Šnlrereinska šola la Slatini. Zakaj se braai te ia vaake šulyereiaske aole slov. ljudatvo? II. Vsled odloka via. c. kr. deželaega šol" skega sveta od dae 4. aeptembra 1890 št. 5103aaj bi ae poučevala sloveašeiaa v tukajšaji aemški šoli samo v prvem ia drugem šolskem letu, torej v času, ko se otroci eičati iu i, u, a, čitati učijo; v tretjem letu pa se aaj začae z aemščiao. Ia take šole v čiato sloveaakem kraju! Kaj bi rekli Nemci, ko bi mi na Nemškem kje postavili sloveasko aolo? ftli pa ae tukaj aaj ne gaaemo zoper tako krivu-ao postopaaje? Neuamiljeno in krivo je otroka poučevati v dru- gem, kakor v materinem jezikn Pri otroku je  razum slabo razvit ia §e v domačem jeziku je tako težko zabiti mu kaj v glavo. Kaka muka za otroka in učitelja, če se pouk yrši v tujem jeziku! Dr. Tomaa pravi; ,,Mladiaa se mora vljudski šoli pouoevati v jeziku svojega naroda, svoje matere, zakaj aicer je pouk le muka in pedagogičaa airovoat". Pri takem učeaji tudi ai aikakega vspeba, aikake temeljitoati; otroci ae ae naučš ničesar do čiata, ostanejo v vseb aolskib predmetib povraai; ,,takemu otroku je šola zgubljeaa in potračen otroškib let zlati čas", pišejo rajni Slomšek. Da so te beaede resaične, aaj ti dokažejo sledeče vrste, katere je pisal pred kratkim aloveaski deček, ki je celih osem let obiakaval aemško šolo: ,,Aa Heern Pack Josefa Utscbounig Valeatin icb war nicht friih eia Prif gescbribea der Feder Habea verlorea der Tiate babea verloren der Miiuasen haaea der Finger begerreaea 0 liebe Pack Joaefa bei dir Haben nicbt vergeaen vorum dea nicht acb acb ach*1. Kaj, g. dr. Hoisael, se-li vatn ae dopade taka aemšeiaa? In a tako spakadrijo ate aameravali kužiti tudi aašo alovensko mladiao! Nemake šole na sloveaskih tleh nikakega vspeba, tudi aemščiae ae otroci priučiti ae morejo, kakor kaže aavedeai vzgled; oae mučijo ia trpiačijo ubogo deco ia sejejo med ajo le aevedaost. Da take šole tudi za pozaejše življenje nič kaj prida vzgojiti ae mo rejo, to je samo ob aebi umevao. Ako nimajo taki otroci od drugod kake boljae izreje, ostaaejo v avojem življeaji površai, plitvi, aekaki spaeki, ki uimajo na aebi krepoati ia čedaoati ae enega ne drugega naroda; aloveaski trezai ia krepostni značaj se nam gubi ia kuži v takib šolab. Torej aloveaski atariši, ki silite a avojimi otroci v aemške šole, pomialite vse to; vrh tega si še pa k arcu vzamite te-le svarilae Slomšekovebeaede: ,,Gorje vam, ako avoje otroke samo zato v šolo poailjate, aaj bi se aemščine učili! Nezarobljeai, napubnjeni otroci vaa bodo po aemško kleli, vi stariai pa bote po slovensko solze točili!"