naročnina Celoletna........$3 — Polletna.........$125 Chicago celo leto $2.50 Inozemstvo......$3.0c Ll51 ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO jfyesfoga tlači[/ I VOLUME VI. LETO ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919-. AT POST QFPI CE AT CHICAGO ILLINOIS, UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. SOBOTA, OCTOBER 23rd 1920. aslikal JERICH ŠTEV. (NO.) 59. Published and distributed under permit (No. 3ao) authorized by the Act of October 6- 1917, on file at the Post Office of Chicago. III. — By the Order of the President A. S. Burleson. Postmaster GeneraL TEDENSKI P0LITIČN1 PREGLED BRANILEC TRDNJAVE LIEGE UMRL. General Leman bivši poveljnik trdnjave Liege, katero je junaško branil pred krvoločnimi huni v zgodnjih dneh minule vojne, je umrl 17 oktobra, v mestu Liege na Bel-gijskem- General Leman je umrl v 68 letu svoje starosti. Ravno pred izbruhom vojne je bil Leman governor mesta Liege. Njegovo junaštvo je znano sirom sveta, ker njemu gre zasluga da nemci niso izpeljali svojih vojaških načrtov v Belgiji in severni Franciji. General Leman je bil ranjen v bitki in ujet isti dam, dne 22. augu- sta 1914, ter je bil držan v ujetništvu do decembra meseca leta 1917. Boj med Korejci in Japonci. Iz Shanghaja nam poročajo, da so v pokrajini Chien Tao v Mandžuriji izbruhnili veliki nemiri med japonskimi obmejnimi četami in Korejci. Poročilo pravi, da je besnela krvava bitka, kjer je bilo ubitih 15 japonskih vojakov in večje število ranjenih. Japonci so se baje posluževali pri svojih operacijah večjega števila vojaških zrakoplovov. Drugo poročilo iz Londona pa pravi, da so Japonci s'1 sedaj nalašč poslužili te prilike, da zasedejo ta-mošnjo provinco, ki leži med Kiri rom in Sibirijo. Japonci pravijo, da bojo to sedaj storili neglede, kaj poreče Kitajska vlada v Pekingu. VETERANI V PARADI. V New Yorku so imeli te dni velikansko parado za propagando za obljubljeni bonus vojakom, ki so služili v armadi Združenih Držav, v času svetovne vojne. V paradi je bilo bojda nad 30,000 veteranov. Večina izmed teh se je borila na francoskih bojiščih in nad 2000 je bilo tacih v posebnem oddelku, ki so se pomikali po berglah in nosili prazne rokave; znak, da je svetovna vojna reveže tudi telesno oškodovala za celo življenje. Župan Hj-lan in drugi prominent-ni mestni uradniki so si ogledali parado. . Cela demonstracija je napravila na javnost velikanski utis. PILSUDSKI OSTANE PREDSEDNIK. General Pilsudski, ki je nedavno podal resignacijo kot polski predsednik, je te dni umaknil svojo resignacijo na prošnjo poljske vlade in raznih upljivnih državnikov. -o- SNEŽENI ZAMETI. Poročilo iz Pueblo, Colo, naznanja da so bili tam te dni veliki sne-ieni zameti. Poškodovano je veliko poslopij in na več krajih so zameti razdejali komunikacijske zveze. -o- Zavezniki zahtevajo živino. Berolinska poročila pravijo, da zavezniška komisija za povrnitev škode zahteva od Nemčije, da takoj izroči Franciji 10,000 bikov in 500,-000 krav. Italija zahteva od Nemčije 11,150 goveje živine, Belgija 210,000 glav in Srbija 157,000 glav. -o- * NA KATOLIŠKI UNIVERZI/* Iz Washingtona se poroča, da se je letos vpisalo v Katoliško Univer-zov Ameriik nad 900 dijakov za leto 19.20—1921. To poročilo je izdal Very Rev. George B. Dougherty ki je podupravitelj te Univerze, pravi da letošnji naval je eden naj-vejčjih v* zgodovini te Univerze. Univerzo* "so tudi izbotfsalf Tn k učenju so dadali več novih tečajev katere bojo vodili novi znameniti profesorji. Predstavljeni so tudi nekateri do-sedajni učitelji kot n. pr. Mr- Paul Laruell. prejšni učitelj na Kevnon College. O., za francoski jezik; Mr. James Fay, inštruktor matimatike: Dr. Richard J. Purcell, prejšni inštruktor na Thomas College, za A-merikansko zgodovino. Mr. Angelo Vasquez, inštruktor za španski jezik. NAŠA RUSKA MISIJA. PAPEŽ PAZI NA BATTANCE. Iz Dublina se poroča, da je nadškof Hartv, govoreč o njegovih zadnjih sestankih s sv. Očetom, pov-daril pred okrajnim svetom okraja Tipperarv, da je zagotovljen, da sv. Oče ne bo prevaran z britansko pro pagando. Britanske oblasti so bojda izpustile na prosto Fathra Morley iz Ga 1 way- Father Morlev je bil aretiran vsled tega, ker so britanski 11-radniki našli nekaj municije v njegovi posesti. V Montbellow na Irskem so britanski vojaki napadli cerkev. Razbili so glavne vrata in povzročili precejšno škodo. -o- Iz New Yorka se nam poroča :— Pred sodiščem se bo moral zagovar jati v petek 2*2, oktobra, tukajšni znani lastnik tvrdke Frank Sakser, v New Yorku. Tožitelj je Paul Sterk, ki je pred štirimi leti poslal denar v staro domovino, v znesku $376.00. Ta po-šiljatev pa do danes še ni bila izplačana. Ker se pa na vsa popraševanja in opomine tvrdka ni hotela ozirati ter trdila, da je denar izplačan, kar pa ni resnica, je bil Sterk prisiljen dobiti ši odvetnika, na čigar priti-sek hoče zdaj menovana tvrdka poslati isto svoto kot pred 4 letimi, kar potoženec noče, pač pa zahteva denar nazaj in sicer toliko kot je pri pošiljatvi uplačal. Vendar pa i-ma seda,' sodnija za odločiti- Po vojski ostalo je jv Rusiji še nekako 25 tisoč jugoslovanskih vojakov v Rusiji, večinoma v Sibiriji. Ti vojaki so bili sicer v veliki večini ruski prostovoljnei, ki so ustopili z drugimi slovenskimi jetniki v rusko proti-bolj ševiško vojsko. \ veliki večini se pa tem vojakom ni ravne predobro godijo. Vsi jed ho-matij na Ruskem pa teh vojakov ni nilo mogoče spraviti domov. Zato je Jugoslovanska vlada lansko leto poslala v Rusijo posebno misijo pod vodstvom podpolkovnika g. Žarko K. Mičiča. Ta misija je skončala svoje delo in vsi vojaki, ki so hoteli oditi, so se fahko vrnili iz Vladivostoka domov. Ta misija je sedaj*4ia potu v do- movno v Združenih državah in pre tečeno nedeljo so prišli v Chicago, kjer jih je na kolodvoru pozdravil generalni konzul g. Lazarovič. Pretečem torek vešer jim je pa priredil generalni konzul pozdravni banket v svojem stanovenju. na katerega je povabil tudi Rev- K. Zakrajšeka in L>r. Biankinija g. soprogo. V tej misiji sta še poleg g. Mičiča tudi Še kapitan g. M. D. Milankovič in Slovenec Fran jo F. Suštcršič. Naš rojak g. Sušteršič je rodom Trža-čan in je bil takoj ob začetku vojske v jet in odpeljan v Sibirijo. Toraj ie bil tam šest let, od leta 1914. Bil je priča vsega ruskega prevrata in vseh homatij. Jako zanimiva so njegova poročila, kako so se krepko držali naši Jugoslovani za časa teh velikih časov v Sibiriji. Pripovedoval je, kako so bili v vedni smrtni nevarnosti, ker v Sibiriji in v celi Rusiji ni nobenega reda in nobene postave več. O naših rojakih pripoveduje, da so se krepko držali in poročila, da so naši vojaki v Sibiriji popolnoma propadli moralno, kakor se. je preje poročalo, so vsa lažnjiva. Rusi so naše Slovence radi imeli in vsi so se v najkrajšem času naučili Ruščine tako perefkt-no, da so celo pisali v razne časopise. bili nastavljeni po raznih pisarnah- Seveda so se nekateri tudi zgubili in postali roparji in tudi morilci, vendar, to so bile pač izjeme- V veliki večini se pa vsi, ti vojaki vračajo veseli domov, nekateri že pravi Rusi. Tudi podporočnik Sušteršič govori perfektno rusko in je bil več let v pisarni Jugoslovanskega posla ništva v Vladivostoku. Tudi je bil sourednik Jugoslovanskega časopisa Skušnja uči, da bogastvo ne dela človeka srečnega. Toda le premnogo jih je, ki bi radi na sebi to poskusili. Ženske poštenega in resnega moža občudujejo, lahkoživega veseljaka pa ljubi jo. katerega so naši Jugoslovanski polki tam izdajali. 9 Glede razmer v sedanji Rusiji in glede bolševizma je gospod podporočnik popolnoma potrdil vsa naša poročila, s katerimi smo poročali o grozotah boljševizma. Povedal je, da so pobijali in klali svoje nasprotnike, kakor divje zveri, brez usmiljenja in brez prizanašanja- Človeško življenje jim bilo je nič. Ubiti muho ali človeka, to je boljševiku vse jedno. o Povedal je tudi, da je najžalost-nejše v Rusiji to, da je popolnoma uničena morala in posebno družinsko življenje. Pravega družinskega življenja za sedaj ni več. Vse je nemoralno, vse pokvarjeno. Ni več zakonskih zvez, ni več oni vzvišene in plemenite ljubezni med možem in ženo, ki se toliko opeva v naših narodnih pefmith m katero je taker per-svetilo zlasti krščanstvo. Rekel je. da za Rusijo za sedaj ni rešitve toliko časa, dokler se ne bode dvignil drugi rod, ki bode videl in spoznal, da tako ne more več dalje. Kar je jako zanimivo, je pa "njegova trditev, da je krivo boljševizmu pravoslavje! Pravoslavje je prav zaprav upor proti postavni cerkveni oblasti. Focij je bil preveč napu-hnjen, da bi se pokoril svetemu o-četu in tako se je začelo pravoslavje. Napuh in upor ga je rodil in napuh in upor je ostal v njem in sedaj se maščuje nad Rusijo. Ruska vera ni vera razuma, popi so bolj posvetnjaki. kakor duhovniki, njim je bplj mar družina, katere o-četje so, kakor pa verska čeda- Zato tudi pravoslavna vera ni toliko vera razuma n srca, temveč samo vere čutil. Preprosto ljudstvo je i-melo vero. sedaj v tej krizi se je pa pokazala ta vera. da ji nekaj manjka. Ni prekvasila ne posameznika ne cel narod. Drugače bi boljševizem nikdar ne bil mogoč. * Tako nam je gospod poročnik še marsikaj zanimivega povedal. Jako smo obžalovali, da nismo vedeli za njegov prihod, kajti gotovo bi bili priredili predavanje, kajti vsakega bi bilo zanimalo poročilo o teh ve- lik dogodkih sveta iz ust očevidca. Pri banketu je gospod Lazarjevič napil tem možem, ki so izvršili toliko delo in bodo srečno pripeljali nazaj starišem tako dolgo pogrešane sinove n ženam može. Težka je bila naloga. G. Mičič je moral iti najprej v Moskvo, da je dobil dovoljenje za svoje zbiranje jugoslovanskih vojakov, ki so bili v večjih ali manjših oddelkih raztreseni po celi Sibirji. Napil je zlasti g. Mičiču, ki je silno veliko storil v najkritičnej-ših časih za naše Jugoslovansko uje-dinjenje. G. Mišič je povedal, kako velike težave je imel na Ruskem in vendar kako mu je vspelo. Povedal je zlasti, kako ga je veselilo, ko je našel svoje rojake v toliki disciplini in tako lepem redu ne kot kake morilce ali roparje, kot kakoršne so jih nekatera poročila razplasila, temveč kot poštene Jugoslovane. V veliki večini, razun kakih petsto, so se vsi jetniki vrnili domov. Nekateri so se pa mej tem časom poženlii po Ruskem in se porušili ni niso hoteli več domov- Izvolili so si lepo Sibirijo za svojo domovino. Le majhen del ni hotel domov in je ostal tam. ker je propadel in se hoče še dalje živeti z ropom in nepoštenim življen jem. To je pa tako mal del, da se ga niti omenjati ne more. , Rev. K. Zakrajšek je napil članom misije pred vsem g. Sušteršiču, našemu ožjemu rojaku. Kot Tržačanu sedaj ne more sicer domov. Vendar pa bode njegovo delo ostalo, kate-lega je pomagal izvršiti v Sibiriji. Dr. Biankini se ie soominjal onih naših junakov, ki so ostali v Sibiriji, ki so tam pomrli in pa enih bojevnikov, ki so prelili svojo kri za Jugoslovansko edinost. Mi smo tu-kai v Ameriki tudi pomagali, vendar kaj so bile naše žrtve v primeri s temi krvavimi žrtvami teh junakov Bil je res lep iti pomenljiv večer. Porabil ie to priliko, da je pozdra \il kot Chicažan tudi novega generalnega konzula g. Lazareviča, ki je popolnoma mož na svojem mestu, preprost in pravi demokratični Jugoslovan. ^ 4* 4« 4» 4» 4» 4? 4* 4» 4» 4? 4? + 4» 4» 4» 4» 4» 4» 4» 4* 4* 4« 4» 4» 4* 4* 4*4 m* Postave največ koristijo — odvetnikom. 4 5 + + * * HK + + + + * * + CENE ZA POŠILJATEV DENARJA V JUGOSLAVIO in zasedeno ozemlje na Primor skem. 300 kron............$-2-85 ..............$3-8o ' ............ $4-7° " ............$5.60 " . ..........$6-SO ..........$/.40 ..........$8.30 ' ............ $9.00 ............$44.00 ............$88.00 Vsa pisma naslavljajte na: 400 500 600 700 800 900 1000 5000 T OOOO IOO " ...... 300 " ...... ...... $13 50 400 " ....... .......$1796 500 " ...... .......$22.00 600 " ....... .......$26.25 700 " ..... .......$30-43 800 " ..... .......$3492 900 " ..... .......$3891 .......$43-00 EDINOST 1849 West 22nd Street Chicago, 111. * * * * + * 1 EDINOST" EDINOST. Neodvisen dvotednik jugoslovanskih delavcev v Ameriki. NASLOV: Slovenian Franciscan Press. 1849 W. 22nd St. Telephone Canal 98..... Chicago, I1L ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Weekly and Semi-Weekly in alternate Weeks by Edinost Publishing Co., 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Entered as second-class matter Oct. 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Kako je bilo doma? Iz predavanje Mr. Antona Grdine v Chicago, 111. (Dalje.) Drugi dan seveda je bilo bolje.^ Prijavili smo se na pristojnem mestu, da smo prišli. Z velikim veseljem so nas sprejeli. Takoj isti večer so nam priredili sprejemni večer v Rokodelskemu domu. Tu. smo začeli potem proučavati Orlovsko gibanje. Takoj tu smo pa začel spoznavati, da je ta orgnizacija nekaj idealno lepega. Orli! Orlice! To je danes v domovini ime, ki pomenja toliko kakor pri nas katoličan ali ne katoličan. KLdor je danes doma katoličan s srcem, da,, ta je tudi Orel. Katera dekle ali ženna je danes katoliška žena, je Orlica. Razmere doma so popolnoma vse drugačne, kakor so pa bile ko smo mi odšli v novi svet. Začudili smo se, ko smo našli doma naše katoliške Slovence tako lepo organizirane. Kdor je bil dalje časa v Ameriki, on niti pojme ne more imeti o tej krasno izpeljani organizaciji katoliškega slovenskega naroda. Ne moremo drugače, kakor da moramo častitati našim narodnim voditeljem doma, na tej krasni organizaciji. Sedaj se prav nič ne čudimo, kako je bilo mogoče obvelikanskem prevratu pri propadu Avstrije vse tako mirno uredili. Kako bi bilo drugače, ko je bilo pa vse že pripravljeno za ta veliki trenutek, ko je vsakdo vedel, kaj in kje je njegova dolžnost, ko je bila stroga društvena disciplina. O taboru v Mariboru samem sem poročal že v listih, kjer je bilo precej natanjčno poročano. Rečem samo tole ! To je bilo nekaj velikanskega! To je bil pravi slovenski dan. To je bil dan slov. naroda, ki je bil tlačen tisoč let, pa je vstal iz te sužnosti krepek, junaški in navdušen. Da, to je bil dan za naš narod, za katerega je narod trpel tisoč let, za katerega je delal tisoč let in tisoč let krvavel. To je bil dan, katerega so se bali naši nasprotniki. Avstrija, o katerem je naj brže vedela, da pride, vendar ga je hotela zavlaševati kolikoV najbolj mogoče. Kako je tukaj naš narod vikal, ka ko je prepeval, kako je dajal duška svojemu navdušenju! Ko smo sprejemali posamezne vlake, ko smo pozdravljali vedno nove in nove trume iz vseh slovenskih pokrajin, da, lahko rečem, da ni slovenske vasice na celi Sloveniji, od koder bi ne bilo zastopnika. In koliko so ti ljudje žrtvoval za ta shod! Nekateri so celega pol leta stradali, da so pristradali potreben denar. In ti s troški niso bili kakor nekdaj v kron-cah. To so bili v tisočki. In pri tej draginji in pri tem pomanjkanju! Pa jim je bilo vendar več za veliko idejo, katera se bode pokazala v Mariboru, kakor pa vse žrtve, vsi finančni stroški! Kako smo z veseljem in navdušenjem pozdravljali svoje brate Hrvate iz vseh Hrvatskih pokrajin! Da, celo Srbi so prišli 1 Z navdušenjem smo pozdravljali naše brate iz češke in slovaške zastopnike Francije, Švice. Da, ko sem cul te navdušene krike po Mariborskih ulcah te tri dni, zdelo se mi je, kakor da bi slovenska narodna dusŽa kričala proti Nemcem kot protest, da so nas toliko let stiskali in gnjavili. Slovenska narodna zavest je tu slavila svoj triumf. Nikdar nisem vrjel, da smo Slovenci še tako polni narodnega slovenskega duha, kakor se je tukaj pokazalo! Da, tu sem videl in dobil prepričanje: Ne bodo nas! Pa če bi bili tudi tisoč let še v sužnosti, ne bi nas. Tako odločna narodna duša se ne da uničiti. Ubijejo nam lahko telo, prebodejo nam lahko naša srca. Ne morejo pa nam uničiti naše duše. Slovenska duša se je pa tukaj pokazala v vsej svoji krasoti pa tudi v vsej svoji moči in svoji žilavosti. In ni čuda! Kjer slov. narodna plemenita čednost narodne duše tako prepojena z vzvišenimi in idealnimi nauki krščanstva, tam ne more drugače, kakor da se pojavi v tako kristalizirani obliki kakor se je pokazala v Mariboru. Vzdihnil sem: V tej tako splošni pokvarjenosti, v tej tako veliki zmedi, pa toliko navdušenje! Tako velikanska manifestacija! In tu sem pa še nekaj videl: velikanski vpljiv tega Tabora na našo narodno prihodnjost- Ta velikanski ogenj, ki se je tukaj zapalil, ne bode uganil v Mariboru. Ta srca. ki so se tukaj ogrela s tako velikanskim nadušenjem, da bi se ohladila, takoj ko bodo zapustila Maribor? Kdo more to misliti? Ne! Ti tisoči bodo nesli ta ogenj domov, vsak v svojo hišo. vsak "V svoj ožji krog. vsak v svojo vas in občino. In kaj drugega bode posledica, kakor to, da se bode nov ogenj zapalil še v drugih srcih, ki so bila. še mrzla in mlačna. Pa še eno miselj naj povdarim. ki je pa važna tudi za nas Ameri-kance, katero pa položim zlasti našim narodnim katoliškim voditeljem na srce. . Orel je pred vsem mladeniška telovadna organizacija. Namen- njen je pred vsemi izbraževati mladino in jo pripravljati za težko in veliko nalogo katero bode sprejela od svojih očetov in svojih prednikov. Njih naloga bode nadaljevati delo prednikov, nadaljevati tam. kjer bodo njih očetje končali, ko bodo legli v grob. Ta namen ima da ti mladin 1 vzvišenejih idealov, kakor jih j m pa usiljuje sedanji svet. Kvišku dvignite pogled fantu in dvi gnili ste kvišku njegovo srce pa tudi njegovo življenje, rešili ste ga pre pada. Tak fant, tak mladenič z nak-višku obrnjene oči, z visokimi ideali bode dober oče, dober državljan, navdušen in požrtvovalen rodoljub, bode dober narodni delavec in pa tudi dober narodni vodnik. In tako mladino hoče Orel. Ni li to velikanska in plemenita, da, najplemeni-tejša naloga, katero more kaka organizacija imeti? Kakoršna je naša mladina* taka je naša prihodnjost. Doma je prišla naša slovenska mladina iz vojske v veliki večini o-ku^na, pokvarjena, podivjana. In mi se temu ne čudimo. Kdor ve, kaj so tam fantje skusili, črez kaj so prešli, nihče jih ne bode obsojal temveč samo pomiloval, kakor tudi nihče ne obsoja zdravniškega postrežnika, ki je pri svoji službi nalezel od bolnikov, katerim je str-gel, smrtne bolezni. To mladino spraviti nazaj na pra vo pot, tej mladini dvigniti oči in srce na kvišku, dati novih visokih idealov, je imel in ima namen Orel- Dal Bog, ,da bi vspej! Rojaki po Ameriki, pomagajmo mu! Najboljše narodno delo je, ako pomagamo dvigniti našega slovenskega fanta, ako rešimo našo sedanjo narodno prihodnjost. V "Edinosti" se je pred Taborom pobiralo milih darov za orlovske kroje, to je za Orlovsko uniformo! Še le doma sem videl velikanski po men tega. Čudno, da tako velikih idej ne moremo takoj zapopasti, katere nam naši voditelji predlagajo! Še le ko sem bila doma, sem pa videl da je prav za prav za Orla-fanta kroj to, kar je za orla-ptico perut. Kakor se Orel ne more dvgniti brez peruti, tako se Orel-fant ne more povšpeti do tistih vzvišenih idealov, katere mu kaže ta organizacij, ako ga ne denete v to uniformo in mu ne daste kroja. Ko je pa enkrat v kroju, čuti se nekaj več. Z obleko ga prešine tudi velika miselj Orlovstva ! Z obleko ga obda tudi duh obleke, katerega pomenja. Zato je kroj nujno potreben za organizacijo, kakor jc vojaška obleka nujno potrebna za vojaka. Toda doma v stari domovini je sedaj obleka strašno draga. L<5 malo kdo si jo more dobiti. Zato ni-čuda, če nas naši fantje tako lepo prosijo, kupite nam kroj, pomagajte nam, da si nabavimo kroje! Rojak, ki to čitaš če utrpiš, pomagaj jim! Neznermo veselje boš naredil kakemu rednemu navdušenemu Orlu, ako mu pomagaš do kroja. In pri vsem tem sem občudoval veliki duh našega Dr. Kreka, kako je razumel vse stvar uredit*, da ie dosegla tolike vspehe! Kako je vedel, česa je narodu treba, da se narod dvigne. Je pač veliki mož. IŽ SLOVENSKIH NASELBIN, iden ,2adet od krofr,je padel krvaveč 1 na tla Chicago, 111. — Odbor Slov Mlad. Sam. Podp. Društvo Danica naznanja cenj. občinstvu in vsem društvom v Chicagi, da bodo Društvo Danica priredilo dne 24. Aprila 1921 krasno zgodovinsko igro "Legionar-ji", ki se bo v prvič vprizorila v A-meriki, in sicer bo igrana v Lithuanian Mike Meldazis Dvorani, 2242-2244 West 23rd Place. Natančnejši program bo priobčen v tem listu pozneje. Toliko v pojasnilo vsem društvom z namenom da se ne bi prirejalo drugih ravno na isti dan drug drugemu v škodo. Odbor Društva Danica. --o James City, Pa. — Dne 29. septembra je tukaj umrla naša rojakinja Marija Skerlj roj. Avsec, doma iz Gorenjega Jezera pri Cirknici. Tu kaj zapušča žalujočega soproga, štiri nedorastle otroke, eno sestro, katera je prišla pred tremi meseci iz stare domovine, in dva brata. V stari domovini pa zapušča ljubljenega očeta in mater. Pokojnica je bolehala nad tri leta za sušico. ^ila je večletna naročnica Ave Maria. Vsem naročnikom lista Ave Maria pokoj-nico priporočam v molitev in blag spomin.-Bodi ji lahka žemljica tuja. Jezus in Marija naj ji dodeli, da duša v rajskih višavah se večno veseli. Frank Debevc. --o—-—-- IZ NEW YORKA. na tla. Stotnik Mr. John Maček je hotel na zviti način osvoboditi svojega stričnika Jakoba iz vojske, pri čemur mu je njegov vedno šaljivi "bursk" Jernej, Mr. Joe Podboršek nagajal in delal zapreke in preglavice: vendar stričnik — sin Jakob, zavedajoč se njegovih navodil, se mu je odločno uprl in zato ga je stotnik poslal s patruljo poizvedovat za sovražnikom, češ, pa pokaži kaj znaš. Izvrstno je četovodja Jakob rešil dano mu nalogo s svojimi izvežbanimi tovariši — a bil je sam smrtnonevarno ranjen. Sanje materine so se uresničile. Šla je z Urško njegovo za-rocenico ga obiskat v vojaško bolnišnico pri Gorici, kjer je dalj časa v nezavesti in njegovo življenje je viselo na niti. V takem stanju ga najdeta mati zaročenica. Po s-krbnem prizadevanju zdravnika Dr leko nadkrilil naše pričakovanje. Poročeval« P. S. Ker se niso mogli mnogi ši rojaki iz New Yorka in Brooklyna udeležiti igre "Slovo in vrnitev' oktobra, zato se ista ponovi na spi šno željo dne 31? oktobra ob 5. popoludne na 62 St. Marks Place v New York. --o-- CHICAŠKI KATOLIŠKI SLOVENSKI MOŽJE IN FANTJE! Kakor smo zadnjič sporočili na kratko, sklenilo je društvo Najsvetejšega Imena mož in fantov, da priredi slavnostni družinski večer drugo nedeljo meseca novembra v spomin triletnice svoje ustanovitve in za ponovljenje prvega duha in prve gorečnosti, s katero se je to lepo društvo v Chicagi začelo, ki je pa iz raznih uzrokov kmalu po ustanovitvi pešalo. Vsi, ki so bili kedaj člani, ali vsi, ki se zanimajo za društvo, bodo imeli ta večer priliko šu-ti veliki pomen in namen tega društva- Ta večer bode pa nekak slavnostni večer tudi našega mladeniŠ-kega kluba sv. Štefana. Tudi fantje se bodo ta večer zbrali na tej večerji, da pokažejo, da so Chicaški fantje pravega duh# in pravega srca. Zadnje čase je klub začel izvan-redno lepo napredovati. Ta večer bodo povablj eni tudi vsi fantje, ki še niso člani kluba, da pridejo in da bodo čuli pomen tudi mladeniške ga kluba za našo naselbino. Te dni razpošilja pripravljanj odbor vabila in vstopnice raznim članom in prijateljem da jih razpečajo med svoje prijatelje. Na ta družinski večer so povabljene pa tudi žene našega Materinega društva in vse druge žene in matere in naše članice dekliške družbe. Ta večer bode na nekaka velika akcija za vsa ta štiri cerkvena društva, da se bodo vsa poživila. Kosa, Mr. Valentin Kreč in bolniš- navdušila in prenovila za novo krep kili nnefroin.'- n Miss N. Rauch mu je rešilo življenj. Mogel se je povrniti ozdravljen domov, kjer je našel svoja povrni vsa se brata in druge tovariše ter vsi skupaj obhajali preveselo in srečno vrnitev i2 do]ge svetovne vo. Fo Je kratka vsebina igre, katero so vsi igralci dobro, nekateri prav niojstersko vprizorili. Ker je bilo tohko ljudi in so nekatere matere prinesle sseboj male otročiče; zato mS° m°8]i slasti v šetrtem in petem dejanju oddaljeni razumeti vseh igralcev. In to bodi nauk in opomin v pr,hodnje da se poslušalci, tudi oddaljeni pri igri tiho zadrže in da zlasti malih otročičev ne kaže jema-)U S Seb°i k daljšim predstavam." I-gra je v vsakem oziru prav dobro vspela zato so pa tudi igralci ter r- Arkuz,J Somrak želi zasluženo priznanje, ki je spisal igro, izveibal igralce in vodil igro. Po igri je nav_ dušeno zapela "Domovina" ljubko pesem ^Blejskemu jezeru". Ciste- rjev, kar je gmotni vspeh iVtv* ko in navdušeno društvo delovanje in pa, da jim pridobimo novih članov. Rojaki, kupite vsi vstopnice! Cena 50c. Dobe se pri vseh članih obeh društev možkega in fantovskega, in pri našem uredništvu. Povablj eni bodo najboljši angleški govorniki mesta in pa tudi slovenski iz okolice. Vabljeni so tudi člani iz naših sosednih občin, Joliet, Waukegan in South Chicage. (Dalje na 3. strani.) KOLEDARAYEMARIA VABILO NA NAROČBO ZA 1921 V kratkem času izide "KOLEDAR AVE MARIA" za leto 1921. S tiskom hitimo s polno paro. Nad pet tiJoč naročil imamo že do sedaj. Zato nujno opozarjevamo vse rojake, ki bi hoteli imeti Koledar, naj ga nemudoma naroče in naj nikar ne čakajo. Jako veliko ga bode šlo tudi v staro domovino. sporočamo, da sedaj pošiljamo denar v stari kraj v kronah najceneje po dnevnem kurzu. VSE POSILJATVE SO IZPLAČANE v ljubljani ^sr;^izpi— - — PriEa ^ v stj^ VFmpert^f,jUj^ ~ ^ Pranje denarja ja v sfari r^"1- B-ZZnŠ™ ^ kar šf VateTr' ""T®?- P°S'aH je bil točno izP'^an, 2a kar se \ am lepo zahval,m in Vas bodetn tudi drugim nri porosal. — J. Burgs taller." p Takih in enakih zahvalnih pisem imamo na stotine. Vsak bode točno in pošteno Rojakom se priporočamo! postrežen. Orde^avXrmiP°ŠIjete ^^ P°Šniaite P° Postal Money Order, v ceku ali pa v priporočenih pismih y Pisma naslovjte: 1849 West 22nd Street, "EDINOST VAŽNA OBJAVA NAŠEGA GENERALNEGA KONZULATA V CHICAGO, ILL. I. Vsi državljani Kraljevine SHS, ki žele potovati v domovino in ki nimajo svojega potnega lista, naj se ravnajo po sledečih predpisih. Ako so taki rojaki zunaj Chicage, potrebno je da pošljejo sledeče stva ri na konzulat: 1. Prijavno listino, po katero treba na konzulat pisat in katero treba preje natanjčno izpolniti, to je na-tanjčno odgovoriti na vsa vprašanja, ki so na tej listini. 2. Dve sliki, ki pa morajo biti najnovejše, kakor dotičnik izgleda takrat, ko misli potovati. 3. Dokaz, da je dotišnik res Jugoslovanski državljan. Ta dokaz je: al kak stari potni list iz bivše Avstrije, ali krstni list, ali poročni list, ali vojaška knjižica, ako ni tega, morda kake društvene diplome ali spričevala. V skrajnem slučaju, če kdo vsega tega nima, pa zadostuje, kako pismo, katero je dotičnik sprejel od doma, toda samo od bljižnih sorodnikov. 4. Takso $2.00 za državljane iz Črne gore in iz vseh pokrajin, ki so preje spadali pod Avstrijo, to se zahteva od vseh teh državljanov od leta 1919. od kar se je naša država ustanovila. Oni državljani, ki so pri šli, iz stare Srbije pa niso svojega potnega lista ponovili plačajo $1.20. od dne. ko prišli sem v Ameriko. I-sto velja tudi o Makedoncih, toda za nje samo od leta 1912. II. Za takozvani "vize" podpis potnega lista, se plača 70c. Za državljane ameriške, ki hočejo potovati v Jugoslavijo pa $10.00. III. Generalni konzulat legalizuje, to je uradno prizna veljavnim v naši državi samo take dokumente, katere je že preje kak notary public pod pisa in zato se plača za državljane Ameriške takse $2.00 za vsak podpis Za državljane Jugoslavije pa 70c. ako morejo dokazati, da so res državljani Jugoslavije. Konzulat bode legalizoval samo podpise onih javnih notarjev (Notary Public), ki so registrirali v pisarni generalnega konzulata svoj podpis in svoj pečat. Vsak notary public se more registrirati. ako pošlje konzulatu registracijski papir, ki je podpisan in potrjen od oblasti okraja, kjer izvršuje svojo službo. Izvzet je slučaj ako je podpis notarja potrjen od County Clerka. IV. Ako hoče kdo priti sem v Ameriko je potrebno, da ima dovoljenje za to od domačih oblasti in "vize" a -merikanskega konzulata v Belogra-du ali v Zagrebu, Affidavit v angleškem in eden v našem jeziku potrjen od notarja public, ki je bil potrjen od tega generalnega konzulata in je plačal predpisano takso $2.00 ali ako je naš državljan 70c. more služiti samo za to, da dobi dotični lažje "vise" od amerikanskega konzulata v starem kraju. Opomba: Affidavit v našem jeziku je treba predložiti našim oblastem, enega v angleščini treba predložiti amerikanskem konzulatu do-rna in enega pri prihodu v Ameriko na Ellis Islandu. Poleg tega se naznanja še sledeče, kar je objavilo ministerstvo za notranje zadeve Kraljevine SHS: "Tukajšni amerikanski konzul je izdal sledeče navodilo glede potovanja v Ameriko: Osebe, ki žele potovati v Ameriko, morajo imeti izjavo zunjanjega ministerstva, s katero se jim dovoljuje izhod iz dežele. Na tej izjavi mora biti imena očeta in matere, ali moža in žene in možkih otrok do 16. leta in ženska do 21 leta. Starejši otroci, ako gredo iz dežele, morajo priti sami na ameriški konzulat, da dobe posebni "vize". Vsakdo pa mora imeti policijsko spričevalo o tem še so za časa vojske služili v vojski to je ali so služili v Avstro-ogrski vojski. \ si ki prihajajo v konzulat po potni list za Ameriko, morajo prinesti še posebno sliko, ki se spravi v arhivu konzulata." V. Generalni kozulat v Chicago dalje naznanja, da uraduje vsaki dan od 9. do 12. dopoldne. Popoldne se pa rešujejo stvari, ki so prišle dopoldne v urad, da jih tako vsakdo dobi že takoj drugi dan. Tako bode mogoče da bodo oni, ki stanujejo izvan Chicago, dobili svoje papirje že takoj popoldne ob 3. Seveda se mora pa tudi v tem slučaju vsakdo priglasiti že dopoldne v pisarni- VI. Kdor prosi za te papirje potom pošte, se prosi, naj gotovo priloži takso v takozvanem Money Orderu ker ako se pošilja iz bolj oddaljenih krajev potom osebnih čekov, država pri vsakem čeku nekoliko zgubi, koliko računajo banke, za zmenjavo črkov. VII. Tudi se opozarja vse. — zlasti javne notarje in odvetnike, ki pošiljajo svoje dokumente pismeno, da naj pri lože vsikdar tudi natanjčno pojasnlo za koga se prosi te dokumente. . Kdor se obrača na konzulat radi kakih posmrtnin ali tožba in prošenj naj pazi, da bode vsikdar napisal natajčno ime in priimek, mesto in okraj osebe, katerih se tika. VIII. Radi lepšega pregleda, naj dostavimo še kolike so takse raznih konzulatov : Angleški konzulat . ..........$2 50 Franooski " ..........$2.00 Italijanski " ..........$3-88 Belgijski " ..........$0.60 Grški " ..........$1.20 Poljski " ..........$2.50 Molitvenik za amerikanske Slovence. Spisal Rev. Kazimir Zakrajšek ..................................$1.00 Večna Molitev pred Jezusom v Zakramentu ljubezni.. .$2.00 Kruh Življenja. Štirideset različnih obhajilnih molitev. .$2.00 Bodi moj naslednik! ................................$2.00 Nazaret, molitvena knjiga v češčenje svete Družine. .. $2.00 Hvala Božja........................................$1.50 Naročnina in pisma pošiljajte na: SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS 1849 West 22nd Street Chicago, Illinois ROJAKOM V SHEBOYGAN, WIS.! Kadar želite poslati denar v staro domovino se obrnite na rojaka . MIHAEL PROGAR 1621 N. 9th STREET SHEBOYGAN, Wis. Varno in zanesljivo pošilja denar v stari kraj, vsaka pošiljatev je jamčena. Švicarski konz. za tri mesece I2.10 Švicarski konz. za 6 mesecev $5.10 Rumunski " ..........$2.10 Čeho-Slovaški " ..........$2.00 IX. Naslov Generalnega Konzulata: Consulate General of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes. Adams Ekspress Building, 115 So. Dearborn St., Chicago, 111. X. Države, katere spadajo pod juris-dikcijo konzulata v Chicago, 111., so: Arkansas; .Illinois; Indiana; Iowa; Kentucky; Loisiana; Michigan; Minnesota; Missouri; Tennessee; Wisconsin. Iz Generalnog Konzulata u Chicagu. -o- Iz Sovenskih naselbin. (Dalje in 2. strani.) Cleveland, O. — Novic, dobrih in slabih, veselih in žalostnih, je v naši metropoli vse polno, kakor je pač pričakovati- Naj omeninio na kratko le glavne. Novih obrazov se po naših cestah vidi te dni vse polno. Katerikoli dan, posebno ob nedeljah, lahko vidiš nove naše sosede, kako se s-prehajajo po St. Clairju ter začudeni ogledujejo postave že bolj starih in uspešnih naseljencev. Ko človek gleda te obraze se nehote vpraša, kako dolgo bodo tako lepo naravno rudeči in zdravi. Zaboli opazovalca ko pomisli, kako hitro bo najbrž od šuma in napora v brezčutnih naših tovarnah zamorjeno to čvrsto in buj no zdravje iz domačega zraka in od slovenskih planin. Veseli m smehlja je prihajajo v tujino med svojce. Po srečo so prišli, in srečo jim želimo, čeprav vemo. da jo mnogi razočarani ne bodo našli. Dobrodošli! Mr. Matija Holmar, naš v obče znani in spoštovani organist in pe-vovodja se je tudi dne 6. oktobra vrnil iz stare domovine. Bil je na shodu v Mariboru, katerega navdušeno opisuje kot nekaj veličastnega. Tudi druge razmere si je dobro o-gledal in marsikaj zanimievga ima povedati. Kakor se sliši, bodo Mr. Holmar in Mr. Grdina n drugi potniki iz domovine popisovali vtise na javnem shodu dne 24. oktobra- Gotovo bo to nekaj izredno zanimivega. Do sedaj tiha naša šola je zopet postala pravo mravljišče. Vse polno jih je teh naših Amerikančkov. Že prešteti jih ne moremo. Začne se že: pride človek do kakih 1000 pa kar pozabi katere je že vŠtel in ka- 1 terih še ne. Joj. to je direndaj! Zdaj Tonček Žanika podi, tam spet Jožek Nacka tepe. drugod Mihec "bolo" meče. tam iz onega kota Jakec beži ker je okno ubil. Micka se joka, ker jo je porednež malo sunil, majčkena Johanca se tudi kisa, ker bi rada šla domov k "dalici." Med vsemi temi pa vidiš osmorazrednike, kako se modro sem ter tja sprehajajo in se gotovo ji a skrivaj sprašujejo, če 7 so tudi oni kedaj bili taki.. Da bi Bog dal obilnega blagoslova delovanju neutrudljivih naših .sestra in jim pomagal iz teh majčke nih narediti dobre, značajne, in odločne mladeniče in mladenke. Pa "ohceti" smo imeli: Ena posebna zanimiva je pa bila ona pri Bambičevih. Naša Marijina družba je dala eno izmed svojih najbolj zvestih in vzglednih članic, ki se je Miss Josephine Bambich odločila z Mr. Jožefom Perpar stopitiv zakonski stan. Toda to ni izguba za družbo, nasprotno dobiček. Kajti dobiva s tem naša fara zopet eno družinico v kateri se gotovo ne bo pozabilo na Boga in na vero. Častitamo, ter želimo obilo sreče in božjega blagoslova ! Fair! Tudi to novico ne smemo izpustiti! V soboto se prične F&ir, ki vedno in zopet vzbudi kaj novega zanimanja za faro. Dela seveda je z njim dosti- Že celi mesec se tru- t di in dela naš skoro neutrudljivi g župnik, Rev. B. J. Ponikvar, da bi bilo več vspeha. Tu Bog tudi blagoslavlja njegovo delo, kajti kakor vse kaže, bomo kmalu i z dolga in potem — potem si bomo pa zavihali rokave in se pripravili na drugo dela, ki nas še čakajo. Seveda ne s-memo pri vsem tem pozabiti pohvalo, katero zaslužijo vsi dobri fa-rani radi sodelovanja in sloge, katera se sedanje čase čedalje več opazuje med nami. Toraj le še naprej na delo' Pa še svoje bolj hladne sosede ne pozabimo malo bolj vzbuditi za to dobro stvar. To omenjamo, ker smo gotovi. da ste vi naroči.iki Edinosti ob -nem oa tudi dob*-; in zvesti farani nase fare. Toraj še er.krat, hrabro na d-J«\ vsi skupaj* -o Cleveland, (Newburg), Ohio. _ Jesenski dnevi se bližajo. To vemo iz raznih znamenj, katera se kažejo v tem času. Listje na drevesih rumeni in odpada, prav tako, kakor tudi listi velikega drevesa človeštva. Danes odnesejo enega, jutri druzega tako, da prav res nič ni stalnega* na svetu. Ljudje kupujejo prehrano za mrzli zimski dan, ko ne bo prilike stopiti na cesto in kupiti potrebnih reči. Premog grmi v klet: in marsikje pogleda kak "ta črni" skozi okno v kleti- Pa ker ne manjka vode, se kmalo obeli malo z vodo, drugo pa z brisačo gospodinj v žalost. O ja, pa še eno znamenje je. ki kaže na jesen. V kleti se trk-ljajo sodi polni sladkega mošta. Dandanes nesmemo delati "vina" pač pa smemo mošt. Če pa mošt ne mara ostati tak kakor je bil narejen to pa nas ne briga. Mošt naj sam potem gori gleda. Grozdje je sicer drago, visi jako visoko, pa ven dar ne previsoko, da bi ga naši Slovenci, ki so vajeni dobre kapljice, ne dosegli. Če ne gre drugače, pa se malo stegne in ga vendar le doseže. Toda dosti o kapljici, biti moramo previdni, da nas ne sliši kak suhač. \ eselic koncertov, iger in druge zabave pa imamo sedaj vedno v izobilju. Nar "Dom" je vedno bizi ob nedeljah. Nekaj zanimivega pa nas čaka na 31. oktobra. Na tisti dan bode društvo sv. Antona praznovalo petnajstletnico in bo blagoslovih svojo novo zastavo. Zastava je jako krasna, ni je krasnejše na daleč o-koli, to bode rekel vsak, ki jo vidi-zastava nosi podobo sv. Antona z detetom Jezusom v naročju. Podo-kvarilo nikako pregibanje zastave, ba je delana na način, da je ne bo Po blagoslovi jenu; pa bo društvo priredilo vinsko trgatev v Narodnem Domu. Tam se zopet obeta lepa, priprosta zabava. Vsi so vabljeni. Ne sme pa biti človeško življenje samo v zemljo obrneno. ko je človek res ustvarjen samo za ta svet, ako je res samo žival brez duše, potem bi vsaj zgoraj navedena zabava bila le strašna ironija, kakor je na primer dobro kosilo obsojenca dan pred smrtno kaznijo. Človek zamo-re v resnici biti vesel in se zabavati le, če spozna da, kadar pride klic in mora zapustiti to življenje, da se začne potem drugo boljše. Zato pa ne bomo v bodoših dneh obrnili vso pozornost samo na telesne potrebe in dobrote, ampak bomo se spominjali tudi naše neumrjoče duše. V ta namen bomo pričeli 40 urno pobož-nost na 14. Novembra. Letos bode vodil to pobožnost Rev. Father Bombač, imel bode pridige vse tri dni. Pri spovedovanju pa bodo pomagali tudi drugi slovenski duhovniki, tako da bode vsak lahko prišel na vrsto v pravem času. Takoj prvo nedoljo po 40urni po-božnosti pa pričnemo z ferom- Letos bode največji cerkveni fer, ki smo ga še kedaj imeli. Različnih krasnih stvari že imamo in nam še vedno ljudje nosijb drugih. Tudi kupili smo nekaj zelo pripravnih stvari, da bodo ljudje zadovoljni. Pa kaj še vse bo, se niti povedati ne da. Pridite vsi od blizu in daleč na naš fer in priznali bodete, da tako po ceni in tako krasnega blaga še niste videli. Zato pa vsi na fer, od 20- do 29 novembra, a čiken dej pa bo še posebno veliko zanimivih stva" ri. Takrat bomo imeli godbo, da bo privzdigala vse pete. Fer se bode vršil v narodnemu domu na 3563, E. 80 cesta. Vsi ste vabljeni! Da bi prišli v Združene države, prišlo je sem v Ameriko nekako 300 Turkov kot upostencev na par-niku Guldjemal. Vlada je izvedela in preprečila, da se niso mogli izkrcati v New Yorku. Poljaki ženo "Medveda" (Rusa) proti njegovemu brlogu. Toda naj be ne pozabili, da ni dobro slediti medvedu prav do brloga. -o-:- Obleka dela človeka, mislijo ženske. Mož misli drugače. Radi mnogih ženskinih oblek se boji, da ga ne uničijo. Pripravite se za neodvisnost Varna banka, kamor nalagate svoj denar. I N Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kasper State Bank. Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET ■ Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer. m ...... * KRIŽARJI. i godo vinski roman ▼ štirih delih. Spisal: H. Sienkiewich. Poslov.: PodravmkL (Dalje.) Stari vitez se na to razveselil. "Vidiš jo! Vse ženske so enake; Jagjenka, tudi ti bodeš taka! Hvala Bogu, da s tema pretepačema niste imeli preveč opravka, kajti odkritosrčno rečeno, kar čudim se, da nista razlila svoje jeze nad Bogdan-cem." "Čtan je to hotel, toda Volk, ki je bil pametnejši, mu ni dovolil. Volk je prišel k nam v Zgrolice ter vprašal, kaj se je zgodilo z Jagjen-ko. Rekel sem mu. da je odšla po dedščino za opatom- On pa mi je dejal: "O tem mi vitez Matija ni ničesar omenil/4 — "Ali je morda Ja- I gjenka tvoja, da bi se ti moral spo- | vedovati ?" sem mu rekel. Ali on, 1 pomislivši nekoliko, je dejal: ''Resnica je, da ona ni moja!" Ker je pa bil bistre pameti je takoj sprevidel da nas in vas pridobi za-se, ako bo branil Bogdanec pred Čtanom. In stepla sta se, pošteno naklestila drug drugega, na to pa sta pila na smrt kakor zmerom." "Bog, usmili se Volkove duše!" reče Matija. Na to se globoko oddahne, zadovoljen, da v Bogdancu ne dobi druge škode nego ono, ki jo je povzročila njegova dolga odsotnost. In res je ni našel; nasprotno so se mu pomnožile črede; iz povsem malih žrebet so vzrastli že dveletni konji, od katerih so bili zlasti nekateri nenavadno veliki in močni. Škodo je imel samo v tem, da mu je nekoliko ljudij zbežalo, toda teh ni bilo mnogo, kajti zbežati so mogli samo v ležijo, tam pa so nemški ali ponemčeni vitezi ravnali ž njimi mnogo huje nego poljsko plemstvo. Staro veliko poslopje se je že močno nagnilo ter pretilo zrušiti se. Strop je popolkal, stene so se skrivile, tramovi, ki so bili že več sto let stari, so začeli trohneti. V vse sobane, v katerih so nekdaj stanovali sloveči bogdanski Gradovci, se je ob deževnem vremenu stekala voda. Strop in streha sta bila razdrta ter semtertje pokrita s svežim mahom. "Ko bi se vse popravilo, bi utegnilo nekaj časa še držati, ker se je še le pred nedavnim jelo podirati", je rekel Matija staremu obskrbniku Kondratu, ki je za časa njegove od sotnosti tukaj gospodaril. Ali čez trenutek je dodal : "Jaz bi še tukaj prebil do smrti, toda Zbišku je treba postaviti graščino." "O, za Boga, graščino!'4 "No. čemu ne?" To je bila najpriljubljenejša starčeva misel : postaviti graščino Zbišku in njegovim potomcem. Vedel je, da plemiča, ki ne čepi v navad- nem dvoru, marveč za nasipom in o-grajo, v kateri stražnik opazuje o-kolico ter takoj naznani, kaj se godi v njen, smatrajo sosedje za nekaj več in da tak lože doseže kako dobro službo. Za-se Matija dosti ni poželel, toda zastran Zbiška in njegovih potomcev ni hotel, da ostane pri starem, in to tem bolj, ker jim je sedaj tako narastlo imetje- "Samo, ko bi še vzel Jagjenko", si je mislil, "in si ž njo vred pridobil Močidol ter opatovo zapuščino, pa bi nam nihče ne bil enak v okolici — kar Bog daj !" Vendar vse to je blo odvisno od tega, ali se tudi Zbišek vrne, kar pa je bilo jako negdtovo in odvisno od milosti božje. Radi tega je dejal Matija sam sebi da mora biti sedaj z Bogom v najboljšem prijateljstvu, ter ga z ničemur ne žaliti. Radi tega je tudi cerkvi v Krešnji daroval medu in voska, kož in zverin, a nekega večera, ko je dospel v Zgo-relice, je rekel Jagjenki: "Jutri odrinem v Krakov, na grob naše svete kraljice Jagvide". Ona vstane prestrašena s klopi ter ga vpraša: "Ali ste dobili kako slabo norico ?" "Nisem dobil nikakih novic ker jiš še ni sem mogel dobiti. Ti se še spominjaš, da sem takrat, ko sem bil bolan in si šla ti z Zbiškom po bobrovo mast, napravil obljubo, da hočem potovati na ta grob, ako mi Bog vrne zdravlje. Vsi so me za takrat pohvalili. In res. Gospod Bog ima dovolj svetnikov, toda marsikateri ni vreden toliko nego naša kraljica, katera mi ne odbije prošnje, ko jo poprosim za Zbiška." resnica!" reče Javi ste se še le pred nedavnim vrnili z dolgega pota." "Kaj za to! Rajše vse nakrat o-pravim, potem pa hočem mirno doma sedeti, dokler se Zbišek ne vrne. Samo če se naša kraljica potegne zanj pri gospodu Jezusu, pa mu Nemci, navzlic njih izbornemu o-rožju, ne bodo mogli škodovati. Potem mu še z večjo nadejo postavim graščino. "Kosti imate še zdrave/4 "Kajpada, krepak sem še. Toda povem ti nekaj drugega. Naj Janko. EDINOST" YPRASALNI KOTIČEK di pismeno? Odgovor: Ako mislite pod besed- nico "pismeno", to, da bi kdo po Vprašanje: Na veliko soboto po pošti pisal kakemu duhovniku in se vstajenju sem videl, da so v več dru j mu pismeno obtožil svojih grehov zinah jedli svinjsko meso- (šunko).' in duhovnik bi mu enako pismeno Tudi jaz sem to storil. Ali je bilo poslal sveto odveZo, potem je seve-to prav?.- L. M., Chicago, 111. | da odgovor--ne, Odgovor:—Da! Nove cerkvene . Ako pa mislite samo, da bi kdo postave določujejo, da se konča šti-|prišel k spovedi in bi dal spovedni-ridansjki post že veliko soboto opol ku syoje grehe napisane, da bi jih dne po 12. urT. Kdor toraj veliko so- duhovnik vpričo spovedenca prečital "To je živa gjenka. "Toda boto obedva po 12. uri ima lahko je pa seyeda odgovor z «da," kar se meso in potem seveda celo popol- zgodi vedno> kadar pride k spovedi dne in zvečer. " kak mutec ^ SQ- naučeni, da svoje Vprašanje:—Imam sovražnico, kr grehe napišejo in jih dajo spovedni-noče z menoj govoriti. Storila ji ni- ku. Spovednik grehe prečita in ako sem nič žalega in nikakor ne morem | se mu zdj kaj pomanjkljivega, spo-vedeti, kaj bi ji storila, da je jezna j vedenca zopet pismeno vpraša in ta na me. Da bi ji pokazala, da nočem 1 mu pismeno odgovarja. Enako mu jeze, sem je obiskala. Z možem sva j pismeno napiše nauk, kateri se mu bila tam. Pa me niti pogledala ni.— zdi primeren in enako mu tudi po- \ . J.» Cleveland, O. " koro naložo pismeno. Za zdraveea Odgovor:—Vi ste storili svojo dolžnost in nimate več dolžnosti jo ogovarjati. Sedaj je pa njena dolžnost, da pride k Vam, ker drugače je v nevarnosti, da živi v sovraštvu. Kdor pa živi v sovraštvu, ta je pa v nevarnosti, da sprejema vse sv. zakramente nevredno ker ako mi ne odpuščamo, tudi Bog nam ne bode: "Odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom." Vprašanje: Zamudila sem sveto mašo; ko je bila že pridiga sem prišla. Ali sem ono nedeljo bila pri sveti maši? Odgovor: Mislite vprašati, če ste zadostili dotično nedeljo svoji nedeljski dolžnosti, kaj ne? Ako mislite to, potem je odgovor z "da" ker so samo trije glavni svete maše. Seveda pa niste bili popolnoma brez greha, ako je bila nemarnost uzrok. da ste prišli prepozno. Vprašanje: Ali bi mogel kristjan sprejeti zakrament svete pokore tu- ki ima veselje do potovanja, odid« z menoj- Iskušen človek sem in znal j ga bom krotiti. Ko bi se pa le kaj pripetilo, ker ga roke močno srbe, tudi veš, da se znam dobro boriti bodisi že peš ali na konju, z mečem ali s sekiro." človeka seveda je prava oblika svete spovedi — izpoved, t. k. iz povedati je se je treba. lovu?" — "Da, v eni uri sem vstrelil sed< najst rac." — "Ali so bili divje?" — "Race ne, pač pa farmar." Kupovalec: "Ali lahko zamenjam sn co pri tej mizi?" Trgovec; "Ne tukaj, zato imamo be." Učiteljica: "Povej mi, koliko prebivs cev ima Chicago." Učenec: "Ne poznam vsega -smo bi tam le nekaj tednov". Mati: "Kirinov fant je najslabši v cel šoli. Drži se proč od njega, kar se da." Sin: "Saj se: Kirinov je zmiraj pj v Šoli". PONAREJEVALEC." Snažitelj je prišel v obzervatorij in gledal profesorja, ki je s teleskopom o-pazoval zvezde. Slučajno se zvezda vtr-ne. Začuden vzklikne; "Ta pa znal To vam je strelec! Komaj je pomeril, že je padla zvezda." Deček je prižgal svalčico za plotom. Ko zagleda očeta, jo vrže proč. Mimo prideta dva vrabca. Prvi vrabec hoče bliže, drugi ga pa svari "Nikar to eksplodira : čul sem, da je razneslo pamet že veliko dečkom." Neka gospa je opazovala dečka, ki je posipal ledena tla pred hišo z žaganjem. "Toje prava ljubezen do bližnjega." Deček; "Saj, ni res; to je žaganje." Dentist, ko odstranjuje živec iz zoba: "Vas gotvo boli, ker je ta živec že sko-ro mrtev". Bolnik: "Z umirajočim bi morali p& že lepše ravnati". — "Papa sedaj pa vem, zakaj pravijo otrokom, da ne smejo vpraševati toliko stvari." — "Zakaj?" — "Zato, da stariši ne pokažejo, kako [Tnalo znajo." "Kako je, prijatelj, si imel srern na Na svetu so vedno bili ponare-valci, ki so poskušali ponarevati v-sak pridelek, bodisi že te ali one vrste. Pred dva tisoči leti so se ponarejevalci pojavili po svetu prav tako kot danes. Latinski pesnik Horace, je v svojih nesmrtnih pismih imenitno bičal take ponarejevalce posebno jih je opisal v njegovi slavni knjigi CUSB". Kakor razni ljudje radi pona^eju-jejo lepe pesmi in drugo, tako sesajo ponarediti dobra 111 zanesljiva zdriv'la Vendar jn, !-anareievalec je za nič. Zatorej če hočete kupiti nima vspeh: vsako ponarejevanje dobra zdravila, kupite si take ki ^e l/delujejb po originalnih receptih In ce vi hočete kupiti zdravila kot na primer za siab tek zapinnje. glavobol, ncrvoznost itd., potem si Vi morate kupiti originalno "TRE-NF.fTKVO GRENKO VINO". To zd :ivilo ne nosi pr.-izneega ime na, to dokazujejo številni uspehi ki jih je doseglo "TRINERJEVO VINO" sirom sveta. Kadar boste kupovali te zdravila, vprašajte Vašega drugista ali lekarnarja vedno le za originalna "TRINERJEVA Z-DRAVILA." JOSEPH TRINER COMPANY 1333 — 45 So- Ashland Aye. Chicago, 111. Društvo Sv. Frančiška Seraf. K. S. K, lednote ima svoje seje vsako drugo soboto v mesecu na 2 St. Mark's Place, New York, N. Y. Sprejema člane od 16—50 leta za zavarovalnino $250.00, $500.00 in $1000.00 in bolniško podporo. Zavedni rojaki, pristopite k temu preko-ristnemu društvu, ki je eno izmed naj-agilnejših v New Yorku. 8L0V. KAT PEVSKO DRUŠTVO •• L I R A " Sior. Kat. pevsko društvo Lira, Cleveland, Ohio. — Predsednik: Aaton Grdi-na ,1052 E- 62 St. Podpredsednik in pe-▼ovodja: Matej Holmar 1109 Norwood Rd. Tajnik in zapisnikar: Ignacij Zupančič 1173 Norwood Rd.: Blag. Fr. Matja-šič,- 6515 Edna Ave. olektor: Antor Hlabše str- Pevske vaje so vsaki torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer. Seja vsaki prvi torek v mesecu. JAVNA ZAHVALA! Cenjeni g. J VVahčič: — Jaz sem rabila Vašo hvale vredno ALPENTINKTURO za lase za katero se Vam najlepše zahvalim, lasje so mi takoj prenehali spadati in so mi srosti dolgi in krasno narastli. želim Vas priporočati vsakemu, kateri bo v takt potrebi ko sem bila jaz, da nisem rabila Vaše tinkture bi vse lase zgubila, zatoraj •se Vam še enkrat lepo zahvalim, Vaša rojakinja. Mrs. Anna Beketich, 314 Second Ave Johnstown, Pa. Alpenpomada za moške brke in brado. Bruslintinktura za sive lase od katere postanejo moškim in ženam popolnoma naturni lasje kakoršne ste v mladosti imeli. Wahčič Fluid ozdravi vsaki najstariji Revmatizem, kostobol, ^ . lOKan, nogah ali križicah se ozdravi v 5-tih dneh popcTnomai' Rane. opekline. turove, kraste, grinte in lišaje, potne noge, kurje očesa, biadovice. debelo kožo na nogah in ozebline, vse tej bolezni se v 3 dneh popolnoma o. Jravijo-- Pišite tako i po cenik in krasni žepni KOLEDAR za pošljem popolnoma zastonj. n... HOLLANDER n r L,rs*H. o. STERN Uentists 1355 E. 55th St. vogal St Ciair Ave. n/,d lekarno. Ure Od 9. dopoldne do 8. zvečer. Zaprto ob sredah popoldne in ob nedeljah. PODPIRAJTE MOŽA, KI VAS PODPIRA. FRANK SUHADOLNIK eliko stori zk "Ave Maria" in iški tisk. Edinost," zato ker je navdušen za kato- Rojaki, ali ne mislite, da tak On je zastopnik za ta dva lista. mož zasluži, da kupujete pri njem on ima leto- 1920 VELIKO ZALOGO OBUVAL. , 0 _ Ljubeznjiva in točna postrežba St" CUir Ave" ^ CLEVELAND, OHIO. JAKOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave N. E Cleveland. O. V ZALOGI IMAMO SLEDEČE ANGLEŠKE ^ MOLITVENIE. My Prayer-Book......................v.............$2.00 The Young Man's Guide ........................... 2.00 The Catholic Girl's Guide ........................... 2.00 Manna of the Soul.................................. j.oo Rejoice in the Lord ..................'................ 2.00 The Prisoner of Love................................ 2.00 With God .........................................2.00 Blessed Sacrament Book ............................ 2.50 Visits to Jesus in the Tabernacle ... .v................. 2.00 The Communion Prayer-Book .......................50 The Communion Prayer-Book, zfata obreza............ 1.25 Child's Prayer-Book . ............................".....25 Key of Heaven...................................... I OO The Vest Pocket Manual of Devotions................ 1.00 4 4 * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Vsa pisma naslovljajte: — SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS, 1849 West 22nd Street, Chicago, Tllinois. _ _1 A _ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ROJAKI 4**44444444444444444444444444 Ki želite dobiti sorodnike iz starega kraja, pišite nam za pojasnila, ki jih damo vsakemu popolnoma brezplačno.. VARNO IN ZANESLJIVO POŠILJAMO ... Denar v stari kraj najhitreje in najceneje. .... ROJAKOM! Ki žele potovati v stari kraj, preskrbimo potne liste. IZVRŠUJEMO VSA NOTARSKA DELA: ..........MICHAEL ŽELEZNIKAR Notary Public VSA PISMA NASLAVLJAJTE NA: "EDINOST" 1849 W. 22nd St., Chicago, DL ________