Leto II., štev. 23
V Celju, četrtek dne 20. aprila 1022.
PoStnlna plačana v gotovini.
Posamezna številka K 2 —.
Skriti nameni in tajni cilji u delouaniu, lo so lastnosti vseh meščanskih strank.
„Selo“.
GLASILO ZEMLJORADNISKE STRANKE ZA SLOVENIJO.
Izhaja vsak četrtek.
Stane celoletno................20	Din. (80	K)
„ pol leta..................10	Din. (40	K)
za inozemstvo..................35	Dinara letno
za Ameriko......................1	Dolar
Uredništvo in upravniStvo lista: Celje, Razlagova ulica 11.
Glavni urednik: Anton Novažan.
Oglasi za vsak mm višine stoipca (64 mm) K 1*20 Mali oglasi do 30 mm stolpca (64 mm). . K 1*-
Pri stalnih inseratih znaten popust.
Naprej, mladina.
Obupne gospodarske in politične razmere v Jugoslaviji so zakrivili predvsem starci, politični starci iz nazadnjaških temnih časov pokojne Avstrije. Ti starci so vzeli po prevratu vso oblast v svoje pohlepne stare roke, tako pri Slovencih, kakor pri Hrvatih in Srbih. Mladina je bila po vojni raztresena, izmučena po vojnih naporih, dočim so starci bili spočiti in so imeli sredstva, ki so jih doma v zapečku nabasali v svoje skopuške nogavice.
Politični starci niso samo starci po letih, so tudi mladi politični starci, ki se iz strahopetnosti drže nazadnjaških nazorov in se klanjajo vsakemu mogočniku tega sveta.
V	starih časih so starce pobijali ali pa so jih pometali v vodo. V modernih časih tega ne delamo, nekaj ker so starci pametni in se sami umaknejo mladini, nekaj pa ker prevladuje nazor, da starci zaslužijo spoštovanje mladega naraščaja.
V	življenju moramo starce spoštovati, kakor nam veleva četrta božja zapoved. Za politiko pa ni četrte božje zapovedi in zato moramo, mi mladi; pregnati starce iz politike in javnega življenja sploh.
Le poglejte jih, naše politične starce, kako verižijo z načeli, kako počasi hlačajo okrog vsake potrebne reforme, kako se njih otrpli možgani zagledajo v vsako stvar, kakor spomladi žaba v solnce. Ti naši'Hribarji, Kukovci, Korošci, Šušteršiči, Kristani in Mrmolje so politični starci, ki spadajo v ropotarnico zgodovine, kjer naj mirno čakajo, da izrečemo mi mladi svojo sodbo o njih javnem delovanju. Zakaj, mi nimamo upanja, da bi še kateri teh političnih starcev
mogel dati kaj silnega, svežega in resničnega v naši politiki, ki so jo tako temeljito zavozili, da slovenski kmet in delavec ne vesta več, kje jima glava stoji.
Na noge torej, mladina! Vi, ki Ste med vojno prehodili Evropo križem in popreko, bolj kakor svoje dni Napoleonovi vojščaki, vi, ki ste z brezmejnimi napori plačali svoja bogata izkustva o svetu in ljudeh, vi, ki ste bili priče največjih dogodkov, kar svet stoji, ali bodete zdaj doma molčali? Ali bodete dopustili, da nam usodo krojijo onemogli starci, ki so vrh vsega še možgansko slabi neznalci? Ali bodete dopustili, da traja dalje to obupno gospodarsko stanje v naši svobodni državi, ki ste jo zidali vi s svojimi mukami, napori, da, s svojo srčno krvjo ? Ali bodete dopustiti, da nam vladajo starokopitneži, ki tlačijo vsako svobodno voljo k tlom in vsak visoki polet vežejo na svoje otročje kaprice in blebetajo neumnosti in se plašijo vsake sence?
Ne, mladina hoče zdravja in svobode 1 Mi nismo vstvarjali Jugoslavijo, da bi bila nazadnjaška in srednjeveška, ampak mi smo trpeli ža njo, da bi bila moderna svobodna republika in da bi Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari dali svetu dokaz, da smo sposobni živeti za ideale Človeštva in Kulture.
Mladina Slovenije! Združuj se v našem taboru republikancev-zemljo-radnikov in vzemi v svoje močne roke usodo toli izkušene in nesrečne.naše domovine. .
Proč z onemoglimi starci, na noge, republikanska zemljoradniška, : omladina!	A, Novačan.
Sirite „Našo Vas“.
Svetovna politika.
Konferenca v Genovi.
Že dober teden zboruje na konferenci v italijanski Genovi 40 držav. Do sedaj pa ta konferenca ni pokazala nobenega pravega uspeha. Francozi se z vsemi silami upirajo ruskemu predlogu za razorožitev vseh držav na kopnem in na morju. Ta predlog je stavil zastopnik sovjetske Rusije Čičerin, ki je kot boljševik pravi strah vsem kapitalističnim ministrom na konferenci. Zadnje dni je izgledalo, .da se bo ta konferenca razbila, toda Angleži z državnikom Lojd Žoržom (Lloyd George) na čelu so znali na-sprotstva izgladiti in konferenca traja dalje. Zakaj Angleži imajo največ interesa, da pride do kakršnekoli sprave z Rusijo, ker je na Angleškem čez dva miljona delavcev brez dela vsled pomanjkanja surovin, ki jih pa dobijo lahko samo iz Rusije.
Važno pa je, da je ruski zastopnik Čičerin sklenil z Nemci zvezo, po kateri bo omogočeno živo gospodarsko življenje med tema velikima narodoma. Politična stran te rusko-”i?.mške zveze pa bo še le dozorela in dočakali bodemo, da bodo Rusi in Nemci, morda še v zvezi z gnilo Evropo in jo spravili na tir, kjer bi že davno morali biti: Združene evropske države brez militarizma in krez vojske. To je ruski ideal, to je naš slovanski ideal.
Nash Jugfoslavija, ki tvori s Čehi in Rumuni takozvano Malo antanto ne odlpčuje na konferenci: v Genovi prav nič, pač pa ima izbrati, kateri izmed nasprotujočih si skupin velikih držav se bb pridružila. Ker je naš parlament le slepo orodje vlade, ne more naše javno mnepje nikakor upli-
vati na držanje naših odposlancev na konferenci v Genovi.
Zdravo zunanjo politiko, ki bo odgovarjala čustvom volji in interesom našega prebivalstva, bomo imeli šele tedaj, kadar bo naše ljudstvo zastopano po pravih republikanskih zem-Ijoradniških poslancih.
Domača politika.
Muslimani so se izrekli proti vladi.
Na zborovavju glavnega odbora muslimanske organizacije je prevladala dr. Spahova avtonomična skupina nad dr. Karamehmedičevo centralistično. Ob koncu je dr. Spaho predložil rezolucijo, v kateri pravi, da se vrača jugoslovanska muslimanska organizacija k avtonomističnemu programu in da morajo strankini poslanci takoj izstopiti iz vladnega bloka ali pa položiti svoje mandate. Skupina dr. Spaha je pri glasovanju dobila 36, nasprotna pa le 13 glasov. Tako Centralizem ne samo pri nas Slovencih, ampak tudi pri Turkih zgubiva ,ba pristaših. Oba muslimanska ministra sta podala ostavko.
• y-.V '
Zemljoradnički zbori
V Bosni se Vršijo zborovanja zemljoradniške stranke, ki potečejo povsod veličastno. Škoda je le, da republikanska misel tudi v zemljorad-niški stranki ni pognala korenine. Do tega bo pa prej ali slej gotovo prišlo, ker le takšna oblika vladavine more jamčiti nemoten gospodarski razvoj kmetske zadružne države.
Voditelj zemljoradniškega pokreta
Br. Mihajlo Avramovič se nahaja že dalje časa na otoku Hvaru v Dalmaciji.
A. Novačan.
Jokeljland.
t Albinu Mikužu.
(Dalje). •
II.
Vrata so se zaprla za mano; še je rožljalo v ključavnici, še je tipala krog nje težka roka narednikova. Zatohli kisli zrak mi je udaril v lice; ; edino kar sem videl, je bilo majhno zamreženo okno, visoko pod stropom, v masivnosti mračnega zida kakor neko mrtvo brezizrazno oko. In vendar, skozi to okno je lila svetloba dneva in za njim je bila svoboda, ki sem jo zdaj tako jasno spoznal, ker je nisem več imel. Srce mi je nemirno planilo^ v grlu me je nekaj stisnilo, iztegnil sem desnico proti oknu in se opotekel »podtaknil ob človeško nogo.
— Strela, ta je pa še slep! — je zakričal raskav možki glas.
Na lesenem ležišču, komaj dve pedi od-tal visokem, ki pa je zavze-malo polovico tega mračnega prostora, so -ležali možje, drug ob drugem ka* kor snopi na njivi Pozdignili so glave
in iztegnili vratove kakor gosaki pred otročajem. Kamor sem pogledal, so me sprejele vprašujoče oči in dolgi radovedni obrazi. Stal sem neodločen in sram me je bilo.
v— Odkod so pa tega dobili? — je vprašal nekdo v močnem savinjskem narečju.
— Bb škoda lepih hlač; ki jih bo trgal na teh deskah, je opomnil o-krogloličen mladenič.
— Izvolite k meni! — me je povabil glas iz kota.
Dočim so se valjali drugi na go-,lih deskah, je ležal mož v kotu ob zidu na mehkem volnenem kocu. Bil je golorok in v nogavicah ter se je naslanjal na levi komolec. Imel je izrazito čokato glavo, majhno Kristusovo bradico in čudovito iskrene žalostne oči. Povedal je svoje ime in po glasu se je poznalo, da bi rad bil možat in neprisiljen.	. ■ ■
— Jaz sem, Albin Mikuž, tajnik občine Žaleč.
Razgrnil je gostoljubno svoj mehki koc in ihe'pbvabil k sebi.,Njegov sosed; se je uljudno umaknil in jaz sem
se zagvozdil med oba in sem legel vznak. Svoj lahki ošabni študentovski klobuk sem zagnal jezno v kot. Mikuž mi je začel pripovedovati historijo, kako so ga prijeli, kdo ga je bil naznanil in kako so ga žandarji prignali uklenjertega v Celje. Zatrjeval mi je, da je popolnoma nedolžen, da je njegova Vešt čista in da ga čisto gotovo izpustijo še danes, ker je za njega posredoval neki celjski advokat pri oblastih.
Vsak čas pričakujem, da se odprejo vrata! — je končal in uprl pogled na umazane duri, koder so begali kričeči solnčni žarki, ki so silili od okna.
— Kaj je novega zunaj? — me je vprašal plavolasi mož, po imenu Otorepec, in se pri besedi »zunaj* porogljivo nasmehnil.
— Evropski požar! sem odvrnil in povedal, kar sem vedel o vojni.
— Svinje so še zredile, klati jih je treba! — se je oglasil mož v krepkem savinjskem narečju.
Bil je v vojaški obleki, popolnoma novi, še čevlje je imel nove. Rudar
iz VVestfalije je moral tukaj, po povelju germanskih oblasti, k svojemu polku v Celje. Preoblekli so ga, on pa se je v jezi napil in izrekel hudo kletev zoper staro dunajsko veličanstvo. Zato so ga spravili v luknjo in ga bodo najbrž streljali. Toda njemu je vsejedno.
— Storim smrt na fronti ali doma z zavezanimi očmi, krogla je krogla! je dejal in se prezirno nasmehnil. Sem jim vsaj povedal, tem svinjam cesarskim, kar jim gre ! Hudičem ...
In je pljunil daleč na nasprotno steno in si odpel bluzo pod vratom. Bil je mož visoke zbite postave, s ponosno levjo glavo, črnolas, koziča-vega lica; imel je krasne črne goste brke, oči pa modre, mirne in silne, kakor jeklene. Žal, pozabil sem njegovo ime; imenujem ga pa danes Savinjčan, ker ga bomo še srečali.
Kadar je gOvoril, je stresal srdito
s svojo levjo grivo, smejal pa se je globoko iz prs, da je bobnelo.
— Kdo bi te streljal, zakaj bi te streljali? ;— ja dejal Mikuž prepla-šeho.	V
Domače vesti.
Shod naše stranke v Pristavi se vrši na Belo nedeljo dne 23. aprila ob 2. uri popoldne v prostorih gostilpe br. Hanjšeka. Pristaši udeležite se ga v obilnem številu.
Na seji „Vaškega sveta" v Ljubnem dne 9./ IV. 1.1. se je nabralo za tiskovni sklad „Naše vasi" 53 Din. Hvala in v posnemanje. — Pristaš naše stranke v Gornjemgradu —^ 1. P. — je daroval za tiskovni sklad „Naše vasi" 50 Din. Iskrena hvala. V posnemanje!
Nova slovenska beseda. Ljubljansko „jutro" je iznašlo novo besedo: Brzlec! Ta beseda se bo svetila kot napis poglavju naše zgodovine v teh žalostnih časih. Politični brzleci, praznoglavi brzleci, bahati brzleci, brzleci krmežljave volje, evnuško servilni brzleci in vsi drugi brzleci so zabrzlali našo politiko, da brzla nad prepadom. Svet pa se nam smeji, ker nas je demokratska gospoda zbrzlala. Estetska pa ta beseda ni in odklanjamo jo ravnotako kakor politiko demokratskih „brzlecev".
Enkrat za vselej vsem, ki nas napadajo, samostojnežem, klerikalcem, demokratom in socijalpatriotekom: Na psovke in osebnosti ne bomo odgovarjali. „Naša Vas" je resen in dostojen list in tudi nima prostora za neumnosti. Tudi so škribenti nasprotnih listov premalo izobraženi, da bi se naš urednik poniževal v besednem boju ž njimi. Pride pa še čas, ko bodo vsi ponižno trkali na vrata „Naše vasi" ... To velja posebno za stare žumalistične lokomotive, ki v zadnjem času, na novo zakurjene, prav nedostojno sopihajo.
Šušteršič zopet živ. Napisal je in v Ljubljani tiskal je knjigo „Moj odgovor" — v kateri odkriva zanimive reči o SLS. Stari volk ima še ostre zobe inje posebno g. dr. Korošca hudo ogriznil. Pravijo, da bo ustanovil novo stranko in da ima precej gospodov duhovnikov na svoji strani. Mi mladi republikanci in zemljoradnik! pa se smejimo. Vemo da vsa ta stara šara spada v ropotarnico in da nam svita veliki dan, ko bo ves slovenski rod v našem taboru!
Kleti se ne sir.e več. Pokrajinska uprava za Slovenijo v Ljubljani, oddelek za notranje zadeve je vsled zadevnega naročila ministrstva unutrašnjih dela odredila, da se javno preklinjanje, s kojim se izzove zgražanje ali pohujšanje, policijsko kaz-
— E, vojska je in Srbi so blizu! — je odgovoril Savinjčan.
Nekdo je zapel razposajeno, toda kakor pod zemljo:
„Stoji, stoji tam Beligrad Za gradom teče rdeča kri.
Da b’ gnala mlinske kamne tri. Tri... tri... tri...
— Kje pa si? — je vprašal Savinjčan.
Pevec se je privlekel izpod ležišča in držal v pesti nekaj čikov, ki jib je nabral pod deskami. Tudi ta je imel lepo vojaško obleko. Bil je „Kaiserjager" in je baje pobegnil od bataljona, ki je bil namenjen v Galicijo.
— Simulira blaznost... mi je <b?jal .Mikuž liho na uho. — He, Knez, kdo bo zmagal, ali Srbija, ali Avstrija? je vprašal vojaka.
Vojak Kne* ga je ppgledal prekanjeno, Nasmehnil se je narahlo, toda porogljivo; in je zapel iznova, ne da bi odvrnil pogleda od Mikuža: iNe grem poprej, domu,
Ne grem poprej domu,
Da kukovca zapela ne bo!
nuje po ces. naredbi z dne 20. IV. 1834, št. 96 dež. zak. Dobro bi bilo, da se tudi določno objavi, katere kletve so prepovedane, da nas ne bodo za vsakega ubogega „hudiča" zapirali.
Otvoritev novega mostu čez Muro pri Veržeju se izvrši v nedeljo 23. aprila ob 10. uri 30 minut na posebno slovesen način s službo božjo in cerkvenim blagoslovljenjem ob navzočnosti najvišjih predstavnikov civilnih in vojaških oblasti.
Krvave žrtve alkohola. Dne 16. t. m. zvečer se je odigral v go-slilni Kušarju v Kozarjih pri Ljubljani žalosten prizor. Andrej Divjak iz Podsmreke, 37 let star nasilnež, ki se je napil po drugih gostilnah je v vinjenem stanju prišel v gostilno h Kušarju, kjer je neprestano nadlegoval goste. Brez vsakega povoda je porinil gostu Kuclarju nož v ledja. Kuclar sprva nili ni vedel, da je ranjen. Šele ko je začutil, da mu teče kri, se je podal za Divjakom v vežo, kjer ga je isti sunil z nožem še v stegno, nakar ga je Kuclar vrgel na dvorišče. Ko je prihitel gostilničar Kušar pogledat kaj se godi, je dobil od Divjaka sunek v srce. .Kušar se je zgrudil mrtev v kuhinji, Kuclar pa težko ranjen. Po izvršenem zločinu je Divjak izginil, a orožniki so ga v pondeljek zjutraj izsledili spečega v neki lopi ter ga odgnali v zapor, Kuclarja pa so odpeljali z rešilnim vozom v bolnico.
Dopisi.
Iz Vuzenice ob Dravi: Delavnemu ljudstvu! Marsikateri delavec škoduje sam sebi, ker ne posluša svojega razuma in večkrat ne verjame niti svojim očem. Verjame pa hvallsanim besedam oseb, ki niso njegovega stanovskega poklica. Ti mu znajo lepo govoriti, ga žele tudi zastopati, a v srcu nimajo čuta za njegovo bridko delavsko usodo. Vsak delavni človek, najsi bo kmet ali delavec, naj bo ponosen na sam sebe, na svoje delo in svoje žuljeve roke ter si naj ne predstavlja drugih, ki živijo od njegovega dela za več vredne od sebe. Brat si moj, ki delo kruh je tvoj. Vsi, ki delamo smo si enaki. To si naj delavno ljudstvo na dlan svoje roke zapiše ter spoštuje sam sebe in svoje trpeče sotbvariše. Ne zaupajmo torej postopačem, ki se redijo od našega dela ter si čedijo svoje nohte delavcu v zasmeh. Zavedajmo se, da
— Na, Knez, cvebo! — ga je zaklical okroglolični mladenič in mu vrgel precejšnji čik v nastavljeno dlan. Knez se je mirno vsedel na deske in je delal iz čikov cigareto.
— Tudi tega bodo ustrelili! — je šepnil Mikuž in čez obraz mu je šinila huda skrb.
Imel je veliki strah pred smrtjo in „streljanjem*. Koj prvi dan mi je pravil, kako grozno mora biti, ko čakaš na „kuglo* z zavezanimi očmi. Kaj si le človek misli v tistem trenutku? Ves Mikužev strah se je pretočil tudi v moje kosti in v domišljiji sem videl tudi sebe samega, kako stojim z zavezanimi očmi in čakam „kuglo*. Toda jaz sem upal, da me še danes ali jutri izpustijo, posebno ker je Mikuž vsak hip pričakoval „advokata*:
Tako okrog štirih, petih pride moj advokat. Najpozneje do šestih. Še nocbj bom doma... To bo moja žena vesela... Kaj pa sem jim storil da bi me zapirali? Nič!
Ko pa je nekdo pripomnil, da bo vojne v dveh mesecih konec in -da
smo mi gospodarji dela in proizvodov, oni pa naši zajedavci, ker brez dela ni jela.
Ako bo delavni stan spoštoval to načelo, tedaj bo začel svobodno živeti. Poslal bo v vlado prave zastopnike, svoje sotrpine, ki ga bodo čuvali pred izkoriščanjem kapitalistične gospode. Le tak zastopnik se bode zavedal svoje dolžnosti, ki je sam skusil trdo delo , za vsakdanji kruh. Naši poslanci si naj bodo na jaspem, da so odgovorni ljudstvu za svoje delovanje in da jih volilci lahko odpokličejo, ako zgrešijo pravo pot. To smrdi seveda vsem, ki bi radi delali sebi v korist. Zato rabijo nasilje nad ubogo delavsko rajo, za katero menijo, da je dolžna delati po njihovem receptu.
Koga naj ne presune v srce nasilje debelih trotov z rudečimi lici, ki vihtijo bič nad ubogo sestradano paro. Kamnu bi se usmilil ubog delavec, ko stoji pred takim delamrznežen premočen od znoja, a njegov prezirljiv obraz ne pokaže niti pičice usmiljenja ž njim.
Pozivam vse sotrpine, ki jim je mar zboljšanje položaja trpečih delavnih slojev, da se pridružijo velikemu zemljoradniškemu gibanju,katero edino nas more rešiti iz krempljev naših gospodarskih izkoriščevalcev ter nam priboriti pravice, ki nam pripadajo. Le v skupnem složnem delu bomo zlomili njih moč in oblast.
Martin Berneker, Vuzenica.
Iz Ljubnega. Na seji „Vaškega sveta" v Ljubnem dne 9. oprila t. 1-je sklenil odbor, da opozori javnost o vprašanju planinskih pašnikov. Na seji občinskega agrarnega odbora dne 15. januarja na Ljubnem jc namreč predsednik Jožef Robek predlagal, da se prosi, da bi dobila „Pašniška zadruga* planinske pašnike na veleposestvu ljubljanske knezoškofije v last.
Odbor je sklenil, da ppšljejo v imenu predsednika Jožefa Robnik, Jožefa TolšlovrŠnik, ki je občinski svetovalec in obenem tudi agrarni odbornik, na občino, da bi poskrbel uradni pečat za prošnjo razlastitve, ker občinski agrarni odbor nima svojega lastnega pečata. Občinski tajnik Brunet, ki je bil takrat sam v uradu, je pečat pomočil in ga dal ToIstovrŠhiku v roke rekoč, da naj ga sam na zapisnik pritisne, kar je isti tudi storil. Naito je Tolštovršnik predložil prošnjo za razlastitev planinskih paš-
bodo Rusi kakof tudi Srbi poraženi, se je Mikuž viharno vzdignil in zaklical : .
— Kdo? Rusi? Rusov ne bo nihče premagal. Rusija je tako velika, da se tebi še sanjati ne more. Rusija ...
Prenehal je, zakaj v vratih je nekaj zarožljalo. Vsi pogledamo in poslušamo. Res, nekdo je rožljal okrog ključavnice, toda počasi, kakor bi nas hotel mučiti z oklevanjem.
— Advokat bo! je zaklical Miku ž in jel natikati svoje čevlje, vesel, da pojde še nocoj domu.
Vrata so končno zahreščala in na pragu je obstal mladi celjski advokat, neodločen, ali bi stopil naprej ali ne. Mikuž je trdno verjel, da mu je prišel označit svobodo in je zaklical advokatu:
— Takoj sem gotov ... Samo en čevelj še obujem... Oj, kako sem neroden...
Advokat Kalan je napravil sladko lice in je nagnil glavo h Mikužu :
— Sem posredoval pri poveljstvu. Vas izpustijo, čim dobijo ovadbo ...
nikov, ki je bila napisana od krajnega komisarja za agrarske operacije v Ljubljani, toda tajnik Brunet je isto zavrnil z motivacijo, da nima lica.
Pripomnim, da nam je občina Ljubno že od vsega začetka ustanovitve „Pašniške zadruge" delala zapreke ter skušala na različne načine to zadrugo razbiti. Meseca decembra 1921 so poslali orožnike k br. Andreju Zalesniku ustanovitelju „Pašniške zadruge" z nalogom, da poizvejo, koliko deležev od zadružnikov in pristopnine je pobral. Pošiljali so tudi druge agente naokrog, ki se hujskali proti zadrugi, češ, da bo propadla itd. Naposled so še poslali kovače na hribe, da bi strašili med kmeti radi zlbuporabe občinskega pečata. Mislili so morda ti gospodje, da nam bodo zadrugo prav gotovo razbili kovači, ki železo pretolčejo, pa jim tudi na ta način ni bilo mogoče priti do zaželjenega cilja. Nazadnje so poskusili še na seji dne 3. aprila t. 1. ko so ponovno ventilirali vprašanje glede zlouporabe občinskega pečata ter hoteli spraviti br. Tolstovršnika v kazen, kar pa se jim tudi ni posrečilo.
Toda če občinske- mogotce že tako skrbi, kam je Tolštovršnik pritisnil uradni pečat, je ljudstvo tudi radovedno, kedo ih kam je pritisnil pečat takrat, ko se je v trgu Ljubno prodalo poslopje — stara šola —„ katero je graščinska uprava pred nekaj leti v korist občine Ljubno odstopila.
Zborovalci prisotni na zborovanju dne 9. aprila t. ). protestiramo proti postopanju občinskega agrarnega odbora proti nam kmetom, ki smo ustanovili „Pašniško zadrugo* na podlagi pravil in kraljeve uredbe za agrarno reformo z dne 20. septembra 1920, v kateri se med drugim tudi glasi: „§5. Pašniki se morajo oddajati poljedelcem najbližnjih okoliških vasi*.
K sklepu prosimo politično oblast, da posreduje v zadevi naše prošnje za razlastitev planinskih pašnikov veleposestva ljubljanske knezoškofije, občinske funkcijonarje pa naj opomni, da prenehajo z nasprotovanji v naši upravičeni stvari.
Sledi 11 popisov „Vaškega sveta* v Ljubnem.
Iz gornjegrajskega okraja: Dne 9. t. m. predpoldne je imel državni poslanec Pušenjak shod pri Novištifti. Kakof po navadi je tudi tokrat g. župnik oznanil iz lece svojim pristašem
P
Ovadbe še ni... Ko bo ovadba.. . Časopis?
In je pomolil Mikužu neki nemški časopis in je odšel malih korakov droben in hiter kakor podlasica.
— Ste videli! — je izgovoril Mikuž počasi besedo za besedo in nas vse po vrsti pogledal.
Sedel je nazaj na ležišče, ves poražen in zlomljen, da ne more še danes domu. Legel je vznak in si pokrival lice z dlanmi. Solze pa so mu silile med prste in se plazile počasi po njegovih rokah. Vladala je popolna tišina, tako mučna in nadležna, da nam je bilo kakor veselo oznanjenje, ko je vojak Knez zapel s svojim norim glasom: Ne grem poprej domu,
Da kukovca zapela he bo.
— Kako to poješ: Da kukovca zapela ne bo? ~ ga je dregnil Savinjčan. Kaj to pomeni ?
— To pomeni, da ne bomo čuli kukovce nikoli več... je odgovoril vojak Knez. Jaz je ne bom čuk ti je ne boš čul, mi je ne bomo čuti.,. Sl pa tudi kaj premislil, si se na smrt pripravil ? Mariji Devici...
da se udeležijo tega shoda. Ob 4. uri je bil sklican shod v Bočni, katerega so se resnici na ljubo povedano, udeležili le vnaprej .določeni vrbovski graščinski uradniki; zastopan je bil tudi Nazerski klošter po dveh menihih. Nadalje so bili prisotni šmarski in bočanski g. župnik in nekaj tretjered-nikov in tretjerednic in Bočne, nekaj samostojnežev in republikancev - zem-Ijoradnikov, par socijaldemokratov in drugih radovednežev, vsega skupaj okoli 40 ljudi obojega spola.
Med govorom poslanca Pušenjaka je podpisani ugovarjal in povdaril, da kmet ne bo šel več na limanice visoki gospodi, ki imajo zanj zmiraj lepe obljube, katerih pa nikdar ne izpolnijo. O ribolovstvu in o agrarni reformi ni zinil Pušenjak niti besedice, menda zato, ker se je vozil z graščinskim oskrbnikom. Omeniti je še, da je Štiglic priganjal ljudi, da bi govorniku ploskali, kar pa ni hotel nikdo drug, kakor Marinšekova Mica, ki hoče igrati ulogo spokorjene Marije Magdalene-To naj bo v odgovor, g. Pušenjaku od br. Novačana. Po poteku tega klavernega in morda zadnjega klerikalnega shoda v Bočni soditi, gre klerikalcem v našem okolišu samo še :za rakov Špeh.
Ivan Pevec, Bočna.
Gospodarstvo.
Posojila.
(Konec).
Večkrat se tudi dogodi, da kakšen posestnik, osobito če se peča še s kakšno trgovino, vzame pri denarnem zavodu tudi kredit proti zastavi svojega posestva. Tudi o tej operaciji se naredi listina, ki je po visokosti kredita podvržena istim pristojbinam kakor vsako drugo dolžno pismo. Pri tem je vsejedno, do kakšne visočine se dolžnik posluži tega kredita.
Ker že govbrlirO 6 intabulacijah, naj bo navedeno še 16. Tudi ža izbris dolga je plačaB iste pristojbine kakor za vpis. Ako se vpis ali izbris izvrši ;po dveh ali treh zemljeknjižnih uradih, to je slučaj, da posestvo ali deli istega kot zemljeknjižnega telesa ležijo v področju dveh ali več zemljeknjižnih uradov, tedaj je od prve pole prošnje, povdarjam, samo prošnje, plačati toli-kratno kolekovlnb, pri kolikratnih uradih se naj intabuladja izvrši.
Če bi se na primer na Cvetkovem posestvu v Celju in Vranskem vknjižila zastavna pravica za upnika, bi
znašala prošnja dvakrat po 5 Din, to je 10 — od prve pole, od daljnih pol pa po 1 Din — kakor navadno.
Tudi če’bi Cvetkov upnik to svojo zastavno pravico drugemu cediral potom odstopnega pisma, v katerem bi dovolil, da se tudi na drugega prenese v zemljiški knjigi zastavna pravica, bi tudi tedaj bile pristojbine od odstopa po lestvici II in od prenosa iste kakor od vpisa v zemljiško knjigo.
V.
Rezanje krompirja za seme.
„Kmetovalec" glasilo kmetijske družbe za Slovenijo je prinesel v svoji 6. številki odgovor na vprašanje o rezanju krompirja za seme. Enako notico je prinesel za njim tudi stari očka „Slovenski Gospodar", ki jo je najbrž od prvega pretiskah Pisci omenjenih notic so gotovo teoretiki iz starejšega časa, ki se ravnajo po šablonah in se ne morejo prilagoditi vsakokratnim danim razmeram. Zategadelj jim bržkone tudi ne bode jasno, zakaj bi se v letošnji mokrotni spomladi krompir drugače rezal, kakor navadno. Ni pravila brez izjeme, pravi praktičen kmetovalec. Mar je boljše, da pustimo krompir segniti v mokri zemlji, kakor pa, da se sprijaznimo z malenkostno izgubo hranilnih snovi, ki jo povzročimo z rezanjem krompirja nekaj dni pred sajenjem. Izhlapevanje vode pa tudi, zlasti letos, ne bo tako občutno, da bi škodovalo krompirju v toliki meri, kajti kako bi bilo potem vendar mogoče misliti na iztiro gomoljev, ki so bili sparjeni vsled suše in vročine ter položeni v zemljo. In kam bi se le porazgubile hranilne snovi iz narezanega krompirja, saj vendar niso plinaste (tudi dušik ni v obliki amonijaka), ne vpoštevajoč tvoritev plutovne kožice, ki ga varuje pred izhlapevanjem. Veliko prej bi bilo računati z izluženjem hranilnih snovi spričo obilnih padavin v letošnji spomladi, če bi sadili sveže narezan krompir. Le manj teorije, pa več utemeljenih praktičnih navodil bo našemu kmetovalcu v korist. — Ivan Štampar.
Naša pratika.
Vsaki izmed nas pozna pratiko, malokdo pa bi jo znal opisati ali povedati, kako je prišla med Slovence. Že ime samo ni zrastio na našem zelniku, toliko manj pa njen začetek. Ime pratika je italjanskega izvora in pomeni knjižico za vsakdanje življenje
Umolknil je, kajti zunaj je zaigrala godba cesarsko himno. Resno, veličastno so se vlekli akordi te lepe -arije, zlorabljene za povzdigovanje cesarskih čustev v potlačenih narodih. Po godbi so se slišale komande oficirjev, rezko, odrezano, kratko. Nato ropotajoči koraki vojakov, veliko hrumečih korakov...
— Maršbataljon odhaja, je spregovoril Savinjčan. S tem bi moralna fronto tudi jaz. V treh, štirih dneh bodo že cepali v Srbiji kakor muhe.
Zopet je zaigrala godba; zdaj pa skočni, gugajoči Radeckijev marš. Nas vse je prevzela tiha, razmišljajoča žalost in molčali šmb do večera.
Zvečer so še nas spomnili s črno kavo in tudi nekaj novih tovarišev smo dobili. Vse sam „Hochverrat in Serbo-fil*. Novodošleci so se vedli plašno, nekateri so si ogledovali odtiske Žan-darskih verig na rokah. V stražarnico se je selil mrak, a luči nam niso prinesli. Stisnil šem se k Mikužu in za-kopal glavo v dlani Zadremal sertt In zaspal In objele so me sladke Sinje, moje mehke lepe saaje. Sedel sem
s prijatelji nekje v skritem praškem parku. Šalili smo se študenti in se smejali. Pred nami pa je stalo veliko pošastno drevo, ki je drhtelo od vrha do tal in se začelo nagibati k nam. Vse niže in niže je padalo in mi smo vedeli da pade na naš in nas pobije, ako ne zbežimo. Toda ubežati ni mogel nihče. Bili smo kakor prikovani, drevo pa je bilo že tik nad našimi glavami. In naenkrat se je tisto drevo spremenilo v groznega velikana, ki je segel s pestmi po naših glavah. Zakričal sem in se prebudil.
Moj sosed je zavzel v spanju čudno lego in mi je bil položil noge na Ilce. Odstranil sem njegove noge in prskal od gnusa. Grozen smrad še je širil nad spečimi. Bilo nas je okrog dvajset mož, zraka v stražarnici pa komaj za polbVico. Vse je spalo, neki so glasno smrčali. Mikuž je včasi v spanju bolno zavekal in grabil z rolko po mojih prsih. Nekdo pa je v spanju obupno zaklical; Vojska... Vojska.
(Dilfe Prih.)
v letu. Pri nas jo je vpeljal pesnik Valentin Vodnik pred 125 leti. Kdaj je nastala Blaznikova pratika, ne vem povedati, pač pa vem, da je bila že v naši hiši, ko sem jaz še platno prodajal. Našla se je v vsaki hiši, kajti cunjarji so jo raznašali po celi Sloveniji ter jo prodajali po groših. Na pročelju je imela ta pratika nebo, na njem pa solnce, mesec in zvezde; na nebo so gledali „štirnkukarji", tako mi je povedala moja mati, eden je imel koso, drugi cepec, na tretjega se pa ne spominjam več. Notranjost pratike je bila razdeljena na 12 mesecev. Vsak mesec je imel gotovo število svetnikov, črnih in rudečih. Rudeči svetniki so pomenjali praznike, črni pa sopraznike. Zraven svetnikov pa so bile še vse mogoče čire čare, ki so pomenjale, jasno vreme, oblačno, deževno, sneg, vihar in točo. Vsa ta znamenja je poznal moj pokojni oče čisto natanko, dasiravno ni znal ne brati, ne pisati. Občudoval sem njegovo učenost, ker nisem mogel razumeti, kako je mogoče, da si človek zapomni toliko različnih znamenj na papirju. Kadar je oče vzel izza zrcala pratiko, kamor se je navadno spravljala, prisedel sem se k njemu, ter opazoval kako računa po pratiki. Povedal mi je koliko tednov bo trajal pust, kdaj bo pepelnična sreda, koliko tednov bo trajal post, kdaj bodo babo žagali, kdaj bo cvetna nedelja, ko bomo nesli butare k blagoslovu, kdaj bo Velika noč, ko bodo poslali zvonove v Rim, ter ne bodo zvonili ampak samb regljali; mi pa bomo hodili k božjemu grobu; kdaj bo sv. Jurij, ko menjajo posli svoje službe, kdaj bodo Binkošti, kdaj sv. Jariez Krstnik, ko bodo kreš žgali, kdaj šv. Peter In Pavel ko bodo pri nas s kanoni streljali kdaj sv. Jakob, ko pridejo študenti na vakance, kdaj so pasji dnevi, kdaj So Šmarne maše, ko pojdemo na Dobrovo na božjo pot. Kdaj sv. Mihel, ko odhajajo študenti v šolo ; kdaj Angeljska in Rožen-kranska nedelja, kdaj vsi Sveti, kdaj Advent. Vse to in še več drugega sem slišal od svojega očeta, kar je videl v pratiki, česar se pa ne spominjam več. Le toliko vem, da je mož računal le po tednih in ne po mesecih. Po tednih pa ni računal le moj oče, ampak tudi naši sosedje. Moj sosed je natanko po tednih preračunal, kdaj bo imela dimka telička, katerega bo štiri tedne pozneje prodal in dobil za njega toliko denarja, da bo mogel fronke plačati. Sitne babe tudi po tednih zračunajo, kdaj bo prišla čaplja, ter prinesla kričača v hišo, ki noč in dan ne bo dal miru. Po dvakrat 7 letih postane devica, po sedemkrat sedmih letih pa stara ženica.
Ako prošti narod v gospodarskem in zasebnem življenju računa po tednih, zakaj bi se ne ravnala tudi naša pratika po tem pravilu ? Prosto ljudstvo računa mesece po štiri tedne, kar pa po pratiki ni res. Pratika ima 12 mesecev, a ti meseci štejejo po 28, 29, 30 in 31 dni. Ali ne bi bilo bolje, da bi vsak mesec imel enako število dni? Ali morebiti to ne bi bilo mogoče ? teto ima 52 tednov in 1 dan, kar bi zneslo 13 mesecev po 28 dhij več 1 dan. Tedenski dnevi bi padali vedno na iste mesečne dneve, le Silvestrov dan bi ne imel tedenskega dneva. Vsako četrto leto bi prestopni dan tudi ne bil tedenski dan. če so Francozi mogli uvrstiti pet do šest praznikov v svoje dekade, ali bi pri nds ne bilb ntogočc uvrstiti eden, dan na leto oziroma dva dneva vsako četrto leto? Kako lahko bi se računalo,
ko bi padel isti tedenski dan na isti mesečni dan, naj nam pokaže sledeča lestvica:
Pond.Torek Sreda Četr. Petek Sob. Ned. 1	2	3	4	5	6	7
8	9	10	11	12	13	14
15	16	17	18	19	20	21
22	23	24	25	26	27	28
Pondeljek bi padel na 1., 8., 15. in 22. dan vsakega meseca skozi celo leto. Sreda na 3., 10., 17. in 24. dan, nedelja na 7., 14-, 21, in 28. dan. Iz dnevnega števila bi že vedeli, kateri je bil tedenski dan.
Vsake kvatre bi imele 13 tednov ali 91 dnij, t. j. 3 mesece in 1 teden.
V	navadnem letu bi štelo prvo polletje 182 dnij = 26 tednov = 6 me-in 2 tedna. Drugo polletje bi štelo 183 dnij = 26 tednbv -j- 1 dan =«= 6 mesecev, 2 tedna 1 dan. (Silvestrov dan brez tedenskega imena).
V	prestopnem letu bi imela prva polovica leta tudi 183 dnij = 26 tednov -j- 1 dan = 6 mesecev, 2 tedna in prestopni dan brez tedenskega imena.
i n m iv v VI VII VII IX X XI XII XIII
US*
“S
O
-O
5	S	.5
”8	t«	»o	.a
»	§	i!	1	e
c J Š 1, o' Ž3 = | f' Ž I S
28 28 28 28 28 28 29(1) 28 28 28 28 28 28 Leto = 365 dnij -\- 1 dan Iz te lestvice je razvidno, ds hi imelo navadno leto 12 mesecev, po 28 dnij, samo mesec mercedonij bi imel 29 dnij ali 28 dnij -j- 1 dan brez tedenskega imena.
Ker pa leto delimo na dva enaka dela, tako da ima prva polovica leta 6 mesecev in 2 tedna, druga polovica pa 6 mesecev 2 tedna -f- 1 dan (Silvestrov). S tem bi mesec mercedonij razdelili takd, da bi prva polovica pripadla prvemu polletju, druga pa drugemu. Z&to bi prvo polovico imenovali poletnik s 14 dnevi v navadnem letu, v prestopnem pa s 15 dnevi, kjer naj Se prestopni dan imenuje olimplj, če hočete.
To naj nam pokaže sledeča le-
stvica: Januar	28	Julij	28
Februar	28	Avgust	28
Marc	28	September	28
April	28	Oktober	28
Maj	28	November	28
Junij	28	December	28
Poletnik	14 (1) Pozimnik		14 (1)
Navadno leto =		364 dni -f- 1 d*n	
Prestopno „ = 364 dni -f- 1 -f-1 d
Mercedonij == { JorimMkll tl d}
Tako bi po mojem mnenju v narodnem smislu izgledala naša pratika, katero bi lahko sprejel celi svet brez razlike narodnosti in vere.
Pri tem bi si vsak narod in vsaka vera uredila svoje praznike po svojem okusu.
Pri nas krisfjanih nam delajo neprilike le premakljivi prazniki in med njimi najznamenitejši praznik: Velika noč, ki se giblje med 22. marcem in 25. aprilom. Zakaj ta nestanovithost? V Nicejskem cerkvenem zboru 1. 325 so sklenili, da bodi Velika noč za prvo polno luno po 21. marcu. Ker se pa polna luna vedno premika, zato se tudi Velika noč premika od leta do leta. Namen je bil, da bi se Velika noč pri kristjanih nikdar ne praznovala takrat, kadar jo obhajajo judje. To se pa ni dalo doseči, kajti še v XX. veku bomb obhajali Veliko noč dvakrat istočasno, kakor 'Judje — Po reformirani Gregorijanski pratiki naj bi Se praznovala Velika nedelja drugo nedeljo t aprilu L J. tfr sprtta»
Prot f Kožuh.
Po svetu.
Moderni Salomon. Kralj Salomon je bil v siarih časih najpametnejši človek na svetu in je znal vse umetnosti tega sveta. Toda tudi tega je prekosit ipaJi. Nemec v Berlinu,-ki je dal v berlinske časopise sledeči oglas: „Mladi baron, star 25 let, neoženjen, črnopolten, vitek in elegantne postave, ki je izgubil karijero vsled revolucije, išče službo privatnega tajnika, vzgojitelja ali učitelja. Strokovnjak sem na dirkališču, izvrsten trgovec in organizator, znam vse športe (jahanje, veslanje, dvobojevanje itd.). Znam negovati bolnike, kuhati, peči,
igram na vse KaVte^ in vsako službo sprejmem". —: Morda, ga Vzamejo v službo kmečki, baroni iz Samostojne kmetijske stranke, zdaj ko so tako imenitni y ministrovanju. ,	•'
Razkuževanje s tobakom. Kadilci so trdno prepričani, da Tobak razkužuje ustno duplino. Nasprotniki tobaka pa to zanikajo. Naj govori zdravnik. Nek francoski zdravnik je > zadnjem času mnogo prispeva), da se reši ta spor. Delal- je poskuse z najrazličnejšimi bacili, ki jih ie izpostavil v tobakovem dimu in je opazil, -da ti povzročitelji bolezni poginejo od tobaka v 5—10 sekundah. Seveda ni v ustah učinek tobaka tako velik kakor
v laboratoriju. Kakovost tobaka ne pride v poštev, poskusi z različno močnim tobakom so pokazali, da je učinek isti. — To bo veselje za kadilce, posebno pa za čikarje, ki gotovo nimajo nobenega bacila v ustih, ker jih čik vse pomori.
Kradel je osti strelovodov neki tat v Parizu in prijeli so ga, ravno ko je hotel prodati platino s strelo-vodnih vrhov. Pokradel je zlato s strelovodov vseh pariških cerkva in gledališč.
700 kron ena pomaranča. Na Dunaju rastejo cene pomaranč do neverjetnosti. Četudi oblasti kaznujejo
trgovce in plenijo zaloge, stane vendar ena pomaranča 700 avstrijskih kron.

Nekoliko kapljic od lekarnarja Fellera prijetno dišečega „Elsa-fluida" daje najboljšo antiseptično vodo za usta in zobe. Tudi za negovanje kože in glave* kakor kot dodatek k vodi za umivanje, za prijetno delujoče drgnenje hrbta, nog, rok in celega telesa priljubljen. Dobiva se povsod kjer francosko žganje ali s pošto od lekarnarja E. V. Fellera, Stubica donja Elsatrg št. 318	Hrovaško
Širite list
„Naša Vas"
VAŠA ZELJA
imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si preskrbite uro
iz znane urarske tvrdke
SUTTNER.
Prihranite si popravljanja in jezo.
Najfinejše ure
iz nikla, srebra, tula in zlata i. t. d. Narožne ure. Bogata izbirka verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra vsake vrste,	13-8
Zahtevajte cenik sjslikami od:
tvomiike tvrtke H. SUTTNER, Uubliana, ši 979
Samo 1 dinar je treba poslati .a stroške ako želite da se Vam takoj brerplaHno pošlje veliki katalog.

Fotograf,Pelikan*
umetniški zavod v Celju Razlagova ulica poleg hotela Union, priporoča ceni. občinstvu svoje slike v znani dovršenosti.
SLIKE: za poroke, za društva, za tovarne, za nagrobni kamen, rizbe za klišeje, za lepake, razglednice in razno reklamo, poveiave po vsaki sliki in vsaki izpeljavi.
Kupujemo vsako množino
bukovega 25!!!
Ponudbe naravnost na tvrdko
E. Macerata & (o., Trst
Via Cassa Risparmio 8- <-2
Kupim
okrogel les
na vagon naložen franko vsake postaje v tuk. okolici ali franko Celje in tudi stoječ les v vsaki množini. Ponudbe poslati na
IVO ČATER,
parna žaga v Celju.
52-7
urar, ilatar, optik,
CILJE, Glavni trg 4.
Popravila tolno in dobro.
Za zlato in srebro se plačuje najvišja cena.
52-10
Oglejte si 52-8 manufakturno trgovino
J. KUDI SZ
Celje-Gaberje št. 16,
nasproti vojašnici Kralja Aleksandra. Priporoča se vsem odjemalcem:
:: na drobno in debelo. ::
Dospela je velika množina Inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno, za moške In ženske obleke, ceflr, Sifon In raznovrstno manufakturno blago.
Anton Lečnik SlfS
lesna trgovina, Celje
parna žaga Št. Jur ob juž. žel.
Kupuje in prodaja : vsakovrstni les.:
14-9
Franc Kramar, Celje
prej Priča & Kramar	26-13
priporoča svojo veliko zalogo galanterijskega blaga, paternošlrov, svetih podobic, slik, okraskov, različnih igrač, ler raznega ženskega in moškega perila.
Zaloga cigaretnega papirja in stročnic.
Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik: A. Novačan.
Širite list „NAŠA VAS“
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid"
kot kosmetikum
9-7
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakega:
3 dvojnafe ali •i špecijalna steklenica...................48 K
Za prodajalce:
12 dvojn.' ali 4 Specijalnih steklenic....................168 K
24 dvojn. ali 8 Specijalnih steklenic . .  ............... 280 K
36 dvojn. ali 12 Specijalnih steklenic...............^ . 394 K
Poštnine prosto na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
Pl Im o t: Elsa obliž za kurja očesa 5 K In K 7'50; Elsa mentolnl klinčlč 12 K; Elsa posipalni prašek 11 K; Pravo Elsa ribje olje 85 K; Elsa voda za usta 36 K: Elsa kolonska voda 41 K; Elsa šumsklmiris 41 K! Glicerin 6 in 30 K; Lvsol, Llsoform 30 K; Kineski čaj 3 K; Elsa mrčesa! prašek 15 K; Sirup za podgane In
miši po 8 in 12 K.
EUGEN V- FELLER, lekarnar, STUBICA donja, Elsatrg št- 318, Hrvatsko-
FRANC SODIN
tovarna strešne in zidne opeke
LJUBEČNO pri CELJU,
::	poštni predal 73	::
'	*• i y * 9	? , ' ' *	i
Gostilna in veleposestvo Bukovžlak
52-16.
Stefan Lokar
Gaberje pri Celju
Kupuje in prodaje vsalcovrstni
stavbeni in rezani les.
Franc Čater
posestnik in lesni trgovec v CELJU
se priporoča	52-16-
za nakup in prodajo vsakovrstnega lesa.
TISKARNA A. RODE
Vizitke, porotna naznanila, zavitki, pisma, računi, bolela, vabila, lepaki, letaki, posmrtnice, cirkularji, stroikovniki, trgovske karte, knjige v vseh velikostih, broiure, časopisi ter sploh vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela v eni ali več barvah, m Izdelovanje ItampiUJ iz kavčuka.
LASTNA KNJIGOVEZNICA
izvržuje vsa v svojo stroko spadajoča dela ceno In okusno.
CELJE, RAZLAGOVA ULICA 12.