - 60 Gasilci: 2 ■ 22 Poiiclta 2 - 23 vil G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 28. nov. 1953 ob 21. uri ▼ AVDITORIJU v TRSTU premiera v nedeljo 29. nov. 1953 ob 16. in ob 21. uri v AVDITORIJU v TRSTU ponovitev m MUii farsa v treh dejanjih Spisal: Ivan Cankar Režiser: Jože Babič Scenograf: Maks Kavčič k. g. Osebe: Krištof Kobar, imenovan Peter - Miha Baloh; Ja- cinta, popotnica, družica njegova - Štefka Drolče-va; Zupan - Jožko Lukeš; Županja - Ema Starčeva; Dacar - Stane Raztresen; Dacarka - Leli Nakrsto-va: Eikspeditorica - Nada Gabrijelčičeva; Učitelj SviEgoj - Stane Starešinič; Notar - Srečko Košir; Stacunar - Anton Požar; Stacunarka - Valerija Silova; Cerkovnik - Josip Fišer; Debeij človek ***; Popotnik - Julij Guštin; Zlodej - Rado Nakrst. ČETRTEK, 26. novembri 1#J- JFGONlOVANSS* C O IV A T«»u 254,6 m ali 1178 kc 15,». Ples Jacinte naštudirala Lidija Vissiakova Glasbena oprema: Milan Lindič Prodaja vstopnic od peitka dalje od 11. do 13. in od 17. do 19. ure v Ulici Roma 15/11 - Telefon 31-119. ( GLEDALIŠČE VERDI) Danes zvečer od 20.30 bo za abonente reda «A» v parterju in na balkonih ter za abonente reda «C» na galerijah prva predstava «Kadetov iz Scale« s Cherubini-jevo ((Portugalsko gostilno« in Pergolesijevim ((Dirigentom«. Danes se začne prodaja vstopnic za galerije izven abonmajev. Porovi ip prispevki Ob obletnici smrti Ljudmile Smrkolj daruje hčerka Tatjana 1.000 lir za Dijaško Matico. Poročila v slov. ob 7.00. 19.00 in 23.30. _ pre- 7.10 Jutranja glasba: gled tiska; 14.30 G. naSega Krasa; 14.40 ZW, ^ ustvarjalnost naših citatni , Leharjeve melodije: 17. murske, zagorske in s a v narodne pesmi; 18.0« go-hrvaščini; 18.15 Soprani«« žica Kozem poje Venturini)*" u; mospeve; 18.30 Glasbena 23.00 Zadnja poročila v » no{, ščini; 23.10 Glasba za lan* TKB »’ št- 306,1 m ali 980 KC-sek ■ ,«noWv‘ 11.30 Lahki orkestri, ski duet in harmonika: Jv- ^ ke melodije; 14.00 jšat „^3 14.20 Valčki in tangi: n.-wKoncr- .3.15 operne lanrazuc, ■ , [p:- i Vam bodo kmečki S^v/Gect-■nonikarji in ansambli; odr«F; ge Gershvvln: Rapsodija v . guj1>J 15.15 Zabavna glasba; i»a? meB£ za cicibane; 18.40 Konce1. jJjJ sopranistke Dane ROcni>s-_ ^o!l. Domače aktualnosti; -jjtiti cert slovenskih narodni. ,0lviji. 21.00 Beethoven - Druga sin PROSVETNI KROZ®K OPČINE gostuje v nedeljo 29. t- ® ob 15.30 v NABHEZ'N1 z veseloigro •Trije vaški svetniti*’ Vabimi k številni ude)e^ SOŽALJE Zveza partizanov izr*' 10' STO. ka svoje globoko rodnikom svojega neP ga člana VIKTORJA CERMELjA' Slovensko - hrvatska prosvetna zveza v TrsW javlja včlanjenim društvom in prosvetnim delavcern' da,je včeraj v ljubljanski bolnišnici po kratki in n; bolezni v 54- letu starosti preminil ViltTUR ftFRMEU učitelj in zborovodja Pogreb bo v petek popoldne v Ljubljani. Plodovitega prosvetnega delavca ohranimo v nem spominu ! čast' Tnst, 26. novembra 1953. SHPZ . TRST Roseetti. 15.30: «Cena dolžnosti«, R. Taylor, E. Parker E*celsior. 16.00: «Topaz», H. Pe-driere, M. Vallee. Nazionale. 15.45: ((Norost Roberte Donge«, D. Darrieux, J. Gabin. Mladoletnim prepovedano Filocirammatico. 16.00: »Prebuje- nje dinozavra«, P. Christian, p. Raymond. Arcobaleno. 16.00: «Titamc», B. Stanwyck, C, Webb. Astra Rojan. 16.30: »Medianoche«, A. De Cordova, M. Lopez. Auditorium. 16,30: «Aida», S Loren. Grattaclelo. 16.00: »Moški, kakšni podleži«. W. Chiari, A. Lualdi. Alabarda. 15.30: ((Konjenik samotne doline«, A. Ladd, J. Arthur. Arlston. 16,00: «A1 Jolson«, L. Pa rks. Aurora. 15.30: «Rešite kralja«, A. Dexter, J. Lavvrence. Armonia. 15.00: ((Beneški tat«, M. Montez, P. Christian. Garibaldi. 15.00: «Jetnlki zapuščenega mesta«, S. Mo. Naliv, A, Smith. Ideale. 16.00: »Sovražnica«. Impero. 16.00: »Leta ljubezni«, M. V!ady, P. M. Beck. Italia. 16.00: »Njegova ljubezenska romanca«. S, STgnoret. Vlaie, 16.00: «Nevadski postlljon«, W. Beery, Kino ob morju. 16 00: «Sekta tren K«, G. Rogers, R, Reagan. Mladini izpod 16 let prepovedano. Masslmo, 16.00: »Plameni na obali barbarov«, J. Wayne, A. Dvorak Moderno. 16.00: «Zbogom sin moj« M. Vicario, R. Podesta. Savona. 15.00: »Korporal Sam«, A Martin, J. Levvis Azzurro. 16.00: «bon Camillo«, Fernandel. Belvedere. 16.00: »Zgodba detektiva«. Marconi. 15.30: «Scaramouche», S. Granger. Novo cine. 16.00: ((Nečastni pohod« P. Lavvford. Odeon. 16.00: »Milijonarski Neapelj«, Toto. Radio. 16,00: «Bleskl nad Orientom«, A. Ladd, De Borch. Dotrpel je naš zaslužni pevovodja VIKTOR ČEHIUHIJ Slava njegovemu spominu PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH 25. n°' Vsemu članstvu sporočamo, da je umrl dne ^ ?a. vernbra 1953 v ljubljanski bolnišnici naš dobri vedni tovariš VIKiim flERMBM učitelj na Proseku ODBOR ZVEZE PROSVETN'« DELAVCEV ERS - TR®* Ob priliki nenadomestljive izgube tovariša IIIKT0HJ4 ČEKMEMA partizana in zvestega člana OF iz časa NO g]avP' utrudnega borca za pravice Slovencev, odbor OF globoko sožalje družini in sorodni ODBOR or GLAVNI m članoh1’ Prosvetno društvo «Ivan - Vojko« s Proseka-Kontovela sporoča svoji ^ ^f0. da je preminil v sredo 25. t. m. v ljubljanski bolnišnici njegov pevovodja svetni delavec l/IKTOR ČERMEIJ učitelj na Proseku Pogreb bo v Ljubljani v peteic 27. t m ODBOR PROSVETNEGA •IVAN - VOJKO* U5TVA PRIMORSKI dnevnik =5 9 — 36. novembra 199» Sava Kosanovič: Druga svetovna vojna in vloga Italije v njej je nazorno dokazala vso hinavščino itali-ionske diplomacije in italijanskih krogov na pariški konferenci po prvi svetovni vojni tor posredno dokazuje njeno imperialistično hinavščino danes v sporu okoli Trsta «0 se človek ozre na neko-zadnjih desetletij mnogo Mostavneje in pravilneje raz. lrneva vzroke današnjih itali-‘^ko-jugoslovanskih odnosov, “ jugoslovanske strani obsta-. ™ hude in drago plačane Mušnje, katerih ni potrebno *'ti malo povečavati, da bi ! same po sebi dovol] pre-Wjiv0 delovale. Na drugi 'rani pa smo imeli dosled-0 nevestnost odločilnih čini-e kv Italije, ki je v hudih j* °dločilnih trenutkih vedno “Oražala nacionalni in poli-'n* obstoj tako jugoslovan-'I1 narodov, kakor tudi ju-J°slovanske države kot celo-j' To ni drago stalo samo ^u8os!ovane, ampak tudi Ev-in v končnih posledicah Prav italijansko ljudstvo sa-sio Mnogokrat je že bilo opisa- 'n tudi ponovljeno, kako k ^šIo leta 1915, do tajnega donskega sporazuma med celijo, Veliko Britanijo, Fran-10 >n Rusijo. V tem času sta ^tajali, kot neodvisni drža-• sam0 Srbija in Crna go-1 Podtem ko je Jugoslavi-. > kot bodoča država vseh 9°slovanskih narodov, ki se Je bitno nevarnostjo, ki jo za njih predstavlja jugoslovanska jadranska obala. Zaradi tega je Italija zahtevala Julijsko krajino, glavne jadranske otoke, Šibenik, pozneje celo Split ter Valono v Albaniji in — demilitariziranje vse obale, ki ne bi prišla v italijansko oblast. V spomenici, ki je bila predložena mirovni konferen. ci 7 februarja 1919, italijanska delegacija trdi: «Italijanske zahteve, ki gredo preko etničnega načela in ki temeljijo na potrebi oču-vanja pred vsakim morebitnim napadom, ne predstavljajo nikake grožnje drugim, ampak težijo samo za tem, da preprečijo vsako grožnjo proti nam... Z. julijsko mejo do Reke in Kvamera se sicer zmanjša, a ne odstrani inferiornost Italije na Jadranu... kar je na škodo splošnega miru v Evropi... (zato) mora Italija dobiti ustrezen dov... Politična osnova londonskega sporazuma je bil cilj, da se Italija zaščiti pred nevarnostjo napada». Orlando zahteva tudi Reko s sledečo grožnjo; «Ako ne bo Reka izročena Italiji bo to usodno tako za interese Italije, kakor tudi za svetovni mir... Vse drugo kar bi pustilo Reko izven Italije, ne bi moglo zadovoljiti Italije«. Jugoslovanska utemeljevanja so bila vedno ista: «Mi temeljimo naše ozemeljske zahteve na načelu narodnosti in na pravici svobodnega ljudskega odločanja... Noben kraj jadranskega Primorja od Tržiča do Splita ni življenjsko vezan na italijanski polotok. Ravno narobe. Vsi ti kraji so usmerjeni izključno na jugoslovanske kraje, s katerimi tvorijo zemljepisno celoto«. Utemeljevanje predsednika Wilsona je bilo ravno tako logično in jasno: ((Velike sile se morajo u- da pripisujem največjo važnost čedalje večjemu utrjevanju italijansko-britanskega prijateljstva. Menim, da imam dovolj izkušenj v poslušanju ljudskega utripa in lahko vas prepričam brez vsakega obotavljanja, da kar se tega prijateljstva tiče, verno tolmačim razpoloženje vsega britanskega ljudstva... Prijateljstvo je nujen koeficient, tembolj ker ni samo vprašanje čustvenosti, ampafc skupnih interesov.» V teh dneh — neposredno pred začetkom razgovorov v Rapallu — sledi cel niz podobnih brzojavk, OSe nadaljuje^ del Dalmacije in otokov... Ker I ma:lcniti z Balkana. V prete- je bil Nemčiji odvzet neposreden vpliv na Trst, obstaja nevarnost, da ona najde način, da ga pridobi na Reki, ako bi bilei ta v rokah šibke, j Jerala šele roditi na ru- nove slovanske države, ki bi u,«ali habsburške monarhi• lahko postala nemško orodjes. V GORIC At ; »v; 'ORJJA? TRZIC LJUBLJANA CA BAR RlJEKA Pulz ; DELNICE RALfEVICA ZAGREP BANJA LUKA O KNIN o IBENIK 7R06IR 5ARAJEV0 MOSTAR Z. LASTOVO s-n rv VL J € Ar BOKA KOTORSKA lo„ *s,a črta označuje jugoslovansko ozemlje, ki so ga Italiji z londonskim paktom; debeločrtasta pa ozemlje, ki ie Italiji odstopil v zadnji vojni zločinec Pavelič Je, (j 'I® samo tipanje napred-kov ^Bostovans/cifi domolju-.ljub temu, da je bila ? antante je habsbur-kiimlnarhija imela določeno bo r, 0 «a Zapadu. Brez dvorezen Jugoslovanov. ’n Slovakov italijansko 11 1)0 najbolj težilo za tem, D!j *r«Š! V ®0 ■ to Lo- , -„o . monarhijo. lije ^ilo, da bi vodstvo 'a od samega začet- S°dprl0 la samega jugoslovansko bor- r. oortZdTrLiitev‘ ker ie bila 'hn0v^.}Udi v interesu Ita-tlliVhir. 'Ho V «c, m Nasprotno, Italija je 11 londonskim spora-z°gntovila predvsem *til„ seveda ne da bi ob-'a Srbijo 4o . )( «ev Jadrn jugoslovan- »eve anske kraje od Trsta ftefcrnn od Splita, izvzem->imor° 1,1 9°rnie hrvatsko Mo(ce Je' kakor tudi glavne itmf- Jadranu Ta pošto anskih državnikov je > «bw, Ferije in odpor 51 zn monarhije tar iz-80s*'>«a„Prep(,' del je na mirovni v Parizu italijan- 1" stališTiin' kliuh odločne- ; na nJ; u predsednika Wil- '1 , Zq *ajnirn sporazumom ri ’>loQdu*,nv*Co narodom na 0°ns^i -t obrazložilo lon-J t> Jazum in zahtevo, X! ° Prepusti Italiji. Jbam, * stratešlcimi po-r°t>lkean obrambo Italije in a miru pred tnore- Predsednik Orlando je 19-aprila 1919. takole jasno govoril v Parizu: «Italijanske zahteve (glede Istre, Dalmacije in otokov) so strateškega značaja... Vzhodna obala Jadrana z otoki, ki jo zakrivajo, gospoduje nad Jadranom... Vedno je obstajala možnost, da iz teh zaklonišč izplujejo ladje, da prispejo do italijanske obale, da jo bombardirajo in da sc brez nevarnosti umaknejo v svoja zaklonišča, ki ga tvorijo ti otoki.. Italija bi ne bila niko. li zaščitena, dokler ne bi ime. la svoje baze za obrambo na sredini vzhodne obale«. italijanski minister za zunanje zadeve Sonnino je tedaj rekel tako-le; altallja ni nikoli zahtevala neke strateške prednosti iz napadalnih namenov. Vse, kar Italija zahteva, je samo eno najnujnejše za obrambo, brez katerega ne moremo biti... Po. trebno je prenehati s tragično zgodovino Italije, ki je odprta vsem napadom z cfruge strani Jadrana. Vzhodna obala Italije pa itak ne ustreza. Na drug, strani Jadrana so balkanska plemena, ki so raz. dražljiva, pripravljena na spletki in potvarjanje doku-mentov... Kdo ve, ali ne bodo gospodarski odnosi ponovno povezali Balkan s srednjo Evropo? Jaz sem zelo nezaupljiv do balkanskih naro- klosti je bilo to vzrok vonj... Na Balkanu ni bilo prave neodvisnosti, ker so bile te države pod stalnim pritiskom velikih sil. Jaz se protivim vsakemu vrinjevanju velikih sil na Balkan, naša politika mora temeljiti na nevmešava-nju v notranja vprašanja vseh držav in eden od najvažnejših ciljev je, da vse velike sile umaknejo svoje roke z Balkana. Strateška utemeljevanja se morajo odvreči... Za svetovni mir bi bilo porazno, če bi Italija vztrajala na tem, da zasede vzhodno obalo Jadrana«. Italija je Žal vztrajala in v dovoljni meri uspela ogroziti ta načela, Ona je pripomogla največ k političnemu polomu Wilsonove koncepcije v Ameriki in s tem k tragičnemu pripravljanju druge svetovne vojne. Ker se zaradi italijanske upornosti jadransko vprašanje ni moglo rešiti na pariški konferenci, kjer je bil zaradi Wilsonove pomoči položaj Jugoslovanov boljši, je prišlo do naknadnih neposrednih razgovorov v Palanzi in Rapallu leta 1920. Pri teh razgovorih je bil glavni italijanski predsednik grof Sjorza. To je bil človek, za katerega bi ne mogli reči, da ni razumel, da je ustanovitev Jugoslavije namesto habsburške monarhije koristno za Italijo. In vendar Sfor-zova utemeljevanja se niso razlikovala od utemeljevanj, ki sta jih dajala Sonnino in Orlando. Tudi pri njem je bilo glavno težišče strateška obramba Italije pred Jugoslo. vani. Tik Pred razgovori je Sforza z vso silo mobiliziral Pariz in London, naj pritisne, ta na Beograd v korist Italije Italijanski veleposlanik v Parizu Bonni je 22. septembra 1920. obvestil Sforzo o svoji intervenciji pri Mille-randu; «Italijanska vlada pripisuje glavno važnost meji, ki bo predstavljala določeno varnost za Trst in Pulo. Opozoril sem ga, da je taka meja najboljše jamstvo za trajen mir in da je zato v splošnem interesu. Gospod Millerand je takoj po kazal, da je dobro obveščen in sem tako) začel govoriti o Snežniku. Obvestil me je da je v tem smislu že brzojavil v Beograd.» (Snežnik bi po londonskem paktu ne smel pripadati Italiji, toda v Rapallu je Sforza najodločneje zahteval vprav Snežnik. Pozneje je Gabriele D’Annunzio postal principe del Nevoso to je snežniški knez.) 31. oktobra 1920 je italijanski predsednik vlade poslal priporočilo predsedniku francoske republike in predsedniku britanske vlade Llopdu Georgeu, v kateri je med drugim rečeno: «Zelo mi je na tem, da ' vam izrazim zaupanje in upanje, da bo vaš veliki vpliv učinkovito deloval v Beogradu, da se doseže sporazumen mir, ki ga mi zahtevamo tudi v interesu Evrope... Vaš nastop bo dragocen za evropski mtr...« Predsednik Millerand je po. sl al takoj v Beograd brzojavko v kateri trdi, da so italijanske zahteve po strateških mejah prepričljive in krepke. Italijanski poslanik v Londonu Imperiali obvešča 4 novembra grofa Sforzo o izpolnitvi gornjega navodila: «Llovdu Georgeu sem raz-zložil. da mi zahtevamo, da njihoua intervencija v Beogradu ne sme biti neko britansko posredovanje v itali- jansko-jugoslovanski razgovorih, ampak izraz popolne britanske pomoči našim zahtevam, talko da bi prisilili Jugoslovane, da jih sprejmejo... Llogd George je odgovoril: «Vi želite, da se ustvari ozračje, ki bj Jugoslovanom dal o Via znanje, da je Anglija i z vami... Pripominjam vam,... Sovjetska nbratskau čustva do drugih narodov se včasih kažejo tudi v obliki tankov, nastopajočih proti demonstrantom. Na sliki vidimo sovjetske tanke na berlinskih ulicah ob priliki protisovjetskih demonstracij preteklega junija (JAKO SI SOVJETSKA ZVEZA «BRATSK0> PRILAŠČA J ROMUNSKO NAFTO Pred kratkim smo pisali o razmerah, ki vladajo trenutno v Romuniji. Ob tej priložnosti smo tudi rekli, da je v industrijski veji romunskega gospodarstva izredno važna postavka petrolej, odnosno nafta. Romunija je sicer zelo zaostala država z izredno malo industrije in njeno poljedelstvo je na zelo nizko stopnji tehničnega razvoja, toda nad dva milijona hektarov petrolejskih odnosno naftnih polj z velikanskimi podzemnimi ležišči nafte ji dajejo zelo važno mesto v vzhodnem bloku. Kar se tiče naftnih bogastev in kar se tiče njene proizvodnje ima Romunija kar drugo mesto v Evropi in sedmo mesto na svetu. Pri tem moramo še pripomniti, da je od že omenjenih dveh milijonov hektarov površine, ki krijejo bogata ležišča nafte bila doslej izkoriščana le dobra četrtina in sicer 500 ti- Do sedaj šteje ta skupnost osem članic: Avstrijo, Belgijo, Švico, Francijo, Zahodno Nemčijo, Italijo, Nizozemsko in Luksemburg - Od ostalih sličnih mednarodnih organizacij se razlikuje po tem, da so njeni člani pretežno tehnični in upravni ravnatelji, ki ne predstavljajo svojih vlad Se preden so na stari evropski celini začeli govoriti o Združeni Evropi, je že elektrika povezovala evropske narode: njen tok ne pozna carinskih meja. niti ne potrebuje spremnih listin ob prehodu iz države y državo. V zadnjih tridesetih letih, zlasti po drugi svetovni vojni, si izposo-jujejo posamezna evropska narodna gospodarstva pri svojih sosedih, ki proizvajajo več električne energije, kot jo sami potrebujejo električni tok, če jim ga primanjkuje. Splošna težnja k zahodnoevropski gospodarski, politični in obrambni skupnosti je v zadnjem času tudi pripomogla, da se ostvari poleg evropske premogovne in jeklarske skupnosti tudi evropska skupnost električne energije (S.E.E.). Tako so leta 1951 v Parizu ' ustanovili Zvezo za načrtno proizvodnjo in prenos električne energije (U.C.P.T. E.), ki ima za svoj smoter, da čimbolj olajša izmenjavo električnega toka med narodnimi gospodarstvi zahodne Evrope. V tej zvezi so danes včlanjene elektrarne osmih držav, in sicer: Avstrije, Belgije. Francije, Zahodne Nemčije,' Italije, Luksemburga Nizozemske in Švice. Ker moramo elektriko trošiti sproti, ko jo proizvajamo in je ne moremo spraviti v skladišča kot na primer premog, jeklo ali kmetijske pridelke zahteva organizacija načrtne proizvodnje in potrošnje električne energije drugačna strokovna merila kot so tista, ki so potrebna, če hočemo razporediti proizvodnjo in potrošnjo drugega bla ga kot so na primer premog, jeklo ali kmetijski pridelki, odnosno industrijski izdelki, ki jih lahko vsakladiščimo za poznejši čas, ko se pojavlja povpraševanje po njih, kar zelo olajšuje enakomerno načrtno proizvodnjo Drugo težavo predstavljajo neprevidni nagli rkoki povpraševanja po električnem toku zaradi okvar v elektrarnah in na električnih vodih in zaradi drugih razlogov, ki jih bomo še omenili. Članice evropske orga- nizacije za načrtno proizvodnjo morajo skrbeti za to. da razpolagajo z zadostnim številom električnih generatorjev in da jih medseboj povezujejo tako, da ob vsakem času lahko zadovoljijo) večje povpraševanje po električnem toku. Pri načrtni proizvodnji in potrošnji električne energije igra čas veliko vlogo, kar je popolnoma razumljivo, če upoštevamo, da je velika razlika, če na primer vrnem določeno število kilovatov, ki sem si jih sposodil pozimi, šele poleti, ko je veliko manjša potreba po elektriki, ali pa v zimskem času, ko najbolj potrebujejo električno energijo. Pri enakomerni razdelitvi električne energije igra važno vlogo tudi okolnost. da pozimi navadno zmrzujejo viri vodne sile in da se zaradi tega proizvodnja elektran na vodni pogon tedaj znatno skrči, medtem ko lahko proizvajajo termične elektrarne električni tok enakomerno skozi vse leto. Njihova proizvodnja pa je znatno dražja. Neenako povpraševanje po električni energiji in njena neekaka proizvodnja delajo preglavice organizatorjem Evropske skupnosti električne energije. Ne zadostuje nam, reč, da — kot pri izvozu in uvozu običajnega blaga — enostavno seštevajo kilovate elektrike, ki jih je posamezna članica te evropske skupnosti uvozila odnosno izvozila, da sestavijo točno bilanco, marveč morajo posebno oceniti sezonsko vrednost te energije po času njene dobave. Čeravno so — kot smo že omenili — posamezne države že poprej medseboj izmenjavale električni tok, bo načrtno izmenjavo električne energije med evropskimi državami in njegovo smotrno proizvodnjo ustvarila šele Evropska skupnost eleiktrične energije (S.E.E.), ki so jo ustanovili leta 1951. Iz njenega prvega letnega poročila, ki so ga objavili poleti 1952, je razi vidno, da je njeno ustanovitev pospešila Organizacija za evropsko gospodarsko sode- lovanje zato, da se poveča kratkoročna izmenjava električnega toka med evropskimi državami in da se čimveč izkorišča električni toi^ že obstoječih evropskih elektrarn. Tajnik evropske supnosti za načrtno proizvodnjo in potrošnjo električne energije je pripravil poseben načrt za enostavnejšo mrežo električnih vodov med evropskimi državami. ki ga je predložil vla. dam članic te skupnosti. Nadalje so se članice te skupnosti dogovorile, da se bodo vsakih 15 dni medseboj redno obveščale o svojih predvidev-nih potrebah odnosno viških električnega toka. EvropsKa skupnost električ. ne energije (S.E.E.), se razlikuje od drugih sličnih mednarodnih organizacij, kot je na primer Evropska premogovna in jeklarska skupnost, zlasti po tem, da so njeni člani v pretežni večini tehnič. ni in upravni ravnatelji, ki predstavljajo skupine elektrarn posameznih evropskih držav, ne pa svojih vlad. Posamezne narodne skupine predstavljajo trije do štirje zastopnike, med katerimi je navadno tudi strokovnjak pristojnega ministrstva posamez. nih držav, ki pa ne predstavlja na zunaj svoje vlade, pač pa samo svetuje ostalim članom delegacije, da lahko hitreje zaključijo mednarodni dogovor o izmenjavi električne energije. Evropska skupnost električne energije, bo kot ostale slične evropske organizacije brez dvoma pripomogla k temu, da se evropske države združijo tudi v cvetočo politično evropsko skupnost, in bo s povečano proizvodnjo električne energije znatno povečala tudi obrambno odpornost zahodne Evrope. soč hektarov. Pri sedanjih tehničnih razmerah in zaradi čedalje večjih zahtev po bencinu je zelo verjetno, da bodo v krajši dobi prišla na vrsto tudi ostala področja, ki so bila doslej nekoliko zanemarjena. Ko trdimo, da so bila ta področja doslej zanemarjena, ne mislimo s tem reči, da se romunske oblasti niso dovolj ukvarjale s povečanjem naftnih vrelcev, kajti tudi v primeru, da bi se romunske oblasti zares ne zanimale, bi jih k temu prisilili ((starejši brat« Moskva; toda dejstvo je, da se je izkoriščanje naftnih ležišč v primeri s predvojno dobo vsaj do sedaj razmeroma malo dvignilo. Sledeči romunski uradni podatki nam bodo to najbolje potrdili. Leta 1936 je črpanje nafte v Romuniji doseglo svoj višek, v predvojni dobi, kajti tega leta so v vseh romunskih vrelcih pridobili nič manj kot 8 milijonov 704 tisoč ton nafte. V. naslednjih letih je šla bilanca navzdol, kar se da razlagati s tem, da so vojne razmere zelo vplivale na nadaljnje delo. Ta stalni padec proizvodnje je dosegel svojo najnižjo stopnjo leta 1944 in sicer tedaj, ko je vojna vihra Sla vprav skozi Romunijo in je bilo delo za delj časa ustavljeno ter so se morali delavci posvetiti predvsem popravilom vrelcev, ki so bili razrušeni od zavezniškega bombardiranja. Po osvoboditvi Romunije je ostala proizvodnja še dobri dve leti izredno nizka, nato pa se je začela dvigati. Sovjetska zveza je tudi tu pristavila svoj lonček, ki pa se je kaj kmalu spremenil v velik pisker, da ne rečemo kotel. Ko se je že leta 194« vrnil tedanji predsednik romunske vlade Groza z nekega svojega obiska v Moskvi, je dal uredniku bukareškega lista (ijomalde Dimineata« zelo značilno izjavo. Groza je tedaj rekel sledeče: «... Bil sem prijetno iznenaden, ko sem videl, kako Stalin dobro pozna romunske razmere;...« «... in kako se je Stalin posebno zanimal za romunsko petrolejsko bogastvo...« Ko smo prej rekli, se je črpanje romunskih petrolejskih vrelcev razmeroma malo dvignilo: s tem mislimo le v razmerju predvojno količino, v razmerju z letom 1936-37. Toda če pogledamo številke iz leta 1944, in sicer 3 milijone in nekaj ton z današnji- # aes m® AmeriSka raziskovalna odprava v BerlnSkem morju — Ledolomilec Northvtrud "NAČRTNO; GOSPODAH r Sovjetski zvezi Načrto gospodarstvo ni izum ki bi zrasel na sovjetskem zelniku ampak je to način gospodarjenja, ki se je začel že prej, pred petletnimi načrti Stalinove dobe in to v državah, ki imajo značilno liberalno gospodarstvo Danes prav gotovo ni države na svetu ki bi vsaj v grobih potezah ne orisala svojega načrta za gospodarski razvoj enega, dveh ali pa tudi več let. Ce pa Sovjetska zveza ne more imeti te prednosti, da je ona odkrila ta način gospodarjenja, ji prav gotovo pripada prvenstvo v slabem gospodarjenju, tako da izvaja pravo načrtno slabo gospodarstvo. Tu se ne nameravamo spuščati v podrobno analizo sovjetskega gospodarstva saj smo o tem že mnogokrat pisali, ampak bomo za zgled navedli le nekoliko cvetk iz birokratskega sovjetskega načrtnega gospodarstva. Podatke za te cvetke smo dobili neposredno iz sovjetskih časopisov. Mesto Grozni je eno najvažnejših središč naftne industrije v doneškem področju. Mesto je poznano zaradi svojega izredno blagega podnebja. Toda prebivalci Groznega imajo na razpolago velikanske količine debelega zimskega perila, posebnih oblek, ki so primerne za Sibirijo ter posebnih škornjev iz usnja in klobučevine, dočim zaman iščejo v trgovinah blaga in oblek, ki bi bile primerne za tamkajšnje vremenske razmere, Toda to še ni vse. Ce vemo. da je Grozni precej na jugu in da ima izredno blago klimo, je povsem razumljivo tudi, da tam ni ledu Toda v vaznih trgovinah v Groznem najdejo prebivalci tega mesta v izobilju drsalk in posebnih drsalnih čevljev, pa četudi ni bilo v Groznem še nikoli niti drsališč niti so Grozničani kdajkoli poznali ta šport. Po pisanju glasila sovjetskih sindikatov «Trud» imajo v ((Glavnem trgovskem pojetju za obutev« tovrstnega blaga, ki ne gre v prodajo, za nič manj kot za dva milijona rubljev, medtem ko imajo v ((Glavnem trgovskem podjetju za tekstil« tovrstnega blaga za 7,800.000 rubljev. Vzemimo drugi primer, O ukrepih za nadaljnji razvoj poljedelstva v Sovjetski zvezi smo že pisali in tedaj smo tudi rekli da nameravajo sovjetski gospodarstveni ki dvigniti poljedelsko proizvodnjo tudi s tem, da pošiljajo iz mest na deželo najrazličnejše predavatelje Toda po izjavi predsednika zvezne- ga društva za širjenje političnih in znanstvenih ved na podeželju I. Lapteva gredo predavatelji najraje predavat v mesta in predavajo mestnemu prebivalstvu to, kar bi mo- rali predavati podeželskemu prebivalstvu, na podeželsko prebivalstvo pa odpade dejansko le 15 odstotkov strokovnih predavanj o kmečkem delu, dočim gre vseh ostalih 85 odst mestnemu prebivalstvu, ki nima nikake zveze s kmečkim delom. To je povsem razumljivo saj tudi če predavajo kmečki strokovnjaki mestnemu prebivalstvu je s tem ((planirano delo« izvršeno in ni važno, če je moral me, talurgijec ali pa srednješolski profesor poslušati predavanje o pridelovanju krompirja ali žita. Zato pa ni nič čudnega niti to, da so na primer v moldavski SSR, kolhozniki spremenili svoje nekdanje klube v stanovanja in skladi šča ali na primer vas Kimlija-Prud ki je svoje prostore za čitalnico spremenila v kurnik. Od nekdanjih tako imenovanih kmečkih krožkov, kjer naj bi se kmečko prebivalstvo bistrilo v čitanju strokovne in be- njeni v že prej navedene namene. Toda v Sovjetski zvezi se ne izvaja načrtno delo samo v industriji, poljedelstvu, pogozdovanju in podobnih vejah gospodarstva, ampak tudi v kulturi. Vzemimo za primer filmsko umetnost, Po pisanju revije «Iskusstvo kino« ki je glasilo ministrstva za kulturo Sovjetske zveze in zveze sovjetskih književnikov ter posvečena razpravljanju o filmskih scenarijih, čitamo marsikaj zanimivega. Po mnenju te revije je «ustvarjalna dejavnost naših književnikov, in sicer vodečih kakor tudi mlajših v področju ustvarjanja novih scenarijev dala že občutne rezultate«. Toda list »Sovjetska kultura«, ki je tudi organ ministrstva za kulturo Sovjetske zveze piše ravno obratno. Dopisnik »Sovjetske kulture« iz glavnega mesta Armenije, Erevana, u-gotavlja, da filmski studio armenske republike ni že 15 let napravil niti enega filma, ki bi kakorkoli zanimal publiko V armenski SSR še danes vrtijo dva filma, ki sta bila izdelana še pred vojno. Studio plača igralce, režiserje pisatelje scenarijev filmske tehnike in vse ostalo o-sebje tega podjetja, tako da se s tem trošijo velikanska sredstva, učinek dela pa je enak - ničli. Režiserji namreč ne morejo storiti ničesar, kaj ti direkcija filmskega studia nima na razpolago niti enega scenarija. Po načrtih, ki so jih izdelali že leta 1951, bi morali izdelati 15 novih fil- letristične literature ustreza I mov. Y ta namen so sklenili svojim namenom danes le I tudi posebne pogodbe s pet-14.82 odst. dočim so vsi ostali najstimi pisatelji, ki so se obali zamrli ali pa bili spreme-J vezali, da bodo napisali po- trebne scenarije. Toda pisatelji so vzeli na račun bodočih umotvorov 100.000 rubljev ter se lotili - priprav In te pripave trajajo že polni dve leti. Od vseh petnajstih pisateljev sta predložila svoj u motvor le dva, dočim so si ostali vzeli ponovno nekaj denarja na račun in še nadalje vlečejo s svojimi - pripravami. Ves ta čas pa studijo, z vsem svojim velikanskim o-sebjem zaman čaka na scenarije. ki jih ni od nikoder To bi sicer na prvi pogled kazalo, kot da nima nikake zveze s prej omenjenim ((načrtovanjem#, toda vodstvo filmskega študija armenske republike je pred dvema le-oma napravilo svoj ((delovni načrt« in pri tem vztraja, pa četudi se zaveda da mu scenaristi ne morejo ali na morajo napisati novih scenarijev. Za vodstvo studia ni važno, če se tu trošijo velike vsote denarja brez haska, za njih je važno, da se «držijo» svojega načrta. Vsak drugi odgovoren kulturnik ali gospodarstvenik bi bil bolj elastičen in bi si poiskal scenarije tudi izven začrtanega kroga, toda sovjetski birokratizem tega ne dopušča pa četudi gre vse to v škodo njegovega u-dejstvovanja in posredno na škodo vsega ljudstva, S podobnimi primeri bi lab ko nadaljevali, vendar so že ti trije primeri dovolj drastični in povedo dovolj V Sovjetski zvezi pač hočejo biti načelni y svojem načrtnem rušenju in uničevanju, saj to ne gre na njihov osebni račun ampak na račun sovjetskih množic, ki pač morajo pod silo razmer prenašati tudi to »načrtno gospodarstvo*. mi, in sicer 9 milijonov in 330 tisoč ton, kakor je v načrtu za letos, bomo ugotovili, da se je črpanje povečalo kar za dobrih 250 odstotkov in to nikakor ni malo. Ključ za ta nagel napredek v zadnjih letih pa dobimo v rav-nikar omenjenih izjavah nekdanjega romunskega predsednika Groze, torej v Stalinovem ((dobrem poznavanju romunskih razmer«, v moskovskem zanimanju za to bogastvo. Ker je pač Moskva tako «dobro poznala razmere« v Romuniji, je bil že 24. oktobra 1945 med romunskimi in sovjetskimi zastopniki sklenjen poseben sporazum o u-stanovitvi poznane «mešane družbe« «SOVROM-petrol«, to pomeni sovjetsko romunska družba za črpanje petrolejskih vrelcev. S tem sporazumom se je Romunija obvezala da bo dajala surovine in delovno silo, Sovjetska zveza pa tehnična sredstva in strokovnjake, Da bi se romunski voditelji pokazali zares solidarne s svojimi gospodarji v Moskvi, je romunska vlada izdala s tem v zvezi še posebno uredbo, katero je o-prostila SOVROM-petrol plačevanja vseh davkov, taks in podobnih dajatev na kapital in akcije za dobo petih letin v tem trenutku se je za- čelo pravo pravcato ropanje romunskih vrelcev nafte. Romunski vrelci nafte niso nikoli bili v celoti romunska last, ampak so povečini bili last raznih tujih petrolejskih družb. Tik pred vojno je imela Romunija le 32 odst, delnic, dočim so si ostalih 68 odstotkov delile sledeče države: Anglija 24 odst., Amerika 10 odst., Francija 14 odst., Italija 3 odst., ostalo pa Belgija, Nizozemska in Švica. Takoj po vojni, in sicer leta 1945 pa se je to razmerje nekoliko spremenilo. V podjetje se je vrinila kot delničar tudi Sovjetska zveza, ki je s svojimi 12 odstotki stopila na tretje mesto takoj za Romunijo in Anglijo. Tega svojega deleža pa Sovjetska zveza ni plačala iz svojih sredstev, ampak z nemškim premoženjem v Romuniji, ki ga je Sovjetska zveza zasegla kot vojni plen. S postopno nacionalizacijo industrijp in tudi naftnih vrelcev se je «SOVROM-petrol« popolnoma polastil vseh vrelcev in tako je Sovjetska zveza postala, čeprav ne formalno — dejanski lastnik romunskega petroleja. Po romunskih uradnih podatkih samih gre nad 80 odstotkov vsega romunskega petroleja v Sovjetsko zvezo in zato so sovjetski strokovnjaki naftovode, ki vodijo v sovjetsko smer in ki so imeli do leta 1950 zmogljivost 4 milijone ton na leto, povečali za 250 odstotkov, to se pravi, da bodo po njih lahko odvajali v Sovjetsko zvezo kar 10 milijonov ton nafte na leto, Ker pa sedanji vrelci z dosedanjim načinom črpanja niso dajali dovolj nafte, je Sovjetska zveza poslala v Romunijo in predvsem v Molda. vijo ter v okolico Ploestija več skupin svojih strokovnjakov, ki so uvedli tako imenovane ((kanadske črpalke«, ki so mnogo boljše od starih ((klasičnih« črpalk, zato, ker črpajo mnogo bolj naglo in temeljito. Po romunskem petletnem načrtu bo proizvodnja nafte v letu 1955 dosegla do sedaj največjo proizvodnjo. Da bi to dosegli, so Romuni določili za gradnjo novih vrelcev in pre. delovalnic nafte kar 129 milijard lejev, kar je za 30 milijard več kot so potrošili v letu 1949 za vse romunske investicije v vsem industrijskem in poljedelskem gospodarstvu, V začetku smo rekli, da je bilo romunsko petrolejsko bogastvo pred zadnjo vojno v veliki večini last tujega kapitala. To se pa ni odražalo samo v romunskem gospodar, stvu, ampak tudi v romunski notranji in zunanji politiki. Tuje petrolejske družbe, in predvsem Anglija je vse do leta 1940 tako rekoč diktirala politiko romunskim oblastem. Danes so se razmere spremenile, vendar pa ne tako, da bi ukazoval romunski delovni človek, ampak le v toliko, da je danes postal gospodar Romunije Rus, ki je le zamenjal Angleža, odnosno Američana ali Francoza, VELIKA BRITANIJA JE NAJ-VECJA IZVOZNICA ČEVLJEV NA SVETU Cenijo, da bo Velika Britanija, ki je največja izvoznica čevljev na svetu, do konca letošnjega leta izvozila ka_ kih 8 milijonov čevljev v vrednosti devet in pol milijonov funtov šterlingov, proti 6 milijonom parom v vrednosti milijon 600 tisoč funtov šterlingov v letu 1935 (to je zadnje predvojno leto, za katero so razpoložljivi podatki) in 2 milijonov parov v vrednosti 8 milijonov 300 tisoč funtov šterlingov v lanskem letu. V prvih devetih mesecih letošnjega leta so izvozili že 8 milijonov parov čevljev v vrednosti 6 milijonov 800 tisoč funtov šterlingov. VREME Vremenska napoved za danes: 'napovedujejo pretežno jasno vrime. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 5.3 stopinje: najnižja pa 2.6 stopinje. TRST, četrtek 26. novembra 1953 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 18.15: Sopranistka Rožica Koreni poje Venturinijeve samospeve. Trst II.: 21.30: Koncert tenorista Renata Kodermaca. Trst I.: 13.25: Glasbena fantazija. Slovenija: 20.10: Koncert, slovenskih narodnih pesmi. p MINISTER FANFANI JE PREDLAGAL DRUGAČE RAZGIBANOST DELAVSTVA O TRŽIŠKIH LADJEDELNICAH Ogorčenje zaradi uhlnilue menze Delavci sporočili svoje zahteve BfiČinsHega podpornega družtua ministrstvu in sindihalnim organizacijam Obiskovalci so dali pisraeso menza dosegla svoj namen - ECA (Občinsko podporno društvo) je sklenilo z zadnjim dnem tega meseca ukiniti ljudsko menzo v Ulici Morel-li. Vzrokov ECA ni navedla, vendar je časopisje med drugim pisalo, da obiskovalci o-menjene menze niso v tako slabem ekonomskem stanju in da zato občina troši brez smisla precej denarja. Toda vest o ukinitvi menze je naletela na veliko ogorčenje njenih obiskovalcev, ki so dali tudi pismeno izjavo. V njej navajajo, da je bil namen menze dosežen, ker se v njej hranijo ljudje, ki so potrebni dobre in ne predrage hrane in i a tudi dohodki niso majhni, da menza ne bi mogla tudi v bodoče delovati. Zatem se prizadeti sklicuje- izjavo, v kateri pravijo, da je Njeni prostori so bili primerni jo na vlado prav v tem zimskem času in na pobudo ministra Fanfanija, ki je predlagal ustanovitev večjih menz za ljudi, ki potrebujejo hrano. Menza je poleg tega, da je imela dobro kuhinjo, bila nameščena v lepih prostorih. Obiskovalci menijo, da ne bodo več našli primernih prostorov v mestu, če se menza ukine, kot je bilo najavljeno. V prodaji je «Jadranski koledar* »Jadranski koledar« za leto 1954 lahko kupite v slovenskih knjigarnah v Gorici po 300 lir. Koledar je zelo lepo opremljen in bogatejši od lanskega. Že leto dni čakajo na povišek mezde * Posredovanje vlade v sporu med delavci in delodajalci ni bilo uspešno - Podprli bodo vse sindikalne akcije za zboljšanje svojih razmer PRVI PORAZ ANGLEŠKE REPREZENTANCE NA DOMAČIH TLjg ifladžarska-Hnflliia 8:3 14:21 Konec tudi dozdevne britanske supremacije - pred Madžari je samo še en problem: svetovno prvenstvo Te dni se v CRJDA v Tržišču sestajajo delavci na množičnih sejah, na katerih obravnavajo še nerešene zahteve. postavljene Zvezi indu-strijcev, in v zvezi s tem nezadostne pomoči, ki jo vlada nudi predstavnikom delavstva, in o podpori, katere je deležna fašistična sindikalna organizacija CISNAL. Prav tako delavci obravnavajo nove ukrepe vlade, predvsem povečanje najemnine in skorajšnji povišek železniških tarif. V oddelku OMFA so delavci razpravljali o svojih najbolj perečih problemih in poslali ministrstvu za delo in socialno skrbstvo ter trem sin. dikalnim organizacijam sledeče zahteve: 1. več kot leto dni delavci čakajo na povišek delavskih mezd; 2. že več kot mesec dni je minilo, odkar se je vlada prevzela rešitev spora med delavci in delodajalci v republiki in do danes ni prišlo še do nikakršnega rezultata, medtem ko smo bili priča nesramnim poskusom, da še legalizira CISNAL. Zatem so delavci izrazili svojo odločnost, da bodo podprli vse akcije sindikatov, ki bodo stremele po izboljšanju pogojev delavstva. TATVINA V BARU «PRIN-CIPEu POJASNJENA Leopardi ukradel čistilni aparat V zastavljalnici ga je zastavil za dva tisoč lir, ki jih je potreboval za pot v Padovo, kamor je šel iskat delo Fašistični demonstranti pred sodiščem (Nadaljevanje z 2. strani) Priča: «Toda kamen sem vendar videl z očmi.« Isto je v nekaj besedah izpovedal tudi Micheluzzi, nakar so zaslišali agenta Pietra Petruzzija, katerega je Ruggero Ruggeri psoval s pridevkom «svinja». Ko ga je hotel aretirati, je zbežal, toda neki agent v ci-vilu mu je sledil in nato naročil nekemu agentu v uniformi, naj ga aretira. Agenta sta nato odv. Pagnini, znani iipodešta« iz fašističnih časov, in odv. Gefter Wondrich naravnost obsula z vprašanji, na katera je agent jasno m odločno odgovarjal, pri čemer je še enkrat potrdil, da je bil Ruggeri pri demonstraciji in da ga je žalil. Primera inž. Claudi.ia Zam-pierija in Margherite Montec-chio por. Prence so obravnavali skupaj, ker sta bila tudi oba istočasno in na istem mestu aretirana. Narednik Gua-dagnini je pojasnil, da je policija razbila sprevod na manjše skupine, katerim je bilo glasno povedano, da se morajo razpršiti. Namesto da bi ubogal ukaz policije, pa se je inž. Zampieri ustavil in mu rekel: «Se premalo kamnov so vrgli proti vam « To je bil tudi vzrok, da je agent Cirelli aretiral moža in ga hotel odpeljati proti sedežu ZVU. Tedaj pa se je Margherita Prence vmešala ter se oprijela inženirja in agentu zabrusila v obraz; ((Nesrečneži! Aretirate ljudi brez povoda « Potem je mahala z italijansko zastavo proti njim in kričala, da je Italijanka in da njena zastava bode v oči policiste. Odvetnik; «Ve narednik, da je inženir pustil svoj avto na Goldonijevem trgu?« Nared.: «Tako je inženir izjavil.« Odvetnik: «Ve narednik, da je v avtu pustil psa?« Preds. Grabb: «ln kaj ima pn tem pes?« Odvetnik: 11S tem hočemo dokazati, da se obtoženca nista udeležila demonstracije, pač pa da sta šla po svoji poti.« | O tem bi se dalo marsikaj debatirati, vendar je že samo dejstvo, da je ženska imela zastavo v rokah, najboljši do- j kaz o njuni prisotnosti v spre. vodu, ki se je tedaj razvil na I Korzu. Odvetnik je nato hotel z vprašanji priči dokazati, da policijski agenti niso dali demonstrantom niti toliko časa. da bi se razšli. S tem pa je vse dokazano, kajti sam odvetnik je tako indirektno priznal, da sta se oba obtoženca resnično udeležila de-monstrac j, o čemer pa seveda ni bilo nobenega dvoma. Presenetljiva pa so bila izvajanja maj. Haywarda. ki je prišel ponovno pričat. Maj. je namreč pojasnil, da ima po policijskih seznamih Margherita Prence. ki je 1. 1950 poročila nekega angleškega državljana dve državljanstvi, in sicer italijansko m britansko. Odv.: «Na kakšni podlagi to trdite?« Major Hayward; «Ker ima tržaško osebno izkaznico in britanski potni list.« Predsednik je nato debato, ki se je razvila in ki bi se lahko nadaljevala v nedogled, prekinil in izjavil, da je obtoženka britanska državljanka. Zanimivo bi bilo vedeti, če ima britanska državljanka Margherita Montecchio, baje rojena v Padovi in sedaj poročena Prence, res tržaško izkaznico z italijanskim državljanstvom. O tem pa nismo mogli izvedeti ničesar. Zaradi pozne ure je predsednik prekinil razpravo in jo odložil na petek zjutraj, ko bodo nadaljevali z obravnavanjem primerov Cusme m Pagliara ter ostalih, ki so bili aretirani 5. novembra. PISMO DELAVCA OB SMRTI ETB1NA KRISTANA Veliko zanimanje Goričanov za Kristanov govor 1. maja 1910 Izkoriščanje vajencev, ki so morali delati celo po 12 ur dnevno * Voditelj in buditelj delavstva bo ostal tudi goričkemu prebivalstvu še dolgo v spominu Včeraj sem čital članek o smrtni Etbina Kristana, velikega prijatelja delavstva in borca za njegove pravice. Spominjam se pokojnika še od mladih nog in bi v zvezi s tem hotel omeniti nekaj besed. Bilo je to 1. maja 1910 (če se ne motim). Takrat sem zahajal kot mizarski vajenec v večerno obrtno šolo v Šolski dom v Gorico. 2e več dni pred 1, majem je bilo sporočeno, da bo za prvi maj govoril na Trgu Ginnastica Et-bin Kristan. Ze takrat je bi) Kristan zelo poznan med primorskim delavstvom in med nami je bilo veliko zanimanje za njegov prihod. Okoli 15. popoldne je bil shod, ki se ga je udeležilo veliko število ljudi, zlasti mnogo pa jih je prišlo iz Podgore, Pevmc, Solkana, Renč, Vrtojbe, Bilj in iz drugih vasi. Nešteto nas je bilo na shodu tudi zidarskih, mizarskih in drugih vajencev. Pokojni Etbin Kristan je stopil na oder burno po- zdravljen in začel svoj govor s sledečimi besedami: «Danes praznujemo 1. maj, to je naš delavski praznik, ki ga ni ustanovil noben rimski papež, niti noben oglejski patriarh, ampak mi( delavci sami«. Zatem je Kristan govoril o izkoriščanju delavcev. Tista leta smo vajenci v Gorici delali po 10 ali 11 ur dnevno. V Solkanu in v tovarni v Podgon so vajenci delali celo po 12 ur; v sori- ških trgovinah pa so vajenci morali delati od 7. ure zjutraj do 8. zvečer. Na shodu 1, maja 1910 so bili takrat navzoči tudi naši voditelji: Petejan in Komavli iz Podgore, Boškin, Furlan ter Devetak iz Pevme in nešteto drugih, med njimi tudi naš pokojni advokat Tuma. Po končanem shodu je bila zabava na Trgu Catterini. Ob smrti našega tovariša obžalujem, kot premnogi izmed nas, njegovo izgubo. Obvestilo prefekture Goriška prefektura sporoča, da je rok za predložitev prošenj za sprejem k natečaju za 100 tehničnih radiotelegraf-skih podoficirjev, ki so izučeni v radiogonometriji, v službi javne varnosti podaljšan do 15. decembra 1953 Odkup semena sončnic Pokrajinski kmečki konzorcij iz Gorice sporoča vsem kmetovalcem, ki pridelujejo semena sončnic, da zapade rok za prodajo imenovanega semena dne 30. t. m. Seme sprejemajo konzorciji v Gorici, I-očniku, Krminu, Gradiški, Romansu in Pierisu. Tisti, ki ga še niso oddali, naj za to poskrbijo v določenem roku. Pravila za oprostitev od šolske telovadbe Ministrstvo za vzgojo je te dni razposlalo pokrajinskim oblastem nova navodila o o-prostitvi od telovadbe iz zdravstvenih razlogov. Stalno oprostitev bodo izdali samo v izjemnih primerih. Za začasno oprostitev pa je treba vložiti prošnjo, naslovljeno na šolsko skrbništvo, v tem mesecu. DESETI JSTNIC A DEPORTACIJE ŽIDOV Spominska svečanost v goriški sinagogi Iz Gorice so nacisti odpeljali 49 Zidov Goriški policiji je te dni u-spelo, da je prišla na sled neznancu, ki je preteklo soboto odnesel iz kavarne ((Principe« električni čistilni aparat. Tat. je 37-letpi Aurelij Leopardi, ki je brez stalnega bivališča. Ko je lastnik obrata Gottard prijavil tatvino kvesturi, je ta takoj pričela s preiskavo. Ugotovili so tudi1, da je Leopardi že takoj drugi dan odpotoval iz Gorice. To se je zdelo nekam sumljivo in policija je vso stvar dobro proučila. Poskrbela je tudi vse potrebno za zasledovanje Leopardija, ki so ga aretirali v Padovi. Iz Padove so ga pripeljali v Gorico. Pri zasliševanju je skušal najprej vso zadevo zanikati, toda po dolgem času je vendarle priznal in dejal, da je aparat zastavil na zastavljalnici za 2 tisoč lir. V opravičilo storjenega dejanja je pristavil, da ga je do tega privedla potreba po denarju, s katerim je plačal vozni listek do Padove, kamor je bil namenjen iskat zaposlitev, ker ima tamkaj tud; neke sorodnike. Policija je Leopardija prijavila sodnim oblastem in ga pustila na začasni svobodi. Lastnik obrata ((Principe« je s potrebnim potrdilom lahko spet prišel do svojega aparata, Te dni so v Gorici naseljeni Zidi proslavili v goriški sinagogi v Ul. Ascoli deseto obletnico, odkar je bilo več Zidov deportiranih od nacistov v Nemčijo in tam umorjenih. Proslave so se udeležili kantor Osmo iz Trsta in dr. Paolo Nissim, ki je iz Trsta prispel skupno z odv. Giusep. pom Bolaffiom in tajnikom Guidom Trevesom, ki so predstavljali tržaške Zide. V svojem govoru se je rabin dr. Paolo Nissim imenoma spomnil 49 2idov iz Gorice, ki so pred desetimi leti postali žrtev nacizma skupno z ostalimi osem tisoči italijanskih Zidov ter šestimi milijoni z vse Evrope, Proslave so se udeležli tudi skoraj vsi v Gorici naseljeni Zidi s predsednikom Attiliom Morpurgom in Leom Altber-gerjem. Sindikat osnovnih šol za brezposelne učitelje Pokrajinski sindikat osnovnih šol vabi brezposelne začasne učitelje, ki 'bi bili pripravljeni sprejeti kakšno posebno zaposlitev, naj se takoj javijo pri omenjenem sindikatu ob delovnikih od 9. do II. ure, ki ima sedež v osnov, ni šolj v Ul, Cappucini št. 10. KINO CORSO. 17: itMoulin rouge«, barvni film, J. Ferrer. VERDI. 17: «Maki...», varie- te. CENTRALE. 17: »Ladja prekletih žensk«, barvni film, Cherima in E. Manni. VITTORIA. 17: »Nihče mi ne bo odpustil«, A. Menjou in A. F^anz. MODERNO. 17: ((Obmejne zenske«, R. Sterling in J. Ire-land. yy Brez Slovencev Go rice r« »Narodi so nepremagljivi prav tako kakor vest; lahko jih za nekaj časa potlačite, ne morete pa jih zbrisati!« Mazzini Včerajšnji tržaški klerofa-itstični uGiorvale di Trieste« je na goriški strani ponatisnil članek Paola Cesarinija, objavljenega v turinskem listu sGazzetta del Popolo«. Članek z naslovom: »Kako živijo „gli slavi” v goriški pokrajini)) je »Giornale di Trie-stes objavil z velikim veseljem, kajti «zanimiv in dokumentiran članek« naj bi bil nepristransko gledanje nekega italijanskega časnikarja ali publicista, ali karkoli je že, na goriike razmere ter na življenje Slovencev v teh krajih, Ta nzanimiv in dokumentiran članek» pa ni nič dru-gega kot stališče goriške kle-rikalno-lašistične skupine, na katerem se. že vsa povojna leta bratijo vse tako imenovane italijanske stranke od fašistov do kominformistov. Zato ga »Giornale di Trieste# objavlja s tako velikim za- dovoljstvom in mu posveča nič manj kakor cela dva stolpca svinca. Objavlja pa ga tudi zaradi tega, ker v blaznem hlastanju, da bi v svetovnem časopisju našel vsaj nekaj razumevanja za svojo šovinistično zatiralno linijo proti Slovencem na Goriškem, ni našel ni( primernega in se je zato moral zadovoljiti z «zanimivimi in dokumentiranimi)) ugotovitvami čisto navadnega italijanskega šovinističnega časnikarja, ki je že od samega začetka pisanja članka zagovarjal in opravičeval diskriminacijsko in protislovensko uradno italijansko politiko. Stvari se niti malo ne spremenijo, čeprav članek u-gotavlja, da italijanske oblasti odpirajo slovenske šole tudi tam, kjer je število šoloobveznih slovenskih otrok manjše kot ga določa zakon in čeprav je v šolskem letu 1952-53 obiskovalo slovenske srednje šole 405 dijakov, leta 1953-54 pa 357, medtem ko je o šolskem letu 1952-53 obiskovalo slovenske osnovne šole S23 otrok. Vse to je samo znak naše vitalnosti, kakor je tudi nam v korist dejstvo, da eni noben Slovenec še zapustil Goriške in.se preselil v Jugoslaviji>« (ne popolnoma v absolutnem smislu, zlasti če upoštevamo fašistično dobo), o čemer piše Cesarini, kajti to ravno dokazuje, da smo Slovenci na Goriškem zrasli z zemljo, da smo res tudi epo večini kmetje», da pa smo tudi na tej zemlji že stoletja in stoletja in da se z nje ne bomo izselili, pa naj pridejo nad nas še tak0 slabi časi. Gorica irt Slovenci, to je nerazdružljiv pojem, to je eno in isto; iz tega izvira davna slovenska popevka: Brez Slovencev Gorice ni! To Cesarini pozablja, to pozablja tudi tisti sufler, ki je pripomogel do tako »objektivnega« članka In zdi se, da pozabljajo tudi za goriški šovinizem dič-ne dogodke z goriškega mestnega sveta, kjer so svetovalci od italijanske skrajne desnice do tako imenovane levice s huronskim vpitjem in zmerjanjem zločinsko preprečili, da bi slovenski svetovalec mogel spregovoriti svoj pozdravni govor v slovenščini, Tedaj so ti malovredni predstavniki kričali slovenskim svetovalcem, naj gredo v Ljubljano govor it slovenski. Sedaj pa, niti dve leti nt od tega, pa že skušajo pred javnostjo prikriti svoje zločinsko obnašanje na teh sejah, in pišejo (Cesarini piše), da «slovenski svetovalci... razen pri običajnem prvem nastopu na začetku administracije, vedno govorijo italijanski« Da, ker morajo in ker jim slovenski ne pustijo! Drug zgovoren dokaz zapostavljanja Slovencev v Gorici so slovenske šole. Letos so v Gorici dogradili krasno nad sto milijonov vredno stavbo italijanske tehnične šole. Italijanskim šolam ničesar ne primanjkuje. Slovenska šotska poslopja pa so v zelo slabem stanju. Učilnic niso prepleskali, ni telovadnice, kemični in fizikalni laboratorij sta brez ene priprave. Sole so brez knjižnic, t&ko da profesorski kader, ki je. v ogromni večini sestavljen iz suplentov in nestalnih profesorjev, nima na razpolago strokovnih knjig za izobraževanje in nadaljnji študij, To so samo nekatere podrobnosti i* splošnega sistema zapostavljanja Slovencev na Goriškem, Zanima nas le, koliko časa bo to trajalo. Mislimo, da so se ljudje, ki nam strežejo po življenju, že lahko prepričali, da ne bodo nikoli dočakali naše narodne, smrti, da se «narodov ne more izbrisati«, zlasti ne, kadar so zakoreninjeni na svoji zemlji. LONDON, 25. — .Angleška Football Association praiznuje letos jubilej: 90-Ietmco ustanovitve. Za to priložnost si je zaželela velike tekme proti reprezentanci ostale Evrope. Najbrž je bilo v tej želji že tudi skrito upanje, da se bo tudi v tretje ponovila velika zmaga britanskih nogometašev in da bo Anglija še naprej lahko trdila, da je neslužbeni svetovni prvak. Sicer je bilo to mnenje v svetu že prej ovrženo in z njim so se pač mogoče lahko še naslajali samo Angleži. Toda letošnji 21. oktober je tudi odločno pokazal, da ni več mogoče objestno povabiti na angleški otok neko reprezentanco Evrope in jo poslati domov s pol ducata solov. Ta dan je nasprotno pokazal, da najbrž le ni več daleč čas. ko bo učiteljem nogometa odvzeta deviška čast nepremagljivosti na domačem igrišču. V London ao prišli Madžari. Z «03talo’ Evropo« jih pred mesecem ni bilo in njih opravičilo je bilo .skoraj sprejemljivo. Sicer so pa tudi dejali: saj pridemo v London 25. novembra. In prišli so z najboljšimi priporoči.!: olimpijski prvaki in že več let nepremagano moštvo. (Ret, pred kratkim so doma igrali s Švedi neodločeno in to je bila senzacija. Toda Anglež Winter-botton se s tem neodločenim izidom ni dal varati, češ če bi Madžari hoteli..!). Težko bi bilo reči, da se je zmaga Madžarov absolutno pričakovala, gotovo pa je noben resen poznavalec ni izključeval, Vendar pa lahko trdimo, da si je lahke samo najbolj zanesen madžarski entuziast zamišljal, da bi se tekma lahko končala s takim rezultatom. Tako so Madžari pm-krbeli angleški nogometni zvezi za «darilo» ob 90-jelntci. kakršno jim je že skoraj preskrbela' tudi reprezentanca FIFA. Sicer se Angleži še vseeno lahko tolažijo: 90 let je bilo treba, da je prišel nekdo in nas premagal doma. V še neurejenih razmerah takoj po vojni 1. 1945 so' sicer Francozi v Angliji dosegli 2:2 in enak rezultat ee je ponovil 1. 1950 (tedaj že pač v normalnih razmerah) v tekmi z Jugoslavijo in 1. 1951 z Avstrijo; ih končno je prišel letos se 4:4 s Kontinentom. Vprašati bi se bilo mogoče treba: ali bi trajala 90 let britanska nepremagljivost, če bi prišli Madžari že kako leto prej? Vsekakor je skoraj težko reči, če m XU. ‘t- '-.V ' mmmm • v.;. v* Drugi madžarski gol. Hidegkuti (kj s« na sliki ne vidi), je prejel žogo od Puskasa, (č>S2r * va se vidi izza Merricka), in poslal v gol mimo Merricka, ki se je zaman vrgel za žogo. rt* senečeaa sta tudi Eckersley (štev. 3) m Rarnsej. minila minuta, ko mora angle- arts izkaže z lepo parado, ko v rezervni vratar GeMer. ški branilec ze odbiti žogo. To- j 35' ubrani Robbov strel, ki mu prehajajo joonovno v nap3 ,, da to se je zgodilo tako nerod-j ga je pripravil Matthevvs. V no, da je takoj prejel žogo Lo-1 tem času angleške prerojenosti rant, ki jo je podal Hidegkutijn,! pride tudi do njihovega druge-ta pa z močnim strelom s ka- | ga gola. kih 15 m. pretrese Merrickovo i V 39. minuti dobi Mortensen mrežo 0:1. Angleži takoj odgovorijo, vendar ne morejo resno ogrožati madžarskega vratarja. Pač pa mora Merrick kar takoj za tem braniti strele Puskasa in Budaia. Tudi Kocsis pošlje žogo na gol, vendar za malenkost čez prečko. V 10. minuti doseže Hidegkuti z lepim strelom drugi gol, a ga sodnik ne prizna zaradi oILida. Madžari pa še nadalje napadajo, in britanska obramba ni videti nič kaj preveč gotova. V 15. minuti pa se Angležem posreči protinapad. Johnston dobi žogo nekje na sredi angleške polovice in jo pošlje naprej Mortensenu. Ta jo vodi naprej in nato poda prostemu Sevvel-lu, ki se približa madžarskemu golu na 29 m in izvabi Grositsa iz vrat; tedaj pa z ostrim in preciznim strelom doseže izenačenje 1:1. Toda nadmoč Madžarov pride že čez šest minut do konkretnega izraza. V 21. minuti dobi žogo blizu angleškega gola Hidegkuti. Zdi se da preveč okleva in da je priložnost že izgubljena, toda Zmagovito madžarsko moštvo * rezervami. Tretji od desne na levo v spodnji vrsti je Puskas. se Madžari nahajajo na vrhuncu svojih sil prav sedaj, alf so se že lani, ali pa se mogoče še celo dvigajo. Skoraj laže bi bilo trditi, da ge že ves čas nahajajo na dolgotrajnem vrhuncu, kajti po vojni skoraj ne poznajo po. raza. Danes dopoldne je padal rahel dež, ki je komaj malo zrahljal travnato odejo wim-bleyskega stadiona. Kljub prepovedi in nadziranju po policistih v civilu se je še razvijala donosna trgovina črne borze z vstopnicami, ki so v ceni poskočile od 2 šterlingov — za tribuno — na 10. Sicer pa so bili to le še ostanki. Na stadion in stotisočglavo množico je sijalo sonce, ko so se sodniku Leu Hornu iz Ho landtske predstavili igralci obeh moštev: Angleži: Merrick; Ramsev, Eckersi«y; Wright. Johnston, Dickinson; Matthevvs, Taylor, Mortensen, Sewell, Robb. Madžari: Grosics; Buzanzkv, Lantos; Bozslk, Lorant, Zakarias; Bu-dai. Kocsis. Hidegkuti, Puskas1, Cslbor. Hitro so opravili običajne formalnosti in igralce predstavili ?n>fu Athlonu, predsedniku Football At.sociation. Igro prične Hidegkuti. Ni še Meirrick mora spet Toda v zadnjih minutah Madžari dovolijo na sredi J* elegantni močan strel se konča spet v mreži 1:2. Angleži, ki so po izenačenju postali zopet samozavestnejši kljub očitni premoči Madžarov, so po drugem madžarskem golu zopet zmedeni. Toda slediti morajo še hujše stvari. Ze v 24. minuti nov uspeh za Madžare: bliskoviti Budai poda žogo proti sredini Puska-su, ki se še bolj približa centru, predribla Johnstona in s treh metrov požene v zgornji kot 1:3. Odslej se ne more več govoriti samo o premoči Madžarov, temveč .je že tudi očitno, da je nasprotnik razbit in demoraliziran. Ko v 28. mmtitj Boszik strelja s 23 m kazenski strel, uspe Pu-skasu, da parabolo nekoliko popravi in žoga je spet v mreži, ne da bi pri tem Merrick kaj mogel 1:4. Čeprav so Madžari hitri in zelo okretni, so istočasno tudi zelo precizni. Sploh pa navdaja napad gledalce z občudovanjem zaradi svoje prodimošti. Angleži morajo pokazati vse, kar znajo, da se rešijo iz pogostih kritičnih situacij. Dogodi se celo, da je deset madžarskih igralcev na angleški polovici. Proti koncu prvega polčasa pa si vendar Britanci nekoliko opomorejo. Tedaj se tudi Gro- krasen predložek od Robba, preigra madžarskega branilca in z le« neubranljivo strelja 2:4. Anglija še napada in tako Robb kot Tay)or bi skoraj dosegla tretji gol. Vendar pa malo pred žvižgom za polčas tudi z madžarake strani prileti tik mimo angleškega gola Budaieva žoga, tako bi skoraj padel peti madžarski gol že v prvem polčasu. Prvi polčas se konča, ko so še Angleži v napadu Splošni vtis po prvem polčasu je, da angleška obramba ni bila dorasla madžarskim napadalcem. (Skoraj paradoksno je, če rečemo, da ni bila dorasla, ko so bili prav v obramb; sami starejši igralci in prekaljen; internacionale!). Madžari so večkrat angleško obrambo osmešili iti včasih je trajalo dlje časa, ko se noben Anglež sploh ni dotaknil žoge, ki je švigala po igrišču od Madžara do Madžara. Boljši od obrambe je bil vendar angleški napad. V drugem polčasu prevleče Igrišče lahna meglica, ki nekoliko zastira pogled. Angleži začno takoj napadati in G rosita mora braniti Matthewsov strel. Robb doseže v 3’ komer in Gro-,sits mora s parado ubraniti nevarni strel, ko je Mortensen z glaso prestregel žogo in jo usmeri! na gol. Toda v 7. minuti s« požene naprej z žogo Boszik. ki z daljave 25 m pošlje topovski strel, ki obsedi v mreži: 2:5. Dve minuti kasneje strelja Csibor visoko v smeri proti golu. Zakarias prestreže žogo z glavo in jo pošlje proti Hideg-kutiju. ki brez oklevanja s treh metrov doseže šesti madžarski gol: 2:4 Angleži še ne popuste in tudi napadajo. Ko Robb teče proti gdlu, ga Grosits podere, nakar prisodi sodnik enajstmetrovko, občinstvo pa na račun vratarja gostov žvižga. Enajstmetrovko strelja desni j branilec Ramsey, ki poviša na 3:6. Angleži napadajo, da bi popravili rezultat, toda brez uspeha, čeprav so včasih blizu uspeha. Madžari pa igrajo, kakor da jim je dovolj golov in da jim gre le še za igro. ki na j ugaja občinstvu. V protinapadih so pa še vedno nevarni. Angležem pa napadi ne koristijo predvsem zaradi nepreciznosti pri podajanju. V 25’ bi Mortensen skoraj dosegel četrti gol, če sc mu ne hi Grosits zagnal pod noge in rešil. Pa tudi sicer je madžarska obramba gospodar položaja pred svojim golom. Devet minut pred koncem zahtevajo Madžari zamenjavo vratarja. Grosits pokaže svojo obtolčeno roko in sodnik dovoli, da stopi med vratnice Na stadion pada mrak -j® 1 dalei pričenjajo že šča še ekshibicijo nogometa. ' mrak"*. ‘ka igrišču se nič več ni V britanskih listih so ,e prvi komentarji k te'crn’|( jj jo ne branijo priznati: jg boljši. In ne more se reč’. ^ madžarska zmaga delo san' ^a. katerih izrednih igralcev. ‘ džarsko moštvo je takoj? -jjrni na vseh mestih, da ^".-jjil, ni igralca, ki ne bi za«0' -j. še več, ki ne bi bil tudi v ^ meri z. najboljšimi od lice _ w vendar je tudi med n’u v„o nekaj takih, ki se še P0^ odlikujejo . - »a S1* Fmainega tekmovanja tevno prvenstvo v Švici ^ot do udeležili tudi Madžar. nespornim prvakom Evr0d,j \t je treba le še z Južne Amerike rešiti Janjič nje: komu naj pripade prvenstvo. PARIZU ZA SVE' PRVENSTVO Francija-Irska toVW° Al 1:0 (ft°) PARIZ. 25. - P°P°ln°^e v senčena zaradi velike Wembleyu med Angl’)0 , od' džarsko se je danes f 11 kJ11oVS' igrala tekma v okviru F n.ia za svetovno prtr«®sv'g je Francotka reprezenta ^i igrala z Irci, ki jih i® * tekmi v Dublinu P®601,: pra1’' 5:3. Danes pa so se mora . pplo* cozi mučiti, da so v dr'1"j-5eSli polčasa iti tem vici drugega edini gol in s tem f jim pa vendar zadost'11 'jev-se kvalificirali v f'n nega prvenstva. Opomini, 9'°be'nji MILAN, 25. - Na ^>tss seji je italijanska zveza sprejela med j 0’ in Martegam 9.000 6.000. Bonello, Sfaqnoli, Sc°^ na mrtvaškem MILAN, 25. — Trt>'; netta, Stagnolija m v, r ,ia so danes zvečer P jjl,l letalu holandske dru pri na letališče Malpe,15a' „0\e sebnih furgoD'h *®V vev, kJ® prepeljali v neko «-.v8šlci so jih položili na K der. Pogreb bo v h himna predvaja DANES film T0RER07A LJ igrata ROBERT STACH JOG RAGE Odgvvorm urednik STANISLAV KENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 8 lil. uacl - Telefon Številka 93-808 In 94-638. — Postni predal 902 - UPRAVA: UUCA SV. FRANČIŠKA it. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 tn od 15-18 — Tel. 73-38 — Cene ogiasov: £a vsak umi vtiine v »trtni I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice «0 lir — Za FLRJ za vsak mm »trtne 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tilka Tiskarski aavod ZTT — Pooniin. Gorica Ol. R. Pelllco l-TI. Tei, 33-82 — Rokopis) se ne vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 390, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. tjud. repub Jugoslavija: Izvod 10. "'^jpiba sl0^j Postni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.9374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Drž. ^ zoZ • T nlje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 - -p 892 — Irdaja Založništvo tržaSkega tisk*