Jzbajajo 1. íd 15. vsacega, dieseca. Cena jim je za celo I gld., za pol leia 50 kr. — Naročnino sprejem» J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo. Novice Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 ki. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Ketlttj in kako se vino umetno Cisti. Marfiikatero vino se iiofe siimo p« «ebi popolnoma oČIatiti. No vino, napravljeno iz delomu gnjileg-a ffroidja, se pa žp cel« noče popolnoma oiistili. To že poflehiio tedaj ne, ako je še alkohola revno, ako je slabofno. Da, iz deloma g-iijiiega grozdja narejeno slabotno vino ima pa tudi lahko to laatnost, da br v eodii sit-er očisti samo po sebi, ko pride pa sè zrakom v dotiko, se pa grdo skali ter zgosti. Tu takih vin se îetoa po Dolenjskem pa tudi drugod ne majka. Taka vina so tudi skrajno nestanovitna, pokvarjenju jako podvržena. Sv. Jakoba njim ni za řakati, brez da bi se jih po umetni poli ne èistilo. Dh se pa tako vino po umetni poti učistiti zamore, potrebno je, da se z njim kak poldrugi mesec, ali vsaj kak mesec poprej tako postopa, kakor smo lo v zadnji številki „Dol. Nov," povedali. l'y umetni poti (^isti se vino laliko z različnimi sredstvi, katera čistila imeimjemo. Vseh čistil pa ne hodemo tukaj naštevali, ter njih uporabo popisovali. Naves'i hočemo le dve Čistili, kateri ste vsakemu najbolj pri roki, kateri najmanj stanete, pa prav dobro Čistite. Ti dve čistili ste: jajčji beljak in pa želatina. Kaj da je jajčji beljak, vé pač v,sak. Kaj je pa želatina? Nič druzega ni, kakor popolnoma učisčen mizarski klej (lim) j« to. katerega trgovci, ki jestvine prodajajo, zlo vsi imajo *) No sedaj povejmo, kako se vino z jajčjim beljakom in žeKtino Čisti. 1. Z beljakom čisti se tako-le: Na vsak hektoliter vina viwme se dva surova beljaka brez vsega rumenjaka (žutaka.) Na vsak beljak vzame se ti]di ščepec fino stolčene soli. Osoljene beljake se s kako čisto metlico, narejeno iz lubwda oproS-čenih, toraj obeienih šibic, v skledi ali pa v škafu kaj dobro stepe, tako da se spremene v !ako zvani sneg. V bolj gosposkih kuhinjah imajo kuharice za tepetije takega snega iz žice nalaač za to napravljene tepešce, kateri se boljíe uslre/.ajo nego lesene metlice. Kadar je sneg narejen, pusti se ga toliko časa na miru, da zopet izgine, da se îlopet povodi. Povoděni sneg zlije se v večjo posodo, večji Škaf ali v kako kadico, kar je od *) v Novem mestu prodajajo želatiuo gg; (Jblak, I^anser, T Kttiidiji g. Kftstelic. Kuga v Indiji. Indija, dežela, katera je vedno slovela po svojem bogastvu, svoji rodovitnosti, „deveta dežela", je sedaj strah celi Kvropi, in to po vsej pravici. Več mesecev namreč razsaja tam nže strašna kuga, in nevarnost, da se ta bolezen zatiese v Evropo, je velika, ker je promet z Indijo jako živahen, osobito seveda se po ladijah lahko kuga prinese v naŠe kraje. V velikem mestu liombayu, kjer kuga najbolj razsaja, umrlo je lansko leto 8000 ljudij več kakor prejSnja leta, in je gotovo, da je to pro-vzročila kuga. Ta bolezen je že pred veliko leti strašila Evropo, vedno zopet se je Čula vest, da tu pa tam v Indiji in sosednih deželah v Aziji bolj ali manj hudo razsaja; vsekako je pač tam doma. Toda tako strašno razSirila se nikdar ni, kakor sedaj; uzrok je pa temu plovo la, da je v Indiji nastala po velikili povodnjih in slabi letini v minolem letu huda lakota, katera je najboljša podlaga za razširjenje kuge, Indija je last Angležev, katerih je kakor tudi drugih Evropejcev mnogo tam, velika večina pa je domaČega ljudstva, katero živi strogo po svoji stari šegi, odločeno po stanovih in plemenih. Lakota in njena hči kuga razsaja seveda najbolj med revnimi ljudmi najnižjih stanov, katerim primanjkuje vsega, ne le najpotrebnejše hrane, temveè tudi prebivališča in oblačila. Človeku spodobnega. Ne ustraši se pa ta bolezen tudi ne boljših ple-menov, bogatašev, kakor napada tuđi Evropejce; toda kdor le more, beži iz okuženih krajev, za-stanejo večinoma le najrevnejši; ubegU pa nosijo kal boleini pogostoma uže v sebi in tako zanašajo le to v še neokužene kraje. Oloveka, katerega je napala kuga, prične boleti glava, prime ga huda vročina, v kratkem množine vina odvisno. V to posodo priliva se mu prav po malem vina, katerega se misli íistiti, to pa med rednem tepenjem i metlico, ali pa z kuhinjsko tepešco. Ko se je řistilo raoëno spenilo, tako da je že škaf skoro poln, ulije ae to hitro pri véhi v sod, v katerem se g-a s kakim prav čistim kolom, kakih lO minut vinu primešuje. Na to se Bod zabije in 8 djii ns miru pusti. Ďez 8 dni ee mora pa uíišeno vino na vsak naŽi« v drug god pretopiti Ifi prav se stori, ako se pri tem pretakanji z!o zdelanemu vinu nekoliko finega alkohola doda, recimo na vsaclh 10 hektolitrov 1 liter. Vino vflied ó튎enja in pretakanja r^a da nekoliko ahujtia, ubije se, pa v par tednih zadobi zopet svojo prvotno moô in slast. '2. Z želatino řisti ae tako le: Vzame se je na vsak hektoliter vina pol lablice, pa tudi celo. Poslednjo množino za prav kalno vino. Tablica raztolèe se v mohiarju na košéeke, pa ne na prav drobne, ampak tako debele, da pride iz vsake tablice le 20—30 košĚekov, Zdrobljene koSČeke dene ae v čisto noy glinast tako velik loiiee na vino kuhati, da obseže toliko pol litrov, kolikor se je tablic želatine vzelo. Toraj za deset tablic, držati mora lonec 5 litrov. Med kuhanjem se mora želatino vedno meŘati, da se ja iie prismodi. Ko se je v.sa želatina razpustila, dene se lonec čez noč v hladno klet, tje, da ga nihče ne prevrže, in pokrije se ga z deščico. Drugo jutro, ali pa drugo popoldne, zlije se razpužČeno želatino v velik řkaf ali pa malo kadico, kar se ravna po njeni množini, in postopa se z njo dalje iato tako, kakor z jajčjimi beljaki. Dotaka se namreč prav po malem, v vednem curku vina, katero se misli čistiti, med vednem tepenjem z metlico ali pa tepeâco. Ko je posoda že zlo polna jako peneče se tvarine, neha se z tepenjem, izlije se jo v sod, v katerem se jo kakih 10 minut z kolom vinu primeéuje. Pretočiti se mora z želatino ČiSČeno vino seveda tadi. Ker je pa marsikatero vino muhasto, tako da noče jednega ali druzega Čistila sprejeti, stori vsak uajboljSe, ako prej ko se loti celi sod Čistiti, Bele skusi, bode li vino dotično čistilo sprejelo ali ne. To skušnjo naredi se v 'A litra vina, z dodatkom prav majhne množine beljaka ali pa želatine. Ako po dodatku, v vinu koj neke sive capice nastanejo, je to gotovo znamenje, da bode v sodu čistilo uplivalo. Ako pa te prikazni ni, ue gre vino z dotiČ:iim čistilom čistiti, ampak seči se mora po druzem. Rojaki, TolitTe! KakorSne postave — takova sreČa državljanov; kakoráni poslanci, take postave. To je dandanes, ko se nobena postava ne razglasi, ako je ne sprejme državni zbor, popolnoma resnično. Kako važno mora biti tedaj za vaacega pametnega človeka, volilca, da voli poslanca, vestnega in vernega poštenjaka, kateremu je mar prava sreča ljudstva! Pa, kakor si posteljejo volilci, tako bodo ležali dolgo vrsto let! Volitve v državni zbor so razpisane za mesec marcij. Kranjska bode volila 11 mož, ki gredó na Dunaj popravljat postave, ki doslej nikakor niso vse take, da bi res mogle biti v srečo podložnim. Zato volilci, pozor I Sedaj je čas, na delo! Vsakdo naj se dobro poduči, koga bode volil. Popraša naj izkušene može, od katerih ve, da so vneti ^a vero katoliško, narodnost alovenako in sploh za pravo sreČo naSega ljudstva. Taki sve- čaeu postane tako slab, da obleži, ter napravijo se velike krvne bule v bokih in pod pazduho; v štirih, pp.tili lirah reši ga smrt nadaljjiega trpljenja. V manj hudih slučajih traja bolezen več dni, kdor pa uide smrti, potrebuje več tednov, da zopet popolnoma okreva, Angležka vlada trudi se, da bi omejila bolezen a tem, da bi poiskal vsak, kdor oboli, bolnico, kjer bi imel vsaj najpotrebnejšo zdravniško pomoč; Če je to na deželi uie itak skorej nemogoče, je tudi v mestih teŽko preakrbeti tako veliko množico ljudij. Med tem pa, ko najrevnejši stanovi hvaležno pripoznajo dobroto boijiiânic, se višji stanovi in plemena nikakor ne dado dovesti v bolnice, temveč raje doma pričakujejo gotovo smrt, samo da varujejo čast svojega plemena, katera bi bila seveda oskrunjena, ko bi prišel v dotiko z navadnim reynim delalskim ali kmetskim ljudstvom. V svoji trmi laje umirajo brez vsake pomoči in 9e svoje domače ljudi spravljajo v nevarnost. Domačini so mohame- danske vere, in tudi ta prepoveduje jim, kakor nekateri trdijo, prenesitev bolnika iz domače hiše. Tako silno je nastopila kuga v lîombayu in okolici, da se celo med vožnjo na železnici večkrat zgodi, da tega ali onega napade, ter se potem mrtev vež časa Se mej sopotniki nahaja. Mrliče iz bolnic sicer pokopavajo, deloma tudi sežigajo ; v nekaterih krajih pa, kjer iiedostaja bolnic in je ljudstvo vse revno, tako da še pogreba ne amre plačati, kjer tudi vlada nima dovelj ljudi, da bi pokopavali mrliče, tam napravili so visoke stolpe, v katere donaaajo umrie ter jih puste tam kot rop zverjadi in pticam roparicam. Kakor je to grozno in strašno, tako je tudi žalostno, da zdravilstvo nima do sedaj nikacega gotovega sredstva zoper to bolezen. Prvi pogoj, da se človek vbrani tej bolezni, je snažnost, najstrožja Čistost stanovanja in osebe same ter zadostna hrana. Od sto obolelih umre jih Čez 75. V najzadnjem čssu našel je v Parizu nek zdravnik 3. étev. iíolenjskí: novičk. síran. 23. tovalci pa ao Varn před vserai vrli slovenski duhovni ií\ pa ko!is«rvativni slovenski listi. Tisti voliici, ki «o doslej uže imeli volilno pravico, bodo letos smeli dvakrat voliti — kakor doslej v mestu ali za kmetske občine in razven tega 8»! v sploSiifj volilmj kuriji, kjer bodo letos z drugimi vred tudi prviè volili delavci, rokodelci, hlapci itd., brez 07,ira na davek, da so le 24 let stari in bivajo H mesecev v onem kraju, naj plavajo davek ali ne. V kmetskih obřinab bodete. ljubi Dolenjci, gotovo volili tiste slovenske može, kater« Vam priporočé pravi slovenski uiožje ter Vam jih naznanijo „Dol. Novice". Glejte pa pred vsem vže pri prvotnih volitvah volilnih moi, da si izberete prave, kremenite značaje — može, ki so res moije v pravem pomeiiu besede; može, kateri imajo vest iu pa zlasti stanovitnoat, da se ne bodo dali preslepiti sladkej besedi kacega gospoda v gosposkem odelu ; moiie, ki se ne bodo dali pridobiti za kupico vino in kos pečenke, ali podkupiti 8 petakom ali magari z desetakom. Dobro vemo, da se bode vse to poskusalo. Mamljivcu pokažite Trata, ali pa vsaj zamaěite uSesa njegovemu vabljenju — s tem bodete pokazali uajbolj, da ste zavedni verni možje — tistim, katerih poglavitna moč in uÈeiiost je v tem, da znajo zabavljati zoper duhovne, ali kakor oni pravijo — farje. Posebno pa Vam je treba pazili pri volitvah v petej kuriji, kjer volite z delavci vred kmetje iu meážani za vse Kranjsko samo enega poslanca. Tukaj tjodo prav posf-bno pritiskali tako zvani socijalni demokrati. To so ljudje, kateri hočejo ves današnji red postaviti na glavo ter osnovati popolnoma drugačno drićavo, v katerej bodo vsi ljudje enaki, Hogatim hočejo vzeti premoŽenje, kmetom posestva, obrtnikom zaslužek. Po njihovej Želji bi maralo biti vse premoženje lastnina vseh, ali bolj prav, nobenrga posameznpga Človeka, — marveč vse naj iuia država, v Itaierej mur^.jo vsi enako delati in sicer brez Boga, ker vere pravijo, ni treba, — država pa zopet deli vspm po potrebi. Najbolj na poti so jim pri teh smešnih zahtevah svobodni kmetje in prosti rokodelci — zato jim je med drugim prav poseben namen — končati kmetski pa rokodelski prosti stan, čeá, potlej mora biti vse z nami — iii zmaga je naáa. Pa kedo bode vendar verjel takim bedarijam? Oj, dosti prav dosti jih je — tudi v Novem mestu jih imamo — Ker pa se sami s tem ponašajo in druge love v svoje mreže, bode gotovo prav ia njim samim useč, ako očitno naznanimo, kateri so socijalni demokrati pri nas. Glavno gnjezdo jim je delalnica g. črevljar-skega mojstra Stefanoviča, Radovedni smo, bode-li hotel ta mojster ge črevelj pomeriti za duhovsko nogo, ako mu jo poda sploh kakov duhoven I — K temu prištej se nekaj dmzih rokodelskih pomočnikov, pa večino uovomežkih pisarjev različnih kancelij — pa imaí v.qe novomeške soc'jalne demokrate. Gosposki tedaj sami po sebi niso ravno nevarni, ker so precej majhni; ali resnica je — ti ljudje imajo zvezo med seboj po celej Avstriji — še več — po celej Evropi 1 Na Čelu so jim bogataši Judje, pri nas dunajski Judje, ki hočejo ob lepej priliki zaslepljene porabiti v svoje koristi. V tem je moč. Jud daje denar, dajo ga tudi posamezni. Radi tega bodo hodili okrog različni slepilci, hodo pregovarjali, zabavljali, obetali, lagali. podkopavali. Lazili bodo okrog [^o dnevu — nekako cepljenje proti tej bolezni, poskusili so to sredstvo tudi že v Iridij; in vse kaŽe, da ima Vendar nekaj uspeha; poročajo vsaj, da od eto obolelih iu potem tako cepljenih, umre le povprečno trideset. Naravno je, dsv evropske države hočejo vse storiti, da se zabrani kugi pot v uase kraje; le angleška se nekako brani pristopiti skupnemu delovanju, ker se menda boji, da bi njena kupčija v Indiji preveliko škodo trpela. Prve dni febru-varja bode mejnarodnî zdravstveni shod v Benetkah, kjer se bode določilo, kako in kaj postopati gledé ladij in kiipčije z Indijo, PopotJiiki ii Indije seveda se strogo opazujejo, predno smejo stopiti ita suho. Turškemu sultanu pripadla bode pač naloga, prepovedati Turkom običajno romanje v Meko, h grobu Mohameda, kajti ravno tam bilo bi pravo gnjezdo za razširjenje kuge. Avstrijaka vlada prepovedala je že uvaževanje stare obleke, cunj in drugih odpadkov za tovarne; poslala je tudi tri strokovne zdravnike v Indijo, da tam temeljito prouČe to bolezen in potem dado potrebne nasvete, kako postopati zoper njo v zdravstvenem ozirn, Evropa se boji kuge, kajti grozno je že divjala in zahtevala veČ i^.rtev, kakor največja vojska. V šestem stoletju je razsajala kuga po Evropi skoro 50 let. Iz Azije se je priklatila v Palestino, od tam v Sirijo in v Carigrad; od tam po Italiji na Francosko in v Nemčijo. Takrat je umrlo samo v Carigradu do 5,000 ljudi na dan. Huda kuga je bila potem leta 717. v Carigradu, 774, na Italijanskem, 801. ua Francoskem in Anglezkem. Leta 1270. je kuga pobrala mnogo vitezov iz križarske vojske in tudi cesaija Friderika Rudeče-bradca. Strašna je bila kuga leta 1316. in 1317. v Italiji, Franciji, Belgiji in na Poljskem. Pisateli iz XIV. stoletja ne znajo, koje ime bi dali tej strašni morilki. Zovejo jo: Črna smrt. Črna kuga, vesoljna morilka itd. A tudi na Kitajskem je vladala baě takrat „čnm smrt", morda se straž- èe raje po iioÈi — posebno okoli voliliiili moŽ po kmetili. Zato reiemo áe enkrat: pazile, koga Tolite za volilnega moža. Pridite volit ne sanao delavci, hlapci i. t d , ampak tudi drugi — pravico ima, kskor amo vïe dejali — vsak volilec sploh. Dajte gl-isovs po-'^tsiiim, stiiiovitiiim iii znaiajnim delav-ct m, hlapcem, gospodarjem ali komur koli — samo mkii^r ne šlevi, ki se dá za vae dobiti I Koga bomo volili m poslanca delavcev, Vara še naznanijo „Dol. Novice". Kaj jo noTCga po avstrijskem ccnarstvu 'Í V državnem zboru se je železniški minister izíťkel za ifiez» co. ki bo sla skozi Bohinj v sv. Lucijo <)bijul)il je, da bo predložil iiaèrt in sostavo o njfj precg ifnhodnjemu državnemu zboru. — Dne IG ^pros. t, I. je v državnem zboru poslanec dr. Iv. Surtterèiè govoril o pravosodnem razmerju na LSloveiiskem. Grovor je splch ugajal. Tudi pravosodni minister jtí obljubil, da ga bo uva/f,val. — Pri razpravi kmctijskťg;! ministerstva se je pa p(»slnnec Povâe pogumno in izvedeno poifgoval za kmetijske korisli. — Sedaj je državni zbor žn prenehal delovati. Po víeli deželah se pripravljnjo /& nove volitve. Kakor se kaïe, se bodo vzla>iti [lUlili za lakoinienovano peto ali delavsko kurijo. Vsaka stranka hoŽe 8Voj^'ga moža posaditi na novi sedež v zbornici. Vzlagti delavna je Socijalno demokratska stranka. Pazimo 1 V Ljubljani se je vršil 28 t. m. shod zaupaili mož kaioli-ko narodne stranke, iiil mnogoštevilno obiskan. Tudi dol^nj^ka siran je bila It-po zastopana po mncgili duhovnikih in kmetih, Na tem nejsa, nego po Evropi; raini zgodovinarji sodijo, da je samo na Kitaj^kpm pobrala kuga do l3 milij. oseljll In 1. 1347. Iz skrajnega v.ihoda priplazila se je „řrna smrt" v vedno odprta ji vrata, v Carigrad. Od tam je prifela zopet svojo pot po Evnjpi Naslednjega leta je bila že v Italiji, poif-m v Franciji, potem v Nemčiji in tako je pof-asi lazila po vsej Evropi, da je leta 1402. prilezla celo v Islandijo! Takrat je izgubila Evropa tretji del svojega prebivalstva, v Azji pa je pobrala kuga okoli 24 milijonov žrtev! In takrat 80 pričeli ljuilje nekoliko misliti na sredstva, s katerimi bi se dalo upreti kugi. Gledali so v prvi vrsti na javno íistobo in bas tako na osebno. In res se je od takrat kuga pojavila v Evropi mnogo redkeje, in kadar se je pojavila, ni umiralo več toliko ljudij kolikor jili je kuga pobirala. L. I(î28. in I. 1865 je bilo zopet nekoliko kuge, toda iste ni niti primerjati „črni smrti" iz XIV. stoletja. Kuge, lakote, vojske, resi nas o Gospod! shodu so se izrekli zaupni možje z ogromno večino proti kompromisu z liberalci, to je proti takemu spo razumije nju z liberalno stranko, da bi katoli^ko-narodna stranka prepustila notranjske občine liberalni stranki, ta bi pa podpirala kandidaturo katoliško-narodnega moïa v drugem kraju, v katerem pravijo liberalci, da imajo oni večino volilcev za se. Prav so storili. Proč z vsakim kompromisom 1 Mi se hočemo bojevati : ali zmagamo, ali častno pademo. V deželnem zboru kranjskem, ki se je 26. jan. zopet odprl, predlaga! je g. grof Barbo, da ee v Ljubljani napravijo velika skladiača, kakor-sna 60 tudi y Trstu; taka deželna skladišča bi bila gotovo posebno potrebna, da si pomore nekoliko naša trgovina in obrtnija. V koroikem deželnem zboru je predlagal posl. Grafe na uer, t taj se stenografičiii zapisniki izdajajo tudi v slovenskem jeziku, ker dejanske potrebe to zahtevajo. Zanj je govoril tudi Gr. Einspieler. Predlog je bil seveda odklonjen: kdaj pa niso še odkloiiili nemški nacijonalci kake pravične zabteve koroških Slovencev ! V Pragi se je novoizvoljeni župan staroČeh dr. Srb odpovt^dal županski Časti. Izvoljen je Mlaločeh dr. Podlipny. Pri zadnji dopolnilni volitvi na Dunaju je bil namesto dr. Luegerjav petem okraju izvoljen za poslanca prof. Jož. Sturm, rodom Slovenec, odgojen Urvat. Zunanji minister grof Goluhovski je bil Šel v Berlin, Sprejet je bil prav prijazno. Menda ni .^el samo na uro gledat. Gotovo je govoril kaj o zaraotanili turških razmerah z nemškimi ministri. V Ogerski zbornici je neki poslanec imenoval dvornike cesarja kralja češke in nemške pri-tepence. Ministerski predsednik BaiilFy ga je slišal, pa ga ni zavrnil ni z jedno besedico. To je minister po cesarski milosti! je novega po àii'okoin svetu? Za upravitelja ruskega zunanjega ministerstva je imenovan ruski poslanik v Kodanju grof M. Murawiew. Vsak čas bo imenovan za ministra. Francozje so posebno Ž njim zadovoljni, tem bolj, ker je najprej obiskal francoskega predsednika. Na Cetinji obhajajo dvestoletnico Črnogorske dinastije Petrovič-Njegus. Slovesnosti se prebivalstvo vdeležuje prav navduSeno. Italijanska vlada je bila, kakor se je pokazalo, prav na led speljala svetega Očeta. Ko je bila njih vojska zmagana v Afriki, je prosila sv. Očeta, naj on prosi Menelika, da oprosti vjei-nike. Papež so prosili, pa komaj je odšel njih poslanec s proánjo v Afriko, so že zagrmeli njih italijanski topovi v posadki v Afriki. Dasi ni jako r. n. (24-2) Tlsojaii) se najiitjiidiieje naznaniti, da sem prevzel vodstvo od Steinfeldske pivovarne bratov Reininghaus v Gradcu v najem vzete, starorenomirane Y Novem mestu. Pûtnidiî se bodem kot zastopnik imenovane pivovarne s pozorno postrežbo, okusnimi edill, izbornim! pristnimi dolenjskimi in Istrljanskimi vini, kakor tudi z najboljšim Relning-laugkim marčnim pivom p. n. goste najbolje zadovoljiti. Za prijazen obisk prosi z veleapostovanjem Anton Jakac. er ao se povekSale ledeniške Zaloga piva pivovarne Reininghaua je v iati hiši, k ■ kleti, in se vabijo gosjiodje gostilničarji prijazno na odjemanje sploano znanega izbornega marčnega in uležanega piva v sodih ter se zagotavlja izredno pozorna postrežba. Tw^mnM mies©©» v prodajalno z mešanim blagom sprejmem ućenca, kateri je saj Ijuilsko šolo dovršil in je lepega vedenja. Sprejme ae tndi za kupčijo sposobno dekle, "M ktero bi tudi hišna in kuhinjska opravila preskrbelo. (10-3) Jakob Sega, trgovec. Skocijan. Na prodaj št. 45 na Čatežu ob Savi na državni cesti je na prodaj ali v najem oddati z gospodarskim poslopjem m vrtom; pripravna je za mesarijo, krèmo ali trgovino. (20-2) Mih. SLOrVatf na Čat^u. in potrebnim gospodarskim poslopjem, v lepi legi in dobrem stanu je na prodaj pri Matija Kovačič, Male Skrjančo št. 2. posta Novo mesto. (3-3) lectar In svefiar v Kandiji pr) Novem mestu priporoča po jako nizki ceni voSčeue sveče in zavitke kakor tudi (276-6) izvrsten med, katei'ega na drobno in debelo prodaja. Kupuje tudi po najboljši ceni rumen vosek in vosčine S LOVEN^KI Ll^T 5 pODODAMl yzhnja v Ljubljani V zvQxhih dviíkrat na mescc— na dv?h po/uh. - Podnjv pcsnu, povesti in znanj-lvene j-pise^, posebno o slovenski domovini Si ane na lelo ^gi.ZOMK. na pol iela 2^1 lokn. čclrl tela /gl. J Ar. - Dnpisi m dcnnr se— fioJ7ljajo MOM /A/ Sl/£r-a V LJUBLJANI. Q Q <5 Q S a <5 <3 X/cfllř zdravje ohraniti In V SalVj p3 oi, pogrešati prijetnega kavinega uiitita. Bobova itava je, kakor znano, Škodljiva, ker preveč živce razburja; ako se jej pa Kathreinerjeva primeša, jej odvzame škodljiva učinke.*«**^*«*«**«* eJ V^ak jo pijei ki se ne ftutl prav zdravega. Posebno za take, ki bolehájo _ na živcih ali v ielůdcu, izkazala se je Kathreinerjeva kava, čista brez primesi, v tisočerih slučajih koi najboljša, najzdravejša in lahko prebavljiva pijača. \/Qalf otrok In vsaka ženska na) pije Kathreinerjevo kavo, ki je tečna in se prilega slabemu in rahlemu telesu, na) bo že čista ali mešana z bobovo kavo. S svojim prijetnim, milim okusom se kmalo vsem prikupi, ''' ^^^ gospodarstvu kaj prihraniti In vender uživati okusno In _i zdravo kavo, naj si kupi Kathreinerjevo kavo. Naj bo čista ali mešana z bobovo, ugajala bo pa okus vsakomu.*««««**««*«»***««*«*****«««*******« ^ Kathreiner-Kneinpva slađna kava i^VVrïs^XdrptS'; oellh zrnfn, li najboljšega slada izdelana In po Kathrelnerjevem, v vseh deželah priznanem In od najveljavnejših strokovnjakov preskušenem načinu z okusom prave bobove kave prekisana. Kathreinerjevii kava združuje toraj v sebi prijetni okus ptuje bobove kave in vse od zdravnikov priznana dobre lastnosti domačega slada. l^fnCtlîO * oškodovan, naj pazi ITIUOllJCla pri nakupu na varnostno znamko in na obliko na strani naslikanega izvirnega zavoja * imenom J^ařhj'QÍneK Zavoji brez imena i^Kathnemep" niso pristni, I pnp kn7fi rinmarih nrp^inpv LBpu RUZB uumdbin piebiubv oirslo-[raocosl[Ep zavarovalnega Mva kupuje (Franco - Hongruise) fAVMirnn lir»Hnv Sii^hior v ÍJi-wl/^ii aprcjfima za Novo mesto m druge kraje na Dolenjskam l^OVtlIIia lliaiuv nium-l > UI svetljeno cerkev, kjer je bil blagoslov z Najsvetejšim in potem izročitev cerkvenih ključev. V nedeljo dne 24, t, m. ob 10. uri dopoldne je spremljevalo deset visokočastitih aobratov našega visokočastitega gospoda v tukajšnjo cerkev, katera je bila krasno okinčana in razsvetljena. Po odpetem poklicu av. Duha, stopijo na prižnico milostljivi gospod dekan prost Peter Urh, v prelepem in podučneni govoru razlože skrbi dušnega pastirja do svojih ovftic. Po dokončani slovesni daritvi sv, maše z zahvalno pesmijo spremili so pri veličastnem zvonenji in gromenju topičev duhovni gospodje svojega sobrata v farovž, kjer se je pri obedu čnJo mnogo napitnic. Tako je minulo dva dni veselja za našo f^ro s prošnjo, da nam Bog ohrani novega duá-neja pastirja Še mnogo let. Živio. Z Bogom t Z Rake. — Pri nas ni posebnosti, vendar bi rad vshJ kaj malega spiiročil „Dol. Ni>vicam'' — Letinja je bila-srednja, vinska pa slaba Vže drugod je vino, kakor znano, letos kislo in malo micno, pri nas je pa pripomogla ledena toča, da nam je splaval uže davno pred trgatvijo up kar po vodi. Veselo pa je, da se vsaj nekateri poprijemajo pridno rigolauja in sajenja ameriških trt, Ufiam-), da bode kmalu pamet srečala vse, da »previdijo, da )e to edino, ako hočemo, da nam vinska gorica zopet donaša tako potrebnih novcev, kakor je bilo nekdaj. Deželni zbor je vže sklenil, da se napravi ceata od Maršeče vasi skozi Čisti breg, Kuprivnik, Malence do Kostanjevice, Temu se pa nekateri ustavljajo za-htevajè, naj se gradi nova cesta od G;iiajnice naravnost skozi Krakovski gozd. da se združi v nižavi s cesto z Rake v Krško vodečo. Nam se zdi, d^ bi bila ta druga cesta brez potrebe, ker ne bi bila nobene koristi — vsaj ni prometa — pač pa grozno draga. Prepričani smo, da deželni zbor v to ne bode privolil. Iz Leskovca 20. januarja. — Malokedaj kaj čitate iz naših krajev, iti še to ne veselo. Leta 1895 nas je meseca maja sneg hudo poškodoval, lanskegn It^ta v avgustu pa toča. Letine so torej slabe. K temu je pritisnila posebno prešičja bolezen in nje zaprtija. Zares nismo mogli nikjer denarja dobiti, pa treba je bilo vendar plačati razne davke in pristojbine; cerkev bomo tudi popravljali, in so uara skoz dve leti nalužili po odstotkov. Nimamo denarja za najpotrebnejše reči : sol, obleko, obuvalo. Otroci morajo v solo, če ne, plačaj ali denarno kazen, ali pa moraš sedeti primerni Čas. Otrok mora v Šolo, če so tudi stariài goli- Trta nam tudi ni rodila, in pravijo, da je to kar je toča pustila, do polovico trt pozeblo. Kaj bode? Dokler je grofova družina tu bivala je preblaga grofinja najpotrebnejše deklice oblačila, dečke pa naš gosp. dekan. Ker pa sedaj grofova obitelj na Dunaji biva, se je nas gospod dekan in nadžupnik obeh u.smilil, ter 50 dekletom kupil naglavne rute in 50 šolarjev a hlačami, lajbeljci in suknami preskrbel; to je veselje za šolsko mladino, pa gotovo Se vefcje xa nas uboge stariše, ki sroo tem blagim činom ene Telike skrbi reatni. âolarji dobivajo od tega gospoda àe drugib dobrot. Zatoraj jim kličemo r Bog Vam povrni stotero! Hialfžni stariâi. Pismo iz tujine. Ravnokar prečital sem doùlih mi „Dol. Nov." Srčno me veseli akoprav v tujici, da se tudi skore) že pohabljenim Dolenjcem posebno Belo-kranjcem ozuanjuje evangelij, katerega drugi avstrijski državljani že iz glave znajo, Oznanoval bi tudi jai^ po zmožnosti evangelij tam po mojem rojstnem krsji Belukrajne, ko bi me sprejeli. Torej podajmo se proti Gorjancem in tam navzdol proti „Luži" in pred nami stoji Belokrajna, Će popra-Sujež po vaseh po guspodavjib, odgovorila ti bode gospodinja; mož je tam v „estrajli« pri trgovini, kos nosi tam po kmetih in v koši ima za prodajat židovski „klump" to je malovredna roba samo na videz narejena, in predraga je ta roba, to pa dela ta ubdgi „kredit," ki ga da žid tukaj v Lincu našim Kranjcem, prav za prav „krošnjarjem" z Belekrajne. Vsak tak trgovec ali krosnjar dobi robe ali blaga r,a trgovino kolikor potrebuje ko z doma dojde, ako je prejšno leto z njim barantai Kar iztrži u te robe, poslati mora domu, lakaj zadolžil se je prej ko je z domu odšel, kajti tiste krajcarje katere tukaj dobi, pobere Lisa sprotno, ker doma mu grunt nii ne nosi, pravi naš kroànjar, ée ga vprašam, in kupcu sem še od lani dolžan, pa vendar mi je zaupal. Sin je v Ameriki, pa mi ni še poslal kar sem mu dal za rajžo. Teko se zadolži naš Belokranjec, zraven pa zaprtija z terstvcm živinskim. Veseli me vendar, da imamo v Činomlji gospode možake, ki se za nas poganjajo. Z iiiili trudom dobili smo novo trsje, da smo že lansko leto pridekli nekaj vedere tam po Gorenjski in Ruîewki guri. Vendar imamo novo upanje. Dobili bodo vodovod napeljan iz mrzlega Blatnika tje do Ćrnonielja, vasi Vrčice, Kot, Kučetnavas, Mihelavas, Rožmuc, Lokve in do Streklovca čez Gorence, Semič in PoCrebfr. Žtlezuica pravijo, da že cvete tRm po Belokranjskej dolini. Pri priličnem mestu Cniomlja vzdigovale se bodo vsakovrstne tovarne in ostajali bodo naš' faotje doma da gi kaj prislužijo v domačem kraju, ne jia v daljni Ameriki po nevarnih jamah. Poprijeli se bodo tudi nfi.Si obneverjeni kmetje zemeljskih tal; tam koder sedaj resa in stelja raste, izoral bode naš kmet in bode imel slamo za nastelj živini, kajti stelja tudi rada pozebe. Ti'eba je torej našega kmeta spodbujati k kmetovanju s skušenim izgledom. Će pogledaš iz hribov v to dolino videl bodeš dragi moj ćitalec, da veliko polja stoji praznega, samo re^na živina prepa-šuje se po resi skorej od sv- Jurija do jeseni, kaj bi rekel, do snega. Naš kmetovalec rad napreduje, samo treba je dobrega izgleda, in tega tudi zdaj imamo v Grmaki soli, kjer se uzorno poučuje, in po vzgojenih šolarjih nauk razširja po deželi. Nflái pridelki bodo bogatejši postajali, in ko dobimo železnico se v Belo-krajno, bo šlo vse v denar. To selenje Belokranjcev "V tuje dežele bode potem prenehalo, kar silno želi iz tujine svojim sorojakom, M. J ... a. DomaČo vosti, (Občni zbor) „katoliškega političnega društva la Dolenjsko" bo 8. iebruarja ob 2. popoldne v hiSi rokodelskega doma v Novem mestu. Brez drngega povabila se vabijo s tem naznanilom vsi udje imenovanega droátva. (Članom upravnega svèta dolenjskih železnic) imenovalo je ministerstvo gosp. poslanca dr, Ivan Tavčar- ja na mesto odstopivšega dvornega svetnika Šukljeja. (j- Ernest Vrančić), sedmoéolec, umrl je 26. miuol, meseca v tukajšnji bolnišnici Usmiljenih bratov vsled vročinske bolezni. Bil je priden učenec in priljubljen njegovim tovaršem, Naj v miru počiva! (f Josip s eu ni g), grajščak na Bokalcah pri Ljubljani umrl je 25 januvarja nenadoma, fil let star, V svoji hiši v Ljubljani. Rajni gospod imel je mnogo zaslug za kmetijsko društvo, videli smo ga tudi vselej po naših krajih pri premovan,ji živine, pri dirki v Št, Jerneju itd. Blag mu spomin! — V Ljubljani Je tudi umrla gospa Maršal, vdova bivšega zdravnika v Trebnjem, od koder se je pred nekaj leti v Ljubljano preselila. Naj v miru počiva! (Dolenjski Sokol) priredi 20. syecana v prostorih „Narodnega doma" svoj prvi družbinski večer. Program, kojega glavne točke bode izvrševal režišer slov. ljubljanskega gledišča, gosp. Ineman* naznanil se bode pozneje, (Pi'otovoljno gasilno drnštvo v Novem mestu) priredi dcé 6, februvarja 1896 plesni venček v Narodnem domu. K tej veselici vabijo se najuljnd-neje vsi prijatelji društvB. Začetek točno ob poln osmi uri zvečer. („Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov" v Novem mestu,) napravi 14, feb. ob 7, uri zvečer v lastnem domu predpustno veselico, s petjem, deklamacijsnia, ialoigro „Dimnikar knez — knez dimnikar" ter šaljivo loterijo, (Volilni shod) priredi gospod Viljem P fei fer v petek 6. leb. ob polu dveh popoludne v gostilni g. prečenskega župana poleg novomeškega kolodvora. (Loterijo na dobitke) (efektno loterijo) je dovolil finančni minister mestni občiui ljubljanski. Izdalo se bo milijon srečk po 60 kr. Dohodek je namenjen za zgradbo podrtih mestnih poslopij in za ureditev ulic. (Mestna in meščanske garde godba) sprejme takoj rokodelske učence ali pa tudi pomočnike v poduk godbe, in sicer najrajše domačine, od kterih je pričakovati, da ostanejo potem člani godbe. Oglasila sprejema načelnik godbe Josip Košíček. (Nedeljski tečaj za cepljenje ameriških trt z zamaški) priredi kmeiijska podružnica novomeška v svoji bralnici meseca iebinivarja in marca in sicer ob nedeljah 21. in 28. februvarja in 7., 14. in 2L marca 1.1, Pouk in vaje bodo trajale vsako nedeljo od 8. do 11. ure dopoludne. Gospodarji in kmetski mládenči, ki se želé udeležiti tega tečaja, naj se zglasijo v kmetijski bralnici v nedeljo 7. in 14. februvarja. Vsak udeležnik bode moral tečaj točno obiskovati. Koncem tečaja bo vsak tudi preskusen v cepljenji. Potrebne nožičke in druge priprave za cepljenje preskrbela bode podružnica. Opozarjamo vse gospodarje na ta tečaj ter jih pozivljemo, da se ga udeležé v kolikor mogoče obilem številu. Vsakemu je sedaj prilika dana, da se poduči v potrebnem cepljenji ameriških trt. (Visoka starost,) V fari Bućenski občine Raske umrl je Jožef Šutar, star nad devetdeaet let ter bil še jako trden mož. (Poučni tečaj za ribiče) bode letos prvi teden po Veliki noči, toda le v tem slučaju, ako se do 15. dne febrnvarijat. 1, zglasi zadosti ribičev. Vsled tega se posestniki in najemniki ribarskih okrajev prosijo, naj do navedenega dné slušatelje za ta tečaj priglasijo 0. tr. kmetijski družbi v Ljubljani, Podpore morejo dobiti le taki udeleženci, ki doeedaj nišo áe bili v takem teíaju. (Družbi BIT. Mohorja) je zadiyi čas ta meaeČ pristopiti, oziroma naroinino ponoviti. Knjige izidejo iste, kakor jih napoveda družbeni „Glasnik". TJdnina znaáa 1 grid. Pozneje bi veljale te knjige 3 gld, 50 kr. Pristopajmo pridno in spodbujajmo druge. Za Novo mesto sprejema člane g. kapiteljski vikarij, (Nekaj za vinogradnike.) V drugi polovici leta 1896 izročil je poslanec Pfeifer v imenu kmetijskih podružnic Vinica, Črnomelj, Metlika, Novomesto, Kostanjevica, Krško sledečo prošnjo: Položaj vinogradnikov postaja od dne do dne težavneji. Neugodne trgovinske pogodbe in umetna vina provzročujejo, da pada viníka cena vedno. Perenospera (strupena rosa) in druçe trte uničujoče glive zmanjšujejo dohodke vinogradov, ker provzročnje boj proti tem škodljivcem atroške, ki so bili pred leti nepoznani. Nasaditev po ti'tni uši uničenih vinogradov prizadeva velikanske stroške, ki se povračajo le polagoma tekom mnogih let. Le malo posestnikov je v sreč-nem položaju, da zmorejo te izvanredne in velike stroške. Ogromna večina prositi mora tuje pomoči potom državnih in deželnih posojil, da obnove svoje po trtni uŠi uničene vinograde. Kur se pa tiče | ei'enospere ali tako imenovane strupene rose, zamore se ta nadloga le v tem «lučaju zatreti, ako ae nji nasproti postavijo vsi vinogradniki v bran. Če škropijo le posamezniki svoje vinograde, drugi pa ne, ostanejo v neškropljenih vino-gi-adih okužena mesta, iz katerih se ta bolezen po nezatrtih glivah širi vedno naprej, da je ni konec. Oftividno je toraj, da to povsem ne pomaga, če premožnejši posestniki kupijo škropilnice in potrebno gradivo in će škrope z njo svoje vinograde, če pa nasproti manj imoviti vinogradniki tega zarad pomanjkanja potrebnih sredstev storiti ne morejo. Tem manj imo-vitim posestnikom treba je toraj v tem oziru pomoči in sicer od države, kakor ae to godi na Ogerskem, Pred kratkim namreč je ogrski poljedelski minister dal razdeliti 1903 škropilnic brezplačno med manj imovite vinogradnike, kateri nimajo druge dolžnosti, nego da z brezplačno dobljenimi škropilnicami skropé svoje vinograde. To postopanje ogrske vlade upliva posredno neugodno tudi na našo državno polovico toliko časa, dokler ae pri naa ne posnema. Kakor hitro in tem bolje bode Ogrska spravila svojo vinsko produkcijo na isti stan, kakor je bil poprej, predno se je prijavila trtna uš, perenospera itd., bode začela ipaževati svoja vina tudi v nase dežele in spravljati jih na trg; a konkurenco z cizlajtanskim vinom udomačilo se bode Ogrsko vino v naših deželah, in težko ga bode pozneje izpodriniti. Treba je toraj, ako hočejo naše dežele tostran Litave v okom priti temu kon-koi-enčnemu boju, da naša država v tem oziru popolnoma poanenia Ogrsko vlado in da ona za vinogradnike stori to, kar stori Ogrska država za svoje vinogradnike. To pa gledé Kranjske tem bolje, ker je naša dežela po potresu, po vremenskih in drugih nezgodah itd. v zadnjih letih nbožala in si ne mora sama pomagati. — Tedaj ae prosi, da blagovoli Vaaa Pre-vzviaenost naročiti škropilnice proti perenosperi íu jih brezplačno razdeliti med manj imovite vinogradnike. — Tudi poslanec Po vse je to zadevo povdarjal v svojem govoru dné 15. t, m. — Nato je g, poljedeljski minister v seji 16. t. m. doslovno sledeče odgovoril; „Od goap. poslanca Pfeiťerja bila je meui, ne tu v javni seji, temveč naravnost izrečena želja, da bi se revnim občinam, katere zelo trpé od strupene rose — to je tudi posl. Po vše omenil — škropilnice brezplačno razdelile. Usojam si izre&i, da sem pripravljen ustreči tej želji". (Današnji list) obsega deset strani. Loterijske številke. Trst 16, januarja 65 61 28 60 46 Gradec 23, It 8'J 65 14 75 8 Trst 30, rt 19 17 5 39 18 XAnYAJj^A. Za muog'obrojne izraze iskrenega BOiittjft o BDirti na^e nepozabne soiiroge, u^iruiun luatere, gospe tfarije Ajçiiië, iïrekamo víera jinjiiteljenj in znancem, sploh vsem. ki Bu Be ndeležili pngreha tirage rajnke, najtaplejio sabvalo. NOVO MESTO, (bó 18. jaunarja ltí97. (34) Žalujoči ostali. Zahvala. Povsodi iskal sem zdravil in pomoči in nisem jih mogel najti prnvih. Zato bodi naj p ri srč n ej àa zahvala velezaalužnemu gospođu dr. Defranceschi-jtt v Novem mestu, kateri je mojo bolno nogo popolnoma ozdravil ter upam, da se mi rami. veČ ne ponovi. Hvaležni Fran Zoreč, (421 posestnik v Dobu pri Št, Vida. V topllákem gnulu bode V četrtek II. februarja ob 2. url popoludne javna dražba pohištva, vozov, komatov, x)(>rcelaiiaste posodo In dr. («) Stanovanje z vso hišno opravo, obstoječe iz dveh sob v I. nadstropji hiš. št. 73 da glavnem trgu v Novem mestu z izgledom na trg, je s 15. marcom oddati. — Več se izvé ravno tam. Na prodaj j6 posestvo, obstojefe iz liiae, potrebnega gospodaiskega poslopja in orodja, vse v dobrem stanu, z lejiim zemljiščem, travniki in 17 oralov hoste v BogniÔi vasi poŠta Tre-beino na Dolenjskem. — Več pové lastnik Anton Krese št. 5. (4-3) Na prodaj je pod z malim podom, se co m 000, n stresni stol (gruSt) lOm dolg in 7hi Širok. Vse jo se v dobrem stanu. Več se izvé pri Anionu Strajnar v Dol. Ponikvah pt)Šta Trebnje. (32—1) 28 tira.t. ItOLK.NJNKK .NuVirK. ŠteT. 49C o:ecKx XBOK prvo dolenjske posojilnice, registrirane zadruge z aeomej. poroštvom v Metliki aktive «e s tem na 14. februarija 1897 1. ob 9. uri dopoldne v pisarno mestne občine Metliške. Aki> i)a k teuiu obČDerau zboru dovolj povabljenih, Y amishi § 39 imaojihiičuih pravil, ne bi prišlo, bode diiigo obćno zborovanje ^^ dne 7. marcija 1897 ob istej uri in «a istem kraji, z dostavkom, da se bode ta dan čez na dnevni red stavljene predmete brez ozira na število navzočih društvenikov sklepalo. Dnevni red na občnem zboru je sledeči ; 1. Nagovor ravnatelja. 2. Porofiilr» blagajnika. 3. Poročilo nadzoj'stveuega (dbora. 4. Potrjenje račun« za 1896 leto. 6. Predlog bilance za 1896 leto. 6 Volitev ravnateljstva in nadzorstva. 7. Predlogi droštvenikuv. Nadzorstvo I. dolenj. posojilnice v Metliki, (36) dnè 24, januarja 1897. Užigaliee in svinčniki družbe sv. Cirila iii Metoda ==so došli! — Rodoljubi, i»oslii>,iijtft rte jih |)ridno! Stanovanje v Novem mestu h. St. 211, v prvem Uitdstropji, obstoječe iz štirih lepili sob, kuhinje, shrambe, kleti, drvarnice itd., odda se b ! aprilom v nnjom. Siaroznana gostilna ^ y Siabrnetoîi hiši y Novem mestu popoliiottiii jirciiovlj^iia, po dogovoru z delom vrta daje se S 16. novembrom 1837 v najem. Natančneje poizve se v Novem mestu pri Skabrnetu v I nadatropji. B) odda se v Novem mestu „mej vrti" (Skolova hiáa) Št. 157. — Več se izvé ravno t«:u. (33-1) VoJstio MŘU lo išče ua &riiifl za k volem. (3D-1> V Novem mestu na glavnem trgu št. 92 je takoj za oddati, te prodajalno se tndi lahko stanovanje v hiâi dobi. — Veé se izvé pri lastnici gospej Ani Mascon na Dunaju (Wit-n) VIII. Lederergasse Nr. 3, __I. Stock._i37_l) rgovski pomoĚfiik (špecenst star do 18 let, slovenskega in nemškega jezika zmožen, se sprejme takoj v prodajalnico z mešanim blagom. — Kje, pové \redn. tega Usta. (30-i) Pri trgovcu Alfonzu Oblaku v Novem mestu se dobiva pu primerno nizki ceni uiijl)oljâii pristna fnmcoska v prodajalno z meáanim blagom sprejme se takoj nPOZOmS uS GPM 31 ŽG 911113 ki ima veselje do ti govine, ter je slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožen. — Kje, pové vreduištvo tega lista. za vino čistiti. (Beri prvi ůlnnek dttnuSnjega lista.) (41) Josip Leuz, trgovec v Ljubljani, Reseljnova cesta , kupuje ter plačuje po možno najvišji ceni, kakor: ribniški, angležki in onejida krompir, želod, hrastove ježice, bukov žir, vsakovrstne zdravilske rastlino (korenine In perje), v vsaki množini. riiićiije takoj ! ——MMM——— I «■•MM1 L Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da bodem imel po svečnici v zalogi zopet janit ali mjavi debeli smodnik za kamenje streljati. Ob jednem priporočam svoje Špecerijsko in železninsko blago, s katerim bodem skušal slavno občinstvo v vsem zadovoljiti. Franc KasteUc, v Kaniljji pri Novem uiestu. iMM«MMM«aMM«MM«M