s 1 /' STROKOVNA REVIJA Gozdars 1 vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1988 • LETNIK XLVl ~:: ŠTEVILKA 1 Ljubljana, januar 1988 VSEBINA- INHALT - CONTENTS DipL inž. gozd FvgemjAzarov· Biolo- ški vtdtk revitalizacije površinskih kopov 7 D1pl. inž. gozd. Mitja CJmperšek: Mo- delna porazdelttev lesne zaloge po razšn]emh debeiinskih razredih 14 Mag. dipl. mž gozd. janez Černač: Kadn m IZobraževanje v gozdarstvu 18 'T'ugomir CanJko: Zagolavl)an]e sred- stev :la gozdno reprodukctjo 22 Ugotovitve in stališča 24 Dr Slavka Kavčič: Zagotavljanje sred- stev za vlaganje v gozdove na ja- ponskem 28 Iz domače in tuje prakse 34 Stališča m odmev1 38 Urmranje gozdov 41 Našt neslo!ji 51 !zid nateČaJa Slika na naslovm strani. Or:eleni tev erodinmh pobočnih gruščev. Foto pro f. Ramer Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdcustva in lescustva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrm. predsednik dr. Janez Božl~~ MitJa Cunpersek jože Cerme:' f:: ,·,: .. : Furlan Marko Kn1ecl J.;;.r:i?:: Košir Boris Krasnov Jože Kovoč!<:': Tone Modtc Tone šepec Marjan Trebežnik Uredniški odbor dr. BoštJan Anka dr. Janez Božič Marko Kmecl dr. Dušan MIUišek dr. MarJan Lipoglavšek mag Zdenko Otnn Odgovorni Ul'ednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipL inž. gozd. Uredništvo In uprava Editors' address YU GiOOO L]U:::)lJana ErJavčeva cc::-;ta 15 Zu o račun -· C:..~1. acc. ZOlT GL SlovemJe LJubljana. Er Ja v ce va 15 ~-iO lO 1 · 678 · 48407 Letno 121de lO številk lO 1ssues pet year Letna md1vid .1a.!na narocnina SOOO dtn za OZD in TOZD 2l.UOO dm za dtjake ln §tud enle 2500 dJT1 za inozemstvo 36 US D posamezna številka 2500 din UstanovitelJIC' revije sla Zveza društev m~ennjev H\ r.-;hmkov gozdarstvc m lesarstva SloveniJe ter Sc.mouprav·na lllteresna skupnost za gozclarstvc Slovemje Pofeg llJIJU denarno podptra IzhaJanJe re-nje tud1 Ra~tsk:ovalna skupnost Slovenqe. Po mnenju republtškega se ki etarvua ZG. prosvet0 1!1 kulturo (št 4~1-1 17 4 z dne 13.3 \974) ~a GV m treb a plača n temeljnega davke; od p rometa pr:Jizvodov OXF.: 233 Biološki vidik revitalizacije površinskih kopov Egenij Azarov* Azarov, E.: Biološki v1dik revitalizacije površin- skih kopov, Gozdarski vestnik, 46, 1988, l. str. l. v slovenščini, ci t. lit. : 21. Zadostitev vse večjih potreb gradbeništva in vse večje zahteve za varovanje naravnega okolja terjajo od upravljalcev kamnolomov, da po končanem izkoriščanju uni- čeno gozdno (kmetijsko) zemljišče in njegove funkcije vmejo v prejšnje stanje (revitalizacija). Ta je lahko uspešna le tedaj, če je tehnologija odkopa temu vnaprej pnlagojena. Če vemo. kako podobni .procesi potekajo v naravi, se lahko od nje učimo, ji ozelenilvene ukrepe prilagajamo in sodelujemo z njo, dokler ne začne funkcionirati sama. .A:z.arov, E. : Biološki vidik revitalizacije površin- skih kopov, Gozdarski vestnik, 46, 1988, l, pag. : l in Slovene. ref. : 21. To satisfy growing needs and greater human demands concerning nature pre- servation, ask to convert destructed area and its functions to the state as before exploitation (revi- talization). 11 is successful only, if the exploitation technology is modified lo the later greening. 'The nature is one of the best authorities ln the similar problems. We must to leam, to cooperate with it, to accommodate our provisions to functionate by it self. ... E. A., d1pl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU UVOD Zaradi vse večjih potreb po dolomit- nih in apnenih agregatih stihijsko na- rašča število kamnolomov in površina razkrite kamnine, kar predstavlja dolgo- trajno degradacijo okolja, izgubo plod- nih površin, grdo nakazo krajine in ne- prijetno soseščino bližnjim naseljem. Hkrati narašča odpor proti novim odko- pom, krepi se družbena zavest in po- treba po zaščiti naravne in kulturne dediščine, specifičnih naravnih okolij, varstvu zemljišč, čiste vode, zraka. Kljub poostrenim zakonskim določilom, ki za- htevajo od upravljalcev karrmolomov sa- nacijo razkritih površin, do tega ne pride iz različnih vzrokov - predvsem, ker ni (centralno) namensko zbranih sredstev, zaradi indolentnosti, neodgovornosti, ro- parske mentalitete. Površinski kopi so običajno v strmih pobočjih, poraslih z gozdom ali slabšim travnikom. Pod pojmom »revitalizacija kamnoloma« razumemo čimpopolnejšo povrnitev prejšnjih funkcij prostora, ki jo je ta zaradi izkoriščanja izgubil. Ker nudi gozd najpopolnejšo zaščito pred razpadanjem in odnašanjem kamenine in je zaradi estetskih učinkov nezamen- ljiv, je ogozditev takšne površine najpri- mernejši način revitalizacije. Ozelenitev, sanac1ja oziroma s1rse - revitalizacija je torej tipično gozdarski, bjološki, krajinski in ekološki problem, od katerega je v končni obliki odvisna uspešnost ali neuspešnost vložene inve- sticije, ki nikdar ne bo majhna. Že sama izbira lokacij, ki bi najmanj prizadela okolje, zlasti pa površina, elementi pri- pravljene hribine za zazemljitev in ogo- zditev so bistveni za uspešno revitaliza- cijo, zato jih mora tehnološki postopek izkoriščanja upoštevati že pri projektira- nju. Poznavanje naravnih gozdnih sukce- sij v podobnih razmerah je ključnega pomena za pravilno izbiro drevesnih, grmovnih in zeliščnih vrst. NAČRTOV ANJE IN IZBffiA NAJPRIMERNEJŠIH TEHNOLOŠKIH REŠITEV Raziskovanja kvalitetnih virov surovin, njihova raziskana in možna zaloga, evi- dentiranje živih kamnolomov, pridoblje- nih količin , izgub in porabe, predvide- vanje porabe za daljša časovna obdobja lahko zavre sedanje stihijsko pojavljanje kamnolomov na najneprimernejših kra- jih. Šele s soočenjem vseh interesov na izbranih lokacijah (družbene potrebe, cestno omrežje, bližina naselij, ostali komunalni vodi, vodni izviri, nevarnost erozije, gozdni in kmetijski interes, kul- turna in naravna dediščina , občutljivost biotopov, krajine lahko pretehtane izbe- remo najracionalnejše in še sprejemljive (najmanj boleče) rešitve. Pred pričetkom izkoriščanja mora biti znana kasnejša raba prostora, saj je od tega odvisen način odkopa obseg in oblika odkopane hribine in revitalizacij- skim namenom prilagojen relief po kon- čanem izkoriščanju (širina, višina, nagib teras, strmina še stabilnih brežin, mani- pulativni platoji, protihrupni nasipi, si- stem odvodnjavanja in čiščenja hudour- 2 nih voda idr.). Tehnologija odkopa mora biti kasnejši revitalizaciji podrejena, če naj bo le-ta uspešna. Biološke metode revitalizacije običajno dopolnjujejo teh- nične, ki so deloma prilagojene nekate- rim tehnološkim zahtevam, težišče revi- talizacije pa vseeno ostaja na biološkem področju. Pri tem naj omenim pri nas še neuveljavljeno metodo odkopa »od zgo- raj navzdol«, ki omogoča sprotno revita- lizacijo gornjih odkopov, čim se izkoriš- čanje hribine prične v nižji etaži. S tem je površina ekološke rane in vsi ne- ugodni učinki narave nanjo (razpadanje, erozija) močno zmanjšana, investitor pa je prisiljen del prodajne cene sproti vlagati v sanacijo ! Čas izkoriščanja površinskega kopa je pomembna neznanka pred pričetkom odkopavanja. Od njegovega trajanja je odvisno razpoloženje krajanov, ki se tujka branijo kot hudič križa. Čim daljše je predvideno obdobje izkoriščanja, dalj ostaja rana nezaceljena, dalj se odmika čas sanacije, s tem pa tudi obveznosti. Verjetno obdobja obratovanja na vseh občutljivih lokacijah ne bi smeli načrto­ vati za daJj kot 20--25 let. ZAGOTOVITEV TALNEGA SUBSTRATA Pri pravilni in racionalni metodi od- kopa je odkopana hribina terasirana. Ločijo jih ustrezne brežine. Terase in brežine pa so popolnoma sterilne, brez tal in humusa, izpostavljene velikim tem- peraturnim amplitudam, poleti sončni pripeki, pozimi zmrzali, kar povzroči razpadanje kamnine in odnašanje ob nalivih, erozijski jarki se zgoščajo proti dnu strmine in razdirajo terase. Edina poceni in učinkovita zaščita odnašanja brežin je ozelenitev z ustre- znimi travnimi in deteljnimi mešanicami, ki so prilagojene ekstremnim življenj- skim razmeram, hitro vežejo tla, spod- nebna voda pa po njih spolzi v odtočne jarke na terasah. Ker so travnim mešani- cam dodana mineralna gnojila in humus (seno, slama ipd.), se na teh brežinah samosevno naselijo grmovni in drevesni pionirji - začetek kasnejše samoobnav- ljajoče se gozdne vegetacije. Zatrav- ljena brežina tudi estetsko učinkuje kot gozdna jasa. Tehnika je tudi tu storila svoje - me- šanico trav, humusa in mineralnih gnojil na brežino nanaša curek vode (vodna setev) na veliko razdaijo. Temu namenu odlično služijo terase. Če je strmina tretiranih brežin nestabilna in ne zago- tavlja notranje trdnosti, ali če je brežina prestrma, prelaijemo strmino z mrežo. Uspeh zatravitve je odvisen od dejavni- kov, ki vplivajo na kalitev in začetno faz.o razvoja sejanih rastlin, zlasti so odvisne od: . - ekspozicije (sončne pripeke), - kompaktnosti gornjih horizontov (krušljivost, drsenje, strmina), - zbitosti tal, - vremenskih razmer po setvi. Terase in platoji zagotavljajo obstanek dokajšnje debeline tai. ki jih nanje na vo- zimo pred ogozditvijo po dovoznih po- teh. Pri načrtovani revitalizaciji je to skrbno shranjena (deponirana) odkopna »jalovina« gornje plasti kamnine. Obi- čajno je to pretežno humusrri (A) hori- zont nerazvitih tal, z nekaj peska, ki mu je potrebno dodati mineralni (glinasti) del tal, jalovino iz odkopa in hlevski gnoj. Tako pripravljena podlaga, debela 0,5-1,0 m je sposobna prehraniti in zasi- drati tudi debelejše pionirsko drevje, če je le terasa dovolj široka in pravilno zasajena. IZBIRA RASTLINSKIH VRST Pojem sukcesije Površinski kopi niso le »ekološki tu- jek« v prostoru, ampak so tudi tujek biotopa, saj se na njegovem območju spremeni celoten inventar ekoloških in bioloških dejavnikov. ki so pogojevalt življenjske razmere prvotni vegetaciji. Iluzorno je pričakovati, da bi po tako krutem posegu v naravno ravnotežje biotopa uspeli zagotoviti kmalu takšne življenjske razmere in življenjske skup- nosti (biocenoze ), kakršne so bile pred tem. Biotop je popolnoma drugačen, spremenJen, oropan in razgaljen. Živi svet se je sicer s svojim »genet- skim spominom« na podobne spre- membe v naravi (katastrofe) v svojem tisočletnem razvoju prilagodil. Po ekosi- stemski teoriji (Major 1951) se sestava vegetacije spreminja preko sukcesij. Te so odraz ravnotežja med produkcijo in potrošnjo sistema (neto produkcija, raz- gradnja, mobilizacija elementov, regula- cija talnih raztopin, alelokemizem tal, variabilnost v porabi elementov- Gor- kan 1979). Sukcesivni procesi privedejo do akwnulacije elementov v naraščajoči biomasi (Oden 1969). Sukcesije se spreminjajo v skladu s sestavam svojih drevesnih vrst, ki jih Schugart (1981) razvršča po svojih zna- čajskih vzorcih v štiri skupine. Pionirske (nomadske) vrste kmalu in obilno semene, se hitro in na daleč razširjajo, imajo široko ekološko amplitu- do, hitro rastejo, vendar njihova življenj- ska doba ni dolga. Sencoljubne regenerirajo tudi pod za- storom, velike odprtine jih včasih celo ovirajo v pomlajevanju, razmnožujejo se tudi vegetativno. Podstojne, dolgotrajajoče vrste, rege- nerirajo pretežno vegetativno. Svetloljubne zahtevajo velike pomla- jevalne odprtine, zrastejo hitro do veli- kih dimenzij, ob propadu tvorijo velike odprtine v sestoju. V naravi je rastlinski sestav opustoše- nega zemljišča odvisen od prvega pose- litvenega vala, ki se z naravnimi meha- 3 nizmi okupacije (kritje priletelih semen, klitje spečih semen, vznikanje z drugimi mehanizmi, zakoreninjanje, pospešena rast dreves, ki so preživela katastrofo- Oliver 1981) naseli na opustošena rastiš- ča. Prične se akurnulacija hranil, energi- je, kopičenje biomase, torej prvi sukce- sijski stadij h končnemu uravnoteže- nemu cilju narave - h klimaksu. Čimneugodnejše so življenjske raz- mere, dlje trajajo sukcesijski štadiji (Ro- bič 1978), zlasti dolgotrajne so primarne sukcesije na nezasedenih, revnih (steril- nih) ozemljih, saj sočasno nastajajo tudi tla. Te procese pospešimo s pripravo talnega substrata, saj nam naravni tla- tvorni proces poteka prepočasi. Takšna antropogena tla pa seveda le približno ustrezajo in so le skromno nadomestilo tlem, ki bi jih ustvarila narava. Predvsem so prerahla, neusedena, nekompaktna, premalo vododržna, nesprijeta s podla- go, zaradi česar se rastlinje le težko zasidra, občasno trpi sušo in pomanjka- nje hranil, ki jih moramo dodajati umet- no. Izgubljene in obnovljene funkcije (revitalizacija) S pojmom revitalizacija označujemo povrnitev funkcij, ki jih je dotlej ta pro- stor (večinoma gozd, pašnik, travnik) imel in jih je z našim posegom izgubil . Ker nastajajo površinski kopi večinoma na strmih pobočjih, katerih strmost je po odkopavanju raje večja kot manjša, je najbolj občutna izguba varovalne funkci- je. Izgubljene varovalne funkc1je se nač­ rtovalci eksploatacije tudi najbolje zave- dajo, saj so tehnične metode konsolida- cije brežin nezanesljive, netrajne, zlasti pa drage in grde. neusklajene z oko- ljem. Že smo pri izgubljenih estetskih funkcijah. povezanih s klimatsko-social- mmi, zdravstvenimi in rekreativnimi, ki 4 jih lahko zagotovi le zelena odeja. Z odstranitvijo zelene odeje se Je močno poslabšal vodni režim - zmanj- šana je kapaciteta tal za vodo, večji je odtok s svojim škodljivim erozijskim de- lovanjem in odnašanjem v recipiente, na prometne površine. Zmanjšana je možnost preskrbe rastlin z vodo, ker prehitro odteče, usihajo vodni viri. Zlasti pri bolje organiziranih gozdnih sistemih je pomembna izguba proizvod- nih sposobnosti rastišč, ki se s pionir- skimi drevesnimi vrstami le stežka da nadomestiti. Izguba kmetijskih površin je nenadomestljiva z vidika rabe in pej- sažne vrednosti. Ne da bi se naprej poglabljal v trajno izgubo prvotnega izgleda krajine, ki je ne more obnoviti noben naknadni poseg, opozarjam na možnost izgube kulturne dediščine, ki jo marsikje ogroža bližina površinskega izkoriščanja in eksploatacijski interesi (grad Podsmreka pri Višnji gori). Popolne revitalizaciJe torej s še tak- šnim prizadevanjem ni mogoče doseči, še tako popolna revitalizacija kamnalo- mav bo vedno le skromno poravnan dolg nar2vi. krajini. Razmislek o izbiri drevesnih vrst Od pravilne izbire drevesnih vrst, s katerimi naj »revitaliziramo« opuščene kamnolome' je pravzaprav odvisen kon- čni uspeh posega. če smo zanesljivo ocenili, katere stopnje sukcesij, ki bi jih narava dograjevala postopoma, lahko »prehitimo«, bo pogozditev uspela, sicer bo propadla. Izbrane pionirske dreve- sne vrste, ki le slabo funkcionirajo v varovalnem pogledu, ne bodo uspešne za revitalizacijske namene. Vrste, ki ne spadajo v te naravne ekološke sisteme, ne morejo uspevati ali bi estetsko motile (tujki!). Izbrane vrste mora je hitro in učinkovito vezati tla. Zaradi padajočega kamenja morajo biti odporne na odira- nje lubja, na zasipavanje, ne smejo rasti previsoko, po možnosti morajo biti zim- zelene in košate, z gostim spletom kore- nin in z razvito srčno korenino, dajati morajo obilico humusa (biomeliorator- ji !), za kasnejšo naselitev zahtevnejših vrst. Po skromnosti glede vode, talnih za- htev, majhne občutljivosti na tempe- raturna nihanja in zimzeleno krošnjo (estetska funkcija) imajo na dolomitu prednost avtohtoni iglavci, predvsem bori, ki so razmeroma odporni proti ožigam in pozebam, škodljivcem in bo- leznim, zasutju, pa tudi proti onesnaže- nemu zraku. Pod krošnje borov se tudi same naselijo senčnejše drevesne in grmovne vrste iz naleta semena - črni gaber, mast puhavec, cer, mali jesen, makovec, jerebika, puhasta, navadna breza, trepetlika, nekatere vrste vrb, gorski javor. Bori razvijejo globoko srčno korenino in dobro vežejo tla. · Smreka je manj primerna. Če je njeno deblo zasuto do S-lO % svoje višine, se pojavijo klorotične krošnje. Zakisuje podtago, zaradi plitvih korenin slabo veže tla, poleg tega je slabo odporna na onesnažen zrak. Pavšalnih receptov o izbiri pravšnjih drevesnih, grmovnih in travnih rastlin- skih vrst ni mogoče predpisovati. Vsak objekt zahteva svojo specialno analizo in obravnavo, odvisno od krajinskih in rastiščnih značilnosti prostora. Pestrost in bogastvo avtohtonih vrst je veliko, zato je pravilna izbira najustreznejših, njihov prostorski razpored in mešanost zahtevna strokovna naloga. ZAKLJUČEK Razmišljanja v članku se lotevajo obrobnih gozdarsko-ekoloških vprašanj sicer sestavljene problematike drugih strok (prostorsko planiranje, krajinar- stvo, urbanizacija, geologija, rudarstvo, gradbeništvo, varstvo naravne in kul- turne dediščine ... ), pri vseh pa bi moral biti trajno prisoten skupni končni cilj - čim manj prizadeto okolJe in njegova uspešna revitalizacija. Ker pa je ta pogo- jena s povsem določenimi zahtevami, je nujno, da jih ostale stroke poznajo in zato načrtujejo temu cilju prilagojene strokovne rešitve. Vsak drugačen pri- stop pomeni dvomljiv uspeh revitalizaci- je, zapravljen denar, nepopravljiva dru- žbeno in ekološko škodo. LITERATURA l. Boell, S., 1983: Lebendverbau beide Sanie- rung von SteUen Hange. Schweiz. Zeitschri.ft fur Forstwesen, 3, 167-177. 2. Boenecke, G, 1985: Verwendung und Ge- winnung von Weidenstecklingen. AJlg. Forstzeit- schrift, 44, 1186-1187. 3. Dobre A., 1978: Oblikovanje cestnega telesa m ozelenitev brežin pri gradnji gozdnih cest. IGLG, Ljubljana. 4. Dobre. A .. 1979: Kdaj lahko pn gradnji goz- dnih cest prepustimo brežine naravni ozelenitvi. Sodobni kmetijstvo, 2. 5. Gortor.. F., 1985: Die BoschungsberunWlg ist heute keine Kosmetik mehr. lnternationalen Holz- markl, 22, 1-2. 6. Herth, H., 1970: Postopek h1drosetev za oze- lenitev pobočij . Ceste i.n krajina, Sl-E2. 7. Horvat-Marolt, S., 1985: Prvme smotrne ob- nove gozda. Gozdarski štud ijski dnevi, Portorož, 1984. 8. Jovkovic. B., 1954: Vegelativno vezivanje ko- sine na putevima i prugama. Naše gradževinarstvo 9. 241-250. 9. Kazmaier, P., 1972: Schutz und Begrtinung von Boschungen durch eine Grosspreite. Allg. Forstzeitschnft, 13. 838--839. 10. Kalin W., 1982: Landschaftsschonender Kies- und Fels abbau, dargestellt an einigen Beispielen aus dem Kanton Schweiz, Schweiz. Z. Forstwes., 133, 3. 239-247. ll. Medvedovic, A. , 1978: Hidrosetva - kom- pleksna metoda zaštita tla protiv erozije, bez prethodne pripreme 1 humuziranja. Ceste i mosto- VI, 4, 119-121. 12. Naveh. Z., Lieberman, A S., 1983: Land- scape Ecology. Theory and Application. Sprmger Verlag, N. Y .. Bertin. Hiedelberg, Tokio. 13. Prochazka, ]., Staus, 1981 : Bei:rag zu den ingenieur biologischen Bauweisen im Bereich des 5 Strassenbaus und der Hangsicherung. Der Schweizer Foster, 3, 133---138. 14. Shugart, H. H., 1984: A Theory of Forest Dynamics. Springer Verlag N. Y. 15. Strgar, V., 1976: Ozelenjevanje rudniškega jalovišča Žirovski vrh. Varstvo narave 9, 35--54, Ljubljana. 16. Stovrek, W., 1973: Moderne Verfahren der Auspritz - Begri.inl.Ulg von Boschungen, Allg. Fors- tzeitschrift, 8, 155. 17. Šibalic, D., 1973: Vloga vegetacije pri održa- vanju komunikacija u lbarskoj klismi. Šumarstvo, Umiranje gozdov ( 1987 - junij) l. BALDER, H., LAKENBERG, E.: Neuartiges Eichensterben in Berlin (AFZ, 1987- 27-29) (684-- 686) 2. BERGMANN, F., SCHOLZ, F.: The Impact of Ait Pollution on the Genetic Structure of Norway Spruce Silvae Genetica (1987; 36, 2, 80-83). 3. GEBUREK. T., SCHOLZ, F., KNABE, W., VORNWEG, A.: Genetic Studies by Isozyme Gene Loct on Tolerance and Sensittvity in an Air Pollu- ted Pinus sylvestris Field Tria! (Silvae Genetica; 1987; 36, 2, 80---83), 4. JUKOLA-SULONEN. E. L., MIKKOLA, K., NEVALAINEN, S., YLIKOJOLA, H. : Vitality of Conifers in Finland 198t>-1986 (Research Bulletin of the Finnish Forest Research Institute, ILME Project, Helsinki 1987, -, -, 30 str.). S. KAPUS, T. M : Wir haben die Well nicht von unseren Kindern ausgeborgt (OEFZ, 1987, 98, 6, 64). 6. KAR. P.: Luftschadstoffe: Bioindikation mtt Hifle von Flechten; Holz-Kurier, 1987, 49, 28, 10), 7. KREČEK. J. RABSTEINEK, 0. : Vysledky les- nicko-hydrologickeho vyzkumu v iimsni oblasti Jizerskych hor (Lesnicka prace, 1987, -, 3, 123- 126). 8. LOKVENC, T.: Vyber sadboveho materialu pro zalesnovani imismch holin (Lesnicka prace: 1987, -, 5, 204--208). 9. MAČEK, J.: Nova domneva o vzrokih odmira- nja gozdov. Odmiranje sekvoj v Kaliforniji (po Spieglu); GV, 1987, 45, 6, 307-JOS. 6 7/8, 3-22. 18. Zorn, M., 1975: Gozdnovegetacijska karta Slovenije, tipkopis, Biro za gozdarsko načrtovanje, Ljubljana. 19. 2onta, I., Kmecl. M., Smole, L, Dobre, A., Zemljič, M., 1980: Kamnolom PovodJE. Ekološka sanacija, IGLG, Ljubljana. 20. 2onta, I., Smole, 1., Škulj, M., 1984: Kamnolom keratofirja in dolomita Vrčica - Kamna gorica. Ureditveni načrt in ekološka sanacija. IGLG, Lju- blana. 21. * Uradni list SRS 17nS: Zakon o rudarstvu. 10. MARECHAL, A., REGINSTER, Y.: Inven- taire sanitaire de natre foret contribution de la te1edetection (Bulletin de la S. R. F. de Be1gique; 1987,94, 3, 113---120). ll. MOORE, T. R : The effect of si.mulated acid rain on the nutrient status of subartic wood.land soils in eastern Canada; Can. J. For. Res., 1987, 17, S, 370-378. 12. STRASSER, R].. SCHWARZ, B .. BUCHER, ]. B.: Simultane Messung der Chlorophyll Fluores- zenz-Kinetik bei verschiedenen Wellenlaengen als rasches Verfahren zur Fruediagnosse von Immissionsbelastungen an Waldbaeumen (Eur. J for. Path., 1987, 17, 3. 149-157). 13. STRELETZKI. H. W.: Ueberpruefung der Waldschadensentwicklung 1987 durch Unterstich- proben (Der Forst- lUld Holzwirt, 19&7, 42, 12, 317-Jl8). 14. *Waldbauliche Moeglichkeiten in Anbe- lracht der Waldschaeden (AFZ, 1987, -, 26, 668- 660). 15. *Wald.schaeden- was nun? (AFZ, 1987, -, 27-28, 688--689). 16. WALDSTEIN, C.: forstliche Raumplanung als saatspohtische Aufgabe (OEFZ. !987, -, 6, 42-43). 17. WOHLMEYER, H.: Wie kann der •;ergewal- tigten Natur geholfen werden (OEFZ, 1987, -, 6, 34-37). 18. ZOEFFL, H. W. : Naehrelementversorgung mitteleuropaeischer Waelder (OEFZ, 1987, -, 6, 46). OXF.: 612/613 Modelna porazdelitev lesne zaloge po razširjenih debelinskih razredih Mitja Cimperšek* Cimperšek, M.: Modelna porazdelitev lesne zaloge po razširjenih debelinskih razredih, Go- zdarski vestnik, 46, 1988, l, str. 7 ci t. lil. : 5, v slovenščini . Med številnimi normalami, s katerimi usklajujemo ravnotežje med proizvodnjo in prido- bivanjem lesa, je tudi porazdelitev lesne zaloge po razširjenih debelinskih razredih. V sestavku je prikazan računalniški model, s katerim lahko izra- čunamo normalno teoretično disperzije lesne zalo- ge. Cimperšek, M. : A model-like classif!catton of wood reserve according to exoanded thickness groups, Gozdarski vestnik, 46, -1988, l, pag. 7 m Slovene, ref. : 5. Among numerous standards by which we are looking for a balance between the wood production and wood processing is also a classi.fication of wood reserve based on thickness groups. This article presents a computer a compu- ter model with which we can figure out a normal theoretical dispersion of wood reserve. * M. C., dipl. inž. gozd. GG Celje, TOZD Boč, 63250 Rogaška Slatina UL 14. div. 19. , YU. l. UVOD Ko je proti koncu 18. stoletja v okolici manufakturnih obratov in večjih naseL- bin nastopilo pomanjkanje lesa, so se med prirodoslovci pojavili prvi pozivi po opuščanju grobih metod eksploata- cije gozdov. Vedno bolj glasno so zahte- vali preusmeritev na bolj smotrno in postopno izkoriščanje le-teh. Že v za- četku 19. stoletja se je skupina gozdar- skih strokovnjakov, med katerimi so naj- bolj znani Cotta, Hartig, Hundeshagen in Heyer, odzvala tem klicem in zasno- vala temelje trajnemu izkoriščanju go- zdov. Njihove takrat zamišljene ideje o »normalnem stanju gozdov«, so še danes izhodiščni modeli za preverjanje trajno- sti gospodarjenja z gozdovi. Med številnimi normalami, katerih se poslužujemo pri iskanju ravnotežja med proizvodnjo in pridelavo lesa, je tudi porazdelitev lesne zaloge po razširjenih debelinskih razredih. Tovrstna disper- zija je že dolgo poznano orodje naših urejevalcev, vendar zaradi nepoznava- nja normalnega ali ciljnega stanja, nima prave usmeritvene vrednosti. S prodo- rom računalnikov in uporabo modelov v načrtovanju, pa so tudi gozdarjem dane možnosti za učinkovitejše ugotav- ljanje odnosov med biološkimi in dru- 7 žbeno ekonomskimi vidiki gospodarje- nja z gozdovi. 2.0 TEORETIČNA PORAZDELITEV ŠTEVILA DREVES Porazdelitev lesne zaloge po razširje- nih debelinskih razredih je izpeljana iz distribucije števila dreves po debelin- skih stopnjah ab razredih. Strukturo go- zdov po številu dreves prikazujemo na- vadno s frekvenčnimi krivuljami. Iz teo- rije urejevalnih metod sta poznani dve bistveno različni porazdelitvi. V prebi- ralnih gozdovih uporabljamo za oceno normalnosti Liocourtovo enačbo geome- trijske progresije. V enodobnih gozdo- vih pa se drevje po razdeljuje v Gaussovi zvonasti krivulji. Med tema dvema ti- poma pa srečujemo številne vmesne in matematično manj pravilne porazdeli- tve. Zaradi prevladovanja enodobnih go- zdov se bomo omejili samo na Gaussovo porazdelitev, ki jo imenujemo tudi nor- malno. Z njo se na splošno najpogosteje srečujemo pri opisovanju naravnih feno- menov. V statistiki pa tvori osnovo števil- nim drugim teoretičnim porazdelitvam in praktičnim metodam vzorčenje. Normalna porazdelitev je določena z dvema parametroma: - z artimetično sredino (M) in - standardnim odklonom (S). V našem modelu smo uporabili fun- kcijo gostote relativnih frekvenc za nor- malno porazdelitev. Njen matematični izraz je naslednji: Z normalno krivuljo pa ne označujemo samo en tip krivulje, temveč pod tem imenom združujemo pestro paleto raz- 8 ličnih funkcij. Poleg simetrične, unimo- dalne poznamo različne asimetrije ter dvo- in večvrhe porazdelitve. Krivulje z več vrhoVl so reden pojav pri mešanih, raznodobnih sestojih, ki so navadno zmes dveh ali več populacij različnega nastanka, različne starosti ali imajo dru- gačen ritem rasti. 3.0 MODEL TEORETIČNE PORAZDELITVE LESNE ZALOGE V mnogoterih dejavnostih in znanstve- nih disciplinah je postala uporaba mo- delov splošno razširjena metoda različ­ nih načrtovalnih postopkov. Nobenega dvoma ni, da so modeli izdatna miselna in tehnična pomoč pri razumevanju in reševanju znanstvenih in drugih opera- tivnih problemov. Uporaba modelov je s prodorom računalnikov pridobila na pomenu in z velikimi koraki osvaja tudi gozdnogospodarsko načrtovanje. Model lahko preprosto definiramo kot imitacijo nekega realnega ali zamišlje- nega stanja. Razlikujemo verbalne in matematično formulirane modele. Kljub temu, da so vsi zahtevnejši modeli na- vadno multivariabilni, jih analitično rešu- jemo tako, da vsakokrat variiramo po en parameter, medtem ko druge preve- demo v konstante. Na ta način pridemo do sintetičnih modelov, kakršen je naš informacijsko-matematični model, s ka- terim simulira mo teoretično porazdeli- tev števila dreves. Naš model je zasnovan na sledečih predpostavkah: 3.1 Porazdelitev števila dreves je simetrična Izhajamo iz takega normalnega stanja pri katerem imamo sestoje določene drevesne vrste zastopane v vseh staro- stnih razredih enako. V tem primeru je NORMALNA PORAZDELITEV V ENODOBNIH GOZDOVIH LIOCOURTOVA PORADELITEV V PREBIRALNIH GOZDOVIH DVOVRHA NESIMETRIČNA PORAZDELITEV V RAZNODOBNEM GOZDU seštevek dreves po debelinskih stop- njah ali razredih normalna porazdelitev. če število po stopnjah pomnožimo s tarifo, podatke združimo v razširjene debelinske razrede (do 30 cm, 31-50 in nad 51 cm), izračunani odstotni deleži že predstavljajo iskane podatke. Krivulj- čna disperzija grafično predstavlja to zamisel. Toda iz prakse poznamo, da se drevje v enodobnih sestojih ne porazde- ljuje simetrično. Hren in Kovačič sta v naravnih bukovih in hrastovih gozdovih 9 N Oisperzija lesne zaloge v odvisnosti od srednjega sestojnega premera ugotovila, da je porazdelitev v mladih sestojih levo asimetrična, v starejših se- stojih postaja simetrična in v gospodar- jenih pomlajencih preide v desno asi- metrijo. Predpostavili smo, da se na ta način odkloni izravnajo. V modelu smo uporabili že naveden obrazec za izračun relativne gostote fre- kvenc. Formula je res zapletena in niko- mur ne bi prišlo na misel, da bi se »peš« podal skozi množico podatkov. Z raču­ nalnikom pa igraje opravimo še mnogo bolj zahtevne matematične operacije. 3.2 Zmanjševanje števila osebkov s starostjo Z rastjo v višino in širino potrebujejo drevesa vedno več prostora, svetlobe, vlage in hraniv. Izločanje dreves je v rani mladosti, to je v obdobju najhitrej- šega priraščanja intenzivno, nato pa se postopoma umirja. Upadanje števila osebkov s starostjo se razlikuje med · posameznimi drevesnimi vrstami. Na- lO splošno je pri senčnih počasnejše kot pri tistih vrstah. ki potrebujejo za razvoj več svetlobe. Tudi na različno rodovitnih tleh je lahko drugačno . Na slabših tleh najdemo večje število osebkov na enoto površine kot na boljših tleh. Zmanjševanje števila dreves lahko iz- razimo s hiperbolo, ki se asimptotično približuje obema koordinatnima osema: N = A. x -B Različnost izraža ta koeficienta A in B, ki smo ju za različno boniteto tal pred- hodno vstavili v progTam posebej za vsako drevesno vrsto. Pri izboru smo se ravnali po prevladujočem deležu goz- dnih združb, v katerih se pojavljajo po- samezne drevesne vrste v gozdnogo- spodarski enoti. Koefici~nta smo izraču­ nali iz donosnih tablic. Iz istega vira srno za v naprej določeno obhodnjo izbrali tudi največji povprečni sestojni premer, do katerega poteka grupiranje in sorti- ranje števila dreves po stopnjah. N = A . X -B S = S + S.Q (X-H) 2 Y=~-~ S y211 Ni = Y . N DIAGRAM POTEKA PROGRAMA PRINT Hl(V), M2(V), M3(V) ll 3.3 Odnos med aritmetično sredino in varianco S starostjo se spremi.nja tudi variacij- ska širina disperzije drevesnih vrst. Za naravne ekosisteme je poznano, da je standardni odklon približno enak arit- metični sredini. Med posameznimi dre- vesnimi vrstami pa so lahko precejšnje razlike. V modelu smo uporabili sledeč o bra- zec, s katerim spreminjamo standardni odklon: S=M . Q Korekturni koeficient Q leži med O. 7 in 1.0 ter izraža različnost med dreve- snimi vrstami in bonitetami tal. Na diagramu poteka je razviden izra- čun podatkov. Ta prične z vstavljanjem deležev drevesnih vrst. V trojni vgne- zdeni zanki izračunamo za vsako stopnjo in drevesne vrsto število dreves, ki jih sortiramo v dvodimenzionalno matriko. Seštevke pomnožimo s tarifo, združimo v razširjene razrede ter izračunamo de- leže za vsako drevesno vrsto, posebej pa odnose prikažemo skupno za listav- ce, iglavce in celoto. 4.0 PREIZKUS MODELA Modelno porazdelitev lesne L.aloge po razširjenih debelinskih razredih pri- kazujemo za družbene gozdove gozdno- gospodarske enote Rogaška Slatina, pri- merjalno za vsa pretekla povojna uredi- tvena obdobja. Za zadnje obdobje so podatki skonstruirani, ker se je po letu 1983 enota razdelila na 6 oz. S celovitih uredi tv enih načrtov z različnimi dobami veljavnosti. S tem pa nismo samo pove- čali obseg del pri sestavi načrtov, otežili spremljanje izvajanja načrtov, temveč smo popolnoma porušili analitično pri- merjanje gospodarjenja med desetletji. PorD7delltev lesno z11loge po rDlS. deb&l. rau. v priaerjDvl s sterostnl•l r11zredl ln delezl drV6Sillh vrst Leto 195~ 196~ 1974 Povr s 1 n1!41e 3300 liSB lfil 39SR Lesn11 u 1 ogD-.3 615.923 W.319 C601.916J IBU!QQ Povpr .obhndnj D-Iet 111 112 114 115 Delez gl.dnnos11 v X BB 11 "' 35 Ile lezi Sli 12 bu66 5.1 13 bu 63 SI 14 bu6J SlU bti62 drevesnlh je S hr 7 je .( hr 8 je 3 hr 9 je 'l hr 18 vrst ol 1 ol 9 111 1 ol 9 ol 2 ol 9 ol 3 ol 9 Dej.por. LZ v % 34:.45:21 52:37:11 52:39! 9 49:41: H:l Hod. por.LZ-v% 49:42: g 49:42: 9 48:42:Hl 48:42:10 12 Tuc:li v gozdarstvu je zavel duh birokra- tizma, ki se ne ozira na dejstvo, da imamo v Jugoslaviji panogo (žal) podjet- niško urejeno in je torej vsak gozdni obrat samostojen gospodarski subjekt, ki mora težiti k trajnosti donosov in racionalni rabi vseh proizvodnih dejav- nikov. Toda pustimo te načrte, ki so tako kot razsušena vedra brez soka, malo uporabni in se vrnimo k naši pregledni- CL Iz grafičnega prikaza razmerja staros- tnih razredov je razvidno, da smo imeli v začetnem povojnem obdobju močan presežek zrelih gozdov. Površinsko stanje se je spreminjalo zaradi pogostih reorganizacij, krčitev gozdov za kmetijske potrebe in s ponov- nim odkupom ter ogozditvijo opuščenih kmetijskih zemljišč. Lesna zaloga postopno narašča, ven- dar izboljšanje ni tako izrazito kot ga prikazujejo števillosveščenost ljudi še ni taka, da bi se v celoti zavedali pomena splošnokoristnih funkcij gozdov((. V sklepih je sicer več predlogov za dodatni dotok reprodukcijskih sredstev za razvoj gozdarstva, vendar so ta sred- stva skoraj nepomembna. kot npr.: do- datni pnspevki uporabnikov gozdov s posebnim namenom, ki zajemajo le okoli 2% skupne gozdne površine Slovenije; pravilnejše zajemanje odstopljenih sredstev za cestni dinar (1986. leta O, 17% od vrednosti lesa); znižanje davka za dohodek TOZD; prispevki za gozdne sadeže ipd. Vse predlagane rešitve še zdaleč ne pokrivajo naraščajočih reprodukcijskih potreb gozdarstva. Potrebno jih bo raz- širiti in dopolniti s številnimi pobudami in predlogi iz razprave na tem posveto- vanju. Upoštevanja vredne pa morajo biti tudi rešitve razvoja gozdarstva v nekaterih razvitih državah, s katerim smo bili na tem posvetovanju seznanjeni. Nevzdržno je stališče v gradivu, da »re- 21 šitve, ki jih za financiranje gozdne repro- dukcije uveljavljajo v tujini, niso nepo- sredno prenosljive, ker so nastale v bistveno drugačnih družbenoekonom- skih okoliščinahu. Mar se pri izhodu iz sedanje krizne situacije ne zgledujemo tudi po rešitvah iz držav z razvitim tržnim gospodar- stvom? In če te države skrbe za ohrani- tev gozdov in po potrebi prispevajo reprodukcijska sredstva tudi iz družbe- nih virov, mar v naši socialistični samo- upravni družbi splošnodružbenega po- mena gozdov ni mogoče še bolj učinko­ vito zavarovati?! Tugomir Canjko Ugotovitve in stališča I. Organizacije inženirjev in tehnikov gozdarstva in predelave lesa posvečajo znotraj svoje društvene aktivnosti veliko pozornost in skrb tudi oblikovanju opti- malnih strokovnih stališč in predlogov za razreševanje temeljnih razvojnih na- log in problemov. S tem namenom je Zveza društev inženirjev in tehnikov go- zdarstva in lesarstva 12. decembra 1987 v Slovenj Gradcu organizirala tudi stro- kovno posvetovanje (že 72. po vrsti) o finansiranju gozdne reprodukcije, ki da- nes brez dvoma predstavlja najbolj ak- utalen in odprt problem gozdarstva. Gradivo za posvetovanje »Zagotavljanje sredstev za gozdno reprodukcijo« je pripravila petčlanska delovna skupina, vsebuje pa tudi informacije o razreševa- nju te problematike v ZR Nemčiji in Švici. Soglasno je bila sprejeta pobuda, da se naj z ugotovitvami in stališči s posve- tovanja in dokončnim gradivom razisko- valne naloge »Zagotavljanje sredstev za gozdno reprodukcijo« seznanijo vsi pri- 22 stojni republiški orgam m institucije, Zveza društev inženirjev in tehnikov go- zdarstva in lesarstva pa se naj zavzame za upoštevanje in uveljavitev usklajenih in enotnih strokovnih stališč . II. l. Gradivo za posvetovanje je oce- njeno kot skrbno pripravljen utemeljen strokovni dokument, ki že v svojem, po obsegu prevladujočern, uvodnem in analitičnem delu, zagotavlja solidno osnovo za oblikovanje pravilnih in enot- nih strokovnih stališč za razšrevanje na- stalih problemov okoli finansiranja goz- dne reprodukcije. Žal v gradivu manjka analiza za industrijo celuloze in papirja in tako ni zaobseženo celotno gozdno in lesno gospodarstvo: le to je potrebno izdelati. 2. Posebno težo pa je razprava o obdelani snovi pripisala primerjavam z nekaterimi državami z razvitim tržnim godpodarstvom (ZR Nemčija, Švica ter ustna informacija na posvetovanju o go- zdarstvu in lesni predelavi na Japon- skem). Te države učinkovito skrbe za trajno ohranitev gozdov in prispevajo v ta namen reprodukcijska sredstva. Če­ ravno so te rešitve nastale v drugačnih družbeno-ekonomskih okoliščinah, to ne more biti ovira, da tudi v naši sociali- stični samoupravni družbi naraščajo­ čega splošno družbenega pomena go- zdov, ne bi mogli učinkovito družbeno zavarovati. 3. V razpravi je bila podana tudi infor- macija o načinih finansiranja gozdne reprodukcije v naših drugih republikah in pokrajinah. Ugotovljeno je bilo, da so glede sistemskih rešitev za ohranitev in reprodukcijo gozdov nekatere repu- blike in pokrajine pred nami, čeravno jim je do nedavnega prav naša rešitev finansiranja gozdne reprodukcije bila za zgled in so jo od nas povzeli. 4. Razprava je opozorila tudi na po- manjkljivost dokumentacije, ki ne vse- buje c8lotnega obdobja povojnega raz- voja gozdarstva in bogatih izkušenj iz tega obdobja prav glede obravnava- nega problema finansiranja gozdne re- produkcije. Takšen prikaz bi nas prive- del do spoznanja, da ponovno iščemo rešitve, ki smo jih v tem obdobju že dvakrat imeli, pa smo jih kljub zadovolji- vim rezultatom zaradi domnevne ne skladnosti s spremenjenimi družbeno- ekonomskimi odnosi morali ponovno opustiti. V celoti je bil problem finansi- ranja reprodukcije gozdov rešen od 1951. do 1961. leta, ko so bila sredstva za reprodukcijo zagotovljena iz gozdnih skladov ter od 1974. do 1985. leta, ko so bila sredstva zagotovljena z določili te- danjega zakona o gozdovih. Iz dokumen- tacije gradiva, ki drugo od omenjenih obdobij že zajema, je razvidno, da se je sečnja gozdov v 10 letih povečala za 21 %, brez bojazni za ohranitev gozdov, saj se je obseg vlaganj v obnovo gozdov v teh letih povečal za 149% in v gradnjo cest za 46%. Ker pa omenjenih določil zakona o gozdovih iz 1974. leta v novem zakonu o gozdovih iz 1985. leta kljub strokovnim prizadevanjem žal ni bilo mogoče ohraniti, se negativne posledice že kažejo v planiranem znižanju letne sečenj za 138.000 m3 (-3,8 %), gradnja gozdnih cest pa se je že l 986. leta v primerjavi s povprečjem 1981.-1985. leta zmanjšala za 31 %. 5. Kljub temu, da je razprava v splo- šnem pozitivno ocenila uvodni del gradi- va, pa je sklepni del ocenjen kot po- manjkljiv, nedorečen in preotpimističen. Podani so sicer številni predlogi za do- datne finančne vire za gozdno repro- dukcijo, vendar se večina predlogov nanaša na po obsegu manj pomembne vire, medtem ko so predlogi za aktivira- nje g1avnih virov, ki naj bi bili namenjeni trajni ohranitvi in krepitvi vse pomemb- nejših splošno koristnih, kakor tudi le- snoproizvodnih funkcij gozdov, presplo- šni, nedorečeni in nerealni. V pretežni meri se nanašajo na zajemanje prispev- kov le od nekaterih uporabnikov splo- šno koristnih funkcij, ki pa jih je težko opredeliti in kvantificirati, Uvedba splo- šnega prispevka občanov pa naj bi bila neizvedljiva, kot je v gradivu tudi nave- deno. Razmišljanja o tem ne morejo mimo dejstva, da je skupni imenovalec za občane družba kot celota, tako njeni materialni viri in pa regulati'ma vloga. V to področje pa sklepi ne zahajajo, oziroma ponujajo le delne rešitve. 6. Učinkovita ekološka sanacija je iz- redno dolgoročen proces, kl. ne more rešiti sedanjih problemov sanacije go- zdov in zahteva povsem spremenjeno strategijo gospodarjenja v vseh gozdo- vih. To pa tudi zahteva ob planiranem obsegu izkoriščanja gozdov bistveno večja, takojšnja vlaganja v gozdove. S takšno spremenjeno gospodarsko stra- tegijo mora gozdarstvo začeti takoj, če hoče zagotoviti trajnost gozdov in dono- sov. Tako velikih in potrebnih sredstev pa gozdarstvo in porabniki lesa ne mo- rejo zagotoviti. 7. Ob naglo naraščajočem splošno družbenem pomenu gozdov, njihovem vse močnejšem onesnaževanju in umira- nju ter splošni ekološki krizi, bi doseda- nji reprodukcijski posegi lahko zadoš- čati le za preživetje, nikakor pa ne za izboljšanje stanja gozdov. V ta namen bo za ohranitev in krepitev splošno ko- ristnih funkcij gozdov potrebno aktivirati nove, dodatne trajne reprodukcijske vi- re. 8. Razprava je analitični del predhod- nih rezultatov raziskovalne naloge potr- dila, ugotovila pa je, da je v zaključnem delu (točka 8. zaključki) pomanjkljiva in jo je potrebno spremeniti in dopolniti smiselno z vsebino razprave na posveto- vanju. 23 OXF.: 903(52) Zagotavljanje sredstev za vlaganje v gozdove na Japonskem Dr. Slavka Kavčič* l. Nekaj uvodnih pojasnil V letošnjem letu sem bila nekaj več kot dva meseca na strokovnem izpopol- njevanju na Japonskem. Med vprašanji katerih rešitve sem hotela videti tam, je bilo tudi, kako zagotavljajo sredstva za vlaganja v gozdove. Vzroka, da sem to uvrstila med prioriteto ter v ta namen obiskala ustrezne institucije in ustanove, sta bila predvsem dva: l. V komisiji za finančno-ekonomska vprašanja pri Splošnem združenju go- zdarstva Slovenije že dalj časa ugotavlja- mo, da v zaostrenih pogojih gospodarje- nja gozdarstvo ni več kos zahtevam, da samo finansira vlaganja v gozdove dolo- čena v gozdnogospodarskih načrtih. Po- sledica tega je, da gozdnogospodarske organizacije obveznosti iz godznogospo- darskih načrtov ne (morejo) bodo mogle vključiti v svoje plane gospodarjenja in jih tudi uresničiti. 2. Ko smo v širši delovni skupini (po- trjeni v splošnih združenjih gozdarstva, lesarstva in celulozne ter papirne indu- strije) z nalogo, da prouči možnost zago- tavljanja sredstev za gozdno reproduk- cijo v okviru reproverige, govorili o dispoziciji naloge z istim naslovom (re- zultati so bili predstavljeni na posvetova- nju), smo se dogovorili, da v raziskavi prikažemo tudi rešitve teh vprašanj v nekaterih drugih deželah. Takšen sklep smo sprejeli, čeprav smo menili, da verjetno rešitve drugod ne bo možno * Dr. S. K., izredna profesorica, Biotehniška fakulteta. VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83. 24 avtomatično uporabiti v predlogih komi- sije. Preden damo nekatere rešitve o go- spodarjenju z gozdovi na Japonskem še nekaj podatkov o japonskem gozdar- stvu. Gozdovi zavzemajo 67% celotne po~ vršine Japonske. Od skupnih gozdov jih je 60% v zasebni lasti, okrog 30 % v državni lasti, lO% gozdov pa je javnih. S temi gospodarijo lokalne oblasti. Po- sek lesa na enoto je znatno večji v državnih kot v družbenih gozdovih. Raz- log je v tem, da tudi japonski kmetje z gozdovi varčujejo, jih hranijo za hude čase. Prodaja lesa iz zasebnih gozdov zavzema 54% celotne prodaje, iz držav- nih pa 36%. Japonsko gozdarstvo je znano tudi po golosekih. Posledica tega je skoraj 60 % wnetnih gozdov. Neugodna okoliščina sedanje generacije je, da je večina teh gozdov mlajših od 30 let. Zato potrebu- jejo veliko nege, ni pa jih še mogoče izkoriščati. V državnem sektorju je takih gozdov kar 90 %. V takšnih gozdnih nasadih so večina iglavci, med katerimi zavzemata največji delež »sugi« - cryp- tomeria japonica in »hinoki« - chamae- cyparis obtusa (70% ), medtem ko skoraj ni listavcev. V naravnih gozdovih je razmerje obrnjena. Iglavcev je le 15%, listavcev pa kar 70 %, ostalo so mešani gozdovi. 2. Vloga Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo pri zbiranju sredstev za vlaganja v gozdove Z gozdovi, ki so v državni lasti, gospo- dari Ministrstvo za kmetijstvo, gozdar- stvo in ribištvo, oddelek za gozdarstvo. Za operativno izvedbo ima orqanizirane nižje enote, to so okrajne in občinske uprave za gozdarstvo. Te po smernicah Ministrstva gospodarijo z gozdovi. Ves denar, ki ga dobijo od prodaje lesa se zbira na računu pri Ministrstvu, ki ga razporeja med nižje enote glede na potrebe in v skladu s planom. Po podat- kih za zadnjih deset let, z državnimi gozdovi nikoli ni bilo mogoče gospoda- riti po načelu samofinansiranja. Prihodki od prodaje lesa in drugih gozdnih pro- izvodov so za vlaganje v gozdove vključno z gradnjo gozdnih cest čedalje manj zadostni. V letu 1985 je denimo bilo porabljeno v družbenih gozdovih za pridobivanje gozdnih lesnih sortimen- tov, za gozdnogojitvena dela, za gradnjo gozdnih cest in za druge izdatke v zvezi z gospodarjenjem z gozdovi 526 milijard yenov, s prodaJO lesa pa pridobljemh le 177 miljard yenov. Pomeni, da je bilo treba iz drugih virov zbrati kar dve tretjini sredstev. Večino, ca. 200 milijard je dala država iz proračuna. Seveda · pomenijo za državni proračun vlaganja v gozdove veliko obre.menitev, zato ni čudno, da iščejo dodatne vire, s po- močjo katerih bi lahko zaustavili trend naraščanja deleža tistega dela prora- čunskih sredstev, ki jih morajo zaradi večnamenskih funkcij gozda, namenjati za vlaganja v gozdove. Med akcije, ki jih vodi v ta namen Ministrstvo, sodijo: 1. Prodaja stoječih dreves. Vsak, ra- zen delavcev Ministrstva, lahko kupi solastništvo 20-30 let starih dreves na· 0,2 ha gozda. Sečnjo predvidijo, ko bodo drevesa stara 52-60 let. Pričakovani po- sek je 100 m3 lesa. Ko zrela drevesa posekajo, lastnik stoječih dreves deli dobiček z državo v razmerju SO : 50. Izračunali so, da se naložba kupcu obre- stuje po 4 % obrestni meri. Letno za takšno prodajo ponujajo 3000 ha gozda. V letu 1986 so plan realizirali 70%, v letu 1987 pa 100%. 2. Vlaganja v qozdove po načelu pro- fita. V tem primeru iahko nastopata skupno lastnik zemljišča, ki je istočasno tudi izvajalec in finanser. Pridelek se razdeli med lastnika zemlje in finanserja v razmerju 50 : 50. Ker pa imajo proble- me, kake zadržati kmete v v;.sokogor- skem svetu, v ta sistem vključujejo tudi kmete. Plačajo jim vse delo in priznajo še delež v pridelku in sicer lO%, tako da dobi država le 40%. 5. Že dalj časa pripravljajo celovit predlog, da bi viaganja v gozdove sofi- nansirali vsi tisti, ki uživajo druge nepro- izvodne funkcije gozda. V tem pogledu je znana predvsem shema delitve stro- škov za vlaganja v gozdove med uporab- nike vode. Prvič so predlog pripravili že leta 1985, vendar v parlamentu ni bil sprejet, kljub temu so ga uveljavile ne- katere okrajne uprave. Prispevek naj bi po tem predlogu plačevali vsi razen kmetijstva, ki sicer porabi 66 % vode. Menijo, da je bila prav oprostitev kme- tijstva takrat vzrok, da predlog v parla- mentu ni bil sprejet. Predlog je bil natančno operacionaliziran. Predvideli so vse plačnike prispevkov (vsi indivi- dualni porabniki vode od m3 porabljene vode, velika podjetja in hidiroelektrarne še poseben prispevek), namene porabe sredstev (za sanacijo gozdov, za osnova- nje visokogorskih gozdov in za ceste) in način upravljanja s skladom. V letu 1986 so pripravili nov predlog, veljal naj bi za lO let, ki pa v parlamentu spet ni bil sprejet, čeprav ga je podprla skoraj polovica članov parlamenta in dve tretjini lokalnih skupnosti. Glavni vzroki, da predlog ni bil sprejet: l. odpor velikih podjetij, ker bi jim to prineslo dodatne stroške, 2. ugovor, da gre za dobrino splošnega pomena, ki jo mora finansirati država, ne pa obreme- njevati prebivalce, 3. to bi v bistvu 25 pomenilo povečanje proračuna, kar pa ni skladno s politiko Japonske, da je treba proračun zmanjšati, 4. predraga voda ne bi bila dobro sprejeta pri naro- du, 6. zveza med gozdovi in vodo ni tako tesna, 6. itd. Ker za leto 1987 niso uspeli z vodnim skladom, so pripravili nov kratkoročen alternativni predlog in sicer: - delež državnega proračuna za vzdrževanje in obnavljanje gozdov so povečali za 1 O %, - ustanovili so sklad za gozdove, ki temelji na prostovoljnih prispevkih - donacijah posameznikov in podjetij, ki uporabljajo vodo, zlasti hidrocentrale in papirnice. Tega uporabljajo samo za zasebne gozdove: Takšen sklad je obli- kovan pri Ministrstvu, posebej pa ga imajo tudi nekatere prefekture, - ustanovili so društvo za pospeševa- nje pogozdovanja državnih gozdov. To naj bi zbiralo denar od nevladnih institu- cij. Njegova aktivnost pa obsega: a. izboljšanje gozdov, ker so vodni Vlil b. ohranjanje gozdov s posebnim na- menom, posebnih dreves itd. c. razširjanje informacij in oblikova- nje zavesti o pomembnosti gozdov. - potekata pa še dve akciji: l. ))zeleno pero«. Posamezniki prispevajo za vlaga- nje v gozdove z nakupom zelenega peresa. Da akcija poteka, je videti tudi na ulicah, kjer več mladih prodaja ze- leno pero in pri ljudeh, ki imajo pripeto priponko na oblačilih. Društvo poleg zbiranja denarja vodi tudi propagandno akcijo proti onesnaževanju okolja; ter 2. prodaja različnih predmetov po (prodaj- ni) ceni, ki je precej višja kot so stroški proizvodnje. Na ministrstvu so mi poka- zali dezodorans, ki ga nosijo ljudje s seboj kot reklamo za čist zrak. Dobiček od prodaje gre za vlaga!"tje v gozdove. Ministrstvo meni, da v svojih akcijah za zbiranje denarja ni uspelo tudi zato, 26 ker so bile priprave premalo temeljite. Zato je njihova dejavnost sedaj. bolj v oblikovanju predloga (menijo, da je se- danji dober), usmerja ena v osveščanje ljudi o pomembnosti gozda. To je bil tudi eden izmed vzrokov, da je njihov institut ovrednotil splošno koristne fu- nkcije gozda. V obrazložitvi ministrstva v objavi zneska kolikšna je vrednost neproizvodnih funkcij gozda, je napisa- no, da v študiji ne gre za akademsko razpravljanje ampak, da bi z njeno po- močjo morali realizirati naslednje: l. povečati delež tistega dela proračuna, ki je _namenjen gozdarstvu, 2. razdeliti del stroškov za vlaganje v gozdove med vse tiste, ki uživajo koristne funkcije gozda. Model, ki je na Japonskem po- znan za vrednotenje neproizvodnih fun- kcij gozdov, temelji na naslednjih ne- proizvodnih funkcijah gozda: zaščita vodnih virov, zaščita pred erozijo, re- laeacija, zaščita gozdnih živali, proi- zvodnja kisika. Zanimivo je tudi, da je ministrstvo naročilo anketo med ljudmi, kaj mislijo o tem, katere funkcije gozda so najpo- membnejše. Ankete so večkrat ponovili in ugotovili, da vedno več ljudi meni, da je lesno proizvodna funkcija manj po- membna funkcija gozda kot pa druge ne proizvodne ft.mkcije (leta 1986 je 70% vprašanih menilo, da so druge funkcije pomembnejše, v letu 1980 pa le 30 %). Ministrstvo, ki je zelo aktivno v teh prizadevanjih, meni, da bodo ob vseh pripravah s predlogom v celoti uspeli v letu 1988. V prizadevanjih so aktivni zato, ker vedo, če ne bodo bremena finansiranja porazdeWi med koristnike neproizvodnih funkcij gozda, bo treba vlaganje v gozdove pokriti iz proračuna. Ob sedanjem padanju cen in ob skrom- nih možnostih za povečevanje produk- tivnosti v gozdarstvu (kar posebej pou- darjajo) ni pričakovati, da bi lahko stro- ške vlaganj v gozdove pokrili s prihodki od prodaje lesa. 3. Pomoč pri vlaganjih v zasebne gozdove V zasebnem sektorju lastništva mora formalno skrbeti za vlaganja v gozdove lastnik gozda sam. Vendar, ker vedo, da breme nizkih cen lesa in drage delovne sile, pritiska tudi na kmeta, je sistem 100 % subvencij za vlaganja v gozdove že pravilo. Edini pogoj za subvencije je, da so lanetje člani kooperativ. Ker so v kooperativah zaposleni tudi strokovni delavci, želijo s to vezavo doseči, da bo denar smotrno in strokovno pravilno uporabljen. Seveda ni nujno. da dobijo kmetje 100% subvencijo, pravila igre so določena tako, da kmet vedno dobi najmanj 60%. Posebne rešitve imajo pri cestah. Stroške gradnje gozdnih cest ne upošte- . vajo niti pri stroških pridobivanja goz- dnih lesnih sortimentov niti pri gojitve- nih delih. Menijo, da so gozdne ceste , infrastruktura in da mora za njihovo izgradnjo posla beti država. Da je to res, so me prepričali podatki o virih finansi- ranja gradnje cest v letu 1985. V letu 1985 je bilo zgrajenih 3113 km cest, od tega v družbenih 828 (finansiranje iz proračuna) in 2285 km v nedržavnih go- zdovih. Od tega je bilo 2033 km (89 %) finansiranih s subvencijo centralne vla- de, 228 km ali 1 O% s subvencijo okrajnih uprav in 24 km (ali 1 %) z lastnimi sred- stvi privatnikov in s posojili. Gozdarstvo ima tudi manjše davke kot druge dejavnosti in sicer za približno polovico ( 17% davka na prihodke, med- tem ko je v drugih dejavnostih 34 do 35%, predelovalna lesna industrija celo 41 %). Gozdarstvu želijo olajšati poslova- nje tudi s poceni krediti za nabavo opreme. V ta namen imajo oblikovane posebne sklade. Na koncu še nekaj. Na inštitutu so me prosili, naj povem nekaj o tovrstni uredi- tvi pri nas. Ko sem jim razložila, kako zbiramo denar 7.n vlsgn.nja v gozdove, o opredelitvi, da je gozd dobrina splo- šnega pomena, o skupnem gospodarje- nju z gozdovi ne glede na lastništvo itd. so menili, da so naše rešitve dobre. Dvomili so edino ali bomo v zaostrenih pogojih gospodarjenja zdržali samo z opredelitvijo obveznosti najnižjega pro- centa prodajne cene za biološka vlaga- nja. Menili so, da bi morali opredeliti tudi tisti procent, nad katerim obveznost preneha in je treba potrkati na druga in ne več na gozdarska vrata. 4. Kaj mislijo japonski gozdarji o gospodarjenju z gozdovi na Japonskem? l. Menijo, da ni mogoče voditi go- zdarske politike iz centra, tako kot de- lajo pri njih. Izkušnje kažejo, da je treba tudi pri gospodarjenju z gozdovi upošte- vati razlike, ki so med posameznimi deli neke dežele. Če pa se politika vodi iz centra, ni mogoče upoštevati razlik, ki izhajajo iz lokalnih navad in/ali iz drugih vzrokov. V diskusijah, ki smo jih imeli na to temo, sem takoj postregla s podat- kom, da v Jugoslaviji nimamo jugoslo- vanskega zakona o gozdovih, kar pome- ni, da so razlike med republikami upo- števane tudi pri gospodarjenju z gozdo- vi. No, takrat še nisem vedela, da tudi pri nas razmišljamo, da bi gospodarjenje z gozdovi centralizirali z jugoslovanskim zakonom o gozdovih. 2. Akcije Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo so prešibke. Tudi pri predlaganih rešitvah bodo bremena vlaganj za lastnike gozdov v gozdove prevelilKursinstitut« je v tem projektu tudi gonilna sila. Jernej Ude Letna konferenca sekcije za izkoriščanje gozdov v Sarajevu Sarajevo je bilo lani tri dni gostitelj udele- žencev Interkatedrske konference za izko- riščanje gozdov Zajednice ~wnarskih fakul- teta i instituta za šumarstvo i drvnu industriju Jugoslavije. Lanska tema posvetovanja je bila )) Izobraževanje gozdnih delavcev in izkušnje z domačo opremo pri izkoriščanju · gozdov«. Poleg gostiteljev so se posvetova- nja udeležile delegacije vseh fakultet in več inštitutov. · Prvi dan so udeleženci namenili izmenjavi mnenj in izkušenj o učnih programih in aktualnem znanstveno raziskovalnem delu. Na koncu razgovora so se oblikovala mne- nja: - ostaja problem financiranja raziskoval- nega dela, - razpolagamo z malo stare raziskovalne opreme, denar za novo pa ni zagotovljen oziroma ga je premalo, - obseg tehniških predmetov se na vseh fakultetah zaskrbljujoče zmanjšuje, - podporo za rešitev iz zagate je treba poiskati v operativi, ki je še vedno zaintere- sirana za raziskave iz tehniškega področja. Udeleženci posvetovanja so pripravili tudi več referatov na temo posvetovanja. Prof. Bojanin je podal pregled dosedanjih razi- skav domačih strojev pri spravilu in trans- portu lesa. Gostitelji so precej časa namenili primerjavi učinkovitosti in uporabnosti zgib- nikov Belt - GV - 70 in LKT - 81. V imenu odsotnega prof. Lovri ca je mag. Krpan podal kratek pregled izkušenj pri gradnji gozdnih prometnic z mehanizacijo od povojnih let pa do danes. Z referatom o ergonomskih raziskavah in rezultatih testiranja domačih strojev je prof. Lipoglavšek podal pregled večletnega raziskovanja na tem področju. O izdelavi lastne gozdarske opreme v SR Hr- vatski je svoje izkušnje in rezultate dela podal prof. Sever. Dva referata (Krpan, Potočnik) pa sta se dotaknila problema izobraževanja gozdnih delavcev s skupno ugotovitvijo, da je dejansko stanje daleč od želenega. Drugi dan posvetovanja so nam domači gozdarji predstavili OOUR Šwnarstvo Vareš, ki deluje v sklopu DO Jahorina. C-ospodarijo s 43.000 ha gozdov. letni posek 252.000 m3 bruto pa delno predelajo na CMS in v tovarni stavbnega pohištva v neposredni bližini. Prevoz lesa so prepustili drugi DO, ki se uk'.,rarja s transportom. Energetska kriza ji.h je prisilila, da za potrebe sušilnic lesa in ogrevanje uporabljajo lesne odpadke in lubje. V gozdu pa so demonstrirali delo z zgibnikom Belt - GV - 70, s katerim so zelo zadovoljni, tudi zaradi dostopne cene. V Sloveniji preizkušan prototip je že izbolj- šan. Zadnji dan posvetovanja smo si ogledali lesno predelovalno industrijo v Hadžicih in obiskali Igman - OOUR Šurnarstvo Hadžici. Lesno predelovalna industrija ima v Hadži- ci.h stoletno tradicijo, srečujejc pa se s podobnimi težavami kot drugod. Predvsem predelujejo premalo kvalitetnega in preveč drobnega lesa. Proizvodni program zajema stavbno pohištvo, ki vsega prodajo na doma- 29 čem trgu, medtem ko kvalitetno bukovino izvažajo zaradi težav z devizami. Na Igmanu - OOUR šumarstvo Hadžici so gostitelji demonstrirali spravilo lesa z LKT - 81. Zaradi vrtačastega sveta privlačujejo do 15 m daleč, predspravilo pa je s konji. Zelo zadovoljni so tudi s plastično rižo do- mače proizvodnje profila 500 mm za spravilo prostorninskega lesa na razdalji do 250 m po strmejših terenih. OXF.: 945.24;36 : 377 Na Igmanu smo videli tudi objekte, s katerimi razpolaga Šumarski fakultet Saraje- vo, kjer prebivajo študentje med terenskim poukom. V okolici imajo urejene poligone za terensko izvedbo programov pri pred- metih lskoriščavanje šuma in Šumske komu- nikacije. Naslednje leto bo posvetovanje organizi- ral Šuroarski. fakultet Zagreb, tema posveto- vanja pa bo transport lesa. Igor Potočnik Razstava gozdarskih strojev- Celovec 1987 B. Košir, M . Medved, L. Žgajnar* Tradicionalni celovški lesni velesejem so naši sosedje letos iz vročih avgustovskih dni prestavili na september. Razstavne prostore so razbremenili raznih potrošnih in gospo- dinjskih pripomočkov in tako povečali pro- stor za gozdarstvo in lesno industrijo. Že ob vstopu na sejemski prostor, kjer ni dišalo po čevapčičih, je obiskovalec dobil občutek, da se na drugi strani Karavank bolj kot pri nas zavedajo, da je poleg razstavlje- nih proizvodov nujno ponuditi kvalitetne prospekte. To zmorejo tudi nekateri naši proizvajalci, kot Železarna Ravne, ki je na sejmu ponujala izredno kvalitetne in lične informacije o svojih proizvodnih programih. Avstrijci so kmetom in ostalim lastnikom gozdov, ki se ukvarjajo z delom v gozdu, že na začetku ponudili spisek različnih kratkih izobraževalnih programov. Kaj pa naš kmet? Tudi majhna razstava o osnovni opremi pri podiranju drevja ter različnih tehnikah dela je bila največ namenjena njim. Razstavljalcem različnih motornih žag, ki so poznani tudi pri nas, se v zadnjem času pridružujejo tudi Japonci s svojimi tipi žag Echo. Zanimivost med priključki za motorne žage je predstavljal majhen vitel Zollern *mag. B. Košir, M. Medved, dipl. ing. gozd., L. Žgajnar, dipl. ing. gozd. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU 30 Muli, ki ga prikazujemo na sliki l . Priključek sam, brez žične vrvi in motorja, tehta 18 kg in razvije potezno silo 17 kN in je uporaben tudi v popolnoma profesionalni organizaciji gozdne proizvodnje. Več različnih proizvajalcev poveznic je na verigah zamenjalo običajni »T(( zaključek z 20 do 30 cm dolgim, rahlo ukrivljenim, kovinskim podaljškom (slika 2). Ta naj bi služil kot pripomoček za lažje pripenjanje sortimentov, ki so težki in po celi dolžini leže na tleh ter v zimskih pogojih dela. Plastične drče, za katere pri nas očitno ni dosti zanimanja, drugod kar uporabljajo. Proizvajalci so letos pripravili tudi obsežen prospekt z različnimi tehnološkimi primeri uporabe te drče, ki je uporabna predvsem v redčenjih mlajših razvojnih faz gozda. Firma Habegger iz Švice je razstavljala različne izvedbe žičnih nategov (mehanske. hidravlične) in tudi take, ki potrebujejo za pogon motorne žage. Traktorje za spravilo lesa so zastopali že tradicionalni spremljevalci tega sejma, Tim- berjack, Iwafuji in Fendt. Za traktorske vitle, kot traktorske tritočkovne priključke, smo lahko ugotovili, da je izbira resnično bogata tako glede proizvajalcev kot tudi po velikosti in moči . Spravilo lesa na težkih terenih z različnimi žičnimi napravami še vedno navdihuje kon- Priključek za motorno žago, vitel Zollern Muli struktorje, da nam vsako leto priredijo nekaj presenečenj. Pri Konigswieser Maschinen- bau (KMB. Avstrija) so prikazali zanimiv tribobenski žični žerjav s stotpom (ESK 500). ki ga poganja traktor in univerzalni voziček (TS 1500), ki je daljinsko usmerjan avtomat. Žerjav ima nosilnost 1500 ali 2500 kg na razdaljah do 400 m. Nedaleč stran je pokazal nov žerjav tudi Holzk.necht. Pogonski stroj tega triboben- skega žerjava s teleskopskim stolpom je prav tako traktor. Na bobnu za nosilno vrv ima navite 450 m vrvi, enako dolgo ima tudi vlačilko, kadar spravlja les po ravnem ali navzdol pa uporablja še 850 m povratne vrvi. Holzknecht je razstavil tudi univerzalni voziček z lastnim diesel motorjem in daljin- skim krmiljenjem, ki pa je videti precej težak in neroden. Tudi pri Kollerju se je bilo zamrruvo ustaviti. Njegov K 400 je v tem trenutku gotovo med najbolj dognanimi gozdnimi žičnicami tega razreda. Odlikuje ga pre- gledna in enostavna namestitev elementov žičnice, poudarek na ergonomskih rešitvah kabine in elementov upravljanja ter po- sebna rampa za odlaganje lesa. Ima tudi nakladalno napravo, ki jo uporablja bolj za odmikanje in sortiranje lesa. V dvorani je razstavljal del svojega pro- grama Hinteregger. Precej pozornosti je vzbujal nov avtomatski gravitacijski voziček z nosilnostjo 1,5 t, ki ga odlikuje tudi majhna teža. Ponudba žičnic te firme je še vedno zelo prilagojena željam kupcev, ki lahko izbirajo med petimi velikostnirni razredi z 31 Poveznica s kovinskim podaljškom večjim številom različnih variant. V isti dvorani je razstavljal klasične eno- bobenske žične žerjave še Gantner, avto- matske vozičke pa Baco in Stuefer. Slednji je pokazal tipa HUSK l.S in HSK 1.5. Prvega lahko uporabljamo pri spravilu navzgor ali navzdol, drugi pa je gravitacijski. Oba vo- zička sta razmeroma majhna, njuno uporab- nost pa bi bilo zanimivo preizkusiti tudt v naših razmerah. Z ogledom sejma in z udeležbo na med- narodnem posvetovanju Energija iz lesne biomase in uporaba ostankov smo se lahko spet prepričali, da je lesno kurivo energija sedanjosti in prihodnosti. Prek 30 evropsko in svetovno poznanih firm je prikazalo na Tribobenski ESK 5000 v položaJU za premtk 32 1600 m2 razstavne površine najncvejše do- sežke s področja proizvodnje, pridobivanja, predelave in uporabe lesne in druge bio- mase za energijske namene. Okcli 80 ude- ležencev na simpoziju pa se je seznanilo in izmenjala izkušnje glede socialnih, ekonom- sklh, tehnično-tehnoloških in okoljevarstve- nih vidikov uporabe biomase. Kot dokaz, da geslo: »Energija- varčeva­ nje -čistejše okolje« v razvitem svetu ni več le na papirju napisana parola, omenimo nekaj na sejmu prikazanih ekspo:Iatov: štedilnik - kotel za etažno ogrevanje znamke TIROL JA, Avstrija, je naprava, ki gotovo zasluži svoj naziv (štedilnik - šted.iti). Kurimo ga lahko z vsemi trdlffii kurivi in odpadki. Istočasno lahko kuhamo, pečema v pečici, ogrevamo prostor, v katerem se štedilnik nahaja, kot tudi centralno ostale bivalne prostore. V tehnološko razvitem svetu doživljajo sekalniki drugo desetletje svoje zgodovine (slika 5). Prednosti takšnega načina izdelave kurjave iz drobne drevesne in grmovne biomase so dodobra uveljavile ta stroj v vsakdanji praksi. To nam dokazuje tudi široka ponudba sekalnikov različmh znamk, tipov in konstrukcijskih izvedb. 'fud1 na tem področju mi ))capljamo« za razvitim svetom, Izdelava sekancev s sekaimm stroJem Gravitacijski voziček HSK 1500 Sodobna peč za ogrevanje z lesmm1 sekanci 33 saj smo povsem na začetku, pri prvih skrom- nih poskusih. Spadamo med družbe, ki nočejo dojeti, da je nafta predragoceno kurivo za ogreva- nje. Lagodnost ogrevanja s kurilnimi olji (samodejnost) nam lahko povsem nadomesti kurivo v obliki lesnih sekancev, v napravah, kakršno prikazuje slika 6. Že v lanskem letu so imeli Avstrijci prek 4000 takšnih naprav pri individualnih uporabnikih ter 800 naprav srednje in večje moči za ogrevanje družbe- nih objektov (šole, vrtci, gostišča, bazeni). Takšno kurivo pa je še domače, obnovljiva in daje tudi čistejšo energijo. STALIŠČA IN ODMEVI OXF. : 182.3 Briketiranje lesnih ostankov in odpadkov ter drugih snovi organskega porekla je ekonomsko čedalje zanimivejše. Čistost tega kuriva in visoka ogrevna moč so značil­ nosti, ki pogojujejo, da so briketi iskana in cenjeno gorivo. Ali ne bi veljalo o tem razmisliti na naših centralnih mehaniziranih skladiščih, kjer se kopiči lubje, in pri 1zvozu ostankov v Avstrijo!? Vir slik: Vse slike so iz reklamnih materialov proizvajalcev naprav O rastišču 1n raziskovanjih v njem še nekoliko drugače V našo gozdarsko teorijo in na žalost tudi že prakso ( !) neusmiljeno prodira nadvse neverjetna teza: čas, ki ga porabi gozdni delavec za izdelavo gozdnega sortimenta, je odvisen od rastišča oziroma rastlinske združbe (celo subasociacije !), v kateri je zraslo drevo, iz katerega se ta sortiment izdeluje. Teza je tekom let (od l. 1983) prerasla skromne okvire strokovno šibke predpostavke in se nenadoma ponuja s težo znanstvene raziskave, s povsem neshom- nimi zaključki in povzetki. Povzetek razi- skave smo lahko prebrali v 9. številki GV. Številne meritve, na katerih menda bazira, tudi po mnenju njenega avtorja ( !) niso pojasnile obstoječe razlike v časih sečnje in obdelave med rastišči. Vendar to dejstvo v raziskavi kljub temu dopušča domnevo (?), da na vsakem rastišču nastaja neka specifična kombinacija posameznih značil­ nosti drevesa, ki da je (nepojasnjena 1) ras- tiščno pogojena ( !) in kot celota vpliva na izdelovalne čase. Ta domneva naj tudi za- došča za potrditev predpostavke, namreč 34 da je zato rastišče dober kazalec potreb- nega izdelovalnega časa sečnje in obdelave drevja. Pridobljeno šolsko znanje in skoraj 20- letne izkušnje v gozdarstvu mene vodijo v povsem drugačno modrovanje. Zato tudi mislim, da ne gre verjeti ne tezi in ne zaključkom omenjene raziskave. Skušal bom pojasniti zakaj. Naj začnem kar s specifično kombinacijo posameznih značilnosti drevesa V gozdar- stvu in posebej v ekologiji doslej še neopre- deljE::n pojem, je v raziskavi uporabljen v zvezi s potrebnim časom, ki ga porabi delavec pri predelavi drevesa v sortimente. Gre torej za značilnosti drevesa, ki vplivajo na čas njegove obdelave. Pretežni del (213 do 3/4) izdelovalnega časa porabi delavec za kleščenje. Na porabo časa zato v pretežni meri vpliva vejnatost - torej predvsem šte- vilo in debelina vej na drevesu. Rast vej je genetsko predpogojena z dre- vesna vrsto (species) in v veliko manjši meri tudi podvrsto - raso (facies). Na nadaljnji -- razvoj vej (rast in odmiranje) odločilno vpliva svetloba, ker gre za asimilacijski organ rastline, ki deluje na bazi fotosinteze. Pn obilni svetlobi v sestoju (ne pa na rastiš- ču) se dalje razvijejo vse veje, ki jih drevo odžene (genetska dispozicija). Iz gojitve- nega obratoslovja vemo, da se takrat večji delež prirastka (asimilantov) vgrajuje v veje in krošnjo - na račun slabše polnolesnosti in dolžine debla. Večja svetloba v sestoju pogojuje torej večjo vejnatost -več in debe- lejše veje, in v končni konsekvenci zato več potrebnega časa za predelavo takšnih dre- ves v sortimente! Seveda velja tudi obratno - manj svetlobe (gostejši sklep - in zopet ne rastišče!) manj vej in tanjše veje, krajši izdelovalni časi za kleščenje! Nikakor pa ni mogoče prezreti dejstva, da so svetlobne razmere v sest o ju in njihov vpliv na vejnatost direktna posledica človekovih posegov v sestoj. Kadar torej ocenjujemo vpliv rastišča, ne smerno mimo dejstva, da izmed vseh rastiščnih dejavnikqv človek neposredno vpliva prav na svetlobo. Ta (antropogeni) vpliv je v gospodarskih gozdovih vse pogo- steje odločilen in daje praviloma pečat oblikovitosti krošnje v sestoju. Kakor hitro pa poudarimo pomen člove­ kovega vpliva, se takoj postavi vprašanje, kako je potem še z delovanjem ekološkega kompleksa (rastišče!). Oba sta namreč v nekakšnem recipročnem medsebojnem od- nosu. To pa pomeni, da kadar raziskuješ enega, moraš izločiti drugega - vsaj tako dolgo, dokler govorimo o naravnih zakonito- stih - o rastišču! Veliko manjši delež v izdelovalnem času, kot kleščenje imajo druga opravila: podira- nje, prerezovanje, tudi prehodi (težavnost terena). ln v kakšni relaciji so ta opravila z rast iščem? Na čas podiranja in prerezova- nja. pri isti drevesni vrsti, vplivajo poleg drugih momentov (npr. vrsta in kvaliteta orodja, izvežbanost delavca, motiviranost za delo itd.) tudi ploščina prereza - torej pre- neseno v gozd, dimenzije dreves. Tudi di- menzije dreves so genetsko pogojene z vrsto (species). Veliko manj so odvisne od rastišča. Vpliv rastišča (preko rastiščnega potenciala) se odraža predvsem v času, ki je potreben, da posamezni osebki dosežejo povprečne, vrsti (species oziroma subspe- cies) značilne, dimenzije. Na dobrih rasti- ščih (visok rastiščni potencial!) drevesa hi- treje rastejo in prej dosežejo genetsko po- gojene dimenzije vrste. Na slabših se rastne · dinamike razvlečejo. Kadar torej govorimo o dimenzijah osebkov (ali celo o izdeloval- nih časih!) moramo torej upoštevati časovno dimenzijo. V gozdarski teoriji razlikujemo različne pojme zrelosti dreves: sečna zrelost (ob kulminaciji debelinskega ali vrednost- nega prirc.stka) in biološka ali. fiziološka, ko drevo zaradi starosti odmre. Seveda so tudi dimenzije dreves pri različnih stopnjah zre- losti različne. V gospodarskih gozdovih dre- vesa praviloma nikoli ne dosežejo fiziološke starosti, torej tudi ne (genetsko predisponi- ranih) maksimalnih dimenzij, ki jih omogoča rastišče. Dimenzije dreves (v času merjenja) so torej neposredno odvisne od časa, od trenutka, ko se človek odloči za njibov posek. Če bi ta odločitev slonela na trdnih (merljivih) podatkih, kot to predpostavlja gozdarska teorija (dosežena ku1minacija ali vsaj prsni premer dreves), bi bilo dimenzije dreves (ob sečni zrelosti) možno postavljati v nekakšno zvezo z rastiščem. Toda na žalost iz praktičnih izkušenj vemo, da to že dolgo ni več tako. Zato moramo tudi vpliv rastišča na dimenzije slučajno posekanih dreves izločiti kot strokovno neustrezen ka- zalec. Toliko o mojem razmišljanju glede vpliva rastišča na izdelovalne čase drevesa. Po- dobna poenostavljanja pojma rastišča in združbe (z obvezno spremljajočo latinščine seveda) se tudi sicer vse česteje pojavljajo. Od dokumentiranja pojavov umiranja go- zdov, usklajevanja lovstva in gozdarstva, gozdno gojitvenega načrtovanja, gospodar- skih razredov pa vse do celo panožnega sporazumevanja! Zato bodočim uporabni- kom teh pojmov priporočam v razmislek še nekaj misli. V stroki smo se opredelili za to, da je rastišče (biotop) nek življenjski prostor, ki ga je tekom razvoja (evolucije) .izoblikovala vzajemno delovanje vseh neživih in živih dejavnikov - torej narava. Vemo tudi, da sta v rastišču njegov razvoj in spreminjanje stalno prisotna. Toda dokler gre za delovanje narave, so te spremembe majhne in predvsem zelo dolgotrajne. Za našo praktično rabo zato rastišče lahko pojmujemo kot konstanta, kot nek nespre- 35 menjen potencial Živi del te prirodne tvorbe imenujemo življenjsko združbo (bio- cenozo ). Za gozdarsko rabo jo še nekoliko bolj omejimo nct ro.::>Uin::~ko z& užLo (filoce- nozo). Bila naj bt plod naravnega delovanja vseh rastiščnih dejavnikov. Tudi rastlinska združba, kljub stalnemu nihanju, ostaja v svojem biološkem ravnotežju v daljšem času nespremenjena. Pojmujemo jo lahko kot nekakšno konstanta. Spremembe v medsebojnem delovanju rastiščnih dejavnikov v naravi so redke in njihov obseg je praviloma majhen. Nanje biocenoza lahko hitro in uspešno reagira in vedno vzpostavi prvotno biološko neravno- težje (konstantno). Pomemben dodatni vpliv na biološko rav- notežje povzroča človek. Iz neprijetnih izku- šenj v preteklosti se je naučil, da mora zakonitosti biološkega ravnotežja upoštevati. To spoznanje naj bi bila temeljna predpo- stavka, na kateri bazira pronaravno gospo- darjenje z gozdovi. Dokler v gozdarstvu upoštevamo naravne zakonitosti biološkega ravnotežja na določe­ nem rastišču, so nihanja v zgradbi bioce- noze majhna in zelo podobna tistim, ki nastopajo v naravi. Ohranjanje biološkega ravnotežja je lahko. Odmiku od naravne zgradbe avtohtone biocenoze sledijo večja in dolgotrajnejša nihanja v njej. Pot do ponovnega b1ološkega ravnotežja z odmikam postaja vse daljša in težja. Spreminjanju naravnih ekosistemov se prilagaja tudi njihovo poimenovanje. Foto- cenologi razlikujejo razvojne staclije (degra- dacijski m progresivm), s katerimi ozmaču­ jejo spremenjenost ekosistema. Toda velike spremembe in razgradnja nekdanjih (vsaj) pronaravnih ekosistemov, potekajo vse intenzivneje in hitreje. Klasična fitocenologija že dolgo več ne sledi dejan- skemu stanju v naših gozdovih, ne poznam pa eventualnih prizadevanj v stroki, ki bi omogočala stanju primerno prilagoditev. Tako npr. še vedno poimenujemo z Abieti Fagetum omphalodetoswn vse, kar trenutno raste na lokaciji tega nekdanjega ekosiste- ma. Od propadajočega (sušenja!) čistega jelovega debeljaka, v katerem se pomlajuje selekcionirana (divjad) zeliščna kombinaci- ja, do sterilne smrekove monokulture, ki 36 smo jo v enakih razmerah nasadil?. nekaj let poprej. Seveda so to morda najbolj izraziti ekstre- rni, ki se v praksi pojavljajo. Nikar pa ne pozabimo, da žalostne ocene, ki jih prebi- ramo tucli v našem strokovnem glasilu ( 1) o umiranju sLovenskih gozdov (?) in njihovem sramotno nizkem izkoristku rastiščnega po- tenciala, ne dopuščajo ravno veliko več optimizma. Kako pa je v takih razmerah z raziskovanjem in ugotavljanjem novih rastiščnih zakonitosti in kolika je njihova teža - pa bi le morala biti stvar resne in trezne presoje 1 Arne Kozina. dipl. ing. gozd. »Stališče do programa visokošolskega študija<< podano v GV 1987/9, ki ga lahko sklenemo z mnenjem, da imajo gozdarji vse manj znanja iz tehničnih prostorskih ved, je utemeljeno. Vendar, zaradi nedorečenosti lahko bralca zavede. Zlasti citat: »Nedopust- ljivo je, da se izobraževanje kadrov za to področje (tUejanje hudournikov) prenese na gradbeno fakulteto.« Zato dodajam nekaj pojasnil: Snov iz predmeta Urejanje povirij - hu- dourniških območij podajamo po programu višješolskega študija gradbeništva (izbirno) in visokošolskega študija gradbeništva - hidrotehnična smer (obvezno) le v informa- tivno povezovalnem smislu. Poleg progr~­ skih zasnov FAGG so vodile k temu potrebe, da bi se različni dejavniki v prostoru lahko bolje sporazumevali. povezovali in usklaje- vali rešitve. To velja zlasti za gozdarje in vodarje, ki so v večini hribovskih dežel osnovni nosilec prostorskega načrtovanja, urejanja in plemenitenja naravnih danosti. Večkrat spornim smerem urejanja vod- nega režima v naravnem prostoru so v veliki meri krivi gozdarji in biotehniki :1.a splQh, ker so se v preteklih nekaj desetletjih vedli preveč pasivno do urejanja vodnega režima in obvladovanja hidromorfoloških pojavov. Vrzel je skušala zapolniti hidrotehnična smer FAGG z nekaterimi dopolnilnimi pre- davanji (urejanje povirij, melioracije, ipd.), žal ob pomanjkljivem ekološkem predzna- nju slušateljev. Upoštevajoč dejstvo, da za- vzema dve tretjini Slovenije hidrološke zelo občutljiv svet hribov in gora, s katerih dobi- vamo kakih 85 % vseh površinskih voda, kake 3 milijone m3/leto spranih zemljin, večino organskih snovi, samočistilnih in sa- moobnovitvenih zmogljivosti narave, bi bila podobna - povezovalna predavanja ver- jetno koristna tudi na tistih VTOZD, ki se ukvarjajo s prostorskim načrtovanjem in var- stvom narave, a si žal rešitve predstavljajo po svoje mimo realnih danosti, pojavov, potreb in možnosti. Tega pa žal narava s svojimi zakonitostmi in življenjem ne spreje- ma. Prav tako bi lahko tudi v obratni smeri gradbeniki posredovali mnogo koristnega bio tehnični sferi. Hidro tehnična smer FAGG je vedno pripravljena za dialog (med go- zdarji, krnetijci, laajinarji in arhitekti), da učne programe uglasi in s tem pripomore k boljšemu povezovanju rešitev v vse bolj ogroženem prostoru. Gre za prizadevanja k boljšemu medse- bojnemu povezovanju, pri čemer bi se mo- rale vse prizadete strani zavedati, da imajo gozdarji premalo tehničnega - inženirske- ga, gradbeniki premalo ekološkega - na- črtovalnega in krajinarji premalo konkret- - nega znanja, medtem ko se varstveniki še niso dovolj soočili z realnostjo. Dolžnost dipl. gozdarjev- hudourničarjev je, da snov, ki jo na drugih smereh posredu- jemo informativno, tudi analitsko, načrto­ valno in ureditveno obvladajo. V nasprot- nem primeru je to zaskrbljujoče . Saj kaže praznino, ki je nastala s tem, da so se gozdarji obrnili od gozdnega prostora in hribovskega sveta k »drevjua, gradbeniki ostali obrnjeni k objektom; od vodarstva v pravem pomenu te besede, zaradi katerega ima vodno gospodarstvo poseben družbeni pomen, pa se v Sloveniji vse bolj oddaljuje- mo. Mladi si žele uveljavitve, ustvarjalnega dela, sprememb in novosti. V tehnološkem pogledu je to vodilo napredka. V primarnih dejavnostih, kot so vodarstvo, gozdarstvo, kmetijstvo, ipd., kjer ne gre le za nove tehnologije. temveč za povezave, ki zahte- vajo poleg teoretičnega znanja tudi dolgo- ročno poznavanje razmer in potreb, pa je ozko kabinetno usposabljanje neživljenjsko. Že zlasti, če gre za kampanjsko usposablja- nje mladih »Znanstvenikov«, .... Pa vse do raznih struktur pooblaščenih »Strokovrrih služb«, ki v mnogih primerih brez področ- nega znanja, ustrezne usposobljenosti, po- znavanja razmer in prakse razvrednotijo še preostala prizadevanja stvarni.h nosilcev vzdrževanja naravnih vrednot. Gospodarsko preoblikovani ekosistemi ne poznajo prestiža med različnimi dejavni- ki, ne licitacij, ne kampanjskih ukrepov. Potrebne so celovite zasnove obojestran- skega prilagajanja naravnih danosti in raz- vojnih potreb. Pomembni delež k rešitvam lahko doprinese timsko sodelovanje raznih strok in panog. žal. nismo za to niti priprav- ljeni niti stimulirani. Iz podanega lahko sklenemo, da je večina pomanjkljivosti pri urejanju naravega pro- stora ekonomske in kadrovske narave. Sla- bosti z daljnosežnimi posledicami ne izvirajo le iz posameznega visokošolskega študija, temveč tudi iz prakse. Svet in čas, v katerem živimo, zahteva razvitejšo telmologijo in de- litev dela na eni strani ter boljše poznavanje razmer in boljšo povezanost rešitev na drugi strani. Za boljše sporazumevanje med stro- kovnjaki različnih strok moramo bodoče mlade strokovnjake pripravljati in usposobiti še med študijem. Dopolnitev znanja s posa- meznih ožjih usmeritev kot npr. mehanike tal, hidrologije, prostorskega načrtovanja , tehnologije urejanja itd. pa si dipl. ing. gozdarstva lahko pridobe s podiplomskim študijem. Glede prakse pa je najmanj, kar moramo storiti, da s področnimi zbornicami in z medJakultetnim sodelovanjem izdelamo predpise, kdo, s kakšnim znanjem in prakso, v kakšni timski sestavi, s kakšno odgovor- nostjo in v čigavem imenu sme opravljati določene funkcije. Prof. Jože Pintar 37 UMIRANJE GOZDOV OXF.: 48 Posvetovanje: Pojav in vzroki umiranja gozdov Dne 29. in 30. oktobra je bilo v Vrnjački Banji v organizaciji Zveze inženirjev in teh- nikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa SR Slovenije v 'sodelovanju s srbskim Republiškim komitejem za kmetijstvo in go- zdarstvo, SlS za gozdarstvo, gozdarsko fakul- teto, inštitutom za gozdarstvo in lesno indu- strijo, prostorci in svetom za izboljšanje človekovega okolja posvetovanje z že ome- njenim naslovom. Zaradi zanimanja, kako te stvari v Srbiji stoje in kako nanje gledajo ter kaj v bodoče načrtujejo in z namenom, da na tem posvetu povemo, kaj v Sloveniji na tem področju delamo in do kam smo prišli, srno se posve- tovanja udeležili mag. Dušan Jurc, dr. Franc Batič in dipl. inž. Marjan Šolar iz Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo ter dipl. inž. David I-lladnik iz VTOZD za gozdarstvo Biotelmične fakultete. Predstavili smo vsak svojo specialnost (fitopatološko diferen- cialne diagnostiko, bioindikacijo z lišaji, me- todike izvrednotenja popisa umiranja go- zdov, uporabo daljinsko zaznavnih metod pri proučevanju fenomena umiranja go- zdov). Naši referati so bili odobravajoče sprejeti. Sam posvet je bil odločno fitopatološko usmerjen, večina referatov je zagovarjala ekopatološke m ne >)onesnaževalske« vzročne teorije. Z namt vred so bili pristaši multivzročnih teorij s prisotnostjo onesnaže- nega zraka v manjšini. Poskušali smo prika- zati, da skrajnosti ne vodijo nikamor in da je bobu treba reči bob. Pogosto se je bilo zelo težko vključevati v debato, ker bi bilo predhodno potrebno globlje poseči v razlago nekaterih osnovnih pojmov s področja umiranja gozdov, tako lokalnega, kjer je vzročnost jasna in »One- snaževalska«, kakor tudi velikopovršinske- 38 ga, pri katerem je še toliko nepojasnjenega, Osebno sem bil pozoren na nekatere kriterije ocenjevanja listavcev, ki jih srbski gozdarji uporabljajo za ocenjevanje stopenj poškodovanosti drevja pri določenih razi- skavah izven sistematičnega popisa umira- nja gozdov po enotni jugoslovanski metodi- ki, ki je nastala na osnovi predpisane EEC metodike, v Sloveniji na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo modificirane, preiz- kušene in z malimi spremembami plasirane v jugoslovanski prostor. Bil sem ugodno presenečen, da tudi oni ne delajo samo z osutostjo in klorozami. temveč tudi s suhimi vejami, suhimi vrhovi in deleži suhih kro- šenj; na osnovi dolžine oziroma globine suhe krošnje od vrha navzdol. Posamezne kriterije označujejo z indeksi od 1 do 4 (zdravo do suho), indekse nato seštejejo in drevo izvrednotijo. Skupni indeks je v bistvu naša stopnja poškodovanosti. Ta ugotovitev je bila potrditev, da smo v Sloveniji kljub nekaterim nasprotovanjem na pravi poti, da ni ocene poškodovanosti dreves in še po- sebno listavcev brez upoštevanja kriterija suhih vej, in potrditev spoznanja, da so tisti, ki določujejo stopnjo poškodovanosti samo na osnovi osutosti, le še redki in da hodijo izven sodobnega kompleksnega določanja stopnje poškodovanosti dreves. V zaključkih je bilo napovedanega tohko, da bo po naših izkušnjah tudi polovico težko narediti, volja pa je zagotovo tu in tudi mobilizacija sil je kar dobra. Bili smo tradicionalno dobro in lepo spre- jeti, povabljeni k sodelovanju. Med skoro 300 udeleženci smo srečali številne stare znance in prijatelje, spoznali nove. S števil- nimi novimi spoznanji smo se bogatejši vrnili domov, kamor je vedno luštno priti. M. ~lar OXF. : 971 : 972.12 Sestanek delovne skupnosti Alpe-Jadran in delovne skupnosti Alpskih dežel Lani oktobra so se na Bledu sestali pred- stavniki delovne skupnosti Alpe-Jadran in delovne skupnosti Alpskih dežel, kot opazo- valci pa tudi predstavniki madžarske župa- nije Zale, predstavniki zahodnoalpskega po- dročja Contrao in predstavniki Lombardije. Sestanka se je udeležilo sedemnajst delega- cij, ki so jih v glavnem vodili predsedniki vlad, navzoči pa so bili tudi številni ·velepo- slaniki in eminentni položajni in s1rokovni gozdarski predstavniki. Osrednja točka dnevnega_ reda je bilo UMIRANJE GOZDOV. Kot poročevalci so bili na sestanek s strani Izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije oziroma Komiteja za lcrnetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano, Komiteja za mednarodne odnose in Komiteja za informacije povabljeni dipl. inž. Marjan ~lar iz Inštituta za gozdno in lesno ~gospodarstvo, ki je udeležence seznanil s široko problematiko umiranja gozdov v na- šem občutljivem prostoru in podal najpo- membnejše rezultate, dobljene po terestični metodi. Poudaril je tudi izstopajoče teore- tične in praktične probleme ter rezultate popisa umiranja gozdov v sosednjih deže- lah. Dr. Milan Hočevar iz VTOZD za gozdar- stvo, Biotehniške fakultete, je obširno podal osnove in problematiko daljinskega pridobi- vanja podatkov, ter s to metodo dobljene rezultate za določena gozdna področja v Sloveniji. Dr. Blanka Druškovič iz Biološkega inštituta Univerze Edvarda Kardelja pa je z i.zvirnostjo metode, neposredno, ostro, opo- zarjajoče in strokovno podkrepljene besedo o citogenetskih raziskavah avditorij dobe- sedno prikova\a k posluhu, vzbudila aplavz in živahno diskusijo v nadaljevanJU. Iz celotne diskusije povzemamo, da je potrebno še več sodelovanja, da je po- trebno nadaljnje usklajevanje metodologije, da smo gozdarji v tej prvi fazi, fazi diagnoze naredili veliko in da so sedaj na potezi tisti, ki imajo v rokah škarje in platno, to je onesnaževalci in politiki, ti naj s sanacijo ozračja poskrbijo za uspešnost nadaljnjega gozdarskega ukrepanja. Izven osrednje točke dnevnega reda, to je umiranja gozdov, je tekla beseda o jedr- skih elektrarnah, o gospodarstvu v hribovi- tih področjih, o izkoriščanju bogastev pod morskim dnom in sodelovanju Alpskih dežel na kulturnem in športnem področju. Na blejskem sestanku je bila sprejeta tudi reso- lucija o načinih sodelovanja med obema alpskima delovnima skupnostima. Novinarska konferenca je bila ostra, kva- litetna in zares v živo. Neposredna. vprašanja so pogosto spravljala v zadrego še tako spretne politike, ki bi jim zadrega morala biti tuja. Posegala so v tista strokovna, dru- žbena in politična področja, ki odločilno lahko vplivajo na delovanje delovnih skup- nosti kot sta Alpe-Jadran in delovna skup- nost za Alpe. Kot za optimizem se je ta dan Bled pokazal v praznični, od sonca obsijani jesenski po- dobi. Marjan ~lar, lGLG 39 OXF.: 48 Ocenjevanje stopnje poškodovanosti listavcev Motto: Med osnove raziskovalnega dela spada tudi laitično sprejemanje metodoloških novosti iz tujega slovstva. Večina metod ocenjevanja poškodovano- sti gozdov današnje ere, ere umiranja go- zdov, je v prvem obdobju dajala absolutni poudarek iglavcem. Po letu 1985 pa velja enako velika ali pa še celo večja pozornost listavcem. Ocenjevanje ali bolje rečeno do- ločanje posameznih kriterijev (osutost. poru- menelost. porjavelost, rastno-habitusne de- formacije in drugo) je pri listavcih nepri- merno zahtevnejše kot pri iglavcih. Kljub temu, da osutost, ki ji nekateri recipročno pravijo presvetljenost, ostaja osrednji krite- rij za določitev stopnje poškodovanosti, še zdaleč ne sme biti edini kriterij, sploh pa ne pri listavcih. Pravilno oceno osutosti motijo oblike kroš- nje, zastrtost in velikost listov. Ocena kloro- tičnosti, brez da se spuščamo v njeno zelo obširno vzročnost, je silno subjektivna zade- va. Ocena je odvisna od vremena, dnevnega časa in nazadnje tudi od našega trenutnega razpoloženja. Kvaliteta, ali lahko rečemo tudi oblika vrha, je pri listavcih zelo delika- ten kriterij za oceno stopnje poškodovanosti drevesa. Na IGLG smo do sedaj gradili stopnjo poškodovanosti na dobro oprijemlji- vih kriterijih, kot so: suhe stranske veje, suhi vrhovi. odrrulo tkivo (nekroze), čemur prak- tično delovno - vendar pogosto napačno - pravimo »ožig«. V pripravah za ponovitev popisa umiranja gozdov leta 1987 pa smo ugriznili v silno zahtevno problematiko ocenjevanja stopnje poškodovanosti tudi na osnovi »neobičajnih« (šibastih, čopičastih in krempljastih) ve]. Sprva se mi je zdelo (enako tudi ekipi IGLG, ki dela na tej problematiki) vse zelo preprosto, v gozdu pa smo pri praktičnem delu naleteli na številne težave in prišli do naslednjih ugotovitev: 40 - Šibasta veja pri bukvi (kratki stranski poganjki) se pojavlja po vsej Sloveniji. V območjih z onesnaženim zrakom je izrazi- tejša in pred.vsem krajša. - ~ibasta veja pri bukvi je v prvi vrsti rasno in šele v drugi vrsti imisijsko pogoje- na. - ČOpičasta veja je za hraste, jesene in deloma tudi domači kostanj v osnovi nor- rnalna oblika. ~ele ko postane izrazitejša, je lahko tudi patološka. Vendar tudi tu ne gre enake izraženosti čopičastih vej metati v isti koš. Na primer pri jesenu so čopičaste veje nekaj drugega kot pri hrastu, ima}o manjšo težo. Pri bukvi je čopičasta veja že v svoji osnovi vedno patološka, vendar ni rečeno, da imisijsko patološka. Srečujemo jo tudi na vetru izpostavljenih legah. - Krempljaste veje srečujemo, kot mi je znano iz literature in lastnih izkušenj, le pri bukvi. Gre za veje, katerih os je usločena navzgor (konkavna), poganjki nižjih redov rastejo načeloma samo na zgornji strani, so prav tako usločeni in imajo značaj sekundar- nih poganjkov. Ta tip veje je značilen za naša znana stara imisijska žarišča (Zasavje, Celje, Mežiška dolina) in če se ne bi pojav- ljal tudi na drugače izpostavljenih mestih (grebeni, gozdna meja), bi bila njegova vzročnost povsem jasna. Naj na tem mestu omenim še eno, do sedaj kot mi je znano v literaturi, še neopi· sano obliko vej, ki je posebno značilna v Zasavju in je po vsej verjetnosti pogojena z ekstremno visokimi koncentracijami žveplo- vega c;lvokisa ali polucije na splošno. Gre za navzdol tudi popolnoma zvite suhe veje pri bukvi. Ni mi znano, kdaj se v fenološkem smislu veja začne zvijati. 2i.vih, zelenih do sedaj še nisem opazil. Postavlja se vprašanje, ali se veja zvije ob nenadni posušitvi in ali je to naslednja »razvojna« faza laempljaste veje oziroma njen način propada. Naštel sem nekaj problemov določevanja stopnje poškodovanosti listavcev na osnovi »neobičajnih« vej. Ni problematično določe­ vanje posameznih oblik in stopenj izraženo- sti na terenu, pač pa je problematično izvrednotenje kriterijev v smislu njihove splošne in posebej imisijske posledičnosti v okviru drevesnih vrst, njihovih ras in razvojnih faz v naravnem in antropogenem okolju. NAŠINESTORJI OXF. : 902. l Prof. Franc Rainer) 85-letnik Profesor Franc Rainer pripada sedaj že močno zdesetkan! generaciji gozdarjev, ki je doživljala dve svetovni vojni, ki je nosila najtežja bremena povojne obnove in s svo- jimi izkušnjami polagala temelje za naš na- daljnji razvoj. je priznan hudourniški stro- kovnjak ne le v domovini, temveč kot ude- leženec raznih mednarodnih akcij s tega področja tudi širom po Evropi. Naj nam oprosti, da se naša revija spominja njego- vega visokega jubileja s krajšim časovnim zamikom. Rodil se je 23. 3. 1902 v Brestanici pri Krškem v zavedni družini skromnega trgov- ca. Po končani štirirazredni osnovni šoli v Kranju so ga 1912 vpisali na ljubljansko realko. Med prvo svetovno vojno je bil deležen pomanjkanja življenjskih potreb- ščin, zlasti hrane. V živem spominu mu je ostala eksplozija v skladiščih municije na Ljubljanskem polju med Ljubljano in ježico, ki je leta 1916 pretresla Ljubljano. Požari so trajali ves teden. Daleč naokoli raztreseno Uporabljeni viri: l. BOSHARD, W., MOLLER, E.: Kronenbilder - Sana silva, EAFY Binnensdorf, 1986. 2. LONSDALE, D.: Beech health study- Fore- stry commission Research and Development Pa- per No. 146, 149, Edinburg 1985, 1986. 3. ROLOFF, A.: Morphologie der Kronentwich- lung von Fagus sylvatica L. (Rotbuche) unter besenderer Beriicksichtigung moglicherweise nenartiger verbnderungen. Berichte des For- schungszeutums Waldokosysteme/Vvaldstuben, Bd. 18, Gčttingen 1986. Marjan ŠOlar, dipl. inž. gozd. razstrelivo je pobirala zlasti mladina. žrtve igranja z razstrelivom so bile tudi med sošolci na realki. Kot dijak sedmega razreda ljubljanske realke je že zrelo sodoživljal usodne dneve v jeseni 1918. Končala se je prva svetovna vojna in skozi Ljubljano se je v prvi polovici 41 novembra umikala na svoje domove polmi- lijonska soška armada, razpadla je ))ječa narodOV« Avstro-Ogrska, Narodno vece v Zagrebu (s slovenskim predsednikom na čelu) je kot predstavnik jugoslovanskih na- rodov v bivši Avstro-Ogrski oklicalo samo- stojno novo Državo SHS (Slovencev, Hrvatov in Srbov), l. decembra 1918 pa je bilo v Beogradu podpisano zedinjenje s Kraljevino Srbijo v novo Kraljevino SHS (Srbov, Hrvatov in Slovencev). Medtem ko je v teh negotovih trenutkih general Maister hitel zavarovati Maribor in severno narodnostno mejo za novo državo, je bila Narodna vlada v Ljub- ljani pri tem manj uspešna na Koroškem. Bojev na Koroškem se je udeležilo tudi več Rainerjevih starejših sošolcev. Eden od njih je padel že v prvih bojih. Rainer je maturiral leta 1919 in se je lahko vpisal na nadaljnji študij kar doma na novo ustanovljeni univerzi v Ljubljani (prvo uni- verzitetno predavanje je imel takrat 34-letni inž. Milan Vidmar, elektrotehnik in šahist, in sicer v prostorih tedanje državne obrtne šole na Aškerčevi cesti). Rainer je študiral strojno tehniko v letu 1919/20. Zaradi težav pri razvoju nove univerze in nevarnosti, da bodo nekatere komaj ustanovljene fakultete ukinjene. je študij nadaljeval v letih 1920/21 in 1921/22 na češki tehniki v Brnu. še nekaj let po prvi svetovni vojni so bile življenjske razmere za naše študente tudi na Češkem zelo težke. V Brnu je bilo Slovencev kakih 100, iz drugih krajev teda- nje kraljevine SHS pa kakih 300. Največ je bilo takih, ki so morali zaradi vojne prekiniti študij za več let. Ker je povojna Avstrija tedaj odklanjala naše študente, so se mnogi pač napotili na češke visoke šole v Pragi (inž. Ivan Klemenčič) in v Brnu. Dobro organizirani slovenski študenti so si osnovati svojo menzo, za katero so si s podpornimi nabiralnirni akcijami v domovini zagotovili vagonske pošiljke osnovnih živil. V zimskem semestru 1922/23 je presedlal na gozdarski oddelek politehnike v Lvovu, ki je tedaj pripadal še Poljski. Tam je leta 1925 diplo~ miral pok. inž. Franjo Munih. Od letnega semestra 1922/23 dalje je R. študiral na gozdarskem oddelku visoke zemljedelske šole v Brnu, kjer je leta 1926 tudi diplomiral. Oba državna izpita je opravil z odličnim uspehom. Tudi med vsakoletnimi počitni- 42 cami si je kot študent nabiral osnovno znanje iz raznovrstne gozdarske prakse: pri reviziji gospodarskih načrtov gozdne uprave v Ko- stanjevici, pri >)tiipadu« na Oštrelju v Bosni. na graščinskem posestvu v Podčetrtku in na graščinskem posestvu v Jurkloštru Po diplomi. je med leti 1926/27 odslužil vojaški rok v šoli za rezervne inženirske oficirje v kadetnici v Mariboru, nato pa se je zaposlil septembra 1927 kot dnevničar pri Velike1:1 županstvu in pri Oblastni sa- moupravi v Mariboru v odseku za urejanje hudournikov, ki ga je vodil inž. Franc Lampe v okviru hidrotehničnega oddelka pod vod- stvom inž. Oskarja }urana. Tu je padel v sredo intenzivnega dela za inventarizacijo pqškodb, ki sta jih povzročili katastrofalni hudourniški poplavi v letih 1924 in 1926 v tedanji mariborski oblasti, največ v Zgornji Savinjski dolini in v dolini Meže nad Črno na Koroškem. V tedanji ljubljanski oblasti so podobne katastrofalne poplave povzročili hudourniški pritoki Gradaščice nad Polhovim Gradcem, Mala in Velika Božna, zlasti pa Mačkov potok. ki so terjale 8 človeških žrtev. Rainer je izdelal idejne projekte za najnujnejša zavarovalna dela na Savinji in njenih mnogih hudourniških prito- kih od Luč navzgor do Logarske doline in na Meži in njenih pritokih od Črne navzgor do Koprivne ob državni meji z Avstrijo. Stanje po p::>plavah v Savinjski dolini si je ogledal tudi inž. Mužinic, takratni inšpektor v odseku za urejanje hudournikov pri mi- nistrstvu za gozdove in rudnike v Beogradu, ki je potrdil upravičenost projektiranih zava- rovalnih del in obljubil denarno pomoč vlade v Beogradu. Toda od projektiranega obsega je bil tedaj izvršen le majhen del. Po ukinitvi velikih županstev in oblastnih odborov v Ljubljani in Mariboru konec leta 1929 je bil prestavljen kot gozdarski inženir- ski pripravnik (imenovan je bil z dne 23. 5. 1929) na novo ustanovljeno bansko upravo Dravske banovine v Ljubljani. na odsek za urejanje hudournikov, ki ga je tedaj vodil inž. Vladislav Fasan s sodelavcem inž. Aloj- zijem ~trancarjem in novodošlim inž. Rainer- jem. Leta 1930 se je prijavil za polaganje držav- nega strokovnega izpita, toda izpitna komi- sija v Beogradu ga je kljub odlično izdelani izpitni nalogi zavrnila, češ da je naloga Gozdarska koča na jelovici, 1931 mž. Rainer, inž. josip Levičnik inž. Mihahc_ .preveč enostransko tehnične in premalo gozdarske narave. Zaradi zahtevane dopol- nitve njegove prakse je bil začasno, za 6 mesecev, premeščen k Direkciji gozdov v Ljubljani in h gozdni upravi v Bohinjski Bistrici. Tu je sodeloval pri reviziji gospo- darskega načrta za Jelovice, kasneje pa je sodeloval z inž. Štrancar jem pn pripravljanju hudourniškega dela prve vsedržavne go- zdarske in lovske razstave, ki je bila v Ljubljani od 31. 8. do 15. 9. 1930 (Šurnarski list, 1930, str. 352 in str. 458--463, M. Anic). Tako je R lahko opravil državni strokovni izpit v Beogradu šele naslednje leto 1931 skupaj s pok. inž. Vladislavom Beltramom in inž. Janezom Juvanom. Z napredovanjem v naziv pristav VIII. položajne skupine je bil jeseni istega leta premeščen na bansko upravo Vrbaske banovine v Banjaluki za vodjo gozdno-tehničnega odseka za ureja- nje hudournikov, kjer je ostal več kot sedem let. V novem okolju v Bosni se je moral spoprijeti z mnogimi pionirskimi nalogami v Žirovcu (Bosanska Krajina) zlasti pa v razvitih hudourniških območjih Tiškovac v porečju Butišnice, ki so ogrožala novo unsko železniško progo. Vrhu tega mu je bila naložena ureditev spominskega parka »Pe- tra Mrkonjica« na Corkovači (600 m n.m.) in urejanje rekreacijskega gozdnega ob- močja na gori Starčevici v neposredni bližini Banjaluke. Izvršena so bila obsežna gozdna melioracijska dela z dopolnilnim pogozdo- vanjem pobočij poraslih z zakrnelim grmi- čevjem (šikaro), izdelanih je bilo okrog 30 km sprehajalnih poti in steza, zajeti in urejeni se bili mnogi studenci z nasadi ustreznih vrst parkovnega drevja iz gozdne drevesnice v Račah pri Mariboru. Na tako urejenem razgledišču Šehitluk so zgradili tudi lep 'šumarski dom' z okrepčevalnico. Najbolj obiskano izletniško pot na to točko so tedaj poimenovali in označili kot >lRaine- rov put«. Za svoja večstranska strokovna prizadevanja je bil tedaj odlikovan (red sv. Save 6. stopnje). Leta 1937 pa je napredoval v naziv višji pristav VII. položajne skupine. V banjaluški podružnici JŠU QugosL šu- marsko uciruženje) je bil predsednik inž. Ilija Slijepčevic, gozdarski inšpektor, za taj- nika so izvolili inž. Rainerja, v odboru je bil tudi pok. inž. Jože Štimec. Šumarski dom je bil zgrajen na iniciativo in s sredstvi JŠU. Dom je bil med vojno požgan, po vojni pa je bil na tem mestu postavljen veličasten spomenik padlim Krajišnikom v NOB, delo kiparja A AugustinčiCa. Po prernestitvi v Beograd je od leta 1938 pa do začetka vojne nadaljeval delo na ministrstvu za gozdove in rudnike, v odseku za urejanje hudournikov, ki ga je vodil inšpektor inž. Sreten Rosic. (Rosic je bil po vojni, po smrti prof. inž. Maletica izbran za rednega profesorja na gozdarski fakulteti v Beogradu.) Področje njegovega dela se je tako razširilo na vso državo. Predvsem je šlo za revizije projektov in nadzor nad izvajanjem del v obsežnih erozijsklh žariščih m hudournikih, ki ogrožajo glavne, medna- rodno pomembne prometne poti, zlasti v porečju Južne Morave, kjer je tudi osebno vodil dela pri urejanju plazovitih pobočij nad železnico Beograd-Skopje na sekciji Predejane-Džep. Leta 1939 je napredoval v VI. položajno skupino. Izbruh vojne je dramatično doživel ob zračnem napadu na Beograd 6. aprila 1941. Že ob prvem bombnem napadu je bilo zadeto stanovanjsko poslopje ministrstva, ki je popolnoma zgorelo, stanovalci so se rešili 43 v zaklonišče. Prizadete so bile tudi družine inž. Anteja Ružiča, dr. inž. Rudolfa Pipana in druge. Nato je Rainer prišel v vojno ujetništvo v Nemčiji, po odpustu je bil leta 1942. dodeljen gradbenemu vodstvu za ure- janje hudournikov v Radovljici. V tem času so bila s 40 delavci izvedena dela v hudour- niku Sedelčnik v Dovjem (dve večji pregra- di), v Krotnjeku v Podkorenu (zidana kineta v spodnjem toku) in vzdrževalna dela pri Srednji vasi v Bohinju. Po njegovem odhodu v partizane S. 4. 1944 so bila vsa ta dela ustavljena. V partizanih je vodil geodetsko sekcijo v štrabu XXXI divizije (Triglavske), zatem pa v štabu IX. korpusa na Primorskem (Sandi Jesenovec-Aca: Spomini na geodet- sko sekcijo 9. korpusa, revija Borec, št. 6-7, 1984 in Branko Korošec: Partizanska karto- grafija, 1986, knjižnica NOV in POS). Prišel je tudi na Jelovice in -se spet, sedaj s partizani, nastanil v isti gozdarski koči na Rovtarci kot leta 1931, ko je tu obravnaval gozdnogospodarske načrte. Toda sedaj se je moral skozi okno z drugimi na hitro umakniti pred nemško kolono, ki je preče­ savala Jelovice in je kočo zažgala. Konec vojne je dočakal kot ranjenec v partizanski bolnici »Vršiček« ob izviru Tol- minke pod Bogatinom. Toda tudi kot ranje- nec je pred demobilizacija izvršil še eno nalogo. Kot partizanskemu poročniku, ki zna češko, so v Ljubljani izročili zdesetkani češki partizanski bataljon (s popolno oboro- žitvijo) in zraven še 20 Poljakov, oblečenih v »cebre«, ki so iz nekega koncentracij- skega lagerja pomotoma zašli v Ljubljano, da jih vse žive in zdrave prepelje do Brna. Po mnogih peripetijah je tudi to nalogo v redu opravil. Po demobilizaciji 2. 7. 1945 se ni vrnil v svojo hudourniško stroko (vrnil se je šele čez 7 let), ampak je do novembra istega leta organiziral gozdarsko službo v Novem mestu, nato pa je delal na vodilnih strokov- nih mest.i.h v Sloveniji, pri ministrstvu za gozdarstvo, od 1947 do 1952 pa pri selaeta- riatu za koordinacijo pri predsedstvu vlade LR Slovenije in pri upravi za napredek proizvodnje planske komisije LR Slovenije. V najtežjih časih po vojni opustošene domo- vine je pripadla našemu gozdarstvu in lesni industriji poglavitna naloga, da z vsemi raz- položljivimi sredstvi organizira slaajno na- 44 peto gozdno proizvodnjo, da obnovi poru- šene lesne obrate in organizira lesno pro- izvodnjo, tako za lastne potrebe obnove v Sloveniji in drugod, kot predvsem za kar največji izvoz lesnih sortimentov. V takratni naši gospodarski nuji je predstavljal les skoraj edini hitro dosegljivi vir potrebnih deviznih sredstev. Smotrno usmerjanje in spodbujanje planirane proizvodnje v go- zdarstvu in lesarstvu je bila poglavitna na- loga navedenih strokovnih organov pri teda- nji vladi LRS. V takšnem tekmovalnem vzdušju in ob splošnem pomanjkanju motornih vozil za transport lesa je s sodelavci uvedel inova- cije- novo napravo za »nakladanje in razkla- danje kamionov z lastno motorno silo vozil« po vzorcu za prekladanje železniških vago- nov. S l. S. 1952 je bil izbran za izrednega profesorja in predstojnika katedre za ureja- nje hudourniških območij na gozdarskem oddelku tedanje fakultete za agronomijo in gozdarstvo - sedaj biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer je takoj začel s predavanji. Leta 1962 je bil izvoljen za rednega profe- sorja. Upokojil se je po več kot 46 letih delovne dobe leta 1973. Sedaj predava hudourništva prof. dr. Velizar Velaševic z gozdarske fakultete v Beogradu. ki med kadri Podjetja za urejanje hudournikov v Lj. že vzgaja svojega pomočnika. Za Rainerjevo strokovno razgledanost je bila zelo pomembna podelitev mednarodne štipendije Združenih narodov (UNO-F AO) za šestmesečno spopolnjevanje s področja varstva tal pred erozijo in urejanje hudour- niških obrnočtj v Franciji, Švici, Maroku in Alžiru 1953. Intenziven teoretski študij problemov ero- zije tal (na Ecole Nationale des Eaux et Forets a Nancy), povezan s praktičnim spo- znavanjem teh problemov, od humidnega klimatskega pasu v gospodarsko visoko raz- vitem svetu francoskih in švicarskih Alp, do sušnih klimatskih ob moči jh gospodarsko ne- razvite severne Afrike, predstavlja osnovno spoznanje o globalni razsežnosti te proble- matike, ki cgroža prebivalstvo mnogih dežel v svetu. Globlje spoznanje teh usodnih pro- cesov v svetu - in tudi pri nas - je preprič­ ljivo prenašal tudi s svojimi predavanji na gozdarski fakulteti. / Kot de]egat }ugoslav1je je 17 let akt1vno sodeloval na rednih zasedanJih F AO - de- lovne skupine za urejanje hudournikov in plazov, v Švici 1954, v Jugoslavl]l 1956, v Avstriji 1958, v Turčiji 1959, v ŠpaniJi 1960, v Italiji 1962, v Grčiji 1964, v ZR Nemč1ji 1966 in v Romuniji l968, kjer je sodeloval z Pnmerjalm slila ozelemtve me- li.šča na levem pobočJu hudour- mka Srneča v Srednjem vrhu Ozelenitev izvedena z živimi ščet­ kaml. Prva slika Je posneta takoJ po izvedbi del, druga pa 3 mesece kasneje Foto: prof. inž. Ramer referati ter v komisijah za terminologijo in za bl.bllografijo. S temeljitim poznavanjem problematike je nedvomno prispeval k afir- mac1ji JugoslaviJe v tej mednarod:u orgam- zaciji. Zaradi poznavanja jezikov m mednarodne strokovne af1rmacije je gostoval s strokov- 45 nimi predavanji v Brnu (Fakulta lesnicka) in v Varšavi (Szkola gt6wna gospodarstwa wiejskiego), v Avstriji pa v Podravljah, v Celovcu m v Beljaku. Na fakulteti je uvedel pouk v barvno tridimenzionalni projekciji lastnih stereodia- pozitivov za kabinetno ponazoritev erozij- skih procesov v naravi, kar je sicer na terenu težko izvedljivo. V praksi je začel preizkušati nove metode vegetativnega utrjevanja erodiranih pobočij z »Živimi ščetkami«, ki so se obnesle in uveljavile. Z obširno foto-, dia- in stereoteko je posredoval sodobno znanje ne le študen- tom, temveč tudi širšemu laogu strokovnja- kov na gozdarskih fakultetah v Skopju, Sara- jevu in v Beogradu, kjer je predaval tudi na magistrskih tečajih. S svojimi doslednimi stališči in prepriče­ valnostjo se je uveljavil tudi v organih fakul- tete. Med drugim je bil predstojnik gozdar- skega oddelka in dekan fakultete, vodil dalj časa študijsko komisijo in komisijo za stike z inozemstvom. Zaradi svojih mednarodnih izkušenj se je uvrstil med vidne izvedence za svoje strokovno področje. Tako je bil imenovan za predsednika strokovnih komi- sij za erozijo pri tedanjem jugoslovanskem svetu za znanost in pri jugoslovanskem dru- štvu za preučevanje tal. Za tedanjo republiško revizijsko komisijo (inž. Viktor Kotnik, inž. Janez Umek in inž. Milan Jeran) je izdelal 12 poročil z ocenami projektov za ureditev posameznih hudourni- 46 ških območij, med drugim za: generalni projekt za ureditev gornjesavskih hudourni- kov, 1952; idejni načrt za ureditev Savinje v Logarski dolini, 1955; investicijski program za cesto v hudourniško območje Belce, 1959; gla\rni načrt za ureditev hudournika žagarjev graben v Bohinju, 1966. Ta revizij- ska komisija je bila prava visoka šola za pripravo m izvajanje investicijskih projek- tov, žal pa je bila ukinjena in je šele po nekaj desetletjih (ob mnogih zavoženih in- vesticijah) bila postavljena podobna komi- sija v skromnejšem obsegu. Poleg ocen in pismenih elaboratov za revizijsko komisijo je v strokovnih revijah objavil čez 20 razprav in člankov s svojega strokovnega področja. Podrobnejše podatki so prikazani v I. in Il. knjigi- »Biografije in bibliografije Univerze v Ljubljani«, str. 180-181 in str. 653--554. Je častni član Zveze društev inženirjev in tehnikov Slovenije, častni član Jugoslovan- skega društva za preučevanje tal, odlikovan z medaljo za hrabrost, z redom zaslug za narod III. stopnje in redom dela II. stopnje. Biotehniška fakulteta pa mu je podelila Je- senkovo priznanje. Ob njegovem visokem jubileju mu želi naša revija, da bi se z zadovoljstvom oziral na svojih 46 let aktivnega dela, ki ga je posvetil razvoju stroke in v dobrobit našega naroda, za. naprej pa - da bi še mnogo let tako redno obiskoval naše vršace okoli Ljubljane, od Krima do Katarine, pokončen in vzravnan kot doslej. L. F. OXF.: 902.1 Prof. Martin Cokl - osemdesetletnik Profesor Martin ČOkl se lahko ob svojem jubileju z zadovoljstvom ozre na svojo preho- jeno življenjsko pot, saj je gozdarski stroki izročil obilno bero znanstvenih in strokovnih del, s katerimi je obogatil teorijo in prakso na širšem področju urejanja gozdov. Rodil se je 12. lO. 1907 v Il-članski kmečki družini v Zibiki, občina Šmarje pri Jelšah. Oče je bil od začetka pa do konca prve svetovne vojne mobiliziran v avstro- ogrsko vojsko. Tako je štiri vojna leta morala voditi gospodinjstvo in gospodarstvo na kmetiji mati sama s pomočjo otrok, od kate- rih najstarejši je leta 1914 hodil še v osnovno šolo. Vendar so obvladali delo, zjutraj pred šolo v hlev k živimi, popoldne po šoli pa na polje. Prestali so vse rekvizicije žita, živine in sena, ki so proti koncu vojne postajale vse hujše. Vozove sena so morali čez zimo ~elo skriti v gozdu, da so lahko do naslednje pomladi ohranili živino, kolikor repo v je pač še ostalo v hlevu. Na kmetih pa so občutili hudo pomanjkanje oblačil, obutve, otroci so bosi hodili do snega, ni bilo petroleja za razsvetljavo itd. Po končani prvi svetovni vojni se je leta 1919 ČOkl vpisal na humanistična gimnazijo v Mariboru, kjer je sodoživljal uspešen za- ključek bojev za priključitev Maribora in za severno mejo v novo Državo SHS, manj uspešne boje za narodnostno mejo na Koro- škem, kakor tudi štrajk leta 1925 na maribor- ski gimnaz1ji in drugih srednjih šolah zaradi tedanjega režimskega preganjanja nekate- rih profesorjev. Leta 1927 je maturiral. Toda, kam zdaj? Teologija v Mariboru ga ni pritegnila, pač pa je enega njegovih mlajših bratov. V Ljubljani ni bilo izgledov za štipendijo, ki bi mu omogočila študij. Tedaj je slovenski akademski klub Danica iz Zagreba v Ljub- ljani organiziral »informativne dneve« o možnostih vpisa na razne fakultete v Zagre- bu, kakor tudi o tamkajšnjih življenjskih pogojih in možnostih. Napotil se je v Ljublja- no, kjer je tisti dan po naključju dežural študent zagrebške veterine, ki je tudi ČOklu svetoval veterine. Češ, vojska vsako leto razpisuje eno ali dve štipendiji. Z lepo napisano prošnjo se da uspeti in s štipendijo dobro študirati, pa še služba je tako zagotov- ljena. ČOkl se je res vpisal na veterine. Toda seciranje konjskih in drugih živalskih kadav- rov in tekanje od enega do drugega labora- torija je bilo utrujajoče. O kakšni štipendiji, ki bi mu omogočila streho nad glavo in prehrano, seveda ni bilo ne duha ne sluha. Razen tega je zagrebški veterinarski fakul- teti grozila ukinitev oziroma prestavitev v Beograd ter bi se bilo treba za njo seliti v Beograd. Zato sta ga njegova sošolca iz Maribora Leon Guzelj in Tone Šetinc prego- vorila, da je presedlal k njima na gozdarstvo. Kako si je ČOkl zagotavljal pogoje za študij in za obstanek v Zagrebu, pa je svoja pesem. Ni bilo štipendij, pojem ))študentski standard« je b1l neznan, v Zagrebu sta bila le dva študentska domova s po 250 ležišči, 47 enega so zgradili študentje sami med leti 1921-23. drugi pa je bil na llici (blizu stavbe Umetniške akademije) v napol razpadli hiši in v barakah iz prve svetovne vojne na dvorišču. Od slaomne mesečne podpore z doma je po plačilu stanarine kaj malo ostalo za prehrano in druge potrebe. Pomagal si je tako, da je kak dan hrano bojkotiral. Tudi denar za vlak domov si je prihranil tako, da se je peš napotil čez hrvaško Zagorje do Sotle in od tam do rojstne Zibike, seveda s kovčkom v· roki. Drugo leto je šlo že bolje, ko je na periferiji Zagreba staknil inštrukci- jo. Leta 1931 je diplomiral na gozdarskem oddelku kmetijsko-gozdarske fakultete v Za- grebu. Vojaški rok je odslužil v šoli za rezervne artilerijske oficirje v Sarajevu. Nato pa je več let ostat brez zaposlitve. Svetovna gospodarska laiza 1929-1933, ki je zajeta tudi Jugoslavijo, je za več let zaprla pot do dela in službe tudi sicer redkim diplomantom gozdarstva. (Na zagrebški fa- kulteti je tedaj študiralo od 2 do S Slovencev v posameznem letniku, skupaj na fakulteti pa največ 15.) Zato se je ČOkl občasno zaposloval kot dnevničar za majhno nagrado pri delih za varstvo gozdov na Konjuhu ob Krivaji, gozdna uprava Kladanj v Bosni in pri izkoriščanju gozdov na Moslavački gori pri gozdnih upravah Garešnica in Novose- lec-Križ na Hrvaškem, in tudi z inštrukcijami. Juhja 1934 je bil nameščen kot pripravnik na gozdarskem odseku bivše banske uprave Dravske banovine v Ljubljani. Leta 1936 je bil začasno premeščen na Gozdno direkcijo v Ljubljani (zaradi dopolnitve prakse) in v tem letu opravil državni stro- kovni izpit v Beogradu (trajal je s terenskim delom teden dni). V začetku leta 1937 se je ponovno vrnil na bansko upravo, kjer je vodil referat o delitvi in lačenju gozdov, vodil pogozdovanja kraških zemljišč, izdelo- val gozdnogospodarske načrte za manjša gozdna posestva ter sodeloval pri izdelavi gozdarskih predpisov. V tistem času je Kmetijska zbornica v Ljubljani kot zastop- nica agrarnega gospodarstva in kot stro- kovni organ za pospeševanje kmetijske in gozdne proizvodnje začutila potrebo, da aktivneje poseže tudi v gospodarjenje s kmečkimi gozdovi. V ta namen je leta 1940 ustanovila svoj 48 gozdarski odsek in za njegovega vodjo ime- novala Martina ČOkla. Tu je s predavanji, s članki in s propagando v strokovnih listih širil gozdarsko prosveto med kmečki.m ljud- stvom in sodeloval z inž. Lojzetom Žumrom pri snovanju lesno-produktivnih zadrug. Tik pred začetkom druge svetovne vojne v Jugoslaviji pa je leta 1941 organiziral v Ljubljani tako imenovano »gozdarsko anke- to<( ali širše posvetovanje, na katerem naj bi po končani svetovni gospodarski krizi (1929-1939) pretresli vso gozdnogospodar- sko in lesnogospodarsko problematiko Slo- venije in še zlasti problematiko kmečkega gozda. Pri organizaciji posvetovanja sta mu pomagala inž. Anton ~ivic in inž. Stanko Sotošek. Na tridnevnem posvetovanju od 27. fe- bruarja do l. marca 1941 so najboljši pozna- valci posameznih področij gozdnogospo- darske in lesnogospodarske ter splošne problematike podali 21 referatov (poleg gozdarjev in lesarjev še pravniki, ekonomisti in biolog). Prisostvovali so tudi predstavniki gozdarskih organov in organizacij iz Beo- grada in iz drugih pokrajin jugoslavije. V resoluciji je bila med drugim nakazana na primer potreba po inventarizaciji vseh kmečkih gozdov kot pogoju za vse nadaljnje ukrepanje, predlagali so ustanovitev go- zdarskega raziskovalnega zavoda, podvoji- tev gozdarskega osebja v obči upravi, pod- piranje lesno-produktivnih zadrug, ki so za razdrobljeno gozdno posest v Sloveniji naj- boljša in nujno potrebna rešitev. Spričo pomanjkanja strokovnih kadrov zlasti v obči upravi in šibke materialne baze so se ti predlogi takrat mnogim zdeti neuresničljivi. Sklenjeno je bilo tudi, da se vse gradivo posvetovanja objavi v posebni knjigi (kot za ))kmetijsko anketo« leta 1937, kjer pa je bilo gozdarstvo zastopano le z 2 referatoma). Žal je izdajo knjige preprečila vojna. To posvetovanje je pokazalo, da je v slovenski javnosti že takrat do visoke stopnje dozorelo spoznanje o aktualnosti te proble- matike in o pomenu gozda in lesa v narod- nem gospodarstvu Slovenije ter o njW1em vplivu na celovit kulturni razvoj. Posvetova- nje bi nedvomno bistveno vplivalo na na- daljnji razvoj gozdnega, in tesnega gospo- darstva v Sloveniji, pa tudi na razvoj celot- nega gospodarstva, toda že 36 dni po za- ključku posvetovanja je Hitler napadel Jugo- slavijo. Od tedanjih referentov in organiza- torjev posvetovanjA rlnnes živi le še glavni organizator - Martin ČOkl. Leta 1941 ob aprilskem napadu na Jugo- slavijo je padel v nemško vojno ujetništvo. V začetku leta 1942 je bil izpuščen, kmalu nato pa ponovno aretiran in interniran v Gonarsu in Padovi. Leta 1943 znova izpu- ščen, jeseni 1944 pa zopet aretiran in do konca vojne zaprt v Dachauu. Po osvoboditvi je bil nameščen pri takrat- nem ministrstvu za gozdarstvo v Ljubljani kot šef odseka za raziskovalno delo pri oddelku za prosveto tega ministrstva, za kar je že imel izkušnje. Raziskoval in spopolnje- val je razne metode smolarenja in le-to strokovno vodil, organiziral in vodil je tudi posvetovanje, ki so se ga udeležili za smo- larjenje zadolženi strokovnjaki iz vse države. Uvajal je tudi proizvodnjo eteričnih olj iz iglic iglavcev. Smolo in eterična olja je tedaj destilirala destilair!la v Račah pri Mariboru, kemicna industrija pa jih je naprej predela- vala v številne končne proizvode. Organizi- - ral je tečaje za gozdne delavce raznih dejavnosti. poučeval izkoriščanje gozdov na nižji gozdarski in nižji lesarski šo1i v Ljubljani ter dendrometrijo na šoli gozdne milice v Begunjah. Leta 1948 je prešel na novoustanovljeni Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani kot šef odseka za ure- janje gozdov. Posvetil se je preučevanju aktualnih znanstvenih problemov s področja urejanja gozdov, posebno racionalizacije metod za ugotavljanje lesnih zalog in prirast- ka lesa. Preučeval je vpliv dolžine obhodnje, količine in strukture lesne zaloge ter inten- zitete redčenj na donos gozdov, raziskoval dinamiko razvoja enodobnih sestojev in iz- delal tablice donosov za njihovo urejanje, preučeval rast neavtohtonih iglavcev v Slo- veniji ter količino in strukturo lesnih ostan- kov v gozdni proizvodnji. Sodeloval je pri preučevanju surovinskih baz za lesno pre- delovalno industrijo, kar postaja vse bolj pomembno tako za čim boljše izkoriščanje lesne mase v gozdu, kakor tudi za njeno čim bolj kakovostno industrijsko predelavo. Vse izsledke je tudi sproti objavljal. Od tod izvira tudi njegova obsežna bibliografija, katere sinteze je nato s pridom uporabljal pri svo)em kasnejšem pedagoškem delu. Nekatere njegove izsledke navaja ]. Parde, v svoji knjigi »Dendrometrie«, Nancy, 1962. Med tem je v letih 1957 in 1959 opravil štirimesečno študijsko prakso v Švici LZ urejanja gozdov. Leta 1961 pa je bil izvoljen za višjega znanstvenega sodelavca na inšti- tutu za gozdno in lesno gospodarstvo. Od leta 1963 je (še kot član inštituta) kot hono- rarni višji predavatelj za docentom inž. F. Sgermom predaval dendrometrijo na go- zdarskem oddelku hiotehniške fakultete. S l. l. 1966 je prišel na Biotehniška fakulteto, kjer je bil izvoljen za izrednega profesorja na gozdarskem oddelku in kjer so mu poverili tudi predavanja iz statističnih metod v gozdarstvu (za prof. R. Turkom in prof. M. Blejcem), razen tega je tri leta predaval še urejanje gozdov (za doc. F. Sgermom), na inštitutu pa je še naprej vodil raziskovalni odsek za urejanje gozda. Upo- kojil se je leta 1977. Omenjene predmete z razširjeno vsebino sedaj predavajo doc. dr. M. Hočevar, prof. dr. M. Kotar in prof. dr. F. Gašperšič. Poleg svojega rednega dela je kot član komisije za obravnavanje gozdnc·gospodar- skih načrtov pri republiškem resoru za go- zdarstvo od leta 1954 do 1984 sodeloval pri preučevanju teh načrtov in pri izdelavi navo- dil za ureJanje gozdov in je z izsledki svojih raziskovanj komisiji velikokrat pripomogel do smotrni.h rešitev. Kot član komisije za strokovne izpite v Ljubljani je bil izpraševa- lec za predmet urejanja gozdov. Bil je ozi- roma je še član terminološke komisije, komi- sije za prevod JUS standardov za les na slovenski jezik in član jugoslovanske sekcije za urejan:e gozdov pri IUFRO. Obsežno je njegovo publicistično delo. Razen velikega števila in obsega lastnih del (k1 jih je za čez 250 avtorskih pol) je sedelo- vaJ v gozdarski publicistiki od leta 1948 do upokojitve 1977 tudi kot glavni urednik znan- stvenih in strokovnih publikacij Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Podrobnejši podatki so navedeni v II. in III. knjigi »Bibliografije in bibliografije Univerze v LJubljani<< na str. 564-565 ter 998-999, ki segajo do leta 1976, več del pa je bilo objavljenih še po tej letnici do danes. Ti podatki izkazujejo 13 samostojnih knjig, izdanih med leti 1947-1980 v založbi Inštituta 49 za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije in Državne založbe Slovenije. V kolektivnih knjižnih delih in v Zbornikih inštituta je objavljenih 9 njegovih razprav. Po naročilih delovnih in strokovnih orga- nizacij je izdelal 14 obsežnih študij, raziskav in ekspertiz. V Bibliografiji Gozdarskega vestnika od 1938 do 1977 ter od 1978 do 1982 (avtorja Viktor Preželj in dr. Marjan Zupančič) pa je izkazanih čez 40 ČOklovih člankov. Name- njeni so informiranju bralcev o tekočih pro- blemih merjenja sestojev in spremljanju dinamike njihovega razvoja, kakor tudi po- pularizaciji gozdarstva. Objavljal pa je rudi v drugih strokovnih revijah. Posebej kaže omeniti fakultetni učbenik oziroma priročnik »Merjenje sestojev in nji- hovega potenciala«, Ljubljana 1977, Inštihlt za gozdno in lesno gospodarstvo pri Bioteh- niški fakulteti v Ljubljani. To delo pomeni sintezo ČOklovega znanstveno-raziskoval- nega in pedagoškega dela. Obenem z avtor- jevima knjigama »Metodika ugotavljanja raz- voja sestojev(< ( 1976) in »Gozdarsko lesnoin- dustrijski priročnik« (peta izdaja 1980) je na znanstveni ravni zajeta celotna materija, ki se nanaša na merjenje lesa in sestojev. Knjiga se opua na že znana dognanja, objav- ljena v domači in tuji strokovni literaturi. Dokajšnji del materije pa je oprt na rezultate raziskovalnega dela avtorja, ki se uspešno uporabljajo v praksi urejanja gozdov v Slo- veniji. Knjiga je namenjena tako šhldentom 50 gozdarstva kakor tudi strokovnjakom v prak- si. Za svoje delo je prejel naslednja prizna- nja: red dela s srebrnim vencem za prizade- vanje in uspehe pri delu, 1965; priznanje Biotehniške fakultete (Univerze Edvarda Kardelja) v Ljubljani za uspehe pri pedagoškem in znanstvenem delu za razvoj stroke, 1975; red republike z bronastim vencem, 1979; ]esenkovo priznanj~ 7.(l pomemben teore- tični in praktični prispevek na področju dendrometrije, prirastoslovja in racionaliza- cije urejanja gozdov, 1979; Počastitev Delavske Univerze Rogaška Slatina: Med Bočem in Bohorjem, Rogaška Slatina 1984. ČOkla poznajo vsi gozdarji v Sloveniji, pa tudi izven nje kot vnetega raziskovalca, uspešnega pedagoga in skromnega ter ve- selega človeka. Nikoli se ni usedal v prvo vrsto. Kadar so drugi govorili, je rad poslu- šal. In največkrat je poslušal - in pridno pisal članke ter knjige drugo za drugo. Sedaj se pripravlja k pisanju že šeste pre- novljene in dopolnjene izdaje svojega »Go- zdarskega in lesnoindustrijskega priročni­ ka« in še sodeluje v raznih komisijah. Naša revija mu želi, da bi zdrav in čil to počel še mnoga leta, v krogu svoje družine ter številnih prijateljev, sodelavcev in znan- cev. L. F. OXF. : 945.26 Izid natečaja V 6. številki Gozdarskega vestnika je bil objavljen RAZPIS FOTOGRAFSKEGA NA- TEČAJA Kasneje je bila imenovana žirija treh članov, ki bi naj ocenila prispela dela. Žirija v sestavi Marijan RrHTER, mojster naravoslovne fotografije, Marko KMECL, direktor Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana in Zmago ZAKRAJ~EK. urednik Gozdar- skega vestnika se je sestala v soboto 14. nov. 1987. Žirija je uvodoma ugotovila: - da je bil razpis y 6. št. Gozdarskega vestnika letos po tehnični kakor tudi po vsebinski strani nezadostno definiran, - da je bil v razpisu izpostavljen estetski vidik natečajnega gradiva. Zato žirija ni upoštevala ostalih funkcij in tudi gozdarske strokovnosti ne, - da ni bilo mogoče oceniti barvnih foto- grafij zaradi premajhnega števila prispelih ·del (5). Črno-bela fotografija Prispelo 23 del. Kot najboljša .je bila ocenjena fotografija Bukov gozd, šifra K Janez Konečnik. Fotografija gozda je zahtevna fotografska naloga. Grafična in fotografska pravila je zelo težko upoštevati. Vsebina takšnih sne- malnih objektov navadno ne nudi ustrezne slikovne dinamike. Avtor je poskušal pre- mostiti pomanjkanje teh danosti s tehniko posnetka in z izdelavo fotografije. Čist izraz, uspešnost v nadomeščanju motivske danosti in (verjetno nezavestno) upoštevanje zlatega reza kot brezpogojnega pravila (koridor v desni tretjini slike), tehnična primernost žal pa brez posebne fantazije, uvrščajo posne- tek na prvo mesto. Druqo mesto smo prisodiii posnetku s šifro K Janez Konečnik s podnaslovom Jutro. To je razpoloženjska fotografija, v kateri oči tipajo in slutijo jutro in gozd. Modna fotogra- fija, ki bi tehnično lahko bila tudi boljša ali korektnejša, se odlikuje predvsem po po- gumu in ekskluzivnosti, ki je pri gozdarjih pač po tradiciji ni veliko. Tretje mesto je zaslužil posnetek Antona Lesnika s šifro Jesen. Motiv je sicer tradicionalen, vendar še vedno ob vsaki priliki hvaležen. Majima površnost ga je stala višje uvrstitve, sicer pa izpričuje mnogo estetskega grafičnega smisla Barvni diapozitivi Prispelo je 120 posnetkov. Žirija je uvrstila v ožji izbor 7 posnetkov. Pri izbiri je upoštevala, da je moč s slika- njem detajlov doseči mnogo večji učinek kot pa s panoramskimi ali celo sestoinimi (notranjost gozda) posnetki, ki so nehvaležni in zahtevni. Tudi fotografska literatura je s takšnimi posnetki zelo skromna, kar doka- zuje trctitev o nehvaležnosti takšnega foto- grafiranje, saj notranjost gozda le izjemoma nudi atraktivno fabulo in grafično pravilno sestavljene kompozicije. Zato smo v ožji izbor uvrstili posnetke - detajlov -gozda in - pokraJine (gozdne). l. Marjc.n MOČIVNIK Kot najboljši je bil izbran posnetek s šifro F 16/13 (praprot). Čist. uravnotežen grafični izraz, barvno učinkovit z modnim zbrisom, ki mu daje rom_antični navdih, brez katerega bi bil to le posnetek strogo racionalnega dometa. 2. Igor SMOLE] · Drugo mesto je bilo dodeljeno posnetku smrekovega gozda s šifro S 3. Tudi ta posnetek odlikuje čistost kompo- zicije, enostavnost arhitekture, monumental- nost prostora in svetlobe. Posnetek se v grafičnem smislu zelo približuje črno-be­ lemu posnetku, za katerega je značilna že kar tradicionalna fotografska uspešnost. Grafična sinteza materialne in estetske funk- cije gozda je očitna in presenetljiva. 3. Hrvoje OR~ANIC Tretje mesto je dosegel posnetek s šifro Meditacija Dia 3. Odlikuje ga barvna kom- pozicija ozkega spektra, klasični in nezmot- ljivi grafični rez in doživeti navdih minljivo- 51 sti. To je eden redkih posnetkov, ki ni nastal »avtomatično<<, ampak predvsem doživeto (zato tudi inscenirano). Ostali štirje posnetki, ki smo jih uvrstili v ožji izbor, ne zaostajajo za prv1mi tremi. Katerikoli od njih bi lahko bil med prvimi tremi. Zato predlagamo, da organizatorji natečaja odkupijo tudi te posnetke. (Šifre: 14/31, K-jutro v gozdu, HT- 2, Medi- tacija Dia 4) Marjan MOČIVNIK; . Janez KONEČNIK; Tomaž HARTMAN: Hrvoje ORŠANIC; Dodatek Ena glavnih značilnosti večine prispevkov je slučajnost . Posnetki so nastajali s ceste, s steze, na poti in skorajda m bllo vloženega posebnega truda pri izbiri stojišča, pri urav- noteženju kompozicije in pri spoštovanju nekaterih klasičnih in nujnih pravil - tretjin- skega reza, zlatega reza itd. Največkrat privabijo fotografa samo barve v naravi. Barva pa prestop1 svojo imaginacijo šele v 52 racionalizaciji. Zato barvitost fotografije sama po sebi še ni dovolj; moramo jo )>natakniti«, »razpeti«, »podložiti«, da bi do- bila svojo kompletnost. Žirija ocenjuje, da je razpis proti pričako­ vanju zelo uspel, da so bile razpisne pri- prave pravzaprav slabši del razpisa, da pa razmeroma veliko število poslanega gradiva izpričuje estetsko senzibilnost gozdnega prostora in gozdarjev. (Predvidevamo, da so konkurirali samo gozdarji!) Priporocamo sistematičneje pripravlj~ne natečaje tudi v bodoče. (Različne teme, ki jih ponujajo propadanje gozdov, delo v go- zdu, gozdno podrastie, gozdni sadeži, gozd- ne bolezni, glive itd., bi bilo lahko bile tudi natečajno 3.traktivne.) Glede na okoliščine, ko naši gozdovi zelo hitro izgubljajo svoj prirodni sestav, videz in zdravje, bi bilo sistematično spremljanje sprememb v naših gozdovih dokumentacijsko več kot nujno. Sodobni fotornaterial zagotavlja kakovost posnetkov tudi po 100 letih. Zato bi gozdna gospodarstva morala na svojih območjih zagotoviti bto spremljavo vsaj tistih prede- lov. ki se zaradi različnih gospodarskih de- javnosti hitro spreminjajo. z VQ 2 /'88 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZElTSCBRITT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1988 • LETNIK XL VI • STEVILKA 2 Ljubljana, ~ebruar 1988 VSEBINA - INHALT - CONTENTS 53 Milan Hočevar Ugotavljanje in spremljanje propadanja gozdov z aerosneman]i lnvenlory and monitoring of forest die-back by remote sen sing 67 Jože Papež Gospodarjenje s smrekov1m mraziščmm gozdom v Smrečju Spruce tree !rosi Jocality forest management al SmrečJe 75 Boštjan Košir Vrvm sistemi s tekočo nos1lno vrvJO Cable systems wilh a runnmg bearing cable 79 Vesna Tišler. Peter Kvas Kemijska zgradba terpentina iglic Picea abtes Karst. 1z različnih območiJ v Sloveniji Chem1ca/ structure of Picea abies Karst. needle twpen- IJne from dJfferent regions m Slovema 83 Igor Jerman Teoretični in praktični vidiki gozdne genetike TheoreiJcal and practical aspects of forest genetics 87 Lojze Žgajnar B10rnasa - ne več energ1ja revežev in naših bab1c, ampak energija prihodnost! 92 Vladimi.r Vilrnan Prenovl]em gozdarski muzej v Bistri 94 Lado Eleršek Gospod 550 nm format posnetka 24 x 24 cm preklop 60% znotraj redu, 20-30% med redov! • na GorjancU1: Kobtle, Trdinov vrh (GG Novo mesto); Ravna gora (GG Brežice) na Snežniku: Ždrocle. Zatrep (GG Postojna) na Pohoriu: ~umik (GG Maribor) Skupaj 1 749 183.236 57 58 Okno 1: Nadzor zdravstvenega stanja rastja s satelitskimi snemanji Dogajanja na zemeljskem površju neprestano spremljata dva civilna satelita, pomembna tudi za gozdarske potrebe. Ameriški Landsat S, opremljen z dvema multispektralnima kamerama vsakih 16 dni posreduje sliko istega obmo·::ja z ločljivostjo 0.4 oziroma 0.09 ha. Francoski SPOT na zahtevo posreduje sliko v stereoskopski tehniki celo vsakih 6 dni (normalni ciklus je 26 dni), ločljivost pa zanaša lO x lO m. V svetovnem merilu je gozdarstvo pomemben uporabnik teh posnetkov, kar pa ne velja za evropske razmere Qaakkola 1986). Šele najnovejše raziskave s posnetki satelita SPOT obetajo širšo uporabo tudi v srednjeevropskih razmerah (Hildebrandt 1987, Jaakkola 1987). Nova generacija satelitov omogoča zelo natančno kartiranje raznih tipov rabe tal in rastja vse do ravni gozdarske sestojne karte. Pomembna prednost satelitskega snemanja so kratki preletni cikli in možnost avtomatične interpretacije. V varstvu gozdov so se satelitski posnetki uveljavili pri ugotavljanju in kartiranju površine škode (velikopovršinske kalamitete v Kanadi in Afriki). ~e povsem v razvoju pa je metodologija ugotavljanja začetnih stadijev umiranja gozdov, za katere je značilna nepravilna prostorska razporeditev dreves različnih stopenj propadanja. Postopek najprej zahteva zanesljivo prepoznavanje drevesnih vrst s tipičnimi spektralnimi vrednostmi in nato, na podlagi odstopanja teh vrednosti od normalne (vsaka drevesna vrsta ima svojo normalno), oceno stopnjo poškodovanosti. Dosedanje raziskave so obtičale ravno pri reševanju tega problema (Wastenson idr. 1987). Bazire idr. (1987) poskušajo rešiti vprašanje z uporabo multičasovne primerjave spektralnih vrednosti posameznih slikovnih prvin. Zaenkrat ostajajo mnoga vprašanja digitalne interpretacije satelitskih posnetkov še vedno odprta, ker zaradi točkovne interpretacije spektralnih vrednosti tudi multispektralna interpretacija pogosto daje napačne rezultate. Širša uporaba je odvisna od razvoja novih razmejitvenih algoritmov, ki bodo upoštevali teksturo objektov in vključevali tudi podatke iz obstoječih informacijskih sistemov. - obsegu in intenzivnosti poškodb, ločeno za posamezne sestojne tipe in drevesne vrste (primer: Pokljuka, slika 2). Večje površine praviloma snemamo le delno (v pasovih, oddaljenost 4-16 km), izje- moma tudi s polnim stereoskopskim prekri- vanjem, fotointerpretac1ja je osredotočena na izbrane kontrolne sestoje (sistematična razporeditev, npr. v mreži 500 x 500 m, pri- mer Mežiške doline). Rezultat sta rastrska karta poškodovanosti in tabelami pregled obsega škod. Neinterpretirano gradivo je kot dokument arhivirano za kasnejšo inter- pretacijo (slika 3). Pri fotointerpretaciji uporabljamo origi- nalne diapozitive (format 23 x 23 cm), ki jih analiziramo pod stereoskopom lnterpreto- skop B Zeiss-Jena pri osem do dvanajst- kratni povečavi. Bistvene delovne faze so: - izločanje in razmejevanje sestojnih ti- pov, - ocena poškodovanosti sestojev (vseh dreves all vzorčno), - izdelava karte poškodovanosti in števil- čna obdelava podatkov. Da bi zagotovili čim višjo kakovost fotoin- venture, si prizadevamo za to, da bi fotoin- terpretator sodeloval tudi pri terestričnih snemanjih na območju, ki ga obdeluje. Osrednja in najzahtevnejša naloga inter- pretatorja je ocena stopnje poškodovanosti s fotointerpretacijskim ključem, ki ga je izdelal sam na podlagi videza tipičnih dre- ves na aeroposnetku in na terenu. Interpre- tator uvršča drevesa glede na barvne odten- ke, osutost, pojav suhih vej in spremembe v zgradbi krošnje v naslednje stopn)e po- škodovanosti (klasična srednjeevropska metoda). Najnovejše izkušnje kažejo, da petsto- penjska lestvica prekriva pomembne raz- like znotraj 2. in 3. stopnje poškodovanosti. Pri novejših raziskavah zato ocenjujemo de- lež od padlih iglic ali listov na 1 O% natančno in šele kasneje oblikujemo klasične razrede (raziskava: Pokljuka). 4. REZULTATI DOSEDANJIH RAZISKAV Razvoj metodologije ocenjevanja zdrav- stvenega stanja gozdov je na VTOZD za gozdarstvo v zadnjih letih potekal v dveh smereh ir. vključeval: - razvoj racionalnih metod ugotavljanja stanja, intenzivnosti in prostorske razporedi- tve poškodb gozdnih sestojev na podlagi fotointerpretacije posnetkov iz zraka v pove- zavi s terenskimi snemanji (redne obratne inventure); - podrobno dokumentiranje in spremlja- nje (monitoring) zdravstvenega sranja rastia in proučevanje vpliva upadanja vitalnosti na strukturo in rast gozda. Končana je raziskava propadanja jelovo- bukovih gozdov na visokem krasu. V pri- meru gozdnogospodarske enote Nanos- Podkraj (l219 ha, SGG Tolmin) smo plo- skovno fotoinventuro zdravstvenega stanja (polno streoskopsko snemanje v merilu l : 6. 000) povezali z redno obratno inventuro ugotavljanja lesnih zalog in prirastka. Tako smo lahko ocenili povezavo med zdravstve- nim stanjem in rastno sposobnostjo dreves. Rezultati kažeJo na visoko poškodovanost jelke (82% vseh jelk Je poškodovanih ali zelo poškodovanih) ter pešanje n)ene rastne sposobnosti (samo še 57% potencial nega prirastka). Prizadetih Je bilo tudi 40% smrek, medtem ko pri listavcih očitmh znakov po- škodovanost! še ni bilo (slika 3, razpredel- nica 3). Raziskava bo podrobno predstav- Razpredelnica 2: Klasifikacijski ključ za ocenjevanje poškodovanosti. StopnJa Delež odpadlih listov !iglic Poškodovanost 2 3 4 s O-lO% - brez vidnth poškodb, na videz nonnalno. zdravo drevo ll-25% - rahle poškodbe, možnost ozdravitve 26-60% - poškodbe po vsej krošnji, ozdraVllve le izjemoma > 60 o/o - močne poškodbe, drevje veqetno obsojeno na propad - propadajoče drevje, sušice 59 SESTOJNA KARTA POKLJUKA 1986 M 1 :1QOOO soo oooo .. ~:~...-...IH~ IT:::) lil ..... 001000\/H.WC ! ·-c-:-e<,-:-}!1~~ 10c.~ ~ 111LA.»! aau.wr .11>-40= l:i!i!J It "'LLii Df-......: 0(>-lO~m [!;]IlrJI STA.IIf.Jio CGL vnr....ST- OIT~ IZDBiiiAZ~I QO.ZD --KARTA POŠKODOVANOSTI GOZDNIH SESTOJEV POKLJUKA "$86 M 1:10000 1000 .. L---------~------~ LEGENOI' : O - tO Y. c::=J 10 -20Y.(·:.-·:-:.::-:.-1 20 . 30 % (:-.''''"'"---·,:,)) 30 · -40':t.l<.;;;.;.;-;-;.j -40 -50 Y. t!B!!!J 50-&0M- -; l J--- Slika 2: Prikaz stanja gozdov na !Zbranem območju na Pokljuki. Pnrner)ava sesto1ne karte s karto poškodovanosti kaže na medsebojne povezave med intenzJVnost_o poškodb m starostjo (razvojno fazo) sestoj ev_ 60 1 2 stopnja poškodovanosti 3 4 ~fotointerpretacija ~erensko snemanje 5 Slika 3: Primerjava rezultatov ocenjevanJa poškodovanosti jelke s terensklm m fototmerpretacijskun snemanjem. Razpredelnica 3: Poškodovanost jelovo-bukovih gozdov v enoti Podkraj (Rezultati fotointerpretacije). Stopnja pošk. Jelka S mr eka l. zdravo drevo 3% 13% 2. bolehno 13% 46% 3. bolno 62% 40% 4. zelo bolno 20% 5. sušica 2% 3. + 4. 82% 40% . % 100% 100 skupaJ N 18.669 3.525 ljena v Zborniku za gozdarstvo in lesarstvo št. 31. Raziskava propadanja gozdov v Mežiški dolini je študija tega pojava na regionalni ravni (približno 13.000 ha), in zaradi bistveno drugačnih prostorskih razsežnosti zahteva povsem drugačno metodologijo. Celotno področje (Mežiška dolina je klasično imisij- sko žarišče), je bilo sicer posneto ploskovno v merilu od 1:9.000 do l : 10.000 (dokumen- tiranje stanja), vendar smo interpretacijo omejili na analizo približno 550 kontrolnih sestojev (dvostopenjsko vzorčanje na pod- lagi sistematične vzorčne mreže 500 x 500 m). Izdelani sta bili ocena poško- Lista vet Skupaj N 87% 37% 13.326 12% 16% 5.702 0,6% 36% 12.993 10% 3.834 1% 375 0,6% 100 100 14.236 36.230 dovanosti po sestojnih tipih in rastrska karta poškodovanosti območja. 'fudi lu je opazno močno pešanje iglavcev (40-70% poškodo- vanih in močno poškodovanih smrek). Pro- storska razporeditev poškodb, ki sovpada z reliefno oblikovitostjo m glavmmi smermi vetrov kaže, da so vzrok za propadanje lokalni onesnaževalci (slika 4. 5). časovno dinamiko propadanja gozdov na Ludranskem vrhu v bližini Črne (Mežiška dolina) smo analizirali na podlaqi aeropo- snetkov iz l. 1965 (črno-beli pankromatski film, format 18 x 18 cm, M = 1 : 40.000), 1976 ([RC-film, format 6 x 6 cm, M = 1 : 10.000) m 1985 (IRC-film, format 23 x 23 cm, 61 Slika 4: Rezultati fotoinventure pro pa· danja gozdov v Mežiški dolini. Delež poškodovanih dreves po posameznih Idzvujuil! fdw..IJ. g 13 > w 0: o •N w ...J Ul o STOPNJA PoSKOoov. (/.) 0:=25-'-;;::~.C::::=:::;::lib:=:=/ M = 1 : 10.000). Za vsa tri obdobja smo za območje, veliko približno 280 ha, izdelali sestojne karte, za obe zadnji aerosnemanji pa rudi karti poškodovanosti. Kljub uporabi zelo različnih snemalnih tehnik in filmskih materialov smo lahko na podlagi fotointerpretacijske analize spre- memb v strukturi (delež in prostorska razpo- reditev razvojnih faz drevesnih vrst in za- stornosti) in zdravstvenem stanju sestojev opazovali razvojne značilnosti gozda, ki ga že desetletja ogroža z so2 in svincem one- snažen zrak. Analiza kaže, da gozd kljub sanacijskim ukrepom v zadnjem desetletju nezadržno propada. Več kot dve tretjini dreves v debeljakih in tretjina dreves v mladovju kaže znake očitnega propadanja (v zadnjih desetih letih se je število povečalo za 5-10 %). Propadanje se neposredno kaže v močnem osipu in spremembah zgradbe krošenj (značilnosti, ki sta opazni na IRC-po- snetkih, posredno pa v spremenjeni struk- turi sestojev. Za dvajsetletno obdobje je značilno izginevanje starejših razvojnih faz in povečanje deleža mladovja in drogovnja- kov, kar kaže na intenzivne sanitarne sečnje (redčenja in predčasni poseki). Delež listav- cev se je povečal na račun iglavcev, nekoč strnjeni sestoji (l. 1965 znaša njihov delež 77%) so postali vrzelasti (l. 1985 le še 33% - slika 6 ). Karta poškodovanosti prikazuje 62 koncentracijo škode na legah, ki so bližje in bolj izpostavljene onesnaževalcu. Težišče našega raziskovalnega dela v l. 1987 je bila študija propadanja visokogor- skih smrekovih gozdov na Pokljuki. Inten- zivne raziskave na izbranem pasu s površino 1118 ha so obsegale terenska snemanja v kontrolnih sestojih (ocena zdravstvenega stanja v stalnih vzorcih, velikih 4 are, kjer srno prvo snemanje opravili že l. 1975) ter površinsko interpretacijo IRC-aeroposnet- kov v merilu l : 500. V nasprotju s prejšnjimi snemanji (pet stopenj) smo na Pokljuki upo- rabili deset stopenjsko lestvico poškodova- nosti. Raziskava je zasnovana tako, da bomo s periodičnimi snemanji lahko zanesljivo ugotovili težnje razvoja poškodovanosti. Raziskava ni končana, prvi izsledki pa so do neke mere presenetljivi. Gozdovi so, to velja vsaj za območje raziskav, še razme- roma ohranjeni, saj le približno 20% dreves kaže očitne znake poškodovanosti (osutost > 25% ), pa tudi pri teh drevesih je osutost le izjemoma višja kot 45%. Raven prirašča­ nja je še razmeroma visoka, zato ne moremo govoriti o splošnem padanju prirastka, saj je v zadnjem petletnem obdobju iz neznanih vzrokov (boljši vremenski pogoji, začetni učinek co2 in dušikovih onesnaževalcev, glej Schoepfer 1987) celo višji (indeks 109) kot v obdobju 1976-81. Padec prirastka s stopnjevanjem osutosti pa že kaže, da je trenutno stanje negotovo in da bo nadalj- njemu poslabšanju zdravstvenega stanja sle- dil tudi padec sestoj nih prirast kov (sliki 7, 8). S. SKLEP Tako terestrična kot fotointerpretacijska metoda imata prednosti in pomanjkljivosti, zato je odločitev o izbiri primerne metode odvisna predvsem od ciljev raziskave (vrsta podAtkov, natančnost. velikost območja) in gmotnih sredstev. Izkušnje kažejo, da je običajno najustreznejša smotrna povezava obeh osnovnih metod. Razvoj na področju fotoinventure zdrav- stvenega stanja še zdaleč ni končan. Nasled- nji cilj je smotrna vključitev metod digitalne (avtomatične) interpretacije posnetkov iz zraka (neposredno snemanje z multispek- tralnimi tipali iz letal ali digitalizacija klasič­ nega infrardečega barvnega posnetka) ter satelitskega zaznavanja z multi.spektralnimi tipali (npr. posnetki francoskega satelita SPOT z visoko prostorsko ločljivostjo 20 .oziroma 10m). To nam bo omogočilo pospe- šitev zamudnih fotointerpretacijskih de1 in znižanje stroškov celotne invenlure. Povzetek V Slovemji že razmeroma dobro poznamo veli- koprostorske razsežnosti propadanja gozdov na podlagi popisov v l. 1985 m 1987, precej nejasnosti pa še ostaja na lokalm ravni, kjer smo gozdarji šele začeli konkretno ukrepati Zalo v Sloveniji dopolnjujemo vel1koprostorska vzorčna snemanja na terenu s podrobmm ugotavljanjem in spremlja- njem stanja gozdov na podlagi fotointerpretac1je IRC-posnetkov v merilu od 1 : 5.000 do 1 : 10.000. V Sloveniji so infrardeča barvna snemanja doslej zajela površino, ki presega 180.000 ha. Dosedanje raziskave uporabe fotointerpretacijsk1h metod v VTOZD za gozdarstvo (Biotehruška fakultetu v Ljubljani) so pokazale, da fotoinventure omogočajo prostorsko zelo intenzivno in natančno razčlembo zdravstvenega stanja gozdov, vse do ravm posa- meznega sestaja in drevesa. To dovoljuje odkriva- nje koncentracije poškodb na določenih legah m smereh, s čimer je mogoča določitev virov onesna- ževanja (pruner Mežiške doline). Obenem je aeroposnetek odlično sredstvo za spremljanje sprememb zdravstvenega stanja dre- ves (pruner Ludranski vrh). Sestojne karte m karte poškodovanosti, ki so kartografska smleza fotom- terprelacijske analize. so podlaga za načrtovanje konkretnih gozdnogospodarskth načrtov. RAZVOJNE FAZE O mlac!je,gosca (10cm O drogovnjak 10-30 cm Q debeljak >30cm o neg02:dne povriiine e ruševje ln gozdne poseke INDEKS POšKODOVANOSTI 01·0-20% c;. 1· 21-40% ® 1•41-60Y. @ 1•61-80% ·1·>81% 1=~~~: ~~~!~~:C4) Slika 5: Izsek 12 rastrske karte poškodov<;mosti gozdov v Mežiški dolini. število je na]'Ječje v obmoČJU Crna-Žerjnv ln pada z oddalJenostjo mv zaščitnih legah. Fotoinventura v vsakem pr1mem zahteva teren- sko preverjanje. po naših izkušnjah je smotrna predvsem povezava fotointerpretactje z redno obratno terensko inventuro (primer Nanos-Pod- kraj) ali posebnim1 dendrometrijskimi snemanji v izbranih kontrolruh sestojih (pnmer Pokljuka). Tak pristop omogoča študijo povezav med poškodova- nostjo in rastno sposobnostjo dreves. Možnost1 uporabe fotointerpretacijskih metod za ugotavljanje zdravstvenega stanja gozdov so zaenkrat omejene predvsem zaradi pomanjkanja usposoblJenih strokovnjakov. V pn.hodnosti se bo stanje z dodatnim usposablJanjem novih kadrov tzboljšalo. Na \/TOZD za gozdarstvo občasno pn- re]amo seminane. redno pa poteka svetovalna dejavnost za gozdarske strokovnjake iz operatrve. Z d.iplomsklrni nalogami sla pn raziskovalnem delu sodelo·Jala Janez Krmelj (ocena poškodova- nost! gozdo·.,r zgornje Mežiške doline) in Dav1d Hladnik (ocena zdravstvenega stanja ]elovo-buko- vih gozdov :1a visokem krasu), za kar se Jima ob tej priložnos;i !Siaeno zahvaljujemo. Bistven napre- dek pa bo omogočila šele uporaba računalruško podprtlh mteraktivmh ali popolnoma a·Jtomallčmh interpretacijskih metod. 63 ~ IJ) z .(ij a: > o 0.. MLADOVJE ~ 59 DROGOVNJAKJ DEBELJAK! POMLAJEN Cl 3.3 oS: ·~ [] - .·.·.·.·.·.·.·. ··[]' . 30 · .. 20 C] .. • . ··.·.·.·.· .. · ..6 . ~.75 ·~ ·~ ~ .· .. · ·.·.·.·.·.·.·.·,·.·.·. .·.·.· .. ·.·.·.·.·.·.·.·.·.·.·.·U!·.·.·.·.·.·.·.·.·.·.·.·.·.·.· . .L~l ... · 1\)85 IGLAVCI >90/. NORMALEN. GOST SKLEP IGLAVCI 50-BSil/: RAHEL SKLEP IGLAVCI ( 10/: VRZELAST SKLEP PRETRGAN SKLEP Slika 6· Spremembe v strukturi sestojev na Ludranskem vrhu v obdobju od l. 1965 do 1985. 64 ~-- 2 :1. j «o e . e (1/'z x z.-. w~~ a.6 ~u~ ~ril ~-~~lil eJ. "'i. A lo; ~ ~ €1.2 a 1.0 20 Pr1ras1ek - povpre<':]e _____________ !ND = 103 i, = 1982- !986 100 i, .,. l976 - 1981 _________ (N = 231) so 60 PROCENT OSUTOSTI Slika 7: Povezava med osutostJO in priraščanjem smreke (podlaga: vrtanje 231 dreves). Zaradi sočasmh ugodnih in neugodnih vplivov na rast prihaja do padca prirastka v zadnjem petletnem obdobju le pn drevesih z osipam iglic prek 35 %. Pokljuka: poskusnt areal = lll8 ha Poškodovanost: fotointerpretacija (delni rezultati) odstotek osutosti : delež dreves: lO 50 20 30 30 16 (IND) indeks prirašča nja v debelina = ir ( 1982- 1986) i, (1976-1981) 40 3 so 1 60 o Slika 8: Primerjava ocene poškodovanosti s fotomterpretaci]o in terenskim snemanjem. osutost iglic ali listov (%) 70 o. 65 W ALDSCHADENERF ASSUNG UND OBER· WACHUNG MIT FERNERKUNDUNGS- VERF AT-IREN Zusammenfa.ssung ln Slowenien kennen w:ir die grossraumigen Dimens1onen des Wa1dsterbens verhaltnismassig gut. Gelandeaufnahmen auf der Stichprobenbasis (Netz 4 x 4 km) wurden im jahr 1985 und 1987 gemacht. Fiir die Planung konlaeter forsthcher Massnahmen JS1 jedoch d1e Kenntnis der lokalen Wa1dsl!uation unentbehrlich. Auf dieser Ebene setzt die deta1llierte Forstschadeninventur an Hand von Infrarotfarbbildern im Masstab 1: 5.000 bis l : 10.000 ein. Solche zusatzliche AuJnahroen sind in Slowenien fur die Ueberwachung von besonders gefahrdeten Gebieten in der Na he von lokalen Emittenten, potentiell gefah.rdeten Gebie- ten (Bau von neuen Kraftanlagen) Nationalpark - oder Reservat - gebieten sowie in ausgesuchten Testgebieten vorgesehen. An der Forstabteilung der B1otechnischen Fa· kuHat m Ljubljana wurden seit 1983 Auswerlever- fahren fur flachendeckende (bestandesweise) und sllchprobenartige regionale (Kontrollbestande aLs Aufnahmeeinheit) ausgearbe1tet (Beispiel: Mežl- catal). Die besten Resultate wurden in Kombma· tion mit ordentlichen Betriebsmventuren (Be1spiel : Nanos-Podkraj) oder speziellen dendrometn- schen Aufnahmen (Beispiel: Pokljuka) erzielt. Dies erlaubte eme sehr breite Analyse der Abhangig- kelten zwischen dem GesLmdheitszusland der Bestande und ihrer Zuwachs1eJstung Anhand ei- ner Lw1bildzettreJhe (Aufnahmen in den jahren 1965. 1975, 1985) konnte m1l Hilfe der Analyse von Bestandesstrukturen (Entwicklungsstufe, Mi· schung, Bestandesschluss) und dem Gesundheits- zustand (IRC-Aufuahmen un 1975 und 1985) Ein- bltck m das Reaktionsverhalten eines Waldes in der unrmttelbaren Nahe eines lokalen Emittenten gewonnen werden (Beisp1el: Lundranski vrh 1m Mežatal). LITERATURA _ l. BaziYe, P., Gu]on, D .. ]oli~. A, Lalle':"'~nd, C., Legendte, C., R1om. J.. 1987. 8tude par teledetec- tion spatiale du deperis.sement des forets vosgien- nes. Colloque internatlonal. SPOT 1, utillsation des unages, bilan, resuHats, Reswnes, Pans 23-27 nov. 1987, 436 s. 2. EAFV, 1987 Sanasllva- Waldschadenbericht 1987. E1dg. Anstalt f. das forst Versuchswesen, Birmensdorf, 32 s. 3. Hildebrandt, G. , 1987. Toy or tool - Ferner- kundung aus dem Wellraum: Spiel- oder Wer· kzeug ll.tr die Forstwirtschaft. ForswJss, Central· 66 blatt, 106, 3: 141-!68. 4. Hočevc..rt M., 1985. Prvine smotrnega veliko· prostorskega snemanja zdravstvenega stanja goz- dnih sestojev. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26 : 75-91. 5. Hočevc.r, M., 1986. Metodologija ocenjevanja poškodovanosti gozdnih sestojev. Komis1ja za ugo- tavlja..11je škod po imisijah, SlS Slovemje za gozdar· stvo, tipkopis, 3 s. 6. Hočevar, M., 1987. Ugotavljanje in spremlja- nJe poškodovanosti gozda s fotointerpretacijo po- snetkov iz zraka. VTOZD za gozdarstvo BF. semi- narsko gradivo. 80 s. 7. Jaa!'..k.ol3., S., 1986. Use of the Landsat MSS for forest inventory and regional management. the European e..xperience. Remote sensing rewiews, 1986. Vol. 2: 165-213. 8. jaakkol3., S., 1987. Satelltle remote sensing in forest manaaement. Ambio, Vol. 16. 2/3: 152-153. 9. IGLG, -1987. Črna knjiga o propadanju go- zdov. SIS za gozdarstvo Slovenije. 46 s. lO. Kenneweg. H.. 1983. Moglichkeiten und Grenzen der Fernerkundung zur Inventur von lmrmssionsscbaden. Al1g. Forstzeitsch::ifl, 38. 30: 761-762. 11 . K1lz, E., Schornik, O. K., S1eder. P., 1984. Zu den Kosten grossraeumiger Waldschadeninventu- ren dargestellt am Beispiel der Schadenerhebun- gen Baden· Wi.irttenberg 1983. JIJlg. Forstzeit· schrifl, 39, 43/44 : 1094-1 096. 12. Masurny, S. A. 1983. lnfrarot-Farbluftbilder als Grundlage zur Inventur der grossraeumiger Waldschaeden. Allg. Forslze1tschrift, 38, 46/47: 1250-1251. 13. Masumy, S. A., 1984. Interpretatlonsschlues- sel zur Auswertung von lnfraroi·Farb1uftbildern fuer dir W3ldschadeninvenrur. Allg. Forstzeit · schrift, 39. 27: 687-689. 14. Oester, B., 1987. Waldschadenkartierung anhand von lnfrarot-Luftbildern l : 9.000. Schweiz. Z. Forstwes., 138, 9: 787-798. 15. Schoepfer, W ., 1987. Zur Problematik eines gmssraeumi·;Jen Zuwachsrueckgangs ln erkrank· ten F'ichten· und Tannenbestaenden Suedwest · deutschlandes. Forst und Holzw .. 42. 18 : 487-492. 16. Schoepfer. W .. 1985. Das Schulungs- und Kontrollsystem der terrestrischen Waldschaden- inventuren. }lJlg. Forstzeits., 40, 50: 1353-135?. 17. Schoepfer, W., Hradetzky, J.. 1983. Wald- schadeninvenrur Baden-Wuerttenberg 1983 mit Infrarot-Farbluftbildern - Ergebnisse und Erfah- rungen. Mtttetlungen. Forst. Versuchs- und Forsch. anstalt Baden-Wuerttenberg, Vol. 111: 146 s. 18. Wastenson, L, Alm. G., KJeman,]., Wasten- son, B, 1987. Swedish experiences on forest damage inventory by remote sensmg methods. Int. J Trna g. Remote sensmg !GS, 1, 1: 43-52. Oxf.: 174.7 Picea abies: 185.65 Gospodarjenje s smrekovim mraziščnim gozdom v Smrečju ]ože Papež* Izvleček Papež, J: GospodarjenJe s smrekovim mrazišč­ nim gozdom v Smrečju. Gozdarski vestnik, št. 211888. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 2. Avtor obravnava specifične ekološke razmere v visokogorskih zaprtih kraških dolinah dinarskega sveta, v katerih se je razvila gozdna zdmžba mraziščnega smrekovega gozda Luzulo albidae- Piceetum. Za eno izmed značilnih mrazišč - Smrečje v Trnovskem gozdu nad Vipavsko dolino - avtor podrobneje navaja ekološke razmere, podaja pregled preteklega gospodarjenja s smre- kovimi gozdovi od leta 1877 dalje ter obravnava njihovo trenutno gozdnogojitveno problematiko. l. UVOD Smreka je v Sloveniji precej razširjenja, saj jo je človek zaradi gospodarske pomem- bnosti precej pospeševal. Naravna rastišča smreke so redkejša, še posebej v dinar- skem svetu, kjer se smreka pojavlja pred- vsem v rruaziščih. Eno izmed takih mrazišč je tudi v jugozahodnem delu Trnovskega gozda v kraških dolinah Smrečja (1020- 1090 m), Velika Lazna (1040-1100 m) in Mala Lazna (1090--1105 m). Vse tri doline se brez pravega prehoda zlivajo druga v drugo in tvorijo veliko kotanjasto dolino, ki jo pokriva približno 250 ha smrekovega gozda. Ker so ti gozdoVI prilagojeni posebnim edafskim razmeram, ki jih drugod v Sloveniji ni, so že zdaj pritegnili pozornost strokovnja- kov. Najnovejši izsledki so prikazani v knjigi dr. Mitje Zupančiča Srruekovi gozdovi v mraziščih dmarskega gorstva Slovenije, iz katere so tudi povzete ekološke značilnosti teh gozdov. Pri oceni dosedanjega gospo- darjenja pa smo uporabili dosegljive gozd- nogospodarske načrte za gozdnogospodar- sko enoto Predmeja (starejši načrt je iz leta 1877). * mag. ]. P., dipl. inž. gozd., Soško gozdno gospodarstvo Tolmin, 65220 Tolmin. YU. Synopsis Papež,].: Spruce tree frost locality forest mana- gement at Smrečje. Gozdarski vestnik, No. 2/1988. ln Slovene with a summary in English, lit. quo t. 2. Specific ecological conditions in high zone clo- sed Karst dolinas of the Dinara region, in which the Luzlo albidae-Piceetum forest tree association of the spruce tree forest has developed. are dealt with in the article. Ecologic conclitions of one of such typical trost localities at Smrečje in Trnovski gozd near the Vipava valley are presented in detail, a survey of the management with spruce tree forests since 1877 is g1ven and the present forest breedmg topic IS dealt with. 2. OROGRAFSKI IN RELIEFNI DEJA VNOO Nlraziščni smrekov gozd, Luzulo albidae - Piceetuo pokriva k.raške dole v nadmorski višini 1 02C-ll00 m, med seboj jih ločijo nizk1 prevali, zlivajo pa se v enotno kotanjasto obliko. Te razgibane zaravnice z velikim številom vrtač in grebenov obdajajo 100- 400 m višji vrhovi. Kljub pestri razgibanosti rellefa je zemljišče večinoma izravnano, nagibi konkavnih in konveksnih tvorb pa so položni (5-15°) . Zaradi koluvialnega nanosa na apnenčaste podlago slednja le redko izstopa v oblik1 teras. Grušč in skale so navaljeni le ob prehodu mraziščne kotline v trdno apneno pobočje. Vso površino na gosto prekriva gozdna šašuljica (Calama- grostis arundinacea). 3. GEOLOŠKO-PETROGRAFSKA PODLAGA Zgomjejurski skladi gradijo velike po- vršine v zahodnem delu Trnovskega gozda in obdajajo Smrečje in Veliko ter Malo Lazno. Tu se pojavljajo kot sivorjavi tenko- ploščati apnenci z vmesnimi plastmi in go- molji roženca. Prepereli drobni roženci se v tleh nahajajo kot droben skelet s preme- 67 rom do 1 cm. Ponekod je pleistocenska ilov1ca pomešana s kosi belega, preperele- ga, že krhkega, a še vedno ostrorobnega roženca. Debelina teh odkladmn doseže okoli 6 m in je zelo verjetno posledica soli- flukcije, kl je nakop1čila to gmoto nevezanih kamnin. Proces soliflukc1je poteka tam, kjer se temperatura giblje okoli O °C (nekaj časa nad, nekaj časa pod). Zgornja plast nakopi- čene, z vodo napolnjene kameninske snovi zmrzne in se od časa do časa odtaja, med- tem ko spodnja plast ali trdna kamnina ostane ves čas zmrznjena. Zato zgornja plast polzi po zaledeneli spodnji plasti že pri rahlo nagnjenem zemljišču . Le tako si lahko razlagamo na debelo nakopičene usedline v tem predelu. 4. PEDOLOŠKE RAZMERE V mraziščih Smrečja in Velike ter Male Lazne je apnena podlaga prekrila s koluvi.ai- nim nanosom, ki vsebuje netopni ostanek apnenca in kremenčev skelet. Na tej pod- lagi so se razvila rjava in kisla rjava podzo- l)ena tla, ki prevladujejo. Ta tla so globoka do srednje globoka, ilovnato-glinasta, zbita m fiziološko plitva. Honzont Aje suh, llovnat m prašnat. Pod delno razkrojeno organsko snovjo je pepelnatosiv izbeljen horizont A 2. Horizont B sega do globine 60 cm in več, je zbit in skeleten ter v n)em skoraj ni korenin. K1slost horizontov A 1. 2 in A2 v H20 znaša 3,8-4,2, zato prištevamo ta tla k zelo kislim. V horizontu A1.2 je zaradi razpadajoče igliča­ ste stelje precej dušika, kalija in fosforja. V tem horizontu je nad 50% peska, katerega delež z globino pada. Delež gline pa na- rašča in JO je največ v horizonlu Bl . Biološka aktivnost tal je zelo majhna. Tla so slabo propustna za vodo, zato pri večji odprtosti sestoja dobimo plitve zamočvir­ jene kotanjice, ki so porasle z vlagoljubnimi. za mraz manj občutljivimi mahovi. 5. PODNEBNE RAZMERE Za podnebJe v1sokega Krasa je značilna obilica padavin, ki so posledica banernega učinka dinarskega masiva, ob katerem se močno odcejajo vlažne zračne mase genov- sko-jadranskih ciklonov, ki prihajajo v smen 68 od morja. Letno povprečje padavin zne.ša 2000-30CO mm, višina padavin pa raste z nadmors:0000 LO Il OO 30000 20000 10000 li 000 10000 9 000 8000 7000 6000 sooo LOOO 3000 2000 1 o oo 72 r-- <0 co Grafikon št. l : GIBANJE LESNIH ZALOG V SMREČJU 1 Grafikon št 2 : GIBANJE ETATOV V SMREČJU ITID D r-- ej) cD iglavci listovci 1 ' 1 1 ! ITID iglavci 1 1 1 1 1 ' 1 1 1 leto lel o - zanesljivi podatki o gozdnih fondih, ker so 90% sestoje v merili s polno premer bo. 3. Obdobje po l. 1984 Za obdobje, ki se je šele začelo, je zna- čilno zmanjšanje sečenj zaradi: - prenosa eta ta in pogozdovanj na sestoje v enoti Predmeja, v katerih hira jelka, - ponovno osredotočenje na naravno ob- novo in akumulacije lesnih zalog. Ker je prirastek še sorazmerno visok ( 1, 7% ), smo se kljub starosti sestoje v (večina je starejših od 150 let) odločili za zmanjšanje sečenj, akumulacije lesnih zalog in naravno obnovo. To obdobje bo verjetno trajalo 2~0 let. v tem času pa naj bi obnovili propadajoče jelove gozdove. Potem pride na vrsto pospešena obnova gozdov v Snu eč­ ju, s katero ne smemo predolgo odlašati, saj so naši predhodniki začeli z umetno obnovo že pri starosti 120 let. Umetna obnova je bila in bo nujen gospodarski ukrep, saj je na- ravno pomlajevanje pomanjkljivo. Seveda pa bo pri tem potrebno uporabljati sadike ustrezne provenience. Zadnja opazovanja smrekovih gozdov v · Smrečju so pokazala močno poslabšanje zdravstvenega stanja snueke, kar pomeni, da bomo pri naslednji reviziji morali preve- riti stvarnost ciljev, predstavljenih ob reviziji gozdnogospodarskega načrta za GGE Pred- meja za l. 1984-1993. Povzetek V dinarskem svetu se smreka prirodno pojavlja predvsem v rnraziščih . Eno takih mrazišč je tudi v Jugozahodnem delu Trnovskega gozda, v veliki kotanjasti dolini, ki jo prekriva ca. 250 ha smreko- vega gozda. Mraziščni smrekov gozd Luzulo albtdae - Picee- tum leži v nadmorskt višini 1020-1100 m 1n ga obdajaJO 100-400 m višji vrhovi. TaJno podlago tvorijo sivorjavi tenkoploščati apnenci z vmesnimi plastmi roženca. Apnena podlaga je prekrita s koluvialni.m nanosom, kj mestoma doseže de belino do 6 m in vsebuje netopne ostanke apnenca in kremenčev skelet. Na tej podlagi so se razvila rjava in kisla rjava opodzoljena tla, ki prevladujejo. Biološka aktivnost tal je zelo majhna. Tla so slabo propustna za vodo, zato pri večji odprtosti sestaja dobimo plitve zamočvirJene kotanjice, ki so pora- sle z vlagoljubnimi mahovL V Trnovskem gozdu je letno povprečje 2000 do 3000 mm padavin, srednja letna temperatura pa se giblJe pod 5 °C. Glavne značilnosti toplotne mverzije v Smrečju so: 100-400 m višJi vrhovi preprečujejo odtok zraka, v Jasnih hladnth nočeh je sloj hladnega zraka debel tudi 10 m, nižja temperatura tal je pogojena z geološko podlago, vsak dan v Letu je možnost slane, predvsem v pomladanskem in jesenskem času so neustrezni pogoji za n::::>rmaJen razvoj vegetacije. Mraziščno združbo Luzulo albidae - Piceetum s subasociacijami fagetoswn, majanthemetosum in sphagnetosum girgensohnii najdemo le v Smrečju. Zanjo je značilno: drevesni sloj gradi smreka, grmovnega praktično ni, v zeliščnem sloju prevla- duje Calamagrostis arundinacea, sloj mahov lahko pokriva tudi 50% talne površine, pnrcdna obnova je le na trohneči organski snovi, smreka ima odebeljen koreničnik in je vejnata do tal. Smrekovi gozdovi so stari l20-20D let, sklop krošenj je 0,6-0,7, povprečna lesna zaloga znaša 290 m3!ha, povprečni tekoči prirastek je 5,2 m3!ha, letni etat je 4,6 m3!ha, umetna obnova pa ni pred- V1dena. Analiza C:osedanjega gospodarjenja je pokazala: l. 1877 Je bilo 90 o/o gozdov starih 40-80 let, l. 1984 je bilo 213 gozdov starejših od 140 :et, največja lesna zaloga je bila l. 1953 in je znašala 400m3/ha, v obdobju 1953-1984 se je lesna zaloga zmanjšala za 110m3/ha, umetna obnova s sadnjo smreke je prisotna že od l. 1887, v obdobju 1974-1983 so prv1 poskusi umetne obnove s setv1jo. Zaradi hi.ranja jelke v sosednjih se~toj1h smo se kljub visokt starosti sestojev odločili za zmanjšanje sečenj, akumulactjo lesnih zalog in prirodno obno- vo. Realnost postavlJenih ciljev pa lahko ogrozi slabšanje zdravstvenega stanja smreke, ki smo ga opazih v lanskem letu. THE MANAGING OF THE SPRUCE TREE FROST LOCALITY FOREST AT SMREČJE Sununary 'I'he natural occurence of the spruce tree m the Dinanc reg ion can first of all be evidenced in frost localities. One of these frost locahtles can also be found in the south-western part of the Trnovski gozd, in a large hollow dolina. whid-, is covered by c. 250 ha of spruce tree forest. The Luzlo albidae - Piceetum frost locality forest is situated 1020-1100 m above sea level and It is surrounded by mountain peaks which are by 100-400 m higher than the former. The substratum consists of greyish brown thm layer limestones with intermediate layers of hornblende. The lime- stone substratum is covered by colluvial deposits - a layer which can be up to 6 m thick and consists of insoluble li mesto ne residues and a quartz frame- work. Brown and ac1d brown podzolic ground wh1ch has developed on the substratum 1s preva- !ent in this region. The biologic activity of the soil is very low. The ground is poorly water pennea- ble, the consequence of whtch IS shallow marshy depressions covered by hygrophilous moss, which 73 occurrs in better accesstble forest stands. The average annual precipitation in the Trnov- ski gozd is 2000-3000 mm, the average annual temperature stays below S C. The main characte- ris!Jcs of the temperature inversion at Smrečje are: by 100-400 m higher rnountam peaks prevent the air to escape from there which results in up to 10m thick cold air layer during clear, cold nights, a lower ground temperature is conditioned by the geologic substratum, there is a possibility of hoar-frost in each day of the year, especially in the spring and auturnn, there are bad conditions for natural vegetation development. The Luzulo albtdae - Piceetum frost locality association with subassociations fagetosum, majan- thernetosum and sphagnetosum girgensohmi can be found only at Smrecje. Its Characteristics are: the tree storey consists of spruce trees. there is practically no bush storey there, Calamagrostts anmdinacea predominates in the herb storey, the mass storey mtght cover up to 50% of the area, the natural regeneration only takes place in the putrescent organic matter, the spruce tree a broader root swelling than il is usually the case and it is branchy right to the boltam. spruce tree forests are 120-200 years old, the crown cover is 0.6-0.7, the average growing stock totalts 290 m3/ha, the average current increment is 5.2 m3/ha, the arumal cul is 4.6 m3/ha, the artificial regeneration has not been planned. The analysis of the management carried out up tili now has shown the following : in 1899, 90% of forests were more than 40-80 years old, in 1984, there were more than 2J3 of forests which were older than 140 years, the greatest growing stock was established in 1953 and amounted to 400m3/ ha, in the period between 1953-1984, the growing stock diminished by llO m3/ha, the artificial rege- neration has been present already since 1887, in the period from 1974-1983, the first attempts of the artificial regeneration by means of sowing were performed. Due to the dying back of the fir tree in the neighbour.ing forest stands, it has been agreed upon the reduction in cuttings despite a great age of forest stands, the accumulation of t'1e growing stock and the natural regeneration. The carrying out of the set goals could be endangered by the deteriorating health condition of the spruce tree which was :10ticed last year. 10. VIRI l. Zupančič M. : Smrekovi gozdovi v mraziščih dinarskega gorstva Slovenije, Dela Slovenske aka- demije znanosti in umetnosti, Ljubljana 1980. 2. Gospodaski načrti za GGE Predrneja za ob- dobja 1877-1886, 1887-1896, 1921-1930, 1953-1962, 1964-1973, 1974-1983 in 1984-1993. Slika 3: Pred tremi desetletji posekan gozd v mrazišču se še vedno ni uspel obnoviti 74 r Oxf.: 377.2 Vrvni sistemi s tekočo nosilno vrvjo Boštjan Košir* Izvleček Košir, B. : Vrvni sistemi s tekočo nosilno vrvjo. Gozdarski vestnik, št. 2/1988. V slovenščini s pov- zetkom v angleščini. cit. lit. 6. V sestavku so prikazane splošne lastnosti vrvnih sistemov s tekočo nosilno vrvjo. Podan je kratek opis možnosti uporabe žičnih naprav s takšnim vrvnim sistemom. l. UVOD Med številnimi vrvnimi sistemi žičnih na- prav v gozdarstvu so danes najpogostejši sistem »Fiksne« nosilne vrvi, ter sistem »Ži- ve« in >>tekoče« nosilne vrvi. Razlike med njimi izvirajo predvsem iz vloge nosilne vrvi v vrvnern sistemu. V tem sestavku v grobih obrisih prikazujemo najbistvenejše lastnosti sistema takače nosilne vrvi. Fiksna nosilna vrv je vpeta med si.dri. Po njej teče voziček, ki ga po vrvi premikamo s pomočjo gravitacije ali z drugo vrvjo (slika l, 2). »Živa« nosilna vrv (live skyline) je navita na posebnem bobnu, s katerim med delom lahko spreminjamo napetost v vrvi (slika 3, 4). Pri posebnih vozičkih je tako olajšano vezanje lesa (voziček spustimo na tla), lažje pa je tudi vlačenje, saj dvigamo vrv toliko, da breme ne zadeva ob ovire. Ta sistem je pogosto v rabi v ZDA Mnogo bolj razširjen ie v svetu sistem >>tekoče« nosilne vrvi (running skyline), pri katerem poznamo zelo veliko število razli- čic, vendar je vsem skupno to, da prave nosilne vrvi sploh nimajo. Za dvigovanje vozička in bremena ter za vračanje vozička v delovišče uporabljamo isto vrv (slika 5, 6). Pri nas skoraj izključno uporabljamo le fiksne nosilke, kar je zgodovinsko in raz- vojno razumljivo. Ta sistem je namreč glo- boko zakoreninjen v vseh alpskih deželah, od tod pa izvira tudi naša žičničarska tra di- cija, za katero je značilna predvsem upo- raba gravitacijske sile. * mag. B. K., Inštitut za gozdno in lesno gospo- darstvo, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. Synopsis Koš1r, B.: Cable systems with a runnmg bearing cable. Gozdarski vestnik. No. 2/1988. In Slovene with a summary in English, lit. quot. 6. The article deals with general characterist1cs of cable systems with a running bearing cable. The possibihties how to use such a cable system are given in a short description. 2. LASTNOSTI SISTEMA Sistem tekoče nosilke lahko uporabljamo za spravilo lesa navzgor ali navzdol k vitlu, ki stoji na gozdni prometnici. Pri tistih napra- vah, ki to omogočajo (npr. Igland teleskop) Je pri spravilu navzgor bolje uporabiti gra- vitacijski sistem s fiksno nosilko, ker so učinki spravila večji in upravljanje enostav- nejše. Sistem tekoče nosilke je zanimiv iz več razlogov. V naslednjih točkah smo strnili bistvene dobre in slabe lastnosti. - Za najbolj preprosto uporabo potrebu- jemo le dva bobna, na katerem sta naviti povratno-nosilna in vlačilna vrv. - Voziček je lahko zelo enostaven- dva škripca, lahko pa uporabljamo tudi posebne vozičke z dvigalno vrvjo. - Sistem je univerzalen, les lahko sprav- ljamo navzgor, po ravnem ali navzdol. - Glede na velikost naprave oziroma osno silo v povratni vrvi lahko dvignemo breme različno visoko. Ponavadi dvignemo samo čelo hloda, s čimer se izognemo pretiranim poškodbam mladovja in tal in povečamo učinkovitost dela. - Postavljanje naprave je zelo hitro in preprosto. premičnost naprave je dosežena v največji možni meri. - Za isto nosilnost potrebujemo tanjše vrvi kot pri sistemu stalne nosilke, saj breme visi na dveh vrveh. - Zbiranje lesa je omejeno na ožji pas ob trasi. Zaradi močnega bočnega zanašanja povratno-:1osilne vrvi lahko sicer pričaku­ jemo poškodbe drevja. 75 - Pri večini naprav je sistem omejen na krajše razdalje kot pri gravitacijskem nači­ nu. - Če sta bobna nosilno-povratne in vla- čilne vrvi nepovezana in jih moramo upo- rabljati ločeno in neodvisno, je upravljanje težje in zahteva nekaj izurjenosti, uporaba pa je omejena na velikost strojnikovega vidnega polja. - Pri povezanih bobnih (interlocked winch), ki omogočajo avtomatsko upravlja- nje, teh težav ni, aje izvedba precej dražja. - Večina naprav, grajenih za ta sistem, ne dovoljuje prehoda vozička prek čevlja. 3. VRSTE NAPRAV Sistem tekoče nosilke lahko uporabimo pri različnih napravah. Za najenostavnejše potrebujemo le dva bobna in zelo preprost voziček. Najpreprostejše možnost nam nudi že dvobobenski traktorski vitel z nekaj več vrvi in dodatno opremo (majhen stolp, konč­ ni škripec vrvi za sidranje in voziček). Precej prednosti ima sistem, pri katerem uporabimo za spuščanje dvigalne vrvi po- sebno pomožno vrv. Na sliki prikazujemo dva vozička, ki sta namenjena za take prime- re, vendar zahteva uporabo treh bobnov. Pri teh sistemih je zelo enostavno razvleči vrv do panja (slika 7). Različne možnosti uporabljajo tudi pri vezanju lesa. Najpogostejši so vozički, pri katerih vežemo les na vlačilno ali dvigalno vrv. Poznamo pa tudi posebne izvedbe vozičkov z grabilcem, kjer stroj med dvigo- vanjem in spuščanjem vozička in odpira- njem oziroma zapiranjem čeljusti zagrabi kos lesa in začne vlačtti (slika 8). Večina naprav, ki so grajene prav za sistem tekoče nosilke, ima stolp - stolpi pa se lahko med seboj zelo razlikujejo, Najpo- gostejši je pregibni stolp, vendar najdemo tudi pri manjših napravah teleskopske kons- trukcije. Kot ne ravno razširjeno posebnost omenlmo še kombinirani pregibno-tele- skopski stolp. Skupaj z vozički, ki imajo grabilec, pa uporabljajo tudi gibljive ročice, ki delujejo kot npr. delovna ročica pri bagru. Tako lahko med delom nekoliko razpirijo pas pobiranja lesa in na odlagališču omogo- čijo učinkovitejše odlaganje. Več konstrukcij poznamo tudi pri pogonu. Najenostavnejši pogon una dva bobna, pri vožnji enega zaviramo, z drugim r:a vozimo. Vsa energija, ki jo porabimo za zaviranje, 1e seveda izgubljena. Ta problem so rešili s povezavo obeh bobnov, ki ulflugoč:a samo- dejno nadziranJe odvijanja oziroma navijanja vrvi. Ta povezava je lahko povsem mehan- ska ali hidravlična. Upravljanje sodobnih vitlov s takimi hidra- vličnimi povezavami je zelo preprosto, saj avtomatika skrbi za pravo napetost v vrveh pri vseh delovnih hitrostih navijanja oziroma odvijanja vrvi. 4. SKLEP V srednji Evropi so različni gravitacijski sistemi trdno zasidrani, njihove prednosti pa so tako očitne, da ne moremo pričakovati večjih sprememb. Ne glede na te pa lahko ugotovimo, da imamo tudi pri nas terene, ki iz različnih razlogov niso primerni za traktor- sko spravilo, bili pa bi primerni Z3. spravilo navzdol z žičnico na kratke razcalje. Zato moramo poiskati takšne tehnologije, ki bodo v največji možni meri prilagojene reliefnim in sestojnim razmeram, moramo se potruditi in doseči večjo pestrost uporabe tehnologij pridobivanja lesa. Zato menimo, da ni odveč razmisliti prav o sistemu tekoče nosilke, kl ima vrsto prednosti pred nekaterimi dru- gimi univerzalnimi vrvnimi sistemi. Posebej zanimive so tiste naprave, ki niso grajene le za ta sistem in jih lahko upora- bimo tudi kot gravitacijski žični žerjav. Za gozdne posestnike ali za spravilo manjših količin (lahko tudi drobnega lesa~ na težkih terenih je zanimiv že tako 1menovani sistem dvobobenskega vitla ali kakšen drug pre- prost žerjav, ki ga priključimo na traktor. Pri večmi danes uporabljenih sistemov tekoče nosilke les vlačimo po tleh. Izračuna­ vanje povesov vrvi oz1roma določevanje nosilnosti naprave je podobno kot pri drugih vrvmh sistemih, čeprav obstajajo tudi razli- ke, ki jih moramo upoštevati. ta vprašanja pa bomo osvetlili pri drugi priložnosti. CABLE SYSTEMS WITH A RUNNING BEARlNG CABLE Summary Among the numerous cable systems in forestry, 77 the following ones are used most frequently: the "flxed" bearing cable system and the "live" and "running" bearing cable systems. The difference between them exists principally in the role the bearing cable has in the cable system. In the ftxed bearing cable system, a cable i.s extended between two anchors. A carriage runs on it and is moved by means of gravitation or by another cable. In the live bearing cable system, a cable is wound around a special drum which enables the rope tension variations during opera- tion. A common characteristic of all systems with a running bearing cable is the fact that there is no real bearing cable necessary in none of them. The same cable is used for carriage and load hoisting as well as for sending a carriage back to the workin\J sile. It is cable sistems with a fixed bearing cable that are almost exclusively used in Slovenia, which has been due to the historical conditions and those of the development in the first place. This system has been deeply rooted in all Alpine countries from where also the Slovene cable system tradi-. tion originates. Efforts have to be done to achieve a greater ZBORNIK GOZDARSTVA IN LESARSTVA 29 Ljubljana 1987 VSEBINA - CONTENTS Titovšek, J.: Prispevek k poznavanju rilčkarjev skakačev (Rhynchaenini) Slovenije A contribution to the knowledge of the weevil (Rhynchaenini) inhabiting Slovenia Adamič, M., Kotar, M.: Gostota in biomase srnjadi (Capreolus ca- preolus L.) in jelenjadi (Cervus elaphus L.) v nekaterih ekosistemih Kočevske Density and bio mass of roe deer (Capreolus capreolus L.) and red deer (Cervus elaphus L.) populations in various ecosystems of Kočevje area Anka, B.: Analiza nedeljskega obiska primestnega gozda na primeru ~mame gore Analysis of sunday visits to periurban forest - an example from ~marna gora, YU 78 variety in wood teclmology application. Taking this fact into consideration, cable systems with a running bearing cable, which have many advanta~ ges in comparison with some other universal cable systems, should be paid more attention to. LITERATURA IN VIRI l. CARSON W. W., MANN C. N. (l971): An Analysis of Running Skyline Load Path; USDA For. Serv. Res. Pap. PNW-120. 2. CARSON W. W. (1974): Understanding Inter- Joel< Yarders; USDA For. Serv. Res. Pap. PNW- 221. 3. LYSONS H. H., MANN C. N. (1967): Single- Span Running Skylines: USDA For. Serv. Pap. PNW-52. 4. MANN C. N. (1969): Mechanics of RUIU1ing Skylines; Skyline Logging Simp., Corvallis Orego. 5. SAMSET I. ( 1985): Win eh and Cable Systems; Martinus Nijhoffi'Dr. W. Junk Pub!., Dordrecht Netherland. 6. KOŠIR B. (1986) : Spravilo lesa z lahkimi večbobenskimt žičnimi žerjavi s stolpi; Gozdarski vestnik 44 (86) 3. Trafela, E.: Vpliv izgradnje gozdnih prometnic na pro- izvodnjo v gozdu The influence of the construction of forest roads on forest production Rebula, E.: Kurilnost jelovega in srnrekovega lubja Fuel value of fir and spruce bark Golob, S.: Pomen lesnoproizvodne funkcije za lastnike gozdov na osrednjem Pohorju Significance of the forest's income-genera- ting function for the forest owners of central Pohorje Izdaja - Issued by: Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo SR Slovenije 61000 Ljubljana, YU VTOZD za gozdarstvo in VTOZD za lesarstvo Biotehniške fakultete 61000 Ljubljana. YU r Oxf.: 160.22 Kemijska zgradba terpentina iglic Picea abies Karst iz različnih območij v Sloveniji Vesna Tišler*, Peter Kvas** Izvleček Tišler, V., Kvas, P.: Kemijska zgradba terpentina iglic Picea abies Karst, iz različnih območij v Sloveniji. Gozdarski vestnik, št. 2/1988. V sloven- ščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 19. Avtorja članka sta ugotavljala kakovostno in kolikostno sestavo terpentina srnrekovih iglic s treh različnih področij v Sloveniji: Črne na Koro- škem, Ljubljane-Rožnika in Pokljuke. S plinskim kromatografom sta določila 17 sestavin, predvsem monoterpene in terpenoide. Količinsko sliko sta podala v ng snovi na 1 mg svežih smrekovih iglic in ugotovila različno sestavo terpentina glede na lokacijo drevesa. l. UVOD Terpentin je hladno eterična o~e. sestav- ljeno predvsem iz terpenov in njihovih deri- vatov terpenoidov. Je prijetnega vonja, zato . ga uporabljamo za izdelavo kozmetičnih in farmacevtskih preparatov. Terpentin de- limo na monoterpene (C10H16). seskviter- pene (C15H34), diterpene (C20H32), triter- pene (C30~8), tetraterpene (C40f1s4) in poli- terpene (1, 3, 15). Iglice ponavadi vsebujejo monoterpene in seskviterpene. V preteklosti eteričnega olja smrekovih iglic niso obsežno raziskovali (12, 14), danes se zaradi ugotavljanja vzrokov za propada- nje gozdov to področje intenzivno razvija (5, 6, 10, 16). Ker so tudi nas zanimale možne spre- membe v kemijski zgradbi terpentina iglic, smo po izsledkih o wniranju gozdov pri nas ( 17) izbrali tri lokacije v SR Sloveniji, opravili ekstrakcijo iglic in s plinskim kromatogra- fom določili sestavo eteričnega olja. 2. MATERIAL IN METODE DELA 2.1. Vzorčenje Ker smo iz podatkov v literaturi (11, 13) razbrati, da prihaja spomladi do velikih * doc. dr. V. T., Biotehniška fakulteta, VTOZD za lesarstvo, 61000 Ljubljana, YU ** P. K., dipl. inž. les., Lesnina, Parmova 53, 61000 Ljubljana, YU Synopsis Tišler, V. Kvas, P.: Chemical structure of Picea abies Karst needle lurpentine from different re- gions in Slovenia. Gozdarski vestnik, No. 2/1988. In Slovene with a summary in English, li.t. quo t. 19. The quality and quantity struchrre of :spi uce tree needle turpentine from three different re- glons in Slovenia - Črna na Koroškem, Ljubljana- Rožnik and the PokljiJ]logijah za Brazilce sicer nekoliko dražja (razmerje cen Sl. 3: Del tovarne (reaktor z opremo) za predelavo trdth komunaJmh odpadkov po tehnologiji DRANCO, Francija. Zmogljivost 120 ton odpadkov/dan. Proizvodnja : 60-100 m3 metana/tono. Netoproizvodnje: 200-300 kWh električne energije/tono odpadkov= 1,5 MW/dan in 50 Ion kakovostnega komposta/dan. Vir: Prospekt fume Arb1os s.a. Franctja. 90 Sl. 4: Kmetijski traktor, ki ga poganja čisti alkohol (etanol). Foto: L. Žgajnar. nafte in etanola je l : 1,2) vendar bosta ceni izenačeni že pri ceni 25 US dolarjev za sodček nafte. Ker pa poleg cene upoštevajo tudi nekatere druge pomembne vidike, zla- sti še naslednje: - za proizvodnjo tone etanola je potreb- nih 0,6 tone nafte, - etanol je neprimerno čistejše, domače in obnovljiva gorivo, je zanje proizvodnja in uporaba etanola povsem utemeljena. Med vsemi številnimi prispevki (57 refe- ratov, 357 posterskih predstavitev, številne razprave) na konferenci tako rekoč ni bilo nobenega, ki bi se vprašanju varstva okolja povsem izognil. Nasprotno, pri večini novih raziskovalnih in razvojnih projektov je bilo to vprašanje na prvem mestu ali pa vsaj enakovredno ostalim vidikom. To velja za vsa obravnavana področja- od proizvodnje (vplivi na gozd in celoten primarni prostor, uporaba mineralnih gnojil in zaščitnih sred- stev, trajnost proizvodnje) do tehnologij pre- delave (postopki čiščenja in nevtraliziranja škodljivih stranskih proizvodov ponovna uporaba organskih ostankov, odpadkov in odpadne energije, čistilne naprave) in upo- rabe ter uporabnosti (čistost energije, opti- mizacije izkoriščanje, varčevanje) biomase in njenih proizvodov. Naj ob koncu povzamem naslovne že večkrat poudarjene in v razvitem svetu že desetletje upoštevane misli: Lesno kurivo (biomasa) ni več le energija revežev in ·naših babic. Je eden izmed pomembnih alternativnih virov, ki doživlja renesanso. Ne more pa to biti vir, s katerim bi zadovoljevali naraščajoče potrebe po ener- giji. V kolikšni meri in kako o tem razmišljamo mi!? UPORABLJENI Vffil: l. G. Grassi, H. Zibetta, J. F. MolJe: Biomass for energy ane. industry. Cornmission of the European Communities. Abstracts of the 4111 European Con- ference, Orleans 1987. 2. Commission of the european community. Di- rectorate general for energy. : Community de- monstration programme in the sector of Biomass and energy from Waste. (lnfonnation on demons- tration projects). December 1985. 3. Žgajnar, L.: Biomasa - domač, obnovljiv in čist vir energije. Prispevek za proble::nsko konfe- renco RK SZDL: Ekologija, energija, varčevanje . Ljubljana, marec 1987. 4. Reklamni matenal1 in poročila proizvajalcev opreme in inštitucij s področja biomase in energe- tJke. S tem zvezkom Gozdarskega vestnika prehaja slab za naše strokovno glasilo v nove roke. Dosedanjemu uredniku, tovarišu Zmagu Zakrajšku ter uredniškemu svetu in odboru se ob tej priložnosti zahvaljujemo za opravljeno odgovorno delo. Uredništvo 91 Oxf. : 945.24 Prenovljeni gozdarski muzej v Bistri Vladimir Vilm an* Sestavek bom začel z ugotovitvijo ugled- nega recenzenta scenarija prenove gozdar- skega oddelka Tehmškega muzeja Slove- niJe (TMS), da naša strokovna in širša javnost potrebujeta živ muzej, ki bo prerasel kla- sično muzejsko obliko in postal sodobno informacijsko središče, sposobno širiti zna- nje in razumevanje gozda in gozdarstva. Bolj ko sem premišljeval o poslanstvu takšne ustanove, bolj sem se približeval tej ugoto- vitvi, saj sta gozd in gozdarstvo neločljivo povezana med seboj, skupaj s številnimi gozdarskimi panogami, ki so se skupaj z ostalimi gospodarskimi in zgodovinskimi to- kovi razvijale, spreminjale all zamirale. Go- tovo mora postati ta točka mesto prenosa znanja kot presek preteklih in sedanjih dni, s projekciJo prihajajočega. Prva gozdarska zbirka v Bistri je bila postavljena l. 1953, kasneje so jo večkrat dopolnjevali in razširjali. Prvič so na posodo- bitev prvotne zbirke pomislili l. 1966, nato l. 1970 in 1978, l. 1981 pa se je delo začelo. Navidez lahka naloga je prerasla v zahtevno raziskovalno deio, saj so bili pisni viri zelo skromni. Dodaten problem je bilo usklajeva- nje mnenj znotraj stroke, saj je bilo treba v omenjenem prostoru predstaviti množico raznolikih podatkov. Zato je prvemu elabo- ratu iz l. 1981, naslednje leto sledil drugi, l. 1985 pa še tretji. Težave so povzročali tudi arhitekti in izvajalci del s svojo nepredvidlji- vostjo, pa tudi TMS, ki v svojih vrstah ni Imel gozdarja, ki bi lahko pri delu strokovno sodeloval. Gozdarski oddelek tako ni bil odprt do kongresa lUFRO, kot je bilo pred- videno, ampak maja l. 1987. Vsekakor moramo poudariti, da ]e bila nalo- žba združenega dela v prenovo gozdar- skega oddelka v celoti upravičena. Oprav- ljeno je bilo obsežno raziskovalno in ustvar- * V V. d1pL tnž. gozd., Tehniški muzej Slovenije, Blslra pn Vrhniki, 61353 Borovmca, YU. 92 jalna delo, ki je predstavilo gozd in gozdar- stvo s široko paleto različnih dejavnosti, z medsebojno povezavo sorodnih panog v širokih mejah splošnega zgodovinskega raz- voja. Poudarjen je tudi pomen vlog gozda, ki tako nevsiljivo, a nenadomestljivo krasijo in krepijo naš življenjski prostor. Namenoma se ne bom globije spuščal v hvalo ali kritiko same prenove muzeja, saj so delo opravljali, ga usmerjali in ocenjevali priznani slovenski strokovnjaki. Dovolil si bom le nekaj krajših pripomb. Celotna po- vršina muzeja meri 422 m2, razstavljenih pa je le 78 eksponatov. Ostali prostor je zapol- njen s panJ ji s slikami in besedilom. Vsebin- ska zasno'Ia temelji na petih sklopih: a) gozd živi- ekologija in vloge gozda, b) gozd - neznanec - od prazgodovine do konca 15. stoletja, c) gozd - vir energije - od 16. stol. do marčne revolucije l. 1848, d) gozd - vir surovin - od l i848 do konca 2. svetovne vojne, e) gozd - sooblikovalec življenjskega okolJa - povojno sodobno gozdarstvo. Pomemben prostor bo v muzeju manjša predavalnica, ki jo bomo uporabljali tudi kot projekcijski prostor. Celotno ponudbo po- datkov bo sklenil osebni računalnik, s kate- rim bo mogoče poiskati podrobnejše po- datke o vseh gozdarskih panogah. Prikazana je tako rekoč vsa večplastnost gozdarjevega dela v času in prostoru, pa tudi gozd kol nenadomestljiva naravna in civilizacijska vrednota. Verjetno je takšno vrednotenje m poudarjanje pomena gozda narekovaJa posvetitev četrtine razstavnega prostora ravno prvemu sklopu. Kot protmtež ekološkemu področju je tehniška kultura, del zapuš·:ine slovenskega naroda, pred- stavljena E sekiro, dvema ročnima žagama, oglarskim kompletom, maketo lobniške riže, maketo vrat Putrihovih klavž in štirimi motor- nimi žagami (slika l ). Žičničarstvo na Sloven- ;ps skem, vrhunec evropskega tehniškega na- predka ob koncu 19. stoletja, pa tudi kasne- je, je prikazano s trmajstimi slikami, tremi skicami, razložena pa s štiridesetimi stavki Komentar prepuščam bralcem. Čeprav sem kustos šele štiri mesece, lahko povem, da so odzivi obiskovalcev, zlash odraslih, precej zadržani. V eč ina jih pričakuje nekaj več. Tudi z vodstvom in razlago ni moč zakriti splošne praznine, ki veje 12 prostorov. Najverjetneje so tega knve arhitektonske zasnove, pa tudi nedo- rečenost oziroma nedokončanost same zbir- ke. Ljudje obiskujejo muzej zaradi želje po novih spoznanjih, mlajši predvsem zarad1 učnih programov, ki določajo ali priporočajo obisk gozdarskega muzeja. Vsem pa je gledanje slik:, zlasti pa branje besedil dolgo- časno in jim pospešuje korak. Želijo si videtl predvsem privlačne eksponate, teh pa je v našem muzeju najmanj. Čeprav silno nerad navajam statistične podatke - v zadnjih štirih letih je bilo povprečno 39.740 ob1sko- valcev, od tega 20.220 osvnovnošolcev in srednješolcev. L. 1987 je gozdarski oddelek, pa tudi ostale oddelke obiskalo kar 49. 175 ljudi. Starostna struktura, pa tudi izobraz- bena raven obiskovalcev je zelo pestra. Kot kustos v gozdarskem muzejt:., si želim svoje posla:1Stvo izpolniti ustrezno, brez pri- stranskosti in v duhu nujne interdisciplinar- nosti znotraj in zunaj gozdarstva. Ob podpori gozdarske operative in nadgradnje bo moje delo občutno olajšano. Zaradi večje kakovo- sti muzejskih zbirk in ohranjanja materialnih ostankov naše gozdarske preteklosti na- sploh, ob tej priložnosti prosim vse gozdarje naj me obvestijo o primernih eksponatih. Gozd potrebuje osveščanje ljudi, saj mu je prav človek že prizadejal najtežje rane in mu jih bo, kot vse kaže tudi v prihodnje. Prenovljeni gozdarski muzej moramo učin­ kovito izko::-istiti za oblikovanje pravilnega odnosa ljudi. S širšo pomočjo gozdarstva pri popestritvi muzeja bomo v muzeju 1ažje kos teJ nalogi. Slika l : Eksponati motornih žag v gozdarskem oddelku Tehniškega muzeja v Bistri 93 Gospodarjenje z gozdovi in njegovo nasprotje Lado Eleršek* Pre.d dobrima dvema letoma, novembra l. 1985, je žled poškodoval precejšnje po- vršine gozdov v osrednji Sloveniji. Veliko izruvanega in polornljenega drevja je oble- žalo na tleh. Medtem ko je bil les iz lažje dostopnih gozdov v glavnem pospravljen, v oddai)enejših gozdnih predelih še vedno leži na tleh, gotovo ne v korist družbe, ki ji lesa zelo primanjkuje. Menda se spravljanje takega lesa iz odda- ljenejših predelov ne obrestuje. Nestirnula- tivne cene preprosto ne pokrivajo več stro- škov sečnje in spravila v bolj oddaljenih sestojih, še posebej, če gre za drobnejši les oziroma les slabše kakovosti. Ali smo po tihem iz gospodarjenja že kar izločili vsa malo bolj odročna gozdna območja, gre- bene in grabne, kjer ni vlak in poti? Vsaj delovne sile bi nam v današnjih časih za takšna dela ne smelo primanjkovati. To vprašanje je seveda provokativno in zastavljam ga z namenom, da bi nastale probleme hitreje razreševali. Zatiskanje oči pred resničnimi vzroki ni le moralno vpraša- nje, saj povzroča gospodarsko in ekološko škodo. Vse pogosteje poudarjamo, da gozd ni pomemben le zaradi svojih lesnoproizvod- nih funkcij, ampak tudi zaradi varovalnih. hidroloških, podnebnih rekreacijskih in estetskih - vse so zaradi takega (ne)gospo- darjenja bistveno prizadete. Gozdovi so po- stali neprehodne površine; VJ.Seča drevesa, drevesni štrclji pa spomeniki . . . Ljudska modrost pravi: ))Kdor zapravlja, sebi krade«. Da si ne bomo zapravljali gozdov, lesa in tudi imena dobrih gospodar- jev, se moramo potruditi za učinkovitejše odpravljanje teh težav. *'L. E., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno m lesno gospodarstvo, Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 94 Sam vidim naslednje poti za reševanje tega stanja: - gozdarstvo in širša družba naj se odpo- vesta biološki amortizaciji in raznim davkom pri tem lesu, lastnike gozdov bi tako spod- budili k prodaji omenjenih sortimentov, - povprečna pwdajna cena gJzdnih les- nih sortimentov naj se dvigne m. raven, ki bo omogočala nemoteno gospodarjenje tudi v takih primerih, - od širše družbene skupnosti zahte- vajmo pomoč pri tovrstnih elementarnih nesrečah Dobri dve leti po žledu (foto: L. E.) Ox.f. : 945. 3 Prenovljeni program pouka biologije na Srednji gozdarski šoli Jože Nflakar* V tretji številki Gozdarskega vestnika l. 1983 je bil objavljen članek Biologija v SrednJi gozdarski šoli. Obravnaval je položaj biologije v predmetniku in učnem načrtu za Srednjo gozdarsko šolo v Postojni. Bistvo tega zapisa je bila ugotovitev, da je v predmetniku za srednje usmerjeno izobraževanje gozdarjev, ki se je začelo l. 1981, premalo ur za biologijo in za celotno skupino biološko naravnanih predmetov (gojenje in varstvo gozdov, dendrologija, pedologija, lovstvo idr.). Poleg tega naj bi bile ure, namenjene biologiji, neprimerno razporejene (samo v 1. in 2. letniku). V posameznih poglavjih naj bi bilo tudi pre- malo uporabnih bioloških znanj. · Odmev na ta članek je bil ugoden, tako da so se takoj začele priprave za spre- membo predmetnika in učnega načrta. Prva rešitev je bila uvedba začasnega, fakultativ- nega predmeta, imenovanega gozdarska botanika, ki ga v 3. letniku poučujejo po dve tui tedensko (skupaj 70 ur). S prenovo srednjega usmerjenega izobraževanja, ki je bila v gozdarstvu končana l. 1987, pa se Je bistveno povečal delež biologije, tako po količini kot po kakovosti. Tabela I smer B (gozdarski tehnik) Letnik Stari program Novi program (1981) (1987) l. 70 ill 70ur 2. 140 ur l05ur 3. 70ur 4. 105 ill Op.: Pri fakultativnem predmetu gozdarska bo ta- nika je udeležba učencev prostovoljna. oce- njevanje je opisno m ne vpliva na končni uspeh. * J. M., dipl. biol., Gozdarski šolski center Posto1 na, 66230 Postojna, YU Tabela II smer A (gozdar) Letnik Stari program Novi program (1981) (1987) l. 70 ur 70 ur -------------------------------- 2. 70 ur 105 ur Vsebino obeh učnih načrtov lahko pri- merjamo z njunimi izvlečki. Stari učni načrt (1981) Poglavje Naslov l.letnik l. 2. 3. 4. 2. letnik 5. 6. 7. 8. 9. 10. ll. 12. 13. 14. Biologija- naravoslovna veda Kemo- in bioevolucija Celica in organizem Organizmi in okolje Biološki sistemi Porabljanje energije i.:1 usklajevalni sistemi Višje ravni organizacije Spoznavanje rastlinskih vrst Prepoznavanje in ločevanje .....-rst v zimskem obdobju Prepoznavanje rastlinskih .....-rst z uporabo ključa Utrjevanje in preverjanje znanja na terenu Vegetativni in razmnože- valni organi semenovk Pregled rastlinskega sistema Pojem fotosinteze ~t. ur to 2S 10 25 17 35 18 6 6 4 12 5 2 2 95 15. Horologija 2 16. Opis, biologija, areal in rastišče posameznih vrst 31 Op.: .Poglavja 1. le tnika predstavljajo t. i. skupno izobraževalno osnovo (SVIO) za obe smeri (gozdar m gozdarski tehnik) , v 2. letniku pa je pouk ločen programa pa različna . Na smeri A (gozdar) obravnavamo biologijo na nekoliko nižji ravni, in sicer poglavja od 8 do 16. 3. letnik gozdarska botanika (fakultativno) l. Uvod, sestav vrst v gozdu 2. Bakterije 3. Modrozelene alge in alge 4. Glive s. Lišaji 6. Mahovi 7. Praprotnice 8. Semenovke Novi učni načrt ( 1987) Poglavje Naslov !. letnik l. Biologija- naravoslovna veda 2. Celica in organizem 3. Življenjski procesi in njihov razvoj 4. Struktura in funkcija organskih sistemov višjih rastlin Op .. Nerazporejenih je 5 ur. 2. letnik smer A (gozdar) 5. Biološki sistemi 6. Pregled pomembnejših drevesnih, grmovnih in zel na tih vrst 7. Ekologija 2. letnik smer B (gozdarski tehnik) 8. Klasifikacija 9. Prokaryonta, virusi lO. Eukaryonta- rastlinski sistem 96 2 3 ll 3 3 3 ll Št. ur. lO 15 15 25 27 40 33 2 3 24 ll. Pregled pomembnejš~h drevesnih, grmovnih in zelnatih vrst 70 Op. : Na smen A je nerazporejenih 5 ur. na smeri B pa 6. 3. letnik smer B (gozdarski tehnik) 12. Presnavljanje in transport snovi pri rastlinah 13 13. Regulacija rasti in razvoja pri rastlinah lO 14. Gibanje pri rastlinah 2 15. Eukaryonta - živalski sistem 40 Op. : Nerazporejenih je 5 ur. 4.letnik smer B (gozdarski tehnik) 16. Nukleinske kisline lO 17. Genska kontinuiteta 30 18. Ekologija in varstvo okolja 60 Op.: Nerazporejenih je 5 UI. V razporeditvi posameznih poglavij je morda nekaj nelogičnosti . Do njih je prišlo, ker smo se skušah prilagoditi razporeditvi snovi pri strokovnih predmetih z biološko vsebino, predvsem smo se skušali povezati z gojenjem in varstvom gozdov, lovstvom, predmetom gozdni proizvodi in drugimi. Uresničitev teh povezav je seveda odvisna od posameznih učiteljev - v kolikšni meri se bodo poglabljali v vsebine drugih pred- metov, uporabljali isto izrazje ipd. Novi predmetnik, zlasti pa učni načr1 za predmet biologija z dendrologijo sta nasta- jala ob sodelovanju učiteljev na Srednji gozdarski šoli, članov strokovnega sveta PIS za gozdarstvo, strokovnjakov gozdarstva in biološkega oddelka Biotehniške fakultete, Zavod za šolstvo in gozdarske operative. Menimo, da je novi učni načrt dobra osnova za biološko izobraževanje gozdar- skih kadr-:::>v na vseh stopnjah od kvalificira- nega dele:vca do inženirja. Zagotavlja nepre- kinjeno irlormaci)o od vpisa na srednjo šolo do prihoda na delovno mesto tehnika ozi- roma na univerzo. Pomembno je zlasti večje število ur v 4. letniku, ker prispeva k utrditvi biološkega znanja, predvsem pa pomeni naravnanost k sodobni, osveščeni ekološki miselnosti. TOZD Gozdarstvo Straža (GG Novo mesto) je prejela Jesenkovo priznanje za leto 1988 V zbornični dvorani Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani so bila 14. marca 1988 slovesno podeljena Jesenkova priznanja za leto 1988. Biotehniška fakulteta v Ljubljani podeljuje vsako leto Jesenkova priznanja posameznikom in delovnim organizacijam za pomembne dosežke na področju razvoja biotehniških znanosti, izjemnega pedagoškega prispevka ali za zgledne dosežke pri prenosu znanstvenih spoznanj v prakso. Med letošnjimi dobitniki Jesenkovega priznanja je tudi TOZD Gozdarstvo Straža (Gozdno gospodarstvo Novo mesto). Utemeljitev podelitve Jesenkovega priznanja TOZD Gozdarstvo Straža TOZD Gozdarstvo Straža spada k Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto. »Gozdna« Straža gospodari s 4700 ha družbenih gozdov na severnih pobočjih Roga in v dolinskih gozdovih na obeh straneh zgornjega porečja Krke. Ti gozdovi so bili izsekani v letih 1930-1940. Danes pa predstavlja stražki gozd na tovrstnih rastiščih evropski biser in vzor s:::maravno gospodarjenega gozda. >>Gozdna« v Straži je posvečala vsa štiri desetletja organsko skrb za vsestransko izboljševanje stanja v gozdovih. V zadnjih 25-30 letih pa so njeni gozdarji razvili praktično nego gozda na zavidljivo raven. Danes znaša koeficient negovanosti stražkih gozdov nad O, 70, kar je za trenutno naravo stražkega gozda (mnogo mladih gozdov) velik uspeh stroke. »Gozdna<< Straža vzorno sodeluje z gozdarstvom Biotehniške fakultete že četrt stoletja pri pedagoškem, raziskovalnem in pri svetovalnem delu. Vsakoleten pouk za slušatelje višjih letnikov- raziskovalno delo v pragozdu; raziskovalno delo na področju nege gozdov; so le nekatere oblike sedelo- vanja. Kot posebnost je omeniti številne skupne prireditve fakultete in stražkih gozdarjev kot so seminarji, delavnice, strokovni in znanstveni ogledi številnih domačih in tujih strokovnjakov iz vsega razvitega sveta. Straža si je prav po tej poti pridobila mednarodni sloves. Bistvo vseh naporov in ugleda Straže je v njenem uspešnem sonaravnem ravnanju z gozdom- kar predstavlja neprecenljivo vrednost v času splošne ekološke krize. Največja zasluga za uspeh gre dipl. inž. Jerneju PIŠKURJU (kot vodji) in njegovim zagnanim sodelavcem kot so Karl Turk, Franc Čibej in drugi. Jesenkovo priznanje se podeli TOZD Gozdars~ Straža za: uspešno praktično uveljavitev sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, za uspešno sodelovanje na pedagoško-raziskovalnem polju z gozdarstvom BF in za mednarodno afirmacija njenega in s tem tudi slovenskega gozdarstva. Ob prejemu zasluženega visokega priznanja izrekamo delovnemu kolek- tivu TOZD Gozdarstvo Straža, še posebeJ njegovemu strokovnemu vodstvu, iskrene čestitke in lepe želje za njihovo nadaljnje uspešno delo. ZDIT gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredništvo Gozdarskega vestnika 97 KNJIŽEVNOST Lojze Marinček: BUKOVI GOZDOVI NA SLOVENSKEM Igor Dakskobler* Obsežna, oblikovno in vsebinsko bogata monografija Gozdovi na Slovenskem Je po dvanajstih letih dobila svojega prvega otro- ka: Bukove gozdove na Slovenskem. Delo je ob koncu l. 1987 izšlo pri založbi Delavska enotnost v Ljubljani. Ko to berete, je ta knjižni otrok že dospel v naša gozdna gospo- darstva in razveselil številne slovenske go- zdarje. Zato je predstavljanje morda celo odveč. Ker pa je izid gozdarske knjige na Slovenskem prava redkost. je prav, da mu tudi v Gozdarskem vestniku posvetimo ne- kaj vrstic. Knjiga prihaja v času, ko se je zanimanje javnosti za gozd in dogajanja v n)em močno povečalo. Gozdarstvo se na to spodbudno radovednost dokaj uspešno odziva s števil- nimi publikacijami. seminarji, pogostejšim pojavljanjem v javnih občilih . S spodbudo nedavnega kongresa IUFRO v Ljubljani so luč sveta zagledale tucli posamezne knjižne izdaje (Plavljenje lesa in splavarjenje po Dravi, Savinji in Savi, Črna jelša v Prekmur- ju, Idrijski gozdovi skozi stoletja), ki jih tu in tam zasledimo celo na policah naših knji- gam. Eden izmed motivov, ki je napeljal Lojzeta Marinčka k pisanju knjige o bukovih gozdo- vih, je bil, kot piše v uvodu, potreba, da bi obsežna znanstvena spoznanja, zapisana v elaboratih in razpravah, dostopnih le stro- kovnjakom, v nekoliko poljudnejši obliki prikazal vsem, znanja o gozdu željnim bral- cem. V naših knjižnicah, omarah in skladi- ščih je zbranih veliko zapisov, člankov, štu- dij, zbornikov in elaboratov, ki pričajo, da gozdarji svoja opažanja in meritve v taki ali drugačni obliki napišemo in shranimo. žal pa zapisanega največlaat ne preberejo niti tisti, ki jim je to neposredno namenjeno. Negozdarjem pa je ta naša vednost skoraj "1 D .. dipl. mž. gozd., Biološki inštitut SAZU, Novi trg 3, 61000 Ljubljana, YU. 98 nedostopna in v obliki, kakršni običajno je, tudi neprivlačna. Njeno preoblikovanje v širšemu krogu dostopno vsebino je seveda težavno delo, po svoje morda celo težje kot pisanje izvirnega znanstvenega prispevka. Tisti, ki se ga loti, mora zapustiti varno in njemu domačo pot pravil znanstvenega pi- sanja, na kateri so mu morebitne ovire že bolj ali manj znane, in se odpraviti na negotova brezpotja, kjer smer ni tako ne- dvoumno začrtana in je dovoljeno svobod- nejše gibanje, zato pa so pasti številnejše in težje opazne. Ko pa je delo opravljeno, kljub kritičnim pripombam, morebitnemu zmrdovanju in morda celo slabo prikriti nevoščljivosti, ki je verjetno lastna vsakemu cehu, ostanek občutek zadovoljstva, z leti pa tudi spoznanje, kako prav je bilo, da so bili dvomi in pomisleki premagani. Tako kot monograf1ja Gozdov na Slovenskem iz leta v leto pridobiva vrednost, bodo tudi Bukovi gozdovi sčasoma postajali še večja dragoce- nost - dokument vedenja o nekem času m vir za njegovo izpopolnjevanje in dopolnje- vanje. Verjetno nas ne preseneča, zakaj je pred- stavitvi slovenskih gozdov v celoti najprej sledila predstavitev bukovih gozdov. Bukev je naša najbolj razširjena vrsta in njeni gozdovi po površini in pomenu prevladujejo. Prav tako ne moremo biti presenečeni, da si je avtor za izhodišče prikaza izbral ekosi- stemski pristop, saj so gozdne združbe že vrsto let osnova za vsakršno gozdarjevo udejstvovanje v gozdu. Seveda pa ni mogel in na)brž t1Jdi ni hotel ostati samo pri prikazu bukovih združb, njihovemu nastanku, razvo- ju, zgradbi in sistemski pripadnosti. V tem primeru bi namreč dobili fitoekološko študi- jo, ki bi bila fitocenologom več kot dobrodo- šla, za nestrokovnjake pa najbrž manj zani- miva. Zaradi majhne odmevnosti svojega jezika Slovenci tovrstnih del še dolgo ne bomo imeli in lahko le občudujemo izdelke naših zahodnih, severnih in vzhodnih sose- dov. Bukovi gozdovi torej niso prikazani zgolj kot fitocenoze, ampak tudi kot predmet večstoletnega človekovega delovanja, b je bilo včasih prav razdiralno, če uporabimo avtorJeV izraz - roparsko. Marsikoga bo presenetilo, da so današnji gozdovi Pohorja, Bohorja, Boča, Gorjancev, Roga, Snežnika, Menine planine, Blegoša, Trnovske plano te, Idrijskega, Matajurja, Trente, Pokljuke, Jelo- vice in Zgornje Savske doline nastali na fratah in opuščemh pašnikih, če pa jih niso nekoč že popolnoma izsekah, so se do drevesmh vrst, ki so jih sestavljale, obnašali zelo pristransko. Pričakovali bi, da smo se iz napak preteklega časa česa naučili. Če temu verjamemo, moramo skrbno prebrati, kaj so o pravilnem gojenju in obnovi bukovih gozdov na vsej paleti rastišč napisali njihovi goji te lji in poznavalci, ki jih je pisec povabil k sodelovanju in so s svojimi večdesetlet­ nimi izkušnjami knjigo bistveno obogatili. Na srečo zanamcev imamo še nekaj košč­ kov bolj ali manj deviških gozdov. Tem je v knjigi upravičeno posvečena posebna pozornost. Človekova nelll1nost namreč ruma meja in današnja naravovarstveno osveščena miselnost žal ni nobeno zagoto- vilo za ustrezno ravnanje z gozdom tudi v prihodnje. Slabih izkušenj 1z zgodovme ]e več kot dovolj. Lojze Marinček glede prihodnosti našega naroda in njegovega blagostanja m pesimlSt. Kljub težkemu gospodarskemu položaju in različnim črnogledim napovedim se je po- svetu treznemu razmišljanju o družbeno go- spodarskem pomenu in izrabi prostora, ki ga poraščajo bukovi gozdovi. Tako razmi- šljanje nikakor ni odveč. Želja po potomstvu pri Slovencih vendarle še ni izumrla, vedno več nas bo in potrebovali bomo nove po- vršine za bivališča in pridobivanje brane. Posamezni bukovi ekosistemi so za to raz- lično primerni. Če je v nekaterih priporoč­ ljiva skoraj izključno gozdna raba, je v drugih- v razumnih mejah- mogoče krče­ nje za izgradnjo bivalmh, rekreacijskih ali kmetijskih površin. Ta poglavja knjige bodo morali posebej skrbno prebrati pospeše- valcl kmetijstva, načrtovalci krajine in urba- nisti, saj smo v takih primerih na spolzkem križišču hotenj različnih uporabnikov prosto- ra, kjer je sprejemljiv samo širok, strpen in interdisciplinaren pristop. Knjigi je videti, da je nastajala v času, ko so nas že dodobra iztreznili alarmantni po- datki o umiranju naših gozdov zaradi one- snaženega ozračja. Naravne ujme, ki so deloma posledica posebnih podnebnih in . vremenskih razmer, deloma pa tudi neustreznega gospodarjenja, lahko do neke mere ublaž1mo s pravilnim gojenjem. Poru- šeno ravnotežje v odnosu med gozdom in divjadjo je skoraj izključno posledica napač­ nega lovnega in tudi gozdnega gospodarje- nja. Rešitev je, kot razberemo iz kratkega, a nadvse poučnega opisa avtohtone divjadi bukovih gozdov Toneta Simoniča, v rokah (in glavah) lovcev in gozdarjev. Za umiranje gozdov pa ne moremo kriviti sebe in smo, kot piše v sklepnem poglavju Marjan Šolar, glede tega popolnoma nemočni. Iz te ne- moči veje strah, da bo nekoč vse v tej knjigi op1sano delo zaman, kajti na goličavi, ki jo prikazuje ena izmed zadnjih fotografij, ni več prostora ne za fitocenologa ne za gojite- lja ne za lovca in tudi ne za načrtovalca krajine. Mislim, da Je prav, če v tem kratkem pnkazu vsa) omenimo avtorjeva osnovna izhodišča. Ta so: srednjeevropska (zOriško- montpeliška) šola proučevanja rastja, neko- liko popravljena Wrabrova razdelitev Slove- nije na rastlinsko-zemljepisna območja (po starem fitoklirnatski teritoriji) in floristično­ ekološko načelo pri poimenovanju gozdnih združb. Ta izhodišča omenjam zato, ker niso skupna vsem slovenskim fitocenologom in bo morebiti ob njih prišlo tudi do polemike, ki pa )e tako knjigi kot slovenski fitocenolo- giji lahko le v korist. Morda bodo za koga moteče precejšnje razlike, ki jih bo opazil ob primerjanju opisa bukovih združb v tej knjigi z njihovim prika- zom v knjigi Gozdovi na Slovenskem. Pri pazljivejšem prebiranju pa ugotovimo, da te razlike v resnici niso tako velike, poleg tega pa najdemc v operativi že močno uveljav- ljena imena gozdnih združb vedno napisana v oklepaju. Posebej bi opozoril na nazoren prikaz posameznih rastlinskozemljepisnih območij m nekaterih gozdnih gorskih masivov z idealiziranimi profili, iz katerih Je razvidno nizanje bukovih združb glede na nadmorsko 99 višino in položaj v pokrajini (lega, nagib). Bogat fotografski delež (v glavnem delo Vinka Žagarja) v marsičem bistveno dopol- njuje pisano besedo. Še posebej bo v pomoč tistim, ki so šele začeli spoznavat1 gozdno rastJe saj so poleg posamezmh vegetacijskih in sestojnih tipov nazorno fotografirane tudi najznačilnejše grmovne in zeliščne vrste ter profili tal v bukovih gozdovih. Nepoznavalcem je namenjen slovar manj znanih gozdarskih in ekoloških izrazov, ki je poleg sezna·rna pomembnejše literature in povzetka v angleščim dodan na koncu knji- ge. Vanj se je tu in tam, pa tudi drugod v knjigi, prilaadlo nekaj drobnih napak, ki pa zaradi obsežnega dela ne bi smele zbujati prehude nejevolje. Komu ]e knjiga namenjena? Mislim, da bi jo moral prebrati vsak gozdar. še posebej dragocen pripomoček bo tistim. ki se po- Jubilejni 10. mednarodni sejem TEHNIKA ZA OI{OLJE drobneje ukvarjajo s proučevanjem gozdnih rastišč, gojenjem in urejanjem gozdov. Več kot dobrodošla bo tudi dijakom in študentom gozdarsr;a. Znnaj stroke bo knjiga gotovo našla svo- jega bralca med številnimi ljubitelji narave, planinci, lovci, botaniki, ki si žejjo izpopol- niti svoje znanje o gozdu. Pri svojem delu jo bodo potrebovali tudi krnetijci, geografi in načrtovalci krajine. V morebitnem pona- tisu bi si morda želeli nekaj več podatkov o donosih buk:ovih gozdov (gozdne združbe so tudi osnova prirastoslovnih raziskav), o tehniki pridobivanja in o lastnostih buko- vega lesa, morda pa še o čem. Ko pozdravljamo rojstvo tega gozdar- skega knjižnega otroka, si hkrati želimo, da bi čimprej dobil brate in sestre. Tvarine za pisanje je več kot dovolj. bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 17. do 20. maja 1988. Teme sejma: lO O - Gospodarjenje s prostorom in zemljo - Gospodarjenje z vodami - Varstvo zraka pred onesnaževanjem - Varstvo v delovnem okolju - Gospodarjenje in ravnanje z odpadki - Varstvo zdravja pred neugodnimi vplivi iz okolja - Varstvo pred hrupom in vibracijami - Racionalna raba energije - Elementi gradbeništva in varstvo bivalnega prostora - ~iroka potrošnja m varstvo okolja Ob sejmu bo pripravljena tudi razstava na temi: - »Voda je življenje . . . « - »Voda kot biotop(( Razstavljeni bodo tudi likovni in literarni prispevki šol na prvo, osrednjo, temo razstave »Voda je življenje ... «. z es 3/'88 STROKOVNA REVIJA Gozdarski VQSinik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1988 • LETNIK XLVI • ŠTEVILKA 3 Ljubljana, marec 1988 VSEBIN"A - INHALT - CONTENTS 1 O 1 Janez Pogačnik VključevanJe gozdarstva v urejanje prostora D1e Emschllessung des Forslwesens in die Raumpla- nung 112 Marjan Kotar Pomen pomlad.itvene dobe pn načrtovanju gospodarje- nja z gozdovi Die Bedeutung der Veoiingungsperiode Jn der Fars/ WJrtschaflsplanung 124 Boštjan Košir, Mirko Medved Traktorji goseničarj1 za spravilo lesa Caterpillar lractors used for wood skiddmg 131 Marjan Zupančič Pogozdovanje s pionuskl11li drevesnum vrstam1 na težavmh rast1ščih eroduanega iMa l3G Borut Sočan Človek m gozd jutn - ali larJ111D>.\):UI!IOOWCIJ1rOII!IItiiJACIIGYJIJI llAIIOYWSU"-I.IIIlJ.LIIri.J{ Izločanje in kategorizacija gozdnih po- vršin sta napravljena tako, da smo ohranjali najkakovostnejše dele prostora, manj po- membne. vendar primerne za gradnjo, pa namenili pozidavi. Pri tem smo razmejili gozdni prostor na naslednja območja: - zazidljiva površina, - obrobni pas krčitve, - ožji varovalni pas gozda, - vmesni gozdovi, namenjeni za rezervne površine za gradnjo, varovalni gozdovi ali gozdovi. namenjeni za park, - relaeacijski gozdovi. Za vsa območja so dane smernice za gospodarjenje (priloga 5). Ocenjujemo, da taka oblika sodelovanja lahko vodi k boljšim rezultatom, le da bi pri tem morale posamezne stopnje potekati v ustreznejšem zaporedju (iz širšega prostora in pred družbeno potrditvijo) in v primer- nem časovnem razmiku. V kratkih časovnih obdobjih ni mogoče ustrezno pripraviti tako zahtevne strokovne podlage. Tudi razisko- valno delo s tega področja ni dovolj inten- zivno in celovito, kar kaže opisani primer, saj je bila okvirna študija izdelana že leta 1984. Ni mi pa znano, da bi jo sistematično nadaljevali pri Urbanističnem inštitutu. Hkrati pa Biotehniška fakulteta in Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo že drugo leto c=J 11llllJIYIPOfliiiA 8-~I~8 1110111 m n{mr :::-=:=~] O)JI YAIOYJUI ril iiiiiiiiiD l(l{ln! IOY.IA "10. ~UIDYILII(,j!IOirrl ~ 141101!Ut~U ~lllUACIJ!III.OIODVI sodelujeta pri skupni, širše opredeljeni razi- skovalni nalogi Problematika vnašanja tuj- kov v gozdni prostor. 5. SKLEPNA RAZMIŠLJANJA IN PREDLOGI Z urbanistično in krajinsko zasnovo je dana možnost, da se najbolj kakovostni deli slovenskega prostora varujejo in zavestno oblikujejo. Znanja in kadrov za te namene je že nekaj, morali pa bi delovati povezano in usmerjeno, le tako bomo znanje bolj učinkovito uporabili. Zato je potrebnega več interdiscipliniranega strokovno odgo- vornega dela. Zato predlagam, da bi med sklepe vključili tudi naslednja razmišljanja: l. O sistemski dopolnitvi zakonodaje v sistemu družbenega planiranja, pri katerem bi bilo v urejanje prostora vključeno krajin- sko planiranje kot sestavni del prostorskega planiranja; krajinski načrti pa bi postali predvsem skupna strokovna podlaga za vzporejanje interesov pri urejanju prostora za dejavnosti, katerim so naravne dobrine in naravne ter kulturne dediščine zaupane · v upravljanje in gospodarjenje. Krajinski načrti bi bili torej obvezna strokovna pod- laga za izdelavo .laajinskih in urbanističnih zasnov; krajinsko planiranje pa kot poprejš- nje preverjanje nosilcev, ki gospodarijo z naravnimi in z delom ustvarjenimi vrednota- mi. 2. Z zakonom o družbenem planiranju, zakonom o urejanju prostora, zakonom o gozdovih, zakonom o vodah, zakonom o kmetijskih zemljiščih , zakonom o rudarstvu, zakonom o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč ter zakonom o naravni in kulturni dediščini bi morali predpisati: • obvezno strokovno izobrazbo, stro- kovno usposobljenost in neposredno odgo- vornost za samostojne izdelovalce strokov- nih podlag, izdelovalce projektov, za vodje izvedb in za revizorje projektov (ki morajo biti za ta področja predpisani), • vsa navedena zakonodaja naj enako- vredno obravnava sistem samoupravnega organiziranja in odločanja v organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih, ki upravljajo in gospodarijo z dobrinami splošnega in posebnega pome- na, • za vse dejavnosti, ki gospodarijo z dobrinami splošnega in posebnega pomena naj se sistemsko in enakovredno uredi zago- Slika 2: Smučišča na Kržišču nasproti Krvavca. kj so bila urejena leta 1976 na podlagi laajinsko ureditvenega načrta; vidni posegi v taJni profil- samovoljni poseg investitorja v letu 1987 109 tavljanje strogo namenskih sredstev, ki bi neprekinjeno omogočalo izvrševanje pred- nostne naloge dejavnega varstva naravnih dobrin, • z zakoni je treba zagotoviti učinkovito delo strokovno usposobljeni inšpekciji, • v kazenskih določbah naj se za vsa področja predvidijo strožje kazni (tudi za- porne). 3. Pri urejanju prostora naj se s pomem- bnostjo pri opredeljevanju strokovnih pod- lag uveljavijo dejavnosti v sorazmerju s potrebami po prostoru, ki ga potrebujejo za svoj razvoj (gozdarstvo gospodari z več kot 50% prostora!). Navedeni predlogi bi po naši oceni le pomagali učinkoviteje razreševati zaostritve pri iskanju ustreznega prostora za razvoj. Razumljivo, da razvoja ni mogoče zaustaviti, čeprav večina programov prihaja v naspro- ~e z varovalnimi vidiki gospodarjenja s prostorom. Poglobljeno strokovno delo mora ta nasprotja omiliti in optimalizirati razvoj v prostoru. Povzetek Gozdovi že dolgo niso več pomembni samo kot trajni naravni vir za pridobivanje lesa, vse bolj postajajo nepogrešljivi sestavni del pre-stara zaradi varovanja okolja. Trajno varovanje in laepitev vseh funkcij gozda je osnova za ekološko ravno- težje v prostoru. Ker smo priče vidnemu propada- nju gozdov v SlovenUi zaradl onesnaženega ozrač­ ja, skuša gczdarstvo po svojih močeh prispevati k varovanju okolja. Zato je že leta 1979 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije sprejela stališča in smernice o temeljnih nalogah gozdarstva pri prostorskem planiranju. Še vedno pa ostaja nedorečena vrsta vprašanj, kako zadovo- ljivo vključiti vlogo in pomen gozda v urejanje prostora, zlasti v primerih neposrednih posegov v gozdove. Pri vseh večjih posegih v prostor, ne glede na dejavnost, v okviru katere je poseg načrtovan (kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo, tur'aem itd.) bi bila nujno potrebna obvezna izdelava laajinskih načrtov. Pripravo strokovnih podlag za poseg v prostor bi tako razdelili v dve stopnji: - stopnje strokovnega načrtovanja (LZVedba raz- ličnih krajinskih analiz), - stopnjo usklajevanja strokovnih načrtov. V prispevku sta predstavljena dva primera sodelovanja gozdarjev pri večjih posegih v pro- stor. Ob načr:ovanju obsežnih smučišč za potrebe Rekreacijsko-turističnega centra Krvavec je bila na zahtevo gozdarjev opravljena krajinska raz- člemba prostora. Na podlagi ovrednotenja posa- meznih predelov prostora z naravovarstvenega Slika 3: Grobi posegi pri urejanju smučišč na Velikem Zvohu v zadnjih letih llO vidika in glede na primernost za smučišča je laajmska razčlenitev predstavila optimalno rešitev pri načrtovanju smučišč. Načrti smučišč, ki so upoštevali usmeritev krajinskih razčlemb, so bili tudi realizirani. Drugi primer obravnava sodelovanje gozdarjev pri načrtovanju stanovanjskega naselja v območju gozdov. Nekoliko prepozno je bila za mnenje o takšnem posegu zaprošena Biotehniška fakulteta - Katedra za krajinsko arhitekturo, ki je tudi IZdelala krajinsko analitično študijo območja za zidavo. Na podlagi te študije so razpisali natečaj za zazidalni načrt. Pri njegovi izvedbi so s krajšo, a konkretno študijo spet sodelovali gozdarji. Ocenjujemo, da navedene oblike sodelovanja lahko vodijo k ustreznejšim rešitvam pri posegih v prostor. Pri tem je treba pazili, da si posamezne stopnje pri pripravi posegov v prostor resnično slede v pravilnem vrstnem redtL DIE EINSCHLIESSUNG DES FORSTWESENS IN DIE RAUMPLANUNG Zusammenfassung Die Bedeutung der Walder ist schon langst nicht mehr nur diejenige der permannenten Na- hlrquelle fiir Holzgew:innung. Walder sind jedocb ein unentbehrlicher Raurnbestandteil im Umwelt- schutz geworden. Ein permanenter Schutz und die Kraftigung aller Wald.funkhonen stellt die .Basis fur das okologische Raumgleichgewicht dar. Angesichts des sichtbaren Wa1dsterbens in Slo- wenien wegen der Umweltverschmutzung, ver- sucht die Forstwissenschaft dem Umweltschutz so weit wie moglich Beitrag leisten. Deswegen hat schon in 1979 die selbstverwaltende lnteressenge- meinschaft fur das Forstwesen der SR Sloweniens die »Gesichtspwlkte und Richtlinien uber die Grundaufgaben des Forstwesens in Raumpla- nung« verabschiedet. Viele Probleme Uber elie Einschliefiung der Waldrolle und bedeutung in die Raumplanung, var allem im faD der Eingri.ffe m den Wald, bleiben noch immer unerledigl. Bei allen Eingriffen in den Raum, abgesehen von der T<'iligkeit in deren Rahmen sie geplant werden (die Landwirtscbaft. das Forstwesen, der Bergbau, der Tourisrnus), wiirde das Ausarbeiten der Regionalplane notig sein. Vorbereitung der fachmannischen Unterlagen fur Raumeingrille wfude also in zwei Phasen eingeteilt werden: - die Phase der faclunannischen Planung (die Durchfuhrung verschiedener Regionalanalysen), - die Phase des Koordinierens der fachmannis- chen Plane. Im Aufsatz werden zwei Beispiele der forstwis- senschaftlichen Teilnahme im Problemaufbeben bei grOBeren Raumeingriffen dargestellt. Beim Einrichten urnfangreicher Schigelande fur das Rekreationstouristzentrum in Krvavec wurde auf den Anspruch der Forstwissenschaftler eine regionale Raumanalyse ausgearbeitet. Auf Grund der Auswertung der einzelnen Raumgebiete an- gesichts der Umweltschutzrolle und der Ange- messenheit fur Schigelande erwies die Regionala- nalyse eine optimale Losung in der Schigelande- planung. Schigelandeplane, die die Richtlinien der Regionalanalysen berticksichtigten, wurden auch realisiert. Der zweite Beispiel schitdert die Teilnahme der Forstwissenschaftler in NeuansiedJungspla- nung in einem Waldgebiet Noch rechtzeitig wurde die Biotechnische Fakultat - AbteUung fur Regiona1archttektur in dieses Untemehmen he- ran.bezoger_ um ihre Meinung liber ein solches Eingriff zu aufieren. Sie hat ei.ne regionale analy- tische Srudie des Gebietes, das fur die Bebauung bestimmt wurde, ausgearbeitet. Auf Gnmd dieser Studie wurde der Wettbewerb fur den Bebauung- splan ausgeschrieben. Die RealisiP.rung des Be- bauungsplans wurde schon wieder durch eine kllrzere aber konkrete forstwissenschafttiche Stu- die begleitet. Man behauptet, dafi die angefilhrten Beispiele der Zusamr.1enarbeit zu besseren Lo.sungen, was die Eingriffe in die Um welt angeht, ilih!-en konnen. Dabei mufi man darauf achten, daB die einzelnen Phasen in der Umwelteingriffvorbereitung eine richtige Reihenfolge haben. Viri l. Jazsrnao: Bistvo in vsebina krajinskega plani- ranja v Švic.i na primeru vzorčnih študij, Kranjsko plamranje, Zb. št. 5, BF. Ljubljana 1972 2. - Stališča in smernice o temeljnih nalogah gozdarstva pri prostorskem planiranju, GV voL 37, (1979) št. l. s. l-9 3. - Dolgoročni plan gospodarjenja z gozdovi v Sloveruji. Ljubljanja, 1985 4. Pogačnik, J.: Napovedovanje vplivov na na- ravne sisteme pri načrtovanju smučišč v gorskem svetu, Zb. gozdarstva in lesarstva, l. 14, št. 2, s. 221-314, Ljubljana, 1976 5. Pogačnik, J.: Krajinska analiza ;xostora in načrtovanje smučlŠč za območje Krvavca, stro- kovno gradivo, Kranj, 1976 6. Pogačnik, J.: Krajinski ureditveni načrt za RTC Krvavec. Kranj, 1978 7. Pogačnik, J.: Večnivojsko načrtovanje v go- zdarstvu, GV voL 45 (1987), št. 2, s. 61-67 8. Pogačnik, ]. : Pregled pomembnejše zakono- daje, ki zadeva posege v gozdni prostor, Proble- matika vnašanja tujkov v gozdni prostor, BF. Zb. (seminarsko gradivo), BF, Ljubljana, 1987 9. Pogačnik, J.: Gozdnogospodarska problema- tika pri posetitvi v gozd na območju Bitenj, KranJ, 1984, (strokovno gradivo) lO. Pogačnik, ]. : Gozd in kvaliteta bivanja, Zb. Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesar- stva (posvetovanje), Ljubljana, 1985 111 Oxf.: 231.3 Pomen pomladitvene dobe pri načrtovanju gospodarjenja z gozdovi Marjan Kotar* Izvleček Kotar, M: Pomen pomladitvene dobe pri načr­ tovanju gospodarjenja z gozdovi, Gozdarski vest- nik, št. 311988. V slovenščini s povzetkom v nem- ščini. cit. lit. 5. Avtor opredeljuje pojem pomladitvene dobe pn različnih sistemih gospodarjenja z gozdom ter podrobneje obravnava optimalne dolžiJle pomla- ditvenih dob - glede na cilje. ki jih zasledujemo pri gospodarjenju ter glede na različne sestojne in rasti.ščne vplive, k.t se jun moramo z dolžino pomlaclitvenih dob ustrezno prilagajati. Poznava- nje ustrezne pomlad1tvene dobe je predstavljeno kot nujen pripomoček na vseh ravneh gozdnogo- spodarskega načrtovanja l. OPREDELITEV POMLADITVENE DOBE IN NJENA UPORABNOST PRI NAČRTOV .ANJU V GOZDARSTVU Pri opredelitvi pojma >>pomlad.itvena do- ba« in določanju njene dolžine se srečujemo pri današnjih sistemih gospodarjenja z dolo- čenimi težavami. Pri nekdanjih sistemih, ki so temeljili na starostnih razredih, je bila določitev pomladitvene dobe razmeroma jasna in preprosta. Tako so pri sistemu gospodarjenja s sečnjo na golo obnovili sestoj že v letu poseka. Če so te gozdove obnavljali z naravnim pomlajevanjem, je znašala dolžina pomladitvene dobe do dvaj- set let, to pa je bila tudi širina starostnega razreda. Celoten sestoj se je moral obnoviti v dvajsetih letih, sicer je izgubil značaj enodobnosti. Pri današnjih sistemih gospo- darjenja, ko želimo maksimalno izkoristiti tako rastiščne kot sestojne zmogljivosti, mo- ramo biti pri določanju dolžine pomladi- tvene dobe bolj prožni. Danes obnavljamo največkrat hkrati le posamezne dele sestoja, in to pri različni hitrosti odstranjevanja sta- rega sestoja. Zato imamo v istem sestoju na različnih mestih različne dolžine časovnih *prof. dr. M. K. , dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo. Večna pot 83, 61000 LJubljana, YU 112 Synopsis Kotar, M.. The signi.ficance of the rejuvenation period in forest management planning. Gozdarski vestm.k:, No. 3/l988. In Slovene W1th a summary m German, lit. quot. S. The re)uvenation period concept m diiTerent forest management systems is being defi.ned and the optima! rejuvenation period duration in rela- tJon to the desired goals in management and to di.fferent natural stand and natural site influences, to which t.te latter has to be corresponclingly adjusted, is dealt with in detaJl. The knowledge of the adequate rejuvenation period is being presented E.S an indispensable help at all levels of forest management plalilling. razdobij, ki potekajo od ta!aat. ko smo začeli s pomlajevanjem, pa do končne od- stranitve dreves starega sestaja. Zato ločimo splošno pomladitveno dobo, pomladitveno dobo sestoja in delno (parcialno) pomladi- rveno dobo. Splošna pomladitvena doba se nanaša na sestoje nekega gospodarskega razreda in predstavlja povprečno časovno obdobje od trenutka, ko smo začeli pomlajevati pa vse do konca pomladitve, tj. odstranitve zadnjih dreves starega sestaja (SPEIDEL 1972). Splošna pomladitvena doba je torej pov- prečje pomladitvenih dob sesto:ev, ki so uvrščeni v obravnavani gozdnogospodarski razred. Pomladitvena doba sestaja (sestojna pomladitvena doba) se nanaša na konkretni sestoj ali celo na del sestoja. V slednjem primeru bo ta del sestaja (sedaj starega) v novem prcizvodnem ciklusu predstavljal sa- mostojen sestoj (v nov1 generaciji sestojev). V sestoju, v katerem poteka pomlajevanje (in to na različnih mestih in z različno hitrostjo), pa imamo delne (parcialne) po- mladitvene dobe, ki so pomemben pripo- moček podrobnega gozdnogojitvenega načrtovanja . Delna pomladitvena doba je čas, v katerem obnovimo del starega sesto- ja, in se nanaša na zaokroženo površnino z istim začetkom pomlajevanja -na negovalno enoto. Nova generacija gozda na tej površi- ni, ki je polaita z delno pomladitveno dobo, je le del novega sestaja. Novonastali sestoj, ki je v začetku precej helewgen, nastane z zlitjem manjših sestoj ev (negovalnih enot, ki so nastali ob različnih delnih pomladitvenih dobah, vendar imajo ti deli sestaja toliko skupnih lastnosti, da jih lahko obravnavamo kot en sestoj. Za boljše razumevanje vze- mimo zelo enostaven primer: gospodarski razred gorskih smrekovih gozdov odlične kakovosti z visokimi lesnimi hektarskimi zalogami. Splošna pomladitvena doba znaša štirideset let. Povprečni vrednostni pr ira- stek sestojev na teh rastiščih kulminira pri sto tridesetih letih. Dolžina proizvodne dobe je sto petdeset let. Tu smo predpostavili, da je učinek zastrtosti dvajset let (KOTAR 1987). Imamo sestoj, ki je star sto trideset let in spada v ta gospodarski razred. Polo- vico sestaja je podpovprečne kakovosti in ima nižjo lesno zalogo, kot bl jo moral imeti v tej starosti; druga polovica pa je nadpov- prečne kakovosti z visoko hektarsko lesno zalogo. Tu imamo zdaj možnost, da prvo polovico sestaja pomladimo v zelo kratkem - času, vzemimo npr. skrajm primer z golose- kom in saditvijo; drugo polovico pa z na- ravno pomladitvijo npr. v petdesetih letih. Tako bi nastala dva nova sestaja; v prvi polovici starega sestaja bi znašala sestojna pomladitvena doba O (nič) let (tu je delna pomladitvena doba tudi O let). V drugi polovici pa petdeset let (čeprav je splošna pomladitvena doba teh sestojev št1rideset let. V tem primeru smo izhodJščni sestoj razdelili na dva nova sestaja. Imamo pa še več možnosti ; ena izmed smiselnih bi lahko bila naslednja: prvo polovico sestaja bomo naravno obnovili v dvajsetih letih (po po- trebi bomo posamezna prazna mesta izpo- polnili s pogozditvijo), drugo polovico pa v petdesetih letih. V prvem delu starega se- stoja znaša delna pomladitvena doba dvajset let. v drugem pa petdeset let. Sestojna pomladitvena doba tega sestoja ]e petdeset let, ker bo v petdesetih letih v tem sestoju pomlajevanje končano . V prvem primem bosta nastala dva sestaja, saj bo povprečna starostna razlika med njima petindvajset let (razlika v razvojni in ne dejanski starost1). V drugem primeru pa bo razlika v razvojni starosti med drevesi posameznih delov le petnajst let. To pa niso razlike, ki bi zahte- vale, da novonastala dela obravnavamo kot posebna sestaja. Poleg teh možnosti jih je še cela v-rsta, saj bi bilo smiselno tud1 v drugem delu sestaja začeti uvajati pomlaje- vanje šele pri sto štiridesetih letih itd., itd. Najpogosteje pa bo kakovostna zgradba starega sestaja narekovala več kot dve delni pomlaclitveni dobi. Če obravnavamo pomladitveno dobo na takšen način, vidimo, da ima sestavljalec podrobnega gozdnogojitvenega in sečno­ spravilnega načrta ogromen manevrski pro- stor. Če določimo splošno in sestoj no pomla- ditveno dobo na prvi oziroma drugi ravni gozdnogospodarskega načrtovanja, imamo zagotovilo, da ohranjamo načelo traJnosti na racionalen način (ko določimo splošno in sestojno pomladitveno dobo, za:;Jotavljamo pravilne deleže razvojnih faz) ter racionalno izkoriščamo proizvodne sposobnosti rastišč (rodovitnost) in proizvodne zmogljivosti se- stojev (kakovostni prirastek) z vidika gozd- nogospodarskega območja in gozdnogospo- darske enote. Vse rastiščne in sestojne posebnosti, tj. posebnosti posameznih šo- pav, skupin in gnezd, pa bo upošteval se- stavljalec podrobnega načrta, m to tako, da bo v sestoju predvidel različne začetke pomaljevanja in različno hitrost odstranjeva- nja delov starega sestaja, tj. različne dolžine delnih pomladitvenih dob. Na kratko lahko zapišemo, da dolžino pomladitvene dobe uporabljamo kot inštru- ment za ~>doziranje« obnavljanja sestojev, s tem pa uravnavama: - razmerje razvojnih faz, - traJnost donbsov, - izkor:ščanje proizvodne zmogljivosti se- stoj ev. Opozoritt moram, da pomladitvena doba sestaja ni seštevek delnih pomladitvenih dob in da ni vedno enostavno enaka naj- daljši delni pomladitve ni dobi. Delne pomla- ditvene dobe znotraj istega sesto)a se pre- krivajo in se ne začenjajo vse ob istem času. S samo dolžino pomladitvene dobe po- sredno vplivamo tudi na dolžino proizvodne dobe, tj. dolžino proizvodnega ciklusa, zato je razumlJivo, da je pomemben pripomoček gozdnogcspodarskega načrtovanja. Čeprav je splošna pomladitvena doba tista, ki do- loča razmerja razvojnih faz, bomo v nasled- 113 njem poglavju obravnavali le vpliv dolžine delne pomladitvene dobe na posamezne prvine gospodarjenja. Zakonitosti, ki veljajo pri delni pomladitveni dobi, lahko smiselno prenesemo na pomladitveno dobo sestaja, pa tudi na splošno pomladitveno dobo. 2. DOLOČITEV DOLŽINE POMLADITVENE DOBE 2. l. Odnos med splošno pomladitveno dobo in pomladitveno dobo sestaja Dolžina pomladitvene dobe sestaja, pa tudi delne pomladitvene dobe je odvisna od rastišča, drevesne vrste, kakovosti sta- rega in novo nastajajočega sestaja (dela se- stoja), proizvodnih stroškov in pomembnosti proizvodnih in neproizvodnih funkcij gozda na obravnavanem mestu. Dolžina splošne pomladitvene dobe je odvisna od dolžin pornladitvenih dob sestojev nekega gospo- darskega razreda (ki bi veljale, če bi imeli uravnoteženo razmerje razvojnih faz) in od razmerja razvojnih faz glede na uravnote- ženo razmerje razvojnih faz v gospodarskem razredu in območju. Tako bomo - če nam primanjkuje pomlajevancev - težili k dolgim pomladitvenim dobam. Pri določanju dolžine pomladitvene dobe ima izmed vseh naštetih dejavnikov - poleg rastišča in drevesne vrste - najpomem- bnejšo vlogo kakovost novonastajajočega sestaja. Pri pomlajevanju je naše oko usmer- jeno predvsem naprej, v prihodnost, ne smemo pa zanemariti sedanjosti, tj . v naj- večji meri izkoristiti rastnost starega sestaja. 2.2. Vpliv sestojnih kazalnikov (parametrov) na dolžino pomladitvene dobe Najprej si oglejmo vpliv različne dolžine pomladitvene dobe in vpliv začetka pomla- jevanja na izkoriščenost proizvodne zmoglji- vosti sestaja. Obravnavamo le delno pomla- ditveno dobo oziroma sesto)no pomladi- tveno dobo, če začnemo s pomlajevanjem sestaja na celotni površini. Zakonitosti, ki veljajo med prirastkom, lesno proizvodnjo ter dolžino delne pomladitvene dobe, lahko brez dodatnih razglabljanj smiselno razši- rimo tudi na sestojne in splošne pomladi- tvene dobe. 114 2.2. 1. Optimalna dolžina pomladitvene dobe glede na celotno lesno proizvodnjo V gozdarstvu je že dolgo časa znana, žal pa vse preredko uporabljena zakonitost, da je najprimernejši čas (z vjdika sestaja) za pomlajevanje, talaat, ko kulminira pov- prečni vrednostni prirastek, to pa je čas, ko sta povprečni in tekoči vrednostni prirastek enaka. Ker je vrednostni prirastek tesno povezan z volumenskim prirastkorn ter ka- kovostjo sestaja, se bomo najprej seznanili z odnosi, ki veljajo med tekočim volumen- skim prirastkom, izkoriščenostjo proizvodne sposobnosti rastišča, začetkom pomlajeva- nja in dolžino pomladitvene dobe. Iz teh ugotovitev bomo potem sklepali na odnose, ki veljajo, če volumenski prirastek in pro- izvodno sposobnost rastišča po količini na- domestimo z vrednostnim prirastkom ter proizvodno sposobnostjo rastišča po vred- nosti. Te zakonitosti bomo najlaže doumeli na modelu. Vzemimo za model smrekov sestoj, kjer začnemo pomlajevati natančno v času kulminacije povprečnega volumenskega prirastka. Rastiščno ga uvrščamo med gor- ske smrek::>Ve gozdove z višinskim bonitet- nim razredom SI-24 (site index 24). Predpo- stavimo, da ima ta sestoj iste značilnosti kot sestoj SI-24 v švicarskih donosnih tablicah EAFV-1968 (gl. Gozdarski in lesnoindustrij- ski priročnik, Ljubljana 1980, stran 258), se pravi: l. povprečni volumenski prirastek se- stoja kulmmira pri starosti devetdeset let; 2. povprečni in tekoči volumenski prira- stek v tej starosti znašata 13,4 m3iha; 3. proizvodna sposobnost obravnavanega rastišča S-24 znaša l3,4/ha/1eto (ker ima sestoj polno zarast). V modelu predpostavljamo, da pornlaju- jemo pod zastorom in da je dolžina pomla- ditvene dobe štirideset let. Na koncu pom la- ditvene dobe ima novonastajajoči sestoj to- likšno višino, kot bi jo imel dvajsetletni smrekov sestoj na istem rastišču, če ne bi bil zastrt z matičnim sestojem. Novi sestoj ima takrat razvojno starost dvajset let, če­ prav so drevesa starejša (posamezna celo štirideset let). Pravimo, da znaša negativni učinek zastrtosti dvajset let. Nadalje predpostavljamo, da se v času pomlajevanja velikost tekočega volumen- skega prirastka zmanJSUJe sorazmerno z zmanjševanjem lesne zaloge. To pomeni, da ima dejanski tekoči voh.unenski prirastek sestaja glede na tekoči volumenski prira- stek tabličnega sestoja (pri isti starosti) delež(%), ki je enak deležu dejanske lesne zaloge sestaja glede na lesno zalogo tablič­ nega sestaja (ki pa ni v pomlajevanju). Ce s prvo pomladitveno sečnjo odvzamemo 50% lesne zaloge, potem se tudi tekoči prirastek zmanjša za 50% tiste vrednosti, ki bi jo imel sestoj, če še ne bi začeli pomla- jevati. Takšna premosorazmema odvisnost prirastka od višine lesne zaloge je upraviče­ na, ker so sestoji že starejši in so krošnje že dokončno izoblikovane. Tu je prenos prirastka z odstranjenih dreves na tista dre- vesa, ki so še ostala v sestoju, že močno zmanjšan. Izjema so nekatere drevesne vrste na nekaterih rastiščih, ki se odzovejo s t. i. svetlitvenim prirastkom, ki se lahko zavleče celo v čas pomlajevanja. V modelu smo predpostavili, da bomo med pomlajevanjem petkrat odstranili dre- vesa matičnega sestaja, in sicer : - prvič ob začetku pomlajevanja z jakost- . jo 30 % lesne zaloge stoječega sestoja, - trikrat, in sicer na vsakih deset let z vsakokratno ja kostjo 50% takratne višine lesne zaloge stoječega sestaja, - petič pa na koncu pomladitvene dobe štirideset let, ko odstranimo še poslednja Tabela la: Sestaja ne pomlajujemo (samo red čimo) al ip i, v D-10-letni št. let m3/ha!leto m3/ha!!eto m3/ha m3/ha 50 10,8 371 19,2 96* 60 12.2 467 17,5 105* 70 13,0 537 15,7 101 * 80 13,3 593 14,0 98* 90 13,4 635 12,4 91 '* 100 13,3 668 ll,l 88* IlO 13,1 691 9.9 84* 120 12,8 706 8,8 130 7,8 140 drevesa matičnega sestaja. Gibanje lesnih zalog, prirastkov ter sečenj je prikazano v tabelah št. la, lb, le, le in lf za različne začetke pomlajevanja. Tabela 1 b : Sestoj pomladirno z umetno obnovo pri devetdesetih letih (umetno po- gozdovanje na goloseku) a 1 i1 V D- lO-letni a 2 št. let m3/haJ1eto m3/ha m3 št. let 101 * 80 14,0 gg~· 90 (635) o 635 o o lO 1* 15 20 ]4,4 32~ 127 30 18.8 57~ 258 40 Tabelal c: Sestoj začnemo pomlajevati pri starosti devetdeset let al it v D-10-letni a2 št. let m3/haJ1eto m3/ha rn3/ha št let 70 537 15,7 lOP 80 593 14,0 gg• 90 445 190 o 8,7 100 266 266 4,4 110 155 155 10 2,0 120 89 88 + i* 130 (100) 15 lO O 20 Tabela 1 d: Sestoj začnemo pomlajevati pri starosti osemdeset let al lr v D-lO-letni az št. let m3/halleto m3/ha m31ha št. let 70 537 15,7 !Ol* 80 415 178 o 9,8 90 257 256 5.0 100 154 153 10 2,6 IJO 90 90 + 1* }.3 120 (103) 15 103 20 Posamezni znaki pomenijo: a = starost (razvojna) sestaja v letih: a1 = matični sestoj 115 a2= novonastajajoči sestoj ip = povprečni volumenski prirastek i1 = tekoči volumenski prirastek V = lesna zaloga stoječega sestaja po redčenju oziroma po pomladitvenem po- seku D = redčenja oziroma posek pri pomladi- tveni sečnji (redčenja so označena z*) Pri zadnjem pomladitvenem poseku, tj . pri pospravni sečnji, smo hektarsko lesno zalogo podali v oklepaju, ker se nanaša na lesno zalogo starega sestaja tik pred pas- pravnim posekom. Lesna zaloga novega Tabela le: Sestoj začnemo pomlajevati pri starosti sto let aJ il v D-10-letni a2 št. let m 3/ha!leto m3/ha m3Jha št. let 80 593 14,0 98* 90 635 12,4 91* )00 468 200 o 7,8 110 273 273 3,9 120 156 156 lO 1,9 130 88 87 + l* l. O 140 (98) 15 98 20 Tabela l f: Sestoj začnemo pomlajevati pri starosti šestdeset let al ' 1f v O-lO-letni a2 št. let m3/halleto mJ/ha m3Jha št. let 50 371 19,2 gs~ 60 32.7 !40 o !2,3 70 225 22~ 6,8 80 147 146 lO 3,5 90 91 91 + 1* 1,8 100 99 (15) 99 20 sestaja pa znaša pri starosti sestaja 20 let 15m3/ha. Da bi bil model še bolj razumljiv, so podatki iz tabele l prikazani še grafično . Tako je na grafikonu št. 1 prikazan model oziroma primer, ko pomlajujemo z umetno obnovo na goloseku. Sestoj v času kulrnina- cije povprečnega volumenskega prirastka posekama na golo in pogozdimo. Za umetno nastali sestoj predpostavljamo, da bo v ce- loti izkoriščal proizvodno sposobnost rasti- šča. Zato smo na grafikonu prikazali novona- stajajoči sestoj, tako kot da v celotL izkonšča. rastiščno sposobnost oziroma da je tekoči Grafikon št Potek volumenskih prirastkov v sestoju. Proizvodna doba je 90 let, pomladi1vena doba je O let (golosečni sistem gospodarjenja), začetek pomlajevanja pri 90 letih. PrirHstek m3 /ha !leto 18 16~. ·~ r- '2-.:..-= ,;......-. ....... - 12 lO 70 80 90 o -----.-----.let 70 80 90 116 /' -·-·-·+·- ·-·-·-·-·- ·-3 10 20 10 20 1 - tekoči volumenski priras tek matičnega cestoja la- tekoči volunenski prirastek novega sestaja 2 - povprečni volw.enski priraslek matičnega sestaja 3 - proizvodna sposobnost rastišča jo 30 starost let dejanska starost 40 let novega sestaja s tarost matičnega sestaja volumenski prirastek že enak 13,4 m3/ha. Ker se mladovje razvija na prostem, višinski prirastek ni zmanjšan, razvojna in dejanska sta1o~l pa sla enaki. Dejanskega tekočega volumenskega prirastka v fazi mladovja ne ugotavljamo, zato ga nadomestimo v celoti do dvajsetega leta razvojne starosti z vred- nostjo povprečnega tekočega prirastka v času kulminacije, tj. 13,4 m3/ha. V višjih sta- rostih podajamo prave vrednosti tekočega prirastka. Kot vidimo, imamo pri goloseč­ nem sistemu gospodarjenja trajno zagotov- ljeno letno lesno proizvodnjo v višini 13.4 m3/ ha. ProiZvodna doba znaša v tem primeru devetdeset let. Na grafikonu št. 2 imamo primer gospo- darjenja s pomladitveno dobo štirideset let in z začetkom pomlajevanja pri starosti de- vetdeset let (torej v času kulminacije pov- prečnega volumenskega prirastka). Učinek zastrtosti v tem, pa tudi v vseh nadaljnjih primerih, ki so prikazani na graflkonih, je dvajset let. V tem primeru znašajo izgube lesne proizvodnje v matičnem sestoju v prvih dvajsetih letih pomlajevanja 128m3/ha, vendar matični sestoj prirašča še v drugi "polovici pornladitvene dobe, in to skupaj 33m3. Tu smo računali, kot da je novonastajajoči sestoj nastal samo v drugi polovici pomladi- tvene dobe in da je rasel na prostem; dejansko je rasel štirideset let. vendar je njegova višina tolikšna kot pri starosti dvaJ- set let. če bi se razvijal zunaj zastora. Končni saldo v primerjavi z golosečnim sistemom je negativen, in to 95m3/ha v štiridesetih letih oziroma 0,86 m3/halleto za celotno pro- izvodno dobo, ki znaša v tem primeru sto deset let. To pomeni 6,4% proizvodne spo- sobnosti rastišča. Pri teh pogojih je sposob- nost rastišča količinsko izkoriščena le 93,6- odstotno. Na grafikonu št. 3 imamo primer z enako dolžino pomlad.itvene dobe, začetek pomla- jevanja pa je pri starosti sestoja osemdeset let. Skupna dolžina proizvodne dobe je sto let. Izgube prirastka starega sestoja v prvih dvajsetih letih pomlajevanja znašajo 128,70 m3, donos starega sestoja v drugi polovici pomladitvene dobe pa je 38.S m3 na ha. Skupna izguba v štiridesetih letih je 90.2 m3/ha oziroma -0,902 m3/ha med vso proizvodno dobo sto let. Relativna vsota tega je 6,7%, proizvodna sposobnost ra- stišča je torej izkoriščena le 93,4-odstotno. Na grafrkonu št. 4 je prikazan primer, ko začnemo pomlajevati šele v starosti sestoja sto let (proizvodna doba znaša v tem pri- Grafikon št. 2 Potek volumenskih prirastkov v sestoju. Proizvodna doba 110 let, pomladitvena doba je 40 let, pričetek pomlajevanja pri 90 letih. Pnras~ek m3tna/leto ::~. /' 14 ~. .. " ,___.- ·- ·-·")- ·- ·- · T ·- ·- ·- .:7· ,~,~.: ~~~""'' """'"' 10 i \ 1 .:: 1 matičnega sestaja . 1 ·~ j : j la-tekoči 1101Lmensl-·-·-'\-·-·- -i--·- -~: ... /-·-·- ·-·-3 10 i\ 1 'i 1 - tclmč> ""~•mki pcico•t•k ·~ ( .· .-·····// mat1Čnega sestaja la - tekoči volumenski prirastek novega sestoja -~ .· ... / 3 - proizvodna sposobno.<:t rastišča .. . ·K···· 1 1 •. ············ ''i ·--......_ i i . . . . . . . . . . i . ""-.J 70 80 10 20 30 40 50 60 let ::.t;;.rost dejanska starost o lO 20 30 let novega sest:Jja starost rn.~tičnega 90 100 110 120 let sestaja Zato priporoča, da v primeru dolgih pomla- ditvenih dob začnemo s pomlajevanjem že pred časom kulminacije povprečnega vred- nostnega prirastka. Če pa to zmanjšano proizvodnjo izrazimo z deležem proizvodne sposobnosti rastišča, vidimo, da je naj pri- memejši čas začetka pomlajevanja (pri dol- gih pomladitvenih dobah) ravno v času kulminacije povprečnega volumenskega prirastka. Pomik začetka pomlajevanja v višje starosti od tiste, pri kateri kulminira povprečni voh.unenski prirastek, pomeni tudi na.glo zmanjševanje lesne proizvodnje oziroma večje izgube zaradi pomladitvenih dob. 2. 2. 2. Dolžina pomladitve ne dobe glede na celotno vrednostno proizvodnjo Zakonitosti, ki srno jih ugotovili na modelih v prejšnjem podpoglavju, veljajo tudi v mo- delu, v katerem bi volumenske prirastke nadomestili z vrednostnimi prirastki in vred- nostno proizvodnjo. Le točka .kulminacije povprečnega vrednostnega prirastka na- stopi v višji starosti sestoja in krivulja gibanja tekočega vrednostnega prirastka je dru- -gačna kot v prejšnjih primerih V času pomlajevanja zmanjševanje tekočega vred- nostnega prirastka ni v sorazmerju z zmanj- ševanjem lesne zaloge. Pri pomlajevanju navadno pustimo do konca pomladitvene dobe najkakovostnejša drevesa, zato je v tem času vrednostni prirastek sestaja še vedno velik. Krivulja, ki poda~a gibanje tekočega vrednostnega prirastka v času pomlajevc..nja, je konveksna (pri volumen- skih prirastkih pa konkavna) in poteka nad krivuljo tekočega volumenskega prirastka. Zato so izgube v celotni vrednostni pro- izvodnji v matičnem sestoju zaradi pornladi- tvene dobe - izražene v odstotkih - manjše kot pa pri modelu s količinsko proizvodnjo. Te izgube so tem manjše, čim bolj kakovost- na so drevesa, ki jih pustimo kot zastor v času pomlajevanja. Pri vrednostni proizvodnji moramo upo- števati negovalni učinek matičnega sestaja na novonastajajoči sestoj. Zaradi negoval- nega učinka starega sestoja je kakovost mladja boljša, kot če bi se razvijalo na prostem - v skladu s tem je količina potreb- nih negovalnih del Mladje, ki. se razvija pod zastorom, potrebuje manj negovalnih del, to pa se potem zrcali v večji neto 'l!ednostni proizvodnji. Zato je v večini primerov, ko obravnavamo skupno vrednostno proizvod- njo matičnega in novonastajajočega sestoja, učinek pomladitvene dobe pozitiven - pozi- tivni učinki so večji od negativnih. Pri teh učinkih pomladitvene dobe ne smemo poza- btti tudi na povečane stroške pridobivanja lesa. Dolge pomladitvene dobe pomenijo Grafikon št. 4 Potek volumenskih prirastkov v sestoju. Proizvodna doba 120 let. pomJaditvena doba 40 let. pričetek pomlajevanja pri 120 letih. Prira5tek m31ha/leto ::~, /' l~ ~- .' 12 lO '-·-·-·-·-~·-·-.- ·-· -· -·- ·-r·./-·-·- 3 -~~ 1 r' 70 80 90 1 . : · 1 - tekoč 1 vol Ll:llensk i prira~~el< /1 l / l!'.at1Čl1ega segtoja 1 · 1 la- t"](oč i volur.ensld prirastek 1 ·~ 1 /i 1 '>-i··········· 1 ......... •• / ~· 1 1..········ ; --·"-..i 100 10 20 30 lO 20 100 110 120 130 140 novega se.stoja. 3 - proizvcdna spooobnoo t ra~tišča .star0.9t . let dejan3ka starost let nov~ 3e!ltoj;a starost matič.-.~ :;estoja let 119 dražje pridobivanje lesa; koncentracije lesa so manjše, sečnja in spravilo sta zahtevnejša, prehodnost je manjša. Ti povečani stroški pridobivanja zmanjšujejo vrednost neto proizvodnje. 2.2.3. Dolžina pomladitvene dobe glede na nelesne funkcije gozda Pri gospodarjenju z gozdovi stopajo v zadnjih desetletjih v ospredje nelesne funk- cije gozda. Njihov pomen je različen; pone- kod so celo pomembnejše kot proizvodnja lesa. Precejšnji del ukrepov, ki pospešujejo lesno funkcijo, pospešuje tudi nelesne fun- kcije gozda, vendar ne vse in ne v vseh gozdovih. Napačno je razmišljanje, da imamo s trajno visoko lesno proizvodnjo trajno zagotovljene tudi ostale učinke gozda. b = dolžina pomladitvene dobe Ab = vrednostna proizvodnja starega se- stoja v času pomladitvene dobe (tj. razlika med celotno vrednostno proizvodnjo na koncu pomladitvene dobe in celotno vred- nostno proizvodnjo pred začetkom pomlaje- vanja) Zato moramo dolžino pomladitvene dobe prilagoditi zahtevam po okoljetvornih in družbeno pogojenih funkcij gozda. To prila- gajanje poteka tako, da najprej ugotovimo primerno dolžino pomladitvene dobe glede na drevesne vrsto, rastišče in vrednostno proizvodnjo lesa, potem pa jo podaljšamo ali pa slaajšamo glede na poi!1embnost zahtev po družbeno pogojenih in okoljetvor- nih funkcijah določenega gozda. Kolikor do danes poznamo povezavo med zgradbo go- zda in izpolnjevanjem njegovih neproizvod- nih funkcij, moramo navadno podaljševati pomladitveno dobo. Pri določanju dolžine pomladitvene dobe, pri kateri upoštevamo celotni sistem gozdnogospodarskih ciljev, drevesno vrsto in rastišče, skušamo maksi- mirati naslednji izraz: Aneg = vrednost negovalnega učinka ma- tičnega sestoja na novonastajajoči sestoj (tj . razlika med vrednostjo negovalnih del v mladovju - do višine hciei• ki se razvija na prostem, in vrednostjo negovalnih del v mladovju, ki se razvija pod zastorom matič­ nega sestaja; k tej moramo prišteti še more- Grafikon št. 5 Potek volumenskih prirastkov v sestoju. Proizvodna doba 80 let, pomlad.itvena doba 40 let, pričetek pomlajevanja pri 60 letih. 120 Prirastek 20 m3/ha/leto :: \:-·-·- ,- - -·-·/~· ·-·- ·- ·- 3 12 j '\ ! :~: : 1 - tekoČ1 volU!llenskt prirastek rnaCičnega sestaja 10 · 1 :" • la- tekoči volunenski prirastek novega sestaja ~ \ ~ 3 - pro1zvodna sposobnost. rastišča. ~ ...• · : 1 .•.. ··· ·,! ~-,.JI~ L-......:6Lto-:.:;·~···_··_··~70~----18of----..90 ___ "-.Jl~OO-----.-----let s tarost .------.-------~----.---dejanska starost novega sestaja O 10 20 30 let 60 70 Bo 90 100 starost ITI3t. sestaja let bitno večjo vrednost večjo kakovost novona- stajajočega sestaja) 2 S = vrednost povečanih posrednih učinkov gozda zaradi pomladitvene dobe (tj. razlika med vrednostjo posrednih koristi pri sestoju s pomladitve no dobo in sestojem, ki ga umetno obnavljamo) ~ei === višina mladja na koncu pornladi- tvene dobe (starost b) h = višina mladja v starosti b, če bi se razvijalo na prostem Aa = bruto vrednostna proizvodnja se- stoja v starosti, ko kulrninira povprečni vred- nostni prirastek (zmanjšana za stroške pri- dobivanja) 2 D = bruto vrednost donosa iz redčenj (zmanjšana za stroške pridobivanja) a = starost sestoja, pri kateri kubninira povprečni vrednostni prirastek Ta izraz velja za določanje dolžine pomla- ditvene dobe, če začnemo s pomlajevanjem v starosti, ko kulminira povprečni vrednostni prirastek. če začnemo pomlajevati prej ali kasneje, moramo nadomestiti >>a-..t .;.( Ql ~ >{) =- 800 1 Kolesniki 1 700 Wheelec.l 1 tractors 1 1 600 1 1 1 1 soo ./-- ./ / 1 400 1 1 1 1 Zgibniki 300 1 Logginq ./ ~""', 1 skidde:_s./ 1 1 -· ...... --·-· 200- \ 1 / v / Goseničarji " Caterpillar 100.. ;1 / tractors / -----,/ 1966 Ql 70 72 74 76 78 80 82 84 Leto Year Diagram 1. Kljub prev1adovanju kolesnih traktor- jev ostajajo goseničarji s pribl. 100.000 m3 letnega učinka očitno nepogrešljiv nadomestek za spravilo lesa v specifičnih razmerah dela. Diagram l. Jn spite of the facl lhai wheeled tractors prevail, caterpillars, with a stagnalion of almosl 100 000 m3 of the annual effect, have ob- viously remained indispensable subst.ilute for wood skidding under speci/ic conditions. Traktor je bil namenjen le za vlačenje tesa, breme pa so ročno zbirali in ob cesti tudi sortirali (7, 6). Po skoraj tridesetletni adap- taciji je traktor danes širok 1,44 m in ima motor s 50 kW. Opremljen je še z naletno · in odrivno desko, s hidravličnim pettonskim vitlom, ima pa tudi zaščitno kabino. Name- njen je zbiranju sortimentov, vlačenju in rampanju, lahko pa opravi tudi manjša po- pravila zemeljskih del na gozdnih vlakah. Organizacijska oblika dela je 1 + l ali 1 + O. V tem času je bilo na njem opravljenih tudi precej ergonomskih izboljšav (6, lO). V letih uveljavljanja goseničarjev fiat, ki jih uporabljamo v gozdni proizvodnji v Slo- veniji, so se precej povečale njihove pov- prečne moči. Povečanje povprečnih moči goseničarjev in n)ihove učinke dela v raz- merju z močjo prikazujemo na diagrarnu 2. Povečano moč smo izračunali tako, da smo sešteti moči različnih tipov traktorjev in seštevek deWi z njihovim skupnim številom. 125 JO 26 1966 &9 70 72 74 Leto 'fe ar 120 -- ~~ 100 ~~ 60 40 Diagram 2. Povprečne moč1 goseničarjev za spra· vilo lesa v Sloveniji od leta 1966 naprej in učinki dela glede na povprečno moč traktorjev. Diagram 2. The average wood skldding caterpillar power values in Slovenia after 1966 and work effects in respecl of the average trador power. Obratno sorazmerni težnji povprečnih moči in povprečnih učinkov na enoto moči goseničarjev kažejo, da za spravilo lesa uporabljamo vedno močnejše stroje, hkrati pa je njihov učinek na enoto moči vedno manjši. V zadnjih letih se je ustalil med 50 in 60 m31kW na leto. Očiten padec učinka v letih 1972-1974 (skoraj za polovico) je posledica spremembe organizacijske oblike dela. To spremembo pa je nareko- vaJa tudi vse dražja delovna sila in njen vedno večji delež v vrednosti delovne ure. V tem času so iz organizacijske oblike dela I + 5 prešli na 1 + 1, kar pomeni, da breme v gozdu ni bilo več pripravljeno na sankalni plošči ali zbrano na kupu, za zbiranje sorti- mentov so začeli uporabljati sistem l>cho- ker« in odrivno desko za rampanje (6). V tabeli 2 prikazujemo še nekaj podatkov o spravilu z goseničarji v družbenem sek- torju gozdarstva Slovenije. Stagniranje števila traktorjev goseničarjev in njihovega skupnega učinka pri spravilu lesa je za teh dobrih dvajset let značilno. Ugotovimo le to, da so učinki v začetku osemdesetih let nekoliko višji kot konec sedemdesetih, če za leto 1986 prištejemo še povprečni učinek 10.500 m3 iz Lesne. V zadnjih letih tudi vedno več zasebnikov uporablja gosenične traktorje za spravilo lesa. Natančnih podatkov o njihovem številu in učinkih nimamo. V anketi o gozdni meha- nizaciji in storilnosti za leta 1986 v podatkih za območje GG Kranj naštejemo že 22 126 Tabela 2: Spravilo z goseničarji v družbe- nem sektorju gozdarstva Slovenije od leta 1966 do 1986 Table 2: Caterpillar skidding way in Slovene forest enterprises from 1966 until 1986 Leto število traktorjev Skupni učinek (kom.) (m3) Year Tractor number Total effect (piece) (m3) 1966 31 86.931 1968 29 91.277 1970 32 93.192 1972 28 91.130 1974 40 79.175 1976 35 81.825 1978 SI 84.341 1980 36 75.904 1982 43 94.512 1984 39 93.756 1986* 36 81.941 * Podatki brez Lesne iz Slovenj Gradca - ta je leta 1982 uporo.b~ala tri, leta 1984 pa štiri goseničarje s povprečnim skupnim učinkom 10.500 m3 letno. * The data given do not indude the Lesna Slovenj Gradec where lhree caterpillar traclors were used in 1982 and four in 1984 with the average total effect of 1 O SOO m3 per year. zasebnih goseničarjev z učinkom okoli 22.000 m3. Vedno več jih je tudi na območju GG Bled. Ob takih delovnih zmogljivostih bi bilo morda vredno razmišljati o bodočem razvoju organiziranega dela kooperantov v naših gozdovih ter o poenotenju meril (po- godbe, varnost pri delu, spravilno načrtova­ nje, nadzor opravljenega dela ter poškodb na tleh in sestoju itd.) na slovenski ravni. 3. SODOBNI TRAKTORJI GOSEN1ČARJI ZA SPRAV110 LESA Traktorji goseničarji so marsikje izgubili tekmo z adaptiranimi kolesniki in zgibnirni traktorji. Kljub temu so se v tem času tako razvili, da imajo danes povečane možnosti pri spravilu lesa na zahtevnih zemljiščih. Podobno kot pri kolesnih traktorjih je tudi ena iz med značilnosti razvoja goseničarjev velika pestrost. V skupini traktorjev z gose- nicami imamo danes velikane, ki so upo- rabni samo za spravilo lesa v nemogočih tropskih razmerah, poznamo pa tudi majhne goseničarje, narejene po vzoru motornih sani, nič kai večje od kolesnih monokultiva- torjev. Za ta prikaz smo razdelili gosenične trak- torje v tri skupine in sicer za : a. zbiranje (jekleni konjiči), b . zbiranje in vlačenje, c. nakladanje in vožnjo lesa. V nadaljevanju bomo podali osnovne zna- čilnosti teh skupin goseničnih traktorjev in opozorili na razlike v primerjavi s starejšimi tipi goseničarjev. V ta namen smo analizirali odvisnost mase (kg), specifične mase (kg/kW) in imagi- narne ploščinske mase (masa na enoto po- vršine, ki jo dobimo z zmnožkom med naj- večjo širino in dolžino traktorja - kg/m2) od moči traktorskega motorja (kW). Vir podat- kov so bile tehnične značilnosti traktorjev po navedbah proizvajalcev. V analizo smo vključili dvajset tipov goseničnih traktorjev, od tega dvanajst sodobnejših, osem pa po podatkih iz leta 1958. (Diagrami 3, 4 in 5.) Na diagramu 3 smo prikazali soodvisnost mase traktorja in moči motorja, kajti ta dva . kazalca zelo dobro opredeljujeta velikost stroja. Odvisnost je že na pogled zelo tesna. Z naraščanjem moči motorja je pojasnjeno kar 79 % variabilnosti mase traktorja (masa = 277 + 96. moč; n = 12; R 2 = 0.789), če izračunamo linearno regresije s podatki iz skupine 1 do 3. Če v račun vključimo tudi skupino starejših goseničarjev, nam izraču­ nana odvisnost pojasni že 83% variabilnosti mase traktorja (masa = 364 + 118. moč; N = 20; R 2 =0.831). Tem izračunom ni pripisovati prevelikega pomena, saj bi se rezultat najbrž spremenil, če bi v analizo vključili še druge traktorje. Vseeno pa lahko iz diagramov 3 do 5 povzamemo naslednje: - skoraj vsi sodobni goseničarji so bi- stveno lažji od prvih serij teh strojev, ki smo jih uporabljali v gozdarstvu, razlike v moči pa so zanemarljive. - Specifična masa sodobnih goseničarjev je bistveno manjša kot pri starejših trah..ior- jih. - Podobno je tudi imaginarna ploščinska masa bistveno manjša in se že približuje ali pa je celo manjša od mase v skupini adap- tiranih kolesnih in zgibnih traktorjev (12). - Manjša je specifična masa traktorjev prve skupine (traktorji za zbiranje lesa), vendar se od druge skupine ne razlikuje toliko kot pri masi in imaginami ploščinski masi v odvisnosti od moči motorja. Traktorji izpred tridesetih let so pravi okomeži in na vseh diagrarnih izrazito izstopajo. - Tretja skupina traktorjev (za nakladanje in vožnjo) potrebuje za premikanje precej manj moči od drugih, enako močnih strojev. To nam kaže razmeroma velika specifična masa traktorjev. - Ta skupina traktorjev ima razmeroma maj- hno imaginarna ploščinsko maso, kar po tej plati dokazuje, da so primerno konstruirani za prevoz lesa po zemljiščih z majhno nosil- nostjo tal, npr. močvirjih. Vse tri skupine sodobnih goseničarjev za spravilo lesa se razlikujejo med seboj tudi po morloloških značilnostih, vendar bomo opisali raje tiste razlike, ki izhajajo iz na- membnosti teh strojev (slika 1). V prvo skupino smo uvrstili male goseni- čarje traktorje, ki imajo gumijaste gosenice in moč motorja do približno lO kW. Za gozdno delo so opremljeni zelo preprosto. Tisti, ki les vlačijo, imajo oplen in majhen vitel z vlečno silo okrog 20 kN. Le nekoliko spremenjena oprema traktorja pa omogoča tudi prevažanje lesa. Traktor ima v ta namen lahek priklopnik in pripravo za ročno nakla- danje. Delavec največkrat hodi poleg stroja ali jezdi na njem. Traktorji seveda nimajo ka- bine in so dejansko le dodatna motorna pomoč gozdnemu delavcu. Podiranje, obde- lava in transport lesa potekajo hkrati, saj isti delavec opravi obe delovni fazi. Primerjava s konjem je posrečena, saj delavec upravlja stroj kot z uzdo prek nekakšne ročice, na kateri so komande. Ti stroji so narejeni za premik lažjih bre- men - drobnega lesa - po brezpotju, saj so široki le približno 1 m, zato smo jih opredeWi kot traktorje za zbiranje lesa. Seveda pa lahko v mnogih primerih enako opremljeni stroj opravi celotno fazo spravila lesa. V drugi skupini so goseničarji, ki so po moči in gozdarski opremi zelc podobni kolesnim traktorjem za spravilo lesa. Moč motorja je nad 20 kW, imajo prednjo odrivno in zadnjo naletno desko za vlačenje, varnost- no kabino in eno- ali dvobobenski vitel z vlečno silo 30 in več kN. Redki med njimi 127 Diagram 3 3000 O"t:J'I Fig ure 3 ~.:: 7000 cd+J 6000 ·n.C:: 1-10'1 Q·....j 4--' ru soo o .u.:t cd 1..4 l-t 4000 +JO .j.J cd u Ul cd 3000 lU 1-1 l:E-< 2000 1000 o 160 Diagram 4 ~~-~ Figure 4 ra~ o U) ......... +J~ 140 It! 0"1 u 3: E.:U·n U ~ ..-1 l-l·rl 100 4-l0'!-4.j.J ·rl +) •rl .c u~ u 01 (1) lil Q) ·ri 80 o. 1-t o. (1) U).j.JU13 60 40 co CX' lflll"\ 20 "'Q\ o MM .--i>, • 1 . 10 20 - • • -_. . 10 20 o o - ~· ~ lb ~ 1 • 30 40 50 60 Moč - Power o o ~o o o ~ o lb_ •• • 30 40 50 60 Moč - Power o 70 (kW) o 70 (kW) lU cd c c Diagram S Figure 5 ·rl o. • ....j p. P.=' 0..::::1 N :JO ::1 o ~ 1000 ~l-t .l>(.l-1 {/)~ U)l.:) 111 Ol ,:.! ~ Ul • o ~ 800 •rl 'O >O lil )1/1 o o ...-! 600 ...-! o.--. ra N 4J ,...., ..... NN cd e: 1-1 c: ......... fd 400 ." ro 1-1 0"1 c ~ ra.)w!ro · ....j p. ·rl o. c:;:~QJ Q,::J P.:J -,.{ ..,-1 ::::1 o ='o O'llll...-1 200 ~ H .:.! H Iti' Ul O.. U)(!) Cfl(.!) 1': Iti'~ Hf:;H • • • • o 10 imajo nekakšno polprikolico in preprosto nakladalno napravo, vendar les vedno vla- čijo po tleh. Opremljeni so torej tako, da opravijo podfazi zbiranja in vlačenja lesa. ~irina traktorjev je med l, 4 in l, 7 m, vsi pa 128 o o o o o o 1 o • u• 20 30 40 so 60 70 Moč - Power (kW) imajo težišče zelo niZko in so zato odlično prilagojeni delom pri večjih nagibih. Traktoni tretje skupine so grajeni posebej za prevoz po slabo nosilnih tleh. Imajo udobno kabino, iz katere delavec upravlja a Slika 1: a: primer traktorja iz prve, b : druge in c : tretje skupine. Piclure 1: a: an example of the t.raclor from the first, b: the second and c: lhe llu"rd group. tudi hidravlično nakladalno napravo. Les prevažajo na priklopniku, ki je prav tako na gosenicah. Največje hitrosti so seveda pre- cej višje od tistih, ki jih razvijajo traktorji, ki les vlačijo pretežno po tleh. Tako dosežejo traktorji prve skupine 4-7 km/h, traktorji druge skupine 10-15 km/h, traktorji zadnje skupine pa 20 km/h. Ergonomsko spadajo med boljše stroje, vendar je njihova uporab- nost omejena na terene, kjer z drugačnimi načini ne moremo do lesa in kjer je gradnja gostejšega cestnega omrežja predraga ali nemogoča. Za današnji razvoj goseničarjev pri spra- vilu lesa je značilna predvsem manjša spe- cifična masa stroja. S sodobnejšimi prenosi moči od motorja do gosenic ter s posebnimi izvedbami gosenic so dosegli tudi nekaj večje hitrosti ter zmanjšali okvare na prenosnem mehanizmu strojev. Posebnost v razvoju je skupina traktorjev za zb1ranje, ki jih lahko koristno uporabimo tudi za prevoz različnega materiala po brezpotju. Pri nas poznamo samo traktorje iz druge skupine. Opremili smo jih z varnostno kabi- no, dvobobenskim vitlom, zaščitno desko in desko za ram panje. Osnovni stroj smo dobro pnlagodili za delo v gozdu (slika 2), vendar takšen, kot je, ne dopušča več veliko mož- nosti za izbojšave in razvoj. Goseničnih traktorjev za prevoz najbrž ne· bomo nikoli uporabljali, saj nam naše se- stojne in terenske razmere tega ne dopušča­ jo. Traktorji iz prve skupine pa so zanimivi za zbiranje drobnega lesa pri redčenjih, kjer ne želimo imeti prevelike gostote vlak in kjer so terenske razmere za to seveda primerne. Njihova uporaba pa je vezana na uvajanje nove tehnologije in vsaj na začetku tudi na zahtevne delovne priprave, čemur pa sedanji čas ni posebej naklonjen. 4. SKLEP Traktorji goseničarji pomenijo začetek mehaniziranega spravila po tleh, vendar so prednosti drugih načinov zožile njihovo de- lovno območje. Vseeno pa ostaja v Sloveniji več predelov na najtežjih terenih, kjer je 129 Slika 2. Gosenični traktor tip BNT 665 C Picture 2: Caterpillar tractor type BNT 665 C spravilo z goseničarji namospodarnejše. Analiza uporabe teh traktorjev po letu 1960 kaže na njihovo stalno prisotnost pri rneha- niziranem spravilu s približno 100.000 m3 letno. Poleg tega kaže analiza tudi razvoj teh traktorjev od zelo skromno opremljenih in razmeroma šibkih FI.A T 411 do tehnološko in ergonomsko naprednejših BNT 665. Po- sebno zanimiva je vztrajna težnja naraščanja moči motorjev teh strojev. Sodobne traktorje goseničarje smo razde- lili na skupino traktorjev za zbiranje, za zbiranje in vlačenje ter za nakladanje in vožnjo lesa. Skupine so med seboj dobro ločene tako po velikosti kot po tehnološki opremi strojev. Od starejših tipov goseničar­ jev jih ločujejo predvsem manjša masa in specifična masa strojev ter sodobnejša konstrukcija in oprema. Čeprav so ti stroji hitrejši od nekdanjih, so najbolj uporabni na tistih terenih, kjer so pri spravilu lesa po- trebne velike vlečne sile pri majhnih hitro- stih, ter tam, kjer je za uporabnost stroja pomembna njegova sposobnost premaga- vanja posebnosti terena-naklona in slabo nosilne podlage. CATERPILLAR TRACTORS USED FOR WOOD SKIDDING Summary Caterpillar tractors represent the start of mec- hanized wood skldding on ground but due to therr numerous rusadvanlages, the working range of caterpillars bas d1mimsned in cornparison lo wheeled tractors and other skidding ways. In spite of this, there are still severa! parts of very difficull terrain in Slovenia where caterpillar skid- dmg way is the most economic one. The analysis of these tractor use after 1960 proves their constant presence in the mechanized skidding with about 90 000 m3 per year. The development of these 130 tractors, which started with the poorly equiped and relatively weak FIAT 41 l to the more advan- ced types BNT 665 as regards the technological and ergonGmical point of view, is also shown in the analysis. A constant trend in the increasing of motor power of these machines is especially interesting. Modern caterpillar tractors have been divided into the bunching, the bunching and hauling and the loading and transporting tractor groups. The _ size as weU as the technologic equipment of machines are a distinct criterion according to which the division among the groups has been done. They di.ffer from older caterpillar types especially due to smaller weight and me specific machine weight as well as because of a more modern construction and equipment. Steep slopes of the terrain, wayless ground and ground with poor ground carrying capacity have remained the area where caterpillar tractors are stili used. ln spite of the fact that these machines are faster than the types used in the past, they can be best used in the area of high tractlve power and small speed values. LITERATURA IN VIRl l. ANON: Tread-Laying Belts Propel New Ag Tractor, AgricuJtural Engineering, april 1987 2. ANON: Mehanizacija u šurnarstvu (priročnik), Poljoprivredno-šurnarska komora NRH, Zagreb, 1958 3. DANIELSEN, G. : The Variotrac Crawled Tractor, Norwegian forest Research Institute, Re- port on Forest Operations Research, 13, 1975 4. HEIK.A T., SIREN M.: Forwarcling of Timber on Soft Soils in Finland; Zbornik IUFRO div. 3, Ljubljana 1986 5. JACOBSEN, R.: Testing the Crabat 232 Craw- ler, Norwegian Forest Research Institute, Report on Forest O:Jerations Research, 17, 1978 6. KE]2AR, V.: Varnost pri delu na GG Kranj in nastanek adaptacije goseničarja fiat, seminar: Er- gonomsko oblikovanje dela v gozdarstvu, Jezer- sko, 1983 7. KELIH, l.: Dvokolni naslon za spravilo lesa s traktorjem goseničarjem. Gozdarski vestnik, Ljub- ljana, 1968, 2 B. KRIVEC. A, STANOJEVIC, : Traktorkolesnik aJi goseničar pri spravilu lesa, Gozdarski vestnik, Ljubljana, 1S65, l 9. KRIVEC, A.: Sodobni gozdarski traktorji kolesniki in primerjava njihove uporabnosti z dru- gimi, pri nas vpeljanimi spravilnimi sredstvi, Go- zdarski vestnik, Liubljana, 1968, 2 10. LIPOGLA VSEK M., KO~ IR B.: Ergonomske znač:Jlnosli traktorjev za spravilo lesa: Zbornik gozd. in les. 21, Ljubljana 1982 Il. REMIC, C. : Stanje mehanizacije\' izkorišča­ nju gozdov SR Slovenije koncem leta 1966, 68, . . . , 84, IGLG, Strokovna i.n znanstvena dela, Ljubljanja, 1967, 69, ... , 85 12. SEVER, S.: Jstraživanje nekih eksploatacij- skih parametara traktora kod privlačenja drva, dok.1or. disertacija, Zagreb, 1980 Oxf.: 233:(497.12) Pogozdovanje s pionirskimi drevesnimi vrstami na težavnih rastiščih erodiranega fliša Marjan Zupančič* Pri naših pogozdovanjih pogosto naletimo na težavnejša rastišča - navadno na suhih, vetru in soncu izpostavljenih tleh. Z običaj­ nim načinom saditve ter s sadikami pov- prečne kakovosti na takih rastiščih nimamo uspeha. Naš dolgoletru zgrešeni splošni raz- voj nas ne sili k ustreznemu upoštevanju kakovosti, kar se pozna tudi pri gozdnih sadikah in pogozdovanjih. Izboljšanje kako- vosti je naša velika neizrabljena možnost. Dober primer težavnega, suhega rastišča so erodirane goličave in slabo porasle po- vršine na flišu v Slovenskem Primorju. Pogo- zdovalne probleme na erodiranem flišu obravnava elaborat M. Zupančiča Proučitev tipov varstvenih ukrepov na ilišu, IGLG, Ljubljana 1987. V tem elaboratu najdemo - tudi seznam literature in obširnejše besedilo s prilogami, zato se bom tukaj omejil le na bistvene ugotovitve tega elaborata. Rastišče na flišni kamnirU kot primer težavnega rastišča Kot fliš označujemo kamnine, nastale v eo- censkem morju z mehanskim drobljenjem in usedanjem pod vplivom morskih tokov. Njihov sestav je zato precej različen : menja- joče se plasti peščenjakov, laporjev, lapora- stih glin, konglomeratov, apnenecev. Geo- morfologija flišne krajine se že na prvi pogled razlikuje od geomorfologije apnen- častega krasa. Flišni svet je mehko zaobljen, ima bujnejšo vegetacijsko odejo in tekočo površinsko vodo. Toda slabost fliša je nje- gova velika erodibilnost. Tla na flišu imajo slabo izražene in slabo obstojne talne agre- gate. Flišne kamnine v glavnem močno preperevajo in slabo prepuščajo vodo. Tako imamo na flišu zelo intenzivno in raznoliko vodno erozijo. * dr. M. z., dipl. inž. gozd .. lnšhtut za gozdno in lesno gospodarstvo, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU V Sloveniji imamo približno 100.000 ha površin na flišu, in sicer le v Slovenskem Primorju (Goriška brda, Vipavsko, Pivška kotlina, dolina Reke, Brkini, Šavnnska brda). Najbolj erodiran svet najdemo v najvišjem delu šavrinskih brd in še naprej na flišnem področju hrvaške Istre. Neugodnosti pod- nebja, ko: so močni poletni nalivi, dolgo- trajne suše, močna burja itn. še prispevajo k eroziji. Flišna tla, ki so lahko tudi zelo globoka in rodovitna, so na erodiranih po- vršinah močno skeletna, nerazvita, pogosto le preperina brez vskakega humusa. Poleg tega imamo pogosto opraviti s sumimi po- bočji, na katerih se tla poleg vsega še rušijo. Pri izboljšanju takih erodiranih tal ima pogo- zdovanje daleč največji pomen. Protierozij- ska gradbena dela, utrjevanje rušečih se pobočij z zatravljanjem ali s setvijo in sadi- tvijo grmovnega rastia (žuka) so le priprav- ljanje pogojev za pogozdovanje. Izbor d..revesnih vrst na težavnih rastiščih Če opazujemo naravno progresijo (napre- dovanje) gozda, moramo postati pozorni na t. i. pionirske drevesne vrste. To so vrste, ki jih odlikuje določena nezahtevnost glede ekoloških razmer rastišča, nagla mladostna rast in zato tudi krajša življenjska doba, močni in globoki koreninski sistemi, obilna semenitev in predvsem zelo široka ekološka amplituda. Klasične pionirske vrste evrop- skega gozda so breze, trepetlika, razne jelše, razne vrbe, poleg tega imamo še celo vrsto manj opazruh pionirskih vrst, npr. jere- bika, tennofilne listavce. Nekatere gozdno gospodarsko pomembnejše drevesne vrste imajo tudi vsaj delno pionirski značaj, npr. črni bor, rdeči bor, macesen, javor. Za pogozdovanje goličav so seveda najbolj pri- merne pionirske drevesne vrste. Pri pogozdovanju erodiranega fliša v Slo- 131 venskem Primorju so uporabne bogate izku- šnje pri pogozdovanju krasa. Pred dobrimi sto leti, ko se je v večji meri začelo pogozdo- vanje krasa. so bili takratni gozdarji v dilemi, ali pogozdovati z avtohtonimi listavci ali pa kakšno vnesena oziroma tujerodno pionir- sko vrsto. Kot vemo, se je uveljavil črni bor, ki vsaj na našem t. i. nizkem krasu gotovo ni avtohton. Črni bor še danes velja za nenadomestljivo pionirsko vrsto za pogo- zdovanje nizkega krasa, pa tudi erodiranih flišnih rastišč . V ožjem obalnem pasu ga lahko nadomesti alepski bor, v hladnejših višjih legah pa rdeči bor. Seveda naj bi vsi ti bori le pripravili tla za avtohtone vrste listavcev, ki so tudi manj ogrožene zaradi požara, kar je v primorju zelo pomembno. Na erodiranih flišnih površinah bi bilo smiselno ponoviti poskus nekdanjih pionir- jev pogozdovanja krasa - pogozdovanje z avtohtonimi listavci, in sicer z najbolj pionir- skimi med njimi. V poštev pridejo predvsem mali jesen (Fraxinus om us L.), gabrovec (Ostrya carpinifotia Scop.) in morda tudi laaški gaber (Carpinus orientalis Mill., sino- nim C. duinensis Scop. ). Te pioni.rske vrste listavcev, ki se odlikujejo tudi z zelo široko ekološko amplitudo, so glede rastišča zah- tevnejše od npr. črnega bora, in tako niso primerne za najrevnejša rastlišča. Njihove prednosti pa so: - lažje prenašajo neustaljenost tal, - bolje vežejo tla, - pri listopadnih vrstah nismo vezani predvsem na kratko pomladansko saditveno sezono, ampak lahko začnemo saditi že jeseni, - sestoji listavcev so manj gorljivi, - imajo zmožnost poganjanja iz panja, kar je na težavnih rastiščih še posebej po- membno. Kakovost sadik Za posebna rastišča potrebujemo tudi posebno kakovost sadik, ki ni samo dobra, ampak posebej dobra. K temu spada še slabno ravnanje s sadikami, skrbno in stro- kovno sajenje itn. Potrebujemo kakovost, kakršne naši zastareli in ohlapni standardi sploh ne predvidevajo. Starejši rod gozdar- jev, ki se je ukvarjal s pogozdovanjem golega la3Sa, je dobro vedel, kakšna mora biti kakovostna sadika (prim. Gozd. v., 1954, št. lO) . Slika 1: Pogost prizor na slovenskem primorskem flišu (foto: J. Grzin) 132 Pri oceni morfološke kakovosti sadik pa- zimo na naslednje: - sadika mora biti tršata, imeti mora raz- meroma kreyko in debelo debelc:e, - koreninski sistem mora biti dobro raz- vit, gosto razvejen, .kepast in tako pripraven za saditev: - iglice morajo biti zdrave zelene barve. Nič manj ni pomembna fiziološka kako- vost sadik, vendar te žal ne moremo preso- diti že na prvi pogled. Oblikuje se pri vzgoji v drevesnici. Zato naj navedem smernice za vzgojo v drevesnici: - Tla v drevesnici naj bodo optimalno negovana in tako dovolj obilno in predvsem uravnovešene preskrbljena s hranili in s humusom. Zaradi oblikovanja koreninskega sistema naj bodo tla rahla, grudičasta. - V drevesničarskih lehah nikakor ne sme biti gneče ali celo zapleveljenosti. - Sadike moramo vzgajati v ostrejših pod- nebnih razmerah, pa čeprav jih nekaj zaradi tega propade. Sadike morajo biti utrjene in nikakor ne »pomehkužene<< v preveč ugodnem podnebju ali celo z zalivanjem in zasenčeva­ ·njem. Za tak način vzgoje so najbolj pri- merne območne drevesnice blizu kraja po- gozdovanja. Kontejnerske sadike V nasprotju z navadnimi sadikami kontej- nerske saciike vzgajamo v tako imenovonih kontejner)ih oziroma nekakšnih lončkih. Pri saditvi vzamemo take sadike iz kontejnerja skupaj s taJno podlago, ki obdaja korenine in jih tako posadimo. Sadimo lahko tudi sadiko skupaj s kontejnerjem, če je ta iz lahko razgradljive snovi, ki ga korenine prerastejo (o različnih sistemih kontejnerjev Gozd. v., 1978, št. 3). Prednosti kontejnerske sadike so ~asne: sadiki močno olajšamo t. i. presaditveni šok, sadimo lahko vse leto, če tla niso presuha ali če niso zmrznjena. Kontejnerske sadike poznamo že dobrih dvajset let, posebej so se uveljavile v Ame- riki in Skandinaviji. Začetno navdušenje za- nje se je kasneje močno ohladilo. Danes imamo že več izkušenj in znanja in tako lahko uporabnost kontejnerskih sadik bolje presodimo. Med slabe strani kontejnerskih sadik spada predvsem velika nevarnost, da je prostornina kontejnerja za bujno rastočo sadiko premajhna. Posledica tega je grobo deformiranje koreninskega sistema. Kore- nine so grdo skrotovičene, se spiralasto navijajo ob steni kontejnerja itn. Deformira- nost primarnih korenin tudi desetletja po Slika 2: Naravni zasejanec črnega bora na robu erozijske rane Cfoto l Grzm) 133 presaditvi ne izgine, kar pomeni slabo zako- reninjenost, slabo stojnost in zato slabše uspevanje drevesa oziroma nasada. Novejše vrste kontejnerjev s svojo oblikovanostjo to nevarnost močno zmanjšujejo. Slaba stran kontejnerskih sadik je seveda tudi približno trikrat višja cena. Med prednosti kontejnerskih sadik spada tudi možnost vzgajanja v rastlinjakih na indu- strijski način, s tekočim trakom in avtomati- zacijo. Zaradi wnetno ustvarjenih ugodnih podnebnih pogojev v rastlinjaku je posebno pomembna prilagoditev .sadik na neugodne podnebne pogoje, ki jih čakajo pri presadit- vi. Kontejnerske sadike, kolikor jih dobimo pri nas, za pogozdovanje na težavnejših suhih rastiščih niso uporabne. Če so kontej- nerji veliki kot naprstnik in iz njih rastejo 15 ern visoke smreke ali bori. se to morda dobro obnese na močvirnih tleh v Skandina- viji, ne pa na kamnitih suhih tleh na jugu Evrope. Primerne vrste kontejnerskih sadik za naše razmere bo treba šele razviti. Pri tem bo treba upoštevati naslednje: - prostornina kontejnerja mora biti dovolj velika, npr. za dvoletno sejanko črnega bora najmanj 170 cm3; - talna podlaga v kontejnerju se v suši ne sme razsušiti in naj ne bo sestavljena predvsem iz šote; - izberemo vrsto kontejnerja, ki ne pov- zroča deformiranosti korenin; - klice oziroma sejanke v kontejnerjih ne smemo imeti predolgo v rastlinjaku, mo- ramo jih čim bolj prilagoditi na razmere na terenu. Predstavitvi slovenskega gozdarstva v tujih gozdarskih revijah Gozdarji po svetu poznajo slovensko go- zdarstvo predvsem iz lastnih obiskov pn nas. Zlasti zadnji kongres IUFRO je veliko prispeval tudi k poznavanju in afirmaciji našega gozdarstva. Letos pa sta dve gozdar- ski reviji v celoti posvetili eno svojo številko slovenskemu gozdarstvu. Revija News of Forest History, kl jo izda- jata IUFRO - skupina za gozdarsko zgodo- vino - in avstrijski zvezni gozdarski inštitut na Dunaju, je marčno številko posvetila zgodovini slovenskega gozdarstva. Dušan Mlinšek. Iztok Winkler, Boštjan Anka in Igor Smolej so v kratkih in jedrnatih prispevkih predstavili zgodovino gozdov in gozdarstva, mesto gozdarske zgodovine v visokošolskih študijskih programih, novejše raziskave o zgodovini gozda in gozdarstva, gozdarske razstave, zbirke in muzeje, strokovna sreča­ nja z zgodovinsko tematiko. Na koncu pa še celotno bibliografija del s področja zgodo- vine gozda in gozdarstva v obdobju 1980- 1986. Prispevki so napisani v nemščini, imajo 134 pa tudi povzetek v angleščini in francoščini. Nemški gozdarski časopis Allgemeine Forst Zeitschrift pa je v februarski številki predstav1l slovensko gozdarstvo. V sedem- najstih prispevkih so predstavljeni gozdna vegetacija (Robič), slovenska laajina (Po- gačnik), slovensko gozdarstvo danes (Re- mic), zgodovinski presek (Mlinšek), gozdar- sko šolstvo in raziskovalno delo (Hočevar), gozdarska zakonodaja (Nastran), gojenje gozdov (Mlinšek), zasebni gozdovi (Win- kler), gozd na slovenskem krasu (Gašper- šič), kranjsko-primorsko gozdarsko društvo iz obdobja 1875-1914 (Zupančič), umiranje gozdov (~olar), gozdovi na nekaterih značil­ nih rastiščih (Košir, Perko, Kordiš, Dolin- šek), divjad v slovenskih gozdo'Jih (ČOp in Adamič) ter lesna industrija Slovenije (Leb). Obe predstavitvi sta gotovo lep prispevek k boljšemu poznavanju slovenskih gozdov in gozdarstva med tujimi gozdarji. Iztok Winkler Oxf.: 903 Človek in gozd jutri - ali lahko preži vita ?* Borut Sočan** Generaciji, ki ji pripadam, rojeni v zgod- njih šestdesetih letih, se je spričo izjemnega tehnološkega napredka in skokovite indu- strijske rasti obetala bleščeča prihodnost v slogu »krasnega novega sveta«. Edini cilj tega obdobja je bil - proizvesti čim več in čim hitreje na kar najbolj mehaniziran način. Na težave, ki bi utegnile nastati z vedno večjim siromašenjem naravnega okolja, ve- čina sploh ni hotela pomisliti. V Sloveniji so bile ravno takrat opravljene raziskave, ki so pokazale, da je približno lO% jelk poškodovanih. Poškodovanost je bila hujša v treh močneje onesnaženih ob- močjih. Danes, ko končujem študij, je poško- dovanih že 90% jelk, morda še več, znake ogroženosti pa kažejo tudi druge drevesne vrste. Krog umiranja se širi kot ogromen · oblak smrti iz srednje Evrope navzven. Južni sosedje na Hrvaškem so opazili prve poškodbe nekoliko pozneje, vendar njihovi najlepši jelovi sestoji propadajo da- nes z nezmanjšano naglica. Lahko bi se upravičeno vprašal, kakšna je prihodnost našega poklica; bomo gozdarji samo še grobarji bolnih gozdov? Prepričan sem, da ima gozdarski poklic prihodnost in da bo gozdarstvo v prihodnje igralo bolj pomembno in odgovorno vlogo kot kdajkoli prej. Vendar bosta morala gozdarstvo samo in človeška družba v celoti spremeniti marsi- kaj, če hočemo zaščititi gozdove in tudi sami sebe. Gozd je predvsem izredno pomemben tvorni del naravnega okolja in ne le nekak- šna tovarna za proizvodnjo lesa, kot mar- sikdo misli. ))Razvit« - klimaksni gozdni ekosistem je sposoben z majhno količino energije na * Prispevek je bil podan na X.V. mednarodnem srečanju študentov gozdarstva, kl je bilo v aprilu 1987 v Mi.inchnu. * * B. S., študent gozdarstva, Biotehniška fakulte- ta, VTOZD za gozdarstvo, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU enoto biomase izjemno učinkovito vzdrže- vati veliko pestrost življenjskih oblik, lastno ravnovesje in odpornost proti različnim mot- njam. Ob poslabšanju razmer v okolju zaradi onesnaženja in ob človekovem nasilnem poseganju v naravo zaradi želje po kratko- ročnem dobičku odpove tudi tako popoln sistem. V okolju ima gozd neprecenljiv pomen zaradi: - uravnavanja količine vode, - zaščite pred erozijo, - zmanjšanja moči vetra in - celovitega vpliva na podnebne procese in dogajanja v okolju. Pomen in nenadomestljivo vlogo gozda v okolju nam lepo ponazarja kraški svet. Če primerjamo stanje pred pogozditvijo in po njej, vidimo, da na površinah, pokritih z gozdom, ni več erozije, znatno je zmanjšana moč vetra in tudi preskrba z vodo je boljša. Tako si lahko zamislimo Evropo brez gozdov. Večino plodne zemlje s hribovitih delov bi odnesli hudourniki, vode bi bilo enkrat preveč, drugič premalo, čez ogolele pustinje bi divjati močni vetrovi . .. Krajina bi bila povsem opustošena, sledila bi razpad in uničenje kmetijstva, na samem koncu pa popoln propad civilizacije. Da je tudi to mogoče, nas učijo številni primeri iz zgodo- vine. Ali je naš odnos do gozda pravilen? Naši predniki so gozd izrinili na območja, ki večinoma niso bila primerna za druge načme rabe prostora. Nad njegovo usodo so se zamislili šele, ko jim je v okolici mest in rudnikov zmanJkalo dragoce:1ega lesa. Drugačen odnos do gozda so imeli pred- vsem hribovski kmetje, ki so bili v vsakda- njem življenju odvisni od gozda Znano je na primer, da so se drevesu opravičili, preden so ga podrli. Posebej močna pa je navezanost na gozd pri nekaterih prirnitivnih ljudstvih. 135 Prof. Heyerdahl navaja, kako izjemno so pradavni Polinezijci spoštovali gozd. Pred podiranjem pragozdnega velikana so imeli pred njim svečan govor, v katerem so mu razložili, da bodo njegovo deblo >>hudobno« uporabili za izdelavo kanuja. In ti Polinezijci so kljub vsemu potovali čez ocean. Omeniti moramo tudi, da je gozdarstvo v Evropi razvilo svoj etični kodeks. To še zdaleč ni značilnost industrijskih tehnologij, posebej umazanih ne ! 2al se mi zdi, da je izjemno pozitivni gozdarski etični kodeks ponekod prekrit s prahom kratkoročnih ekonomskih interesov. V današnjih razmerah gozdu ne moremo pomagati z opravičevanjem in svečanimi 136 govori, ampak le s tem, da spremenimo svoj odnos do narave in priznamo pomen, ki ga imajo naravni ekosistemi za življenje na vsem planetu. Gozd je predvsem neprecenljiva vred- nota! Ekonomska korist gozda je majhna, komaj primerljiva z drugimi koristmi. Toda človek ima napako, da ceni samo vrednote, mer- ljive z denarjem. To je tudi razlog, da so današnji gozdovi daleč od svoje naravne samobitnosti. Močno so pohabljeni in tako niso sposobni kljubo- vati različnim vplivom. Mimogrede, ni go- zda, ki bi se bil sposoben upirati sedanjemu onesnaževanju. Tudi gozdarstvo samo se mora nehati :prenevedati. Moledovanje in tarnanje, da ;rozdovi propadajo, hkrati pa uporaba težke mehanizacije in neupoštevanje naravne zgradbe - vse to ne bo rešilo evropskih gozdov. Narava si vedno prizadeva ohraniti ravno- težje. Današnji gozdovi so izrinjeni, motena in spremenjena je njihova naravna struktura. Ali naj pričakujemo maščevanje narave - protiudarec našemu nasilnemu poseganju vanjo \? Gozdarstvo mora za boj proti propadanju gozdov razviti svojo strategijo iz dveh razlo- gov: - zaradi spremembe lastnega obnašanja, predvsem pa - zaradi razvoja predlogov, ki bodo vpli- vali na politične odločitve. Predvsem pa je pomembno, da gozdar- stvo stopi iz svojih okvirov in posveti vso pozornost sodelovanju z drugimi znanostmi. V Sloveniji je bil prvi tak korak že storjen. Leta 1985 je bila postavljena mreža bioindi- kacijskih raziskovalnih točk za ugotavljanje zdravstvenega stanja gozdov. Obenem se je začelo tudi sodelovanje z biologi. Njihove ugotovitve so pokazale, da se vzporedno z zunanjimi poškodbami rastlin pojavljajo tudi citogenetske poškodbe kro- mosomov oziroma genetskega materiala. Genetske poškodbe so se začele pojav- ljati tudi pri ljudeh in ži\·atih. To je še razlog več zu zdmžitev vseh vej znanosti pri reše- vanju problemov neslutenih razsežnosti. ki nastajajo zaradi onesnaževanja okolja. Samo znanost pa teh problemov ne more rešiti. Neizogibna je sprememba načina življenja, saj današnja energetsko potratna družba nima prihodnosti. Nasilno poseganje v naravo se je izkazalo za zgrešeno. Naša prihodnost je v prilagajanju naravi. To pa predvsAm zahteva razumevanje in poznavanje dogajanj in zakonitosti v njej ter usmerjanje razvoja v skladu z njimi. Tu mora pomembno vlogo odigrati »go- zdarska informacijska služba« oziroma stiki z javnostjo, ki so sedaj šibka točka gozdar- stva. Ljudje so utrujeni in naveličani od neprestanega »bombardiranja« s preštevil- nimi zastrašujočirni podatki. Učinki so zato lahko povsem nasprotni od naših pričako­ vanj, saj ponekod že poročajo, da so ljudje postali povsem otopeli in ravnodušni. Pri obveščanju moramo posebej poudariti kakovost vsebine in tako predstaviti gozd 137 kot vsestransko pomembnega tvor ca krajine z vsemi njegovimi pozitivnimi učinki ter izpostaviti pomen ohranitve gozda in drugih naravnih ekosistemov za človekov obstoj. Nedvomno pa je treba poudariti pogoje za to ohranitev. Naš cilj mora biti kakovost življenja v zdravem okolju, ne pa brezmejno kopičenje gmotnih dobrin! To zahteva spremembo načina življenja in mišljenja. Gozd lahko preživi brez člove- 138 ka, medtem ko človeštvo brez gozda ne more. Človek se mora spremeniti iz izkorišče­ valca in trniče val ca narave v njenega harmo- ničnega partnerja. Prvi korak na tej poti je zamenjava »antropocentričnega« obravna- vanja narave, v katerem se vse vrti olaog človeka in njegovih kratkoročnih interesov, z »naravocentričnirn«, v katerem se človek prilagaja naravi in njenim zakonitostim. Oxf.: 945.2 Postojnski mladi (bori) Marko Kmecl* V roke sem dobil Mlade bore. Prvo šte- vilko strokovnega in literarnega glasila učencev Gozdarskega šolskega centra v Postojni v šolskem letu 1987/88. 200 izvodov. Na 40 straneh. Sodelujejo učenci in profesorji. Razrnnoženo je na osebnem računalniku (PS). Glasilo strokovnega in eksistencialnega razmišljanja, naravoslovni eseji, literarnoso- cialne analize, politično in ekološko angaži- rane študije in agitke, ki izpričujejo globoko prizadetost piscev ob nerazumnih socialnih in politično-ekoloških konfliktih družbe in časa, sporočilno bogata, ponekod pat etična, kričeča, vendar vseskozi poštena. 2e kar tradicionalno praviJo je, da srednje šole izdajajo literarna glasila, v katerih pre- skušajo dijaki svoja prebujajoča, običajno domovinska in ljubezenska čustva po vzoru literarnih junakov iz učnih ur slovenskega jezika posnemalno sporočati, da bi presegli konvencionalnost šolske običajnosti, da bi sprožili prve naboje svoje intelektualne ust- varjalnosti. Kaže, da so srednješolska glasila še vedno najprimernejša oblika takšnega, marsikdaj sicer neurejenega sproščanja us- tvarjalnosti, ki pa ima v procesu oblikovanja intelektualne osebnosti izjemno pomembno vlogo. Zapisal sem - pravilo. Prenaglil sem se, kajti le slaba polovica srednjih šol v Sloveniji izdaja svoje glasilo; med tehniškimi smermi pa so šole s takšnimi glasili že kar izjema. Glasilo naših gozdarskih srednješolcev sestavljajo : politično-ekološki uvod (profe- sor), literamosoc1alne razprave(ice) o od- nosu človeka do okolja (učenci), leposlovje z vsebino emocionalnega ekološkega doživ- ljanja (učenci). strokovne razprave (učenci, profesorji), prevod (dijak), analiza naravo- slovnega dne - biologija vode, hidrodina- mika vodotoka, geografija -viri onesnaženja * M. K, dipl. inž. gozd .. oec., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Večna pot 2, 61000 Ljublja- na, YU (profesorji). V primerjavi s podobnimi glasili sloven- skih srednjih šol gre v Mladih borih za spontano sintezo strokovnega in emocional- nega spor::>čila, kar pravzaprav redko sre- čujemo tako v stroki (katerikoli) kot v lepo- slovju. Takšen pogled oziroma 12raz dijakov ter njihovih mentorjev ima podlago v dolgo- trajnem ustvarjalnem delu, s povsem spro- ščeno in odprto ter svobodno mislijo profe- sorja in dijaka (oba nastopata v reviji z ramo ob rami), s tradicijo, ki se ne meri samo s štirimi letniki učne dobe, temvec z delom, ki se prenaša iz generacije v generacijo, z vzgojnim delom na ekskurzijah, izletih, po- hodih, na strokovnih vajah - s tistim delom torej, ki je bilo tako zelo značilno za »stare gimnazije(<, s katerim so le-te dijakom dajale potrebno nazorsko širino. 40 strani kakovost- nega besedila ne more biti rezultat trenut- nega navdiha, temveč rezultat dela in razmi- šljanja v preteklosti in sedanjosti za prihod- nost. Kdo ne bi z navdušenjem sprejel identifi- kacije teh mladih ljudi, ki. šele ·vstopajo v življenje in v stroko, ljudi z najnaprednejšimi pohtičnirru in družbenimi preobraževalnimi idejami, kdo ne bi bil vesel njihovega popol- nega naravoslovnega angažiranja, kdo ne bi z gorecnostjo podpiral njihove strokovne privrženosti, ki je modrijanom starejših ge- neracij tako kritično primanjkuje . . . V vse- bini Iv1ladih borov začutiš materinsko skrb za materinščino, naravoslovno idejno narav- nanost razvoja mladega duha. Z;rrajena je na strogem in doslednem verovanju v znan- stveni dialektizem učnega in vzgojnega pro- cesa (teorijo, tezo in hipotezo dokazujejo s poskusi, meritvami, znanstveno analizo in sintezo, z aplikacijami itd.). Primere ne iščejo v Krupi, v Mežici. 2e ob prestopu šolskega praga kritično opazujejo, merijo in primerjajo. Pečat odraslosti dajejo reviji prevodi kakovostnih odlomkov iz tuje ekolo- ške literature in exlibrisi s temo gozda in varovanja okolja. Tudi grafika (revija je 139 natisnjena z osebnim racunalnikom) izpri- čuje modernost in zavzetost učencev m mentorjev za sodobna tehnična pomagala, ki daJejo prihodnjim tehnikom ali študentom posebno ceno. (Obvladovanje osebnih ra- čunalnikov v gozdarski strokovni operativi je za zdaj še vedno izjemen primer.) Žal pa revija Mladi bori Gozdarskega šolskega centra v Postojni z ničimer, razen z naslovom in kolofonom, ne dokazuje svo- jega gozdarskega porekla. V reviji ni niti gozda niti gozdarja. To bi lahko bila tudi revija zelenih, tudi ekologov. Nanjo bi bili lahko ponosni geografi in urbanisti, ki se rudi gredo poznavalce okolja. V reviji manjka tipično : propadanje gozdov, gojenje gozdov, in bodočega gozdarskega tehnika niti ne čutimo. Kosovelovi Bori, bori izginjajo v burjo pozabljen ja . .. ali jih res ni?! Pogre- šarno bore, gozdarstvo in predvsem gozdar- je. Sklepamo (potrjuje se nam), da reviji in okolju teh ljudi manjka gozdarstvo kot misel, kot irnič, kot delo. Lahko se odkrijemo kulturi, nazoru, po- znavanju splošnega in odkrivanju intelek- tualnega. Delo naših kolegov profesorjev splošnih in nekaterih posebnih predmetov ima kapitalne razsežnost in globino. Tega ne dokazujejo samo Mladi bori ... Gozdarstvo pa ostaja v tem srednješol- skem okolju mazohistični pastorek, ki še vedno ni premagal začetniškega samoljubja in ki nenehno išče botra, ki bi mu v pravil- nikih Centra predpisal vodilni status. Toda čemu? če ne brskamo po preteklosti, če pogle- damo samo današnje pogoje (pretekli pa niso bili slabši), je evidentno, da je imel G~C vedno primerne pogoje dela. Gozdna gospodarstva so z veliko mero naklonjenosti in zaupanja izpolnjevala svojo starševsko vlogo - njihov prispevek ni bil samo »Žepa- rac«. Učni načrti in predmetniki v gozdarskem usmerjenem izobraževanju (GŠC Postojna) veljajo za najnaprednejše in niso nasedli splošni evforiji usmerjenosti (kar se drugim že zdaj kaže kot napaka). V njih je splošno integrirano v strokovno do največje možne mere, kar zagotavlja tudi čistim strokovnim predmetom višjo intelektualno raven. In vendar gozdarski predmeti (gozdar- stvo) na GŠC mso mogli do povprečne 140 TROHNENjE LISTA ali FOTOSINTEZA SMRTI Kn. sem. krik in odmev. Krik divjine? Nisem ... sem le spev. Kaj si ti človek/ Kača za hrbtna ? Strel v temo? Košček veselja ali pesem, ki te pojo? List sem, Jd že zdavnaj sem rmtev, trohnim, trohnim v pozabo . .. A vesel sem, da vračam se tja, kjer moj dom je porušen, kjer gozda več ni, kjer voda ne leče in sonce ne žari. V temo, pozabo, nemir - spet priletel je ta - »Velild vampir«. !zpil mi oči je, kri je razbil, razdrobil me v prah je, mi Je roke pust.Jl. Ko pa veter zapiha in jaz se zbudim, da oči bi si zlepil in roke umiJ . . . ln videl bi: Da, list sem! Trohnim ... a se večkrat zbudim - da krenem v prihodnost, da zagledam sedanjost in da pomnil bi večno, da me človek je ubil. Roman Debevec, l. b sistemske in predmetne afirmacije, kar bi šoli zagotovilo skladnost in integralno kako- vostno raven, ki bi jo morala imeti. Ali je torej gozdcu.stvo storilo dovolj, če je prispevalo po načelu »da bi bil mir<<. Res, da je v pogojih samoupravno razdrobljene pristojnosti težko vplivati in uveljavljati si- stemske interese, ker se ti običajno križajo s ))hišnimi« - pa vendar. vedno imeli za najpomembnejšo ))postran- ske stvar«, vendar smo si raje zatiskati uho in še oko povrhu. Zaradi tega problemov na G~C nismo strokovno proučevali in tudi rešitve niso bile zadovoljive. Zato so mladi bori simptomatični! Toda ostanimo pri lepem in spodbudnem. GŠC Postojna je naša gozdarska (ne koga drugega!) hipoteka, naš greh, naša usoda, ki se ji ne moremo in tudi ne smemo odreči. Naša usoda zato, ker nas spremlja že vse od druge svetovne vojne dalje. Center smo Učenci v Postojni dobivajo želeno in po- trebno splošno intelektualno razgledanost - moramo jim zagotoviti, in to za vsc.ko ceno, da bodo dc-bili tudi strokovno razgledanost. Tem mnogim fantom in dekletom - mladim in malo manj mladim .. . vrag jih pocitraj, zares so dobri l Skupščina ZDIT gozdarstva in lesarstva Slovenije bo v četrtek, 23. junija 1988 v prostorih LESNINE, Ljubljana. Parmova 53. V petek, 24. junija 1988 ob 9. uri bo v veliki dvorani Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani sledilo posvetovanje ZDIT gozdarstva in lesarstva Slovenije IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH KOT STRATEŠKI DEJAVNIK POSPEŠEVANJA NAŠEGA DRUŽBENEGA IN TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA REFERATI: l. prof. Zoran Jelenc: 2. dr. Boštjan Anko · 3. dr. M1rko Tratnik: KOREFERATI: l. prof. Tone Slanc. 2. dr. Franc Gašperšič: 3. dr. DlJŠan Mlinšek: 4. Marija Sekirnik, dipl. inž. : S. Nenad Bartol, dipl. mz. · 6. Pavel Kumer, dipl. inž .. 7. Janez Kapun, dipl. soc.: IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH KOT STRl\ TESKI DEJAVNIK POSPEŠEVANJA NAŠEGA DRUZBENEGA IN TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA OBLIKE NEFORMALNEGA PODIPLOMSKEGA IZOBRAŽEVANJA V GOZDARSTVu PODIPLOMSKO IZOBRAŽEVAl\.JE LESARJEV PREDSTAVITEV PROGRAMOV IZPOPOLNJEVANJA lN USPOSABLJANJE V LESARSKEM SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU MOTIVI JN OVIRE ZA. UČINKOVITO PERM..ANENTNO IZOBRAŽEVANJE V GOZDARSTVU PR!PRAVNI~TVO INŽENIRJEV GOZDARSTVA ALl BOLJE DIPLOMIRAN IH INŽENIRJEV GOZDARSTVA PRIPRAVNIŠTVO V "LESNI" SLOVENJ GRADEC IZOBRAŽEVANJE V GOZDNEM GOSPODARSTVU MARIBOR DOPOLNILNO USPOSABL]ANJ3 GOZDARSKIH DELAVCEV V GOZDNEM GOSPODARSTVU CELJE IN BREŽICE PROBLEMA TIKA NA PODROCJU VZGO)E IN IZOBRAŽEVANJA Z VIDIKA :ZOBRAZEVANJA ODRASLIH 141 Oxf.: 832. 1 O Žaganje hlodovine iglavcev v lubju Dušan Dobnik* Na posvetovanju »Možnosti razvoja žagar- stva v Sloveniji« v Zemonu pri Vipavi, 16. maja lani, je bil tudi govor o centralnih mehaniziranih skladiščih (CMS), ki so po- stavljena ob samih žagarskih obratih. Kaj vse smo hoteli doseči s postavljanjem CMS pred žagarske obrate, je bilo že precej rečenega in napisanega; zato tega ne mislim v tem sestavku ponavljati, vendar se mi zdi, da še mnogi žagarji nimajo posluha za posta- vitev CMS. Ne mislim jih naštevati, še manj imenovati, tudi ne povedati, s kakšnimi količinami hlodovine iglavcev razpolagajo in jih še danes žagajo v lubju. Če se te količine gibljejo med lO ali 50 tisoč m3 letne kapacitete, bi bilo brezpogojno nujno strojno lupljenje hlodovine. V razvitejših deželah je spodnja meja lO 000 m3 hlodovine iglavcev, ko se že splača strojno lupljenje, pa četudi brez sortirnih boksov. Navedel bi samo primer, ki sem ga ne- davno imel priložnost videti v nekem kraju v Bosni: žagarski obrat tudi 45 000 m3 hlodo- vine iglavcev letno razžaga v lubju, ne zavedajoč se, kakšno škodo povzroča tak način predelave hlodovine. V takih primenh vsekakor ne more biti izgovora, da ni finan- čnih sredstev za investicijo CMS. Kako bistvenega pomena je žaganje hlo- dovine iglavcev brez lubja, oziroma kolikšno škodo povzročarno z žaganjem v lubju, naj povedo podatki, ki smo jih dobili pri prak- tičnem poizkusu žaganja obeh vrst hlodo- vine (primerjalno žaganje). Izbrali smo enako količino s približno enakim premerom in kvaliteto srnrekove hlodovine v lubju in brez lubja in vsako posebej razžagali tako, da smo posneli po- treben čas efektivnega žaganja za vsako vrsto hlodovine posebej. Napadli žagam les in obrezline smo zlagali ločeno z namenom, da ugotovimo tudi razliko v kvaliteti. Ugotovili smo tole: l. Poraba časa žaganja hlodovine v lubju je bila za 14 % večja kot pn žaganju brez lubJa. *D. D., dipl. inž. gozd., Tovarniška \8, 61370 Logatec 142 2. Kvaliteta desk je bila razred nižja za- radi grobega reza, visečih rezov in umaza- nije od skorje. 3. Obrezline v lubju imajo 50 % nižjo pro- dajno ceno, ker so zaradi lubja neuporabne za nadaljnjo predelavo v papirni industriji. 4. Žagini listi zaradi lubja s peskom in blatom hLtreje otopijo, kar povzroča več­ kratno brušenje ter večjo porabo žaginib listov kakor tudi brusnih plošč (potrošnega materiala). 5. Poraba delovnega časa in električne energije je bila večja zaradi prej navede- nega večkratnega brušenja žaginih listov. 6. ManLpulacija hlodovine v lubju na krlišču je težavnejša. 7. Izguba časa pri čiščenju transportnih naprav je večja zaradi zamašitve s skorjo (odpadnim lubjem) med transportno verigo in kori torE, kar pa povzroča izpad proizvod- nje od polnojarmeni.ka pa do sortirnice žaganega lesa. Če bi na koncu sešteli vse povečane stroške, ki nastanejo pri žaganju hlodovine v lubju, bi gotovo uvideli, kako pomembna je priprava hlodovine za žaganje. Če ne bi bilo tako, se tudi gozdarji in lesarji ne bi tako dobro (kot še nikoli) sporazumeli glede postavljanja CMS pri nas, da ne govorimo o sosednjih zahodnih deželah. Dovolj žalost- no je, da nekateri še vedno dvomijo, kako zelo gospodarno je žagati obeljeno hlodovi- na. K navedenim stroškom bi morali prišteti še izgubljeno vrednost lubja, ki ga dobimo pri lupljenju hlodovine in ki je danes zelo ugodno ovrednoteno. Ob vsem navedenem je res škoda, da v Sloveniji še vedno okrog 10% oblovine iglavcev razžagujemo v lubju. Naj na koncu omenim še podc.tek, nave- den v referatu inž. Štamparja, da predstavlja lupilni stroj le 8% od celotne investicije CMS. Potem pri manjših količinah lesa (10000 m3), pri katerih popolna sortirna linija še Dl potrebna, mehaniziran::> lupljenje lesa resnično ne bi smelo biti vprašanje sredstev. -- Oxf. : 832. lO Žaganje hlodovine iglavcev v lubju (Mnenje k članku Dušana Dobnika) Zdravko Turk* Članek Dušana DOBNIKA, dipl. inž., do- kazuje ekonomsko zgrešenost industrij- skega žaganja hlodov iglavcev v lubju. Na kratko našteva številne vrste in obseg ško- de, ki nastaja pri tem. To je ugotovil s poskusnirn primerjalnim žaganjem na žagar- skem obratu (ne navaja količine preizkuše- nih vzorcev). Članek inž. Dušana Dobnika obravnava izredno pomembno in sodobno vprašanje, ki mu gozdarstvo in lesarstvo doslej nista posvetila potrebne pozornosti. Kljub temu, da lahko že dolga leta opazujemo, kako v žagarskih obratih, v katerih nimajo naprav za mehanično lupljenje, sprejemajo in razža- gujejo hlodovina iglavcev v lubju. Nujno bl bilo treba zagotoviti primeren obseg tovrstnih raziskav, da bi dobili dovolj zanesljive izsledke. Te bi potem lahko upo- rabili za presojo gospodarnosti zdajšnjih in načrtovanih mehaniziranih skladišč lesa. v članku omenjenim vrstam škode je treba prišteti še škodo zaradi širjenja lesnih škodljivcev, ki napadajo les in znižujejo njegovo kakovost, kadar neobeljena oblo- vina iglavcev v poletnem času leži več mesecev, preden jo razžagajo, kar je pisec navedenega članka menda nehote prezrL Saj tudi pri strojnem lupljenju poznamo pravilo, po katerem je treba oblovino iglav- cev poleti olupiti najpozneje v enem mese- cu. Tam je to koristno tudi zato, ker je učinek strojnega lupljenja tem večji, čim bolj sveža sta oblovina oziroma lubje. žagar- ske hlade iglavcev je torej treba v vsakem primeru pravočasno olupiti (obeliti). Vpra- šanje je le, kako in kje. Oblovino lahko obelimo strojno a~ ročno. Strojno lupljenje je najbolje opraviti na žagarskem obratu, ročno pa praviloma v gozdu. Pri tem pa je zelo vprašljiva, toda odločilna gospodarnost lupljenja. CMS (centralno mehanizirana skladišče), ki poleg lupljenja omogoča še *Z. T., dipl. inž. gozd., prof. v p., Rožna dolina XVII/21, 61000 Ljubljana, YU druge vrste opravil - krojenje, merjenje in sortiranje- je najbolj priporočljive, če je le na voljo dovolj oblovine. CMS je namreč zelo velika naložba, ki zahteva za svojo ekonomičnost v naših razmerah veliko koli- čino lesa, najmanj 40 000 m3 ob1ovine, toliko več, kolikor debelejša je oblovina. Napačno je primerjati potrebno količino lesa za eko- nomičnost CMS pri nas s potrebno količino lesa v razvitih zahodnih deželah, kot izzveni iz navedenega članka. CMS z lO 000 m3 je namreč v Zahodni Nemčiji veliko bolj eko- nomično kot pri nas skladišče s 40 000 m3. To je razvidno iz diagramov ekonomičnosti glede na količino lesa v knjigi Mehanizirana obdelava oblovine iglavcev in njena ekono- mičnost (Inštitut GLG, Ljubljana 1974, na str. IlO naše razmere, na str. 120 razmere v Zahodni Nemčiji). V isti knjigi so navedeni tudi vzroki za to. Danes je navedeno raz- merje še slabše. Za majhno količino lesa je smotrno skladišče lesa s prilagojeno meha- nizacijo samo za lupljenje. Pri tem je treba razmisliti, če ne bi bila primernejša pre- mična strojna lupilna priprava. Možne reši- tve so nakazane v članku Vpliv koncentra- cije lesa na ekonomičnost strojne obdelave oblovine iglavcev s posebnim ozirom na lupljenje v Lesu št. 7-8/1983 in Gozdarskem vestniku št. 111984. V strokovnih krogih je bilo že večkrat poudarjeno, da bi si morali prizadevati za koncentracijo žagarskih obra- tov, ld bi zagotavljala tudi koncentracijo hlodovine v količinah vsaj okrog 50 000 do 100 000 m3, kar pa je pri nas zaradi območ­ nih interesov pogosto težko izvedljivo. Na Finskem se jim je na primer posrečilo zbrati celo 700 000 m3 hlodovine. Naj bo še tako zaželeno, ::la tudi manjši žagarski obrati poiščejo primerno rešitev za strojno luplje- nje, pa to dodatno slabi omenjeno, zaželeno koncentracijo žagarskih obratov. Marsikje je še vedno najprimerneje hlade beliti ročno, in sicer že v gozdu, pa čeprav to ni všeč razvajenemu načinu razmišljanja, 143 ki lahkomiselno zapostavlja gospodarnost. Zlasti velja to za zasebne kmečke gozdove, kjer lahko lastniki pogosto lupijo v soku, kar je najlažje in najcenejše. Olupljeno oblovino tudi laže spravljamo oziroma vlačimo. Ročno lupljenje se tem bolj obrestuje, čim debe- lejša je hlodovina, ker učinek lupljenja, izražen s kubičnimi metri lesa, raste z de be- lino hlodovine. Lubje, ki ostane v gozdu, pa je dobrodošlo gnojivo. Razmislimo na koncu tudi o tem, da v gozdarsko in tehnično razviti Zahodni Nem- čiji ob boyali izbiri strojev in sredstev za vsakovrstne tehnologije uporabljajo za lup- ljenje oblovine iglavcev tudi premične lu- pilne strojne priprave oziroma cenejše, pri- lagojene rešitve, če so gospodarnejše od Oxf. : 362.7 CMS. K temu jih vodi gospodarnost, ki ji povsod posvečajo osrednjo pozornost Zato pa tudi gospodarsko napredujejo. Mi pa se še naprej vederno negospodarno ter za- pravljamo denar, tudi z žaganjem hlodov v lubju, kar je škodljivo v mnogih pogledih, predvsem pa s takšnim žaganjem zmanjšu- jemo kakovost in VYednost dragocenega lesa. Čas je že, da uvidimo, da ne gre brez- glavo ali brez ekonomskega izračuna graditi mehanizirana skladišča za nezadostne koli- čine lesc. le zaradi varljivega prestižnega vtisa ali posnemanja drugih zaletelov in tako po nepotrebnem dvigati proizvodne stro- ške, ki lahko večkrat presežejo ceno pre- prostega ročnega lupljenja. Šestdeset let tehnološkega razvoja motorne verižne žage in podjetja STIHL Lojze Žgajnar* Že dobrega četrt stoletja je motorna žaga tudi pri nas strojno orodje, brez katerega si ne moremo več zamišljati gospodarjenja z gozdom. Vse bolj nepogrešljiv pripomoček je postala tudi na različnih drugih področjih, skorajda povsod tam, kjer smo nekdaj upo- rabljali ročno žago oziroma sekiro. Med vse številnejšimi proizvajalci motor- nih žag, ki se danes pojavlJajo na svetovnih trgih, je zahodnonemško podjetje STIHL vseskozi med vodilnimi. Lani je to podjetje praznovalo pomemben jubilej- šestdeset- letnico obstoja. Njeni proizvodi so tudi pri nas močno uveljavljeni in cenjeni, saj je bilo npr. leta 1984 od skupaj 62 000 motornih žag v Sloveniji kar 23 500, ~· 38 odstotkov znamke STIHL. Ker je današnja stopnja tehnične in ergonomske izpopolnjenosti mo- tornih žag sploh tesno povezana rudi z * L. Ž., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Večna pol 2, 61000 Ljubljana, YU 144 razvojem te znamke, menim, da ni odveč, če ob tej obletnici namenimo nekaj pozorno- sti razvoju tega podjetja. Predvsem pa si s kratko kronologijo nekoliko osvežimo tehno- loški razvoj tega, danes nepogrešljivega in nenadomestljivega pripomočka. Kronika podjetja STIHL se začenja leta 1926, ko je inž. Andreas Stihl skupaj s sodelavcem začel proizvodnjo verižnih žag v skromni delavnici. Že LStega leta se je pojavila na tržišču njuna prva verižna žaga na električni pogon. Žaga se je hitro razširila in uveljavila po skladiš~ih hlodovine in ža- garskih obratih, povsod tam, kjer so imeli možnosti priključitve na elektriko. že v naslednjem letu (1927) je prišla 12 njegove delavnice prva Stih lova verižna žaga na bencinski pogon. Kljub za današnje pojmovanje izjemno veliki specifični masi 10,4 kg/kW (masa žage 46 kg, moč motorja 4,4 kW)- specifična masa sodobne motorne žage je v povprečju pod 2 kg/kW - je bil to zelo pomemben konstrukcijski napredek, saj je bil to prvi bencinski stroj, ki ga je bilo mogoče uporabiti pri podiranju drevja v gozdu. Pomemben mejnik v razvoju žag STIHL je bilo leto 1931. Takrat je namreč delavnica STIHL izdelala motorno žago, ki je imela pn masi 47,5 kg že moč 6,47 kW. Že v naslednjem letu se pojavi pomembna novost - prvo samodejno mazanje verige. Serijska proizvodnja motornih žag, ki jih je lahko uporabljal le en delavec, se je začela leta 1950. Glavna slabost teh žag sta bila še vedno velika masa in seveda menjal- nik za vključevanje in izključevanje pogona verige. Tudi o ropotu in tresljajih še niso veliko razmišljali. Prva, za tedanje čase res lahka motorna žaga, se je pojavila na tržišču leta 1954. To je bila žaga STIHL BLK, z maso 14 kg in močJo 3,3 kW. Tudi ta je še imela menjalnik. Zelo pomemben mejnik v tehnološkem razvoju motornih žag je iznajdba centrifu- galne sklopke. Ta je leta 1959 omogočila izdelavo tudi pri nas dobro poznane vrste žage Contra, ki je imela le še 12 kg, moč ·4,6 kW in membranski uplinjač. Smo v obdobju, ko se motorna žaga zače­ nja močneje uveljavljati tudi v Sloveniji. V začetku šestdesetih let je bilo v gozdni proizvodnji že tisoč motornih žag. Prevlado- vale so JOBU- Tiger (650 kosov), Stihlovih žag Contra je bilo 233 - 24 odstotkov vseh žag. Na podlagi nekajletnih izkušenj je v tem času močno prevladovalo mnenje, da je žaga STil-IL - Contra med najuporabnej- šLmi. Prve domače obsežnejše znanstveno strokovne ugotovitve po laboratorijskem in pra:k-iičnem preverjanju več znamk in vrst motornih žag pa so takšno mnenje prej ovrgle kot potrdile. To dokazuje tudi nasled- nja pregledmca nekaterih najpooernbnej- ših izsledkov raziskav: Iz preglednice je razvidno, da so bile vibracije naJvečja pomanjkljivost žage STIHL. Prve ugotovitve o težkih p:::>sledicah vibracij za zdravje delavcev so pogojevale uvedbo pr:::>tivibracijskega sistema pri žagi STIHL leta 1965. Leta 1971 postane podjetje STIHL največji izdelovalec motornih žag na svetu. V naslednjih sedemdesetih letih je podje- tje STIHL postavilo tovarne v Braziliji, ZDA in Avstraliji. Tedaj je tudi med motornimi žagami v Sloveniji delež Stihlovih žag nara- stel celo na 60 %. Takšna je kratka zgodovina tovarne STIHL in tehnološki razvoj motornih žag. V šestdesetih letih se je i.z slaomne delavnice z dvema delavcema razvila v najsodobnejše podjetje, ki posluje po vsem svetu ima prek 5000 zaposlenih, njene proizvode pa proda- jajo v 130 državah. Tudi v Sloveniji so bili proizvodi podjetja STIHL vseskozi zelo po- membni in cenjeni, še posebej v letih 1972 do 1982. Slika 1: Dvoročna motorna žaga- model iz začetka 60 Jet dolge razvojne poti motornih žag Preglednica l: Razvrstitev nekaterih motornih žag na podlagi najpomembnejših ergonom- skih, tehničnih in ekonomskih kazalcev po raziskavah iz leta 1965 (vir: S) znamka -vrsta ropot vibracija poraba goriva učinkov1tost splošna motorne žage in maziva usposobljenost STIHL- Contra l-2 5 3 3 4--5 JOBU-Tiger l-2 3 4 6 4--S Partner R 12 3 2 ) 2 1-2 DolmarCC 4 4 5 1 1-2 McCulloch 1-71 s 1 2 4 3 Razlaga k preglednici: l - najboljša lastnost. 5 - najslabša . 145 Delež motornih verižnih žag znamke STIHL v skupnem številu uporabljanih žag v Sloveniji v obdobju 1962--1982 št. mot. Žag vooo 70 50 50 40 20 10 1962 65 72 74 78 Podjetju STIHL lahko izrečerno priznanje za dosedanje pionirsko delo pri razvoju motorne žage, danes nepogrešljivega orod- STALIŠČA IN ODMEVI BO Legendo: ~ delež žog STIHL 82 84 le1o ja gozdarjev, in mu ob lepem jubileju zaže- limo tudi v prihodnje veliko razvojnih in poslovnih uspehov. Raba spoznanj o rastiščih Nisem mogel ugotoviti, kaj bolj skrbi Arneja Kozino: - raba spoznanj o rastišču v ne posvečene namene - za potrebe pridobivanja gozdnih sortimentov in celo za panožno sporazume- vanje, - šibke strokovne predpostavke oziroma neskromni zaključki in povzetki o uporabno- sti rastišča kot kazalca potrebnega časa za sečnjo in obdelavo drevja, - razlike med tem, kaj si o medsebojnih vplivih, vzrokih in posledicah dejavnikov in ukrepov na rastišču oziroma znotraj rastlin- ske združbe predstavlja A. Kozina, in tem, kaj je ugotovljeno z raznimi raziskavami, tudi mojo, - stanje naših gozdov, raziskovanje rastiš- čnih zakonitosti, nizek izkoristek rastiščnega potenciala in še kaj ter resnost in treznost presoje. 146 Vsekakor ga je moj prispevek v lanski deveti številki Gozdarskega vestnika tako vznemiril, da se je hitro odločil povedati (KOZINA, 1988) naši strokovni javnosti, kaj on misli o vsem navedenem. S tem prispevkom se oglašam iz dveh razlogov. Prvi razlog leži v naslednjem: Leta 1984 so v Sloveniji sprejeli samou- pravni sporazum o skupnih izhodiščih in osnovah za usmerjanje pri razporejanju do- hodka, čistega dohodka in delit\.1. sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. V normativih, ki so sestavni del samouprav- nega sporazuma, se je pojavila rastlinska združba kot eden od kazalcev (meril) po- trebnega časa za sečnjo in izdelavo drevja. Takrat se je tudi začelo razpravljati o pri- mernosti rabe rastlinske združbe v te name- ne, ki traja še danes. O tej tematiki sem nameraval že večkrat plSati. Ker članek (REBULA, 1987). ki je spodbudi! k pisanju A. Kozino, niti ni imel namena širše obrav- navati to tematiko, naj to storim na tem mestu. Pojasniti želim predvsem: l. namen in uporabnost normativov, 2. uporabnost rastlinske združbe v te na- mene in težave s tem v zvezi, 3. možnosti rabe normativov za sečnjo m spravilo brez upoštevanja rastlinskih združb. Določili so me za sestavljalca t.i. republi- ških normativov za pridobivanje sortimen- tov. Nalogo sem razumel tako, da naj bi sestavil normative, ki bi bili enako »težki« (trdi, visoki) za vsa gozdna gospodarstva. Zagotavljali naj bi »približno enak zaslužek za enaka opravila« v vsem gozdarstvu Slove- nije, ob predpostavki, da imajo delavci (sekači, traktoristi, vozniki itd.) enake urne postavke. Takih normativov, ki bi bili še dovolj pregledni, podrobni, natančni in da bi bili še vsem pogodu, Rebula ni mogel sestaviti (in bi jih tudi sedaj ne mogel) . Mislim, da bi jih tudi nihče drug ne mogeL To sem že tedaj povedal vsem pnzadeti.rn ·in tudi napisal (REBULA, 1985). Pač pa sem lahko sestavil okvirne normative. Ti so zago- tavljali dosego cilja (enako težo - enak zaslužek). Podrobnost, natančnost, pregled- nost, uporabnost in končno tudi všečnost pa naj bi z dopolnitvami, prilagoditvami, vgra- jevanjem svojih vhodov, upoštevanjem prejšnjih načinov dela in navad ipd. zagotav- ljali (dosegli) v okviru posameznega gozd- nega gospodarstva. Uporabnike takih okvirnih normativov je bilo nujno seznaniti, kje jih lahko rabijo. Pri normativlh za sečnjo smo naredili tako, da smo povedali, od kod izhajajo oziroma v kakšnih okoliščinah so bili ugotovljeni. To smo storili na dva načina: a) z navedbo rasUinske združbe, b) z opisom delovnih okoliščin : velikost in sestava krošnje, suhe veje, čisto deblo, kamnitost, strmina, tarifa ipd. Kolega J. Mu- šič, dipl. inž., je ta opis domiselno strnil v nazorno sli čico (karikature) za vsako rastiš- če. Tako je bila ponujena (omogočena) raba okvi.rnih normativov brez upoštevanja rastlinskih združb. Uporabniki - strokovnjaki posameznega gozdnega gospodarstva - naj bi presodili, kateri načm je za njih primernejši in te9a tudi upora:Oili. Obravnavanje vseh težav, ki so nastale pri rabi t. i. republiških normntivov, presega okvir tega članka. Nekaj o tem, z drugega področja, sem že pisal (REBULA, 1985). Tu bi se omeJil le na težave okoli rabe rastlin- ske združbe kot kazalca normativov. Očitke o pomanjkljivosti rastlinske združ- kot kazalca. potrebnega časa za sečnjo in obdelavo drevesa, ki sem jih slišal od kole- gov, bi lahko strnil v naslednje: - veliko gozdov v Sloveniji še ni fitoceno- loško kartiranih, - kartiranje ni dovolj podrobno, - poimenovanje združb ni enomo, - združbe niso več naravne sestave. Se- stoji v naših gozdovih so znatno spremenje- ni. Gornje ugotovitve gotovo otežkočajo ali celo onemogočajo rabo rastlinske združbe kot kazalca časa, potrebnega za sečnjo in izdelavo. V bistvu pa ne oporekajo pravilno- sti (ustrez:1osti. smotrnosti) rabe združbe v te namene. Predpogoj je vseka~or, da je združba dovolj podrobno določena in jo poznamo. O namenu in uporabnost1 okvirnih norma- tivov ter o pogojih za njihovo uspešno upo- rabo pri posameznem gozdnem gospodar- stvu, na konkretnem sečišču, tako kot sem to razumel jaz, sestavljalec nonnativov, sem že pisal. Razlagalci normativov so namen nonnatlvov razumeli drugače. Okvirne nor- mative so razglasili za »republiške«. Razla- gali so, da so taki normativi že kar uporabni za neposredno rabo. Odločiti se je treba le za določene nize normativov in opredeliti, kje te rabiti. V takih okoliščinah so se pri gozdnih gospodarstvih odločali, tako kot je običajno, okoliščinam ustrezno in racionalno, upošte- vaje razpoložljive infonnacije. Sodbo o tem, zakaj »na žalost tudi že v prakso 0) neusmi- ljeno procfua nadvse neverjetna teza: čas, ki ga porabi gozdni delavec za izdelavo gozdnega sortirnenta. je odvisen od rastišča oziroma rastlinske združbe (celo subasocia- ci je!), v kateri je zraslo drevo« ... (KOZINA, 1988) prepuščam bralcu. Prav gotovo se navedeno ne dogaja zato, ker bi hoteli kolegi delati narobe, tudi zato ne, ker so toliko nespametni, da bi kar verjeli Rebuli 147 in tudi zato ne, ker bi bili tako leni in neiznajdljivi (moderno: neiventivni), da ne bi našli boljše rešitve. Zakaj torej? Drugi razlog, zaradi katerega sem se odločil napisati ta prispevek, je naslednji: moram zagovarjati, ubraniti svoje trditve. Tudi podkrepiti domneve, ki zadevajo moje področje dela. Ne morem in ne nameravam pa oporekati in zavračati sumov, domnev, trditev ipd., ki se nanašajo na zadeve izven mojega področja dela. Oglasiti se moram končno tudl zato, ker mi je že nekaj kolegov, ki sicer nimajo nič opraviti z izdelovalnimi časi, poznajo pa gozd in gozdarstvo, vprašalo, kaj imava midva (Kozina in jaz) med seboj. Tu bi takoj odgovoril, da nimava nič ali pa ravno toliko, kot ima A. Kozina z vsemi drugimi, ki se jih tičejo trditve v njegovem prispevku. Človek si neprestano prizadeva vse raz- vrstiti v ustrezne predalčke (razrede, skupi- ne, grupe, stratume ipd.). Za vsak predalček ugotovi skupne lastnosti, značilnosti predal- čka, in vsebino predalčka opiše. Prav nič drugače ni z rastlinskimi združ- bami v gozdu. Tudi tu gre za razvrščanje gozdov v ustrezne predalčke. V kakovosti razvrščanja se kaže uporabnost klasifikacij- skega sistema. Čim bolj (tudi vsestransko) je klasifikacijski sistem uporaben, tem več je vreden. Zato je raba gozdne klasifikacije po rastlinskih združbah za potrebe napove- dovanja potrebnih časov za sečnjo in obde- lavo drevja v bistvu njeno priznanje. Da rastlinska združba kaže med drugim tudi razlike v rasti drevesa (in s tem tud1 razne njegove dimenzije), nisem od.lail jaz. To sem le ponovno prikazal v svojem pri- spevku. Mislil sem, da je to jasno vsakemu gozdarskemu inženirju. V >)neslaomnih za- ključkih in povzetkih« sem skromno zapisal. da razlike v časih, potrebnih za sečnjo in izdelavo, nastajajo prav zaradi različnih »di- menzij« posameznih delov drevesa. Še bolj skromno sem priznal, da z razliko v delež1h časa, potrebnega za kleščenje, ne moremo pojasniti razlik v potrebnem času za sečnjo in izdelavo. Koliko torej rastlinska združba vpliva na potrebne čase za sečnjo in obdelavo dre- ves? Vsekakor gre tu za posreden vpliv. V okviru rastlinske združbe je variabilnost 148 ))dimenzij dreves« manjša kot v vsem gozdu. Zato je združba nekak stratum, ki je podan z opisom in značilnostmi združbe, predstav- lja pa ga kar ime združbe. Da je tovrstno stratificiranje (biološko) za potrebe napove- dovanja potrebnega časa za sečnjo in izde- lavo primernejše od tehnološkega stratifici- ranja, je za območje GG Postojna dokazano (REBULA, 1983). To ni več domneva. Dom- neva pa je, da ta ugotovitev velja tudi drugod. Neumno bi bilo trditi, da je rastlinska združba idealen stra tum. Ima veliko powanj- kljivosti, ki smo jih nekaj že omenili. Nadalj- nje pomanjkljivosti so neizrazite meje, dolgi prehodi iz ene rastlinske združbe v drugo in nepoznavanje združb. Toda podobne po- manjkljivosti so tudi pri vseh drugih načinih stratificiranja, le da so lahko bolj subjektivni in zato manj točni. Končno pa bo o tem razsodila bodočnost. Počakajmo! Kako si predstavljam bodočnost na tem področju? Mislim, da bo sestavljanje raznih normativov dela za potrebe ugotavljanja zaslužka delavcev vse manj potrebno in vse bol) nesmiselno. Pač pa utegne narasti po- membnost tovrstnih normativov za potrebe organizacije (priprave, vodenja) dela. V tem primeru bodo gozdna gospodarstva za svoje potrebe izdelala točne normative za sečnjo in izdelavo. Gotovo ti ne bodo izde- lani za vsako združbo ali celo podzdružbo. Izdelani bodo v glavnem za skupine združb s podobnimi značilnostmi glede »dimenzij dreves«, ki vplivajo na delo. Lahko pa bodo celo ločeni za facies (npr. srnrekova kultura na jelovem bukovju s torilnico), če bodo to ugotovili za potrebno. Kako jih bodo krstili, ni pomembno. Pomembno je, da bodo nor- mativi boljši od sedanjih. Pravijo, da je kritika prvi korak in gonilo napredka. Napredek najbrž pptrebujemo. Lepo pa bi bilo, če kritiki ne bi ostali le pri prvem koraku. Zaključil bom z naslednjo mislijo: Jean Gabin je menda v svojih zrelih letih rad prepeval: )>Ko sem bil mlad, sem vedel vse. . . zdaj vem le to, da nikoli ne bom vedel ničesar.« Edvard Rebula (Pnspevek se nanaša na članek KOZINA, A., 1988: O rastiŠču in raziskovanji11 v njem še nekoliko drugače, Gozdarski vestnik, št. l/1988.) Pojmovanje in poimenovanje bukovih združb (ob knjigi Bukovi gozdovi na Slovenskem) Izvleček V knjigi Bukovi gozdoVI na Slovenskem je pisec A. MARINČEK uporabil svojo nomenklaturo pri poimenovanju gozdnih združb. Prispevek kritično ocenjuje poimenovanje združb, ki ne upošteva nomenklatumih pravil srednjeevropske fitoceno- loške šole, in ocenjuje odnos med novo poirneno- vanimi združbami ter dosedanjimi, ki so uveljav- ljene z gozdnovegetacijsko karto in opisom goz- dnih združb Slovenije ter uporabljane v gozdarski operativi. V knjigi Bukovi gozdovi na Slovenskem avtor A. MARINČEK predstavlja ekološko in vegetacijsko pestrost naših bukovih go- zdov z gozdnimi združbami, ki so bile opi- sane po metodi srednjeevropske šole. Če­ prav želi pisec predstaviti gozdne združbe poljudno, se že v uvodu dotakne teoretičnih vprašanj in se zelo polemična loti nomenkla- turnih osnov te fitocenološke šole. Tako v poglavju o poimenovanju gozdnih združb I).avaja svoje poglede, ki jih sklene z ugoto- vitvijo, »da je edino smotrno poimenovati združbe po geografskih in ekoloških kriteri- jih«. Zahteve po poimenovanju združb glede na prisotne rastlinske vrste pri tem označi kot »Zahteve birokratske narave, ki delajo slabo uslugo fitocenologiji, ker se veča raz- korak med združbami, ki so bile na silo postavljene na značilnicah, in dejanskimi fitocenozami«. Pri tem A. MARINČEK ne upošteva, da >>te birokratske zahteve« določa Kodeks fitocenološke nomenklahrre, ki so ga spre- jeli fitocenologi srednjeevropske šole (1974). Z njim so postavljena pravila za poimenovanje glavnih in pomožnih vegeta- cijskih enot in priporočila za obnašanje pri tem poimenovanju. Naj na kratko povza- memo samo tiste določbe kodeksa, ki. so pomembne za poimenovanje ali preimeno- vanje združb, o čemer teče beseda: - ime združbe je sestavljeno iz znanstve- nega imena ene ali dveh rastlinskih vrst, ki sta sestavni del izvirne diagnoze združbe; - za poimenovanje se uporabljajo imena rastlin, ki vegetacijsko enoto označujejo (za- hteva po pomembnejših in ne značilnih vrstah); - ime združbe se uporablja v skladu z nomenklaturnirn tipom, ki ga predstavlja vegetacijski popis (tabela, sintetična tabe- la), naveden v izvirni diagnozi združb. No- menklaturni tip je prvina vegetacijske enote in jo spremlja pri vseh sintaksonomskih spremembah (združevanje, delitev, spre- memba položaja itd.); - vegetacijska enota (istega obsega, po- ložaja in ranga) ima lahko samo eno ime, ti. najstarejše, objavljeno in oblikovano v skladu s pravili: - imena vegetacijske enote ne smemo ovreči zato, ker to vegetacijsko enoto neka druga vrsta bolje označuje; - imena vegetacijske enote ne smemo ovreči zato, ker je imenovana po rastlinski vrsti, katere ime se danes uporablja le kot sinonim; - ime vegetacijske enote moramo ovreči, če je naknadni homonim (tj. enako ime za vsebinsko drugo vegetacijsko enoto, drug nomenklaturni tip); - ime vegetacijske enote moramo ovreči, če je pridevek (epiteton) oblikovan po zem- ljepisnih ali geoloških posebnostih (npr. Fa- getum sudeticum, Piceetum subalpinurn itd.). Iz tega izvlečka iz kodeksa vidimo, da je njegov cilj čim bolj omejiti število spre- memb. Že v uvodu kodeksa je tudi podano stališče: »Ce se mora iz nomenklaturnih razlogov ime spremeniti, naj to ne služi temu, da se lahko dodaja svoje ime kot avtorja.« Zemljepisna imena lahko uporabljamo le kot dodatek k imenu združb, če gre za geografsko raso (vikariančna združba): še tu prevladuje mnenje, da lokalne rastlinske vrste bolje označujejo te vegetacijske enote kot ime ozemlja, ker so te v okviru teritorija navezane na določeno okolje. Geograiski pridevki tud1 nič ne povedo : predalpski svet obdaja vse Alpe, tudi Pano- nija in Dinaridi so v vseh smereh obdani s prehodnimi ozemlji, ne le v Sloveniji. Ta ozemlja pa se razlikujejo med seboj po ekološldh razmerah in vegetacijski sestavi, 149 ki specifičnost združb najbolj označuje (kar priznava tudi MARINČEK. ko pojasnjuje osnove ekosistema). Fitogeografskega teri- torija tudi ni mogoče natančno omejiti (kot to zahteva MARINČEK), ker to ni geogiaf- sko-kartogiafska, ampak ekološka, flori- stična in zgodovinskorazvojna kategorija. Gozdne združbe, ki so tesno navezane na določeno rastišče, srečujemo v ekološko ekvivalentnih razmerah še daleč zunaj za- črtanih mej fitogeografskega teritorija, torej na ozemlju, ki po prevladujočih ekoloških razmerah že pripada drugemu teritoriju. Podobno tudi vegetacijske stopnje niso funkcija nadmorske višine, ampak funkcija sprememb v celotnem ekološkem komplek- su, na katere pa ne vpliva le nadmorska višina. Takšna ekološka opredelitev tudi primerjalno nič ne pove: »Subalpinum« v Centralnih Alpah ima povsem drugačne ekološke razsežnosti kot »subalpinum« na našem Snežniku. Pomen značilnic, kakršnega predstavlja MARINČEK, je bil ovržen že konec petde- setih let. Tudi v Kodeksu fitocenološke no- menklature sta pojma značilnic in razlikoval- nic enakovredna pri postavljanju izvirne diagnoze. Krize v poimenovanju novih vege- tacijskih enot ni, če so res nove! Po drugi strani pa MARINČEK ugotavlja (ko obravnava ekosistem), da »pod plaščem floristične sestave združujemo ekološko, ho- rološko in razvojno sorodnost«. Zakaj je torej združbi potreben geografski in conalni pri- devek (epiteton)? Poimenovanje, kakršnega uporablja MA- RINČEK, poznamo iz samih začetkov fitoce- nologije, ko so bile združbe postavljene za cele regije (zveza asociacij, Br.-Blanquet, Zlatnik, Tomažič, Horvat idr.). Danes ga uporabljajo v nekaterih predelih jugoslavije le fitocenologi, ki se tudi sicer bolj ali manj odmikajo srednjeevropski fitocenološki šoli. V srednji Evropi (in tudi sosednji Hrvaški) pa se je poimenovanje vegetacijskih enot po uveljavitvi Kodeksa (1974) nomenkla- turno povsem poenotilo. Nimam namena komurkoli oporekati uporabe »svoje« no- menklature, vendar naj je ne postavlja ob bok združbam, poimenovanim po srednje- evropski fitocenološki šoli; tega tudi PI- SKERNIK, kadar je uporabljal svojo nomen- klaturo, ni počel. 150 Nomenklatura ni znanost, ampak prakti- čen prip:Jmoček, ki zagotavlja pregled nad opisanimi vegetacUskimi enotami. Kdor se ukvarja s fitocenološko literaturo, ve, kako številni so sinonirni in kako nestabilna so imena vegetacijskih enot. Nomenklaturna enotnost in določena stabilnost sta zato nujni, posebno še, ker imena združb (subasocia- cij) uporabljajo tudi nepoklicni fitocenologi. Gozdarstvo, ki ima značaj dolgoročnega načrtova:1ja gospodarjenja, si takih spre- memb še posebej ne more privoščiti. Gozdarstvo že dobrih trideset let uporab- lja dognanja fitocenologov o lastnostih gozd- nih združb. Z Gozdnovegetacijsko karto Slo- venije (1974) in Opisom gozdnih združb (ZORN, 1975) je bilo združeno vse dotedanje delo fitocenologov, ki je dosegljivo v gozd- nogospodarskih načrtih, fitocenoloških ela- boratih, strokovnih študijah, fitocenoloških kartah in znanstvenih publikacijah. Ne glede na način prve objave vegetacij- ske enote so bila vsa imena gozdnih združb, za katere je bila postavljena izvirna diag- noza s popolnim (ne kompleksnim!) vegeta- CiJSkim popisom. tabelo ali sintetično tabelo, priznana (validirana). Karta in Opisi (v več merilih in prireditvah) so bih r_atisnjeni in dani v uporabo gozdarstvu za njegovo načr­ tovanje in za družbeno planiranje na vseh ravneh. Pri tem so bila prvotna imena po- pravljena. kot je tedaj predvideval osnutek Kodeksa. Ker MARINČEK uporablja v navedeni knjigi drugo znanstveno nomenklaturo (slo- venska imena so ostala v glavnem ista) za že znane in opisane združbe, ali pa so te združbe združene v nove vegetacijske enote in predstavljene kot nove združbe, naj v kratkem pojasnim odnos med njego- vimi združbami in združba.m.i. ki jih poznamo iz Gozdnovegetacijske karte in Opisa gozd- nih združb Stovenije: Podgorski (predgorski) bukov gozd je po MARINČKU sestavljen iz dveh ekološko, vegetacijsko in sindinamično ter (kar je za gozdarstvo posebej pomembno) produkcij- sko in gojitvene povsem različnih združb (Hacquetio-Fagetum in Querco-Fagetum). Obe združbi je uvrstil v isto vegetacijsko stopnjo, čeprav bukov gozd z gradnom sploh ni submontanska združba. Gorski bukovi gozdovi v slovenskem predalpskem prostoru so bili prvič prouče­ vani in kartirani v Kamniški Bistrici kot Cardamineto-Fagetum (CVEK TOMAžiČ). Na severni strani Karavank pa je podoben subilirski bukov gozd opisal AICHINGER že dvajset let pred tem (Fageturn silvaticae dentarietosum (digitata in eimeapbyllos)). Ko so proučili tipične ilirske bukove go- zdove v Sloveniji, so bili ti iz našega pred- alpskega sveta uvrščeni v vikariantno združ- bo Dentario enneaphylli-Fagetum var. Ane- mone trifolia (EF). Na tem teritoriju postavlja MARINČEK sedaj novo združbo, Lamio-orvalae-Page- turn in se s tem izneveri svojim nomenklatur- nim merilom, saj bi jo moral imenovati »montanum({. Pri tem pa je zdrsnil v druge težave »birokratske narave« : preimenova- nje vegetacijske enote po drugi rastlinski vrsti, ki naj bi jo bolje opredeljevala, Kodeks izrecno prepoveduje. Le kam bi to vodilo! Obe rastlinski vrsti (Dentaria enneaphyllos in Lamium orvala) imata v nomenklaturnem tipu združbe Dentario enneaphylli-Fagetum .enak položaj. Druga težava pa je v tem, da je nomenklaturni tip za Lamio orvalae-Fage- tum predtem za dinarski gorski bukov gozd (Orvalo-Fagetum 1954) postavil TOMAŽIČ, pred njim pa za vse ilirske bukove gozdove Hrvaške HORVAT (1938). HORVAT je že tedaj uvidel, da takrat uporabljan! zemljepi- sni pridevki združb niso ustrezni in je pred- lagal: »Če bi se pri monografskih obdelavah želelo izogniti dosedanjim geografskim ime- nom kot Fageturn carpaticum, Fagetum praealpino-jurasicum, ... predlagam. da se opisana združba (tj. Fagetum croahcum) imenuje Fageto-Lamieturn orvalae«. Zemlje- pisno poimenovane združbe bukovih go- zdov, predstavljene kot kompleksne zdru- žbe, so bile v srednji Evropi že davno razčlenjene. V Sloveniji je Tomažičev »Fa- getum praealpino-praedinaricum« razčle­ njen v petdesetih in šestdesetih letih (TRE- GUBOV, TOMAŽIČ, CVEK, KOŠIR, WRA- BER). Na Hrvaškem, kjer je podal HORVAT najbolj izčrpne izvirne diagnoze za bukove gozdove, pa so ortografsko popravili ime, ki ga je predlagal, v Lami o orvalae-Fagetum HORVAT 1938 noro. inv. p. p . in ga ohraniti za čiste bukove gozdove. MARINČEK je torej postavil že drugi homonim (za Tornaži- čem) in ga je ne glede na· to, da za združbo ne postavlja nove izvirne diagnoze, ampak jo le na novo poimenuje, že po kodeksu treba ovreči . Gozd bukve in velike nutve koprive (po MARINČEK 1981) zajema več oblik združbe Dentario enneaphylli-Page- tum var. Anemonae trifolia, izmed katerih so oblike z D. digitata, A. ursinum in C. trifolia (kot typicum) že bile kartirane in op1sane. S to Marinčkovo združbo tudi ni mogoče primerjati združbe Dentario-Fagetum WRA- BER, v kateri so bukovi gozdovi zajetl zelo kompleksno, podobno kot je to zdaj na Hrvaškem z Lamio orvalae-Fageturn. Dinarski in preddinarski visokogorski bu- kov gozd (Adenostylo-Fagetwn dinaricurn = AdP in Cardamino savensi-Fagetum = SF) sta bila deležna le preimenovanja v skladu z merili pisca knjige o »edino smo- trnem« po~rnenovanju združb po zemljepis- nih in ekoloških značilnostih. Predalpski visokogorski bukov gozd, ki je opisan kot Adenostylo glabrae-Fagetum praealpinurn SMOLE 1971, v knjigi ni obravnavan. Ni pa jasno, kaj opredeljuje vegetacijska enota Fagetum altimontanum praealpinum, ki jo MARINČEK postavlja na isto ozemlje in v isti vegetacijski pas. To bo verjetno pojas- njeno, ko bo avtor posredoval svoj nomen- klaturni tip v primerjavi s Smoletovim. Podobno je tudi z visokogorskimi buko- vimi gozdovi na nekarbonatni podlagi. Sicer velja tud1 v tem primeru ugotovitev, da postavljanega nomenk:laturnega tipa ni mo- goče ovreči oziroma mu spreminJati ime mimo veljavnih pravil obnašanJa, vendar so tu razmere še bolj nerazumljive: neutrofilni bukovi gozdovi so namreč na vegetacijski enoti višjega ranga uvrščeni med kisle bu- kove gozdove! Prikaz položaja teh bukovih gozdov je že dolgo obširno dokumentiran in primerjalno obdelan z drugtmi podobnimi gozdovi v bližnji in daljnji okolici. Zato naj na tem mestu le zapišem, da je predstavljanje me- šanih gozdov, kjer se v drevesni sestavi uveljavlja tudi je1ka, kot Abieti-Fagetwn pri- neslo gozdarstvu že marsikatero težavo (u- vajanje drevesnih vrst, način gospodarje- nja). Različen položaj jelke v združbah lahko ugotovimo le s podrobnimi komparativnimi raziskavami celotnega ekološkega kom- 151 pleksa. V primeru pohorskih gozdov je bilo ob proučevanju in kartiranju teh gozdov doslej narejenega še največ. V to smer bi bilo treba usmerjati fitoceno- loška in ekološka proučevanja, manj pa v menjavanje že znanih vegetacijskih enot. Če bi hoteli kljub »poljudnim« besedilom knjigo nameniti kot strokovno osnovo za . delo gozdarjev, bi bilo treba temu odločno oporekati, ker daje knjiga številne napačne podatke in je zasnovana na subjektivnih in nedokumentiranih predstavitvah, ki odsto- pajo od vseh podobnih konceptov v srednji Evropi. Knjiga, verjetno zaradi svojega po- ljudnega značaja tudi ni bila recenzirana. Vendar, če predstavljamo slovenske bu- kove gozdove, ki so obkroženi z italijanski- mi, (švicarskimi), avstrijskimi. (slovaškimi), madžarskimi in hrvaškimi, bi jih pač morali tudi OVH~dflolili v skladu z normami, ki jih poznajo fitocenologi teh dežel. Knjiga, ki je izšla pri založbi DELAVSKA ENOTNOST, ima s številnimi fotografijami gotovo namen slikovito predstaviti naše bu- kove gozdove. Žal ji pre pogoste napake pri podnapi.sih zmanjšujejo tudi to vrednost. Toliko na kratko. Celovitejša in obširneje dokumentirana ocena knjige, kl. je z moje strani zelo negativna, bi seveda zahtevala mnogo daljši prispevek. Živko Košir Zagotavljanje sredstev za gozdno reprodukcijo Tugomir Cajnko je v l. letošnji številki Gozdarskega vestnika objavil svojo raz- pravo na decembrskem posvetovanju Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesar- stva Slovenije v Slovenj Gradcu o zagotavlja- nju sredstev za gozdno reprodukcijo. Cajn- ko spada vsekakor med tiste borce za stabilnejše ureditev gospodarjenja z go- zdovi in v tem okviru tudi financiranja gozd- ne reprodukcije, ki jim je vredno prisluhniti, vendar so nekatere njegove trditve v ome- njeni razpravi le pomanjkljive. Cajnko hvali ureditev financiranja gozdne reprodukcije v obdobju 1951-1961, ko so delovali gozdni skladi. Pozablja pa, da so bili gozdni skladi oblika samofinanciranja gozdarstva, nihče drug ni prispeval sredstva za financiranje gozdne reprodukcije kot go- zdarstvo samo. Sredstva gozdnih skladov so se oblikovala administrativno, višino pri- spevkov pa so sproti prilagajali razmeram na trgu. Tisti, ki so sredstva ustvarjali, niso imeli neposrednega nadzora nad njihovo uporabo. ln tako je marsikateri dinar šel iz gozdnega sklada tudi v negozdarske name- ne; v obdobju 1954-56 je bilo takih sredstev celo polovico, v naslednjih letih pa 14-24 % 152 (glej o tem podrobneje Winkler, Zasebni gozdovi v SR Sloveniji kot družbenoekonom- ski problem, Ljubljana 1970). Gozdni skladi so imeli Lidi dobre strani, zelo pomembno je bilo to, da so omogočali prelivanje sred- stev iz gozdarsko aktivnih v pasivna območ­ ja. Tako možnost smo ponovno dobili šele leta 1975 z ustanovitvijo Samoupravne inte- resne skupnosti za gozdarstvo Slovenije. Resnično črno obdobje financiranja gozd- ne reprodukcije gotovo pomeni obdobje, ko smo ·;Jozdove obravnavali kot druga osnovna sredstva in od njihove vrednosti odračunavali amortizacijo. Strinjam se s Cajnkorn, da smo sistem financiranja gozdne reprodukcije bistveno izboljšali z zakonom o gozdovih leta 1974 in ga spet oslabili s sedanjim zakonom o gozdovih. Seveda pa je le še deloma točna Cajnkova ugotovitev, da so prispevki, izraženi v deležih prodajne cene posekanega lesa, najbolj zanesljiv in realen vir za zagotavljanje sredstev za gozd- no reprociukcijo. To je res in dobro toliko časa, dokler so in bodo ustrezni prihodki od prodanega lesa. Kaj pa potem? Na to smo opozorili tudi v našem razisiovanju in predlagali nekaj dodatnih virov za gozdno reprodukcijo, ki so za nekoga morda skrom- ni, ki pa vendarle kot celota nekaj predstav- ljajo. Že iz razprave Slavke Kavčičeve na istem posvetovanju in njenega objavljenega prispevka v isti številki Gozdarskega vest- nika pa lahko vidimo, da drobne rešitve (včasih še skromnejše kot pri nas) brez sramu iščejo tudi drugod po svetu in da jim celo pri tem ne gre vse gladko. Glavni očitek sestavljalcem gradiva za posvetovanje je bil, da nismo predlagali splošnega prispevka za financiranje gozdne reprodukcije.· Tudi la je možen in v konč­ nem tekstu raziskave ga tudi predlagamo kot eno izmed možnosti. Ne zato, ker bi želeli popravljati raziskavo zaradi razprave v Slovenj Gradcu, ampak zato, ker smo po končani redakciji gradiva za posvetovanje v Slovenj Gradcu dobili podatke ankete javnega nmenja v Sloveniji za leto 1987, ki kažejo na zelo veliko povečanje prizadetosti ljudi zaradi propadanja gozdov. To nas nav- daja z optimizmom, da je pri realizaciji predloga možno računati na podporo širo- kega kroga ljudi. Najbrž nam to ne bo uspelo letos, najbrž tudi ne prihodnje leto, ·ampak kmalu prav gotovo. Cajnko nas po krivem obdolžuje, da pri- čakujemo sredstva od številnih porabnikov gozda in njegovih funkcij samo na prosto- voljni podlagi. Za večino predlaganih pri- spevkov smo izrecno rekli, da jih je treba zagotoviti z zakonsko prisilo, tj. s spre- membo zakona o gozdovih in drugih zako- nov. Marsikje pr:l homo morali biti priprav- ljeni tudi na čisti gospodarski odnos po načelu storitev-plačilo. Prepričan sem, da je treba delovati sočas­ no na več straneh, iskati zaveznike za splo- šni družbeni prispevek za gozdove, hkrati pa uveljavljati tudi vse druge možne vire za zbiranje sredstev za gozdno reprodukcijo. Za vse pa velja, da bo njihovo upravičenost treba potrjevati tudi s konkretnimi programi, delom in rezultati. Na lepe besede nihče več ne da denarja. Tudi o tem bomo morali začeti razmišljati. In še glede prenašanja rešitev iz tujine. Nikdar nismo rekli, da niso zanimive in uporabne, vendar pa niso neposredno pre- nosljive, ker nastajajo v drugačnih razme- rah. Zaman se nam cedijo sline po proračun­ skih sredstvih, ki so v večini razvitih držav tudi izdaten vir pomoči gozdarstJU, če pa pri nas tak vir ni realen in so v navadi drugačne poti združevanja sredstev. Še en- krat kaže opozoriti na prej navedeni prispe- vek Slavke Kavčičeve. Celo v visoko razviti Japonski ne gredo odločitve o prispevkih za gozdove enostavno skozi parlament Iztok Winkler Podiranje drevja le ob mlaju Pri raziskavah na Inštitutu za varstvo go- zdov pri Zvezni gozdni poskusni ustanovi na Dunaju (v Schonbrunnu) so dognali, da je drevje, ki so ga posekali ob polni luni, posebno vabljive za lubadarje. S poskusi so dokazali, da tako drevje ob polni luni obli- kuje v kambiju iz organskih snovi večjo množino posebnih kemičnih spojin, ki pri- vabljajo lubadarje. To dognanje pa ni novo, je le eksperimentalna potrditev tistega, kar je že pred 300 leti videl znameniti pridigar Abraham a Santa Clara (ki je zanesljivo pridigal, če že ne deloval tucti v Ljubljani). Zapisal je· ))Zakaj je les, podrt ob polni luni, podvržen črvivosti, drevje, posekana ob mlaju, pa je rešeno tega objedajočega go- sta? Vzrok tega ve filozof (Philosophus).« }. Maček 153 STROKOVNA SREČANJA XVa mednarodni kongres študentov gozdarstva V Munchnu je bilo od 22. · do 26. aprila lani 15. mednarodno srečanje študentov gozdarstva. Predlanskim je bilo podobno srečanje v belgijskem Gentu, prej pa so jih trinajst priredili Britanci. Naslov srečanja je bil Gozdovi v nevarnosti - človekov vpliv in je bil tako kot srečanje samo povsem v skladu z letošnjim evropskim letom okolja. Iz skoraj vseh evropskih dežel je prišlo prek osemdeset študentov, poleg tega so bih na srečanju še trije Kitajci in dva Zairčana, ki sicer študirata v Belgiji. Referati, nekaj več kot dvajset, so bili razporejeni v naslednje tematske skupine: imisije; biotske in abiotske poškodbe v gozdnih ekosistemih, ki jih je povzročil člo­ vek; gozdarstvo kot način rabe prostora v »boju« z ostalimi rabami: mehanizacija in racionalizacija - ali lahko vodita v ekološko in ekonomsko uglašeno gospodarjenje z gozdom. Referati 12 prve tematske skupine so bili vsi iz srednje Evrope, kar jasno kaže na specifično razsežnost problema onesnaže- nja in z njim povezanega propadanja gozdov v Evropi. V referatih so bili prikazani nera- zveseljivi podatki o poškodovanosti gozdov in dejstvo, da onesnaženje ne priznava niti državnih niti ideoloških mej. Prispevki iz druge skupine so pokazali, da tudi nenaravni način gospodarjenja z gozdovi povzroča poškodbe, še posebej v predelih, ki so obremenjeni zaradi onesna- ženja. V Evropi veliko gozdarjev še vedno m pripravljenih, vsaj glasno ne, priznati pomen naravne zgradbe gozdov. To je posebej značilno za gozdarske šole, ki obravnavajo gozd kot njivo za proizvodnjo lesa in imajo gozdarstvo za podaljšano roko kmetijstva. Na srečanju je prevladalo mišljenje, da je treba spremeniti odnos do gozda in do narave v celoti na vseh področjih človekove dejavnosti, prihodnji razvoj pa usmerjati v sozvočju z naravo. Največ prispevkov je bilo iz tretje skupine, ki je obravnavala gozdarstvo kot način rabe prostora glede 154 na ostale rabe. Prispevki so se med seboj vsebinsko precej razlikovali. Obravnavali so teme od problemov pogozdovanja in nasprotij med kmetijstvom in gozdarstvom, različnih metod zaščite živali v gozdovih in štetja ptic, sprememb fitocenoze ob gozdnih cestah do »rnultiobjektnega načrtovanja mnogodelne uporabe gozdov«. Največ pozornosti je vzbudil švedski pri- spevek, ki je prikazal, kako nasilno velika gozdarska podjetja na severu ŠVedske po- segajo v življenjski prostor Laponcev. V tematski skupini mehanizacija in racio- nalizacija sta bila le dva prispevka, omeniti pa bi veljalo poljskega, ki je opisoval škod- ljive vplive zvočnega onesnaženja z motorno žago v gozdnem ekosistemu. Na srečanju so predstavili precej zanimi- vih referatov, mnogi avtorji so jih tudi pope- strili z diapozitivi in folijami. žal so nekateri udeleženci zaradi slabega znanja angle- ščine predstavili svoje prispevke na skoraj nerazumljiv način. V okviru srečanja so priredili dve poldnevni ekskurziji Prvo so pripravili študenti s pomočjo društva · za sonaravne gospodarjenje z gozdovi. Ogle- dali smo si xomiinchenski mestni gozd« v Taubenbergu, približno sedemdeset kilo- metrov južno od Mlinchna. Tu je velik vodni zbiralnik, namenjen za preskrbo mesta s pitno vodo. Gospodarjenje na tem območju (1760 ha) je podrejeno zagotavljanju čiste in kakovostne vode na področju zajetja. Vodozbirno območje prekrivajo razno- dobni mešani sestoji. Ob koncu ekskurzije smo si ogledali še poskus premene smre- kove rnonokulture v raznodobni mešani se- stoj. Nasledn~,i dan popoldne srno obiskali go- zdove kneza Thurn tmd Taxis blizu Regens- burga. Thurn tmd Taxis je največji zasebni gozdni posestnik v ZRN in ima okrog 3200 ha gozda na različnih krajih po vsej južni Nemčiji. Pokazali so nam zaradi onesnaženja močno poškodovane srnrekove monokultu- re, ki so jih v zadnjem času na več mestih opustošili vetrolomi in snegolomi. Thurn und Taxisovi gozdarji so menili. da naravni mešani gozdovi niso nič bolj odporni od smrekovih monokultur. Kljub vsemu pa na- meravajo v prihodnje gospodariti z meša- nimi raznodobnimi gozdovi, ki so bliže da- nim rastiščem. Nenavaden je tudi poskus, ki se ga je v Thiergartnu lotil prof. Koch z munchenske univerze. Na vrhu dvajsetmetrske smreke je v posebni komori zaprl dve skoraj enaki veji. V eno izmed komor dovajajo navaden zrak, v drugo pa očiščenega. Zrak čistijo v posebnem stroju na tleh. Natančne naprave beležijo razlike v fotosintezi in dihanju med obema vejicama. Gostitelji so se pohvalili, da je to edini tak poskus na svetu, vendar do posebnih odlaitij zaenkrat še niso prišli. Med srečanjem se je veliko govorilo o mednarodnem sodelovanju v gozdarstvu. Prebrali smo sporočilo s predlanskega sre- čanja študentov gozdarstva v okviru kon- gresa TIJFRO v Ljubljani, ki vsebuje zame tke ideje o organizaciji študentov gozdarstva, ki naj bi omogočala hitrejši pretok podatkov in spoznanj med študenti iz različnih dežel. Propadanje gozdov ima široke mednarodne razsežnosti, zato mora biti tudi boj proti njemu organiziran v široki mednarodni fron- DRUŠTVENE VESTI ti. Pomembno je, da se gozdarji že kot študentje seznanijo z razmerami in izsledki zunaj svoje dežele, poleg tega pa navežejo še medsebojne stike za nadaljnje sodelova- nje. Tako bi v prihodnje na eni izmed gozdar- skih fakultet zbirali različne podatke in po- nudbe za izmenjavo prakse in strokovnih ekskurzij, jih uredili in v obliki nekakšnega biltena večkrat letno razposlali po drugih fakultetah. Prirejali bi tudi mednarodne štu- dentske tabore - workshope, na katerih bi mlndi gozdarji izmenjavali poglede in razmi- šljanja ter na ekskurzijah spoznali gospodar- jenje z gozdovi v deželi gostiteljici. To je priložnost, da se naši študentje dejavno vključijo v mednarodno sodelova- nje na strokovnem področju in tako s pridom izkoristijo ugled in vlogo naše fakultete v svetu, še posebno po organizaciji kongresa IUFRO v Ljubljani. Na koncu moram omeniti še odlično orga- nizacijo sre::':anja, za katero so p::.:>skrbell kolegi iz Munchna. Naslednje, 16. medna- rodno srečanje šh.ldentov gozdarstva, bo letos septembra v Asu na Norveškem. Borut Sočan Ekskurzija upokojenih gozdarjev in lesarjev Skupne ekskurzije upokojenih gozdarjev in lesarjev so postale že tradicionalne. Na njih se starejši kolegi vsaj enkrat letno })v živo« seznanimo z dogajanji v naših dveh strokah, z uspehi pa tudi s težavami, k1 si v operativi že od nekdaj podajajo roke. So pa ekskurzije seveda tudi priložnost za prijeten pomenek med starejšimi kolegi. Tudi v letu 1987 srno se upokojeni gozdarji in lesarji zbrali na naši skupni ekskurziji. 22. maja ob 8.30 smo z avtobusom krenili iz Ljubljane na našo krožno pot. Ilirska Bistrica, Brkini in Hrastovlje so bili v razporedu ekskurzije zapisani kot najpomembnejši po- stanki. Na poti prot1 Ilirski Bistrici nam je tovariš Leb pripovedoval o aktualnih problemih lesne stroke, ki jih je v poslovnem oziru zlasti zaostril neustrezen zakon o deviznem poslovanju, ki izvozno usmerjeni lesni indu- striji odvzema dohodek in ji ceb prinaša znatne izgube. Po uri in pol prijetne vožnje smo že prispeli v Ilirsko Bistrico, kjer so nas pred vhodom v tovarno Lesonit sprejeli predstavniki te delovne organizacije, skupaj z direktorjem tovarišem Serdo Klaričem. 155 Prekinitev obratovanja stare tovarne vlak- nenih plošč, ki je 40 let dajala kruh Lesani- tovim delavcem, a je s svojim mokrim po- stopkom zelo onesnaževala reko Reko in oslonitev le na sodobni, suhi postopek proi- zvodnje vlaknenih plošč je tisto, o čemer je ob ugledu tovarne največ tekla beseda. Uvodne besede, pogostitev in seznanjanje s tovarno, vse je minilo v nadvse prijetnem vzdušju. Kolektiv tovarne Lesonit zasluži pohvalo za prehojeno pot. Nedvomno bo zmogel tudi težave v zvezi z opustitvijo stare in prehodom v celoti na novo tehnologijo proizvodnje vlaknenih plošč. Lahko jim pri tem zaželimo še veliko delovnih uspehov. Poldne je bila ura, ko smo v spremstvu inž. Franca Prelca in inž. Silva Čehovina iz Zavoda za pogozdovanje in melioracijo Krasa iz Sežane nadaljevali pot proti Brki- nam. Pot nas je vodila po Slemenski cesti (ime ima, ker vodi po slemenu brkinskega hribovja), s katere je lep razgled na znaten del našega primorskega Krasa. Človeku dobro dene, ko že sam opazi, potem pa to potrdijo še natančni podatki gozdarjev, da je nekoč tako zelo goli primorski Kras vsako leto bolj zelen. Znatne površine je zarasel črni bor, veliko so jih osvoJili tudi listavci, ki kraško pokrajino napravljajo še posebno prvobitno. Zavod za pogozdovanje Krasa, ki gospodari s 66 000 ha gozdov na 153 000 ha veliki površini, seveda ni brez skrbi. Problem primorskega Krasa, kot so ga videli avstroogrski gozdarji konec prejš- njega stoletja, je resda rešen. Njegova goz- dnatost se je povzpela že na 40% in bo po besedah inž. Čehovina okrog leta 2000 zna- šala že kar 60%. Potrebno pa je te mlade gozdove skrbno negovati in varovati pred biološkimi in nebiološkimi škodami. Zlasti žledovi in požari so v preteklih letih tem gozdovom povzročili največ gorja. Z željo, da bi bila kraškim gozdarjem sreča naklonjena in bi jih podobne nesreče v prihodnosti čim manj ovirale pri njihovem plemenitem poslanstvu - negi naših kraških gozdov, smo se poslovili od prijetnih gosti- teljev in nadaljevali pot proti Hrastovljam. Cerkvica v Hrastovljah iz 12. stoletja nas je s svojimi znamenitirni freskami, med kate- rimi je še posebej znana freska »Mrtvaški ples(<, ki ponazarja življenjsko pot člove­ škega bi~a od rojstva do smrti, ponovno prepričala o lepotah naše kulturne dedišči­ ne. Preden sklenem zapis o prijetno prežive- tem dnevu, naj predstavnikom obeh delov- nih organizacij, katerih gostje smo bili, Leso- nita iz Ilirske Bistrice in Zavoda za pogozdo- vanje Krasa v Sežani, izrečem v imenu vseh udeležencev ekskurzije še enkrat iskreno zahvalo ze. topel sprejem v njihovem okolju in za izčrpen prikaz njihovega dela. Z željo, da bi v prihodnje imeli še več delovnih uspehov in kar najmanj težav. Z željo vseh nas, da se še srečamo na podobnih ekskurzijah, se zahvaljujemo tudi organizatorjem ekskurzije, še posebno pa zvezi DIT gozdarstva in lesarstva Slovenije, ki nam je finančno omogočila tako prijetno srečanje nas starejših kolegov. Nasvidenje prihodnje leto! V imenu vseh udeležencev ekskurzije Dušan Dobnik* *Avtorju se opravičujemo zaradi pozne objave prispevka. Gozdarski vestnik si gozdarji pišemo sami. Je odraz naše strokovnosti in pismenosti. Oglasite se s prispevkom! Uredništvo 156 4/'88 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRITT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1988 • LETNIK XLVI • ŠTEVILKA 4 Ljubljana. april 1988 VSEBINA- INHALT- CONTENTS 157 Edvard Rebula Učinki spravila lesa s ~ raktorji in žičrurm žerjaV! Wood skldding effects by means of tractors and cable cran es 169 Franc Furlan GradnJa vlak. s1roškovm m ekološki problem Sk1d tra1l conslmction: the cost and ecologJc problems !74 Boštjan Košir, Edo Goričan, Iztok Koren Analiza nekatenh vidlkov žičničarskega spravtla na podlagi podatkov JZ secno-spravilmh načrtov The analysis of some cable crane skiddwg aspects based on the cul!ing and sklddmg plan data 179 Vesna Tišler Nekaten rnonomerm pollfenoli drevesnih skoriJ Some monomeric polyphenols of lree bark samples 183 Slavka Kavčič, Toni Djukic lzkušme hrv<1ških gozdarjev- drugocena usmentev za spremembo zakona o gozdovih v SR Slove mj1 186 Janez Čop G.1zd - divjad - propadanje gozdov J 87 Jernej Stritih Pnhodnost gozdarstva l 93 Ljubo Čibej Utrmkl s strokovne ebbrztje po Češkoslov3ški m Zahodm Nemč1ji v jeseni 1987 196 Iz tujega tiska 20 1 Strokovna srečanja 202 Književnost 203 Naši nestorji Naslovna stran: janez Konecmk: KonJiCI Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženiljev in tehnikov gozcial'stva in lesar- stva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin - predsedmk Mttja Cimperšek, Hubert Dolinšek, Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Korer.. mag. Boštjan Koštr, jure Marenče, M1ran Oročim, mag. Dušan Robtč, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr . Fran:::: Batič, dr. Dušan Mlinšek mag. Zdenko Otnn, Ž1van \leseltč V. d. odgovornega urednika Editor in chief zivan Veselič , dtpl. mz. gozd. Tehnični urednik Aieksander Leben Lektor Karmen Kenda Uredmštvo m uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Enavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZDI'T' GL SloveniJe Ljubljana, Erjavčeva 15 501 o 1-678-48407 Letno iztde lO števiik l:) 1ssues per year Letna mdtvidualna naročnina 5000 din za OZD m TOZD 21.000 din za dijake m študente 2500 ciin za mozemstvo 36 USD r_;osamezna številka 2500 dm UstanovitelJIC! revije sta Zveza društev mže- ni.rjev in tehmkov qozdarstva tn lesarstva Slovemje ter Samoupravna interesna skup- nost za gozdarstvo Slovemje. P:Jleg njJju denarno podpira izhajanje reviJe tud1 Raziskovalna skupnost Slovenije Po mnenju republl:'5kega sekretanata za pro- sveto in ku.ltillo (št. 421-l/74 z: dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. Oxf : 377.44:377.2 Učinki spravila lesa s traktorji in žičnimi žerjavi Edvard Re bula* Izvleček Rebu la, E.. Učinkl spravlla lesa s traktOYJl in ž.lčnirni žerjavi. Gozdarski vestnik Šl. 4/1988. V slovenščir11;; f-luvzetkouJ v .:mgleščiiii, e;tt. lit. JO. V študtjJ primerjamo proizvodnost m gospodar- nost spravila lesa s konj1, traktorji in žičnimi žerjavi. Pnmer)ava je podana za okollščine, v katerih Je možna m obtča]na uporaba vseh načinov spravila. · Ugotavljamo, da so cene spravila z :2lčnim1 žer]aVl v priJnerjavi z drugim! načmi mnogo višje, če računamo le neposredne stroške dela. Če pa upoštevamo tud1 običajne stroške prometnic m vrednost škode pri spravilu lesa, ]e sprav1lo z ž1čnicam1 le nekoliko dražje od sprav1la po tleh. V tem primeru Je najcenejše spravilo s konji. l. UVOD V obsežm študiJi sta Rebula m Košrr (1987) primerjala učinke (proizvodnost m gospodarnost) spravila po tleh (s konj1 m traktorji) m raznimi žičmmi žerjavt. Primerjala sta le načine spravrla znotraj posamezmh skupin. Tako smo dobtli upo- rabne podatke za odločanje o izbiri traktor- jev oz1roma ž1čnih ženavov Manjka pa nam ustrezna primerjava učinkov traktorjev in žičnic v 1st1h (enakih, podobmh) okoliščinah dela. Ta pnmerjava je aktualna in zanimiva vedno in povsod. Zato poznamo veltko del in raztskovalcev, k1 so v določenih obdobjih in za takratne stopnje razvoja ugotavljali področje smotrne rabe različnih načinov spravila, tudi s traktorji in žičnicami, ter tako razmejili področje ž1čnic in traktorJev (npr. PESTAL 1969 m RONAY 1969). Te ocene uporabljajo še sedaj. V zadnjem času sta * prof. dr. E. R, d1pl. mž. gozd, B1otehmšk.a fakulteta v Ljubljam. VTOZD za gozdarstvo, Večna pol 83, 61000 LjublJana. Y1J Synopsis Rebula, E.: Wood skidding effects by means of tractors and cable cranes, Gozdarski vestnik, No. 4/1988. ln Slovene Vvl.th a summary m Enghsh, lit. quot. lO. The skidding productivity and the economy by means of horses, tractors and cable cranes are bemg compared in the paper. The cornparison holds true of those circumstances where the use of all sk1ddmg means is poss1ble and a usual pract1ce. It has been ev idenced that the cable cra11e skidding costs are in comparison with Lhose of other skidd.ng means much higher provided that only d.irect ·.vork costs were taken mtc constdera- tion. lf the common costs of communicat1ons and the sklddmg damage value, however, are also taken into consJclerat10n, the cabie skidding way is only a httle more expens1ve than the grmmd skiddmg way. In th1s case. the cheapest skldding way is the one by means of horses. tudi pri nas to opravila REBULA (l985b) in KOŠIR (1885) ter vsa gozdna gospodarstva za svoje potrebe. Te primerjave in razmejlt- ve izhaJajo v glavnem iz tehnoloških značil­ nosti in sposobnosti posameznih strojev. Gre za presojo, kl 1zhaja iz sposobnosti (zmožnosti) strojev za premagovc.nje razmh ovir, predvsem vzponov po en~ strani in potrebnega dela (posegov) za premagova- nje teh ovir (gradnje vlak) po drugi strani ter posledic, ki Jih ti posegi povzročaJo in puščaJo v gozdovih. Nimamo pa podatkov, ki bi uporabniku, orgamzatorju proizvodnje, olajšali izl:::iro najbolj smotrnega načina spra- vlla v konkretmh okoliščmah . Zlasti to velja za okoliščme, v katerih b1 lahko uporabili tako traktorje kot žične naprave. V takth okoliščinah Je odločilno merilo presoJe samo gospodarnost. ki upošteva učmke- celotna gospodarnost. TaJ6h mejmh območij pa je razmeroma veltko. S to študijo želimo posredovati nekaj po- datkov, kl naj olajšajo odločttve pri izbiri načina spravila, zlasti ko gre za dilemo- ah 157 traktor ali Žlčni žerjav. Študija ne daje popol- nih podatkov o prednostih traktorjev OZl- roma žičnih žerjavov v različnih okoliščinah. Posreduje jih le za določen presP.k - .st1k. kjer je običajna uporaba obeh načmov spra- vila. 2. POMISLEKI IN UTEMELJITVE Umestnost primerjave učinkov spravila z žičnimi napravami in traktor)t vzbuja mnogo pomislekov, v glavnem naslednje : - Z žičnimi napravami spravljamo v tež- kem (strmem in skalovitem) svetu. ki je za traktorje >)neprehoden«, s traktorji pa v ravnem in položnem, lažJe prehodnem sve- tu. Podatki o prOLzvodnosti in gospodarnosti dela posameznih načinov spravila tako lzha- jajo iz bistveno različnih okoliščin, zato je vprašljivo, v kakšni men so sploh pnmerljiv1. - Ce že spravljamo s traktorji v ·težkem svetu, moramo zgraditi omrežje vlak. Vlake so vkopane, so grda rana v gozdu. povzro- čajo izgubo proizvodne površine gozda, ero- ztjo in lahko sprožijo težke in nevšečne procese v tleh in podlagi. Vsega tega pri žičnih napravah ni. So le ozke preseke, ki j1h ob pazljivem delu skoraj ni opazitt Kako to primerjati in ovrednotiti? - Pri spravilu z žičnimi napravami so obhodnice običajno daljše, intenzivnost go- spodarjenja manjša, koncentracija (jakost) sečnje večja. Z žičnicami skoraj ni mogoče »pobtrati({ slučajnih pripadkov. Rampanje m sortiranje ob cesti je težko. velikokrat celo nemogoče . Koliko je to draž)e v primerjav1 s traktorji? - Spravilo po žici gre ravno (premočrtno) na cesto. S traktorjem pa običajno okoli - po vlaki . Izogiba se oviram. Izhoda vlake na cesto ne moremo narediti povsod Zato je spravilo po žici z iste točke v sestoju vedno krajše. Kakšne so te razlike, bomo ocenili v nadaljevanju. - Spravilo s sodobnimi žičnimi žerjav1 zahteva gostejše omrežje cest. Trasa ceste mora b1t1 pnlagojena spravilu z žičnimi žer- )avi. Poleg naštetih pomislekov je še vrsta drugih, manj pomembnih, kJ veljajo le za določene okoliščine in so včasih v prid žičnicam, včasih pa traktorjem. 158 Vseh teh pomislekov se zavedamo. Moral jih bo upoštevati tud1 bralec. Predstavljajo nekako omej1tev. Omejujejo podroČJe, na katerem je primerJava še umestna. hkrati pa izločajo skrajnosti. izredno strma. razbra- zdana in skalovita pobočja po eni in ravna ali položna gladka pobočja s primerno no- silno m odporno podlago po drugi strani, k)er so ta~e primerjave brez pravega smi- sla. Nekatere pomisleke borno izločili že s samim na·:inom primerjanja. Primenali bo- rno, kolikor je le mogoče, enakovredne postavke. Taki so podatki o prmzvodnosti, o delovmh učinkih na časovne enoto m podatkl o celostnih stroških, ki zajemajo vse stroške. povezane z delom. in škodo v gozdu zaradi tega dela. PrimerJava vseh traktorjev m konja z vsemi žičnim1 žerjavi bi bila preobsežna delo, ki b1 preseglo naš namen. Zato bomo podali le primerjavo najbolj tip1čnih (najbolj razširjenih) traktorjev (IMT 560 in Timber- jack) in ži.:;nih naprav (Mini Urus, Urus MIII in klastčni žerjav) ter konja. Memmo, da si bo po teh podatkih in podatkih v literatun (REBULA, KOŠIR 1987) vsak sam za svoJe potrebe 2računal ustrezne kazalce proi- zvodnosti in gospodarnosti v določenih oko- liščinah. Da bi dobili čim bolj pri.rnerljive podatke, bomo za primerjavo vzeli proizvodnost m celostne stroške spravila s traktorji v težk1h okollščinah (spravilo navzgor, težak teren in povprečno odkazano drevo 0,50 m3) . Pri žič­ mh napravah pa bomo upoštevali proizvod- nost in celostne stroške žičnih naprav pri vlačenju (spravilu navzgor) pri povprečnem vzponu 50% in povprečnem odkazanem drevesu O, 50m3. s. tem da smo upoštevali pri spravilu po tleh spravilo navzgor, še ne trdimo, da tako tud1 spra-..rljamo. Obtčajno s traktorji in konji v takih okoliščinah spravljamo nmrzdol. Nav- zgor lahko spravl)amo le. če je nad seči­ ščem cesta. Velikokrat te možnosti n1. Tud1 če je zgoraj cesta, spravljamo tja le, če z vitlom traktorja les dosežemo ne;Josredno s ceste. V vseh drugih primerih spravljamo navzdol. Za upoštevanje kategorije »spravilo nav- zgor<< pri spravilu s traktorji in konji smo se odločilt v glavnem iz dveh razlogov : l. Tu je spravilo dejansko težje kot pri običajnih spravilih navzdol. Gre za mejno področJe. Vzponi vlak so ekstremni, na- vadno je tudi kakovost vlak podpovprečna, pogost! so »ObVOZI«, ko traktor pripelJe na vrh po obvozni vlaki, vleče pa po strmi ipd. Zaradi tega so učinkl mžji kot pn običajnem spravilu navzdol. 2. Namerno smo predpostavili najtežje pogoje spravila po tleh, da bi tako primerjali najdražje spravilo po tleh z najugodnejšim spravilom z žičnimi žerjavi. 3. RAZDALJA SPRA VILA PRI TRAKTORJlli IN ŽIČNIH ŽERJAVIH Po žičnici spravljamo les naravnost na cesro. Pri spravilu po tleh pa spravljamo les po vlakah. Te se izogibajo raznim oviram. Zaradi obvladovanja strmin so speljane prečno na pobočje. Na cesto so priključene le na določenih mestih ipd. Zaradi vsega tega je spravilo po vlaki z iste točke v gozdu praviloma vedno daljše kot po žici. Tu bomo ocenili, za koliko je daljše. Razlika v dolžim spravila je tem večja, č1m grši - kammt, skalovit, bolj strm, razbra- zdan ipd. je svet. Razlike so tudi večje pri spravilu navzgor kot. pri spravilu navzdol. DOBRE ( 1980) je ugotavljal razmerja med povprečno razdalJo med cestami in naj- krajšo povprečno razdaljo do ceste. Ta koeficient je imenoval )> koeficient lege ce- ste((. V povprečju je ta koefic1ent 0,407, največji je O, 549 v Dolomitih, najmanJŠi pa v Menišiji (0,335). Če koeficient lege ceste preračunamo na razmene s teoretično naj- krajšo možno spravilno razdaljo (t1 = e/4), dobimo povprečni koeficient lege ceste (Ps = 1.628). Največji koeficient je 2.196, najmanjši pa 1.340. DOBRE (1980) je tudi ugotavljal, za koliko je dejanska spravilna razdalja daljša od najkrajše smeri do ceste. RazmerJe teh količin je označil kot koeficient spravilne razdalje (ks). V svoji raz1skavi je ugotovil povprečm koeficient spravilne razdalje (ks = 1,43); največjega v Dolomitih (ks = 1,89) m najmanjšega v Menišiji (ks = l, 24 ). REBULA (l98Sa) je raziskoval odvisnost spravilne razdalje od gostote cest pri spra- vilu s traktorji. Pri tem je definiral faktor spravila (p) kot razmerje med dejansko (t) in teoretično najkrajša možno spravilno raz- daljo (t1). p = t;- t. c 2500 (c = gostota cest v rn/ha) Opomba: V raziskavi (REBULA l985a) je p označen kot spravilni koeficient. Po no- veJši konvenciji pa imenujemo neimenovane količine - koeficiente dveh enakih enot - faktorje. Zato smo označili p kot faktor spra- vila. REBULA (l985a) je ugotovil, da je faktor spravila v povprečju p = 3,32, na planot1 3,06, v hribih pa 3,60. Nadalje je ugotovil, da faktor narašča z gostoto cest. Upoštevaje gostoto cest (22 rrv'ha), kar bi bil nekak ))srednji(< ::mtimum med opt1malno gostoto pri sprav ilu s traktorji (okoli 17-20 miha cest) in optimum pri žičničarskem sprav1lu (prek 25 miha), lahko ocenimo, d3. je faktor spravila p = 4, 15. Faktor spravila je v bistu zmncžek koefi- cienta le~e ceste (P:J, preračunanega na teoretično najkrajša spravilno (~) razdaljo, in koeficienta spravilne razdalje. Torej: Iz tega izraza lahko izračunamo, za koliko je dejanska spravilna razdalja daljša od najkrajše smeri do ceste: k = 2_ s Ps Če torej upoštevamo naš p = 4, 15 in po DOBRETU (1980) ocenimo »Uporabni<< Ps za težke terene žičničarskega spravJa na Ps = = 1,91 (Dolomiti 2,20, Snežn1k 1,75, Jelendol l, 79), dobimo: 4,15 = 217 1,91 ' kar pomeni, da je spravilo s traktorji do ceste 2, 17-krat daljše od naJkrajše smeri do ceste. Tudi ž1čnice niso vedno pravokotne na cesto. Podatkov o tem nimamo, zato ocenju- 159 jemo, da se smeri žičnic v povprečju za 15° odklanjajo od pravokotne smeri na cesto. To podaljšuje spravilno razdaljo za 3,5 %, Po gornjih predpostavkah lahko ocenimo, da je z istega terena spravilo s traktorji za okoli 110% daljše kot spravilo z žičnico . Pri naših računih bomo upoštevali, da je spravilo s traktorji še enkrat (za 100 %) daljše kot spravilo z žičnico . Ostaja še vprašanje, kako je z razdaljami pri spravilu s konj i. Tudi o tem ni podatkov. Pri spravilu po vlakah lahko predpostavlja- mo, da so razmerja razdalj enaka kot pri traktorjih. Kjer pa vlak ni, poteka spravilo s konji nekoliko drugače kot pri traktorjih. Pri spravilu navzdol gredo konji lahko nekoliko strmeje. Zato pa gre navzgor težje. Za našo obravnavo bomo vzeli enaka razmerja kot za traktorje. Menim, da je ta ocena blizu resnice. 4. PRIMERJAVA PROIZVODNOSTI SPRA VILA PO TLEH IN SPRA VILA Z ŽIČNIM! ŽERJA VI Pnmerjava tzhaja iz pogojev, kakršne smo opredelili v 2. poglavju. Podana Je v pre- gledmci l in na diagramu 1. Pnmerjava proizvodnosti je podana na diagramu 1. Iz nje lahko povzamemo: V preglednici l vidimo, da v navedenih okoliščinah dosegama pri spravilu s konji dnevne učinke okoli 4--14 m3, pri spravilu s traktorjem IMT 560 l5-30m3 in pri spravilu s Timberjackom 30-50 m3. Pri žičnih žerjavih se učinki razlikujejo pri posamezm vrsti in organizacijski obliki dela. Pri Mini Urusu lahko računamo v navedenih pogojih z dnevnimi učinki l6-40m3, pri Urusih MIII z 20-45 rr.3 in pri klasičnem žičnem žerjavu 20-25 m3. l. Najnižje učinke dosegama pri spravilu s konji. Le približno tretjino učinkov traktorja IMT 560. Z razdaljo hitro padajo 2. Vsi :::>bravnavani žični žerjavi so pro- izvodnejši od traktorjev IMT 560. Relativna proizvodnost lažjih naprav (Mini Urus) z m~dr1ljo padn, proizvodnost težj~h (klasični žični žerj3.vi in Urus M III) pa raste. Urus MIII doseže višek na razdaljah okoli 350m. Z večjo razdaljo relativna proizvodnost pa- da. Nasprotno pa proizvodnost klasičnega žičnega žerjava narašča na vsej obravnavani dolžini spravila. 3. V primerjavi s traktorjem Timberjack so žični žerjavi Mini Urus in klasični žični žerjavi manj proizvodni. Tudi učinki večjega Urusa M III so znatno nižji, če ta dela s klasičnirni avtomatskimi vozički. Če pa ta sistem dodatno opremimo (choker glava) in omogočimo zbiranje v navezi, se učinki znatno dvignejo in so enaki, v nekaterih pnmerih pa celo večji kot delovni učink1 Timberjacka. 5. PRIMERJAVA GOSPODARNOSTI SPRA VILA PO TLEH IN Z ŽIČNIM! ŽERJAVI Smiselne so samo primerjave enakovred- nih poda1kov. Torej take primerjave, ki pri Preglednica l : Dnevni učinki spravila (m3/d.an) s posameznimi stroji Razdalja Vrsta stroja in organizacijska obllka dela spravila v m KonJ Traktor Mim Urus Urus MIli Klasični po po samec IMT560 TI MB SKA 1 SKA2,5 Naveza KOLER SKA 2,5 tleh žici 1+0 l+l l+l I+2 1+2 f+3 1+2 100 50 14.52 30.73 52,57 37,22 42 ,20 27,53 45.37 25,15 200 !OO 10,75 26,67 47,95 31.71 35,96 26,15 43,36 23,56 300 150 8,53 23,56 44, Il 27,23 30,87 25,64 42,55 22,16 400 200 7,07 21,10 40,85 23,70 26,88 24,84 41,38 21,06 500 250 6,04 19, Il 38,00 20,85 23.64 23,70 39.70 20,0? 600 300 5,27 17,45 35,56 18,52 21.00 22,26 37,50 19,15 700 350 4,67 16, 06 33,38 16,57 18.78 20,63 35,01 18,33 800 400 4,20 14,88 31,47 18,90 32,28 17,57 900 450 3,62 13,86 29,78 17,16 29,54 16,87 Opomba: Učinki so povzeti po hteratun (REBULA. KOŠIR 1987) ali izračunam po podatkih iz literature (KO~IR 1986). 160 2,0 1,5 - - - _ _ 1 +2 URUS M II! SKA 2 , 5 MINI URUS -- ---=--- --- -~ -- - - I+l ...--. ~ - - --- . --. ;::....- -- -~·-KLASIČNI Ž.Ž. 1,0 =- ....... _. ;::::=:> --==·- --- IMT 560 0,5 --------------------------KONJ 100 50 300 150 soo 250 Razdalja spravila(m) 700 350 900 traktor dSO z ič ni žerjav Diagram 1: Proizvodnost nekaterih spravi tnih sredstev v pr1merjav1 z !MT 560 vseh primerjanih načinih spravila vsebujejo enake postavke stroškov. V našem primeru je to le celostna gospodarnost. Kljub temu bomo primerjali tudi cene samega spravila, pri katerih bomo upoštevali le stroške sa- mega dela pri spravilu. To bomo naredlli iz nasledn]Jh vzrokov: l. Ker je to običaj pri primerjanju v praksi. 2. Da bi lahko ta način računanja pnmer- jali s celostno gospodarnost)o. Tako bomo ugotovili razlike in pokazali na pomanjkljivo- sti primerov. v katerih ne upoštevamo vseh stroškov. V ceno spravila z žičmcami običajno vra- čunajo tudi stroške postavlJanja in podiranja žičnice. Tako bomo naredili tudi mi. Vanjo smo zajeli le neposredne stroške stroJa in delavca. 5. l Primerjava neposrednih stroškov spravila Primerjava neposredmh stroškov med obravnavanimi načini sprav1la po tleh in po žici je podana v preglednici 2 in na dia- gramu 2. Primerjali smo tako, da je bila prvič osnova spravila s konji, drugič s trak- torjem IMT 560, tretjič pa z zgibnikom Timberjack. Na diagramu smo prikazali le razmerje .stroškov spravila v primerJavi s traktorjem IMT 560 (IMT 560 = l). Iz preglednice 2 in z diagrama 2 lahko povzamemo naslednje: l. Stroški spravila po žici so znatno (l,5 do 4-krat) višji od spravila po tleh. 2. V primerjavi s stroški spravila s konji so stroški spravila s traktorjt na zelo kratkih razdaljah približno enaki, na daljših razda- ljah pa približno za polovico nižj1. Spravilo po žici je na kratkih razdaljah 2-4-krat dražje, na srednjih razdaljah (250m po žtci oziroma 500 m po tleh) pa so cer_e spravila po žici 1,5 do 2-krat višje. Na dolgih razda- ljah je cena spravila po žici le neznatno višja od spravila s konji. 3. Razmerje cene traktorskega spravila m spravile. po žici je najbolJ nazorno prika- zano na diagramu 2. Vidimo, da so nepo- sredni stroški spravila po žici 3 do 6-krat višji od spravila s traktorjem IMT 560, ozi- roma 2 do 4-krat v pnmerjavi s Tmlber- jackom. Pri težjih napravah se razlike z dolžmo spravila manjšajo, pri lažjih pa večajo. V primerjavi s stroški spravila s Timber- jackom so razmerja nekoliko drugačna. Pri 161 Preglednica 2: Primerjava stroškov spravila po tleh in po žici Vrsta stro)a in orgamzac1jska oblika dela Razdalja po žici Ili 50 150 250 350 450 50 150 250 .350 450 50 150 250 350 450 Osnova primer- J8Ve konj- samec IM'T'560 'T'imber- jack 6 5 4 3 2 ~ ....... 1-. Q) E N co a:: Konj 1,0 l. O l. O l. O 1,0 1,38 1.80 2,07 2,24 2,50 I. OO 1,43 1,73 1,97 2,27 100 50 ' " Traktor IMT560 1+0 0,72 0,55 0,48 0,45 0,40 LO 1,0 l. O 1,0 i,O 0.77 0,79 0,84 0,88 0,91 " " ......... T1mh I+l 1, 00 0,70 0,57 0,51 0,44 1. 38 1,26 1.19 l, 14 1,10 l. O 1,0 1,0 l. O l,O Mim Urus Urus M lii SKA 1 SKA 2,5 Naveza 1+1 1+2 1+2 1+3 1,96 2,06 4,38 2,94 1,57 1,66 2.77 1,84 1.46 l. 53 2,12 1,40 1,42 1,49 1,88 1.22 1.75 1,13 2,71 2,86 6.06 4,06 2,84 2,99 4,99 3,32 3,01 3,17 4,38 2,87 .~.1 8 ::l . ~R 4 . 2~ 2.75 4,39 2.81 1,96 2,06 4,39 2,94 2,24 2,37 3,95 2,40 2.53 2,66 3,68 2,43 2,79 2,94 3.71 2,42 3, 98 2,56 -.......... .....__ URUS M III I+2 300 150 -- ----......__ ______ __ 500 250 Razdalja spravila(m) 700 350 900 po tleh 450 po žici Klasi čm SKA 2,5 1+2 3,20 2,13 !,67 1,41 l, 19 4,42 3,85 3,45 3,17 2,98 3,20 3,05 2,90 2,79 2.70 Dmgram 2: Pnmenava neposrednih stroškov sprav!la po tleh in z žičnim1 ženav1 (osnove. !MT 560) težjih žičnih napravah so razlike večje in največje na najkra)ših in najdaljših spravilnih razdaljah. Najugodnejša razmerja za težke žične naprave so na srednjth razdaljah·. 4. Iz podatkov na grafikonu lahko skle- pamo tudi o medsebojnih razmerjih stroškov 162 spravila z žtčnimi žerjavJ. V1dimo, da so ti zelo raz}ični, odvisni od naprav, njihove opremljenosti (naveza) in organizacijske obhke dela. Podrobneje je to prikazano v navedeni študiji (REBULA. KO~IR 1987). Navedena razmerja poznamo iz prakse, Pre<]lednica 3: Primerjava gospodarnosti spravila s posameznimi napravami, če upošte- varno še stroške prometnic Razdalja po tleh 111 100 300 500 ?OO 900 Traktor Razdalje. K oni 'J'imber-po žic1 samec IMT 560 jack m 50 150 250 350 450 4 3 J+O l+l 1.26 1,0 1,43 1,32 l. O 1.24 1,38 l,O 1,19 l ,41 i,O 1.16 1.51 1,0 1.14 \ \URUS M III !+2 SKA 2,5 \ '\ " " URUS' "'- "-. '- M III '. "-. ' J +3 z " " .......... Ztčne naprave Mini Urus Urus MIII Klas1čm SKA 2,5 SKAl s:sti škode v sestoju in na tleh, ki jo povzročila spravilo ali gradnja potrebnih prometnic. Podrob- neje je to opisano v literatun (REBULA. KOŠIR 1987)_ Splošno znano je, da stroški gradnje in vzdrževc.mja prometnic z večjo strmino sveta progresivno naraščajo. Zlasti to velja za vlake, ki so pri majhnih nagibih terena padmčne in zato v glavnem povrsinske. V strmem svetu pa so vlake prečne ali po- bočne in morajo zato biti vkopane. Preglednica 4: Primerjava celostne gospodarnosti spravila z raznimi napravami pri povprečnih stroških vlak Traktor Ž1čne naprave Razdalja RazdalJa Konj Tu11ber- Mmi Urus Urus M lil Klastčm po tleh po žici 2,5 iTI samec IMT 560 jack SKA 1 SKAl SKA2,5 Naveza 1+2 m 1+0 l+l 1+1 I+2 [+2 1+3 100 50 0.86 1,0 1.34 1,60 ],67 3.24 2,27 2,4 ·~ 300 150 1.02 1,0 1,27 1,60 1,67 2,65 1,83 2.09 500 250 l.l2. 1,0 1.22 1,64 1,71 2,32 !,58 1.85 700 350 1.19 1,0 1.!9 1,69 1,78 2.20 ) LlCI _, • V 1,6S 900 450 1,30 l. O 1,17 2,26 l. 50 1,57 Diagram 4 Primerjava celostne gospodarnosti nekatenh sprav!lmh sredstev pri povprečmh strošk1h vlak 3 164 Ra-zdalja ~--~---+----r--------+----~--~---4----+--spravila(m) 100 50 300 150 500 250 700 350 900 po tleh 450 po žici Pregledmca S: Primerjava gospodarnosti spravila z raznimi napravami pri realnih stroških vlak Ha zda lja Vrsta stroja m organizaciJska obhka spravil il Osnova Traktor Jll primer- T1mber-Konj IMT 560 po po Jave jack !+O tle h ŽlCl 1+1 ]()0 50 Konj- 1,00 1.26 1,67 300 150 samec 1,00 l.l6 1,45 soo 250 l. OO l,ll 1.35 ?OO 350 l. OO 1,08 1.29 900 450 1,00 !,Ol 1.20 iOO 50 IMT560 0.80 1,00 1.32 300 ISO 0,86 l. OO 1,26 5Cl0 250 0,90 1,00 1,22 ?OO 350 0,92 !.OO 1.19 900 450 0,99 l.. OO 1.18 lO O 50 Tlmber- 0,60 0,75 l,OO 300 150 jack 0,69 0,80 1.00 500 250 0.74 0,82 1,00 700 350 0,77 0,84 1,00 900 450 0,84 0,85 1,00 Kako se spreminjajo stroški gradnje m vzdrževanja vlak z naraščanjem strmin, ne vemo. Zbram podatki (RE BULA 1 98S) 1n informacije (GG Kočevje, TOZD Snežnik in -roK Cerknica) pa dopuščajo domnevo, da so taki stroški na obravnavanem svetu (mejno področje dela traktorjev. ročnega spravila, žičnih žerjavov) nekaJkrat višji od povprečja. OcenJujemo. da so stroški grad- nje vlak pri strm1nah okoli 50% dvakrat (za 100 %) večji od povprečnih stroškov v ob- močju. Predpostavljamo, da so tudi strošk1 vzdrževanja sorazmerni s tem Da bi dobih vpogled v to, kaj pomenijo povprečni stroški gradnje vlak pri gospo- darnosti posamezne vrste spravila. bomo opravili primerjavo s povprečnimi stroški gradnje vlak (v preglednici 4 in na diagramu 4) in nato še z dvomimi stroški gradnje in vzdrževanja vlak (v pregledmc1 5 in na diagrarnu S). Iz preglednice 4 m z diagrama 4 lahko povzamemo • J. Spravilo z žtčmrni napravami je ob upoštevanju povprečmh stroškov vlak 1n vrednosti škode (po naših predpostavkah) še vedno o k oh 50 do 150% dražje kot s traktorji IMT 560, in okoli 30 do 120 % dražJe od najdražjih spravil po tleh. Razmerja so bistveno ugodnejša za žične naprave kot pn Žični žerjav Klasični Mmi Urus Urus M III 2,5 SKA 1 SKA2,5 Naveza I+2 l+l l+2 !+l 1+3 1,86 1,95 3,78 2.64 2,84 1,56 1,64 2,59 1,80 2,05 1.46 L53 2,07 1.41 1,65 1,12 1.49 1,85 1,25 !.42 1.74 us 1.21 1,48 1.55 :1,0R 2.10 2.26 1.35 1.41 2,24 !.55 1,77 1.31 1,38 1,86 1.27 1.49 1,32 1.38 ],71 ],15 1,31 1.71 1.13 l,l9 l,l2 1,17 2,27 ],59 1,71 1,08 l.l3 1.79 1,24 1.41 1,08 l.l3 1,53 1,04 1,22 l,lO l,l6 1,43 0,97 l.! O 1.45 0,96 l. Ol prejšnjih primerjavah, ki niso upoštevale škod v sestoju in stroškov vlak 2. Stopnja gospodarnosti posamezne žične sprav1lne naprave je ista kot pri prej- šnjih pnmerjavah. Tudi spreminjanje gospo- darnosti z razdaljo spravila kaže iste zakom- tosti. Izjema )e le Mini Urus. kjer pri leJ pnmerjavi relativna gospodarnost pada na vsej dolž1::1i. Menimo, da Je primerjava v preglednici 5 stvarnejsa. Jemljemo jo lahko tud1 tako. da velJa v ok:lliščinah, v katerih so stroški vlak dvakrat večji od povprečja. Osnova za pri- merjavo je: l. konj - samec 2. prila nl::;o thP. infiuenr:e on the changing of proportions. The costs concer- ning skid trails and the eroston dc.nger are also influenced by it. Thus, il limits the longitudinal slope of skld trails and indirectly influences the skidding distance at groillld skidding. The cutting concentralion and the forest sland sensibihty for damages also have great influence thereupon. The figures achieved for individual skidding ways differ greatly. They are relevant under the postulate:::i conditions. Il was also found out that the proportions change fast. So all the data can serve on~y as information for professional est1ma- t1on. It can be performed only by a professional for concrete Clrcumstances. This work and the responsibilJty can not be replaced by any set standards let them be ever so geod. They can only serve as a more or less useful help. LITERATURA l. DOBRE. A (1974) : Izkop na trasi gozdne ceste v ~rdi hribmi. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo (IGLG), Ljubljana 1974 2. DOBRE, A (1980) : Odprtost gozdov v Slove- nijl. IGLG, Ljubljana 1978 3_ KOŠ[R, B. ( 1985a): Sekundarno odpiranje in sek'Llildarne prometnice. Referat ne. seminarju SS načrtovanje, Pokljuka 1985 4. KO~IR. B. (l985b) : Učmki spravila lesa z večbobensklmi žičmmi žer)avi s stolpi. Strokovna in znanstvena dela 78, Ljubljana, IGLG 5. KRIVEC, A. (1978) : Možnosti spravila po strmih tereni.h navzgor. Gozdarski vestnik 36 (1978), 7 --B 6. PESTAL, E. (1969) : Vorschlage zur Abgren- zung der Schlepper- und Sellri.ickung. Medna- rodru sur.pozij o mehanizaciji izkonščan]a gozdov, Ljubljana 1969 7. REBULA. E. (198Sa) : Vlačenje ali vožnja pri transport1 lesa. Strokovna in znanstvena dela št. 77, 1GLG, Ljubljana 1985 8. REEULA, E. (1985b): Spravilo s traktorji v SloveniJi. Zbornik gozdarstva m lesarstva št. 26, Ljubljana 1985 9. RONA Y, E. (1969) : Die Optimierung des Holztransportes in Gebirgsgebieten. Mednarodni simpozij o mehantzaci ji v izkonščanju gozdov, Ljubljana 1969 lO. REBULA, E., KO~IR . B. (1987): Gospodarnost razlJč:mh načmov spravila lesa, rokopis Oxf.: 383.2:461/462 Gradnja vlak: stroškovni in ekološki problem Franc Furlan* Izvleček Furlan, F .. Gradnja vlak: stroškovm in ekološki problem. Gozdarski vestnik, št 4/1988. V s!ove[l- ščini s povzetkom v angleščini, cit. Lil. 5. Delež spravila s traktorji hitro narašča. V neka- terih TOZD gozdarstva je to že edini način spravi- la. Na Visokem Krasu je spravilo s traktorji mogoče samo ob primerni gostoti m kakovosti vlak Ker j1h gradimo v vedno težjih razmerah, so posegi v prostor vedno večJi, pn tem pa zelo hitro naraščajo tudi strošk1 izgradnje . Navedene posledice, zlasti ekološke, zahtevajo preverjanje gostote in kakovo- stt pa tud1 preverjanje že samega izbranega načma spravila načrtovanih vlak. Neredko bomo ob tem ugotovil!, da )e v določenih primerih spravtlo s konji aJi žtčnim1 napravami 1zredno smiselno in tudi stroškovno upravičeno. l. UVOD Ekološke razmere in problemi v gozdno proizvodnjo prinašajo vse več razmišljanj o smotrnih načmih spravila lesa. V zadnjem desetletju se je namreč spravilo lesa s konj1 in žičnimi napravami močno zmanjšalo. Kla- sične terene za spravilo z žičmmi naprava- mi, deloma pa tudi za konjsko spravilo, osvaja traktor. V primeru TOZD Gozdarstvo Snežnik m tudi GG PostoJna v celoti sta to dve vrsti traktorjev kolesnikov. Prvi so zgibni traktorji različnih izvedb in proizvajal- cev- Timberjack, LKT, Belt GV 50. Uporab- ljamo jih na približno 30 do 35 % površine. Na ostalih 70 do 75% površine pa sprav lJ amo s prilagojenimi kolesnimi kmetijskimi trak- torji IMT. S traktorji lahko na Visokem Krasu spravljamo les le po traktorskih vlakah- z njimi pa močno posegamo v prostor. Znane m uporabljane tehnologije omogočajo iz- gradnjo vlak tako rekoč na vseh terenih z * F'. F., d1pl. mž. gozd., Gozdno gospodarstvo PostoJna, TOZD Gozdarstvo Snežnik, Cesta No- tranjskega odreda 6, 61386 Stan trg pri Ložu. YU Synopsis Furlan, F .. Sk:id trail constructton: the cost and eco logic problerns. Gozdarsk1 vestnik, No. 4/1988. ln Slovene. lit. quot. 5. The share of the tractor skidding has rapidly been increasmg. ln some forest enterprises, 1t has become the only skidding way. In the conditions of the High Karst. The tractor skidding way is conditioned by the appropnate density and qua- lity of sk1d trails. Due to the fact that their construc- tion goes 0:::1 under increasingly dtfftcult conditions. the encroachment upon the environment is con- stantly on the increase, with the trail construction costs pursumg the same trend. The above mentio- ned consequences. first of all the ecologic ones, require the testing of the density and the quality of the planned skid trails and the testing of the chosen skidding way itself. The results thus obtat- ned often indicate that skidding ways by means of horser or cable ways can be cons;dered to be extremely appropnate, also from the financial point of view. gospodarskim gozdom. Tehnoloških ovtr to- rej ni. Vendar je poseg toliko zahtevnejši. kollkor težji je teren. Z zahtevnostjo pa se stopnjujejo tudi ekološke posledice. Ker so za izgradnJO vlak pri nas v pretežni meri ostali Je še težji in najtežji tereni. Je prav, d.a odločitev o nadaljnji gradnji preverimo z ekološkega in strokovnega vidika. Namen raziskave je torej ugotovtti, kakšni so pravzaprav stroški izgradnje vlak na težklh terenih in kakšen način izgradnje ]e ekološko, pa tudi stroškovno še sprejemljiv. Poleg tega naj bi s primerjav:. stroškov 1zgradnje vlak odgovorili na vprašanje, ali je vlake povsod sploh smiselno graditi. Nekateri tozdi gozdarstva lesa z žičmrm napravami sploh ne spravljajo več. Med njimi je tudi naš TOZD Gozdarstvo Snežnik tz GG Postojna. Vzrokov za to je več, naj naštejem nekatere izmed nj1h: l. Delež eta ta, ki naj bi ga trajn:J spravljali z žtčmmi napravami, je komaj l, l % v druž- benih gozdovih in mč v zasebnih gozdovih, skupaj torej 0,8% ali 300m3/leto. Včasih se ta količina poveča, nato spet zmanjša. Na 169 ravni gozdnega gospodarstva ta delež za vse gozdove znaša 0,9% ali 2900 m3/1eto. Tereni za takšen način spravila bi se v posameznih letih pojnviJnli nn vP.f: TOZD. Ekipa bi se morala stalno seliti, kar bi zmanjševalo zanimanje za to delo. Zaradi prekinjanja dela in slabih delovnih razmer ]e pri takšnem obsegu del z žičmmi spravil- nimi napravami težko doseči potrebno izur- jenost delovnih skupin. ki je pogoj za učin­ kovito in varno delo s temi napravam!. 2. Z delom z žičnimi napravami ln1amo v našem tozdu slabe izkušnje. Zaradi načina trasiranja kamionskih cest lahko večinoma les le spuščamo. Pri tem zaradi težkega lesa prihaja do velikih obremenitev, tudi pre- obremenitev žičnih spravilnih naprav, s tem pa do okvar. Zastoj1 so pogosti in dolgotrajni. ImaJO tudi organizacijske posledice - pre- mestitev ž1čničarjev na druga dela. To je drugi pomembni vzrok za pospeševanje spravtla s traktorji. 3. Delež slučajnih pripaclkov naglo nara- šča . Pogostost pobiranja lesa z iste površme postaja vse večja, količine pa manjše. Oboje izloča ž1čno napravo kot spravilno sredslvo, če hočemo les lZkoristiti še v uporabnem stanju. To so glavni vzroki, kt so pospeševali sprav1lo s traktorji in zmanjševali delež spra- vila z žičnimi napravami. Zastavlja pa se vprašanJe, ali je taka rešitev, ki je v praksi na splošno dokaj pogosta. tudi edino pravil- na. Odgovor na to vprasanJe daje raziskava stroškov izgradnje vlak v nadaljevanju. 2. UPORABLJENI NAČINI IN TEKOČI STROŠKI IZGRADNJE VLAK Načme in teko.:e stro.ške izgradnje vlak smo spremljali v o.:J.delku 19, revirja Leskova dolina, s površir·o 54,81 ·ha. V njem so naslednji gozdnovegetacJjski 11pi: A.-F. ho- mogynetoswn, A -f. mercurialetosum in Neckero-Abietetum. Površina je močno skalovtta in kamnita, kar nakazujejo tudi tlpi rastja. Prvi podrobm sečno-spravtlm načrt za ta oddelek je bil narejen leta 1974. Predvlde- val je naslednje načine spravila: s konjem od panja do kamionske ceste v dveh sečno­ spravilnih enotah oziroma na 14 % površine, 170 z zgi.bnim traktorjem Timber)ack od pan]a do kam1onske ceste v štirih sečno-spravilnih enotah oziroma na 15% površine, s prilago- jP.nim traktorjem JD traktorjem IMT 558 od panja do kamionske ceste v treh sečno­ sprav1lnih enotah oziroma na 12% površine in z žičmrn žerjavom »ALP-vitel(( od panja do kamionske ce:;te v štirinajstJh sečno­ spravilnih enotah oziroma na 59% površine oddelka. Pred letom 1974 so pretežni del ·spravila opravili ~ kombinactjo ročnega in kamion- skega spravila do Kamionske ceste, manjši del pa s konji do traktorske vlake m s prilago]enimi traktorji IMT 535 po vlaki do kamionske ceste. Pri sečno-spravilnem na- črtu iz leta 1986 smo zaradi prej omenj~nih razlogov za izhodišče načrtovanja postavili zahtevo, da mora bitJ celotna površina od- delka oziroma dele višča obvlad~jiva s trak- torjl kolesniki. Tewn je tak način trasiranja v glavnem omogočil. Tako je zdaj predvi- deno sprav1lo z zgibnikom GV SO od panja do kamionske ceste v trinajstih sečno-spra­ vilnih enotah ozuoma na 88% :JOVršme, s prilagojenim kmelij.::;kun traktorjem IMT 560 pa v eni sečno-spravilni enott ozrroma na 12% pov~šine delo,,išča. Zaradi spremembe načma spravtla je bilo treba zgradit1 vlake na površ1m 29,5 ha. Pri tem smo ob izbra:.1i tehnologiji lZgradnje vlak preizkusili dw~ organizacijski obliki s stroj1 različnih moči. Pn prvi orgamzacijski oblik!, ki jo bomo imenovah »organizacija del z lažjo mehanizacijo«, so vrtali in mmirali deiavci iz temeljne organizacije, buldožer TG 1 IO pa smo najeli. Vrtali smo ;e z ročmm1 vr taJnimi stroji. Dogovorjena osnova za obra- čun budolžerja je bila nJegova obratovalna ura_ Pn drug1 org1na kljuČ.hko nesporno ugotovimo. da je mogoce stroške IzgradnJe vlak zmanjšati z uporabo težje, vendar za to delo prilagojene mehanizacije, ter z vključitvijo različnih kooperantskih obltk dela. Prilagojena težja mehanizacija in kooperantska oblika dela sta bili združem pri izgradnji vlak po t.i. organizaciji del s prilagojeno teŽJO mehanizacijo. ?ri takem načinu dela pa se ne zmanjšajo le stroški, ampak je manJša tudt škoda pn izgradnji vlak. Za primerjavo še povprečni stroški izgradnje vlak za TOZD Gozdarstvo Snežnik v letu 1987. Pri tem smo upoštevali tudi zgoraj navedene dolžine vlak. Skupaj smo zgradjli 63.900 tekočih metrov vlak, pri če­ mer so neposredni stroški znašali 2668 din na tekoči meter. Lastna cena, če upošte- vamo 1 62-odstotno režijo na osebne dohod- ke, pa znaša 3300 din/m 1. Danes zgradimo povprečno okrog 145 do 150 tekočih metrov vlak na hektar. V strm1h pobočjih in na vrtačastih terenih več kot na blago nagnJemh in gladkih terenih. Gostota Tabela l: Delež neposrednih stroškov iz- gradnje vlak v povprečni prodajni ceni lesa v GG Postojna za obdobje 1978-87 Delež Pov-prečna Neposredm neposrednih Leto prodaJna stroški strDškov vlak cena za izgradnjo v povprečni lesa vlak pradami ceni lesa dmlnr3 dm/m 1 % 1878 918 24 2,6 1979 1.188 40 3,4 1980 1.651 47 2,8 1981 2.409 64 2.7 1982 98 1983 3.486 137 3,9 1984 5.401 208 3.8 !985 10.708 453 4.2 i986 21 ]59 910 4.3 1987 42.261 2444 5,8 171 zgrajenih vlak se v primerjavi s preteklostJo zmanjšuje. Zmanjšuje se tako zaradi zahtev- nosti gradnje kot zaradi vedno večjih stro- škov. Vendar tudi ta gostota daleč preseqa ugotovljeno optimalno gostoto vlak (5) , zato jo bo v prihodnJe treba še zmanjševati. Težnja je izrazita - cena lesa se je v desetih letih povečala za 46-krat, nepo- sredm stroški izgradnje vlak pa kar za 101-krat. Podobno bi bilo tudi stanje drugih stro- škov gozdne proizvodnje. Cena lesa ozi- roma prihodek od lesa. ki v gozdarstvu de1ovmm organizacijam pomeni 80 % in več celotnega prihodka. narašča znatno poča­ sneje od proizvodnih stroškov. To dokazu- jejo podatki v tabeli 2. Tabela 2: Delež porabljenih sredstev v ce- letnem prihodku Gozdnega gospodarstva Postojna za obdobje 1978-1987 Delež Ce1otm Porabljena porabljenih Leto sredstev prihodek sredstva v celotnem p rihodku (000 din) (OOOdm) o/o 1978 359.501 182.715 50,8 1979 429.487 220.399 51,3 1980 527.157 252.593 47,9 1981 923.4!1 481 .132 52, l 1982 1,160.571 685.366 50,5 1983 1,435.399 802.803 55.9 1984 2,261.043 1,489. 171 65,8 1985 4,409.834 2,898.008 65,7 1986 8.755. 784 5,756.090 65,7 1987 18,648.788 11,754 061 63,0 V tabelt 2 )e prikazan delež porabljenih sredstev v celotnem prihodku v obdobju od l978. ko je znašal 50.8% do lela 1987. ko je narastel na približno 63% . Še izraz1tejši je ta por11st na ravni TOZD Gozdarstvo Snež- mk. Tu je delež porabljemh sredstev leta 1978 znašal 38, l % celotnega prihodka, leta 1987 pa kar 59,3 %. Kako visok je strošek 12gradnje vlak, do- kazuje tud1 naslednji poenostavljeni izračun. Vzemimo, da na površim 1 ha gradimo 140 tekočih metrov vlak. Lastna cena za tekoči meter vlake za Gozdno gospodarstvo Po- stojna ob 162-odstotm rež1ji na osebni doho- dek znaša zEt leto 1987 2950 din. Za 1zgradnjo vlak na ha bi tore) porabili 413.000 din. 172 Glede na to, da je povprečna prodajna cena lesa leta 1987 znašala 42.261 dinim3, bi bilo torej treba za 12gradn]o 140 ml vlak (odprtost za l ha) prodati kar 9,8 m3 lesa. Dejansko je ta količina približno dvakrat tolikšna, saj moremo od povprečne prodajne cene lesa odštett vs3.j proizvodne stroške. Pri skrajnih primenh je potrebno štev1lo prodanth m3 lesa še višje. 2'.a obravnavani oddelek 19 bi bilo treba zato. da bi površmo enega hektarja opremilt z vlakami, glede na sedanJo gostoto vlak 160 m1/ha, prodati kar 24,8 m3 lesa. Ta količina presega povprečno odkaz1lo pn GG Postojna, ki je za obdobje 1982-1988 prikazano v tabeli 3. Tabela 3: Povprečno odkazilo pri GG Po- stojna v m3/ha za obdobje 1982-1988 Leto Povprečn9 odkazJlo m~/ha (neto) 1932 32 1983 48 1984 38 1985 34 1986 37 1987 16 1988 15 (plan ) To torej pomeni, da s posekom lesa v določenem delovišču, ki ni opremlJeno z vlakami. ne pokrijemo nitt stroške. Izgradnje vlak 4. Uporaba težke mehanizacije pri iz- gradnji 11lak se je Izkazala za smJselno zaradi manJših poškodb in nižjih stroškov. če je pnprava deia podP)bna in naiančna, Je konkurenčna v vseh zahtevnejšth razmerah izgradnJe vlak. SKLEPI J. Stroški gozdne proizvodnje naraščaJo hitreje od cene lesa . Vedno več]t delež sušic .še dodatno slab1 gmotne dosežke v gozdarstvu. Vlaganj v gozdove. zlasti tehnič­ mh. je zat:::> vedno mnnj . 2. Posebno h1tro naraščajo stroški izgrad- nJe vlak. V desetih letih so se, če upošte- varno inflacijo, povečali za več kot stokrat. Če pa poleg stroškovnega upoštevamo še ekološki vidtk lahko napovemo da bodo konje in ž1čnEl. naprave za spravilo lesa v pnhodnje uporabljali celo tam, kjer jih tre- nutno sploh ne. Če pa k stroškom spravila prištejemo še celotne stroške ali vsaj del stroškov za izgradnjo vlak, je takšna. napo ved še bolj zanesljiva. 3. Pri nadaljnji izgradnji vlak na površi- nah, ki še niso opremljene z njimi, je treba zelo natančno opredeliti področja, ki jih je glede na ugotovitve iz točk l in 2 še smiselno opremiti z vlakami, in tista, na katerih bomo uporabljali druga spravilna sredstva. Treba je dobesedno predpisati zgornjo dovoljeno gostoto vlak in to mejo absolutno spoštovali. Tudi izbira traserjev vlak je postala pomem- bna. Trasiranje je odgovorno delo z velikimi gmotnim1 posledicami, ki ga vsak ne zna in ne more obvlada ti. VIRI l. FURLAN, F. (1979): DosedanJe izkušnje pri gradnJi vlak na TOZD Snežnik Referat - študijsk1 dnev1 1979 2. FURLAN. F. (1987) : Razvoj spravila lesa in proizvodnos: prilagojenih traktorjev na TOZD Go- zdarstvo Snežnik Gozdarski vestnik, 1987, str. 223 3. KOŠIR, B. (1986): Gospodarnost spravila lesa z žičmmi napravami. Republiški seminar o spravilu lesa, SlovGnj Gradec 1086 4. REBU LA, E. ( J 978): Vlake v gozdu. Gozdarskt vestnik, 1978, str. 372 5. REBULA, E. (1983) : Optimalna gostota vlak Zbornik gozdarstva in lesarstva 23, Ljubljana 1983 ~onj1 in traktor pn skupnem delu All se konj1 vendarle spet vračajo v naše gozdove ? (Foto · j. Konečnik) 173 Oxf.: 375. 12 Analiza nekaterih vidikov žičničarskega spravila na podlagi podatkov iz sečno-spravilnih načrtov Boštjan Košir, Edo Goričan, Iztok Koren* Izvleček Košn. B .. Gončan. E . Koren. l.: Anahza nekate- rih vidikov ŽIČniČarskega spravila na podlagi po- datkov iz sečno-spravtlnih načrtov. C-ozdarski ves- tnik, št 4/1988. V slovenščtni s povzetkom v angleščim, cit. llt. 6. V članku ie opisan načm zbiran}a anali!!Čnih podatkov rz sečno-sprav1lmh načrtov na območju TOZD Idrija m Podvelka. Dani so prvi Izsledki analtze naklonov m dolžm !mij žičnih žerjavov ter odv1snosl tlorismh dolzm liniJ od gostote cestnega omrežJa m koncentracije neto lesne mase. l. UVOD Podrobno sečno-spravilno načrtovanje se je v družbenih gozdovih dobro zasidrala, čeprav sta intenz1vnost in kakovost različni glede na območje, izroČllo, velikost in po- men gozdov ter druge de)avmke. Načrti so potrebni predvsem za smotrnejše delo, zato jih po končani proizvodnji le redko še upo- rabljamo, saj se je za naslednj1 poseg treba na novo pripraviti. Podatki o uresnicemh uk.rep1h pa so nam seveda lahko v vehko pomoč, zato je prav, da načrte arhtviramo tako, da lahko postanejo podlaga za bodoče delo. V nekaterih gozdnogospodarskih območ­ jih, kjer že dlje časa opravl)ajo podrobno gozdarsko načrtovanje, urejeno pa je tudi arhiviranje uresmčenih načrtov, lahko ti po- stanejo vir za razčlembo vhodnih dejavnikov ter nadzor opravljenih del. Posebno zam- m1vi so primeri načrtovanja na težkih lere- mh, kjer na odločttve načrtovalcev vpllva *mag_ B K .. Inštitut za ~rozdno in lesno gospo- darstvo, Večna pot 2, 61000 LJubljana, YU dtpl. mž. E. G. Gozdno oospodarstvo Maribor. Tyrševa 15, 62000 Manbor, YU dipl mi 1 K, &.Jško gozdno gospodarstvo Tolmm. Brunov drevorecl 13. 65220 Tolmm YU 174 Synopsis Košu, B., Gončan, E., Koš1r, 1.: The analysis of some cable crane sktddtng aspects based on the cuttmg and sktddmg plan data, Gozdarski vestmk. No. 4/1988. ln Slovene wtth a summary m Engllsh, hi. quot 6 The method of data colleclmg fr:Jm the short- term operarional plans Il1 the area of Idn]a and Podvelka forest enterpnse umts lS presented in th1s paper. The results of the ftrst analys1s of s lopes and hne lengths as well as dependance of ground' plan Ime lengths in relat;on to road density and cutttng volume pe1 line are bnef1y descnbed. več deJavnikov. Pn prvem pristopu smo se ome)ili na analizo načrtovanja spravila lesa z žičmmi napravami v okv1ru raziskovalne naloge Proučevanje spravila lesa na težkih terenih. 2. NAMEN RAZISKAVE Namen raziskovanja je odgovoriti na na- slednja vprašanja: - pri katerih dejavmkih so sečno-spra­ vilni načrti dobra podlaga za an?lizo; - kateri dejavniki so najvplivnejši pri na- črtovanJU spravila lesa z ž1čmmi že rjavi; - kako so med seboj odvisni; - kakšne so razlike med zbrammi podatki na različnih območjih v SR SloveniJi. Istočasno smo pričakovali. da bomo tako dobili nekaj podatkov, ki so potrebna osnova za nadaljnje analize. pa. t'..ldl za samo načrtova:1je. in smo si j1h doslej sposo]ali iz tuJe literature all pa smo jih ocenjevali. Takšna Je na primer odvisnost dolžine lmije žičnega žerjava od načina polag:mja, oblike terena in drugih spremenlJIVk Ta članek naj prikaže predvsem postopke m pnzade· vanja raZJskovalne skupine, da bi dosegla zadane cilJe. 3. NAČIN ZBIRANJA PODATKOV Podatke smo zb trall v dveh gozdnogospo-- darskih območilh z dobro utečenim siste- mom sečno-spravilnega načrtovanja - v SGG Tolmin, TOZD Idrija in GG Maribor, TOZD Podvelka. Najprej smo določih spremenlJivke, ki jth lahko z zadovoljtvo natančnostJO dobimo z analizo načrtov, nato pa smo podrobno opredelili vs~ faze elela - od navodila za zbtranje podatkov in izpolnJevanJe zbimika do oblike vnosG podGtkov v rJ.čunalmk. Razlikovali smo tri skupine podatkov, ki se nanašaJO na: l. nač::rtovalno površino (gravitacijske enoto), kt obsega enega ali več podatkov: 2. delovno polje (delovno enoto, sečno­ spravilno enoto): 3. linijo žičnega žerjava. Poleg splo.šmh podarkov o načrtovalni površini smo ugotavljali še njeno površino, dolžino produktivmh in spojnih gozdmh cest ter število in dolžino tistih cestnih odcepov, kt so jih zgradil! samo zaradi spravtla lesa z žtčmrm žer]avi. Največ podatkov se je na.našalo na delovno polje. Splošni podatki so opredeljevali njegovo lego, vrsto ž1čne naprave, smer spravrla in nc.čtn polagan]a limj. PosebeJ smo zabeležtlt odkazano lesno maso, velikost povprečnega neto drevesa, delež tehničnega lesa, normo dela ter način spravila in podatke o dodatnem zbiranju lesa do trase žicnice. Pn vsaki lmiit pa srno ugotovili njeno honzontalno dolžino, nadmorsko viš mo si- der, obliko terena (konkavni valoviti ah ravni konveksni teren). Ocenjevali smo naj- večjo možno sm1selno razdaljo - dolžino limje od s1dra ob cesti do prve ovire ali roba gozda ter razdaljo do najbližje ceste v smiselni smeri linije žičnega žerjava. Podatke za to poročtlo smo zbral1 do februarja 1987, in s1cer iz tridesetih načrtov za skupaj l93linij. Pri obdelavah Je ponekod stevilo primerov maD)Še zaradi manjka]očih podatkov. Podatke smo vnesli v računalnik in jih prevenli na Inštitutu za gozdno m lesno gospodarstvo v Ljubljam, prve obde- lave pa smo opravili na enakem računalmk:u na Norveškem gozdarskem inštitutu v Asu. 4. NAI~ON TERENA Doslej Je b1lo ob]avljemh več študij, ki na različne načme upoštevaJo dejavnike, ki so odločilni za izbiro sprav1lnega sredstva in so lahko i.udi podlaga za uvrščanje terenov glede na vrsto spravila. Naklon terena je vedno med prv1mi spremenlj1v1<:ami, katerih vpliv je vreden razmisleka. Mejo med trak- torskim in žičmčarskim spravilom so glede na naklon različno postavljali - od 30 do 60%. Zanimivo pa je, da pri analizah žični­ čarskega spravila v Sloveniji pog:Jsto nale- timo na linije, kt so celo pod to mejo upravičenosti uporabe žtčmc pn spravilu lesa. To srao ugotovili že pri meritvah učin­ kovitosti spravila z večbobenskimi žičnim1 žerjavi (KO~lR 1985), do podobni:~ ugotovi- tev pa nas pripelje tudi analiza tabele l. Tabela l: Povprečni nakloni tras (%) glede na smer spravila in obliko terena Table 1: Slope s (%) m relation on the direction of skidding and shape of the terram Smer spravila Direct10n of skiddmg C--or UphJ!J Dol Downh11J Povprečno Average Oblika terena Shape of Lhe lena.m 35 44 52 31 53 34 44 52 Povprečno Average 41 34 40 Nakloni trase se nekoliko razlikujejo od naklonov terena, po katerem je potekalo spravilo, oztroma od naklona produktivne dolžine trase. V skladu s pričakovanji so nakloni lmLi, k1 so položene v obliki pahljače, nekoliko manJši od linij v snop~ Precej naklonov spada še v domena traktorskega spravila, čeprav menimo, da tisti, ~i postav- lJajo prevtsoko meJo med obema načinoma spravila glede na naklon terena. pretiravajo. 5. DOLŽINA LINIJE Rezultatr lu jih pnkazujemo v tem poro- 175 čtlu in j1h bomo dopolnil! v pnhodnjih ana- lizah, v tem hipu pomenijo le začetno orien- tacijo. To velja posebno za odvisnosti tlori- sne dolžine linije od gostote cest. odkazane neto mase na limji ter oblike terena. Tabela 2: Povprečna tlorisna dolžina linij (m) in število podatkov (N) glede na smer spravila in obliko terena Table 2: Horizontal line Jength (m) and number of cases (N) in relation on the dm::cl1un uf skidding and shape of terrain Obhka terena Smer Shape of/he lerram spravila c (J) ·c.: ~ Povprečno D1rection Q) ::,. Average '2[ll c.: c::; Q) (J) >U:::,. of sklddmg ~c::: > (lj o c:: .. J):::;l(] C-or 271 256 259 264 Uph1ll (78) (59) (32) (169) Dol 458 341 mpo- 439 Downhill (20) (4) dat ka (24) Povprečno 310 262 259 286 Average (98) (63) (32) (193) Več kot očitno je, da analiza 193 linij nakazuje pomembnost izbire najugodnejše smeri lintje, ki naj leži tako, da kar najbolj izkoristi uleknjenost terena. Linije na rav- nem terenu so kar za 5-25% kraJše. Primer- Java z izbočenim terenom presenetljivo po- kaže, da so pri spravilu navzgor takšne linije za okroglo 5% krajše od uleknjenih tras in približno enako dolge kot linije na ravnem in valovitem terenu. Brez dvoma bomo. to ugotovitev še preverili, ko bomo imeli še več podatkov. Odvisnost dolžine linije od spravilne raz- dalje lahko uporabljamo za ugotavlJanje po- trebne gostote cestnega omrežja, presojanja o ustreznost1 razpoložljivih naprav ter oce- njevanje učinkovitosti in gospodarnosti spravila lesa. Teoretična tlonsna dolžina linije je pri dam gostoti cest enaka razmiku med ce- stami in je podana z izrazom: 11 = 10000/c Lr = teoretična tlorisna dolžina lmJ)e (m) c = gostota cest (miha) 176 Na diagramu predstavlja to odvisnost kri- vulja l. Povprečna tlorisna dolžina linij je - če gospodarimo s celotno površino - med c:est<'lmCJ. vedno večja, siij vplivCljo mmjo tako lega cest, ki ni vedno najustreznejša, kot tudi oblikovitost terena in naravne prepre- ke. Krivulja 2 prikazuje izsledke raziskave iz ~vice (ABEGG 1983) in je določena z regre- sijsko enačbo: Ld = 12150/c + 183 Lct = dejanska tlorisna dolžina :inije (m) Precej soroden je potek krivulje 3, ki predstavlja isto odvisnost po Segebadnovi enačbi (SEGEBADEN 1962) in Samsetovi Diagram l : Odvisnost llorisne dolžine linije žičnih žerjavov od koncentrac1je neto lesne mase na liniji in gostote cest Horizontal line lenglh of the cabie cranes in relallon to the net wood volume per hne and road dens11y Boo •o Xo\lČ:Itl.) l.U.J n.& l1nt.j\ UeL I.IOOd ~olu­ .:.l;>&l"hna C-ostota cest - Road denstty (r:~lha) oceni (SAMSET 1975). m smo ga Izračunali z IZrazom: La = 10000 · kJe k = koef1cient lege cest = 2 Razmerje med teoret1čno in dejansko dol- žino linije je pri Abeggovi enačb1 enako Jzrazu: Lc/L, = 0,0183 c + 1,215 Isto razmerje pa je nespremenljivo (Ld/L1 = 2), če ga izračunamo po Segebadnovi enačbi. Krivulji 2m3 nam torej predstavljata oceno potrebne dolžine hmi žičnih žerjavov v odvisnosti od gostote cestnega omrežja. Podatki, ki smo jih zbrali za naše analize, pa kažejo, da vpliva na dolžmo linije tudi koncentracija napadle neto lesne mase na liniji žičnice. Regresijska enačba ima obliko (R = 0,9653, N = 7) : Ld = l 06l5/c2 - 28500 17/Kr. + 432 K = koncentracija napadle neto lesne mase (m31linijo) Koeficienti enačbe so značilni na ravni O, 005. Na diagramu prikazujemo to več­ kratno odvisnost s šopom krivulj. Količina odkazanega lesa zelo močno vpllva na dol- žino linije, zlasti pn manjših koncentracijah, vendar je tudi variabilnost tukaj sorazmerno več]a. Pri količinah nad 300 m3!linijo postane vpllv koncentracije razmeroma majhen, zmanjša pa se rudi variabilnost dolžine linij. Veliko pa je razhajanja med ugotovljemmi in pnčakovanimi dolžinami linij (po Abeggu, Segebadnu) in tudi teoretično dolžino linij. V območju pod krivuljo l leži večma naših krivulj, kar pomeni, da smo spravljali les IZ ožjega pasu nad oznoma pod cestami in nismo posegali v oddaljene sestoJe, all pa smo tam les morda ročno zbtrali. Pn izračunu regresijskth enačb srno upo- števali tako klasične gravitacijske žične žer- jave kOl žične žerjave s stolpi, vendar smo za obe vrst! posebej Izračunali povprečja. Ne glede na to pa nismo mogli v celoti izločiti večjega vpliva dolžme linij žičmh žerjavov s stolpi. Vpliv gostole cest na dolž1ne !mij žičmh ženavov s stolp! je razme- roma majhen v območJu najpogostejših go- stot (npr. med 15 m 25 m/ha). Govorimo lahko torej o ekstenz1vnem načinu gospo- darjenja na težkih terenih, saj očitno postane gostota cest. ko doseže 15 do 20 miha, skoraj nepomemben dejavnik r:;n dolžini linij, v nasprotJU s koncentracijo odkazane lesne mase, k1 je očitno vodtlo pn načrtova­ nju spravila. Izbor spravtlnih sredstev in razvoj novih strojev bosta odločala tud1 o mtenz1vnosti gospodarjenja na težkih terenih. Razmišlja- nja ob tem primeru kažejo tudi na to, da danes potrebujemo lahko žično napravo. ki bo ustrezala delom prt redčenjih in imela doseg do 600 m. Naprava bi morala tmeli stolp, avtomatski voziček, pogon pa bi moral omogočiti večje hitrosti (okoli lO m/s) pri vlačenju bremen 0,8 do 1,0 t. Možnost go- spodarne uporabe naprave z večjim dose- gom, vendar majhno nosilnostjo smo že omenili, vendar b1 bila uporaba takšne na- prave le delna rešitev. Pomem":Jnejša je pazljiva uporaba več)ih večboben~kth žičnih žerjavov s stolpi t1pa Urus M III. Prostor za uporabo takšnih naprav v diagra;nu je pri gostotah cest ola og 30 miha in koncentraci- jah odkazane mase nad SOO m3/limjo. To Je v skladu tudi z doslej ugotovljenimt pov- prečJi. 6. OBRAVNAVA IN SKLEP Prikazan je zammiv način analize padni- kov iz sečn:::>-sprav1lnih načrtov, k1 v bodoče marsikaj obera, če bomo v analize poleg spravila z žičnimi žerjavi vključih tud1 druge vrste spravila. Izsledki prv1h obdelav so nas prepnčali, da so sečno-spravtlni načrti lahko dovolJ zanesljiv vir različnih strokovnih analiz. Ne- katere ne dovolj jasno 1zražene medsebojne odvLsnosti de]avmkov. pa tud1 pomtsleki o verjetnosti nekatenh povprečiJ kažejo. da )e zbrano ši.ev1lo podatkov še premajhno V nadal. nJih analizah bomo več moČI posvetili ugotavljanju vpliva najvažnejših de- javmkov m spremenljivk na menJa uspešno sti podrobnega načrtovanja . Podobno se nam zdi mogoča in zanimtva primenava med nekaterimi pnjemi v operativr na raz- 177 ličmh območJih in preverjanje ustreznosti razhčmh teoretičnih izhodišč. 7. POVZETEK Podatki kakovostnega sečno-spravilnega načrtovanja so lahko dobra podlaga za ana- ltzo dejavnikov, ki vpltvajo na izbiro vrste spravila ter načm polaganja sekundarnih prometnic. V prispevku je informativno pri- kazana metodika zbiranja takšnih podatkov. Na kratko so orisani rezultat! anallze naklo- nov in dolžine linij žičnih žerjavov. Odv1snost dolžine linije od gostote cestnega omrežJa, v katero so všteti tudi odseki cest. zgrajem zgolj zaradi stojišča žičnih naprav, m kon- centracije neto lesne mase na eni liniji, smo prikazali v primerjavi z drugimi viri (ABEGG, SEGEBADEN, SAMSET). Glede na to, da smo pn analizi odv1snost1 upošte- vali tako podatke za enobobenske gravita- cijske vitle kot večbobenske žične žerjave s stolpi, ki delujejo predvsem na krajsih razdaljnh, smo prišli do sklepa, da ima cestno omrežje pomemben vpliv na dolžmo linij približno do gostote 20 nl/ha, nato pa postane ta vphv skoraj zanemarljivo majhen. PreceJ pomembnejši Je vpliv koncentracije lesa (diagram l). Prvi rezultati analiz ne- dvomno kažejo, da je takšen načm zbiranja podatkov upravičen. zato lahko v bodoče pri večjem števtlu podalkov pričakujemo tudi zammivejše in natančnejše izsledke. 178 THE ANALYSIS OF SOME CABLE CRANE SKID- DING ASPECTS BASED ON THE CUTTING AND SKIDDING PLAN DATA Summary The data taken from quality snort-term operatto- nal pJ;:ms could be a good bas1s for the estimat1on of the influence some important fac:ors have on the ch01se of skiddmg type and the layout of the .skidding mads or cable Ime corridors. ln th1s paper the collecting methods of the relevant data are presented. The results of slope and 1me length analysJs are briefly discussed. ln dependance of llne leng!h from tbe road dens1ty and net cutting volume per line has been compared vv'lth other references (ABEGG, SEGE- BADEN, SAMSET). In the road dens11y computa- t.ions we i.r.cluded also those road sections which have beer. bUJll onlv for lhe purposes oi better settmg up postlions of cable cranes. LITERATURA IN VIRI · l. ABEGG (1983) . Einfluss der We:;:redichte auf RUckeverfahren und RUckedistanzen in Bergwald. Schwe1z Ze1tschnft !Lir F'orstwessen, 98 2. KOŠIR, B. ( 1985) · Navod1lo za 11.polnjevanje zb1rnega lista > Priprava dela za spravilo z žtčnimJ žel]avk Polikopija, IGLG, LJubljana 3. KO.~IR. B. (1985) . Učmki sprav1la lesa z več­ bobenskJrr.i žtčmmi žer]avt s stolpi. Strokovna m znanstvena dela 78 lGLG. I.J)Ubl]ana 1985 4. SEGEBADEN, G. ( 1962) Stud1er 5ver terrang transportens langd och vagntitets utbyggned. Skogskl"logskolan. Stockholm 5 SAMEET. l. (1975) . The Accessabthty of Fo- rest Terram and 1ts Innuence on Forestry Condi- IIOTL'> m Norway. Rep of lhe Norwegian forest Research Instlhlte 32. j, !\s 6. SAMSET, I. (1985). Wmch and Cable Sy- stems. Mar1mus NiJhoft!Dr. W. Junk Pabl., Dor- cirecht. Nelherlands Oxf. : 813 Nekateri monomemi polifenoli drevesnih skorij Vesna Tišler* Izvleček Tišler, V.: Nekateri monomerni polifenoh drevesnih skorij, Gozdarski vestnik, št. 3/ 1988. V slovenščini s povzetkorn v angleščini, CII. lit. 8. Avtorica prispevka opisuje raziskavo naravnih polifenolov drevesne skorje s rankoslojno kroma- tografijo. Z vodno ekstrakcijo skorje in perkolacijo ekstrakta ter sukcesivno ekstrakcijo z etrom in etanolom je pridobila monornerne polifenolne skorje, katerih identiteto je ugotavljala z uporabo referenčnih substanc. l . UVOD Kemijska zgradba drevesne skorje je za- pletena ter se spreminja glede na drevesno vrsto in morfološke prvine, ki jih vsebuje. Mnogo sestavin lesa nastopa tud1 v skorji, teprav v različnih razmerjih. Značilna za skorjo je visoka količina nekaterih topnih sestavin (ekstraktivne snovi), kot so fenolne spojine, pektin in suberin ( 4) (5) (8) . Akcesorje skorje fenolnega značaja de- limo na rnonomeme polifenole, kamor spa- dajo flavonoidi, salicini, hidrolizirajoči tanini, stilbeni in drugi razredi spojin; poliflavonoi- de, ki jih delimo na leukoantocianidine in proantocianidine, in poliflavonoidne poli- mere, med katere sod1jo kondenzirajoči tanini, flobafeni in fenolne kisline (2) (3). Odločili smo se za ugotavtjanje monomer- nih poltfenolov, saJ že te najenostavnejše fenolne spojine predstavljajo izredno veliko število običajnih, pa tudi zelo nenavadnih snovi. 2. MATERIAL IN METODE Raziskovali smo drevesne skorje prine- sene z različnih delov sveta: .-doc. dr. V. T., dipl. inž. kemije, Biotehniška fa kulteta. VTOZD za lesarstvo, Rožna dolina c. VIli. 34, 61 000 LJublJane!. YU Synopsis Tišler, V.: Some monorneric polyphenols of tree bark sam ples. Gozdarski vestnik, No. 3/1988. In Slovene with a summary in English, liL quot. 8. The article deals with the research of natural rree bark polyphenol!:; by l!leans of thin-layer chromatography. Based on the water extraction of the bark, the extract percolation and lhe succes- sive extracti::m Wlth ether and ethanol, monomeric polyphenols of the bark were gained, :he idenhty of which was established by the use of reference substances. drevesne vrste nahajališče Picea abi es ZR Nemčija Pinus nigra Jugoslavija Pinus halepensis Alžirija, Jugoslavija Odločili smo se za dva načina izolacije monomernih polifenolov iz skorje: 2.1. Vodna ekstrakcija in perkolacija Vzorce skorje smo klimatizirali v normalni klimi (20°C, 65% rel. vlage) najmanj tri dni. Nato smo jih zmleli in presejali. Za analizo smo uporabili frakcijo skorje med 0,3 in 0,5 mm. Ker je skorja higroskopična, smo določili količino suhe snovi v vzorcu. Sušili smo jo štiri ure pri temperaturi 105 °C. Za določitev vodnega ekstrakta smo na- tehtali ca. 15 g vzorca, ga prelih s ::::a. 150 ml vode ter po enournem segrevanju pri tem- peraturi 95 °C mešanico prefiltrirali in posto- pek še dvakrat ponovili. Iz dolo6itve suhe snovi v filtratu smo izračunali količino snovi, ekstrahirane z vročo vodo. Če bi hoteli s tankoslojno kromatografijo ugotavljati polifenole v originalnem ekstrak- tu, ne bi dobili zaželenih rezultat:::>V. Fenoli so namreč višje kondenzirani in s topilom ne potujejo po plošči. Do podobnih ugotovi- tev sta prišla tudi Levitin, ki je leta 1977 raziskoval skorjo bora Pinus banksiane, in Ayla leta 1980 pri raziskavi skorje bora Pinus brutia (l) . 179 Zato smo monomerne polifenole izločili iz vodnega ekstrakta z etrsko perkolacijo. To je tekočinsko-tekočinska ekstrakcija, ki smo jo opravili v aparatu za perkolacijo, v kate- rem smo iz vodne razto pine ekstrakta skorje z etrom ekstrahirali monomeme polifenole. 2.2. Sukcesivna ekstrakcija Pri anal1zi smo uporabili etanolni ekstrakt, ki smo ga pridobili iz skorje, predhodno ekstrahirane z etrom. Odločili smo se za uporabo dveh topil različnih polarnosti. Z etrom smo iz skorje odstranili terpene, ma- ščobe, voske in proste maščobne kisline: v etanolnem ekstraktu pa so ostali enostavni polifenoli in njihovi glikozid!, tanini, flobafe- ni, monosaharidi in disaharidi. 2. 3. Ascendentna tankoslojna kromatografija To je ena izmed najuspešnejših analiznih metod, pri kateri se sestavine zmesi. raztop- ljene v topilu, različno hitro dvigajo po laomatografski plošči in se s tem ločijo . Za določanje posameznih komponent potrebu- jemo standardne substance, njihova barva in dolžina potovanJa po plošči služi za pn- merjavo z obnašanjem vzorca. Standardne substance, ki smo jih imeli na razpolago, so bile katehin, epikatehin, kvercetin, dihidro- kvercetm, cianidinklorid, definidinklorid in pelargonidinklorid. Kromatograme smo izdelali na ploščah DC-Alufojen KieselgelBO. Po pregledu lite- rature (6) smo se odločili za različne kombi- nacije topil. 3. IZSLEDKI IN NJIHOVA INTERPRETACIJA Z vodo smo ekstrahirali in nato perkolirali tri vzorce skorij. Izsledke nam prikazuje preglednica št 1, iz katere lahko razbere- mo, da vodni ekstrakti drevesne skorje vsebujejo le manjše količine rnonomernih polifenolov. Pri tankoslojnem krornatogramu srno upo- rabili mešanico treh topil : rnravljinčne kisli- ne, etilformiata in toluena v razmerju lO : 40 : 30. Po 40 minutah smo kromatogram posu- šili in ga razvili z 10% raztopino H2S04. Iz tankoslojnega krornatograma vidimo, da kvercetin pušča na plošči rumeno, dihi- drokvercetin pa rdečo liso. Obe obarvanji sta na različni oddaljenosti (različ::1i vredno- sti Ri) od nanosa snovi. Jntenzivna tovrstna obarvanja smo lahko opazili pri etrskem perkolatu vodnega ekstrakta borc·ve skorje, bistveno manj intenzivna obarvanja pa pri etrskem perkolatu vodnega ekstrakta smre- kove skorje. Iz tega smo sklepali, da vsebuje Slika 1: Tankoslojm kromatogram ekstraktov drevesne skorje. P.ab. - etrski perkolat vodnega ekstrakta skorje smreke Picea abJes, P. hal. - etrski perkolat vodnega ekstrakta skorje bora Pinus halepenslS, Epik. - epikatehin, Kat - katehm, Dihid. - dihidrokvercetin, Kverc. - kvercetin 180 Q rjava 8 vijol.o vi jn l. :~:,~ 1 _O rum. ~ ~~~~ . g :~:!~q vijol . O >iva O vi jo l.@ . tf3' . Ov•jol. O rJI : "8JrJ . v J . vij. O rum . O vijol. O rjav~ Q r j .ov .v ijol. P . <1 b . P. ha 1 , Epik. o rum . orunl , ovij o 1 . ~vi jo 1 • o rdeča @ oranž. O rj. siva v; j. vi jo 1. rdeča Epi k . O run\, Ovijol . .Q r j ava O rj•w.v•Jol. f'. db. Dihid . Kverc. Oihid, + K ve rc. Preglednica l: Količine vodnega ekstrakta in etrskega perkolata skorij ~ ro > cJ2roč; ru ro'-' ~ g ~(l)C~ 0.~~ Ul Cii (j) o·~ <1> Cl) -- (l) ej ~=-o> ~"'dl::l (l) -§~ -~"' (l) o .§~12 Cl U) '-' ~ §? od3i !jJ Ol (l) Pinus halepensis Jugoslavija 93,6 23,3 5,6 Pinus halepensis Alžirija 96,4 27,7 4,5 Piceaabies ZR Nemčija 87,2 16,3 6,0 skorja Pinus halepensis večje količine kver- cetina in dihidrokvercetina, medtem ko na- letimo v smrekovi skorji le na sledove teh snovi. Iz krornatograma smo tudi razbrali, da v obeh vrstah skorje ni bilo katehina in epika- "tehina, ker ni bilo mogoče ugotoviti ustre- znih vijoličastorjavih obarvani v perkolatih. Kromatogram smo pred razvijanjem pregle- dali pod UV svetlobo in pri perkolatu srnre- kovega ekstrakta skorje opazili lise z močno vijolične fluorescenco. Pri poznejših raziska- vah nam je uspelo določiti stilbene. Najpo- membnejša predstavnika srnrekove skorje sta stilbenska glukozida astringin in izora- pontin (7). Izsledke zaporedne ekstrakci:e skorij z etrom in etanolom prikazuje razpredelnica 2. z etanolom, ki je polarnejš~ od etra, ekstrahiramo več drevesne skorje. Etrski Etanolski Drevesna vrsta el .. dipl. oec .. Splošno združenJe za gozdarstvo SR Slovemje, Nllkloštčeva 38, 61000 LJubljana. YU jen]e z gozdov1. Gozdno gospodarstvo Za- greb obsega območje 22 občin. Površina gozdov v območju je 115.000 ha. 70.000 jih je v zasebrj lasti. Z večino družber.ih gozdov gospodari gozdno gospodarstvo, le z nekaj malega (J:ribližno 5%) fakulteta . Pretežni del 104.000 ha je gospodarskth gozdov, 9000 ha parkovnih in okoli lOOO ha zaščitnih. Povprečna lesna zaloga je 226 m3,'ha, prira- stek pa 6. 7m3/ha. Opremljenost gozdov z gozdnimi cestami je 13 miha. Od skupnega števila 67~ delavcev jih dela v dejavnostt pridobivanja gozdnih lesnih sortimentov 329, v dej:lvnosti gojen]a gozdov 293 in v delovni skupnosti 53. Približno l o/o delavcev ima v1sokc m 20% srednjo izobrazbo. Skladno z zakonom o gozdovih so tudi v GG Zagre:, organizirani po funkcionalnem principu, tako da imajo tozd za 1zkoriščan]e gozdov, tozd za gojenje gozdov in tri tozde stranskih dejavno.sii. V tozdu izkoriščanja gozdov tmajo 9 detovmh enot (šumanje), ki v ekonomskem smislu ne pomenijo samo .. stojnih enot, v katerih bi v vsaki posebej spremljali ekonomski uspeh. Suman]e so oblikovane zarad1 lažJe organizacije dela v tehmčnem smislu. Do sprejetJa novega zakona o gozdovth so z gozdovi zasebnega sektorja gospoda- nJe občme. Po novem zakonu so tudi t1 gozdovi prešli h gozdnogospodarskim orga- nizacijam '' gospodarjenje. Te b1 po zakonu morale ustanoviti temeljne orgamzacije koo- perantov (tokl), vendar jih predvsem zarad; zapletenosti postopkov ustanavlJanJa m rela- ttvno majhnega deleža zasebnih gozdov na Hrvaškem dosleJ niso ustanovili. Tud1 v teJ gozdnogospodarski orgamzacJ)l, čeravno je delež zasebmh gozdov velik, tokov še nJ- majo. Delavci gozdnogospodarske orgam- zaci]e opravljajo za zasebne lastnike stro- kovno načrtovanje in odkazujejo drevJe za 183 posek V diskusiJI, ki ]e sledila uvodnim obrazlo- Žltvam, so predstavnike IZ Slovemje pred- vsem zammale dobre m slabe stram tisllh reš1tev. ki so na Hrvaškem drugačne kot v Sloveniji, to je. - orgamz1ranost gozdnih gospodarstev, - financiranje vlaganj v gozdove, - oblikovanje cen storitev v dejavnostih posebnega družbenega pomena. V odgovorih so se navzoči omejili pred- vsem na konkretne rešitve v GG Zagreb. ki so nekatere tudi posledica spoznanj, da posamezna določila zakona niso najboljša. l. Orgamz1ranost gozdarstva je na Hrva- skem v osnovi predpisana z zakonom (in ni predviden družbeni dogovor kot v SRS). Funkcionalna organiziranost ima poleg ne- katenh prednosti (zmanjšan je vpliv posa- mezmh občin, dosežena večja enotnost v območju) tudi nekaj pomanjkljivosti, k1 na- staJajo iz razlik med prmzvodnjo gozdnih lesnih sortimentov m gojenjem gozdov. To Je tudi eden izmed razlogov, da GG Zagreb, čeprav ima tozde, v bistvu posluje kot eno- vita delovna organizacija. Finančni rezultati v posameznih tozdih so posledica dogovora na ravni delovne organizacije. Na ta način )e uvelJaVlJeno načelo, da za enako delo prejemajo delavci enako plačilo, ne glede na to, v katerem tozdu delajo S takšnimi re.šttvami so se izogmli tudi mučnim usklaje- varl]em na osnov1 dosežemh rezultatov, ki ntso vedno posledica dela. 2. Fmanciranje vlaganJ v gozdove poteka skladno z zakonom. Gozdno gospodarstvo Zagreb ima ekonomsko močne kupce lesa, zato nima velikih problemov niti s sredstvi za vlaganje v gozdove mti z izplačilom osebnih dohodkov delavcev. Celotna sred- stva gozdnob1ološke reprodukcije, ki jih oblikuJe v območju, v območju tudi porabi. 3. Cene storitev se formalno oblikujeJo po kalkulac1ji prodajne cene, kl vsebuje poleg neposrednih stroškov tudi prispevek za splošne stroške m sklade, vendar po- stavka »pnspevek za splošne stroške in sklade« ni stalna, odvisna je od vsakokrat- nega poslovnega uspeha delovne organiza- cije. Zato slovenski predstavniki mso dobilt odgovora o tem, kolikšen je v teh dejavno- stih faktor splošmh stroškov, kar jih )e še posebej zanimalo. 184 PomanJklJivosti. ki jih GG Zagreb rešuje na sebi primeren način, In še nekatere druge pomanjkljivosti so vzr::>ki, da je tudi GG Zagreb med tistimi, ki predlagajo spre- membo sedanjega zakona o gozdovrh (pred'Jsem glede organiziranosti). 2. OCENA PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI SEDANJEGA ZAKONA O GOZDOVIH SRH - POGLED PREDSTAVNIKA SIS ZA GOZDARSTVO SR HRVAŠKE Uvodna misel tajmka republiške SIS za. gozdarstvo je tehtna in vred:-ta premisleka ne samo v gozdarstvu, temveč na sploh v Jugoslaviji. Dejal je, da ]e težko soditi o dobrih ali slabih posledicah kateregakoli dosedanjega zakona o gozdovih, kajti nobeden ni bil še v celoti in dosledno uveljavljen. Vsak je za popolno uveljavitev terjal številne podza- konske akte (družbene dogo·Jore, pravilni- ke. sporazume), katerih večina ni btla spre- jeia. Zato temelji ocena veljavnega zakona na pripombah strokovnjakov iz gozdarske ope- rattve in strokovmh republiških inštitucij. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in lesc.rstvo SR Hrvaške je izdelal anahzo učinkov novega zakona, iz katere je razvid- no: - da so se investicije v gozciove povečale za šestkrat, kar je posledica sistemske ure- ditve zbiranja sredstev; - da se gospodari z gozdovi bolj načrtno, ker se· postali gozdnogospodarski načrti zakonska obveza; - da dosegajo gozdarske orgamzaciJe boljše poslovne rezultate; - da se je povečalo števllo zaposlenih za 2,5 % (zaradi prevzema zasebnih gozdov m zaradi večjih vlaganj). Bistvene novosti veljavnega zakona glede na prejšnji zakon so: l. Na področju organiziranja gozdarstva V prejšnjem zakonu je bilo določeno, da se za organiziranje gozdarstva sklene druz- bem dogovor, k1 ga sprejmejo Izvršni svet skupšč : ne, Gospodarska zbornica, Sind1ka~ delavcev gozdarstva in predelave lesa, Po- slovna skupnost. Republiška skupnost za znanstveno delo in Skupnost občm. Pokazalo se je, cia so predv1devanja o možnosti skle- mtve takšnega družbenega dogovora ne- realna. Za to novi zakon opredeljuje gozdno- gospodarska območja (od nekdanjih 24 jih 1 uzakoni! Il. od tega 9 območij miroma 9 lavruh organizacij na kontinemalnem de- območil oziroma 2 delovm organizaciji krašk~m območju) in določa nekatera za orgamziranJe delovne organizaci- ba. da se organiziranost reši z e "zvirala predvsem iz preveli- občin in posameznih manjših na organiz1ranost no gospodarjenje: z DJ1~)(U11oe1pnjo ekoloških omejitev. Zanikal Je, da b1 bila družba organska celota. Ven- dar pa so ekonomisti vladali dovolj cloigo, da so bistveno vplivali na Javno gospodarje- nje z zemlJo in naravnimi vin. ZNANSTVENI TERMINI Odkritje iz pozneQa 19. stoleba, da je narava pre) odprt kol PCI zaprt ststern. m bilo dovolj, da bi premagali inšllLlclonalno inerC!JO v samt znanosti. čeprav )e povzro- č:llo nastanek nove znanosti, ekologije, k! se ukvana z medsebojno povezanos tJo s1vc=ui v naravi. Ko so naravoslovni znanstveniki nadalJe- vali s poskusi s snovjo m energlJO, ]e postalo Jasno. da je narava še kaj več kot te odprl sistem. ]e dinarnJčen sistem s svojo lastno usmeritvijo in človeštvo Je dolžno Jskat1 harmoniJo z n]o. Narava je povsem medSE.'- bojno povezan smergislJčni stsrem, v kate- rem ]e vse v ne1zbežnih rnedsebojml1 odno- sih in soodvtsno To spoznanje je vodilo k atomski energl)i m bilo ob njeJ tud1 polneno. S to potrditViJO se je moderni svet- svet, rojen z moderno znanostjo - konca!, z0čel pa se )e postmoderm svet. Temel]rw znanosT je poruštla ·eoretični okvir moderr.e znano- sti in zahodnega. sveta. Poglav1tne metaf1· zične predpostavke, na katerih Je ta svet temelJiL so se Izkazale za napačr.e . S po- močJo ekologl]e so znanstveniki začeli dolo- čall temelje . za grad1tev posrmcdernega sveta. ZMEDENO GOZDARSTVO Ko je gozdarstvo postalo velJka industriJa, se Je neskladje med zasebn1111 in javmm gozdarstvom še povečalo . L.medo so se poglablJal! epistemološki problemi znanosti, se pravi razlike med znanstvenimi pano- garm v zaznav! narave, metodah m termino- logljL K temu je povoJni uspeh ortodoksne ekonomiJe dodajai .še lažm občutek upanja. Hkrati pa so naraščajoči dokazi o ogroženo- sti. okolja bunli Javnost. Vodilm gozdarji m naravovarstveniki so se poskušali odzvati, a so prejeh le malo podpore od gozdarske skupnostt. Pojav1li pa so se novi zaveznikl iz vrst temeljne znanosti in vplivnih skupin, ki Jih )e skrbelo propadanje okolja. Ob njihovt podpori je naravovarstvenikom us- pelo zagotovttl spreJetje vrste zakonov o gospodarjenju z gozdovi. Nova zakonodaja je gozdarstvu odprla vrata v postmoderni svet. Pnznala je medse- bojno povezanost narave m predpostavila, da ekološki deJavniki do1očajo stopnjo eko- nomskih možnostL Gozdarstvo je bilo na ta korak v splošnem nepnpravljeno in naravo- yarstvena pobuda je pnpadla ekologistom. Sodobna zaznava narave. njenega delova- nja in človekovega odnosa do nje se JB tako globoko zasidrala znotraj javnih naravovar- stvemh birokraCIJ, da problema m bilo mo- goče obravnavati m rešiti na ontološkJ ravni. Zgoclovma delitve na oddelke je povzročala, da so razltčni gozdarskl strokovnjaki zme- dem obstali pred načelom mnogonamen· skosii. Nekatcn posamezniki so nneli zakon o mnogonamenskem TraJnem donosu celo za »zakon mnog1h nalog«. AKADEMSKI ODZIV Sole so se httro zganite, a v glavnem le povrsno pnlagod1le svoje programe nastaja- jočJm spremembam N1so se še bile priprav- ljene ukvar]att z dejstvom. da je ltsto, kar m1slimo. pogo]eno z no.cmom mtšljenja - s teoretičnun okv1rom. znotraj katerega delu- Jemo. Ntso se b1le pnpravljene spopasti z metafizičmmi predpostavkami, na katerih je temeljil modern1 teoret1cm okvir. Ne iščejo konkretnih rešitev za epistemološke pro- bleme različnih panog. PosebeJ v ekonomijt predavanja še vedno odsevaJo poglede mo- dernega in ne postmodernega sveta. SEDANJI POLOŽAJ Zakonodaja Je amenškim gozdar)em od- prla vrata v postmoderni svet. Vendar go- zdarji nasploh, še posebno pa javni gozdarji, v glavnem mso blli sposobni stop1ti skoznje. T1st1 javni ·:;Jozdarji, kt pa so spoznali njen pomen. so zaprti v nazadnjaške birokratske strukture, kaierih inerc1ja onemogoča resi- tev problema. Okoliščine, ki so nastale, le pritnuieJo tistemu, kar je pesnik Matthew Arnold opa- Zll že prec poldrugim stoletjem. "Tavajoč med dvema svetovoma. enim mrtvim in drugim brez moči. da bi se rodil << Arnold je zmogel opaziti, da pogled na naravo, kakor ga odsevajo naše temeljne ustanove, vključno i znanosljo, ni skladen s svetom oko1L nas. Vendar se novi svet m sposoben roditi. Deloma je vzrok za to dejstvo, da se učimo 12 izkušenj, vse naše tzkušnje pa IZvtraJo iz starega sveta . Z novtm se moramo spopasti s koncepti. metodami in ustanova- mL ki izvirajo IZ starega. Drug1 razlog, da novi svet ne more bttl ro]en, Je to, da lahko njegove značilnosti spoznamo le mtuittvno. Sposobnost immcije pa ima omeJeno uporabnost, še posebe; v svetu, kt poudarja logiko m ornalo'Jaževan]e intuicije. Nasledo:i razlog za to, da novi svet ni sposoben rojstva, je, da 1ma le malo ljudr pogum, kt Je za to potreben. Treba 1e namreč preventi metafizične predpostavke, na katenh temelji naše misljen]e, kar je občutljiva naloga celo za šolnika m razisko- valca. B1rokrarizirane javne služb2 ne dre- zajo zaves1no na to področje, še posebej ne na. druž.bem ravni . Raje čakajo, da bodo problem rešili kje drugje. javne okoljevarstvene službe se skušajo izogmti odgovoru na tiste Vldl.ke sedanje zakonodaJe, ki se j1m zd1jo notranje ali zunanje ogrožajoči. NJihov sedanji pnstop k družbenoekonomskemu razvoju je razum- ljiv. TežJe pa J8 razwneti, zakctJ se tako počasJ pnlogaja)o novemu pnstopu na raz- meroma varnih btoftzlkaimh področjih. Kot Je opozoril ]. R. N. Jeffers, d1rektor Britan- skega inšUuta za krajinsko ekologiJo, moraJO gozdarJI šele prilagoditi metode gozdmh poptsov tr, nadzora ekos1sternskm1 parame- trom m dinam1h 191 SKLEP Vredno ]e ponovtti misel, ki je bila že večkrat izrečena v zadnjih letih - v rem stoletju smo se znašli sredi revolucije, ki presega vse naše prejšnje Izkušnje. Metafi- zične predpostavke, na katenh je bil zgrajen modemi svet, so bile ovržene popolneJe kot predpostavke katerekoli prejšnje dobe. Po- leg tega se soočamo s potrebo po nujni spremembi. Nujno moramo razviti nov način mišljenja - nov teoretični okvir na temelju novih metafizičnih predpostavk, ki nam bo omogočil obvladovanje atomske energije. Kot je dejal Albert Einstein : »Neobrzdana moč atoma je spremenila vse, razen našega načina mišljenja. Zato drv1mo v katastrofo brez primere. Potrebovali bomo bistveno drugačen način mtšljen)a, če naj bi člove­ štvo preživelo.« Stojnno pred zelo zapleteno in težko nalo- go. Pokojni Albert Einstein je tudi rekel, da je imel občutek, kot bi Izgubil tla pod nogami, ko je btlo dokazano, da je moderni pogled na resničnost napačen. Vse, kar so ga učilt in kar je verjel, je bilo narobe Vse lemel]ne fizike Je bilo treba premisliti glede na. nova načela. Težko ]e bilo za študente temelme fizike znova premishtl njihovo znanost še posebeJ pa to velja za gozdarje. Gozdarjevo področje dela sega prek meja biofiz1kaln1h vtdJkov gozda. vklJučuje tud1 družbeni vidtk. Go- zdar]eva resmčnost je tore) celota vsega. kar vključuje človekov odnos do gozda. Ko je bilo ugotovljeno, da je bil ta odnos napak razUJ'11l]en, je pnšlo do zmede v odnosu do gozdarstva, še posebeJ glede družbenih v1d1kov. Znanost m dmžba danes stojita pred izzi- vom - p01skati je treba nov teoretični okv1r, zgrajen na novih metafizičnih predpostav- kah, s katenm bomo lahko preuredili naše ustanove. Začetniki gozdarstva so imeli pre- bllsk o problemu, ko je vladala naravovar- slvena et1ka. Začutili so. da )e modernt pogled na vlogo človeka v naravi napačen. Imeli so nekaj občutka za medsebojno pove- zanost stvari v narav1. V boju za izgradnjo znanstvenih temeljev gozdarstva pa se je mars1kaj izgubtlo, saj ni bilo v skladu s pogledom moderne znanosti na naravo. Te- meljna znanost je zdaj potrdila, da je bt1 ta 192 pogled napačen m vsa znanost, vklJučno z gozdarstv::>m, se bori s problemom razume- vanja naših težav na ontološki ravm. Na tej ravni moramo razumeti naše probleme, če zeltmo, da bi gozdarstvo vstopdo v post- moderni svet. * * * Tako tc·rej razm1Šl)a Američan. ki izhaja 12 družbenega okolja, ki je gospodarskemu upoštevanju naravovarstvene etike izrazito m~nriklonjeno . Nekaj pobud za razmišljanje je gotovo dob1l pri nas, pa tudi nam daje dosti pobud za nove poglede na gozdarstvo in na gozdarsko znanost. Specializacija, ne- skladje med gozdarskimi m ekonomskimi modeli, šibkost stroke na družbenem po- dročju in zapostavljanje nekaterih z zako- nom določenih funkcij gozda, so stvari. s katenmi se srečujemo tudi pri nas. Menim, da 1ma gozdarska stroka še veliko možnost1 za lasten razvoj že v današnjem družbenem m naravnem okolju. Končujejo se udobnt časi. ko so bill gozdc:_rji sami z gozdom in niso nikomur dovolili, da bL se kaJ dostt vllkal v nJihovo delo pa tudt sam1 mso l1ščal1 v druge. ReševanJe velikih pro- blemov v družbeni sferi bo zahtevalo, da gozdarstvo opusti vlogo hlapca družbenim mteresom. Naravno okolje (vključno z goz- dom) in družba sta povezana v neločlj1v sistem. gozdarstvo pa v lem s1stemu pred- stavlja eno tzmed pomembnejših povezav med obema. Gozdarstvo ne more ostat1 le izpolnjevalec želje po lesu, soodločati mora o tem, kaj bomo kot dnlžba v prihodnost! sploh hoteli od gozda m narave. S svojim znanjem m globoko etičnim pns:opom bo gozdarstvo moglo in moralo prispevati po- memben delež h (v najkraJšem srmslu) kul- turnemu razvoju družbe, k1 bo hotela živeti v sožitju z naravo. VTRl l . VIKSTROM 1 H. Movmg Forestry mio Posl- modern World. Arnb10. A journal of lhe Human EnvLronrnent, Stockholm. Vol. XVI ( 1987). No 2~ 2 Več avtorjev _ Bodočt raZVOJ gozdarstva v Slovem]t Gradtvo (osnutki) za razpravo na republi· škem posvetcr>Jan]u gozdarJeV ob 40-letnJCi Bioteh- niške fakultete v LJubljani. BF'. VTOZD za qozdar- slvo. LjublJana 1987 Oxf.: 904 Utrinki s strokovne eltskurzije po Češltoslovaški in Zahodni Nemčiji v jeseni 1987 Ljubo Čibej* V jeseni 1987 je Splošno združenje goz- darstva Slovenije organiziralo strokovno e1-'..skurz1jo na Slovaško in v Zahodno Nem- čijo z namenom, da se urejevalci m gojltelji spoznamo z izkušnjami naših kolegov teh dveh dežel. Pot nas je naJprej vodila v Zvolen, univer- zitetno mesto na Slovaškem, kjer je tudi ena 1zmed dveh gozdarskih fakultet v Češkoslo­ vaški. V impozantni stavbi domujeta fakulteti za gozdarstvo in lesarstvo. V imenu gozdar- sko-lesarske fakultete nas je sprejel prorek- tor fakultete prof. dr. štefan Šmelko. V prijetnem vzdušJU je beseda stekla pred- vsem o štud1ju in raz1skovalm dejavnosti zvolenske gozdarske fakultete. . Vsako leto se vpiše v prvi letmk gozdar- ske fakultete 120 do 150 študentov, skupno število rednih študentov gozdarstva je na fakulteti okrog 600 do 700. Študij gozdarstva traja 4 leta. Zaposlitev dobijo vsi diplomanti, ki pa jih razlikujejo po rdečih (odličnih) in plavih (dobnh) diplomah. Dobro je organiziran podiplomski študij, ki je za Jjud1 na vodilnih delovnih mestih obvezen. Magistrski študiJ )e po obsegu podoben našemu, kandidati lahko izbirajo med različ­ mrni smermi. Poleg strokovnih predmetov vključuje tu)l jezik m filozofijo. še zanimivost v zvezi s pridobitvijo doktorskega naslova. Pn zagovoru doktorske disertacije je prisot- nih pet oponentov, od tega vsaj en iz tujine. Raziskovalna dejavnost Je organizirana zelo centralizirano, preko Akademije za zna- nost, državne komisije in preko ministrstva. Gozdarska fakulteta trna okrog 8000 ha svoJih gozdov. namenjenih raziskovanju. V glavnem gre za gozdove buk.'Ve, jelke in hrasta. Gozdove so razdelili v tri revirje, v katerih gospodarijo po različnih gozdnogo- *L. C .. dtpl. mž. gozd., Soško gozdno gospodar- stvo Tolmin. Brunov drevored 13, 65220 Tolmm. YU jitvemh sistemih. V enem od revirjev (Buča­ ni) gospodan)o z zastornimi sečnjami. v drugem (Kovača) gospodarijo sk.Ltptnsko po- stopno in v tretjem (Selnica) deloma prebi- ralno in deloma s s1stemom golosečenj. Zaradi intenzivnejšega študija najbolj občut­ lJivega obdobja gozda - obdobja njegove obnove, je kar 60% površine teh treh revir- jev v fazi mladovja. Na različmh rastlščih imajo izbrane številne raziskovalne ploskve, ki jih skrbno spremljajo. Precej težav unajo z jelenjadjo, k1 ovira pomlajevanje. Zlasti Jelko ščitijo s premazi. Starejše JElke pa se suše podobno močno kot pn nas. Veliko raz1skav posvečaJO setvi podsetvi m podsadnji jelke in smreke. S takšno vrsto obnove se želijo 1zogniti številmm dragim negovalnim delom v mladju in gošči . Zanimiv je objekt z mešanim hrastovim in bukovim drogovn)akom, kjer hrast gojijo zaradi proizvodnje kakovostnega lesa. bu- kev pa zaradi količinske proizvodnje lesa. Predvidena proizvodna doba v sestoju je 160 do 180 let. Tudi urejanje gozdov v Ceškoslovaški je zelo centralizirano. Za urejanje gozdov Je zadolžena inštitutska organizacija LESPRO- JEKT, ki z osmimi izpostavami skrbi za 50 lesnih zavodov s po 25.000 do 30.000 ha. gozdov, razdeljenih v enote s po 5000 do 6000 ha. Več kot polovica zaposlenih v tem inštitutu ima visoko izobrazbo. Načrt enote dela skupina 5-6 ljudi. Trije od teh imajo vtsoko izobrazbo in so specmhst1 za posame- zna področja. Načrti so izdelani zelo pedant- no. Na kartah so točno vrisani predv1dem posegi in celo smen sečenJ. Služijo ]trn lahko tudi kot detajlni načrti. V odseku lahko posek od načrta odstopa lO%, v enoti pa nič . Toliko, r.a kratko nekaJ informacij, zanimi- vosti in vtisov z našega ob1ska pri gozdarjih v Zvolenu. Zajeten kos poti nas ]e ločil do 193 drugega cilja naše strokovne ekskurzije - zahodnonemškega univerzitetnega mes[a Gottmgena. Tu nas je sprejel predstavnik katedre za urejanje prof. dr. Horst Kramer. Pri nas ga ure)evalct poznamo po njegovem dendrometru. kt ga s pridom uporabljamo. V krajšem razgovoru smo 1zvedeli, da JC urejanje gozdov v Zahodni Nemčiji obvezno le za državne gozdove, ki iih je okoli ena tretjina, v zasebnih pa le za posesti večje od 50 ha. Ure)evalne službe so v južnih delih države pn gozdarskih upravah, na severu pa so ure]evalcl v samostojnih birojih za načrtova­ nje direktno pod pristojnostjo gozdarskega mimstra. Koncept urejanja je preceJ podoben na- semu. Za ugotavljanje gozdmh fondov upo- rabljajo predvsem vzorčne metode. Pri ure- janju se opirajo na tri temeljne elemente sestojev: na starost sesto)a, na povprečno srednjo ali zgornjo višino sestoja in na te- melJnico sesto)a. Precej uporabljajo tudi iablice donosov in tablice redčenj. Ker so za posamezne sestoje rezultati vzorčenj premalo natančni, rezultate vzorč­ nih mentev uporablJajo le za oblikovanje generalnih usmeritev na nivoju starostnega razreda v enoti, ne pa za ugotavljanje lesnih zalog in določanje etatov po odsekih V Zahodni Nemčiji, predvsem v njenem južnem delu, je problem umiraEja gozdov zelo pereč. V zadnjih letih so uc;otovili, da so hsta\tci celo bolj ogroženi od iglavcev, drevesa v prebiralnih strukturah pa moč­ neje kot v enodobnih. Strategijo gospodarje- nJa s temi gozdovi so zastavili tako, da v močno prizadetih gozdovih izvajajo pospe- šeno obnovo, še vitalnim, starejšim sestojem pii porlaljšnjejo obhodnjo in s tem vsaj deloma ublažijo ogroženost trajnosti dono- sov lesa. Ogledali smo si neka] obJektov na ob- močju Hartz. Gospodarjenje z gozdovi v Hartzu je ·.1smerjeno k proizvodnji kvalitet- nega drevja. Gospodarijo z relativno majh- nim stevilom zelo kvalitetnih izbrancev. Ogledali smo si sestoj petdeset let starih macesnov. ki so imeli premer tudi prek 70 cm. Uspevajo na dolomttni podlagi. ki pa jo drevesne korenine le redko dosežejo, saj so tla globoka več kot 1.5 m. Precej pozornosti posvečajo tud1 go]enju in proučevanju polnilnega sloja. Jrnpozantn~ zgradba Gozdarske in lesarske fakultete v Zvolenu 194 Gozdarska tradicija j1m precej pornern. s ponosom tudi povedo, da so 1z nekoč skoraj povsem izsekanih gozdov ponovno vzgojili lepe gozdove. Tudi njim divjad dela precej težav. Površi- ne, ki jih žele pomladiti, moraJO pogosto ograditi, pri čemer ograjujejo za naše raz- mere zelo velike površine. Ponekod tudi z mrežami oviJejo debla vseh plememtih li- stavcev. [zvedeli smo tudi, da tod gozdarji s pro- dajo sortimentov pokn]ejo okoh 80 ·% stro- škov gospodarjenja z gozdovt, okoll 20 % stroškov pa )im pokrije država. Kratek obisk pri zahodnonemških kolegih nam je vendarle pokazal veliko. Pokazal F'akultetn1 gozdovi - študij naravne obnove nam je, da tudi om mars1kje že dolg·o upošte- vajo načelo sonaravnega gospodarJenJa z gozdovi, drugod pa mu pričenjajo vse bolj slediti. Intenzivna neqa sestojev se j1m cbre- stuje, pomeni pa gozdarjem tud1 sirokovm izziv m mik. Na koncu moramo zapisati, da je ekskur- ZiJa lepo uspela v vseh pogledih Poleg konstnih strokovmb spoznanj nam je udele- žencem zapust1la vrsto lepih vtisov s srečanj s slovaškimi in zahodnonemškimi kolegi, pa tudi vtise o krajih, skozi katere nas je vodila pot, zato naj se na tem mestu v irr_enu vseh udeležencev tudi zahvalim Splošnemu zdru- ženju gozdarstva Slovenije za uspešno orga- nizacijo strokovne ekskurzije. 195 IZ TUJEGA TISKA Oxf.: 48:(23) Še več katastrof v alpskem prostoru? Lanski julij je Alpam prinesel celo vrsto katastrofalnih dogodkov - hudournikov, po- plav in zemeljskih plazov. To je spet opozo- rilo na varovalni pomen gozdov in njihovo propadanje zaradi smučarije in wniranja gozdov. Po izrednih nalivih med 17. in 19. julijem so plazovi blata zdrseli po pobočjih okrog vasi Tartano in Sondrio nad Bergamom v severni Italiji. Zahtevali so dvajset smrtnih žrtev, poleg tega pa so bile uničene ceste, zgradbe, mostovi in daljnovodi. V istem času so hudourniki in zemeljskl plazovi za- prli vrsto cest v južnem delu Švice. Osem dni kasneje se je v italijansko dolino Valtel- lina zrušilo pobočje 3066 m visokega vrha Pizzo Coppetto. 20 000 000 kubičnih metrov zemljine je zajezilo reko Addo v dolžini 2800 rn. Evakuirali so 1200 prebivalcev iz petih porušenih vasi, v naselJU na nasprot- nem pobočju pa je bilo osemindvajset mrtvih. Plaz je bil dolg več kot kilometer in skale so dosegle hitrost nad 300 km/h. Za nastalo pregrado v dolini je reka naredila veliko jezero. Zaradi strahu, da bo voda prebila jez, so v dolini pod njim evakuirali še 28 000 prebivalcev. Na srečo jim je ka- sneje uspelo vodo čez plaz speljati z natego in tako jezero osušiti. Tud1 pri nas so takrat divjali hudourniki, ki so uničili več cest in poti v gorskem svetu. Skratka - v treh tednih lanskega julija je v celotnem alpskem prostoru zaradi kata- strof umrlo več kot šestdeset ljudi, sedem tisoč jih je ostalo brez strehe nad glavo, prizadetih je bilo petdeset mest, vasi in turističnih središč, gmotna škoda je bila ogromna. Neposreden povod za te dogodke je bilo obdobje izrednih nalivov, mnogi pa menijo, da so pravi vzroki skriti drugje. Glavni vzrok plazu v Valtellini naj bi bilo pomanjkljivo pomlajevanje gozda na po- dročju Pizza Coppetta. Gozd je bil že prestar in presvetljen, pogozdovanja pa niso bila uspešna. Tla so tako izgubila sposobnost 196 zadrževanja vode. Poleg tega ne.j bi dolo- čeno vlog::> pri poslabšanju razmer igralo tudi umiranje gozdov in krčenje gozda za smučarske proge. Pomanjkanje varoval- nega delovanja gozda je bilo neposredno povezano z nesrečo. Pomen varovalne vloge gozda so v Alpah spoznali že v prejšnjem stoletju. ~vicarji so že l. 1876 to spoznanje zapisali v zakon o gozdovih z zahtevo, da je treba pogozditi vse površi::1e v gorah, ki so jih v preteklosti ogolili. V ::;vici, pa tudi drugod, so veliko vlagali v pogozdova:nje gorsklh leg, niso pa se uprli povojnemu silovitemu razvoju smu- čarske industrije. Razlog tiči v tem, da je v današnjem času turizem glavni nosilec raz- voja alpskega podeželja, saj le dodatni do- hodek ljudem omogoča, da ostanejo na vasi. Za stabilnost gorske krajine pa je smučanje velika nevarnost. Urejanje smučarskih prog namreč pomeni krčitev gozda in uničevanje tal z buldožerjem. Smučarji pa z ostrimi robovi močno poškodujejo še preostalo rast- linstvo na progah in zunaj njih. K temu moramo prišteti še vpliv kemičnih sredstev za utrjevanje snega, ki so v bistvu umetna gnojila in močno spreminjajo sestavo rastlin- skih združb in odpornost rastlin. »Če alpsko rastlinsko združbo uničimo in jo potem t:oskušamo spet obnoviti, so za to potrebna stoletja,<< pravi Fritz Schwarzen- bach s !:>vicarskega zveznega gozdarskega inštituta (EAFV) v Birmensdorfu. »Vsak po- seg s stroj1 ali umetnirni gnojili lahko uniči rastlinsko odejo. Čeprav se morda zdi rev- na, so bila za njen razvoj morda potrebna tisočletja . .. nemogoče jo je obnoviti v nekaj letih.« Marsikje v Alpah so z buldožerji odstranili rastlinsko odejo, da so napravili prostor za smučarske proge, žičnice, zgradbe m ceste. Očiščena pobočja nad gozdno mejo se niso zaiasla. Sejanje komercialnih travnih meša- nic pod gozdno mejo je bilo uspešno, a navadno le za leto ali dve. Tla so ostala gola in izpostavljena eroziji. Proge, vrezane v pobočja, so žlebovi za vodo in v mnogih primerih spreminjajo podzemne tokove ter qeologijo pobočij, s tem pa povzročaio ero- zijo. Spremembe vplivajo tudi na živalstvo. Srnjad v Švici nima posebnih težav, saj po trdem snegu smučarskih prog hodi v bližnja naselja in se pase na vrtovih. Močno pa se manjša število ruševcev, ki so zelo občutljivi za nem1r. Poleg tega pa gorske gozdove ogroža umiranje gozdov mnogo bolj kot katerokoli drugo vrsto gozdov v Evropi. Na italijan- skem, avstrijskem in švicarskem Tirolskem je bilo l. 1986 več kot dve tretjini dreves, starih nad šestdeset let, proglašenih za ne- popravljiva poškodovana zaradi daljinskega onesnaženja. Prvi znanilci težav zaradi smučišč v Alpah so se pojavili že pred leti. Spomladi leta 1981 sta dve večji poplavi prizadeh povodje Ravoire v francoskih Alpah. Hudourniki, ki so nosili blato, skale in drevesa, so uničevali hiše, ceste in območno železnico, vzroki za to pa segajo v šestdeseta leta, ko so zgradilt/ in odprli smučarsko središče Les Aics. Ob izgradnji smučarskega središča so kljub hudemu odporu krajevnega prebival- stva uvedli obvezno prodajo zemljišč (spor se je celo tako zaostnl, da so razstrelili agencijo za promet z nepremičninami, ki je sodelovala v poslu). lzkrčili so gozdove in napravili smučišča. Leta 1973 so se začele prve poplave. Hitro taljenje snega, ki ga je spremljalo deževje, je povzročilo, da so različne gli- nene plasti zdrsnile v potok Struga potoka Je imela šibko podlago, zato jo je odneslo skupaj s tovorom blata in drevja, pri tem pa potrgalo 60 ha bregov. Vodnogospodarska uprava je odredila, da je treba znižati odtok vode v Ravoire, in naredila načrte za sistem pregrad za ureditev struge. Pogozdovanje z iglavci in gradbena dela so končali leta 1981. Še vedno pa obstaja nevarnost, da bo iglavce odnesel naslednji zemeljski plaz. Morali bi namreč saditi listavce, ki globlje in bolje prekoreninijo tla. Ves čas morajo opazovati premike zemeljskih gmot in izgra- jevati sistem odvodnjavanja. Obnoviti mo- rajo tudi varovalni pas rastlin ob bregu reke. Stroški so leta 1981 znašali 40 000 000 fran- coskih frankov ter dodatnih 20 Q.JO 000 za zaščito železnice. Račune je plačala tam- kajšnJa občina Bourq-Saint-Mauri::e, ki je kljub državni podpori in podpori smučar­ skega središča zašla v dolgove. Večina stroškov je navsezadnje padla na ramena davkoplačevalcev. Smučišča so torej drago stala krajevno prebivalstvo. Pa tudi obljube o zaposlitvi so se pokazale v čudni luči. Komentar iz tistega časa: >~ .•• odhajanje v mesta je izpraznila vasi. . . preostalim domačinom pa ponujajo ponižujoče službe«. Tudi lanska katastrofa v Italiji ni prišla povsem nepričakovano. »Valtellina je eno izmed naših najočitnejših nevarnih obmo- čij,« pravi vodilni italijanski geolog Floriano Villa. ))Kljub temu je bilo naravno ravnotežje namerno porušeno: potoke so pregrajevali, v pobočja so vrezali kilometre cest, hiše so gradili na stebrih, gozdove so pcsekali za najdražja avtocesto v Evropi. Kaj naj bi torej pričakoval! drugega?« Vodja italijanskih ze- lenih, Sergio Andreis pa ugotavlja: ))To je bila katastrofa, ki se je morala zgoditi. Ob- močje so prizadele poplave že l. 1983, ponovno pa l. 1985. Vendar niso storili ničesar, da bi ustavili posiljevanje zemlje zaradi dobička, kar je temeljni vzrok za vse težave.<< Zeleni so vložili dve tožbi proti ministru za. civilno zaščito in njegovemu lombardskemu pokrajinskemu šefu zaradi večkratnega umora in grobega zanemarja- nja dolžnos:1. Minister pa odgovarja: »Nisem odgovoren za dejanja Boga." V javnost alpskih dežel se torej znova prebija zavest o pomenu gozdov in narav- nega ravno:ežja za človeka v gorskem svetu. V tem stoletju ravnotežja ne rušijo več ovce in koze kot pred dvesto leti, pač pa smučar­ ska industrija in umiranje gozdov. Po mnenju Frede Meissner-Blau (vodje zelenih v av- strijskem parlamentu) imajo alpske dežele dve možnosti: povsem spremeniti energet- sko in prometno politiko, s čimer bi ustavili propadanje gozdov, ali pa začeti graditi masivne betonske zaščitne zidove in hu- domniške zadrževalne sisteme. Druga mož- nost bi Avstrijo stala več kot trikratni letni narodni dohodek. Čeprav v Sloveniji naseljeni kraji ne se- gajo tako visoko v gore kot v Centralnih 197 Alpah in so naša smučišča manj razvita, je ta problematika zanimiva tudi za nas. Vse Alpe so namreč enoten ekološki, gospodar- ski in informacijski prostor, kajti razmere in dogajanja v odnosu med naravo in družbo so podobna na vsem območju. Tudi na naših smučiščih smo že spoznali, kakšne rane zareže buldožer v gorsko naravo, spomnimo se le Zvoha na Krvavcu in Velike planine. Poleg tega snežni in zemeljski plazovi ogro- žajo velika območja v nižje ležečem hribo- vju, kjer prevladujejo strmi nagibi (Tolmin- ska, Zasavje, Kozjansko itd.). Mozaik gozda, ki danes prekriva našo deželo, je zato ne- precenljivega pomena. Od začetka opuščanja gorske paše v preteklem stoletju so si gorski in visokogor- ski ekosistemi že močno opomogli, zato danes niti ne opazimo, da opravljajo varo- valno vlogo. Mnog voznik, ki se pelje čez Vršič, niti ne pomisli, da so bila ta pobočja še pred manj kot sto leti skoraj povsem gola in da so zato plazovi zahtevali toliko žrtev med ruskimi ujetniki, ki so gradili cesto. Tudi pobočja nad Trento so bila še pred nekaj deset leti gola. Najbrž si težko pred- stavljamo, kako bi bila vsa ta območja videti Pogled 12 Trente proti Razonu Gozdov1 so nepogrešljiv varuh občutl]tvega alpskega sveta. (Foto: M. Marenče) 198 gola danes, še manj pa st lahko predstavlja- mo, kakšne posledice bi to imelo. Če ne bomo z gorskimi območji gospodariti res skrbno in če ne bomo negovali krajine, se nam kaj lahko že kmalu začnejo dogajati katastrofe, ki nas bodo drago stale in bodo še otežile razvoj teh območij. Ostra naravovarstvena kritika vseh pose- gov v gorsko naravo je zato povsem upravi- čena, saj nima smisla ponavljati napake drugih ali iz preteklosti, zato da bi spet prišli do ugotovLtve, da je največ vredn::> tisto, kar je videti zastonj. Stroški nege varovalnih gozdov so neprimerljivo manjši od stroškov za tehnične naprave in ukrepe, ki bi nado- mestili delovanje gozda v krajini. še posebej nujno se je spopasti s problemom umiranja gozdov, saj brez gozda v velikem delu Slovenije ne bl bilo mogoče živeti. Prirejeno po: l. Simons. P.: Apres ski le deluge (New ScJen- tist, 14 Januar 1 988) 2. Schiering, H.: Der Bergsturz in Velthn (Tlro- 1er Forstdienst, december !987) Jernej Stritih Pod Vrš1C:em. Nekoe )e btlo tod manJ gozda Varujmo ga' (Foto M. Marenče) Oxf. : 238 Plantaže evkaliptusov Ogromni nasadi monokultur, torej površi- ne, umetno pogozdene z eno samo vrsto, so bile vedno ekološki problem. Monokulture (predvsem iz neavtohtonih drevesnih vrst) enostransko izčrpujejo tla in jih s tem slab- šajo, na vodni režim v tleh pa vphvajo drugače kot naravni gozdovi. Lahko reče­ mo, da velike površine monokultur homoge- mzirajo krajino, so ekološko nestabilne in skoraj nikoli ne vplivajo pozitivno na celoten ekosistem, kakor vplivajo naravni gozdovi, ki so se tam razvih v tisočletnem sožitju z okoljem. Cilj monokultur je vedno bil in je še kratkoročen ekonomski interes, povezan z enostavmm gospodarjenjem, dolgoročno in širše gledano pa so njihove posledice negativne. Vendar pa so v deželah, kjer je gozdov malo, s tem pa tudi malo lesa, ideje o hitrem, četudi monokulturnem pridelovanju lesa zelo žive. Pri tem je zelo aktualno Vprašanje: katero drevo lahko raste hitro, gori počasi m dobro uspeva v zelo različmh rasriščnih razmerah? Od vseh drevesnih vrst je na zemljt samo ena, ki zadostuje navedenim pogo)em: evkallptus. Zato tudi ni čudno, da so plantaže evkaliptusov danes razširjene od Kalifornije, Brazilije in andskih dežel, Afrike, do Izraela in Indije. Ves ta evkaliptusov les iz komercialnih plantaž po- rabijo predvsem za celulozo, torej v papirni mdustriji. Rod evkaliptusov izvira iz AvstraliJe in obsega okoli 500 zimzelenih vrst. Poleg celuloze pridobivajo iz ekvaliptusov tudi razna olja, arome in snovi za medicinske namene. Evkaliptus raste zelo hitro in doseže sečno zrelost pri 7 -lO letih. Pri tej starosti doseže višino okoli 20 m in premer okoli 30 cm. Semem ob1lno. Sklep ekvaliptusovih sesto· JeV je navadno rahel in pride v njih tudi do tal še dovolj svetlobe. Vendar kljub tej razpoložljivi svetlobi ne raste skupaj z evka- liptusi oziroma pod nj1mi skoraj nobena druga rastlina. To je problem, s katerim se srečujejo povsod, kjer so osnovali plantaže evkaliptusov. Kje so vzrokt tega poJava? Evkaliptus nekaten imenuJeJO tudt l>Žejno drevo«. Mladi evkaliptusi porabiJO namreč pri svoji ra~.ti ogromne količine vode m zelo slabo vplivajo na režim vode v tleh. Svoje kcrenine razpredejo celo 20 m daleč in so tako seveda premočan tekmec za vse ostale vrste. V vlažnih klimatsklh. in talnih razmerah evkaliptus ne stori veliko škode ostali vegetaciji. V suhih razmerah pa evkaliptus potegne večino vode, in zeliščna vegetacija, celo trava, odmre. Tla postanejo gola in podvržena eroziji. Drug1 razlog za odsotnost ostale vegetacije v evkahptusovih sestojih naj bi bil v tem, da evkaliptusove korenine izločajo neke snovi, ki so toksične za ostale rc.stline. Tisti, ki so osnavljali plantaže evkaliptu- sov, so doslej vse premalo pozornosti posve- čali opisanim nevarnostim evkaliptusovih plantaž. Pri delu jih je pač vodil ekonomski interes, pozabljali pa so na ekološke posle- dice osnovamh sestojev. Klasičen primer se dogaja v IndiJi: Svetovna banka Je že pred 1980. letom pomagala izpeljati ogromen pro- Jekt sajenja. evkal!ptusovih plantaž v južni pokra)im Indije Karnataka, kot porr:.oč deže- lam tret}ega sveta. Danes v KiHnataki sicer zelo dobro uspevajo evkaliptusi, vendar je prej revno prebivalstvo zaradi evkaliptusov še revnejše in živi na robu lakote. Evkalip- tuse so sadtli na zadružna zemljo, tam, kjer so kmetje prej pasli svojo živino m 1meli svoje skromne njive. Denar iz lesa na plan- tažah se seveda ne steka h kmetom, ampak v druge mošnje. Kmečko prebivalstvo pa pesti lakota, saj nima kje pasti svoje živine. pa tudi prostora za njive je vse manj. Pod evkallptusi pač ne zraste nič ali pa Je pridelek zelo pičeL Ženske so prej hodile nabirat drva za kurjavo v bližnJi gozd in so za to porabile dnevno le nekaj ur - danes pa zaradi evkaliptusovih plantaž. ki rastejo na mesru prejšnjih naravnih gozdov, porabijo za to delo dnev:-~o šest ali sedem ur. Položaj kmetov je zaradi evkaliptusovih pl::mtaž vse slabši. Kmetje so ogorčeni. V jez1 so v dveh maniših drevesnicah evkaliptusov v Karna- 199 takl populili vse sad1ke. Lokalne oblasti se seveda zavedajo problema, vendar pa ga javno ne priznajo. Gozdarske uprave pa zelo branijo svoj »uspeh<< - razumljivo, saj je ob vse večjem povpraševanju industrije po lesu to hiter vir zaslužka. Podobne pri- mere je moč najti tudi v Afriki. Probleme imajo tudi v Braziliji, kjer so evkaliptusove plantaže začele izpodrivati nasade kave. Problem je zelo kompleksen in njegova rešitev zagotovo ni enostavna. Obubožam kmetje stojijo nasproti gozdars.kJ.m upravam in lesni industriji. Gozdarjem so evkaliptu- sove plantaže lahek vir zaslužka, lesni indu- striji pa ni treba uvažati surovin. Toda ali je kratkotrajni ekonomski učinek res pomem- bnejši od človeških življenj in uničenega okolja? Nekateri avstralski biologi (Avstralija je domovina evkaliptusov) pravijo, da dolo- čene vrste evkaliptusov niso tako škodljive, ne poslabšajo vodnega režima v tleh, ne znižujejo podtalnice in dopuščajo tudi rast dntge flore. Za osnovanje plantaž naj bi se v bodoče uporabljale predvsem taksne ev- kaliptusove vrste. Vendar ugodnejše novice že zagnnjajo še bolj črne. Priče smo že rojevanju novega, več milijard dolarjev dra- gega (ne: vrednega) projekta z evkaliptusi, ki se deloma že uresničuje. Intenzivno se- kane tropske gozdove naj bi deloma obnav- ljali s plantažami evkaliptusov. Tudi temu projektu je boter ozek ekonomski interes, katerega posledice lahko le slutimo. Ekologi seveda nasprotujejo temu planu, vendar pa jim ga še ni uspelo odriniti. Prihodnost gozdov v svetu je ze1o odvisna od tega, če bodo gozdarji končno uv1deli in priznali svoje pretekle napake in če se bodo hoteli kaj naučiti iz njih. Tudi iz napak pri snovanju evkaliptusovih plantaž in pri gospodarjenju s tropskimi gozdovi. Pri tem jim bodo naraščajoče svetovne potrebe po lesu seveda zelo oteževale in tudi skrajše- vale dopusten čas učenja. PRIREJENO PO: l. JOYCE. C.: The tree that ca used a rio t. New Scienttst, 18. Feb. 1988 2. PERCY, S., LAMB, H.: lnd1ans fight eucalyp- tus plantations on commons. New ScJP.ntisl, 16. jul. 1987 Bojan Počkar Evkaliptus, drevo z veliko dobrimi lastnostmi, ki so spet zavedle gozdarje 200 STROKOVNA SREČANJA Oxf.: 911 Problematika posegov v gozdni prostor Ljubljana, 22. oktobra 1987 (Ugotovitve in sklepi seminarja) V okvim raziskav splošnokoristnih filllkcij gozdov na Slovenskem so Splošno združenje gozdarstva Slovenije, VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakulteie in Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v sodelovanju z Republiškim komitejem za kmetijstvo, go- zdarstvo in prehrano ter SlS za gozdarstvo Slovenije priredili enodnevni seminar o pro- blematiki gospodarjenja z gozdnim prosto- rom, zlasti tisti, ki nastaja ob posegih drugih souporabnikov v gozdni prostor. Seminar je bil posvečen opredelitvam stroke in družbe do teh problemov, količinskim in kakovost- nim vidikom erozije gozdnega prostora, za- konskim opredelitvam, pa tudi praktičnim prikazom razmer in dilem, ki nastajajo pri tem. Seminar je bil22. oktobra 1987 na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo. Ude1ežilo se ga je 55 gozdarskih strokovnjakov iz vse Slovenije. Ob tej priložnosti je 1zšla publika- cija Problematika vnašanja tujkov v gozdni prostor (226 str.), ki povzema obravnavano snov. Ob koncu seminarja smo imenovali re- dakcijsko skupino (Anko, Breznik, Nastran, Pogačnik, Trošt, Žonta) in jo zadolžili za redakcijo najpomembnejših ugotovitev pri- spevkov in sklepov razprave. KomisiJa predlaga naslednje ugotovitve in sklepe: l. Gozdarstvo kot gospodarska panoga z najdaljšim izročilom načrtovanja, k]Jub pozi- tivm zakonodaji, pri družbenem načrtovanju ne sodeluje dovolj dejavno pri uveljavljanju interesov gozda kot dobrine splošnega družbenega pomena. Gospodarjenje z goz- dnim prostorom mora zato postati sestavni del gospodarjenja z gozdom. Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije je že pred desetimi leti oblikovala Stališča in smernice o temeljnih nalogah gozdarstva pri prostorskem planiranju (Gozdorski vest nik 1979, str. 257-264), ki v b1stvu še vedno veljajo kot ustrezna strokovna podlaga za to delo. 2. Ugotavljamo, da je bilo to področje delovanja ·našega. gozdarstva dosleJ neza- dostno upoštevano in razvito. Zaradt pasiv- nega odnosa gozdarstva do urejanja pro- stora in procesov usklajevanja pri pripravi družbemh planov nastajajo praktični pro- blemi zaradi neusklajenosti določi~ gozdno- gospodarskih načrtov in planov SIS gozdar- stva z določill srednjeročnih m dolgoročmh planov družbenopolitičnih skupnosti. 3. Posledice ekstenzivnega gospodarje- nJa s prostorom se kažejo v postopnem izgubljanju gozdnih površin m v posegih v gozdni prostor, ki pogosto niso niti strokovno niti družbeno dovolj utemeljeni. Po drug1 strani pa se zarašča vse več opuščenih kmettjskih zemijišč tudi tam. kjer je to v očitnem nasprotju z načeli smotrne rabe naravnih danosti in temeljnimi načel! razvoja kulturne krajine. 4. Dolžnost in interes gozdarstva je, da se dejavno vključi v proces odločanja o razvoJu prostora in s strokovnim de~om zago- tavlja celovito predstavitev vseh interesov, ki so vezani na mnogonamensko gospodar- jenje s prostorom Ob teh ugotovitvah so bili sprejeti nasled- nji sklepi: l. Strokovna podlaga za gospodarjenje z gozdom je poznavanje in doslednejše upo- števanje splošnokorislnih funkClJ gozda. Zato je treba v gozdarstvu: - zagotoviti dejavno vključevanje gozdar- stva v sistem družbenega planiranja , - uskladiti strokovne opredelitve vloge gozdov v prostoru; 201 - ovrednotiti naše gozdove glede na nji- hove splošnokoristne funkcije: - izdelati enotna menJa za odločanje o (ne)dopustnosti posegov v gozdm prostor; - priprav1ti tehnične smernice za vključe­ vanje gozdarstva v sistem družbenega pla- niranja; - priprav1ti predloge za dopolnitev goz- darske zakonodaje, ki zadeva gospodarje- nje s prostorom; - izdelati program dela m zadolžitev po- sameznih odgovornih nosilcev nalog s po- dročja prostorskega planiranja in načrtova­ nja v gozdarstvu. 2. Da bt gozdarstvo v lastnem interesu lahko opravilo z zakonskimi določ1li že zago- tovlJene obveznost!, se mora za dejavnejše gospodarjenje s prostorom ustrezneje orga- nizirati: - na republiški ravni (RK KGP, SZG. SIS za gozdarstvo SR Slovenije. IGLG, VTOZD za gozdarstvo BF), - m na ravm gozdnogospodarskega ob- močja (območne srs za gozdarstvo, gozdna KNJIŽEVNOST gospodarstva, sektorJl za urejanje pn gozd- mh gospodarstvih). Poleg tega je treba usposobiti ustrezne strokovnjake. dopolnJevati strokovne pred- loge ter razv1jati izobraževalno. strokovno m raziskovalno delo. 3. Predvidene dejavnosti pomenijo za go- zdarstvo nove gmotne obveznost!. Za n]t- hovo pokntje bo treba uveljav1t1 nov sistem financiranJa, v katerem bi se moral odražall interes vseh uporabnikov gozdnega prosro- ra. Pn tem še naprej ostaja odpno vprašanJe doslednejšeqa vrednotenja gozcnega pro- stora in prerazporejanja odškodnin pn spre- membi gozdnih zemlJišč. 4. Ustanovi se komistja, v kateri bodo predstavmki RK KGP, SIS za gozdarstvo SR Slovenije, IGLG, VTOZD za gozdarstvo BF in gospodarskih območij, ki bo oblikovala in spremlJala razvojne usmeritve gospodar- jenja s prostorom v gozdarstvu RedakciJska kom1sija za pripravo sklepov semmar]a Franz Bauer: DIE SACHE MIT DEM WALD (ZADEVA Z GOZDOM) Ne rnorem razumet1, kako smo mogli biti tako nerodm, da je knJiga z naslovom Die Sache mit dem Wald (Zadeva z gozdom) pnsla na naše kn)ižne pol1ce šele danes, tri teta po 121du. Kn)lga je bila 1zdana leta 1985, zato Je danes s stališča celostnega vedenja o pojavu PROPADANJA GOZDOV že močno zastare- la. Gre za zbnko aktualmh člankov o propa- danju gozdov, objavljenih v rni.inchenski reviJI Algemeine forstzettschnft. Nekateri tzmed njih so posodobl)eni. Za razumevanje številnih procesov v gozdnem ekosistemu in za celostno razume- vanJe poJava propadanja gozdov pnnasa delo vellko splošnih podatkov o gozdu, o Or. F B.: Die Sache m1t dem Wald. BLV Verlaggeselschaft mbh, Munchen 1985 202 lesu m sozvočju ter o neskladilh v gozdu. ki jih povzroča človek, vse to pa povezuje s celotmm utripom življenja v določenem pro- storu. V knjigi so izčrpno obdelam vzrokl in posledice propadanja gozdov, slednjr,:; so osvetljene s fiz1čnega, gospoda~skega m pravno-regulativnega stališča. Posebno vrednost lTna]o nekakšne mono- grafiJe o najpomembnejših drevesnih vrstah, seznami ustanov, ki se ukvarjaJO s proučevamem propadanja gozdov. m glo· saiJL Celotno gradivo Je sistemat.čno raz- vrščeno v osem poglaviJ, komenmano m naravnost idealno 1lustnrano. Delu je priložena karta mzstrjenosti gozdov v ZRN v merilu l :550.000, gramofon- ska plošča z gozdnim koncertom 1z gozdnih letnih obdobij , z dal)šim intervjujem med revJjo AFZ in nemškim zvezmm predsedni- kom dr, Richardom von Weizsacker_iem pa je delo res sklenjena celota, Za tiste, ki se s pojavom propadanja gozdov šele seznanjajo, Je knj1ga pravi kate- kizem, za ttste, ki o propadanju gozdov že nekaJ vedo, konstno gradivo za izpopolnje- vanje, za tiste, kt so v knjigi ponatisnjene NAŠI NESTORJI Oxf.: 902.1 Josip Koller Josip Koller je poleg Ressla najpomemb- nejša gozdarska osebnost tedanjega časa. Rodil se je 25. marca leta 1798 upravmku fužm barona Zotsa v Bohinjski Bistrici. Sola.l se je na ljubljanskem liceju, šmdiJ pa nada- lJeval v Gozdarski šoli v Mariabrunnu in ga leta 1817 uspešno končal. Najprej je bil leto dni pnpravnik pri ljubljanskem okrožnem uradu, nato pa je služboval v Mozirju in Motovunu. Od leta 1844 je bil gozdni in rentni mojster Gozdnega urada v Gorici. Takrat je začel z ured1tven.imi deli Trnov- skega državnega Jozda, ki ga je prej karttral m zanj izdelal Generalno karto trnovskih cestmh razmer (1833) ter uvedel smotrno gospodarjenje z gozdovi z redčenJi jostp Ressel. Koller je projektiral in zgradil cesto Solkan-Trnovo, s katero Je odprl velik del Trnovskega gozda. Leta 1859 je pogozdil del kraškega ozemlja pri Bazovic1 nad Trstom s sadikami črnega bora. To je bilo ptomrsko delo pri pogozdovanju krasa in usp·ešno pogozdeni Kollerjev gozd pri Bazo- VICl nad Trstom je kmalu postal predmet znanstvene raziskave. josip Koller je pisal iudi strokovne članke in Jlh objavil v Novicah kmetijskih, rokodel- skih m narodskih reči . Napisani so v nemšči­ m, pri prevodu v slovenščino pa so opazne težave s strokovnim 1zrazjem. V slovenšCini članke pred leti že preštudirali in to znanje že vgradili v svoJe raziskovalno in okolJevar- stveno prosvetiteljsko delo, pa na enem mestu zbrano najpomembnejše znanje o pojavu propadanJa gozdov do sredme leta 1985. Knjigo toplo priporočamo še posebno tistim, ki Jih je usoda našega gozda začela skrbet1 nekoliko pozneje Marjan Šolar so bili objavljeni članki Butlarjeva vadba za drevesna sadišča in presadišča; Kako pu- stimo Krasu veselo prihodnost ustanoviti; Potreba, gore in hribe boljši obdelovu.ti; Razgled tega·, kar se je doslej zastran pogoj- zdenja Krasa očitno razglasilo m priporočilo . ter Očitno deržavno IZpraševanje gojzdnar- jev ali borštnarjev v Ljubljani. Zadnji članek je napisal takrat, ko je btl predsednik izpitne komisije za Izpraševanje kand1datov za samostojno gozdno gospodar- stvo m kandidatov za gozdnotehnično po- možno službo. Zaradi preobremenjenost! z delom je admmlStracijo gozdnega urada -v Gonci zan2marjaL zaradi česar je bil 1864 razrešen vodstva goriškega Gozdnega ura- da. Upokoj1l se je leta 1865, 2. avgusta leta 1870 pa je v Gonci umrl. Uredništvo direkcije državnih gozdov m domen v GorJCI je Jostpu Kollerju za usluge pri pogozdova.nju tržaškega krasa m gospo- darjenja s Trnovskim gozdom leta 1875 v Solkanu postavilo spommsko ploš:":o z nem- škim in slovenskim napisom. Cvetka Koler 203 Oxf. : 902.1 l{onrad Rubbia Konrad Rubbia se je rodil 3. maja 1858 v Beljaku. Leta 1876 }e maturiral na goriški realki, se vpisal na polttehniko na Dunaju, a se je že po enem letu študija prepisal na dunajsko Visoko šolo za kulturo tal. ki jo je 1880 uspešno končal. Do zloma Avstrije je služboval v gozdni upravi in nadzorni službi v slovenskih in hrvaških krajih severnega Primorja ter v Ljubljani. Po napredovanju je bill882 premeščen h goriški gozdni upravi. Po dveh letih je opravtl gozdarskt praktičm izpit na ministrstvu za poljedelstvo na Duna- jud ter postal gozdarski asistent. Leta 1885 je bil kot gozdm nadzorniški pristav premeš- čen v Volasko, kjer je leta 1893 napredoval m postal gozdarski kom1sar. Istega leta je bil premeščen v Gorico in bil tam imenovan za gozdarskega nadkomisarja. Leta 1906 je prišel v Ljubljano in postal gozdarski svetnik in deželni gozdni nadzornik za Kranjsko, kjer Je ostal do leta 1919. Vmes je napredo- val v višjega gozdnega svetnika ( 1909). leta 1919 pa je postal dvorni svetnik. Ob zlomu Avstro-Ogrske je moral zarad1 neznanja slovenskega jezika svoje delovno mesto zapustiti. Sprejet je b1l v službo ilali- janske gozdarske uprave in nameščen v mesto Trento kot provmcialni gozdni nad- zornik za južno Tirolsko. To službo je oprav- ljal do upokOJitve leta 1924. Umrl je v Gorici leta 1927. Konrad Rubbia se je s pogozdovanjem Krasa ukvarjal predvsem na področju bivše dežele Kranjske. Bil je član in strokovni vodja komisije za Kranjsko ter tehmškr sve- tovalec De zelne komrsiJe za agrarne opera- c1je v LjublJani. Clanki o njegovih opazova- n)ih so 1zšli v Izvestjih gozdarskega društva za NižJO Avstnjo, štaJersko, KranJsko. Pn- morsko in Koroško v letih 1894 in 1895. svoje članke je objavljal tudi v Izvest]ih Kranjsko- primorskega gozdarskega društva, med drugim članek o neg1 obnovljenih kraških sesto]ev in bodočem gospodanenju ter čla­ nek o ljubljanskem mestnem gozdu TlVoli in gospodarjenju z njim. 204 Vse nje:;;rove strokovne razprave so napi- sane v nemščini. leta l9ll pa je izdal tudi knjigo Petindvajset let pogozdovanja Krasa na Kranjskem Uveljavljal se je tudi na gozdarskih kongresih na Dunaju s samostoJ- nimi refe1a\i. Cvetka Koler Oxf.: 902.1 Josip Levičnik Josip Levičnik 1zhaja iz stare rodovine Levičnikov, ki so bih najprej žebljarji. nato pa fužinarj1 in so več kot sto let pred prvo železnico že trgovali s Trstom, Hrvaško in Bosno. Rodil se je 25. maja leta 1878 na Ptuju, kjer je bil njegov oče sodnik Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in jo tudi uspešno končal. študiju gozdarstva se je posvetil na dunaJSkJ Visok1 šoli za kulturo tal. Praktične izkušnje 12 gozdarstva je nabiral po raznih domačih in avstrijskih gozdnih upavah ter leta 1908 postal as1stent. Služboval je v razmh krajih Jugoslavije (v Klani. Zadru, PaklemcJ, na Rabu in Mljetu). Let3 1919 se je zaposlil v Bohinjski Bistnc1, leto kasneje pa 11a Gozdm upravi v LJubljani, k:er je leta 1924 postal šef oddelka za taksa:.::i)o in ta dela opravlJal do upokojttve leta 1939. še upokojen je sodeloval pri tras1raqu cest v Gozdnem gospodarstvu Ljubljana. Umrl je ~6. aprila 1951. Cvetka Koler 5/'88 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vctslnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRITT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1988. LETNIK XLVI. ŠTEVILKA 5 Ljubljana, maj 1988 VSEBINA - JNHALT - CONTENTS Milan Hočevar C1klično aerosnemanje Slovemje v obdobJU 1985-1987 in nJegova uporaba v gozdarstvu Zykhsche Landesflugaufnahmen Slowemens im Zeit- raum 1985-1987 und Verwendung der Flugbilder in der ForslwJrlschaft Franc Ferlin Učmki tzbnalnih redčenj v starejših bukovih sestojih Due Auslesedurchiorslungse[fekle m Alteren Buchenbestanden ~genij Azarov ZJed v Brkinih in posledice na brarukal1 The Jce-break m Brkmi and Jis consequences on the annual tree rings Minoru Kumazaki japonski gospodarski razvoj in gozdarstvo The development oflhe japanese economy and fores- try Ivo Puncer Dobi!J smo karto potencw.lne naravne vegetactje Jugos- lavije Zur Erschewungder Neuen Vegelationskartejugosla- wJens Lado Eleršek Mikro razmnoževanje m gozdarstvo Mf.cropropagation and foresD-y Franc Batič, Dušan Jurc SušenJe gradna v okolict BanJaluke Iz tujega tiska Strokovna srečanja Naslovna stran: Boštjan Anka: Pogled v dolino (barvni dJapozitiv) Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in le- sarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik; Mitja Cim- peršek, Hubert Dolinšek, Ale: 0,50). Tn značilne komponente, kt so med seboJ neodvisne (ortogonalne), pojasnjuJejo 88,7% variance spremenljivk. Njihove (faktorske) vrednosti lah- ko kot nove spremenljivke uporabljamo pri nadaljnji analizi namesto velikega števila osnov· nih spremenljtvk. Tabela 8: Rezultati diskrirninantne klasifikacije učinkov redčenj red čeno nered čeno 220 šrev!lo nosil. funk 63 94 učinki redčenj izraženi ne1zražem 52 82,5% 12 12,8% 11 17,5 o/o 82 87,2% Hotelling F'-test 49,65*** kanomč. kore!. -R 0.70*** 4. POVZETEK UGOTOVITEV IN RAZPRAVA Razčlemba učinkov zmernih redčenj v sred- njedobnih bukovih sestojih (starost 60-80 let) na boljših rastiščih (Querco-Pagetum, Košir), zasnovana na primerjavi številnih med seboj povezanih znakov pri nosilcih funkcij redče­ nega in neredčenega sestaja, vodi do nasled- njih ugotovitev: l. Redčenja najmočneje vplivajo na veli- kost krošenj nosilcev funkcij. Dolžina krošenj je v redčenern sestoju za 38,1% večja in do- seže 40,0% višine dreves, kar je v tej starosti že blizu optimalni dolžini. V neredčenem ses- toju krošnje zavzemajo le 29,6 o/o drevesne vi- šine. še večje razlike med sestojema so v po- vršini projekcije krošenj- 56,7 %, prostornina krošenj pa je v redčenern sestoju kar 2,20- krat večja. Zaradi podobnega razvoja obeh sestoj ev v preteklosti lahko trdimo. da so raz- like v velikosti krošenj posledica sproščanja njihovega rastnega prostora pri redčenjih. Tako una v redčenem sestoju večina nosil- cev funkcij sorazmerno sproščene krošnje (74,6 %), v neredčenem pa je velik delež dre- ves z močneje utesnjenirni krošnjami ( 48,9 %). 2. Učinek redčenj se seveda odraža tudi pri večji srednji debel ini in volumnu nosilcev funkcij redčenega sestaja - kot posledica boljšega priraščanja (prenos prirastka) zara- di večjih krošenj. Razlike pri srednjem pre- meru nosilcev funkcij so sicer manjše ( 13,9 %). pri srednjem volumnu pa bistveno večje (37,4 %). 3. S povečanjem debeline nosilcev funkcij in njihovih velikosti krošenj se je izboljšala tu- di mehanska stabilnost drevja ter z njo pove- zana splošna stabilnost ses1oja. Tako je vit- kostna (H/D) razmerje v redčenem sestoju (91.7) že bistveno ugodnejše kot v neredče­ nem (101,8). Boljšo stabilnost redčenega ses- taja nakazujeta tudi razmerji med dolžmo (Lk/0) in širino (Bk/D) krošnJe ter premerom drevesa. 4. Pomemben je vpliv redčenj na vitalnost in razvojno težnjo dreves, ki sta v tesnejši po- vezavi z velikostjo in ustreznostjo krošenj. Ta- ko je delež močno in normalno vitalnih nosil- cev funkcij v red čen em sestoju (71 ,4 o/o) kar 1.86-krat večji kot v neredčenem sestoju. Tu- di meritve električne upornosti ( »conditio- meter«), ki so povezane z (ocenjeno) vital- nostjo dreves, nakazujejo boljšo vitalnost redčenega sestaja, vendar so razlike manjše (13,9). Redčeni sestoj ima tudi precej večji delež nosilcev funkcij z napredujočo razvoj- no težnjo ( 1 ,73-krat). 5. Končno seveda ni zanemarljiv vpliv redčenj na kakovost sestaja, saj je srednji vo- lumen tehmčnega lesa, ki so ga doseqli nosil- ci funkcij redčenega sestaja, že bistveno več­ ji (24,8 %). Delež tehničnega lesa v skupnem volumnu nosilcev funkcij je v obeh sestojih zelo visok (65,0-71,2 %), vendar pa je v ne- redčenem sestoju značilno višji ( + 6,2 %). Do- sežena kakovost je torej res posledica red- . čenj, zaradi katerih se je povečal srednji vo- lumen nosilcev funkcij, s tem pa tudi volumen tehničnega lesa. V redčenem sestoju imajo nosilci funkcij tudi krajša debla ( lts,O %), ven- dar pa v srednji dolžini čistega (gladkega) debla med sestojema ni značilnih razlik. 6. Analiza odvisnosti med najpomembnej- širni spremenljivkami (znaki) pri nosilcih funkcij kaže, da lahko vpliv redčenj na veli- kost krošenj, vitalnost dreves, di:nenzije in stabilnost Cvitkost) dreves, pa tudi na kako- vost (volumen tehničnega lesa) dreves zara- di močne medsebojne povezanosti izrazimo le z eno (značilno) komponento, kar nakazuJe izredno celovitost učinkov redčenj. 7. Primerjava celovttih učinkov redčenj z »naravnimi učtnki« v neredčenem sestoju do- kazuje, da. se sestoja bistveno razlikujeta med seboj oziroma da so učinki redčenj moč­ no odvisni od negovalnih ukrepov Tako so odzivi opazni kar pri 82,5% nosilcev funkc1j redčenega sestaja, v neredčenem sestoju pa podobne učinke zasledimo le pri 12,8 o/o no- silcev funkcij . Ugotovljeni učinki redčenj se nanašajo na tri negovalne ukrepe v sedemnajstletnem obdobju in opozarjajo, da je odzivna sposob- nost bukve v drugi polovici življenjske dobe sestojev na boljših rastiščih še vedno zelo ve- lika, čeprav ti sestoji v preteklosti niso bili ne- govani. K skupnemu učinku redčenj veliko prispeva tudi odlična splošna kakovost ses- tojev na teh rast1ščih, zaradi katere (neposredni) Izbiralni učinek (SCHUTZ 1987) ni toliko :>pazen, zelo pomemben pa je (posredni) negovalni učinek (KOT AR 1982 a), ki se kaže v posrednem izboljšanju kakovosti in vrednosti sestojev, ki sta z debe- lina (volumnom) dreves tesno povezani. Učinki redčenj so seveda odvisni od njiho- ve jakosti (LEIBUNDGUT 1971, KANNEL 1972, BRYNDUM 1980). Z jakostjo redčenj na- raščajo tako srednja debelina in velikost kro- šenj kot stabilnost bukovih sestojev. Močnej­ ša redčenja pa negativno vplivajo na per- 221 spektlvno kakovost dreves, še posebej v mlajših sestojih (KOTAR 1982, BRYNDUM 1987). Vzrok je seveda skrajševanje dolžine debel (daljše krošnje), ki je značilno tudi za nn.<;n 7.rnP.rna redčen)a, s katerimi pa še ne zmanjšujemo dolžine čistega debla nosilcev funkcij in s tem tudi ne njihove perspektivne kakovosti. Sklepamo lahko, da so tovrstna redčenja v bukovih drogovnjakih na teh ras- tiščih glede na njihovo stanje ter doseženo kakovost m stabilnost najprimernejša. V na- sprotju z dosedanjimi ugotovitvami o vplivu redčenj na vitalnost dreves (MLINŠEK 1982) se je izkazalo, da z nego krošnje posredno vplivamo na vitalnost in s tem tudi na razvojno težnjo dreves, kajti v neredčenih sestojih je delež vitalnih »bioloških« nosilcev funkcij manjši. Vitalnejši sestoji so prav gotovo od- pornejši na razne negativne vplive iz okolja (umiranJe gozdov), zato so redčenja zelo po- membna za zagotavljanje biološke stabilnosti bukovih sestojev, posebno t1stih, ki so še da- nes slabo negovani ah celo nenegovani. Izredna celovitost učinkov redčenj pa se kaže le v stabilnosti in ugodnejših bioloških ter kakovostnih lastnostih sestojev, ampak gotovo tudi v optimalnejšem (uspešnejšem) uresničevanju vseh varovalruh in socialnih funkcij gozdov, zato je redčenJe nepogrešljiv pripomoček pn intenzivnejšem večnamen­ skem gospodarjenju z gozdovi. DIE AUSLESEDURCHFORSTUNGSEFFEKTE IN ALTEREN BUCHENBEST.ANDEN Zusammenfassung Mit Auslesedurchforstw1gen ist es m Slowemen nach dem jahr 1962 angefangen worden. Ote re1chsten Erfahrungen smd bei der Durchforstung der Buchenbestanden in grof3en flachen ge- wonnen worden. Die Effekte der maf3igen Ourch- forstungen wurden in alleren Buchenbestanden (80 Jahre alt) in der si.idostlichen Slowenien (das Revier Brezova reber, F'orstunternehrnen Novo mesto) analysiert, wo in 1970 Versuchsfiachen im Ausmaf3 von 0.25 ha eingerichtet wurden. Die Bes- tande wurden vorher nicht gepDegt. Bis heute sind in d1esen Flachen drei Auslesedurchforstungen duchgefllhrt worden. Die Beslande sind auf der Schnmart aus dichtem Jungwuchs entstanden. ln diesen Bestanden ist d1e Buche der Nat ur nach von bester Qualttat. Der Standort 1st der Querco F'age- tum Typ. der Boden Ist postkarbonisch. braun und mitteltief. Die Forschung ist em Versuch des komplexen Auswertung der Durchforstungseffekte Sie um- fant eme F'lache mit einer maf3tgen Durchforstungsintensitat und eme F'lache, die der Durchforslung mcht ausgesetzt worden ist (em Paarvergle1ch). Aufgrund der verschiedenen 222 quantitativen und quahtativen Zeichen an den Forstbestandfunktionstragern (Kandidaten) ist es festgestellt worden, daf3 die Buche auch in alteren Bestanden noch unmer stark auf die Pflege- mal?>nahmen reagtert. Die Dur::::hlorstungen haben bei weitem den gro()ten Ef:-ekt auf die Baumkronengrol)e. Die re- lauve Baumkronenlange der Kandidaten ertragt im durchforsteten Bestand 40.0% und im nicht- durchforsteten Bestand nur 29,6 %. Das Baumkro- nenvolumen des durchforsteten Bestandes ist so- gar 2,20 rr.al groGer als m der Kontrollbestand. Wegen der MitteldtckevergroGerung der Kandi- daten ( 13,9 %) und der Ba umkronenvergroBerung ist die Bestandstabilitat bedeutend verbessert worden S::l ist das Starkeverhaltnis (der H/D Wert) in einem durchforsteten Bestand (91.7) schon wesentlich besser als derjeni;Je in einAm nichtdurchforsteten Bestand ( 1 O 1.8). Eine bessere Stabilitat wnd auch durch dle Vertaltnisse der Baumkronenlange und -breire gegen den Baum- durchmesser erwiesen. Der Durchforstungseffekt zetgl sic:1 auch m et- ner hi:iheren Vitalitat, dte eng mit der Grof3e und Beschrankiheit der Kandidatenbawnlaonen ver- bunden 1st. In dem durchforsteten Bestand ist der Anteil der Kandidaten von hoherer Vitalitat be- trachtlich grof3er (index 186). Auch die Messun- gen des elektrischen Widerstandes. die sich als ein brauchbarer Vitalitatszeiger herausgestellt ha- ben. deuten eine hohere VitalWH der F'unktionstra- ger in dem durchforsteten Bestand (13,9 %) an. DUJchforstungen haben einen groBen Effekt auf d1e Bestan::isqualltat. Er wird mit dem Mittelvolu- men des technischen Holzes, das die Punktionslra- ger erreicbt ha ben, ausgedri.i.ckt. Die~es wird in ei- nem durchforsteten Bestand wegen einer gi.insti- geren Starkestruktur schon um 24,8 % groGer. Der An tell des technischen Holzes der PunktiOnstn3.ger betragt m einem dlllchforsteten Bestc.nd 65.0 %, er ist, jedoch in emem ruchtdurchforsteten Bestand groCer ( + 6.2 %). Die Qualitatsverbesserung etnes durchforsteten Bestandes ist also ver allem eine mittelbare Verbesserung, weil der unmittelbare Durchforstungseffekt (der Auslesee:fekt) wegen der niedrigeren Variabilitatsgrad in der Baum- qualllat verhaltnismanig klein 1st. Er kann nur bei den metst dicken Baumen konstatiert werden. ln dlesen Bestanden gibt es kemen negatJven Durch- forstungseffekt auf dte perspektive Baumqualitat, der fi.ir Durchforstungen von grof3erer Jntensttiit characteristisch ist, weil es ke ine characteristische Unterschiede in der Mittellange des astreinen (glatten) Starruns bez1ehungsweise in der perspek- tiven Qualitat der Funkt10nstrager gibt. Durch ciie Baumkronenpflege in Durchforstun- gen haben sich in einer verhaltnisma()ig kurzen Zeit (17 Jahre) die Stabihtat. Qualitat und VJtahtat der al teren Buchenbestande vergrof:.ert. Die kom- plexen E:Iekte werden in sogar 82,5 % der Funktionstrager in einem durchforsteten Bestand ausgeprag1. almliche »Effekte« werden jedoch (ohne Pflege) nur in 12,8% der biologischen PW1k- Iionstrager Ln einem n.ichtdurchforsteten Bestand ersichUich. 01e Ergebnisse der F'orschung sind ge- WlG ein gr:'SBer Imperativ fi.ir eine mtensive Pflege der mittelalten Buchenbeslande. mit dem Nach- druck auf denjenigen, die die Pflege b1s heute in einem geringerem Ausman erhielten. LITERATURA l. BRYNDUM. H. 1980: Der Buchendurchfor· stungsversuch trn Waldort 'I'ottertup, Das forstlJ· che Versuchswesen in Danemark Berichte. 1. zve- zek. s. 1-76. 2. BRYNDUM. H. 1987: Buchendurchforstungs- versuche in Danemark. All g. Forst - u. J. Ztg., l 58 . št. 7/ 8, str : 115-121 . 3. FERLIN, F' . 1985: Kvantificiranje uspešnosti redčenj v bukovih gozdovih. BTF V1'0ZD za goz- darstvo, Ljubljana. 4. HULL. C. H in ost. 1980: SPSS up date 7- 9, Mc Graw Hill, New York. S. KENNEL. R. 1972: Die Buchendurchforstungs- versuche in Bayern von 1870 bts 1970, For- schungsberichte, Forst. Forschungsanst .. Munc- hen, št. 7. 6. KORDIŠ, F. 1982: Izkušnje z izbiralnim redče­ n)em v Sloveniji, GV Ljubljana, št . 4, str. 153-162. 7. KOTAR M. l982a: Redčenje z vidika priras- toslovja in donosnosti gozdov, GV Ljubljana, št. S, str. 193- 203. 8. KOTAR, M. I982b: Redčenje v starejših sesto- jih srmeke m bukve. GV Ljubljana, št. 9, str. 365----373. 9. LEIBUNDGUT, H. 1971 : Ergebnisse von Durchforstungsversuchen 1930- 1965 im Sthlwald, Schw. AnsL for st . Versuchswesen. Mitt. 4 7, 4, str. 259-389. 1 O. MLINŠEK, D. 1968: Sproščena tehnika goJe- nJa gozdov l}a osnovi nege, Ljubljana. 11. MLINSEK. D. 1973: Gozdnogojitv2ni cilji. no- sile! funkciJ ;n gozdnogojitveni modeli. GV Ljublja- na, št. 6/ 7, str. 234-242 12. MLINŠEK. D. 1982: Gojenje odraslega gozda. GV Ljubljana, št. 10, str . 409-417. 13. PIŠKUR. J. 1981: SpremljanJe razvoja bukove- ga drogovnjaka na posku snih ploskvah v GGE Bre· zova reber, Republiški seminar: »Nega gozda v op- timalni fazr« Straža - Dolenjske Toplice. neobjav - ljena. 14. VAN LAAR. A. m ost. 1987: Beziehungen zwischen Baummerkmalen Nadelverlust und Zu- wachs der Fichre, Allg. Forst. - u.]. Ztg., 158, št. 9,. str. 164- 168 15. SCHUTZ,J. P 1987: Zur Auswahl der Ausle- sebaume in der schweizerischen Auslesedurch- forstung, Schweiz. Z. Forstwes.. 138, št. 12. str. 1037-1053. 80 let star bukov sestoj neredčen red čen 223 Oxf. 562.2:423.3 (497.12 Brkini) Žled v Brkinih in posledice na branikah Egenij Azarov* Izvleček : Synopsis: AZAROV, E.: Žled v Brkinih in posledice na bra- AZAROV, E.: The ice-break in Brkini and its con- nikah. Gozdarski vestnik, št. 511988. V slovenšČim sequences on the annual tree nngs. Gozdarski s povzetkom v angleščini. cit. lit. 6. Od 4. do 6. no- vestnik. No. 5/1988. In Slovene with a summary in vembra l. 1980 je katastrofalni žled brkinskim gaz- English, lit. quot 6. dovom prizadel neprecenljivo škodo. Ruval je Due to catastrophic ice-break in 4.-6. nov. 1980 the drevjA, lomil debla in vrhove, krqšnje pa dodobra forests in Brkini were oklestil- včasih prav do debla. Ze v naslednji ve- rn the next vegetation period the reduction of the geta~ijski dobi se Je redukcija krošnje poka~ala v tree rings width was about 50%. The beech as a ?rasučne~. okrog petdesetodstotnem zmanJšanJU plastic tree species m whole renewed irs previous strme letmc. Bukev Je kot pnla Il ~- BS 1<1• 1,]0"' ~I,JO~ \ .... ----.................... __ •o JII )G n JI 79 !o a1 Bl Bl a~ 8~ l•o:. )t H /~ 7~ J o 31 Bl 8J !1 JS 1·•• ----------, \ 1 \ \ '- ~:~J:~ Grafikon 2: Širina bramk v letih pred žledom in po njem. 1985. precisely five years after the severe ice- break_ Data on the diameter mcrement range con- cerning the trees included in the research were compared to the average flVe-year dJameter inc- rement before the ice-break. The research in cl u- ded six beech and si x oak trees of the approxima- tely the same diameter and forest stand situalion. The width of annual rings was established from wood discs ta ken al a height of 1 .3, S and 1 O m. The results of the measurings are gi ven in table 2 and in graphs. They show a drastic decrease in dlame- ter increment in damaged trees already m the fol- lowing year. As regards the average annual ring widths in the flve year period before the ice-break, the diameter increment in both tree spec1es dec- reased by approximately one half m the first year after. the injury. Only one of the beeches (ata height of 1.3 m) and an oak (at a height of 10 m) were exceptions. The mcrease of the beech tree d1ameter incre- rnent to '79% of the increment beiore the damage was evidenced already in the second year after the injury (in 1982). in the third year afler the ice- break, however, the diameter increment in the 1o- wer part of the trunk on the average exceeded thal before the damage. The result s with the beech tree might have been better than those with the oak tree already in the flrst year after the injury unless that 228 had been the seed bearmg season. The recovering of the diame1er mcrement with oaks was much slower and a constderable increa- se was not r.ot1ced unt1l after five years after the mjury. wlule even a decrease of the diameter in crement was being noticed in the up per trunk part dunng the flve years after the ice-break. Literatura 1. Alikalfic, F., 1970: lzbojna snaga nekih liščara. SIT, Sarajevo. 2. Fan ar, J. L , 1961: Long it ud mal variallon m the thickness of the annual ring . Forest Ch::on. 37 (4). 3. Fritts, rl. C. 1976: Tree rings and climate Aca- demlc Press. N. Y 4. Kotar, M ., 1988: Pnrastoslovje, BF', VTOZD za g., Ljubljana 5 Shugarth, H. H., 1984: A theory of forest dynamtcs. Ecological implicat10ns of forest succes- sion models, Spnnger V., N. Y. 6. Tappainer, J. C.: Effect of cone production on branch, needle and xylem ring growth of Sierra Nevada Douglas. Fir. Forest Sci . 2. Oxf.: 904(52) Japonski gospodarski razvoj in gozdarstvo Minoru Kumazaki* Izvleček Kumazakj, M .: Japonski gospodarski razvoj in gozdarstvo, Gozdarski vestnik, št. 5/ l988 . V sloven- ščini s povzetkom v angleščini, cit. lit, 7. V sestavku je prikazan razvoj gozdarstva na Ja- ponskem, pnmerjalno z razvojem gospodarstva, zlasti industrije. Tradicionalna navezanost Japon- cev na gozd in les je svojevrstno vplivala na pora- bo lesa in na mdustrializacijo dežele. Način proiz- vodnje v gozdarstvu. kjer se zato, ker ne uporab- ljajo mehamzac1je, produktivnost ne povečuje tako kol v sodobnih sektorjih, Je vzrok, da je gozdarstvo v vedno večjih gospodarskih težavah. Zato se po- javljajo predlogi. naj bi vlagali v gozdove tudi dru- gi. in ne samo lastniki gozdov. UVOD Za Japonsko otočje so značilne strme gore in le malo ravnin. Gozdovi, katenh rast po- spešuje ugodna klima, obilo dežja in rodovit- na zemlja, pokrivajo dve fretjini dežele. Na- vezanost Japoncev na gozdove ima že dolgo tradicijo. Tuji opazovalci so pogosto prese- nečeni nad zelo intenzivnim gojenjem gozdov Dr. Mmoru Kumazaki je znan gozdarski ekono- mJst, šef oddelka za gozdarsko ekonomiko na Inš- titutu za gozdarstvo in gozdne proizvode (Foreslry and Forest products Research Institute) v 'I'sukubi blizu Tokia. Poglobljeno se ukvarja s problematiko financiranja vlaganj v gozdove, izdelal je shemo delitve izdatkov za vlaganJa v gozdove med porab- ruke vode. Konkretizacija njegove zamisli je spre- jelo japonsko Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo in izdelalo tudi zakonski predlog. Poleg raziskovalnega dela se ukvarja še s pedagoškim delom. Na Tokyo Um v erzi v Tokiu (k! je najbolj zna- na in cenjena univerza na Japonskem) predava na fakulteti za kmetijstvo, na oddelku za gozdarstvo, o možnosllh za sodelovanje s čezmorskimi deželami na področJU gozdarstva. S. Kavčič Prevedla in priredtla S. Kavčič iz: M. Kumazaki, Japanese economic development and forestry, Jn: R. Handa (ed.) »Forest policy in Japan« Nippon Ringyo Chosaka1, Tokyo, 1988, pp. 1-16. * Dr. M. K., Forestry and forest Research Insh· tute, 'I'sukuba Norin Kenkyu, Ibaraki. Japan Synopsis Kumazaki. M .: The. development of the Japanese economy and forestry, Gozdarski vestnik, No. S/1988. In Slovene with a swnmary in English, llt. quot 7. The art1cle deals wtth the development of the economy in Japan in companson to the develop- ment of forestry in general, wtth the er.~phasis on that of the industry. The tradihonal dependence of the Japanese on the forest and wood hada speciftc influence on wood conswnption and the industria- Iisation of the country. The production way typ1cal of rhe forestry where the productivity cannot rise at the same rate as in modern sectors due to the im- possibility of the introduction of mechanisation is the reason for ever increasing economic problems in forestry. Therefore. suggestions have been ma- de that investments in forests should be performed not only by forest owners. in uporabo lesa, zlasti na deželi. To lahko raz- beremo tudi iz ci tata, napisanega pred 35 let1 (Greely's »forestry Policy«): »Japonska je izrazit zgled. kako se v prena- seljenem prostoru ljudje bojujejo za svoj živ- ljenjski prostor. Zaradi tega izredno varčuje­ jo z lesom. Japonci so, kar zadeva njihove po- trebe, verjetno najbolj na svetu odvisni od le- sa, saj je les skoraj edini gradbeni material, ki ga premorejo. Tudi za kurjavo uporabljajo le les in oglje. Odvisnost od gozda je pred- vsem posledica pomanjkanja površin, ki bi jih lahko uporabljali za kmetijstvo. Sano 1 O% do 12 o/o dežele je mogoče uporabljati za kmetij- stvo, čedalje bolj pa obdelujejo tudi zemljo v hribovitejših predelih. Veliko gr-enkih izku- šenj z naravnimi nesrečami opozarja Japonce na varovalne funkciJe gozdov. Vedno več po- plav in od hudournikov zamuljeni~ farm po- membno vpliva na gozdarsko politiko Japon- ske.<< Gozdarstvo japonske je postalo gospodar- ska dejavnost pred več stoletji. vtdno pa se je razvijalo od leta 1880. Nepretrgana ponud- ba domačega lesa je bila podlaga tudi za gospodarsko rast sodobne Japonske. Kljub temu so se pojavile v zadnjih desetletjih v gozdarstvu velike težave. Lastniki gozdov imajo s proizvodnjo lesa vse manj dobička, pri gospodarjenju z državnimi gozdovi pa iz- gube iz leta v leto naraščajo . Domača pon ud- 229 Pregledmca l: Podatki o rasti japonskega gospo- darstva GNP DBP delež primarmh dej. na preb. po v skupnem v sprotnem leto prebivalstvo cenah\. 1980 številu domačem (v milljonih) v ZDA doL delavcev pro~zvodu 1885 38.3 580 73 45 1890 39.9 660 71 48 1900 43.8 810 68 39 1910 49.2 920 65 32 1920 56.0 1,160 54 30 1930 64.5 1,250 50 18 1935 69.3 1,500 47 18 1955 89.3 1,710 39 21 1960 93.4 2,490 32 13 1970 1034 6,390 17 6 1980 116.8 9,137 10 4 1985 120.7 10,727 9 3 Vir: Ohkawa, K. and Shmohara M., Patterns of Japanese Econom:c Development, New Haven: Yale Uni- versity Press, 1979. Economic Planning Agency, Annua1 Report on National Accounts 1987, Government of Japan, 1987. ba lesa se zmanjšuje, domači les zadošča le še za tretjino povpraševanja. Letni prirastki lesa so približno trikrat večji od letnega po- seka. 2. Gospodarska rast in gozdarstvo: splošni pogled V zadnjem stoletju se je narodni dohodek Japonske zvečal za 50-krat, povprečna letna Slika l : V zasebnem gozdu sugi)a (Cryptomeria Ja pon ica D. Don) Foto: S. Kavčič 230 rast je bila 4- ali več odstotna. Stopnje gospo- darske rasti so bile ugodne zlasti po drugi svetovni vojni. Kot kaže l. preglednica. se je v 100 letih ja- ponsko prebivalstvo potrojilo. družbeni bru- to proizvod na prebivalca pa se je povečal skoraj 18-krat. V letu 1885 (od takrat naprej so podatki) je znašal družbeni bruto proiz- vod na prebivalca okrog 600 ameriških do- larjev, kar je raven, ki jo zdaj dosegajo deže- le v razvoju. Pol stoletja kasneje je dosegel 1500 dolarjev. Najvišji DBP pred drugo sve- tovno vojno je bil dosežen v letu 1939. Druga svetovna vojna je gospodarsko rL1st Japonske zavrla, družbeni bruto proizvod na prebival- ca je bil vse do leta 1955 manjši od tistega iz leta 1939. Hiter razvoj spremljajo tudi spremembe v razmestitvi delovne sile v proizvodnih pano- gah. Delež zaposlenih v kmetijstvu, gozdar- stvu in ribištvu se je v petdesetih letih pred- vojnega obdobja znižal od 73 %na 47%, v letu 1980 je bil že manjši od lO%. Podobno se je gibal tudi delež primarnih dejavnosti v do- mačem bruto proizvodu (1 . 1885 45 o/o, l. 1935 lB%, in l. 1985 3 %). Smeri dolgoročnega razvoja proizvodnje gozdarstva prikazuje preglednica 2. Zmerna gozdna proizvodnja in visoke cene gozdnih proizvodov so pripomogle, da je bil delež gozdarstva v družbenem proizvodu vse do leta 1960 še precejšen. Po letu 1960 so se zni- žale cene gozdnih lesnih proizvodov, zmanj- šala pa se je tudi proizvodnja gozdarstva. Ker pa se je v tem obdobju japons::Co gospo- darstvo izredno razcvetelo, je nazadovanje gozdarstva zmanjšalo tudi pomembnost te dejavnosti v narodnem gospodarstvu. Tudi sestava gozdnih proizvodov se je zelo spreminjala. To razberemo iz preglednice 3 V gozdni proizvodnji leta 1890 je bil najpo- membnejši les za kurjavo (69% vse proizvod- nje, 25 % oglje), leta 1985 je v celotni proiz- vodnji zavzemal le še 1 %. Hitra rast indust- rijske porabe lesa je povečala delež le tega v proizvodnji gozdarstva od manj kot 30 %le- ta 1890 na več kot 90% v letu 1970. V zadnjih 20. letih je pomembno tudi gojenje gob, ki je zajeto v drugih gozdnih proizvodih Slika 2: Dr. Mitsuhiro Minowa (dobitnik nagrade IUFRO v Ljubljani) in dr. Minoru Kumazak1 pred univerzo v Tokiu. Foto: S. Kavčič 231 Preglednica 2: Neto proizvodnja gozdarstva de lei n<.:tt1 gozd,u stvc; JH~) LZV~xfn]a povprecr1<1 Lel o v DBP cene 1·2lna sp rome 1920 rasi cene ('o mll) (''<.) (%l 1888-92 6.5 2.10 1903-07 5.1 2.73 1.9 1918-22 4.9 3.62 l.7 1933-37 2.3 3.85 0.4 1948-52 3.6 5.08 1.9 1960 2.4 6.42 2.3 1970 0.8 5.15 -22 lOBO 0.4 3.80 -3.0 1985 0.2 3.85 0.3 Vir: Forestry net output from Kumazaki (1967) for 1888-1960, and from EPA. Annuai Report on Na- tional Accounts, for 1970. and from Department of Statistics and InformatlOn, Annual Report on Fores- try Production !ncome, Ministry of Agnculture. Fo- restry and Fisheries, for 1980-85. (Za preračun v stalne cene je uporabljen mdeks cen gozdnih prmzvodov.) Preglednica 3: Sestava bruto proizvodnje gozdar- stva v sprotnih cenah (odstotek) l!kiLl:·' l t q .:.~l 11_'-__ • • • f}l r:~el)!;> were imported. The total con- sumption in _ 985 was 92.5 million m~ with the un- port being repre~ented by 59.8 million m~ Parali el to the economy development and the m- crease of disposable funds in the populalion, wood consumption had also risen from 6.4 million m' in 1888-1892 to 92.5 mi\lion in 198S. As long as to 1960, the national production answered the increasing demands fatrly well (except occasionally). This si · tuation was partly due to the introduction of new transportation techniques which enabled the ac- cess also to remote forests. However. they were exhausted quickly, too. The increasing G.emand se- cured high profits to forest owners hP.r.ause wages in forestry were low (especially in mountainous re- gions where ir was difficult to find a job). Conse- quenytly, the artificial silviculture soon starled to develop, with the emphasis on the sugi and hinok1 plantations. In the fifties and in the frrst half of the sixties of this century, 300 000 to 400 000 ha were planted. The sixties being over, a decline in the fo- restry activity could be stated due to a relative fali 1n wood prises (the import!), yet the forestry work cosls considerably increased. Substitut.onal mate- rials were used more and more. The recen: interesi in forests could be attributed to ecolog1c reasons. The public opinion inquiries show that 55 %of the inquired persons considered the wood producmg function as the major forest function stiU tn 1980 and there were only 33% who stated the same in 1986. At the same t:l.T:le, the ma- jorily of the people questioned in 1986 (70 %) stressed the sigmficance of forests in prevention agamst calastrophes, a half stressed the Significan- ce of forests in providing drinkirtg-water and 37 % saw their role in punfying, cooling and J-.umid1fymg the air. 'T'he interest in forests has already been in increase, but the fmancial problems as regards the ecologic forest functions have not been sol ved yet Literatura: l. Greeley, Etlllam B. 1953. Forest Policy. Mc- Graw-HiU. 2. Kumazaki, M. 1967. Quantitallve Aspects of Fo- restry Development- Measurement and Analys1s of Forest Output 1879-1963 - . Bullettn o: the Fores- try and Forest Prod ucts Research Institute No. 20 l . 3. Kumazah M. 1967 b. Long Term Trends m Wood Consumpt10n in Japan. Rural Eccnom1c Pro- blems 4(1) 4. Kumazaki, M. 1982. Sbarmg Financial Respon- Sibility with Water Users for Improvement of Forested Watersheds· A H1storical Reviev of the Japanese Experience. In: Japanese Forest Econo- miC Soctety ed. Current State of Japanese Forestry (Il). 5. Kumazah M. 1984. The Role of Forestry in Ja- panese Industrinlization. Farrning Japan 18 (3). 6. Nurkse, R. 1953. Problems of Capital Forma- lian m Underdeveloped CountTies. Oxford Univer- sity. 7. Ohkawa, K. and H. Rosovsky. 1973. Japanese Eco- nomic Growth: Trend Acceleratwn in the Twent1eth Century. Stanford University. 237 Oxf.: 187:583:( 497.1) Dobili smo karto potencialne naravne vegetacije Jugoslavije Ivo Plillcer* Izvleček Puncer, I.: Dobili smo karto potencialne naravne vegetacije Jugoslavije. Gozdarski vestnik, št. 5/ 1988. V slovenščini s povzetkom v nemščini , ci l. lit. Il. Karta prikazuje vegetacijo, ki bi se razvila glede na ekološke dejavnike, predvsem podnebne in edafske, če bi (teoretično) ne bilo antropogenega vpl iva. Prikazuje nam naravni produkcijski poten- Cial določenega prostora ne glede na današnjo realno vegetacijo. Prikazam so zgodovmski razvoj, c1lj in namen, teoretična zasnova ter metodologija takšnega vegetacijskega kartiranja. l. UVOD Pobudo za izdelavo prve pregledne karte potencialne vegetacije Jugoslavije je dal že I. Horvat na začetku šestdesetih let. To zamisel je ponovno sprožil P. Fukarek l. 1970. Tedaj je bil imenovan uredniškl odbor, ki je izdelal načrt in potek del. Rokopisi strokovnjakov s področja vegetacije iz vseh republik in po- krajin so bili v prvi redakciji. P. fukareka IZ- delani in usklajeni do konca l. 1982. Dokončni rokopisi in kartografsko grad tvo so bili prire- jeni in usklajeni l. l984 Tako so bila dela pri prv1 skupni pregledni karti naravne poten- cialne vegetacije končana . Solidno in zanesljivo znanstveno podlago je poleg števi lnih drugih virov avtorjem karte dalo obsežno triindvajset letno delo pri izved - bi zveznega oziroma medrepubliškega pro- jekta Vegetacijska karta Jugoslavije. Pomen dela pri omenjeni vegetacijski karti, ki je vseskozi potekalo in še teče usklajeno, je ve- lik tako za gospodarstvo kakor tud~ za narod- no kulturo in znanost naše države. ZivlJenjska nit začetnikov in nekaterih pionirjev dela na tem področju (1. Horvata , S. Horvatica , M. Wrabra. P. F'ukareka, V. Blečica, G. Tomaži- ča , V. Tregubova, P. Cernjavskega) je že dol- go prekinjena. vendar lahko z zadovoljstvom in ponosom ugotovimo, in to smo dolžni, tako zaradi njih, ki so orali ledino in pri tem obsež- -~,. dr. l. P .. dipl. inž . gozd., Biološkj inštitut Jovana Hadži Ja ZRC SAZU, Novi trg 5, 61000 Ljubljana, YU 238 Synopsis Puncer, I.: We got the map of potential natural vegetation of Yugoslavia , Gozdarski vestnik. No. 5/ 1988. ln Slovene with a summary in German, ht. quot. The map displays the vegetation which would develop in accordance Wlth ecolog1cal agents, especially cumatic and edaphic ones, if (rheoretically) the hwnan tmpact wouJd be exclu- ded. It represents natural production potence of certain area irrespective of the actual real vegeta- non. The historical development, goal and aims, theoretical -::oncept and methodology of the map- ping of vegetation are represented. nem delu naredili prve zamahe, kakor tudi zaradi tistih, ki so delo nadaljevali. da smo dosegli bogate rezultate in zavidljivo raven pri preučevanju in kartiranju vegetacije. 2. ZGODOVINSKI PREGLED KARTIRANJA RASTLINSKE ODEJE PRI NAS Da bi dobili boljši vpogled v nastajanje karte, ki jo danes predstavljamo, naj na krat- ko preletimo zgodovino kartiranja vegetacije in vegetacijskih kart pri nas . Prve karte, na ' katerih Je bila rastlinska odeja jugoslovan- skih dežel prikazana na znanstvenih temeljih, so imele za podlago rastlinske formacije. Po- javile so se v začetku 20. stoletja v dveh kla- sičnih botaničnih delih o vegetaciji na~ih kra- jev: o vegetaciji ilirskih dežel (G. BECK-MANNEGETTA 1919) in o vegetaciji mezijskih dežel (L. ADAMOVIC 1909). Obe sta manjšega merila m v barvah. V njih so op- r edeljena posamezna rastlinska geografska območja, ki so označena s formaci:ami posa- meznih tipov gozdne vegetacije, kot so n.pr . formacije Quercus sp. F'agus silvatica , Abies alba, Ptcea excelsa, Pi<;:ea omorika, Pinus ha- lepensis, Pinus nigra itd . Pozneje je z vidika naravnih vegetacijskih sklopov, ustreznih ve- getacijskih pasov nastala še ena vegetacij- ska karta v delu o vegetaciji jadranskih de- žel (L. Adc.movic 1929). Preusmeritev in začetek novega obdobja v zgodovini sodobnejših raziskovanj vegetaci- je jugoslovanskih dežel pomenijo trideseta leta. Takrat se je namreč uveljavila cela vr- sta tedaj mladih raziskovalcev fitocenologov (I. Horvat, I. Horvatic, G. Tomažič, M. Wraber, I. Rudski, P. ČernJavski. H. Em in drugi). Na- stajati so začela prva dela na podlagi sodob- nejšega in podrobnejšega preučevanja fito- cenološka raziskovanja po vsej deželi. Med tridesetimi in petdesetimi leti so bile raziska- ne in ugotovljene vegetacijske enote nižin- skih in gorskih predelov Hrvaške, Slovenije, Srbije, Bosne in Hercegovine in Makedonije ter vegetacijske enote primorskih, jadran- skilt obtnočij (I. Horvat 1930, 1931, 1036--1939; S. Horvatic 1930, 1931, 1937: D. Petrovic, H. Em 1930; P. Černjavski, I. Rudski, O. Greben- ščikov. T. Soška 1938; G. Tomažič 1939). V tem obdobju smo dobili tudi dve deli, ki ob- ravnavata teoretične zasnove in metodologi- jo fitocenologije (l. Horvat 1949, I. Horvat et al. 1950). V njih je obravnavano tudi kartiranje vegetacije in objavljena sta dva izreza vege- tacijskih kart v barvah: Risnajka na Hrvaš- kem v merilu l : 25 000 in Peristera v Make- doniji v merilu l : 50 000. Obdobju tridesetih do petdesetih let sledi obdobje intenzivnega raziskovanja in kartira- nja vegetacije, pri katerem sodeluje vrsta no- ·vih raziskovalcev gozdarskega in biološke- ga profila v vseh republikah in pokrajinah Ju- goslavija. Večina vegetacijskih kart, objavlje- nih v posameznih prispevkih oz. delih tega časa, je bila izdelana v črno-beli tehniki. ven- dar jih je bilo precej objavljenih tucti v barvah. Omeniti moramo, da so to že bile karte s so- dobnejša vsebino, v katerih je vegetacija pri- kazana po načelu rastlinskih združb. Posebej moramo omeniti rokopisno Vege- tacijsko karto Golovca (pri Ljubljani), ki jo je G. Tomažič izdelal že l. 1932. To je bil prvi znani poskus kartiranja vegetacije na Balka- nu s sodobnim konceptom. Poleg omenJenih kart naj jih naštejemo le še nekaj (v biblio- grafiji je bolj celosten pregled dela te dejavnosti): Karta vegetacijskih področij Ju- goslavije (I. Horvat 1950), Karta šumskih za- jednica područja Majdanpek (8. Jovanovic et al. 1951 ), Vegetacijska karta Ovčje polje-Pči­ nja (H. Em 1952), Vegetacijska karta Suve planine (8. Jovanovic 1953), Karta vegetacij- skih područja Balkanskog pol uotoka (I. Hor- vat 1954), Karta vegetacijskih združb Lesko- ve doline v snežniškem pogorju (V. Tregu- bov et al. 1957), Vzorec fitocenološke karte področja Belce in Bašce (V. Tregubov et al . 1957), Karta šumske vegetacije Karaonnana i Slove (S. Džekov 1956), Karta blljnogeograf- skih područJa Bosne i Hercegovine (P. fuka- rek 1956), Karta biljnogeografskih područja Crne gore (V. Blečic 1956), Karta bJjnogeog- rafskih poclr učja Jugoslavije es. Matvej8V 1960, 1961) Karta klimatogenih vec;etacijskih područja Jugoslavije (S. Bertovic 1961), Karta biljnih zajednica jugozahodne Hrvatske (I. Horvat 1962) in mnoge druge. Potem ko so bila v prejšnjih obC.objih raz- iskana in obdelana že velika območja dežele in dognane- temeljne značilnice vegetacije v posameznih fitogeografskih območjih, smo (leta 1963) začeli v okviru zveznegn oz. po- zneje med!epubliškega in medpokrajinske- ga projekta izdelovati Vegetacijsko karto ju- goslavije, v merilih 1 : 200 000 oz. ~ : 100 000. Vzporedno z Vegetacijsko karto so bili iz- delani tudi prodromusi rastlinskih združb vseh republik in pokrajin ter standard barv in znakov za vegetacijsko kartografijo. Izšlo je tudi nekaj listov sodobnih vegetacijskih kart v barvah merila 1 : 1 OO 000: Postojna (kot prva karta) te vrste oz. izvedbe v Sloveniji in Jugoslaviji!), Pulj, Žirje, Dugi otok, Sušak. Rab, Slatina, Vinkovci in Osijek. Kot je razvidno iz tega kratkega pregleda, je karta potencialne naravne vegetacije Jugoslavije, k1 je izdelana v merilu l : l 000 000 nastala kot normalna in naravna posledica dolgoletruh raziskovanj rastlinske odeje po vsej Jugoslaviji. 3. TEORETIČNA ZASNOVA KARTE PO- TENCIALNE NARAVNE VEGETACIJE Karta potencialne naravne vegetacije Ju- goslavije predstavlja rastlinsko cdejo. ki bi se razvila v današnjih podnebnih in talnih raz- merah. po prenehanju človekovega vpliva in njegove rabe prostora. Karta ima torej pro- gnosttčni, teoretični oz. temeljni znanstveni, pa tudi velik primerjalno gospo:JarsJ.U po- men. Sam pojem }}potencialna naravna vege- tacija« je uvedel R. Tuxen l. 1956, da bi na podlagi fitocenološke sestave realne (aktualne, recentne, današnje) vegetacije ne- kega območja ocenil, kako bi se uresničeva­ la možnosi (potencial) naravnega razvoja ve- getacije, če teoretično izločimo človekovo dejavnost. Danes na primer v Jugoslaviji. kl je bila nekoč skoraJ popolnoma pokrita z goz- dom, zavzemajo negozdne površine (njive, sadovnjaki. vinogradi, travniki, košenice, na- selja itd.) pribl. 65 o/o, gozdovi pa pribl. 35% povr~ine. V Sloveniji je to razmerje krepko prestavljeno v korist gozda (nad 50 %). Pri 239 pnbl. polovict teh gozdov lahko ugotovimo močne antropozoogene vplive. Če upošteva- mo mozaično raznolikost in pisanost rastlin- ske odeje Jugoslavije, ki ji- sorazmerno s po- vršino ni primere v Evropi, Je b1lo izdelati karto težka naloga. Že ugledni znanstvenik in eden izmed pionirjev preučevanja potencial- mb vegetacij R. TLixen (1965) je tzjavll : »Iz- med vseh vegetacijskih kartiranj Je najtežje kartiranJe potencialne narave vegetacije, ker zahteva največ fitocenološkega znanJa in izkušenj pri kartiranju .. . «. Današnji vegetaciji neke pokrajine ali de- žele pravimo realna (aktualna, recentna) ve- getacija. Lahko je naravna, avtohtona ali pa je nastala zaradi človekovega vpliva (gozdne ali kmetijske kulture, travniki itd.). Lahko preučujemo in kartiramo oz. rekonstruiramo vegetacijo, ki je tod bila nekoč. To je t.i. izho- diščna ali prvobitna vegetacija. KartaM 1 : l 000 000, o kateri govorimo, pa prikazuje rastlinske združbe, ki bi se razvile v današnjih ekoloških (predvsem podneb- noedafskih razmerah. Tu gre za sedanjo po- tencialno naravno ali naravno potencialno vegetacijo. Ta se na rastiščih, ki niso podneb- no in taJno znatno spremenjena, bolj ali manj ujema z izhodiščno (prvobitno) naravno ve- getacijo. V tem primeru nam karta potencial- ne naravne vegetacije predstavlja tudi re- konstruirano prvobitno vegetacijo in ima dvojno vrednost. RazumJjivo je, da se ohra- njena naravna vegetacija ujema s prvobitno oz. izhodiščno in današnjo potencialno narav- no vegetacijo -v tem primeru lahko rečemo, da ima karta potencialne naravne vegetacije trivaientno vrednost (izhodiščne, aktualne in potencialne vegetacije). Pri močno spreme- nJenih ekoloških razmerah (antropozoogen1 vpllvt itd.) se vegetacijska enota na karti po- tencialne naravne vegetacije ne ujema nih z izhodiščno niti z aktualno vegetacijo - je tip vegetacije, ki bi ustrezala današnjim ekološ- kim razmeram oziroma stadij progresivne sukcesije na tem rastišču. V tem kontekstu potencialno naravno vegetacijo lahko ra- zumemo in določimo tudi kot zaključno (končno ali njej bližja) fitocenozo nekega ras- tišča, k1 se zaradi človekovega vpliva še m razvila (realizirala). 4. METODOLOGIJA IZDELAVE, CILJ IN PO~ MEN KARTE POTENCIALNE NARAVNE VEGETACIJE JUGOSLAVIJE Iz legende karte naravne potencialne ve- 240 getacije Jugoslavije M l : 1 000 000 bomo ugotovili. da ta vsebuje 56 gozdnih kartograf- skih vegetacijskih enot, 1 O neg ozd nih karto- grafskih enot in 8 vegetac1jskih enot, prikaza- nih z znakom zaradi ntajhlle fJOVr~inske raz- širjenosti. Skupaj ima legenda 7 4 kartograf- skih enot. Pri kartografski interpretaciJi vegetacije v barvah smo uporabljali načelo ekološke transformacije barv (H. Gaussena): toplo - rdeče, suho - rumeno, mokro in hladno - modro. To ;Jačelo smo še poglobili in prilago- dili našim potrebam in razmeram. Ugotoviti moramo, da gre hkrati tudi za psihološko do- jemanje barv. Tako smo termofiln0-kserofil- no sredozemsko in submediteranska vegeta- cijo na karti prikazali z rdečo in oranžno bar- vo (tople barve) ter njihovimi odtenki, mezo- filne bukove in druge mezofilne gozdove z zelenimi (svežimi) odtenki, smrekove in jelo- ve fotocenoze pa z modro (hladno) barvo. Vmes je seveda cela vrsta prehodov. Na kar- ti vidimo, da v zahodnem delu prevladujejo topli rjavi odtenki, kar spet asociira na toplo- ljubnost tamkajšnje vegetacije in splo§no sušnost teh predelov naše dežele. Pri izbiri značilnih b3.rv za prikaz vegetacije smo sle- dili načelu toplotnega dojemanja barv in na- čelu klimatogenosti, vsaka barva torej ustre- za stopnj1 termofilnosti in ustreznemu klima- togenemu ·višinskemu pasu. Majhno merilo obravnavane karte M 1 : 1 000 000 narekuje obseg vsebine. ki jo je na karti še mogoče prikazati, pa tudi način obdelave in kartografskega prikaza te vse- bine; Na takšni karti morajo biti izražene pred vsem zakonitosti razširjenosti rastlinskih združb, ki se zrcalijo v zastopanosti in razpro- stranjenosti značilnih rastlinskih zd::-užb; to je pogojeno z enotnimi ekološkimi dejavniki v posameznih fitogeografskih območjih. Ker raznolikosti posebnosti, razčlenitve in samo- bttnosti vegetacije v tem merilu ni mogoče vedno v celoti prikazati, smo besedilnemu delu, ki spremlja karto (v skrčeni obliki je bi- la karta s povzetki natisnjena za svetovni kon- gres lUFRO v Ljubljani), prikazali to. česar nismo mogli v celoti stonti na kart1. Ker smo se lotili prikaza rastlinskih združb na karti, s tega vidka je bilo nujno sorodne potencialne vegetacijske enote (njihov razvoj kaže delovanje enotnih, predvsem podneb- nih dejavnikov, hkrati pa označujejo določe­ no fltogeografsko območje) na karti združiti v širše skupme - vegetacijske kartografske enote. Vendar na podlagi takšnega kartog- rafskega prikaza ni mogoče videti celotne rastlinske pestrosti , mnogih posebnosti in sa- mobitnosti območja. Da bi prikazali te značil­ . nosti potencialne vegetacije. smo v besedilu, v sklopu takšnih širše zajetih združb, prika- zali to bogastvo ravno z opisom vseh drugih združb , ki smo jih do sedaj tam ugotavljali . Querco-Carpinetum orientalis s.lat. kot skup- ni naz1v npr. zajema predvsem tipe gozdov m grmišč, razširjene v dinarskem oz. jadran- skem in egejsko-vardarskem (submedi- teranskem) območju, v katerih so ti kli- rnatogeni. Pečat jim dajeta vrsti Carpinus onentalis in Ostrya carpi.rUfolia, ponekod pa vrsta Petreria ramentacea in hrasti Quercus pubescens in Q.cerns (jadransko območje) oziroma Carpinus orientalis, Syringa vulga- ris, Buxus sempervirens in nekatere druge vrste (egejsko-vardarsko območje). Vendar to ime vključuje tudi gozdove Querco pubes- centis-Carpinetum orientalis, ki se v notra- njosti celine pojavljajo kot celinske eksklave. Na karti so vse te površine prikazane z enot- no barvo (oranžno), medtem ko je v besedilu ta široko zajeta skupina razčlenjena na posa- mezne rastlinske združbe, ki kažejo vse po- sebnosti tega območja v vegetacijskem, rast- linskogeografskem in podnebnem oziru ter s -stališča antropozoogenih vplivov na tem ob- močju . Tako smo zajeli posebnosti in bogato razčlenjenost gozdov Querco pubescentis- Carpinetum orientalis. hkrati pa njihovo ce- lotno potencialno razširjenost na tem prosto- ru. Vsaka združba iz tega široko vzetega in na karti prikazanega sklopa (kot kartograf- ska enota) je namreč v besedilu podrobno opisana ter floristično in ekološko opredelje- na. Tako smo prispevali k celovitejšemu razumevanju in poznavanju vsake združbe v določenem fitogeografskem območju in ve- getacije vse države. pa tud1 določene skupi- ne, v katero morebiti spada. Ko tako gledamo na karto potencialne ve- getacije, nam je bolj razumljiv njen cilj - ve- getacijo v vsaki točkl (seveda merilu ustrez- no) prikaže v fitocenološkem, ekološkem in fitogeografskem oz1ru prikazati njeno statič­ no in dinamično komponento ter razvojne tež- nje vegetacije in možnosti za njen razvoj. To svojo temeljno nalogo lahko karta potencial- ne vegetacije doseže le, če nastaja v duhu te- meljnih raziskav . Karto potencialne naravne vegetacije od- lično uporabljamo tudi kot dodatm nakazova- lec ob karti realne vegetacije. Na podlagi obeh kart imamo veliko večje in boljše mož- nosti za pravilno odločanje pn različnih pose- gih v naravo in človekovo okolje. Vegetacijske karte nam poleg pregleda prostorske razširjenosti ter vodoravne in na- vpič:nP. členitve posamezruh vegetacijskih enot omogočajo spoznati tud1 odnose med podnebjerr_, geološko-litološko podlago. orografijo, ludrografijo, rehefom, tlemi in ve- getacijo. Iz razllčni.h stopenj dinamičnega razvoja vegetacije lahko ugotovimo posledi - ce posegov v naravo v preteklost~ ki se ka- žejo v razli·:':nih oblikah degradacije vegeta- cijske odeje. Naj omenimo še to, da je bil za Slovenijo no- silec vseh :::lel pri karti potencialne naravne vegetacije- kakor pri projektu Vegetacijska karta Jugoslavije- Biološki inštitut Jovana Ha- džija ZRC SAZU. V redakcijskem odboru sta bila I. Puncer in M. Zupančič , slednji je bil tu- di član uredniškega odbora. Tehnični redak- tor karte je bi! 1. Punc! et- Avtorja besedila m karte za Slovenijo sta bila poleg Z;Joraj ime- novanih šeM. Accetto in L. Marin6ek, soav- torji karte pa M. Prešeren, A. Seliškar in V. Žagar. Verjetno bo za našo gozdarsko javnost za- nunivo tudi to, da smo se pred nekaj dnevi na sestanku IuBS (Internacional Union of Biolo- gical Sciences) v Smolenicah pri Bratislavi predstavniki Znanstvenega sveta Vegetacij- ske karte Jugoslavije (I. Puncer, A. Seliškar in I. Šugar) dogovorili za vključitev naše karte potencialne vegetacije Jugoslavi~e v karto potencialne vegetacije Evrope M 1 · 2 500 000, ki jo že vrsto let pripravljajo raz- iskovalci vegetacije vseh evropskih dežel. Tako se bo večletno delo številnih strokov- njakov iz vse Jugoslavije pn preučevanju na- še vegetacijske odeje še enkra t Lveljavilo v širokih mednarodnih krogih. Končno naj omemmo, da lahko pri nas Kar- to potencialne naravne vegetacije Jugoslavi- je v M l : l 000 000 kupimo pri Državni založ- bi SloveniJe. Obširno besed1lo (okoh 600 stra- ni), ki spremlja to karto. pa je tik pred tis kom. Po\rzetek Prve vegetacijske kart e jugoslavije na znanstve- nih osnovah, za podlago so 1mele rastlinske forma- Cije- sežejo v 1 1909. Začetek sodobnega obdobja raziskovanja vegetacije ]ugoslaVlje se je začelo po 1930. l. (L Horvat, l Horvat1c, G. Tomažič, M. Wraber, T. Rudski. P. Cernjavski, H Em in drugi) . V tem obdobju izdelane vegetacijske karte so kot os- novo že upJštevale rastlinske združbe. VegetaciJ- ska karta Golovca (pn Ljubljani) (G. Tomažič 1932) predstavlja prv1 poskus sodobnega karlnan]a ve- 241 getacije na Balkanu. L. 1963, potem ko so bila ve- getacijsko preučena že obsežna območja Jugosla- vije, je bil zastavljen zvezni projekt Vegetacijska karla Jugoslavije - v merilu l • 200 000 oziroma l ; 100.000. Poleg številnih drugih del je prav opravljeno delo na tej karti predstavljalo zelo po - membno osnovo pri izdelavi karte potencialne ve- getacije jugoslavije. Karta potencialne naravne vegetacije prikazuje vegetacijo, ki bJ se razvila ob prenehanju človeko­ vega vpliva na posameznih območjih, v odvisnosti od danih ekoloških dejavnikov (zlasti klimatskih in edafskih). Pobudo za takšno vegetacijsko karto Ju- goslavije Je že v začetku šestdesetih let dal l. Hor- vat, delo na njej pa je steklo šele po letu 1970. Karta potencialne vegetacije Jugos la VlJe je izdelana v menlu 1 • l 000 000. Vsebuje 56 gozdnih in 10 ne- gozdnih knrtogrnfskih vegP.tA<::ijRkih enot, oh teh pa še 8 vegetacijskih enot, ki. so zaradi majhnih povr- šin na karti označene le z znaki. Skupno torej vse- buje karta 7 4 kartografskih enot potencialne vege- tacije. Majhno merilo ne dopušča prikaza vse pest- rosti, ki bi jo zaradi pestrih ekoloških razmer in člo­ vekovega vpliva ohranila tudi potencialna naravna vegetacija. Podrobnejši razčlenitvi potencialne ve- getacije je zato dan potreben poudarek v 600 stra- ni obsežnem spremljajočem besedilu. Karta potencialne vegetacije Jugoslavije nam lahko zelo dobro rabi pri razumevanju vegetac1je Jugoslavije v fitocenološkem, ekološkem in [ito- geografskem oziru. Dogovorjeno je že tudi, da se bo karto potencialne vegetacije Jugoslavije vključi­ la v vegetacijsko karto Evrope, v menlu l • 2 500 000, ki JO že vrsto let pripravlJajo razisko- valci vegetacije vseh evropskih dežel. ZUR ERSCHEINUNG DER NEUEN VEGET ATIONSKARTE JUGOSLA WIENS Zusammenfassung Die ersten Vegetationskarten Jugoslawiens auf wissenschaftlichen Gnmdlagen, die aufgrund der Pflanzenformationen geschaffen worden sind. ge- hen ins Jahr 1909 zunkk. Der Anfang der moder- oen Forschungsperiode der Vegetation Jugosla- wiens begann nach dem Jahr 1930. (1 , Horvat. I. Horvatič, G. TomažJč: , M. Wraber, l. Rudski , P. Cer- n]avskl, H. Em und andere). Pflanzenassoziatlonen wurden tn dieser Periode schon als Grundlage der Vegetationskarten beri.icksichtlgt. Die Vegeta- tionsk:arte von Golovec (bei Ljubljana) (G. Tomažič 1932) stellt den ersten Versuch des modernen Ve- getationskarlierens auf der Balkanhalbinsel vor. Im Jalu 1963. nachdem in Jugoslawien schon um- fangreJche Gebiete. was die Vegetation angeht, erforscht worden waren, wurde mit dem Projekt Vegetationskarte Jugoslaw1ens im Ma0stab 1 · 200 000 bzw. l : 1 000 000 angefangen. Atiller zahlre1cher anderen Arbeiten, stellt gerade die Arbeit an dieser Karte eine wichttge Grundlage fi.ir die Ausarbeitu..r1g der Potenzlalvegetationskar - te vor . Die Karte der Potenzialnaturvegetation steJ!t die Vegetation dar, die sich nach dem Aufuoren des menschlichen Etngreifens in einzelnen Gebieten in Abhang1gkeit von gegebenen okologischen (var allem der klimalischen und edaphischen) Fakto- ren entwickeln wurde. Die Anregung fi.ir solche 242 Vegetationskarte JugoslawJens wurde schon in der frlihen sechtziger Jahren von I. Horvat gege- ben. Mit der Arbe1t daran ist es jedoch erst nach dem Jahr 1970 begonnen worden. Die Potentialve- getationsk3rte Jugoslawiens ist im Mafistab 1 : l 000 000 ausgearbeitet worden. Sie enthalt 56 kartographlsche Wald und lO NJcht- waldvegetahonseinheiten, dabei noch 8 Vegeta- tionseinheiten, d1e wegen der kleinen Fli'ichen in der Karte nur mit Zeichen bezeichnet werden. Die Karte enthalt also insgesamt 74 kar:ographische Einheiten der Potentialvegetation. Der kleine MaBstab erlaubt keine Darstellung der gesamten Mannigfaltigkeit, die wegen der vielfalt.Jgen okologischen Verhaltnisse auch von der Potential- vegetation bewahrt wi.irde. Deswegen gibt ein 600 Seite umfassendes Gleitwort der naheren Zerglie- derung der Potenzialvegelation einen besonderen Nachdruck. Die Potenzialvegetationskarte kann uns sehr gut bei dem Begreifen der Vegetation Jugoslawiens in der phytozenologischen. 6kologischen und phy- tographischen Riicksicht dienen. Es ist auch schon verabredet worden, daf3 die Potentialvegetat10n- skarte Jugoslawiens in die Vegetationskarte Euro- pas, die schon sell Jahren von Vegetationerforsc- her aus allen europaischen Landem vorbereitet wird. 1m Maf3stab l • 2 SOO 000 eingetragen werden w1rd . LITERATURA l. OZENDA, P., 198!: La Cartographie de la Vege- tation des Alpes, centre de grav1te d'une etude PhytogeogTaphique des montagnes europeennes. Angew, Pflanzensoz., Hefr 26, 1981: 113-133. Wien. 2. PEDROTTl, P., et al., 1974: Carla della vegetazJO- ne del Parco Nazionale della Stelvio. Bormio. 3. PITSCHMANN, H., et al., 1971: Karte der Aktuel- len Vegetation von Tyrol l : 100 000. Documents po ur la Carte de la Vegetation des Al pes. Greno- ble, Tome IX . 4. PUNCER. I. , !967: Tehnična navodilc. za izdelavo vegetacijskih kart. Elaborat, gradivo za Vegetacij - sko karto Jugoslavije. Ljubljana. S. PUNCER 1., 1968: Tehnična uputstva za madu vegetacijskih karata. Elaborat, gradivo za Vegeta- cijsku kartu Jugoslavije. Ljubljana. 6. PUNCER, I., 1975: Standard barv sit in vzorcev posebnih znakov za vegetacijske karte. Biol. inšt. SAZU, Ljubljana. 7 PUNCER, I.. 1980: Kaj so vegetacijske karte m ve- getacijsko kartuanje? Proteus 7: 264-269. Ljublja- na. 8. PUNCER, 1., L. MARINČEK, M. ZUPANCIČ, 1980: Die vegetc.honskart:ierung in Slowenien, Docu- ments de Cartographie Ecologique, Lb. de Bi01. Vegel. de 1 Umv. de Grenqbl_e, XXIII: 15-16. 9. PUNCER I., M . ZUPANCIC, 1982: Vegetacijska karta Postojna L 33-77. Tolmač k vegetacijskim kartam 2. SAZU, LjublJana. 10. PUNCER. I ., 1984: Kartiranje vegetacije m vege- tacijska kartografija. Tolmač k vegetacijskim kar - tam l. SAZU, Ljubljana. 11 . 1986: Prirodna potenc1jalna vegeta- cija Jugoslavije s Vegetacijsko karto. Naučno veče Vegetacijske karte Jugoslavije za 18. kongres IUF- RO YU 86, Ljubljana. Oxf.: 232.5 Mikro razmnoževanje in gozdarstvo Lado Eleršek* Izvleček Eleršek: L.: Mi~ro razmnoževanje in gozdarstvo. Gozdarski vestruk, št. 5/ 1988. V si ovenščini, ci t li t. lO ._Mikro razmnoževanje, ki se je v zadnjih deset- letJih zelo razširilo v kmetijstvu in vrtnarstvu, se zdaj vse bolj uveljavlja tudi v gozdarstvu. Opisani so način razmnoževanja rastlin po tej poti, namen in prednosti ter nJegov pomen za <)07-dnr~tvo. l. UVOD Mikro razmnoževanje, ki ga imenujemo s tujko mikropropagacija, je razmnoževanje rastlin iz posameznih delov rastline ali iz rastlinskili celic v zahtevnih laboratorijskih razmerah (in vitro) na hranljivi podlagi. Posto- pek je mogoč zaradi polipotentnosti rastlin- ske celice - lastnosti, da se teoretično vsaka celica zmore diferencirati v vso rastli no. Vsa- ka celica ima vse genetske informacije celot- ne rastline, torej je vsaka rastlinska celica potencialno vsa rastlina. Mikro razmnoževanje vegetativno - rneristemske kulture (tkivne kulture) - kalusne kulture (tkivne kulture) - celične kulture - protoplastne kulture generativno (razmnoževanje embrija semena pred dozoritvijo) Teoretična izhodišča za vzgojo tkivnih kul- tur je postavil Haberlandt leta 1902, prve tkivne kulture pa je vzgojil White v tridesetih letih, to je trideset le po teoretičnih rešitvah. Pra v toliko časa pa je bilo zopet potrebno, da je postala ta metoda zrela za prakso in upo- rabna za različne rastlinske vrste. Ta način razmnoževanja so začeli uporablJati v prak- tične, to je pridobitvene namene, najprej vrt- narji in kmetijci. Gozdarji, ki zaostajamo za nji- * L. E .. dipl. inž. gozd., lnšttut za gozdno in lesno gospodarstvo, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU Synopsis Eleršek. L.: Micropropagation and forestry. Goz- darski vestnik, No. 5/1988. In Slovene, lit. quo t. 1 O. Micropropagation, whlch already became an im- portant part of agriculture and horticulture, is beco- ming more and more 1mportant also in forestry. ln the article tlus way of propagation of plants, the purpose, advantaqes and significance for forestry are described. mi v celotnem žlahtnjen ju rastlin, smo zaostali tudi v mikropropagaciji. Zaradi nekaterih prednosti, ki jih ima takšno razmnoževanje, pa se le-to uveljavlja vse bolj tudi v gozdar- stvu. Na to veliko vplivata umiranje gozdov in čedalje večja poraba lesa in s tem povezano pomanjkanje te surovine. Gozdarji moramo zaradi tega vedno bolj iskati in razmnoževati ustreznejše, to je čim boljše genotipe. Za uspešno vzgojo rastlin IZ majhnih rastlin- skih delov, ki jih imenujemo eksp~antati, po- trebujemo veliko natančnosti, dobro oprem- ljen laboro.torij in številne kemične snovi. Iz- hodiščni pogoj je sterilni eksplantat, ki ga lah- ko gojimo Je na pravilno pripravljeni hranilni podlagi, pri optimalni temperaturi in svetlobi v rastnih komorah. Vse delo opravljamo v sterilnih razmerah 2. Prednosti mikropropagacije Leta 1968 so v svetu s tehniko razmnoževa- nja in vi tro razmnoževali 30 različnih vrst. leta 1978 že 300 vrst. leta 1988 pa pričakujejo, da se bo z razvojem novih tehnik in novih spoz- nanj na področju mikro razmnoževanja to šte- vilo povzpelo že na 3000 vrst (Carthaigh 1987). Za razliko od neolesenelih rastlin je bilo mogoče mikro razmnoževanje drevnine šele zadnjih 10-l S let, in tudi ta se prav hitro šrri. Velike svetovne hiše danes že velikopo- tezno vzgaJajo okrasno grmovje in cvetice s tehniko tkivnih kultur in na tem področju prav tekmujejo. V sosednji Avstriji denarno pospešuje mikro razmnoževanje gozdnega drevja korporacijsko združenje za gozdove, papir in lesne plošče. V Evropo priteka tudi ameriški kapital, saj je dobilo le belgijsko 243 podjetje Bioplant (ki prideluje SO% okrasne- ga drevja in grmovja in 50 % gozdnega drev- ja) za razvoj te vzgoje več milijonov nemšklh mark. Teoretične prednosti metode mikro raz- množevanja so predvsem v tem, da z njo: - lahko razmnožujemo rastline neodvisno od vegetacijskega obdobja, podnebja Ln tal (razmnožujemo lahko tudi pozimi); - lahko razmnožujemo rastline neodvisno od ritma cvetenja. Lahko razmnožujerno tudi mlajše drevje, ki še ne semem, in rastline, ki jih je težko vzgajati iz semena (npr. orhideje); - lahko razmnožujemo skoraj neomejeno število enega osebka, in to precej hltreJe, kot s potaknjenci. Ce razmnožujemo hrastovo drevo s potaknjenci, potrebujemo lO let. da dobimo l OO potaknjencev enega klo na, s tkivnimi kulturami pa dobimo že prvo leto 16.000 do 800.000 potaknjencev. -prihranimo čas, potreben za vzgojo rezis- tenčnih osebkov; - dosežemo veliko površinsko intenziteto pridelave, saj zamenja l m2 kar več arov tra- dicionalne kulture (Na 1 m 2 police stoji 80 kozarcev s po 200 rastlinicami. skupaj 16.000 rastlinic. Na 5 pohcah je 80.000 rast- linic. Ker vzgajarno 7 kultur na leto, znese to skupaj 560.000 rastlinic/m 2. Pri nadaljnji akli- matizaciji v rastlinjaku vzgajamo 1600 sa- dik/m2, na leto 5 kultur, to je 8000 sadik/m 2.) (Maethe 1987); - lahko vzgajarno brezvirusne rastline (npr. brezvirusni krompir), ki rastejo hitreje in dajejo obilnejše pridelke; -lahko razmnožujem o s tkivnimi kulturami tudi starejše drevje, če uporabljamo od- ganjke iz debla ali panja ali če pripravimo matično drevo s fitohorrnonom; -lahko križamo po naravi sicer nezdružlji- ve vrste, v nekaterih primerih celo vrste raz- ličnih rodov rastlin, npr. paradižnik in krom- pir (Laimer 1987). To dosežemo s tehniko go- jenja protoplastov (prostih celic), kjer lahko induciramo njihovo zlitje (somatska hibridiza- cija). Veliko prvin pri vzgoji kultur lahko nad- zirarno, nekatere samo po tem postopku. Ta- ko lahko osnujemo genske banke; -lahko povzročarno mutacije pri kulturah protoplastov ali pri meristemskih kulturah. mutacije izzovemo s kemičnimi snovmi ali z obsevanjem, zato da bi dobili boljše osebke. Izrabljamo lahko tudi spontane mutacije; -lahko izločamo čiste homozigotne linije iz kompleksa heterozigotnega materiala; -s pomočjo tkivnih kultur lahko ugotavlja- 244 mo toksičnost nekaterih snovi; -delajo delavci v ugodnejših razmerah. Po številnih naštetih prednostih je treba opozo- riti tudi na pomanjkljivosti ali nevarnosti gen- skega osiromašenja, ki pa nastane tudi pri drugih oblikah vegetativnega razmnoževa- nja. Če se hočemo izogniti tovrstnemu osiro- mašenju, ne smemo dajati prednosti le ene- mu samemu klonu, temveč mor3.rno saditi skupaj kombinacijo različnih klonov (večklonska sorta). Ker jd večina mutacij negativnih, lahko pri- čakujemo ogromno nezaželeruh osebkov - zato moramo uporabljati pri delu znanstveni nadzor in osebne preskuse. 3. Tehnika vzgoje s tkivnirni kulturami Shemati::no poteka vzgoja tkivnih kultur po temle vrstnem redu: a) Pridobivanje in obdelava tkivnih kultur Meristemska tkiva, velika 2-4 mm, odvza- memo in ]ih steriliziramo. Nadaljnja obdelava poteka v sterilnih razmerah. b) Oblikovanje kalusa in rastnega vršička Tkivne dele prenesemo na hranljiva pod- lago z agarjem, včasih pa so primerne še te- koče hranljive raztopine. Podlage vsebujejo makro in mikro elemente, saharozo, vitamine in hormone, kot so auksini, citokinini ali gibe- relini. Pri stalni temperaturi 25-29"C in svet- lobi l 000-2000 1 uxov 16 ur na dan nastane na ranah eksplantatov kalusno tkivo, na tem se nato oblikujejo rastni vršički. c) Rast poganjkov Za nadaljnji razvoj osebka moramo ločeno spodbujati rast poganjkov in rast korenin. Rast vršič:kov spodbudimo, če prenesemo dele kal usov na posebej pripravljeno podla- go. č) Oblikovanje korenin Za oblikovanje korenin prenesemo razvija- joče se osebke (lahko le poganjke) na novo hranljiva podlago, v kateri sta citokinin m auksin v cirugačnem razmerju. e) Razvoj v rastlinjaku in na prostem Sadike z diferenciranim vršnim in korenin- skim delom prenesemo tz petrijevk (kozarcev) v rastlinjak, kjer se utrjujejo, nato jih posadimo na prosto. Fazi b) inc) potekata po 10-14 dni, faza č) 8-1 O dni in faza d) 3-4 tedne. 4. Pomen mikropropagacije v gozdarstvu in dozdajšnji uspehi na tem področju Za žlahtnjenje gozdnega drevja izberemo po večmi nadpovprečno kakovostna dreve- sa in ta razmnožujemo. Pri potomcih, ki jih do- bimo pri generativnem razmnoževanju, pa je praviloma znan te eden od staršev: zaradi te- ga potomci nimajo vseh dobrih lastnosti, ki jih od njih pričakujemo. Zato se je v zadnjih dveh desetletjih zelo razširilo razmnoževanje gozdnega drevja s potaknjenci. Prav v zad- njem času se ponuja in tudi uveljavlja mikro razmnoževanje kot alternativna rešitev za av- tovegetativno razmnoževanje s potaknjenci. Splošno veljavne prednosti in slabosti mikro razmnoževanja so opisane v drugem poglav- ju in veljajo seveda tudi za gozdno drevje. Prav zaradi teh prednosti razmnožujejo s tkivnimi kulturami v svetu številne drevesne vrste listavcev in 1glavcev, potrebne gozdar- stvu in hortikulturi. Stanje v svetu prikazuje preglednica, ki jo povzemam po Laimerju (1987). drevesna vrsta starost matičnega drevesa LfSTAVCI črna jelša mlada rastlina breza mlada rastlina domač! kostanJ embno bukev mlada rastlina topol - vrsta klica mlada rasllina češnja odras\a rastlina dob mlada rastlina 'vrba mlada rastlma Jere bika mlada rastllna lipovec mlada rastlma brest klica IGLAVCI smreka 2 Iet1 seme srebrna smreka kiJ ca Pmus palustns seme Pinus ptnasler lllet Pinus radiata 7 mesecev seme Pinus sylvestris mlada rastlma Pinus taeda khca Pseudotsuga menz. seme Sequoia semper. 100 let Thuja plicata 10 lel Thuja heteroph. klica Tehnologija tkivnih kultur je še posebno po- membna za gozdarstvo, odkar se pojavlja umiranje gozdov. V svetu je razmnoževanje listavcev v primerjavi z iglavci s tkivnimi kul- turami že bolj vpeljano in tudi uspešnejše. V ZR NemčiJi množično razmnožujejo s tkivnimi kulturami trepetliko, predvsem triploidni klon Astria, ki tako doseže že po enoletni ve- getacijski dobi višino do 2,5 m. Leta. 1981 so npr. v drevesnici Einbeck vzgojili kar 50.000 sadik takega klona. Veliko si obetajo tudi od vzgoje poJiploidnih potomcev drugega drev- ja ali pa od vzgoje čistih moških linij YY pri gozdnem cir~vju. Široko področje se nadalje odpira pri vzgoji rezistenčnih osebkov. Pri vzgoji in vitro. kjer okužijo tkivne kulture s patogenim1 organizmi, namreč hitreje ugoto- vimo rezistenčno sposobnost kot pa v gozdu (v razmerah in vivo) V svetu pričakujejo tudi velJko od mikro razmnoževanja zelene dug- lazije, kjer je pri heterovegetativnem raz- množevanju pogosta inkompatibilnost (nesprijemanje podlage s cepičem:. pri raz- množevanju s potaknjenci pa povzroča teža- ve dolgotraJna plagiotropna rast. izhodiščni avtor matenal (eksplantat) rasim vršJč:ek ;>opka GARTON 1981 rastni vrš1ček ;JOpka MC COWN 1979 os embna VIEITZ 1980 vršni popek CHALUPA 1974 vršm popek CHALUPA 1974 vršni popek CHALUPA 1974 popek RIFFAUD 1981 vršm popek CHALUPA 1984 vrh odgan}ka BEAUCHESNE 1970 vrh odganjka CHALUPA 1984 vrh odganjka CHALUPA 1984 htpokotll DURZAN 1975 popek CHALUPA 197? embrio VON ARNOLD 1982 lupokotil CHAMPBELL 1976 embno SOMMER 1975 brah1blast DAVID 1979 tglice RE!LLY 1976 embrio AITKEN 1978 brahiblast BORMAN 1980 kol!ledon MEHRA-PAL'T'A 1978 embno BOULAY 1979 vrh odgan]ka BOULAY 1979 1gllce COLEMAN 1977 kotil ed on CHENG 1976 245 C\.) ...,. O) PRIKAZ RAZLIČNIH POTI RAZMNOŽEVANJA RASTLIN S TKIVNIMI KULTURAMI (po Weiler, B.) q& .['\~~ Q,'\ ev~ ~(; o~ "'"'"(> \.'1-<:> o N matično drevo Op.: oblikovanje pop kov zamenja se tekoča hranljiva raztopino oziroma substrat sadika v mstlinjaku in na prostem Tehnika razmnoževanja s protoplasti je za genetike izjemno obetavna, vendar za gozd- no drevje še ni izdelana. Po tej metodi je mo- goče tako identično množično razmnoževati, to Je klonirati določeru genotip, pa tud1 razvi- jati osebke, ki bodo vsebovali nove genetske informacije. 5. Viri l. Carthatgh, M .. 1987: Wissenschaftlicher Erfah- rungs-austausch zum Nutzen der Praxts. Deutsche Baumschule, Achen, 39. l : 24 . 2. Frolich. H., ]., 1982: fortschntte bei der vege- tativen Vermehrung. Forslarchtv. 53, 1 · ~-9 . 3. Glock. H., 1985: Vegetativ-Vermehrung von Waldbaumen tm Reagenzglas. Allg. Forstz., Mun- chen, 40, 30-32· 797-80 L Oxf.: 48:176.1 Quercus petraea 4. Jerman, L, 1987: Pomen gozdne biotehnologije za gozdarstvo. Gozd. vest., Ljubljan3, 45, l 0: 485-488. 5. Kleinschmtt, j, 1987· Gegenwartiger Stand und ~ukunftsperspektiven der Forstpflanzenzuhtui1g. Ostr. Forstz., Wien, 98, S: 5-6. 6. Kolevska-Pietikaptč, B., 1982: Primjena kulture tkiva u šumarstvu. Teonjski 1 praktički aspekti ku!· Iure tkiva biljaka, I. semmar, Novi Sad: ii0-121. 7. La1me:-, M., 1987: ln-vi tro-Vermehrung Waldbaumen. Oster . forstz. Wien. 98, 5: 7-10. 8. Maethe. H., 1987: Bioplant hat einen reichen »Onkel« in USA. Deutsche Baumschule, Achen, 39 1 :26- 29 . 9. Majer, 11..,1986: Kmetijstvo vepruve:ah. Sodob- no kmetijstvo. 19.6: 286-287. 1 O. Neškovič, M., 1982: Značaj kulture tkiva i če­ hja u uplemenjivanju biljaka. Teorijski i praktički aspekti kullue tkiva biljaka, Jugoslovensko društ- vo za_ flziologiju biljaka, r. seminar. Novi Sad: 3-20. Sušenje gradna v okolici Banjaluke Franc Batič, Dušan Jurc* . V dneh 25. in 26. aprila sva obiskala Tozd Čelinac, Sozd S1pad v Banjaluki, kamor so naju povabili tamkajšnji gozdarji. Ob tej priložnosti naj bi izmenjali izkušnje in pogle- de na preučevanje propadanja gozdov. Po- vod za obisk je bil lanskoletni simpozij DIT SR Srbije v Vrnjački Banj1, ki je obravnaval stopnjo, obseg in vzroke propadanja gozdov v tej republiki, pa tudi širše v Jugoslaviji. Čeprav so bile na tem simpoziju omenjene, 0p1sane in tudj potrjene različne teorije in ru- poteze o vsesplošnem propadanju gozdov pri nas in v svetu, je na koncu simpozija ostal vtis o naravnih vzrokih tega pojava (pred- vsem v spremembi podnebja in raznih škod- ljivcih in boleznih kot povzročiteljih), manj pa so bili kot vzrok sušenja gozdov izpostavljeni antropogeni vplivi; pri tem so mišljeni pred- vsem onesnaženje zraka kot glavni primarru ali sekundarni povzročitelj tega pojava. Takšno gledanje je bilo za nas iz Slovenije nesprejemljivo, in to smo v svojih referatih tu- di povedali. Že takrat so se našemu mnenju pridružili posamezmki iz različnih republik in izrazili željo, da bi se nadrobneje seznanili * dr. F. 8., dtpl. biol., mag. D. J., dipl. biol.. !nštttut za gozdno m lesno gospodarstvo. Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU z našim1 izkušnjami in metodam1 pri preuče­ vanju propadanja gozdov. V Sloveniji smo v tem času že drugič popisali propadanje goz- dov in pri tem uporabili metode, ki na neka- terih področjih celo presegajo predpisane norme srednjeevropskega popisa. Kolega iz Banjaluke Je še posebno zanimala bioindika- cija onesnaženosti zraka z epifitskimi lišaji, ki jo pn nas uporabljamo pri osnovnem popisu propadanja gozdov. Posledica tega je bil obisk v Banjaluki. če je propadanje gozdov izredno celosten in večkrat že težko razlož- ljiv pojav, za katerega trdimo ali vsaj sumimo, da ga povzroča onesnaženi zrak, je za epifit- ske lišaje že dolgo časa nedvoumno ugotov- ljeno, da ne prenesejo umazanega zraka in jih zaradi tega lahko uporabimo kot kazalnik takšnega zraka v gozdovih. Preden začnemo opisovati opažanJa v ba- njaluških gozdovih, moramo omeniti še nekaj: zavest. da so gozdovi splošnega pomena za človekov obstoj in da je njihovo zdajšnje pro .. padanje posledica nepremišljenega dela, je v Sloveniji že dokaj visoka. Kljub monopolom tehnokratov in politikov 12 polpreteklosti, ki so usmerjali naš razvoj predvsem v količin­ sko proizvodnjo, je vendarle prevladalo spoznanje. da je pravi razvoj le ek8loškl. to je 247 v sprejemljivem sožitju z naravo. Iz pogovora z bosanskimi kolegi sva lahko razbrala, da v Jugoslaviji povsod še ni tako in da o ekologiji v takem pomenu za zdaj še ni mogoče raz- mišljati. Kam to vodi si ob nadaljnji graditvi objektov, kot je Ugljevik - lahko misluno. Vzrok, da so se banjaluški gozdarji tako zanimali za naše delo, je bil med drugimi tudi v tem, da se v bližini mesta sušijo gradnovi gozdovi. Sumijo, da povzroča sušenje poleg štorovke tudi onesnaženi zrak. Vir polutantov (glavni je S02) je mesto, predvsem toplarna in tovarna celuloze. Raziskave tal, ki jih Je s pomočjo rrukrora!:>lične welude Opravil pwf. Prpic z gozdarske fakultete v Zagrebu, so pokazale, da se tla zakisujejo, to pa lahko pri- pišemo onesnaženemu zraku. Da bi to ugoto- vitev podprli še s stanjem epifitov, so nas, glede na naše izkušnje iz popisov propada- nja gozdov na Slovenskem, povabili, naj si s kolegi z zagrebške in sarajevske gozdarske fakultete ogledamo propadajoče gradnove gozdove. Po tem ko so nas seznanili s sta- njem, obsegom in stopnjo propadanJa gozdov v Bosni in Hercegovini in SR Hrvaški. so nam domači gozdarji predstavili gozdove svoje delovne organizacije. Sledil je ogled po~ko­ dovanih sestoje v. Prvi dan smo si ogledali tn različno poškodovane sestoje bliže mesta na območju Trap1sti, drugi dan pa izredno lepe, manj prizadete semenske sestoje gradna na Crnem vrhu (gozdna enota) blizu kraja Celi- nac, nekako lO km od mesta. Stanje epifitov Je bilo tako: Prvi sestoj, ki smo si ga ogledali. je sestoj gradna, star 60 do 80 let. Gradnu so pnmeša- ni še dru91 listavci (beli gaber, maklen, lipo- vec idr.). Epifltska flora lišajev Je na tej plosk- vi še dokaj dobro ohranjena, čeprav je vpliv onesnaženega zraka že očiten . Pri ogledu sestaja nismo našli nobenega od grmičastih lišajev, pa tudi občutljivejše listaste vrste so bile redke ali pa močno poškodovane (Parmella caperata, Platismatia glauca). Po- škodbe (kloroze, nekroze, regeneracijske krpe) so bile tudi na odpornejših vrstah, kot so npr. Hypogymnia physodes. Parmelia sa- xati lis in ParmeJia glabratula. Č::eprav so gr- mičaste m občutljiveJše listaste vrste izgimle, so epifitske hšajske združbe vsaj fragmen- tarna še ohranjene. Višina rasti na deblih dreves, številčnost in pokrovnost posamez- nih vrst kažejo srednje močno obremenitev z žveplovim dioksidom glede na razmere na hrastih v Sloveniji in glede na podatke tz lite- rature. Vpliv zakisanja nakazujeta vrsti Par- 248 meliopsis ambigua in Scoliciosporum chloro- coccum. od katerih se prva pojavl~ a še viso- ko na deblih gradna, druga pa tudi na sploš- no obrašča višje dele debel in krošenj. Ne- posredna primerjava s stanjem v Sloveniji ni mogoča . Pri takšni sestavi lišajske flore na hrastih so pri nas v okolici večjih emisijskih središč (Šoštanj, Trbovlje. Ljubljana, Kidriče­ vo) že vidne poškodbe iglavcev, še posebno smreke (osutost, lameta sindrom, kloroze), hrasti (graden, dob), pa ne kažejo poškodb, ki bi jo lahko pripisali neposrednemu vplivu S02 (ožigi, kloroze) ali pa jih slabo poznamo. Drugi sestoj, ki srno s1 ga. uCdleJali p1vi dan, je pod neposrednim vplivom onesnaženega zraka iz mesta. To zelo jasno kažeta sestava in stanje epifitske lišajske flore. Vrstni sestav je tu še bolj obubožan. Večina listastih vrst je propadla, le najodpornejša, acidofilna Hypogymnia physodes, se je tu razbohotila na spodnjih, zaščitenih delih gradnovih de- bel. Steljke kažejo poškodbe, kakršne po- vzroča S02 Tudi za slovenske razmere zna- čilna »plinska vrsta« Scoliciosporurn chloro- coccum je tu še pogostejša. Tretji sestoj, ki smo si ga ogledali, je po- doben drugemu, le da je gradnu primešana bukev. Bukev je na splošno, razen v dniščih debel. izgubila svojo značilno lišajsko obrast; lišaje ima le vrsta Scoliciosporurn chlorococ- cum, kt je značilna za onesnaženi zrak. Drugi dan smo si ogledali manj poškodo- vane semenske sestoje gradna na Crnem vr- hu pri Celincu. Stanje epifitske lišajske vege- tacije je tu bistveno boljše. Vpliv onesnaže- nega zraka je manjši; to vidimo po tem, da so na deblih gradnov, vsaj v spodnjem delu ali pa tudi višje, ohranjene še občutljive vrste iz rodov Usnea, Ramalina, Bryoria, Evernia, Cetrelia in Parmelia. Vendar tudi tu te vrste propadajo. Steljke nekaterih so močno ožgane - degenerirane; to je še posebno vidno pri vrsti Lobaria pul - monaria, ki smo jo našli v razpokah skorje gradna na nekaj deblih v višini do l metra. Ob takšnem stanju 'epifitsklh lišaje·.; v Slove- niji gozd ni poškodovan; izjema je le jelka, ki hira že tudi ob takšnem stanju epifitske lišaj- ske vegetacije. Ze po tem kratkem opisu stanja epifitske lišajske vegetacije lahko sklepamo, da so gozdovi v okolici Banjaluke pod vplivom onesnaženega zraka. Vpliv onesnaženega zraka je v bližini mesta dokaj močan (Trapisti), n3 Cmem vrhu je precej manjši. Ta- ko sklepamo na podlagi opazovanj v Sloveni- ji, delno tudi po podatkih iz slovstva, za na- tančnejša oceno pa bi potrebovali več opa- zovanj na predvidoma različno onesnaženih krajih in na različnih drevesnih vrstah. Kratek terenski ogled prizadetih gradno- vih sestojev seveda ne more ponazoriti celot- nih fitopatoloških dogajanj in odgovoriti na vsa vprašanja o povzročiteljih in mehanizmih sušen ja. Vendar menimo, da je mogoče suše- nje gradna v povezavi z lihenološkirni opazo- vanji fitopatološko razmeroma preprosto raz- ložiti. V vseh suhih gradnih srno našli pod lubjem dnišč debel podgobje ali rizornorfe štorov ke (Armiilaria mellea/Vahl. ex Fr./Kumm.). Tu- di pn nekaterih živih drevesih, ki so se jim posamezne veje že posušile. smo pod lubjem dnišč debel v koreničnikih našli podgobje is- te glive, prav tako pa pod lubjem panjev, ki so nastali s pose kom suhih ali hirajočih grad- nov v lanski jeseni. Na posameznih smo opa- zili strohnele jedrovino ali votlino v osred- njem delu, in tudi to je povzročila okužba s štorov ko. Štorovka je zajedavka korenin, ki živi kot saprofit v mrtvem lesu ali pa okužuje in uni- čuje živa drevesa kot primarni patogen. Do pred nekaj leti so jo obravnavali kot eno vr- sto, zdaj pa je znano, da obstaja v Evropi vsaj pet vrst: A. borealis (Marxmuller et Korho- nen), A. Bulbosa (Barla) Kile et Watling, A. mellea (Vahl. ex Fr.) Kurnm., A ostoyae (Romagn.) Herink., in še neopisana vrsta z imenom »vrsta B«. Te vrste se le malo razli- kujejo po morfoloških značilnostih. zelo raz- lične pa so po patogenosti. Na splošno velja, da je obseg poškodb in škod , ki jih te glive povzročajo praviloma odvisen od vpliva zu- nanjih, predvsem ekoloških dejavnikov. Koli- kor so ti za uspevanje drevja manj ugodni. to- liko bolj se izraža patogenost teh gliv. V tujini so opravili obširne raziskave tito- patoloških dogajanj na območjih, ki so pod emisijskim vplivom. Splošne sklepe teh razi- skav lahko strnemo v ugotovitev, da so na naJ- močneje onesnaženih območjih prizadete tu- di zajedavske glive in nekatere propadejo celo veliko prej kot višje rastline. V manj onesnaženih predelih je zajedavska mikro- nora spremenjena - obligatno zajedavske glivej ponavadi niso pogostne in pomembne, zelo pa se razširijo pogojno zajedavske glive, ki lahko okužijo in uničijo oslabelo drevje. Na območjih, kjer se graden suši. je z opa- zovanji epi:itske vegetacije dokazan vpliv zračnih polutantov. Irnisijski stres je poleg verjetnih klLmatskih stresov v zadnjih letih ti- sti škodljivi dejavnik, ki je oslabll drevje in omogočil štorovki, da se je tako zelo razširila in povzročila toliko škode. Gozdarji lahko v takem primeru kaj malo storimo za. izboljša- nje zdravja gozdov- neposredne metode za- tiranja štor~wke so drage in nezanesljive. Preostane torej le še sajenje drevesnih vrst, ki so odporneJše proti štorovki, vendar je tak ukrep dolgotrajen in za tako obširno območ­ je gospodarsko in biološko nesprejemlj iv. In kaj nameravajo narediti banjaluški gozdar- ji s svojimi propadajočimi gozdovi v prihod- nje? Na to vprašnje za zdaj še ne vedo odgo- voriti. Prepričani so, da način gospodarjenJa ne more biti vzrok propadanja. Zato bodo z gozdovi gospodariti tako kot do zdaj. Dreve- sa, ki se sušijo, bodo sekali posamtčno in to šele takrat. ko bodo ugotovili, da ne bodo več mogla preživeti. V najbolj poškodova- nem sestoju na območju primestnih gozdov (Trapisti) bodo postavili stalne opazovalne ploskve. Prav izbira teh ploskev ter izbor vr- ste raziskav in opazovanj na njih je bil eden od glavnih povodov za naše skupno sreča­ nJe. Poleg osnovnega popisa propadanja gozdov bodo spremljali tudi stanje epifitov, saj je to že tako in tako sestavni del popisa. Ker je tu izredno močna interferenca škod- ljivcev in bolezni, posebno štorovke, bodo pospešili fitopatološke raziskave. Prizade- tost tal bodo ocenili z mikrorastiščno metodo, ki jo je na Hrvaškem in delno tudi že na tem območju uvedel prof. Prpic. Namen najinega obiska ni bil samo poma- gati z izkušnjami, ki jih na tem področju že imamo, temveč tudi izmenjati mnenja, videti, kako propadajo gozdovi na nekem drugem območju in iz tega zornega kota oceniti naše delo. Res je, da smo v Sloveniji s popisom propadanja gozdov že dosegli evropsko ra- ven vendar smo kljub temu pri raziskavah o vzročnosti propadanja gozdov še prav na za- četku poti. 249 IZ TUJEGA TISKA Oxf.: 116.27 Erozija tal v kmetijstvu Živimo v času, ko se večji del sveta peha, da bi dobil čim večji proizvod v čim krajšem času. Vendar pa ima ves ta boj za dobičke tu- di svoje slabe strani. Če izpustimo odtujenost človeka oziroma človeški dejavnik in si ogle- damo samo degradacijo narave, ki jo povzro- ča današnja industrija, smo lahko upravičeno zaskrbljeni, da ne rečemo celo zgroženi. Ce preučimo samo del našega vpliva na naravo oziroma naravne vire in si pri tem iz- beremo sodobno kmetijstvo, bo večina seve- da pomisli la, da je pač kmetijstvo tisto, ki še najmanj vpliva na degradacijo okolja. Žal pa ni tako. Raziskave kažejo, da inienzivno kme- tijstvo uničuje svoj temeljni vir - tla. V Angliji in Walesu je kar 44% arne zemlje pod v rž eno vodni in vetrni eroziji. V kmetijsko intenzivnih predelih v srednji in vzhodni An- gliji vsako leto polja zaradi tovrstne erozije izgubijo tudi do 20 ton zemlje na hektar, v slabših primerih pa celo 50 ton in več. Če to primerjamo z gozdovi ali pašniki, ki zaradi erozije izgub ije le O, l tiha/leto, pa še to na- domestijo oziroma presežejo z razkrojem o pada in procesom mineralizacije, potem po- stane jasno, da gre-res za degradacijo tal. Ne samo da se bo sčasoma zmanjšal donos na teh poljih (ta že upada) - tla bodo tudi popolnoma uničena. Kaj je vzrok za tako uničevanje tal? V Britaniji poznajo ta pojav že dvajset let, pravzaprav so ga opazili takoj po razmahu »intenzivnega« kmetijstva. Vodno in vetrno erozijo spremljajo z aerofotoposnetki. Z njimi so ugotovih, da v nekaterih predelih z inten- zivnim kmetijstvom izgubijo celo 48 tiha za- mlje na leto, kar ustreza 36 m3 - tla so tako vsako leto za 3 mm tanjša. V erozijskih žariščih so odkrili, da raven organske snovi v tleh upada. Organska snov v tleh pa je pogoj stabilnosti in dobre struk- turnosti tal, s tem pa tudi poroznosti in spo- sobnosti za sprejemanje vode. Ker v tleh manjka organske snovi, so tla slabo struktu- rirana, njihova prepojitvena sposobnost je ze- lo majhna -zato večma vode odteče po po- vršju, pri tem pa s sabo odnaša vse drobne delce -erozija je tu. K razdiralnim učinkom lahko štejemo tudi udarce dežnih kapelj na gladko površino in pa seveda veter, ki z og- 250 romnih površin polj odnaša prst in v nekate- rih primerih celo kopiči zamete prsti na ces- tah (Nottinghamshire). Zakaj se zmanjšuje količina organske snovi v tleh? - V nekaterih predelih so popolnoma opustili t. i. kolobarjenje oziroma zamenjavo poljščin. Pri tem procesu vsako let;) zamenja- jo poljščino, vsakih nekaj let pa pustijo rasti tra vo, njen;) strnišče pa naslednje leto zaorje- jo v zemljo. Tega v Britaniji skoraj ne počno več, saj vsako leto »intenzivno« sejejo le žita. Tla so seveda vedno bolj revna. -Sistem bi še nekako deloval. če bi poljem vsako leto dodajali ustrezno količino organ- ske snovi v drugi obliki, npr. z naravnim gno- jem. Vendar v sodobnem kmetijstvu tudi te- ga ne delajo - dodajajo samo neorganska gnojila (N, P in K). Tla so osiromašena, saj va- nje ne zaorjejo organskih snovi, postajajo vse slabše strukturirana, zbita - voda in veter imata lažje delo. Poleg naštetih pa v sodobnem lonetijstvu v Britaniji pospešuje erozijo še nekaj napak: - Kmetje sejejo žita le še jeseni oziroma v za- četku zime. Tako zasejane povr~ine so čez zimo gladke, gole in izpostavljene eroziji (v Britaniji pozimi ni trajne snežne odeje). če bi sejali spomladi, bi bila v najobčutljivej­ šem obdobju tla pokrita s strniščem, spom- ladi pa rastje hitro požene in zaščiti povr- šine. - še posebej narobe pa ravnajo na nagnje- nih površinah. Orjejo namreč v smeri pad- nice, s čimer povzročajo prave majhne erozijske jarke, zato ni čudno, da na takih tleh erozija odnese celo 195 ton zemlje na hektar v enem letu. - Poseben problem pa je uporaba mehani- zacije, brez katere si današnjega kmetij- stva pač ne moremo zamisliti. Tla se pod pritiskom traktorjev in druge mehanizacije stisnejo, kar prav tako zmanjša poroznost tal in povečajo erozijo. Ker s traktorji ne le orjejo in sejejo, ampak v vegetacijski dobi tudi nekajkrat škropijo s pesticidi, fungici- di in dn:..gim, kolesnice uničijo veliko povr- šine. Edina rešitev oziroma odgovor na vse te probleme je t. i. organsko kmetijstvo. To si prizadeva za čim manjšo uporabo težke me- hanizacije na poljih, je proti ogromnim polje- delskim površinam, prou gnojen ju z umetnimi gnojili - zavzema se za kolobarjenje, vsakih nekaj let naj bi pustili rasti travo (travnik-paš- nik lahko vzdržuje ali celo poveča količino organske snovi v tleh) in JO potem zaorali v zemljo - tla bi dobila nazaj organsko snov, tis· to leto, ko bi rastla trava, pa površine tudi ne bi teptali težki traktorJi. Prav tako se organ- sko kmetijstvo zavzema za to, da bi z njiv po- brali samo čisti pridelek (torej samo plodo- ve), slamo oz. organske ostanke pa bi pustili na nJih in jih zaorali v zemljo. Pa vendar še ne delajo tako, vsaj v Britaniji ne. Pa tudi v Severni Ameriki ne, kjer so pred desetletji hoteli spremeniti prerijo v velika polja in njive, danes pa zaradi katastrofalne erozije tam ni ne nji v ne prerije ampak og- romne gole površine, ki še najbolj spominjajo na puščavo. In verjetno je takšnih primerov dovolj povsod tam, kjer so naravo poskusili izkoriščati hitro, na velikih površinah in z naj - sodobnejšo mehanizacijo. Seveda se sama od sebe ponuja pnmerja- va z gozdarstvom kot enim izmed največjih upravljalcev naravnih virov. Ob stvareh, ki se dogajajo v kmetijstvu, je vloga gozdov zelo pomembna. Pa ne kot morebitna rezerva za kmetijske površine (ali pa le?), ampak kot na- STROKOVNA SREČANJA Oxf.: 425.1:48:971 ravni vu, ki kljub temu da z njim gospodari- mo, še vedno deluje naravno. Vendar pa ča­ kajo gozdarje zaradi vse večjih pritiskov na gozd zelo pomembne naloge pri sDnarav- nem gospodarjenju z gozdovi. Srednjeev- ropski gozdarji imaju zaradi večstoletnega izročila gospodarjenja z gozdom pravilne ekološke in ekosistemske poglede na gozd , to se kaže tudi pri njihovem gospodarjenju- tega pa ne moremo trditi za severnoameri- ške gozd arje, ki so se šele začeli zavedati na- čela trajnosti v gozdarstvu. Kot je že rekel H. Kuhn, bo gozdarstvo temeljila na traJnosti ali pa ga sploh ne bo, ker tudi gozdov ne bo. Isto lahko trdimo za kmetijstvo. Čas bi že bil, da bi se tudi strokovnjaki s te- ga področja tega zavedli že danes, kajti jutri in pojutrišnjem bo morda že prepczno. Tla kot temeljni vir kmetijstva namreč propadajo. Vir Charles Arden-Clark Davtd Hodges Sotl ero- sion: the answer lies in orgaruc farming, New Scientist, 12 febr. 1987 Priredil Bojan Počkar Poročilo o 4. zasedanju programske delovne skupine za zajemanje in spremljanje učinkov onesnaženega zraka na gozdove UN ECE - ekonomska komisija za Evropo, Konigswinter (Bonn) 3., 4. maj 1988. Rednega letnega zasedanja omenjene delovne skupi- ne smo se tokrat udeležili J. M. Sisojevic z Zveznega komiteja za kmetijstvo, Z. Nastran kot zastopnik RK za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in M. Šolar kot zastopnik razisko- valne institucije. Na zasedanje so prišli zastopniki iz 19 dr- žav s tridesetimi predstavniki in zastopniki teles ECE, PCW, PCE in EEC. Dnevni red na teh zasedanjih je ustaljen (ne pa seveda vsebina): obravnava poročila programskih središč, sodelovanje z drugimi mednarodnimi programi, nacionalna poroči· la o stanju gozdov, dopolnila metodologije , program prihodnjih dejavnosti , finance in razno. Uvodoma moramo povedati, da je Jugosla- vija letos prvič nastopila z nacionalnim poro- čilom o propadanju gozdov; to je na prvi po· gled velik napredek, vsebinsko pa pomeni korak nazaj zato, ker nismo zmogli celostno ovrednotiti vseh na terenu zbranih podatkov po enotni melodiki ovrednotenJa, razviti v SRS. Poskušajmo na kratko povzeti brstveno vsebino tega srečanja : Iz poročil programskih centrov je bilo raz- vidno, da so inventurne metode še zmeraj neenotne (vzorčenje, samo deli površin, sa- mo del ploskev, samo določene drevesne vr- ste, samo določeni sociološki položaji, samo določene starosti . . . Čutiti je umik v imisijsko 1dasiko in pomen diferencialne diagnostike. Jasno se je pokazalo, da je treba izobliko- 251 vah ločene skupine izvedencev (za sredo- zemsko, alpsko in nordijsko območje in za območje kontinentalnih listavcev). Zvedeli smo tudi, da je v delu konvencija NOx kot nadaljevanje ženevske žveplene. Spoznali smo program lASA, ki je bolj eko- nomsko usmerjen. Temelji na delu z modeli in večji usmerjenosti v daljinsko zaznavne metode. Zdaj imamo podatke o stanju gozdov za ve- čino držav ECE. do leta 1990 pa naj bi jih ime- li za stanje gozda v sklopu EGS (Evropske gospodarske skupnosti) . Do zasedanja je nacionalna poročila pred- ložilo 21 držav, pre učenih je bilo 1 OO milijo- nov ha gozda. Med splošne ugotovttve spada nesignifi- kantno izboljšanje pri iglavcih in signiflkantno poslabšanje pri listavcih. Med državami, ob- močji in drevesnimi vrstami so vehke razlike Države z najbolj poškodovaniml gozdovi (več kot 50% poškodovanost) so: Ceškoslo- vaška , Zahodna Nemčija, Švica, Liechtein- stem, Nizozemska. Danska. Države s 30-50 % poškodovanimi gozdovi so: Švedska, Francija, Avstrija, Luxemburg, Španija, Vzhodna Nemčij a, Belg1ja, jugoslavi- Ja. Države z manj poškodovanimi gozdovi (pod 30 % poškodovanost) so: Madžarska, Italija, Belgija, Norveška. Na Irskem nimajo poškodb! V šestih državah so listavci bolj poškodo- vani kot iglavci. Po malce burni razprav! srno pojmovno uskladili sklepne misli, ki podpiraJO vzorčno teorijo o onesnaževanju. Dolgo in včasih tudi samo lmgvistično raz- pravo o dopolnitvi metodike lahko strnemo takole: - Defolicacija je preozek pojem, zato mora- mo uporabiti izraz poškodba (to velja še po- sebno za našo slovensko metodo Jzvrednote- nja), - Treba je prei ti vsaj na lO-odstotne razrede osutosti. - Poleg odstotka kloroz moramo upo~tevatt tudi inteziteto klorotičnosti . - V poročilih Je treba posebej prikazati 4. stopnjo poškodovanostl. - Manjkajoča drevesa moramo razvrstiti med sušice, če so bila leto prej razporeje- na v 3. in 4. stopnjo poškodovanosti, - finct menijo, da je do 20-odstotna osutost normalna. - Posebno izpostavljene lege je treba ob- 252 ravnavati ločeno (višje lege, vetrovne, edafsko revne). - NOx je treba nadomestiti z »nitrogen com- pounds«. - Države članice naj do l. lO. 1988 pošljejo programskim centrom predloge za dopol- nila manuala. · V zvezi z nacionlnirni poročili m dopolnili manuala morajo države članice poslati PC centrom: - delež gozdov s 4. stopnjo poškodovanosti - metod.ološke posebnosti - izsledke raziskav vzorčnosti pri poškod- bah - vse raziskovalne programe - do 31 . 12. 1988 - določiti zastopnike v posameznih izveden- skih skupmah: alpsko-nordijski, medite- ranski, kontinentalni ter zagotovit1 udelež- bo na štirih načrtovanih vadbenih tečajih (Innsbruck junija 88, Firence junija 88, Frei- burg avgusta 88, za kontinentalne območje bo kraj in datum tečaja določen kasneje) . Drugo: - Bilo je nekaj predlogov za stvari, ki jih mi že uresničujemo. - Delo programske delovne skupine mora biti usklajeno z drugimi mednarodnimi programi MAB, UNEP ... - Denarno stanje za raziskave prizadetosti gozdov ni ravno obetavno. - Madžari so predložili metodiko zajemanja poškodb za kontinentalne listavce in pravi- jo, da je ta dosežek skupnega jugoslovan- sko - madžarskega prizadevanja. (?) - Zaželeno je, da tudi v letu 1988 uredimo celostne inventure zdravstvenega stanja gozdov. - Cez leto dni se dobimo na Finskem - Celotno popravljeno gradivo (Poročilo, manual in sklepe) bomo dob1li kmalu. Zasedanje je avtoritativno vodil predsed- nik delovne skupine g. Wehrman. Zvezna vlada Zvezne republike Nemčije nas je po- častila s prijetnim sprejemom in s krajšim iz- letom po Renu. Prebivali smo v na novo zgra- jenem seminarskem središču v Konigs- winterju, deset kilometrov oddaljenem od Bonna. Videli smo urejeno deželo, a žal tudi zelo poškodovane gozdove. Marjan Šolar , VQS STROKOVNA REVIJA Gozdarski vRstnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1988 e LETNIK XLVI G ŠTEVILKA 6 Ljubljana, junij 1988 VSEBINA - INHALT - CONTENTS 253 Andrej Dobre Gradnja gozdnih cest v Slovem)i v obdobju 1977---86 Forest road constmction in Slovenia in 1977-86 261 Iztok Mlekuž Hrastov! gozdovi na GoriŠkem Oak forests in Gonško 271 Janko Kalan O UQotavljanju irnistj ž·.•epl2 111 fluom v gozdu The establishing of sulphur and fluor im1ssions in Ule forest 27 4 Miha Marenče Gozd in pt1ce 281 Borut Bitenc Ugotavljanje vpliva gozdnih prometmc na gozdm prostor 283 Mitja Cimperšek Smrekove gozdove ogrožajo zalubmki 285 Zdenko Otrin Mobtlna luptlna linija 289 janez Pogačnik Nega gozdov -- naložba za prihodnost (Poročilo z 10. KWF pnredttve) 295 Stališča i.n odmevi 302 Iz tujega tiska 306 Mtlan Juvančič - doktor tehnišklh znanost! 306 ln memoriam Naslovna stran: Ivan M1kec: Pllca ... in gozd (barvm dwpoZJtiv) Gozdarski vestnik izdaja Zveza chuštev inženirjev in tehnikov g'ozdarstva in lesar- stva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrm- predsednik: MitJa C1m- peršek Hubert Dolinšek Aleksander Golob mag. Dušan jurc, Marko Kmecl. Iztok Koren' mag. BoštJan Košir, jure Marenče. Mira~ Orožim, mag. Dušan Rob1č , Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. F'ranc Batič, dr. Dusan lvflmšek, mag. Zdenko Otrin, Živan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief 2ivan Veselič:, d1pl. mž gozd. Tehnična ureditev Aleksander Leben Lektor Karmen Kenda Uredništvo in uprava Editors address YU 61 000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Zuo račun - Cur acc. ZDI'T GL SlovemJe Ljubljana, Erjavčeva 15 SOl O l -678-48407 Lemo 1zide JO šlev1lk 1 O 1ssues per year Letna indlvtdualna naročnina 5000 d1n za OZD in TOZD 60.000 dm za dijake m študente 2500 dm za mozemstvo 36 USD posamezna številka 2500 dm Ustanovitel]ici revije sta Zveza društev mže- nirJeV tn tehnikov gozdarstva in lesarstva Slo· venije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpua izhajanje rev1je tud1 Raziskovalna skupnost Slovemje. Po mnenJU republiškega sekretanata za pro- svetoinkulturo(št.421-l /74 zdne 13.3. 1974) za GV ni treba plačat! temeljnega davka od prometa proizvodov. Poštnina plačana pri pošti S ll 02 Ljubljana Oxf. : 383. 1: ( 497. 12) Gradnja gozdnih cest v Sloveniji v obdobju 1977-86 Andrej Dobre* Izvleček Dobre, A: Gradnja gozdmh cest v Sloveniji v obdobju 1977--86, Gozdarski vestnik št.6/l988. V slovenščini s povzetkom v angleščmi, cit. lit 7. Iz treh različnih virov smo za obdobje 1977---86 zbrali m med seboj primerjali podatke o obsegu gradenj gozdnih cest V desetletnem obdobju je b1lo v povprečJU zgraJenih 326 km gozdnih cest na leto. Od l. 1985 zbuJa skrb upad obsega gradenj. Zgrajene ceste v gozdu smo analizirali glede na sektor lastništva gozdov, delež produkti v- nih dolžin ter delež utrjemh vozišč . l. UVOD Vse bolj postaja očitno, da brez zadostnih in zanesljivih informacij ni mogoče uspešno ukrepati in skrbetl za nadaljnji razvoj v nobeni gospodarski ali družbeni dejavnosti. Tudi v gozdnem gradbeništvu, ki je ena izmed dejavnosti gozdarstva, ne moremo mimo teh spoznanj. Različne podatke o gozdnem gradbeništvu naj bi zbirali na različnih ravneh, jih selekcionirali m seveda tudi razčlenjevah . Podatke o gradnji gozdnih cest kot te- meljni dejavnosti gozdnega gradbeništva zbiramo na različnih ravneh in v različne namene, z njimi pa lahko: - ugotavljamo povečevanje odprtosti go- zdov, - spoznavamo intenzivnost poseganja v gozdni prostor z vsem1 posledicamC ocenjujemo učinkovitost gozdnega gradbeništva in - ovrednotimo obseg vlaganj v naše go- zdove. V tem sestavku želimo razčleniti podatke o obsegu gradenj cest v gozdovih Slovenije v zadnjem desetletnem obodbju, in sicer tiste, ki jih zbiramo na republiški ravni. * mag. A D., dipl. inž. gozd .. Inštltut za gozdno in lesno gospodarstvo, Večna pot 2, 61000 Ljublja- na, YU Synopsis Dobre, A. : Forest road construclion in Slovenia 1n 1977--86. Gozdarski vestnik No. 6/1988. In Slo- vene with a summary in English. lit. quot. 7. Data on forest road construction extent for the penod from 1977-86 were taken from lhree diffe- rent sources and they were subsequently compa- red. In a ten year period, 326 km of :orest roads were built annualy on the average. Since 1985, the construction extenl has been in decrease to a degree worth concem The roads built in forests were analysed according to the fores"C ownership sector, the productive length share and the share of solidified roadways. 2. ZBIRANJE PODATKOV Na republiški ravni od posameznih gozd- nih gospodarstev ter drugih delmrnih o!ga- nizacij, ki tudi gospodarijo z gozdovi, zb1ra]o podatke o gozdnih cestah naslednje Ltstano- ve: l. Splošno združenje gozdarstva oz. Inšti- tut za gozdno in lesno gospodarstvo, 2. Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije, 3. Zavod SRS za statistiko. V bistvu gre za zbiranje podatkov o istem objektu (o gozdnih cestah), ki ga je mogoče kadarkoli dovolj natančno izmeriti, zato z v1dika zajemanja podatkov ne bi smelo biti nobenih težav. Dejansko pa ni ta:<.o. Vsaka izmed navedenih ustanov zbira podatke v različne namene, z različno oblikovanimi obrazci, zbiranje med seboj ni usklajeno ne časovno ne vsebinsko, končni podatki pa so med seboj le redko primerlj1vi. ':'ako delo je prav got::)Vo nesmotrna in spravlja v slabo voljo tiste, ki osnovne podatke pošiljajo. Kar pa je najslabše - zbrani podatki so nezane- sljivi ali celo zavajajo. Na kratko bomo predstavili značilnosti zbiranja podatkov v posameznih ustanovah. 2. 1. Podatki Splošnega združenja gozdarstva oz. Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo V anketi Stanje mehamzacije v izkorišča­ nju gozdov v SRS, ki jo je od leta 1964 dalje vsaki dve leti izvedlo Splošno združenje gozdarstva (SZG), podatke pa Je obdelal m objavil inž. C. Remic, so leta 1970 prvič zajeti tudi podatki o cestnem omrežju v gozdovih Slovem]e. V posebni tabel! v ob- javljeni publikaciji so prikazane skupne dol- žine gozdnih in javnih cest (rn?:členjene na utrjene in neutrjene ter produktivne in spoj- ne), površme vseh gozdov po posameznih gozdnogospodarskih območjih in izraču­ nane ustrezne gostote cest. Podobni podatki so bih objav]Jem tudi za leto 1974. Od leta 1976 dalje pa so prikazane le novozgrajene ceste v zadnjih dveh letih ter izračunane gostote cest v gospodarskih gozdoVIh. L. 1985 je zbiranje ter obdelavo podatkov prevzel Inštitut za gozdno in lesno gospodar- stvo (IGLG) ter ju dopolnil ta ko, da so osnovn1 podatki obdelani za vsako leto po- sebej in prikazani ločeno po sektorJih lastm- štva. Osnovn~ namen zbiranja podatkov je kon- tmuirano ugotavlJanJe povečevanja odprtosti naših gozdov - tako po sektorju lastništva kot po kakovosti cest. Ker je cilj zbiranja podatkov jasno opredeljen, anketa pa je opremljena tudi z natančnimi navodili, lahko sodimo, da tako zbrani podatki še najbolj ustrezajo dejanskemu stanju. 2.2. Podatki Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije Od l. 1976 dalje se tudt pri SlS za gozdar- stvo Slovenije zbira)o podatki o gozdn1h cestah, in sicer vsako leto posebej. V anketi so zajeti naslednJi podatki : - letru obseg gradenj gozdnth cest, raz- členjenih na utrjene in neutrjene, novograd- nje in rekonstrukcije ter po sektorju lastni- štva. -- vložena sredstva za gradnJO, razčlenjena po virih financiranja. V anketah od 1. 1985 dalje so zgraJene ceste razdeljene na produktivne in spojne. Namen zbiranja podatkov o gozdnih pro- metnicah pri STS za gozdarstvo Slovenije je ugotavljanje uresničevanja letnih m srednJe- ročnih planov tako po obsegu zgrajenih cest kot tudi po virih njihovega financiranja. Ker do zdaj pojem »rekonstrukcija gozdnih cest(( ni bil jasno opredeljen, tudi ni mogoče dopnsko računati, kako se je povečala od· prtost gozdov. To pomanjkljivost je treba odpraviti 2.3. Podatki Zavoda SRS za statistiko Zavod SRS za statistiko je v zbiranje vseh mogočih podatkov l. 1961 vključil tudi po- datke o gozdnih cestah. Sprva so objavljeni podatki navajali skupno dolžino gozdnih cest in celo število cest. Ceste so b1le razdeljene na trde (s podlago :in brez) in mehke. Od 1 1975 naprej so zajeli tudi tiste javne ceste, ki potekajo skozi gozd, vse ceste pa so razčleniti še na produktivne, neproduktivne in spojne. Tedaj je bil uve- den tudi nov pojem- neproduktivna cesta, la ga pri nas ne uporabljamo, saj zanj ni nobene potrebe. Vendar je ta pojem še do danes ostat v zveznem obrazcu ~UM-61 in v zbtranje podatkov o cestah samo vnaša zmedo. L. 1978 so bile prvič ločene ceste v družbenih in zasebnih gozdovih, za obdo- bje 1981-84 pa so objavili le ~odatke za ceste v družbenih gozdovih. Čas·::wno je b1lo zbn:anje podatkov o cestah različno urejeno. V obdobju 1961-73 so popisovali vsako leto, nato do 1. 1983 vsaki dve leti, potem pa spet vsako leto. Ker je namen zbiranja podatkov le njihovo sprotno spremljanje, podatkov pa niti ne p.::everjajo niti ne analiztrajo, prihaja do velikih odstopanj od dejanskega stanja. Pri pnmerjan)u statističnih podatkov o dol- žini produktivnih cest l. 1985 s podatki IGLG srno pn nekaterih gozdnih gospodarstvih ugotovili celo razltke od -67,5% do + 54,8%. Razumlji•Jo, da takšni podatki ne le niso dovolj uporabm, ampak stanje prikazujejo popolnoma napačno. 3. OBSEG GRADENJ CEST V OBDOBJU 1977-86 3. l. Gradnja gozdnih cest Pri ugotavljanju obsega zgrajenih cest (gozdnih in negozdnih) smo upoštevali po- datke SZG (lit. 2) oziroma IGLG (lit. 1). Iz navedenih podatkov Je razvidno, da je bilo v obdobju 1977-86 v SloveniJi zgrajenih 3.264 km gozdmh cest. Kakšna je bila dina- mika gradenj v tem desetletnem obdobju, nam lepo ponazarja laivulja na graflkonu št. l, na katerem je prikazan obseg gradenj gozdnih cest po posameznih letih. Pri tem je treba pojasniti, da imamo osnovne po- datke za dvoletna obdobja, pomagali pa smo si s podatki zbranimi pri SlS in izraču­ nali stanje za vsako leto posebej. Iz poteka krivulje na grafikonu lahko pov- zamemo naslednje: - za obdobje 1970-80 je značilen nizek letni obseg gradenj (ok 270 km); - po l. 1980 se obseg gradenj močno poveča in že l. 1982 so zgradili skupaj 411 km cest, česar slovensko gozdarstvo prej ni še nikoli doseglo, zelo malo pa je tudi verjetno, da bi se kaj takega zgodilo v bližnji prihodnosti; - zelo visok letni obseg gradenj traja le tri leta (1982.-84); - po l. 1984 se laivulja na leto zgrajenih gozdnih cest močno upogne navzdol (v l. 1986 je bilo zgrajenih le 254 km gozdnih cest, še slabše pa so po podatkih SlS napo- vedi za l. 1987, in sicer le 206 km). · Vzrok za skrb vzbujajoče upadanje gra- denj gozdnih cest v zadnjih nekaj letih je lahko naglo zmanjševanje akwnulacijske sposobnosti celotnega gozdarstva v Sloveni- ji. Po sedanjih predvidevanjih lahko priča­ kujemo, da se v naslednjih nekaj letih stanje ne bo tako hitro izboljšalo, kar bo prav gotovo imelo neugodne posledice za gospo- darjenje z gozdovi, zlasti če pomislimo, da obvladovanje pojava umiranja gozdov za- hteva gosto prometno omrežje. Naj na kratko pojasnimo razmeroma ob- sežne gradnje cest v l. 1982-84, ko smo v Sloveniji vsako leto zgradili pribl. 400 km gozdnih cest. Vzrokov za to je verjetno več, najpomembnejši dejavnik pa so vsekakor precejšnja dodatna sredstva, ki so jih porab- niki lesa združevali za gradnjo gozdnih cest. To dobro ponazorijo podatki na grafikonu 2, na katerem so prikazani viri financiranja gradenj, in sicer v deležih (%) vrednosti blagovne proizvodnje lesa. Povedati je tre- ba, da je bil za srednjeročno obdobje 1981- 85 sklenjen samoupravni sporazum med gozdarstvom in porabniki lesa, ki je določal, da porabniki lesa namensko prispevajo še 1,5% vrednosti nabavljenega lesa za grad- njo gozdnih cest - poleg l %, določenega z zakonom o gozdovih. Povečanje sredstev je naglo povečalo obseg gradenj, kar dokazuje tudi potek krivulje ria grafikonu l. Po l. 1985 se bistveno spremenijo razmere financiranja gradenj gozdnih cest. V novem zakonu o gozdovih (1985) ni več določbe o prispeva- nju l % sredstev porabnikov lesa, konec istega leta pa preneha tudi veljavnost spora- zuma. Zaradi sprememb pri financiranju zelo hitro upade tudi letni obseg gradenj. Iz podatkov na grafikonu 2 je tudi razvid- no, da se ostali viri fmanciranja poleg sred- stev gozdnih gospodarstev - krediti bank, sredstva SlS za gozdarstvo in druga sredstva - v zadnjem desetletnem obdobju z manj- šimi nihanji nenehno zmanjšujejo. Grafikon l : Obseg gradenj gozdnih cest v obdobju 1977-86 km ~oo 350 306 300 250 254 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 leto 5,0 4,0 3,0 2,0 -- porabniki lesa ---- GG --krediti bank - - · - druga sredstva ··········srs ....... / '· ...... ...,/ / / / 1 1 1 1 //\ / '\ / / 1 1 \ \. \ \ ' / ' / ' / ' / "/ 1 ,o / ..... ...... .... . .................. .... '-~~ 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 leto Grafikon 2: Delež vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov, vložen v gradnjo gozdnih cest 3.2. Gradnja negozdnlh cest Podatke o novih dolžinah negozdnih cest v obdobju 1977-86 smo zbrali iz istih virov kot pri gozdnih cestah. V desetih letih se je dolžina negozdnih cest povečala za 227, l km, vendar po posameznih letih zelo neena- komerno (po posameznih dvoletnih obdo- bjih se je povečevala za 16-120 km). Največ novih cest je bilo v prvi, najmanj pa v drugi polovici desetletja, torej ravno obratno kot pri gozdnih cestah. Domnevamo, da pri podatkih o negozdnih cestah ne gre toliko za novozgrajene ceste kot pa za način obravnave že obstoječih ali delno obnovUe- nih cest. 3.3. Primerjava obsega gradenj s podatki SlS za gozdarstvo Slovenije Kadar je na razpolago več podatkov o isti stvari. je smotrno, da jih med seboj primer- jamo. V našem primeru smo primerjali po- datke, ki srno jih obravnavali v prejšnjem poglavju, s podatki SlS, saj gre v obeh primerih za dolžino gozdnih cest, zgrajeno v istem obdobju. Primerjava takoj pokaže, da so dolžine po podatkih srs vsako leto za· 8,0% do 22,9% večje oziroma da je bilo v obdobju l977-86 v povprečju za 14,8% več zgrajemh gozdnih cest. Ko smo iskali vzroke za razlike med podatki, smo ugotovili na- slednje podatki SZG zajemajo le novozgra- jene ce.ste (novogradnje), medtem ko so v podatkih SlS vštete tudi rekonstrukcije . Ker pa pojem »rekonstrukcija« ni bil jasno opre- deljen, so si ga posamezna gozdna gospo- darstva zelo različno razlagala, saj je neka- terim pomenil rekonstrukcijo slabe poti (celo vlake) v cesto, torej novo dolžino ceste pri odpiranju gozda, nekaterim pa samo izboljšanje že zgrajene ceste. Prav različno opredeljevanje pojma »rekonstrukcija« je vzrok za razhajanje med podatki. Zaradi različnega obravnavanja novih dol- žin gozdnih cest podatkov SlS ni mogoče uporabljati kot kazalec obsega gradenj gozdnih cest v Sloveniji ali jth upoštevati pri računanju povečevanja gostote cest v naših gozdovih, saj so ti podatki prib l. za 15% višji od dejanskih. 3.4. Primerjava obsega gradenj s podatki statistike Podatke o obsegu gradenj cest smo pri- merjali tudi s podatki, ki jih zbira in objavlja Zavod SRS za statistiko. Primerjava med podatki obeh virov je zelo otežena iz nasled- njih vzrckov: -· Podatki so časovno neusklajeni. Obe ustanovi (SZG in Zavod za statistiko) sta za obdobje 1973-84 zbirali podatke vsaki dve Jell, toda žal z enoletnim zamikom, tako da podatki za posamezna dvoletna obdobja dejansko niso primerljivi. - Podatki ne vsebujejo enakih prvin. Sta- tistika do l. 1985 prikazuje samo skupne dolžine vseh gozdnih cest, ne pa novozgra- jenih dolžin v posameznem obdobju. Za obdobJe 1981-84 so navedene le dolžine cest (gozdnih in javnih) v družbenih, ne pa vseh gozdovih, podatki SZG do l. 1985 pa niso razdeljeni po sektorju lastništva. Primerjava podatkov pokaže, da statistika za desetletno obdobje 1977-86 pri gozdnih cestah prikazuje za 583 km ali 17,9% več cest, popolnoma nestvarni pa so podatki o negozdnih (javnih) cestah, saj naj bi bile npr. l. 1986 javne ceste za 168 km, javne produktivne ceste pa kar za 1172 km krajše kot pred desetimi leti. O nezanesljivosti podatkov priča tudi ugotovitev, da se je po podatkih statistike v dveh letih dolžina goz- dnih cest samo v družbenih gozdovih pove- čala za 1.295 km- po podatkih SlS pa le za 579 km. Če pri tem upoštevamo še, da so podatki srs za pribl. 15% previsoki, potem so podatki statistike za navedeno obdobje kar za 163% višji od dejanskih 4. GRADNJE CEST IN LASTNIŠTVO GOZDOV Ker podatke o osnovnih gozdnih fondih (površine gozdov, lesna zaloga, prirastek itd.) pogosto prikazujemo po sektorjih lastni- štva, je smiselno, da tudi odprtost teh gozdov obravnavamo ločeno. Gradnje cest v dru- žbenih in zasebnih gozdovih lahko sprem- ljamo le s podatki SlS, podatki SZG oz. IGLG pa so razdeljeni po sektorjih lastništva šele od l. 1985 dalje. Domnevali smo, da je pri rekonstrukcijah delež novozgrajenih dolžin cest v zasebnih in družbenih gozdovih enak, zato smo podatke SlS znižali za ustrezen odstotek (8,0-22,9 %) in izračunali dejanski obseg gradenj gozdnih cest v posameznem letu v obdobju 1977-86. V tem obdobju je bilo zgrajenih v družbenih gozdovih 1566 km gozdnih cest (ali 48, O % vseh gozdnih cest), v zasebnih gozdovih pa 1698 km (52%). Delež zgrajenih cest je bil v posame- znih letih različen in se je pri družbenih gozdovih giba! od 43,9% do 53,4 %, pri zasebnih gozdovih pa od 46,6% do 56,1 %; v povprečju je bilo v desetih letih v zasebnih gozdovih zgrajenih 132 krn ali za 11.0% več gozdnih cest kot v družbenih. Ta podatek nas lahko zavede, če ne upoštevamo še drugih meril, in sicer pov"Tšine gozdov. · Pravo podobo o gradnji cest glede na lastni- štvo gozdov dobimo šele tedaj, če dolžino grajenih cest preračunamo na en:)to gozdne oovršine in dobimo naslednje vrednosti : v desetih letih je bilo v družbenih gozdovih zgrajenih 4,67 m cest na hektar, v zasebnih pa le 2,68 miha ali za 42,6 o/o manj. Navedena ugotovitev je toliko bolj skrb vzbujajoča, ker so tudi sicer zasebni gozdovi mnogo manj odprti kot družbeni (l. l986 je bila gostota cest v družbenih gozdovih 18,5 miha, v zasebnih le 12,4 miha). Torej kljub večjemu obsegu gradenj odprtost v zasebnih gozdo- vih relativno zaostaja za družbenimi gozdovi. Za obdobje 1982-86 smo podrobneje proučili intenzivnost gradenj gozdnih cest po gozdnih gospodarstvih, in sicer poveča­ nje gostot cest glede na sektor lastmštva. Ugotovitve so prav zanimive m nazorno kažejo prizadevanja in finančne možnosti posameznih GG v Sloveniji za hitrejše odpi- ranje svojih gozdov. Iz grafikona 3lahko razberemo naslednje: -V obdobju 1982---86 so pri posameznem GG zgradili od O, 16 m do 3, 55 m gozdnih cest na hektar lesnoproizvodnih ;Jozdov. - Porazdelitev GG je podobna normalni porazdelitvi z najmanjšo intenzivnostjo pri GG Murska Sobota (0,16 miha) in največjo pri GG Bled (3, 55 miha), naj ve·:: gozdnih gospodan:tev pa je razvrščenih okrog pov- prečne vrednosti 1,88 miha. JrJenzivnost gradenj gozdnih cest je v družbenih gozdo- vih drugačna kot pri gradnji v vseh gozdo- vih, razpon med GG je še večji (Murska Sobota 0,45 miha, Celje 4,81 miha), večina GG ni razvrščenih o1aog povprečja 2,62 miha. - V zasebnih gozdovih je bila intenzivnost gradnje v povprečju znatno nižja (1,49 miha), v primerjavi z gradnjo v družbenih gozdovih celo za 43 1 %. Zelo nizek je obseg gradenj v GG Murska Sobota in Brežice (0,04 miha in 0,32 miha), največji pa v GG Bled (3,34 miha). Več kot v družbenih gozdovih so gradili le v GG Postojna. ?.R7 GG a) v vseh gozdovih r---- .Kr Ma Po Se Nin Ha MS 1 Br To Lj Ce SG Ko Bl b) v družbenih gozdov ih ....--- ....--- Se Na Po Nm Ma Bl IKSl Br To Lj Kr Ko se !Cel c) v zasebnih g ozdor.ih r---- To Se Lj t:i"Sl Nm Na SG Br 1 ~1a Ce Kr Po Ko Bl o 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 4,5 5,0 rnVha Powča nje gastcte cest Graftkon 3: Intenzivnost gradenj gozdnih cest po GG (1982-86) S. DELEŽ PRODUKTTVNIH DOLžiN ZGRAJENlli CEST Ceste delimo na produktivne in spojne (pravilneje na produktivne in spoj ne dolžine cest) zato, da lahko ugotavljamo le tiste dolžine cest, ki prispevajo k odpiranju go- zdov, torej produktivne dolžine: V podatkih o cestah, ki so jih zbrali pri SZG tako delijo ceste že od vsega začetka, v podatkih srs šele od l. 1986. V podatkih statistike pa od l. 1978. Iz podatkov SZG lahko ugotovimo, da je v obdobju 1977 -B6 delež produktivnih dolžin novozgrajenih gozdnih cest konstantno na- raščal. in sicer od 84,6% do 95,6% ·-deset- letno povprečje znaša 91,2 %. Te ugotovitve ne presenečajo, saj je osnovno prometno omrežje pri nas že zgrajeno, s tem je omo- gočen tudi dostop do gozdov, pri zgoščeva­ nju omrežja pa večino cest gradimo v sa- mem gozdu. Predvidevamo, da se bo v prihodnje delež produktivnih dolžin ustalil pri pribl. 95 %. ~ nimamo ustreznih podatkov za celotno desetletno obdobje, v zadnjih dveh letih (1985-86) nismo ugotovilili nobenih razlik v deležu produktivnosti dolžin gozdnih cest glede na sektor lastništva. Precej drugače pa je pri negozdnih cestah - tu delež po posameznih letih močno niha in sicer od 68,0% celo do 36,2 %. V desetletnem pov- prečju delež znaša samo 58,4 %, kar potrjuje prejšnje spoznanje, da je odpiranje gozda pri negozdnih cestah le drugotnega pome- na. Če upoštevamo zgornje ugotovitve mo- ramo pri računanju povečanja gostote cest v naših gozdovih za obdobje 1977-B6 od vseh zgrajenih gozdnih cest (3.264 lan) od- šteti dolžino spoj nih cest (286, 2 lan), pri negozdnih cestah pa moramo od 227, l krn odšteti 94,5 km spojnih dolžin, kar je 41,6% vseh novih dolžin negozdnih cest. Po takem izračunu in ob upoštevanju površine gozdov spoznamo. da se je v obdobju 1977-86 gostota cest v lesnoproizvodnih gozdov1b povečala za 3,21 rn!hJ., m sicer gostota gozdnih cest za 3,07 miha, (95,7% poveča­ nja), negozdnih pa le O, l4 miha (4,3 %). 6. DELEŽ UTRJENIH VOZIŠČ NOVOZGRA]ENIH CEST Uporabnost ceste je odvisna od utrjenosti oz. neutrjenosti vozišča. Ceste z utrjenim voziščem so prav1loma uporabne v vseh vremenskih razmerah, pri zadostni ureditv1 tudi za težki promet, medtem ko za ne- ub:jene ceste to ne velja. Prav iz navedenih razlogov je zelo koristno že v zbiranje osnov- nih podatkov vključiti tud1 podatke o utrje- nosti vozišča (to je v podatkih SZG storjeno že od vsega začetka). V obdobju 1977-86 se je delež gozdnih cest z utrjenim voziščem stalno povečeval (z izjemo l. 1979-80), in sicer od 80,8 do 90.4 %. V desetletnem obdobju je delež v povprečju znašal 83, l %. Nismo pa ugotovili .nobene razlike v deležu utrjenih cest glede na lastništvo gozdov. Povečevanje deleža cest z utrjenim voziščem je povsem razum- ljivo, saj je gradnja kakovostnejših cest po- trebna iz več razlogov (čedalje večja upo- raba težkih vozil, sprotni celoletni prevoz lesa, zahteve po zniževanJu stroškov prevoza lesa itd.). Pri negozdmh cestah je delež utrjenih cest po posameznih letih močno mhal (od 14,3% do 100%), kar kaže na lo, da podatki o novih dolžinah negozdnih cest ne zajemaJo samo novogradnje, ampak vključujejo pred- vsem nekdanje krajevne ceste. V desetlet- nem obdobju je bil delež utrjenih ne gozdnih cest le 66,0 %, kar je v primerjavi z gozdnimi zelo malo. Ugotavljali smo tudi, ali obstaja razlika v kakovosti vozišča med produktivnimi in spojnimi cestami. Podatki za desetletno ob- dobje kažejo, da je pri gozdnih cestah utrjenih 85,8% produktivnih in le 60% spoj- nih, pri negozdnih cestah pa je utrjenlh 56% produktivnih in 78,8% spoj nih cest. Ugotovi- tve samo potrjujejo današnje razmere pri odpiranju gozdov- gozdnih spojnih cest ne gradijo predvsem zato, da bi povezali gozd z javnim prometnim omrežjem, te ceste so malo obremenjene, zato so lahko neutrjene, glede na odpiranje gozda pa niso produktiv- ne. 7. SKLEP Gradnja gozdmh prometmc zahteva pre- cejšnja denarna sredstva vsake gozdnogo- spodarske organizacije, hkrati pa je edim način za smotrno obvladovanje gozdnega prostora, kar je pogoj za uspešno gospodar- jenje z gozdom_ O obsegu gradenj pa tudt o slm.škllt, ki pri lew ltC:LSLajajo, je treba vod1ti ustrezno in zanesljivo evidenco na več ravneh. Vsako zbiranje podatkov pa se mora opirati na jasno zastavljene cilje, treba je vedeti v kakšne namene bomo podatke uporabil!. ~ele pri naprej op:edel]enem smotru lahko pozneje izberemo naJustrez- neJŠi način zbiranja podatkov ter njihovo vsebino. Gotovo bi bilo najbolj smotrno, da bi vse podatke o gozdnih prometnicah za uporabo na repubJiški ravni zbirah le pn eni ustanovi, kJer bi razni interesenti dobili zaželene podatke. Če kaj takega zaenkrc.t še ni mo- goče, bi b1lo dobro med republiškimi usta- novami uskladlti prvine zbiranja osnovmh podatkov, tako da bi bili med seboj primer- ljivi in tudi praktično uporabm 8. POVZETEK V Slovemjt na republiški ravni zbtraio podatke o gozdnih prometnicah pri Inštitutu za gozdno m lesno gospodarstvo (do l. 1984 pn Splošnem zdru- ženju gozdarstva), pn Samoupravm mteresm skup- nosti za gozdarstvo S1ovemje ter pn Zavodu SRS za statistiko. Ker med ustanov podatke o novozgrajenih cestah, ki jih gozdarstvo uporablJa pn svoji dejavnostJ. V tem času je bilo zgrajenih 3.264 km gozdnih in 227 km negozdnih cest. s čimer se je gostota produktiv11ih cest v lesnoprol- zvodmh gozdovih povečaJa za 3,21 mha (v družbe- nth gozdovih 4,67 m/ha, v zasebnih 12 2,68 miha). Obseg gradenj je bil v posamezmh letih zelo različen (od 254 km do 411 km) Zaradi spre- membe načina financiranJa (po l. 1985) se zdaj obseg gradenj cesl zelo hitro znižuje. V obravna- vanem obodbju je delež produktivni:I dolžm goz- dnih cest enakomerno nnraščal (od 84,6% do 95,6 %), naraščal pa je tudt delež cest z ut-rjen..im vozlŠčem (od 80,8% do 90,4 %) kar kaže na vedno več)o zahtevnost pn gradnji. 259 FOREST ROAD CONSTRUCTJON IN SLOVENIA IN 1977--86 Summary Within the scope of the republic, the data concerning forest commwucations can be obtai- ned at the Inst1tute for Forest and Wood Economy (until 1984 General Forestry Assoc1ation) at t.~e Self-managing Community of Interest for the Fore- stry of Slovenia and at the SRS Institute for Stati- stics. Data gathered can hardly be compared due to the fact that some information gathering ele- ments from different institutes have not been brought in line with each other. All data on newly built roads, which might be helpiul in forestry work, were analysed for the period from 1977- 1986. In this period, 3.264 km of forest roads and 227 km of non-forest roads were built, which resulted into productive road density increase in wood producing forests by 3.21 miha (in socially owned forests by 4.67 miha, in private ones only by 2.68 miha). The extent of the construction according to individual years differed greatly (from 254 km to 411 km). The forest road construct- ion extent has been decreasing rapidly alter 1985 due to a changed financing system. In the period discussed above, the share of forest road product- ive lengths has constantly been increasing from 84.6% to 95.6 %, at the same time, the share of OBVESTILO roads with a solidified roadway mcreased, too (from 80.8% to 90.4 %), which indicates that forest road construction becomes a mor-:~ and more exacting piece of work. 9. VIRI l. KOŠIR, B., DOBRE, A., MEDVED. M., UDE, J, 1988. Stanje mehanizaciJe ter storilnost in izkori- ščanje delovnega časa delavcev v neposredni proizvodnji gozdarstva SR Slovenije konec leta 1986. Ljubljana, BF, lGLG, Strokovna m znanstvena dela 97. 2. REMIC, C., 1971. ... 1985. StanJe mehanizacije v izkoriščanju gozdov SRS koncem leta 1970, ... 1984. Ljubljana, BF, IGLG, Strokovna in znanstvena dela. 3. TROST, ]. 1985. Poročilo o t.:.resničevanju samoupravnega sporazwna o temeljih plana srs za gozdarstvo SRS za obdobje 1981--BS. Gozdarski vestnik, LJublJana, 43, 6, str. 225-238 4. 1987. Poročilo o uresmčevanju samouprav- nega sporazuma o temeljih plana SISza gozdarstvo SRS za obdobje 1986-90. Gozdarski \'estnik, Ljub- ljana, 45, 7 --B, str. 313--360. 5. 1964... 1986. Letni pregled gozdarstva 1961,.. 1985. Zavod SRS za statistike, Ljubljana. 6. 1979. Uputstva za pop1s šumskog fonda 1979. godine. Beograd, Savezni zavod za statistilcu. 7. 1986. Uputstva za statistiku šwnarstva. Beo- grad, Savezni zavod za statistiko. Biotehniška fakulteta - vtozd za gozdarstvo želi v bodoče še močneje okrepiti mednarodno sodelovanje in po tej poti pospeševati razvoj gozdarstva. Predvidena je izdelava obsežnejšega programa zamenjave in obiskov strokovnjakov iz različnih dežel. V letošnjem letu se je za začetek povabllu odzval medna-rodno priznani gozdar 260 dr. Georg SPERBER iz ZRN (Bavarska) s predavanjem Izziv gozdarjem: Varstvo narave v gospodarskih gozdovih (Herausforderung an den Forstmann heute: Naturschutz Bewirtschaftete Walder) Predavanje bo 4. oktobra 1988 ob 16. uri v veliki predavalnici SVV - Jamnikarjeva 101. Predavanje bo v nemščini s prevajanjem. Kot je iz naslova razvidpo gre za izziv gozdarski stroki, ki jo že jutri čakajo mnogo odgovornejše naloge kot si to zamišljamo pri trenutni okorelosti. Dr. Sperber ni le priznan znanstveni delavec, hkrati je priznan praktik in organizator, ki uspešno povezuje vse troje z lastEim delom v gozdu. Priporočamo, da se predavanja v čim večjem številu udeležite in vas prisrčno vabimo k sodelovanju. Biotehniška fakulteta vtozd za gozdarstvo Oxf. : 187:226: ( 497.12 Goriško) HRASTOVI GOZDOVI NA GORIŠI{EM Iztok Mlekuž* Izvleček Mlekuž, I.: Hrastovi gozdov! na Goriškem. Go- zdarski vestmk, šr. 6/1988. V slovenščmi s povzet· kom v angleščim, cit. lit. 17. Prispevek obravnava razširjenost, kakovost, se- stoJnO zasnovo in naravno obnovo ohranjenih hra- stovih gozdov na Goriškem ter nakazuje smernice za gospodarjenje v prihodnje. Zaradi agresivnega šJrjenja robinije, panjevskega gospodarjenja in steljarjenja se je površina hrastovih gozdov močno skrčila, hkrati pa se je poslabšala tudi njihova kakovost m sestojna zasnova. Velika ovira za boljše gospodarjenje so zasebna lastnina gozdov, razdrobljenost gozdne posesti in specifične za- hteve lastnikov gozdov. l. UVOD Hrastovi gozdovi na nizkem flišnem griče­ vju spodnje Vipavske doline v Gozdnogo- spodarski enot1 Gorica so danes le skromen ostanek nekdaj v teh krajih splošno razširje- nega gozdnega rastja. Zgodnja poselitev in mtenzivna kmetijska izraba tal v vseh zgodo .. vinskih obdobjih sta gozdove izrinila na slabše in za kmetijstvo manj pnmerne lege. Z zemljiško odvezo je prešla večina gozdov v zasebne roke; način kmetovanja in drob- nolastniške razmere so pogojevale svoje- vrstno gospodarjenje z gozdovi, katerega glavne značilnosti so bile panjevsko gospo- darjenje za zadovoljevanje domačih potreb lastnikov po drveh in vinogradniškem kolju, steljarjenje in paša. Robinija, ki jo na Gori- škem viri prvič omenjajo pred sto leti (goz- dnogospodarski načrt za Panovec, 1879- 1888), je bila kot nalašč za takratne potrebe; kmetje so jo s sajenjem močno pospeševali in hitro razširili po Goriškem in Vipavskem. Hrastovi gozdovi so se v kolikor toliko na- ravni zgradbi in obliki ohranili le v manjših skupinah, šopih in gnezdih, na napetih, spranih pobočjih in hrbtih gričevJa ter pone- kod v zamočvirjenih dolinah - povsod dru- * l. M .. , dipl. mž. gozd., Soško gozdno gospodar- stvo Tolmin, 13runov drevored 13, Tolmin. YU Synopsis Mlekuž, 1: Oak forests in Goriško. Gozdarski vestnik, No. 6/1988. In Slovene with a summary in English. lit. CfllOt !7 The article dea1s with the distributi::m, the qua- lity, the forest stand conception and the natural regeneration of the preserved oak forests in Goriško and it g1ves general direct1ons for the managing m the furure. Due to the aggressive spreadmg "Jf false acac1a, the stump managing and litter gathering, the forest area diminished to a great extent as well as the forest quality and the forest stand conception deteriorated at the same time. The private property of forests with a great number of forest plot owners and their specific demands represent a great obstacle for a better managi.ng. god je prevladala robinija. V območnem gozdnogospodarskem na- črtu za obdobje 1981-1990 so za Dhran]ene listnate gozdove gričevij - v ta območni gospodarski razred pa sodijo tudi hrastovi gozdovi v GGE Gorica - postavljeni zelo zahtevni cilji in smernice. Da bi preverili smiselnost in dejanske možnosti za dosega- nje zastavljenih ciljev, smo ob običajnih urejevalnih delih v enoti podrobneje razčle­ nili stanje hrastovih gozdov, da bi čim bolj objektivno ugotovili : - površino, lesno zalogo in tekoči prira- stek, - kakovost i.n vrednostni prirastek - sestojno zasnovo in negovanost - stanje naravne obnove izsledke analize smo uporabili pri določa­ nju ciljev in ulaepov za hrastove gozdove v gozdnogospodarskem načrtu za GGE Go- rica. 2. IVIETODA DELA l. Na aeroposnetkih cikličnih snemanj 1z 1. 1975 in 1981 v merilu l : 13 000 in 1 : 17 500 smo izločili vse ohranjene hrastove gozdove v enoti; po dodatnem preverjanju na terenu smo izdelali sestojno karto l : 10 000 (HOČE­ VAR 6. 7, 8). 2. Z dvofaznim vzorčenjem (sistematični izbor možnih ploskev v prvi fazi in slučajnos­ tni izbor dejanskih ploskev v drugi fazi) smo določili 34 ploskev kvadratne oblike veliko- sti 500m2. Na vsaki ploskvi smo vsem dreve- som izmerili prsni premer in ocenili njihovo kakovost (KOTAR 12) ter gojitvene vlogo po klasifikaciji IUFRO: drevesom, ki so bila najbližje sredini ploskve, smo izmerili višino in ugotovili debelinski prirastek. Na 2m široki progi v smeri S-] smo ugotovili število mladic po drevesnih vrstah, starostih in višinskih razredih. Vse ploskve smo fitoce- nološko popisali. 3. Zbrano gradivo smo obdelali ločeno po rastiščih. 3. EKOLOŠKE RAZMERE Nizko goriško gričevje gradi eocenski fliš z različnimi deleži skrilavca, laporja in peš- čenjaka. Ravnine ob Soči in Vipavi ter njunih pritokih so pokrite s terasnimi used- linami in nanosi z bližnjega gričevja . Tera- sne usedline ob Soči gradi alpski prod, pokrit s flišnim drobirjem, drobnim peskom in blatom, medtem ko so nanosi ob Vipavi in njenih pritokih glinene in ilovnate napla- vme iz bližnje flišnate okolice. Ob vodotokih, po dolinah in na izravqa- nem, rahlo valovitem svetu so razvita ogle- jena in psevdooglejena rjava Ilc., v gričevju pa r]ava tla na nekarbonatnem flišu in kisla. rjava tla na peščenem flišu. Goriška ima toplo, dokaj humidno subme- diteranska podnebje z vročimi poletji in milimi zimami. Bližina visoke plc.note Trnov- skega gozda in Julijskih Alp ugodno vpliva na količino in letno razporeditev padavin: za poletje je sicer značilno krajše sušno obdobje, običajno pa je v vegetacijski dobi dovolj moče. Gozdne združbe Na oglejenih in psevdooglejenih tleh je razvita združba primorskega gozda belega gabra s pirenejskim ptičjim mlekom (Orni- thogalo pyrenaici - Carpinetum Marinček, Po1dini, Zupančič 1983). Napeta, valovita pobočja gričevia porašča gozd gradna in senčnega šaša (Carici umbrosae- Querce- tum petraeae Poldini 1982 var. geogr. Sesle- ria autumnalis), na najbolj sušnih in izpostav- ljenih legah ·pa najdemo gozd gradna in jesenske vilovine (Seslerio autumnalis - Quercetum petraeae Poldini). Zamočvirjene potočne doline porašča jelševje (Alnetum glutinosae, Br.-Bl. etrx. 1943). Sli.k.a l: Skromen ostanek hrastovih gozdov na rastišču Ornithogalo pyrenaic1 - Carpinetum (Morelovo, oddelek 64) Foto I. Mlekuž 4. STANJE OHRANJEN1H HRASTOVIH GOZDOV Kot je omenjeno že v uvodu, so hrastovi gozdovi danes le skromni ostanki prvotnega gozdnega rastišča na Goriškem. Ohranjeni so na grebenih in pobočjih gričevja ter ponekod v globelih in štrokih dolinah, pov- sod pa se močno prepletajo z robinijevimi panjev ci. Večinoma so panjevskega porekla z redkimi posameznimi semenci. Njihova naravna zgradba je zaradi steljarjenja, pa- njevskega načina gospodarjenja in v prete- klosti tudi gozdne paše spremenjena. Skupna površina hrastovih gozdov v GGE Gorica znaša le 423 ha. Razčleniti smo jih ločeno po rastiščih. A. Hrastovi gozdovi na rastišču Omithogalo pyrenaici - Carpinetum l. Razširjenost in opis sestojev Ti gozdovi poraščajo vlažne, pogosto za- močvirjene doline ob vodotokih in nizek gričevnat ali izravnan svet, ki se le malo qviga nad obrečne ravnine. Za to rastišče so značilna težka, zbita in hladna oglejena ali psevdooglejena tla. Drevesni oziroma zgornji sloj tvorita dob in graden, v spod- njem in grmovnem sloju pa prevladuje beli gaber; pogosto se v tem sloju pojavljata tudi robinija in črna jeiša (slednja zlasti ob poto- kih). Ponekod - čeprav zelo red.1 STMOST LET VIS.INII 1>1 STAROST LET "~~ ne, vse ostalo pa je prostorninski les. O vrednostnem prirastku ne kaže izgubljati besed, saj znaša delež hlodovine v skupnem tekočem prirastku pičb 2 %. 3. Sestojna zasnova in negovanost O sestojni zasnovi v panjevcu načelno ne moremo govoriti, pač pa smo skušali ugoto- viti število m lesno maso boljših dreves (semencev). Na hektar je v povprečju le 7 takšnih dreves ali 5% skupne lesne mase. 4. Naravna obnova Hrastavega mladja v teh gozdovih ni. Vzroki za to so slabo rastišče, panjevsko gospodarjenje in steljarjenje. S. MEDSEBOJNA PRIMERJAVA HRASTOVIH GOZDOV NA VSEH TREH RASTI~ ČIH Površine posameznih rastišč hrastovih go- zdov ni.smo posebej ugotavljali, ker je za to potrebno fitocenološko kartiranje, pač pa smo ugotovili njihov delež v ohranjenih hrastovih gozdovih, in sicer: Ornithogalo pyrenaici - Carpineturn: 90 ha (21 %) Carici umbrosae - Quercetum petraeae: 223 ha (53%) Seslerio autumnalis - Quercetum pe- traeae : 110 ha (26 %) Ta razmerja pa ne prikazujejo dejanskega razmerja posameznih hrastovih rastišč v go- spodarski enoti, saj je večina najboljših hrastovih rastišč na Goriškem - Ornithogalo pyrenaici- Carpinetum - poraščena z robi- nijevimi panjevci. Nedvomno je delež te združbe precej večji in zajema vsaj 80 % vseh gozdnih površin v nižinskem delu GGE Gorica. To potrjuje tudi razširjenost ogleje- nih in psevdooglejenih tal, kak::>r jo prika- zuje pedološka karta, na katera je ta združba izključno vezana. l. Plodnost in izkoriščenost rastiščnega potenciala Razlike v plodnosti med rastišči so velike. Rastišče Ornithogalo pyrenaici - Carpine- tum sodi po Jlittnerju v I. m II. bonitetni razred, Carici umbrosae - Quercetwn pe- traeae pa v III. Za panjevce na rastišču Seslerio autumnalis - Querceturn petraeae bonitetnega razreda razreda r.ismo mogli Grafikon 3: Pnmerjava kakovosti in sesto)ne zasnove med povpre~nimt in ohranjemmt hrasto il imi sestoji - QI.DCI"ruoj I'I!'TltiU(' ,. ,. - ,- ...., r-,. r- OO n lmn ~ ~ i ~ i ~ ! '1 ~ J ~ ol § ~ ~ :5: ! 1 .! .. l D~tamvwr lrn~.J[ IAUrth'lH ~ 2flfi ugotoviti. Tako znaša plodnost (povprečni starostni prirastek) na rastišču Ornithogalo pyrenaici - Carpinetum 6,25 m3/ha, na ra- stišču Carici umbrosae - Querceturn pe- traeae pa 4, lO m31ha. Izkoriščenost rastiščnega potenciala je primerna (85 %), če primerjamo zgolj tekoči prirastek lesne mase; med rastišči v tem pogledu ni bistvenih razlik. Precej slabša je izkoriščenost rastiščnega potenciala v vred- nostnem smislu, še posebej na rastišču Or- nithogalo pyrenaici - Carpinetum (glej po- glavje 6). 2. KAKOVOST IN VREDNOSTNI PRIRASTEK Tudi v kakovosti in vrednostnem prirastku so med rastišči velike razlike. Najboljši so gozdovi na rastišču Ornithogalo pyrenaici - Carpinetum, ki dajejo precej kakovostne žagarske h1odovine. Kakovost na rastišču Carici umbrosae - Quercetum petraeae je precej slabša (34% slabe žagarske hlodovi- ne), panjevci na rastišču Seslerio autumnalis - Quercetllill petraeae pa dajejo le prostor- ninski les. 3. Sestojna zasnova in negovanost Najboljšo sestojno zasnovo imajo gozdovi na rastišču Ornithogalo pyrenaici- Carpine- tum; zasnova združbe Carici umbrosae - Quercetum petraeae je precej slabša. Se- stoji na vseh rastišč1h so popolnoma nenego- vani. 4. Naravna obnova Stanje naravne obnove je na rastiščih Ornithogalo pyrenaici - Carpinetum in Ca- rici umbrosae - Quercetum petraeae zelo podobno. Manjše razlike med rastišči so v strukturi mladja po drevesnih vrstah; na rastišču Ornithogalo pyrenaici- Carpinetum je v mladju večji delež hrasta (80 %) in belega gabra (ll %), na rastišču Carici um- brosae - Quercetum petraeae pa je manJ hrasta (60% ), pač pa obilo malega jese na (20 %). V gostoti mladja in strukturi po sta- rostnih in višinskih razredih med rastišči ni razlik. Glavne značilnosti naravne obnove so: - v začetni fazi pomlajevanja, to Je v višinskem razredu do SO cm oziroma v starosti mladja do pet let na obeh rasti.ščih močno prevladuje hrast. - v višjih starostnih in višinskih razredih delež hrasta naglo pade, tako da ostanejo le gospodarsko malovredne vr~te, kot so mali jesen, bell gaber m robinija. Na Gori- škem tako rekoč ne najdemo gošče ali letve nj aka z omembe vrednim deležem hra- sta. Hrast se na obeh rastiščih dobm obnavlja, vendar mladje po nekaj letih propade Vzroki za tako porazno stanje naravne ob- nove hrasta so: hitro in bujno zapleveljanje odprtih p:Jvršin z rob1do, travo in panjev- skimi poganjki malega ]esena, belega gabra in robinije, slabša konkurenčna sposobnost hrasta glede na druge drevesne vrste m pomanjkanje primerne nege. Z nego lahko zagotovimo ustrezen delež hrasta tudi v starejših razvojnih fazah, o čemer se lahko prepričamo v gozdu Panovec pri Gorici. Polni obrod1 semena so pri hrastu pogosti in obnova je bolj ali manj izrazita ne glede na zastrtost (sklep krošenj). Podobno ugo- tavlja tudi Accetto (1). Mladice po nekaJ letih vege tiranja v neugodnih razmerah pro- padejo (ACCE'l1TO l). Ce pa mladje sprosti- mo. ga zaradi pomanjkanja nege zatre ple- vel. Na rastišču Seslerio autumnalis- Quer- cetum petraeae se hrast ne obnavlja. 6. PRIMERJAVA POVPREČNE KAKOVOSTI IN SESTOJNE ZASNOVE S ST ANJEM V NARAVNO OHRANJENIH HRASTOVIH GOZDOVIH Pri oblikovanju dolgoročnih gozdnogo- spodarskih ciljev je poznavanje poizvodnih sposobnosti rastišč zelo pomembno. Na Go- riškem skoraj ne najdemo tako ohranjenih hrastovih gozdov, da bi po njih lahko skle- pali na zmogljivosti rastišč; vseeno smo se odločili za primerjavo povprečnih vrednosti, ki smo jih ugotov1.li z razčlembo zasnove in vrednosti v najbolj ohranjenih gozdovih. Stanje hrastovih gozdov na rastišču Ornitho- galo - Carpinetwn smo primerjali s stanjem v ohranjenem gozdu na enakem ~asti.šču pn Mančah v GGE Ajdovščina, stanje na ra- stišču Carici umbrosae - Querceh.un pe- traeae pa s stanjem na enakem rastišču v Panovcu. 267 Preglednica 1: Primerjava povprečnih vrednosti s stanjem v ohranjenih gozdovih Rastišče Omithogalo pyrenaici-Carp. Carici umbrosae-Quercetum p. Vrednost po vpreč. l Lesna zaloga (m3/haj 233 Tekoči prirastek (m !ha) 5.57 ~tevilo izbrancev na ha 40 Masa izbrancev (m3/ha) 47 Hlodovina 1 (m3/ha) Hlodovina ž (m3!ha) 104 Prostor. les (m3/ha) 129 Starost (št. let) 70-90 Že na prvi pogled so očitne velike razlike med sedanjim stanjem gozdnih fondov, se- stojno zasnovo, vrednostjo in vrednostnim prirastkom ter možnostmi, ki jih nudijo ra- stišča. Največje razlike so v sestojni zasnovi in kakovosti (vrednosti). Na hrastovih rasti- ščih na Goriškem je torej mogoče in tudi sm1selno vzgajati kakovostne in donosne gozdove. 7. DOLGOROČNI GOZDNOGOJITVENI CILJ IN SMERNICE ZA PRIHODNJE GOSPODARJENJE Za gozdove na rastiščih Ornithogalo pyre- naici - Carpinelurn in Carici umbrosae - Quercetum petraeae je cilj enodobni hra- stov gozd z belim gabrom ali ostalimi trdimi listavci v polnilnem sloju in ciljno lesno zalogo 300m3/ha: obhodnja traja 140-160 let, pomladitvena doba pa 15-20 let. V sortimentni strukturi zrelega sestoja mora biti vsaj 50% kakovostne žagarske hlodovi- ne. Na rastišču Ornithogalo pyrenaici- Car- pinetum smo lahko glede ciljne lesne zaloge in kakovosti bolj zahtevni, na rastišču Carici urnbrosae - Quercetum petraeae pa se lahko zadovoljimo tudi z manj ambicioznimi cilji, še posebej kar se tiče ciljne lesne zaloge. Z gozdovi na rastišču Seslerio autumnalis - Quercetum petraeae kaže tudi v bodoče panjevsko gospodariti. Dolgoročni gozdnogojitveni cilj je zaradi specifičnih lastniških in gozdnogospodar- skih razmer na Goriškem zelo zahteven in težko dosegljiv. Najpomembnejše značilno­ sti gospodarjenJa z zasebnimi gozdovi na Goriškem so: 268 ohranjen ohranjen gozd 1 : 2 povpreč. gozd l: 2 2 % 1 2 % 352 66 196 171 JIS 8.94 62 4,85 6.89 70 130 31 16 115 14 160 29 19 72 26 20 160 65 67 78 86 172 75 129 93 139 80 70-90 40--60 - velika razparceliranost in lastniška raz- drobljenost gozdov; - velika navezanost na donos drv in drob- nega tehničnega lesa: - panjevski način gospodarjenja, ki potre- bam lastnikov in drobnolastniškim razme- ram najbolj ustreza; še zmeraj je zelo razšir- jeno steljarjenje; - mec. lastniki ni nobenega zanimanja za nego mladovja oziroma za vzgojo sortimen- tov večje vrednosti. Ker je večina gozdov v GGE Gorica v zasebni lasti, moramo navedene razmere in značilnosti seveda krepko upoštevati, to pa precej otežuje ali celo onemo,;Joča boljše gospodarjenje. Ohranitev in postopno izbolj- šanje sestojne zasnove hrastovth gozdov v skladu z dolgoročnim gozdnogojitvenim ci- ljem je zelo težka in zapletena naloga. Za začetek bo velik uspeh že preprečitev na- daljnjega krčenja površine ohranjenih hra- stovih sestojev. V prihodnje je nesmiselno vsako kratkoročno poseganje, kajti redčenje ali celo obnova sta se doslej kaj slabo obnesla; zaradi popolnega pomanjkanja nege mladovja so se odprte površine le močno obrasle s plevelom in malovrednimi panjevskimi poganjk1 belega gabra, malega jesena in robinije. Tega si v prihodnje ne smemo več privoščiti. Razčlernba naravne obnove je pokazala, da imajo ti gozdovi veliko zmožnost za pomlajevanje, man]ka jim le solidna in trajna nega. Dokler ne bo zagotovljena nega in vzgoja mladovja, pre- prečeno steljarjenje in presežene drobno- lastniške zahteve lastnikov gozdov, so ne- smiselna vsa prizadevanja za njihovo ob- novo in izboljšanje. Če ne upoštevamo lastništva in težke dediščine preteklosti teh gozdov, so na- čelne smernice za bodoče gospodarjenje dokaj enostavne. Vso pozornost je treba posvetiti obnovi, ker spričo slabe sestojne zasnove in starosti ohranjenih sestojev nega (redčenje) ni več smiselna. Na boljših in lažje · dostopnih rastiščih si pri obnovi lahko pomagamo s sajenjem hrasta. Solidna in pogosta nega in vzgoja mladovja morata zagotoviti ustrezen delež hrasta v višjih razvojnih fazah (gošča, letvenjak), saj je to osnova za doseganje zastavljenih dolgoroč­ nih ciljev. Ključno vprašanje pri prihodnjem gospodarjenju s hrastovimi gozdovi na Gori- škem je pravzaprav vprašanje obnove se- stojev ter nege in vzgoje mladovja; dokaz za to so nekateri hrastovi sestoji v Panovcu, ki so le zaradi nenehne nege - še posebej v najzgodnejšl mladosti - postali takšni, kot jih vidimo danes. 8. SKLEPI l. Hrastovi gozdovi na Goriškem so ohra- njeni le še v manjših sestojih, skupinah in šopih sredi robinijevih panjevcev. Zaradi neustreznega gospodarjenja, ki je zaradi ·ctrobnolastniških razmer podrejeno zahte- vam lastnikov gozdov, se njihova površina še naprej krči. 2. Robinija je najbolj agresivna in tako rekoč brez konkurence zlasti na boljših tleh oziroma na rastišču Ornithogalo pyrenaici - Carpineturn; na spranih in bolj pustih tleh rastišča Carici umbrosae - Quercetum pe- traeae slabo uspeva, potisnjena je v spodnji sloj. kjer njena panjevska regeneracijska moč opeša. 3. Gozdovi so slabe kakovosti in sestojne zasnove; nega (redčenje) v njih je nesmisel- na, ker z njo ni več mogoče popraviti zamujenega. 4. Hrast se dokaj dobro naravno obnavlja - razen na najslabšem rastišču Seslerio autwnnalis - Quercetum petraeae, vendar hrastovo mladje zaradi popolnega pomanj- kanja nege hitro prerastejo malovredne vrste trdih i.n termofilnih listavcev, robida in trava. 5. Rastišči Ornithogalo pyrenaici - Carpi- netum in Carici wnbrosae - Quercehlm petraeae imata razmeroma visok rastiščni potencial in omogočata vzgojo kakovostnih in donosnih hrastovih gozdov. V prihodnje je treba vso pozornost pn gospodanenju posvetiti gozdovom na teh dveh rastiščih, medtem ko kaže na rastišču Seslerio autum- nalis - Quercetum petraeae še napreJ pa- njevsko gospodariti. 6. Velika ovira za boljše gospodarjenje so razparceliranost in lastniška razdroblje- nost gozdov, močna navezanost lastnikov na vsakoletni donos drv in drobnega tehnič­ nega lesa iz svojega gozda, na'Jajenost na panjevsko gospodarjenje, steljarjenje in po- polno nezanimanje za nego in vzgojo mlado- vja. Takš~e razmere bodo tudi v prihodnje marsikJe odločilno vplivale na gospodarje- nje. 7. Najprej bo treba prepreči:i nadaljnje krčenje površine hrastovih gozdov, še pose- bej na najboljših rastiščih. Nesmiselno je vsako kratkoročno ukrepanje, dokler ne bodo presežene drobnolastniške zahteve lastnikov gozdov ter zagotovljena ustrezna in trajna nega mladovja. Vso pozornost je treba posvetiti obnovi, ker je za nego (red- čenje) zdajšnjih hrastovih gozdov prepozno. Povzetek Hrastovi gozdoVI (Quercus petraec..) na nizkem liišnem gričevju spodnje Vipavske doline so danes le skromen ostanek nekdaj v teh laaJlh splošno razširjenega gozdnega rastja. Intenzivno kmetij- stvo je gozdove izrinilo na slabše, za kmetijstvo manj primerne lege. Mnoge površine so tudi zaraščene z robinijo, ki jo na Goriškem viri prvtč omenjaJO pred sto leti. Ob tzdelavi desetletnega gozdnogospodarskega načrta za Gospodarsko enoto Gorica smo podrobneje razčlenili hrastove gozdove. Natančneje smo ugotovili njihovo: - površino, lesno zalogo in tekoči pnrastek - kakovost in vrednostni prirastek - sestojno zasnovo in negovanost - stanje gozdov glede naravne obnove Proučevani gozdovi so zaradi pomanjkanja nege slabe kakovost:t in sesto)ne zasnove. Zamujenega tudi m več mogoče nadoknaditi. l-Irast se, razen na najslabšem rastišču Seslerio autumnalis - Quercetum petraeae, dokaj dobro naravno pomlajuje, vendar njegovo mladje zaradi pomanjkanja nege hitro prerastejo trdi in termo- filni listavci, robida m trava. V prihodnje je treba hrastovlffi gozdovom nno gospodarstvo, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU Synopsis Kalan, j.: The establishing of sulphur and fluor 1missions in the forest, Gozdarski vestnik, No. 6/\988 ln Slovene w1th a summary m German, lil quot. 10 The research was performed in early spring. Dry leaves of the hornbearn, oak bark and ground samples were analysed. It WaB established that the potence of sulphur in hornbearn leaves is by 24 % and the potence of fluor by 114 % greater in the vicimty of the factory than it is ina forest wh1ch is not exposed to heavy pollulion. Due to the rain-water, the ground by a tree contains 36% more sulphur and 237% more Ouor in the forest near the factory than that which is approximaiely 3 m away from the nearest tree. The tree bark analysis proved to be inappropriate in the establis- hing of the i.mission situalion. METODfl_ DELA Vzorce smo nabirali v dveh gozdnih objektih. Poleg gozda pri tovarni smo za primerjavo izbrali še gozd približno ena- kega gozdnovegetacijskega tipa, ki je pre- cej oddaljen od tovarne in drugih virov onesnaževanja. V obeh gozdovih smo na- brali tri vrste vzorcev za laboratorijske ana- lize. Najprej smo nabrali suho listje belega gabra (Carpinus betulus L.), ki Je ostalo na drevju še iz l. 1986. Nato smo odvzeli vzorce hraslove skorje (Quercus petraea M. Lieb.) na dveh različ­ nih mestih debla, približno l,S :n od tal - en vzorec skorje na tistt strani debla, po kateri se ob deževju cedi voda, drugega pa na nasprotni strani. Poleg vzorcev listja in skorje smo odvzeli se talne vzorce. Vzorčili smo po metodi. ki jo že nekaj časa uporabljajo tako drugod (l, 2, 3) kot pri nas ( 4), in sicer prav ob deblu dreves (beli gaber), na tisti strani, kjer se po deblu odceja deževnica (mikrorastišče), ter z mesta, ki je približno 3 m oddaljeno od naJbližjega drevesa (makrorastišče). Na obeh mestih smo odvzeli vzorec površinske- ki jih v Avstriji uporabljajo za bukev (8), ga, organsko mineralnega horizonte Ah. Vsem vzorcem smo v laboratonju določili vsebnost žvepla in fluora. Fluor smo določih tako, da smo najprej razklopili vzorec z natrijevim peroksidom v univerzalnih bom- bicah IKA, fluoride pa z elektrodo. ki je občutljiva na .fluoridne ione (neposredna potenciometrična določitev fluoridov 5, 6) Žveplo smo določali po konduktometrični metod1 s predhodnim sežigom vzorca v kisiku z napravo SULMHOMAT 12 ADG (7). IZSLEDKI IN OBRAVNAVA Rezultati analize vsebnosti žvepla in fluora v suhem listju belega gabra, gradnovi skorji in tleh so prikaz2ni v tabeli l. Vrednosti za vsebnost žvepla so v odstotkih, vsebnosi fluora pa je prikazana v ppm (parts per million). ListJe belega gabra iz gozda pri tovarni vsebuje nekaj več žvepla in veliko več nuora kot listje iz gozda brez večjega vpliva onesnaženosti. Če izsledke pmnerjamo z mejnimi vrednostmi za ocenjevanje imisije, Rezultati analize vsebnosti žvepla in Uuora Resultate der Schwefel - W1d F1uorgehahsanalyse Vzorec S% Pro be Al 0.177 A2 0.143 Bl 0,102 B2 O, 143 Cl O, 123 C2 0,172 D 0,255 E 0,1 89 Opis v~orcev: Besch.reibung der Proben: lahko ugotovimo, da vsebnost žvepla v listju iz obeh obravnavanih gozdov presega mejno vrednost 0,08% S, medtem ko je razlika med obema analiziranima vrednost- ma majhna in nakazuje nekoliko povečano imisijo ž•1epla v okolici tovarne. V ))čistejšem« gozdu je precej manj fluora. v gozdu pri tovarni pa je količina večja od mejne vrednosti za fluor v bukovem listju (80 ppm), kakršno uporabljajo v Avstriji (8). Omenjene mejne vrednosti, ki jih navajajo avstrijski predpisi, se nanašajo na bukovo listje, ki ga vzorčijo za analize septembra. Predvidevajo, da so poškodbe drevja, pri katerem vsebnost onesnaževalcev presega mejne vrednosti, lahko posledica učinkova­ nja teh snovi. Mi smo analizirali suho, skoraj leto staro listje belega gabra, ki smo ga nabrali prve dni aprila. Ker ne poznamo mejnih vrednosti za imisijo žvepla in fluora pri belem gabru in ker vzorcev nismo nabrali v dogovorjenem letnem času za vzorčenje. mejnih vrednosti za imisijo ne smemo upoštevati absolutno, uporabimo jih lahko le za orientacijo. Zato pa so odločilne relativne razlike med vrednoshni analize Tabela 1 [\/ 0'0 Fppm % 124 94 214 100 44 100 71 62 97 100 64 !OO 72 54 56 100 96 100 135 256 337 100 76 100 A suho listje belega gabra (Carpinus betulus) trockene Blatter der l-leinbuche (Carpmus betulus) B gradnova (Quercus pelraea) skorja z dela debla, po katerem se cedi deževnica der Bast der Traubeneiche (Quercus petraea) von dem Stammseite mit Ablaufniederschli=i.gen C gradnova skorj<:1 z nasprotne stremi debla der BCJ.sl der Traubene1che von der gegensatzlichen Starnmseite O !alni vzorec z mesta ob deblu drevesa (mi.krorasttšče) d1e Boclenprobe von der Stelle am Baumslamm (der Mtkrostandort) E talm vzorec z mesta, ki )e oddaljeno od debla drevesa (mal..s za nabiranje vzorcev za analizo listov ni pnmeren. Zato smo hkrati uporabili več primerjalnih anahz za žveplo in fluor. Amtlizirali smo suho listje belega gabra, gradnovo skorjo in talne vzorce. V gozdu pri tovarni smo z analizarni l1::;lja uyol:o- vili za 24% več žvepla in za 114% več fluora kot v gozdu s podobnimi rasliščnimi lastnostmi, toda brez večjih vplivov onesnaževanja. Rezultati anahz vzorcev gradnove skoiJe niso pokazali značilnih razlik. Torej analize drevesne skorje niso primerne za ocenJevanje imJSlJSklh razmer v gozdu. V gozdu pri tovarni tla ob drevesu belega gabra, kamor z debla odteka deževnica, vsebujejo za 35 % več žvepla in za 237 % več f\uora kot tla, lu. so pnbližno 3 m oddaljena od najb!Jžjega drevesa. Iz izsledkov sklepamo, da je gozd ob tovarnt zelo obremenjen s fluorom, nekohko pa tudi z žveplom DAS FESTELLEN VON SCHWEFEL- UND FLUOR- IMMISSION IM: W ALD Zusanunenfassung Die Schwefel- und FluonmmissiOr: imWald in der Nahe des Werks, das der vermutlichc Emit- tent von r :uor und vieletcht auch von Schwefel ISt, ist geprilft worden. Die Erforschung wurde ID1 Fnihfri..ihling, wenn die Zeit fur das Probesammeln fi.'!r Blattana.lysen nich geiegnet ist. durchgefi.ihrt Deswegen wurde mehrere Verglei::::hsanalysen fur Schwefel und Fluor gletchzellig verwendet. Trockene 3latter der 1-leinbuche, der Bast der Traubene1che und Bodenproben vvurden analy- Slert. Die Blattanalysen zeigten einen um 24 % grosse- ren Schwefelgehalt und um 11'1% grosseren Fluor- aehall im Wald neben dem Werk, als in dem Wald mii ahnlichen Standortsverhaltntssen, der jedoch kemen grosseren Venmremigungseinfli.is- sen ausgesetzt ist. Die. Analyseergebnisee der Traubene!chbast· probe zeig~en keine characteristische Versch1e- denhe1ten. Die Bastanalysen smd folgli::h ungeelg- net flir die Bewertung der Immissionsvcrhaltnisse im Wald. Im Wald neben dem Werk enthalt der Boden, der die Stammmederschlage er Mit, 35 % mehr Schxefel und 23% mehr Fluor a.ls der Bod en, der ungefahr 3 m von dem nachs\hegenden Baum enliernt ist. Die Ergebnisse zeigen darauf, das.:; der Wald in der Ni'ine der Fabrik stark durcL Fluor und teilwetse auch durch Schwefel verunreimgt wu-d. L1teratura je podana na str. 280. Oxf.: 148.2:907 Gozd in ptice Nekaj misli k varstvu gozdov Miha Marenče* Pri vsestranskem in dobrem (sonarav- nem) gospodarjenju z aozdom n~ moremo mimo varstva gozdov. Skladno s časom in novimi spoznanji moramo gospodarjenje z gozdovi tuecliti po vrstnem redu: varstvo, gojenje in izkoriščanje (pridobivanje lesa in drugih gozdnih proizvodov), tako v vsako- dnevni praksi z gozdnogospodarskim nač­ rtovanjem kot z ustrezno zakonodajo in predpisi. Takšno vrednotenje in priznavanje ni samo stvar gozdarske etike, ampak je tudi praktično izvajanje del zaradi naravnih zakonitosti, saj moramo »nekaj« najprej va- rovati, nato gojiti in negovati, da lahko na koncu žanjemo. ~koda, da gozdarji tega preprostega, a temeljnega spoznanja tudi formalno ne priznamo. Forma ln o priznanje namreč šele zavezuje k vsakodnevnemu izvajanju v praksi. Sicer tečejo stvari po svoje in so odvisne od gozdarjeve volje in razgledanosti ter dobijo največkrat ljubitelj- ski predznak. Škoda pravim zato, ker imamo gozdarji tudi bogato naravovarstveno tradi- cijo, imamo obdobje pok profesorja Šlandra in n)egovih prizadevanj s praktičnimi uspehi pri varstvu gozdov. Pri njegovem varstvu pa je izstopala zlasti skrb za ptice pevke. Ustavimo se najprej pri formalni strani varstva gozdov in z njim povezanega varstva ptic. V pravilniku o gozdnem redu imamo varstvo gozdov zapisano v zadnjem (petem) poglavju. l 9. člen pravilnika govori o zaščiti ptic in pravi: »Gozdnogospodarska organi- zacija mora zaradi krepitve b1ološke stabil- nosti gozda skrbeti zlasti za ohranjanje živ- ljenjskega okolja živalskih vrst, ki krepijo biološko ravnotežje, in pri tem ščititi zlasti · pt1ce, rmavlje in netopirje." S tem členom obvezujemo gozdarstvo, da ščiti določene vrste živali, vendar kaj več od zaščite ne povemo. Mislim, da je pravilnik o gozdnem * M M, dipl. inž. gozd .. Triglavski narodni park, Kidričeva 2, 64260 Bled, YU redu mesto, kjer bi morali podrobneje dolo- čiti način in izvajanje zaščite (vastva !) teh živah, tako kot smo to storili za druga po- dročja varstva. Ne gre narmeč samo za varovanje v dobesednem pomenu, ampak za takšno gospodarjenje, da živalim zagoto- vimo življenjske pogoje. Pttce, mravlje, ne- topirji in številne druge živalske vrste so namreč že zaščitene. Gozdnogospodarske organizacije morajo tudi po splošni zakono- daji gospodariti v smislu krepitve bioloških :Zuborenje gorskega potoka. Voda in njena okolica )e dom števi...nim ptičjim vrstam. - stabilnosti in stojnosti gozda. Pogoj pa je v ohranjanju naravnega življenjskega okolja vsem živalskim vrstam, ki vzdržujejo biolo- ško ravnotežje. Gospodarjenje z gozdom, pri katerem upoštevamo tucti ptice, je vezano na: l. ohranjanje in zagotavljanje pestrosti grmovnih m drevesnih vrst; 2. puščanje starih, votlih in trhlih dreves ali delov sestojev; 3. oblikovanje gozdnega roba, pašnikov in posek; 4. sečnjo in negovalne ukrepe v mladju in gošči zunaj obdobja gnezditve prostogne- zdilk; 5. nameščanje umetnih gnezdnic (valil- nic); 6. prehrano. Ustavimo se na kratko pri posameznih zahtevah. Ad l. Pri današnjem gospodarjenju z gozdom se že opredeljujemo za mešane gozdove, ker je prevladalo spoznanje o številnih prednostih takšnih gozdov. Mano- kulture se v gozdarstvu niso obnesle in so le še spomin. V »rnonokulturnosti« je namreč osnovni nesporazum človekovega razmišlja- nja in ravnanja v odnosu do narave, oziroma nerazumevanje naravnih zakonitosti. V stra- tegiji mešanih gozdov pa moramo stopiti še korak naprej. Ne smemo se zadovolj1ti samo z mešanostjo, ki pomeni gospodarjenje z določenimi gospodarskimi vrstami, arnpak moramo priznati pestrost drevesnih in grmovnih vrst. Mešani gozd je le pogoj za uveljavljanje pestrosti. Šele s pravilnim razu- mevanjem pestrosti bomo zagotovili domo- vinsko pravico vsem drevesnim in grmov- nim vrstam. Kako izjemno pomembno je takšno gledanje in ravnanje za ohranjanje naravnih ravnotežij! Za ptičji svet pa pomeni pravo »mizico, pogrni se«. Takšna miselnost nas mora prežeti, se uveljaviti kot osnovno vodilo gozdnogospodarskega načrtovanja in se vsakodnevno potrjevati v gozdu. Ad 2. Z ohranjanjem starih, votlih in trhlih dreves ali delov sestojev se pred nas po- stavlja še zahtevnejša naloga. Vendar je zahtevnejša le na videz, saj izhaja iz našega nerazwnevanja in nerazgledanosti; kot da se nam dozdeva, da gre za nekaj nepotreb- nega in odvečnega, za nekaj, kar nas samo dodatno obremenjuje pri toliko Qpomemb- Takšne habitate največkrat namenjamo smetiščem in izsuševanju. Do kdaj? nejših« stvareh in je celo v nasprotju z miselnostjo »očiščenih<< gozdov v klasičnem pomenu gozdnega reda. Vedno ni tako. Gozdni red je vzročno povezan s pestrostjo. Gozdni red je pravzaprav tisto, kar pozna pragozd. Ker pa ljudje gospodarimo z go- zdovi zaradi neposrednih koristi, ni več pragozdnega funkcioniranja gozdov. Edina pot in največji izziv za gospodarsko stroko je zato prav iskanje skupnih točk oziroma v približevanju gospodarjenih gozdov pragoz- dnirn zakonitostim. Med razvojnimi fazami pragozda je tudi staranje in odmiranje, so torej stara, votla in trhla drevesa. Ad 3. Posebno mesto pri varstvu ptic imajo gozdni robovi, zaraščajoči pašniki in pose ke. Poseke nastajajo zaradi biotičnih in še bolj abiotičnih dejavnikov. Povzroča pa jih tudi človek z določenim računom gospodar- jenja. V gozdarstvu ravnamo napačno, ko poseke za vsako ceno posiljujemo z zasajeno smreko in ne upoštevamo naravnih danosti. Poznamo naše praktično ravnanje: pogo- zdimo s· smreko »bolj na redko«, tako da omogočimo naravno nasemenitev plemeni- tih listavcev, nato pa z nego uravnavama mešanico po naših gospodarskih (kubičnih) pojmovanjih gozda. Takšno pojmovanje da- nes sicer ni več pravilo, je pa še močno nav:.wče. V mla.dem <.Jospodarjenern <.Jo~du odločilno vplivamo na pestrost z nego. Z nego priznamo pestrost, torej smiselno urav- navama in ohranjamo vse navzoče drevesne in grmovne vrste ali obratno. Pri varstvu ptic pa je pomembno, da dolcčen delež posek (zlasti delov posek) ohranjamo kot >>poseke«, kjer imajo življensko pravico plo- donosna grmovje, jagodičevje in zelišča . V tem je avikulturni pomen posek Zaraščajočih pašnikov imamo v Sloveniji veliko. So posledica določene agrarne poli- tike. Danes opravlja veliko teh površin pr- votno nalogo, kar je razveseljivo in dobro, ker gre za ohranjanje kulturne krajine z vsemi njenimi funkcijami. V endar grešimo, ker se stvari lotevamo kampanjsko, nenač­ rtno in brez strokovne presoje (odvisno pač od volje določenih »faktorjev« in trenutnega denarja, ki ga moramo čim hitreje porabiti. Manjka nam strokovno ovrednotenje prosto- ra, v katerem bi našlo svoje mesto tudi smiselno ohranjanje določenega dela zara- ščajočih pašnikov oziroma ustrezno gospo- darjenje s takšnimi površinami. še vedno Plodov1 brogovite (Vibumum opulus). V pozno jesenskem iri zimskem času nudi pl<;>donosno dre- vje in grmovje pomemben vir prehrane mnogim ptičem živimo v prepričanju, da je nekaj zapuščeno ali ničvredne, če ni gospodarsko izkorišče­ no. To pa seveda ni res, kakor hitro spo- znaroo in priznamo ( !), da okolje ni sarno človekovo, ampak si ga ljudje delimo z rastlinami in živalmi. O gozdnem robu precej vemo. Izjemna je njegova krajinska vrednota, seveda pa je daleč najpomembnejša njegova biološka vloga. Za gozdarja, ki skrbi tudi za ptice, pa pomeni gozdni rob najvrednejši del narav- nega okolja. Pri tem seveda ne mislimo samo na stičišča gozda s travnikom in njivo, ampak tudi na robove ob gozdnih cestah, posekah, vodah itd. Že to, da so prav gozdni robovi najprimernejša mesta za nameščanje gnezdnic, nam veliko pove. Ad 4. Pri našem delu v gozdu imajo sečnje in negovalni ukrepi v mladju in gošči zunaj obdobja gnezditve prostognezdilk po- sebno težo. Tu smo še v prvem razredu osnovne šole. Nego namreč največkrat opravljamo prav v gnezditvenih mesecih, ko je zatišje v sečnji in ko se v tem času Gnezdo z jajci poljskega vrabca (Passer monta- nus). Poljski vrabec sicer ni prebivalec strnjenih gozdov rad pa naseljuje redke gozdiče in gozdne robove kjer najde ustrezna dupla. Rad zasede tudi wnetne gnezdnice. )>najbolje vidi«. V mesecih maju, juniju in juliju načeloma ne bi smeli negovati mladja in gošč. Pri določanju natančnejšega gne- zditveneya ča.sa upoštevamo ses:ojevo nad- morsko višino in nebesno stran ter v njem živeče ptiče z njihovim bioritrnom. Čeprav h gnezditvi štejemo že ustvarjanje gnezdi- tvenega območja, pa je s praktičnega sta- lišča pri negi najpomembnejši čas nepo- sredne gnezditve (od gradnje gnezda do speljanih mladičev) V primeru, ko se negi v gnezditvenih mesecih ne moremo odreči, pa objekt poprej pregledamo. Vendar naj bo to izjema in ne pravilo! Tudi pri redčenjih in sečnji mislimo na gnezdeče ptice. Pri tem je odločilno, da poznamo ptičje vrste. nji- hove habitate in gnezditvene značilnosti. Prav gotovo imamo gozdarje, ki imajo to znanje. Povežemo pa se lahko tudi z ornito- logi. Potrebno bo sodelovanje med gozdar- . sko operativo in ornitologi. V Sloveniji imamo Društvo za opazovanje in proučeva­ nje ptic Slovenije, ki lahko nudi strokovno pomoč, gozdarstvo pa prispeva h konkret- nemu varstvu pri svojem vsakdanjem delu. Ad S. Nameščanje umetnih gnezdnic in zimsko krmljenje sta tehnična ukrepa pri Gnezdn.ice so namenjene številnim duplarjem. ')77 varstvu ptic. O tehniki izvedbe in namešča­ nja gnezdnic je bilo že precej napisanega. Osnovna pravila ostajajo v vseh primerih enaka, se pa določene stvari spreminjajo in dopolnjujejo skladno z novimi spoznanji in večjim vedenjem in znanjem. Nameščanje gnezdnic ima svoje opravičilo in smiseL Pomembna pa je odločitev o tem, kje so res potrebne, v kolikšnem številu in v kakšni razporeditvi ter za katere vrste. Neodgo- vorno pa jih je postavljati v primeru, ko ne zagotovimo rednega jesenskega čiščenja . Predvsem naj bo nameščanje gnezdnic do- polnitev in ne nadomestitev naravnih dupel. Zato moramo težišče prenesti k ohranjanju dreves in delov sestojev, primernih za gne- zdenje, kar smo že povedali. Poleg zagotav- ljanja naravne prehrane je to osnovno go- zdarjevo poslanstvo pri varstvu ptic. Pticam pevkam duplaricam moramo vsako leto za- gotoviti dovolj ustreznih dupel, ker je pravi- loma vsako gnezdo - gnezditvena možnost - uporabna le enkrat. V stiski za dupla lahko ptice pevke isto duplo uporabijo tudi več­ krat, tako da znašajo »gnezdo na gnezdo«, dokler ne pridejo do vhodne odprtine. To pa pomeni večkratno nevarnost. Z ))nalaga- njem« gnezda se zmanjšuje varnost pred plenild, ker se s približevanjem vhodni odprtini >>približujejo« tudi plenilci. Kunam in večjim pticam, ki plenijo manjše, postane zalega dostopna šele v neposredni bližini v hodne odprtine, sicer pa ne. ŽOlne si vsako leto izdolbejo nova dupla. stara pa zasedejo manjše duplarice. Sove se praviloma držijo istega dupla, se pa rade preselijo v nova, varnejša. Vse ptice posvečajo pozornost gnezditveni varnosti. V večkrat uporabljenem duplu se v starih gnezdih naselijo razne zajedalske žuželke, ki so lahko smrtonosne za ptičja zalega. Stara gnezda so tudi vlažna zaradi izredne higroskopičnosti gnezditvenega materiala. Vse te nevarnosti so seveda enake v gnezd- nicah. Da bomo čimbolJ zmanjšali izgube, moramo zagotoviti vedno dovolj novih na- ravnih dupel ter povečati ponudbo z redno vzdrževanimi gnezdnicami. Večje število gnezdnic nameščamo predvsem v sestoje, ki so trenutno revni z naravnimi dupli, torej v prehodnih obdobjih, nato pa z ustreznim gospodarjenjem postopoma povečujemo naravne možnosti in hkrati zmanjšujemo 7 umetne. Dotrajane in poškodovane gnezd- mce odstranimo, pn nameščanju novih pa število, ustrezno povečanju naravnih možno- sti, zmanjsamo. Pri takšnem kombmiranju moramo poznati naravne možnosti, pred- vsem pa vedeti, kdaj je ekološka niša dolo- čene vrste polno zasedena. Šele pri polni zasedenosti niše (ne gnezdišč!) bomo dose- gli cilj. Vendar moramo vedeti, da kljub polni možnosti za gnezdenje ne bo vsako leto enake številčne zasedenosti, ker gre za ciklična gibanje številčnosti vrste. Pri >)ustvarjanju« naravnih dupel (pušča­ nje primernih dreves) in nameščanje gnezd- nic je odločllna >>Skupinska razpršenost«, ki je vezana na velikost gnezd.itvenega ob- močja in na naravne danosti nameščanja. Lahko rečemo, da šteje vsako gnezditveno območje toliko gnezditvenih možnosti, koli- kor legel pričakujemo od enega para v enem letu (navadno eno ali dve) in temu prištejemo nekaJ gnezditvenih možnosti več Mala uharica (Asto otus). Sove predstavljajo po- memben člen v gozdnih živalskih združbah. 'fudi njim pomagamo z nameščanjem ustreznih gnezd- nic. - od pričakovanih legel. S tem damo paru možnost izbire, izločimo gnezditvene konku- rente (polhe, miši, netopirje, žuželke) in »skrijemo« gnezdu pred plenilci. Upošte- vamo še nameščanje različnih tipov gnez- dnic, predvsem različnih po obliki i.n veliko- sti vhodne odprtine. Z odprtino namreč določamo gnezdilko. Nameščanje po »sku- pinski razpršenosti« se ujema tudi z narav- nimi danostmi. Izogibamo se strnjenih sesto- je v, izkoristimo pa zlasti gozdne robove in njihovo neposredno bližino. Določeno število gnezdnic bo vedno po- trebnih. Poleg čiste biološke vrednosti, ki je zmanjšana zaradi človekovega delovanja, pomenijo najbolj neposredno vez med ptico in človekom. Omogočajo pa tudi bolj vse- stransko opazovanje in proučevanje ptič­ jega sveta. Ad 6. Krmljenje ptic pevk v zimskem času je predvsem ljubiteljsko in vzgojno. Zato ima svojo vlogo in pomen ter se mu ni treba odreči. Vendar se ne slepimo, da s tem ohranjamo in zagotavljamo obstoj krmljenih vrst. Skrbni opazovalec bo hitro opazil, da nas le nekatere vrste razveseljujejo v krmil- nicah. Mnoge najbolj nežne ptice bomo srečali le na samotnih poteh po gozdovih, logih in ob vodah. Spomnimo se kraljičkov, stržkov, plezalčkov in dolgorepk. Res pa je, da nastajajo razlike predvsem zaradi načina prehrane. Zato izrazitih žužkojedov ne bomo našli v krmilnicah, pač pa zrnojede in vrste, ki se priložnostno hranijo s semenjem. Te vrste so v zimski prehrani odločilneje (ne pa absolutno) odvisne od ponujenega zrnja. Krmljenje pa je pomembno ob invazijah določene vrste v času večdnevnega slabega vremena. S krmljenjem namreč omogočamo obstanek večjega števila osebkov, nikakor pa ne preživetje vrste. In za konec še nekaj besed o »koristnih« vrstah in o odnosu ptica plen : ptica plenilec. V članku zavestno govorimo o varstvu ptic (vseh ptic) in ne samo ptic pevk. Res je, da nam pri vzdrževanju normalnega stanja za gozdno drevje škodljivih žuželk največ po- magajo drobne ptice pevke (sinice, plezal- čki, brglezi, pogorelčki), vendar imajo svoje mesto tudi žolne, sove in druge duplarice. Enakovredno mesto pa imajo tudi ptice pevke prostognezdilke in dolbinarji. Dru- Krmilmce so za ptice pevke v zimskem času dodaten vir prehrane, še bolj pa so vzgojnega in učnega pomena. Na sliki je kombinirana krmilnica - spodnji del je namenjen sinicam in brglezom, zgornji pa predvsem 12razitim zrnojedom (družma ščinkavcev) Vse fotografije : M Marenče 279 gače pa je s pticami plenilkami ptic. Dru- gače v naših glavah - sicer pa ne! Kragulji in sokoli so v starejši literaturi predstavljeni kot vrste, ki jih moramo >>držati na kratko«, če hočemo, da bo naselitev drobnih pevk uspešna. To je preži veto črno- belo slikanje med vrstami. Človeku je zaradi neznanja in nerazumevanja naravnih zakonitosti uspelo te vrste zdesetkati ali spravit1 na rob i.zumr- tja. Šele danes se počasi zavedamo popol- noma napačnega in neodgovornega ravna- nja. Ptice plenilke so namreč nepogrešljivi člen v verigi življenja. Opravljajo nalogo, ki so jo dobile skozi milijonletno selekcijo od narave. So eden naravnih mehanizmov, ki uravnavajo številčnost in vitalnost plenjene vrste. Kakor hitro plenilska vrsta izpade, se pojavijo drugi mehanizmi (npr. bolezni), ki za določen čas katastrofalno prizadenejo določeno vrsto. Za takšno l>neprogramirano« podiranje ravnotežja, ki je v bistvu nihanje med dvema skrajnima vrednostima, je v večini primerov kriv človek. Vzemimo npr. smico kot plen in skobca kot plenilca. Si nica je )>naša« prisrčna, drobna ptica, ki nas razveseljuje s S'Vojim pri.kupnim vedenjem in je še izredno ~koristna«. Skobec ji povsod in vedno streže po življenju. Zato je naš sovražnik. Preganjamo in uničujemo ga te- meljito, tako temeljito, da je postal že zelo (NadalJevanje s str. 273) LITERATURA: l. Koenies, H. (1982): Uber die Eigenart der Mikrostandorte im Fussbereich der Altbuchen unter besonderer Beli.i.cksischti<;'Ul1g der Schwer- metallgehalte tn der orgamschen Auflage und im Oberbaden. Berichte des Forschungszentrurns Waldokosysteme!Waldsterben, Band 9, G6ttingen 2. Glatzel, G., Sonderegger, E., Kazda, M., Puxbamn, H. (1983): Bodenveranderungen durch schadstoffangerercherte Stammablaufnieder- schlage in Buchenbestanden des Wienerwaldes. Allgememe forsl Ze1tschrift 38, 26/27, str. 693/694 3. Jochhelm, H. (1985): Der Einfluss des Stammab!aufwassers auf den chemischen Boden- zustand und Vegetalionsdecke in Altbuchenbe- standen verschiedener Waldgesellschaften. Be- nchte des Forschungszentrums Waldokosysteme/ Waldsterben, Band 13, Gottingen 4. Glavač. V., Koenies, H.. Prpič, B. (1985): O unosu zračnih polutanata u bukove i bukovo-jelove šume Dinarskog gorja sjeverozapadne Jugoslavije. šumarski list. 109. 9-10, str. 429-447 5. Ehrenberger. F .. Gorbach, S. (1973): Metho- redek in so ga mnoge države vpisale v rdečo knji_go. Pa vendar skobec ne dela nič drugega kot to, kar je določila narava. Če skobec ne pride do hrane (plena), ga prav tako čaka ))prehitra« smrt. In zakaj se nam v takšnem primeru ne smili skobec? Naša skrb v odnosu sinica : skobec je odveč in škodljiva, celo hinavska, ker po drugi strani tako malo storimo, da bi >>naše« sini ce pele »Zdravo in polnoštevilno«. Prav nasprotno. Onesnaževanja, zaradi katerih umirajo go- zdovi, 1er spreminjanje in uničevanje habita- tov, jih eksistenčno ogrožajo. V tem sta pravo vprašanje in odgovor siničjega preži- ve~a in ne w skobcu«, ki ga preganjamo s srednjeveškimi čarovnicami in strahovi ki- bernetike tretjega tisočletja. Pričujoči članek sem napisal z željo, da bi vendarle začeli kompleksno gospodariti z gozdom. Pri tem gospodarjenju pa ne poznamo bolj pomembnih opravil ali manj pomembnih. Svoje mesto imajo tudi ptice. »Delo<< s pticami spada v področje varstva gozdov. Dobiti mora pravno veljavo v go- zdarski zakonodaji in mesto v gospodar- skem na·:3rtovanju. Težišče gozdarjevih opravil pri varstvu ptic pa je ohranjanje primarnih habitatov ter zagotavljanje zadost- nega števila ustreznih gnezdišč h hrane. den der organischen Elernentar- und Spmenana- lyse. Verlag Chemie, Weinheim 6. Wurzschmitt, B. (1950): Ein neues Schnell- auschlussverfahren mit Alkalisuperoxyd in einer Universalbombe fi.ir Mikro-, Halbmilao- und Ma- laoeinwaagen. Chemik.er - Zeitung, 27, str. 356- 360 7. * Gasanalysen-Messanlage. Typ: SUhMHO- MAT 12 ADG. H Wosthoff GmbH, Messtechnik, Bochum, 1986 (opis naprave z navodili za uporabo) 8. * Zweite Verord.nung gegen Forstschadliche Luftverunreinigungen, BGBl, Nr. 19911984 (Aus- zugsweise). Prograrnm zur Rettung des steirischen Waldes. Graz, 1985, str. 66-68 9. Hohenadl, R., Alcubilla, M.. Rehfuess, K. E. (1978): Die Stammbastanalyse als Methode zur Beurteilung des Ernahrungszustandes von Conife- ren. Zeitschrifl: flir Pflanzenemahrung und Boden- kunde, Weinheim, 141. str. 687-704 lO. Berchold, R., Alcubilla. M.. Evers, F. H., Rehfuess, K. E. (1981): Standortskundliche Studien zum Tannensterben: Nadel- und bastanalytischer Vergleich zwischen befallenen unC. gesunden Baurnen. Fcrstwissenschaftliches Centralblatt. lOO, 3-4 str. 236-253 Oxf.: 383.9 Ugotavljanje vpliva gozdnih prometnic na gozdni prostor Borut Bitenc* Glavni značilnosti slovenskega prostora sta predvsem njegova izredno močna re- liefna razgibanost in velika gozdnatost, saj že več kot 50 % celotne površine pokriva gozd. Poleg zemlje in vode je bil gozd človeku ves čas odločilen vir življenjskih dobrin in energije. Pomemben ni le zaradi pridobivanja lesa, temveč tudi zaradi števil- nih drugih funkcij, ki jih s skupnim imenom lahko imenujemo kar splošno koristne funk- cije gozda. Način gospodarjenja z gozdovi je predpi- san v Zakonu o gozdovih, pa vendar se danes vse pogosteje zastavlja vprašanje, kako gospodariti z gozdovi v prihodnje, ko bo popraševanje po lesu ob omejenih zalo- gah naših gozdov vse večje. Pogosto neu- godno vreme že zdaj uničuje gozdove, ti pa nezadržno umirajo tudi zaradi onesnaže- nega ozračja, skratka propadajo. Temeljni pogoj za uspešno gospodarjenje z gozdom je prav gotovo dovolj gosta mreža gozdnih prometnic, to je gozdnih cest in vlak. Le-te so namenjene povečini prevozu lesa, poleg tega pa opravljajo še vrsto drugih funkcij, saj omogočajo uporabo naj- sodobnejše mehanizacije v gozdarstvu, hitro ukrepanje tudi na drugih področjih gozdar- ske dejavnosti, hiter dostop strokovnemu osebju in s tem boljši nadzor nad dogajanji v gozdu. Gozdne prometnice pa imajo tudi mnogo širši družbeni pomen. Tako v hribo- vitih predelih povezujejo manjše kmetije in zaselke med seboj in z dolino, pomembne pa so tudi za turizem in rekreacijo. Poleg prednosti pa ima vsaka stvar, in tako tudi prometnice, nekatere pomanjklji- vosti. Gradnja gozdne prometnice je na- mreč poseg v gozdni prostor, pri katerem poleg tega, da izsekamo določen pas gozda, "'B. B., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU naredimo tudi rano v samo hribine - ta pa je tem večja, čim večji je naklon terena. Ob neustrezni tehnologiji gradnje in predvsem ob neodgovornem delu, so ob tem seveda neogibne poškodbe na gozdnem drevju, nemalokrat pa takšna gradnja pušča za seboj veliko nepredvidljivih posledic za sam gozd in okolje. Prometnica v gozdu zmanjšuje lesnoproizvodno površino gozda in s tem prirastek lesa, spremeni estetski videz krajine, v gozd prinaša hrup in smrad, spremeni življenjski prostor divjadi in vse pogostejši so očitki, da vpliva tudi na stabil- nost gozda in na pojave, kot so erozija, sprememba vodnega režima in mikro klime. Ker je potrebno čedalje več lesa in ker tudi gozdovi še niso najbolje odprti, se torej zastavlja nekaj vprašanj: kako graditi gozd- ne prometnice v prihodnje, in to predvsem na izjemno težavnih terenih, kakšne nega- tivne učinke lahko pričakujemo ob sami gradnji na gozd in gozdni prostor in kako same prometnice vplivajo na trajno ohranja- nje večnamenske funkcije gozda. Odgovore na vsa ta vprašanja naj bi dala raziskovalna naloga z naslovom Vpliv gozdnih prometnic na gozd in gozdni prostor, zasnovana na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo. Omenjena raziskava naj bi namreč na pod- lagi analize že zgrajenih gozdnih prometnic po Sloveniji in njihovih negativnih posledic na gozd in okolje odgovorila predvsem na tale vprašanja: - Kako naklon terena in vrsta hribine vplivata na graditev gozdne prometnice (sestavine cestnega telesa, način graditve, odvodnjavanje itn.)? - Kakšna je trajna izguba lesnoproiz- vodne in vegetacijske površine gozda za- radi gozdne prometnice? - Kakšna je najustreznejša tehnologija gradnje gozdne prometnice, predvsem na izredno težavnih terenih glede na varovanje gozda in okolja? - Kako vplivajo gozdne prometnice na nastanek erozijskih procesov? - Kakšna je vloga gozdnih prometnic v zvezi z reševanjem gozdov, ki lllTiirajo? Za omenjeno raziskavo je bila priprav- ljena ustrezna metodika dela. Celotno ob- močje Slovenije smo razdelili glede na vrsto kamnine in njene lastnosti v 4 skupine, in sicer: l. skupina: - trde karbonatne kamnine (apnenci, dolomiti); 2. skupina: - trde nekarbonatne kamnine (kremenovi peščenjaki, konglomerati, gra- nit, tonalit idr.); 3. skupina: - klastični sedimenti psamit- nega sestava (ilovica, glina, fliš, lapor, škri- lavci idr.); 4. skupina: - klastični sedimenti psefit- nega sestava (grušč, prod idr.). Za vsako skupino smo glede na naklon terena (0-20 %, 20-50%. nad 50%) oblikovali ustrezno število raziskovalnih modelov in na njih izbrali prometnice za nadrobno prouče­ vanje. Na tako izbranih prometnicah smo nato nadrobno razčlenili reprezentančne profile (povprečna oblika in stanje preč­ nega profila na razdalji približno 20m), pa tudi vse izjemne profile (obračališče, odla- gališče, usad idr.), ki so bili grajeni načrtno ali pa so nastali kot posledica nestrokovne graditve same prometnice. Dobljene po- datke smo zapisovali v za ta namen priprav- ljene snema!J1e liste. Na podlagi ocene do zdaj opravljenih merjenj in opazovanj lahko podamo že tudi prve splošne ugotovitve: - pri ugotavljanju izgube gozdne po- vršine moramo razlikovati izgubo: lesno- proizvodne površine gozda in vegetacijske površine gozda! Dozdajšnje delne meritve so pokazale, da je pri gozdnih cestah, gra- je nih pred petimi leti, v mešanem raznodob- nem gozdu in v trdi hribini, pri naklonu terena približno 40% ter pri povprečni širilli cestnega telesa 8,5m, trajna izguba lesno- proizvodne površine gozda za približno 20 % manjša od celotne širine cestnega telesa, izguba vegetacijske površine pa za pri- bližno 35%. - :;;irina cestnega telesa v premi in kr ivini se giblje v povprečju od 7 m pri naklonu terena do 20% do lO m pri naklonu nad 50%. Na večjo ah manjšo širino vpliva vrsta različnih dejavnikov, najpomembnejši pa so: naklon terena, vrsta hribine, tehnologija graditve, način odvodnjavanja. - Povprečna širina vozišča v premi se giblje od 2,8 do 3,0 metra; na to vplivajo predvsem pomembnost prometnice, vrsta hribine, naklon terena, tehnologija graditve. - Povprečen naklon odkopne brežine v trdi hribini je najpogosteje večji kot v mehki hribini: na to vplivajo različni dejavniki. V trdi hribini je brežina povečini stabilna, v mehki pa je predvsem v prvih letih po gradnji nekje bolj, drugje manj vidno tudi negativno delovanje vode (erozija). - Na oblikovanje nasipne brežine vpliva več različnih dejavnikov; pri tem omogoča graditev z bagrom ob pravilni tehniki dela (zlaganje nasipa) izvedbo nasipa pod večjim naklonom kot sicer (tudi do 110 '!o). Gozdna cesta bo še naprej ostala temelj za vsakršno smotrno gospodarjenje z go- zdom. Zaradi tega je naša naloga, da z dovolj gostim omrežjem gozdnih cest in vlak dosežemo, da bodo naši gozdovi pri- merno odprti, vendar le pod pogojem, da ob tem ne bo ogroženo naravno ravnotežje še tako občutljivega ekosistema in s tem naša prihodnost. Oxf.: 453: 17 4. 7 Picea abies K. IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE Smrekove gozdove ogrožajo zalubniki Mitja Cimperšek* Množično pojavljanje zalubnikov v iglastih gozdovih je znano že več kot sto let. L. 1987 so v Ljubljani natisnili Kratek opis smreko- vega lubadarja s podukom njegovega po- končevanja. Cesarsko-kraljevi gozdni nad- zornik deželne vlade na Kranjskem Ivan Stolzer je na sedmih straneh opisal biologijo knaverja in načine zatiranja. Po drugi svetovni vojni so se zalubniki močno razmnoži1i. Gozdarski inženir Jože Šlander je l. 1951 sestavil nova navodila za njihovo zatiranje z lovnimi drevesi in lovnimi kupi. Knjižnica s temi navodili je bila do pred nekaj leh, ko smo začeli loviti zalub- nike s hormonskimi pripravki, »biblija« boja "'proti zalubnikom. Do l. 1983 smo uspešno preprečevali preveliko namnožitev zalubnikov na klasi- čen način. Med l. 1982 in 1986 pa so naši gozdovi doživljali zaporedje nenonnalnih vremenskih pojavov, od žleda, viharjev, sne- golornov, občasnih suš do poškodb zaradi onesnaženega ozračja. Samoohranitvena moč gozdov nenehno upada. Poleg jelke je močno ogrožena tudi smreka. Po podatkih Črne knjige o propadanju gozdov (3) je v slovenskih gozdovih samo še 21.3% zdravih smrekovih dreves. Fiziološko oslabljena smreka doživlja še dodatni toplotni šok v zrahljanih sestojih zaradi spremenjenega in sušnejšega podnebja. Zato nas ne sme pre- senetiti vsakoletno naraščanje gostote za- lubnikov. Raziskovanja umetnih snovi, ki privabljajo zalubnike, so stara že tri desetletja. Do danes so odkrili že dvajset takih sestavin. vendar samo v nekaj primerih poznamo kombinacijo vanjev, ki uspešno mamijo po- samezne vrste zalubnikov (2). Pri praktični uporabi so se uveljavili trije tzdelki nem- * M C., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo CelJe, Tozd Boč, Ulica XIV. divizije 17, 63250 Rogaška Slatina, YU škega podjetja CELAMERCK. Ti so : - PHEROPRAX za knaverja (lps typo- graphus) - CHALCOPRAX za šesterozobega smrekovega zalubnika (Pytiogenes chalco- graphus) in - LINOPRAX za progastega lestvičarja (Tripodendron- Xyloterus lineatum). Chalcoprax prodajajo šele od lanskega leta, ostala dva dispenzerja pa uporabljamo že več let. O začetkih biotehničnega zatiranja luba- darjev na našem obrah.l smo že poročali ( 1). L. 1984 srno začeli nameščati lovna drevesa s hormonskimi nastavami. Tako smo zmanj- šali tudi uporabo ekološko zelo škodljivih insekticidov. V l. 1986 in 1987 smo s temi vabami popolnoma obvladali populacijo knaverja. Lani smo uporabljali poleg ceva- stih (norveških) tudl izvirne Theysonove ploščate pasti. Prvič smo preizkusili tudi Chalcoprax, ki nam ga je poklonilo podjetje Celamerck. ~tevilčnost in vrsto ulovljenih zalubnikov prikazujeta tabela 1 in grafikon l. Iz tabele lahko razberemo, da smo ulovili izredno veliko zalubnikov, število ujetih za- lubnikov pa se iz leta v leto zastrašujoče veča. V naših gozdovih je nevarna pred- vsem velika gostota knaverja, medtem ko je številčnost šesterozobega smrekovega lubadarja manj nevarna. Očitne so prednosti ploščatih pasti pred cevastimi. Ploščate pa- sti so pri vabile do 50% več knaverjev kot cevaste. V Theysonove pasti pa se je ujele celo do štirinajstkrat več šesterozobih smre- kovih lubadarjev. Cevaste nastave so za malega lubadarja tako rekoč neprimerne. Slaba stran ploščatih pasti je, da so bolj izpostavljene poškodbam in tatvinam. Poleg tega se vanje ujame tudi nekaj roparskih hroščev, ki so naravni sovražniki zalubnikov. Iz grafičnega prikaza je razviden sezon- ski potek naleta, ki je tesno povezan s Tabela l: Število pasti in ulovljenih zalubnikov v letu 1987 Vrsta za lubnika IPSTYPO- GRAPHUS PYTIOGENES CHALCOGR. SKUPAJ Vrsta pasti cevaste plošča te cev aste plošča te toplotnimi razmerami. Zaradi hladnega vre- mena se je populacija zalubnikov v prvi polovici leta počasi množila. Nadpovprečno topla druga polovica leta, zlasti jesen, pa sta pospešili razvoj zalubnikov. To je opozorilo za veliko nevarnost v l. 1988. Nekateri naši strokovnjaki dvomijo v us- pešnost zatiranja zalubnikov s hormonskimi pripravki. Zaradi tega bomo letos primer- jalno preizkusili oba načina zatiranja. Uporaba hormonskih sestavin se idealno vključuje v intergralno - okolju prilagojeno - varstvo gozdov. Poleg velike racionaliza- cije nam ta tehnika omogoča tudi nadzor (monitoring) številčnega stanja zalubnikov ~tevilo Skupno štev. Povprečno pasti ulovljenih nanastavo 32 463.441 14.482 17 369.985 21.763 833.426 3 13.258 4.419 2 122.945 61.472 136.203 969.629 in teženj njihove populacijske dinamike. Največja prednost varovanja gozdov s hor- mani pa je neškodljivost za ekosistem. Z lindanskirni pripravki namreč uničujemo mnoge Artluopode, zlasti močno pa pose- gamo v populacijo koristnih ptic. VIRI l. Cimperšek, M.: Biotehnična zatiranje luba- darjev, GV 3/1986 2. Encke, B. G.: Zur Gefahrdung des Waldes durch Borkenkafer und zum Stand der Pheromon- gorschung, AFZ 3511987 3. črna knjiga o propadanju gozdov, IGLIS, Ljubljana 1987 PREGLED ŠTEVILA ULOVLJENIH PODLUBNIKOV aeB korn t c 240 30.0 »< »< »< 25 '\ ~ 20B ~\ 25.0 1/ } X;.c ''---~ lj ' \ lj >< ' >< ' \ 22.5 1 j ' \ \ 1 1 >< 1 1 )< \ \ 1 1 )< \ \ 2B.Il 1 1 \ \ 1 1 \ \ 1 1 \ \ 1 ): \ \ 17 .s 1/ ): \ \ I..L ..QQ<; )< ;,0X \ \ ~x """ xx \ \ \ \ 160 12~ 40 Apr i 1 Mej Junij Ju 1 ij Avgust S!!pt ernb Oktober 1 ps t ypogr aph us Pityogcnes ene icogrnpr\US Ve~ letne povpr. ternp. Povpr .te~.p. 1987 1. (6 C•lie·EO ~g,;~, Sio:io, Cll•-~odo" PC !H:fson ~~ En (k""'" 1987 Oxf.: 361.7 Mobilna lupilna linija Zdenko Otrin* Ročno lupljenje iglavcev je težaško delo. To velja še posebno v današnJem času, ko sekamo iglavce zaradi različnih vzrokov vse leto. Ročno lupljenje je lažje le tedaj, ko je drevo v soku. Pri poseku in izdelavi iglavcev je delež porabljenega časa za lupljenje do približno 60%; pri debelejši hlodovini je delež manjši. Zaradi težaškega ročnega lup- ljenja, pomanjkanja delovne sile v gozdar- stvu in tudi zaradi tega, ker so porabniki do zdaj kupovali iglavce v lubju, srno ponekod v Sloveniji ročno lupljenJe opustili. žamanje so pokurih, namesto da bi ga bolj smotrno porabili za celuloze. Verjetno se je tudi zdravstveno stanje gozdov zaradi neoluplje- nega lesa poslabšalo. V Sloveniji smo na območjih iglavcev v zadnjih petnajstih letih zgradili več stacio- narnih mehanizLranih skladišč. To velja še posebno za območja, kjer porabniki prede- lujejo večje količine iglavcev. V vseh drugih krajih, kjer so manjši lesni obrati z majhnimi zmogljivostmi, so bile in so še gradnje MELES-ov nerentabilne. Zakonski predpisi zahtevajo, da bomo morali gozdarji od l. l. 1989 ves les iglavcev olupiti oziroma prepelJati na mehanizirana skladišča najkasneje 21. dan po poseku. S smotrno organizacijo proizvodnje in velilam prizadevanjem bomo neobeljeni les skušali prepeljati do porabnikov v določenem času. Za vsa območja, ki nimajo mehaniziranib skladišč, pa je problem nerešen. Na ljubljanskem območju imamo na ob- močju iglavcev lri mehanizirana lesna skla- dišča . V predelih Kamnika, Domžal, Litije in Zasavja smo do zdaj dobavljali neobeljen les iglavcev, manjše količine pa smo lupili tudi ročno. Razdrobljenost lesarskih obratov je one- mogočala graditev donosnih mehaniziranih skladišč, saj predela največji med njimi le približno 10. 000 m3 iglavcev na leto. Ta količina pa je vsaj štirikrat manjša od želje- ne. 'fudi združevanje lesarskih obratov je *mag. Z. 0., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodar- stvo Ljubljana, Tržaška 2, 61000 Ljubljana, YU bilo iz najrazličnejših vzrokov neuresničljiva. V zadnjem času so se razmere precej spremenile. Še pred desetimi ali petnajstimi leti. ko smo načrtovali MELES in pri tem načrtovali primerne prevoze, je bil njihov izdatek sorazmerno nizek, zdaj pa so se izdatki za prevoz in nakladanje lesa izredno povečali. To pomeni, da je tudi izdatek za dovoz oblovine na MELES in od tam obe- ljene oblovine do porabnika ali predelo- valca izredno velik Začeli smo razmišljati o tem, da bi lesarski obrati ostali takšni, kot so bili do zdaj, torej z majhnimi zmogljivos- tmi, oblovino pa naj bi vozili samo enkrat. Takemu razmišljanju je sledil sklep, da mora stroj priti do neobeljenega lesa. Očitno je namreč, da je cenejši prevoz stroja do neobeljene oblovine kot pa prevoz in nakla- danje oblovine v lubju do stroja in obeljene do porabnika. Poleg tega tako tudi ni dvo- mov, ali bodo na MELES-u oblovino zame- njali in dali porabnikom obeljeno oblovino slabše kakovosli. Na podlagi vsestranskih ana hz in informa- cij smo se odločili za mobilno lupilno linijo. V Jugoslaviji s tako mehanizacijo še nimamo izkušenj, v sosednji Avstriji, Zvezni republiki Nemčiji in ponekod v Skandinaviji pa jo uporabljajo že dalj časa. Toda večino mobil- nih lupilnih linij uporabljajo za cela debla, dolga tudi do 25m in več. Poleg tega imajo v teh linijah vdelani dve nakladalni napravi. Nekatere izvedbe imajo tudi gibljive lupilne stroje, ki se ob vstopaniu in izstopanju dolgih debel lahko nagibajo, zato da le-ta lažje vstopajo in izstopajo. Ko človek prvič vidi takšno garnituro, je prijetno presenečen. Tudi učinki so izredno visoki, saj dosegajo celo do 500m3 na dan. Prvi pogoj za luplje- nje celih debel pa sta seveda temu pri- merno tudi intenzivno, koncentrirane odka- zilo in način poseka ter spravila. Kmalu sem ugotovil, da v naših razmerah taka tehnolo- gija ni uporabna. Razmišljal sem, kaj lahko uporabimc in kaj moramo spremeniti, in ugotovil, da pri nas vozimo najpogosteje kratek les, dolg od 4 do Srn. To velja še posebno za zasebm sektor, kJer kmetje seka)o in spravljajo les saml. z manjširni traktorji, s katerimi ne morejo spravljati daljše oblovine. SI.Joznnl se rn tudi, da v takih razmerah ne potrebujemo dveh nakladalnih naprav, saj bi bilo za oba delavca- ))nakla- dalca in razkladalca", pri vstopu in izstopu iz lupilnega stroja delo še najbolj podobno vrtiljaku. Postavlti sem moral toreJ novo tehnološko rešitev. Temeljna zasnova nove tehnologl]e je ta- ka: - oblovino v lubJu (do 5 m dolžine) poda- jamo z eno nakladalno napravo na prečni dozirni transporter; - prečni transporter pomika po 1 kom. oblovine na vzdolžni transporter; - vzdolžni transporter se samodejno dviga m spušča, tako da so čela oblovine, ki vstopajo v lupilni stroj, z njim centrirana; - obeljena oblovina se s pomočjo pose- bej izdelanega izmetalnika samodejno pre- vrne na levo ali na desno stran; - neobeljeno oblovino, ki je dalJŠa od 5 m. podaja delavec s hidravlično napravo posam1čno neposredno na vzdolžni trans- porter; - za obeljeno oblovino nad 5 m do1žme lahko izmetalnik avtomatiČno oddal]imo od lup1lne naprave. S tako postav})eno tehnoiogijo je doseženo tole . l. Načelno lahko opravlja delo pri mo- bilm lupilni linijt en delavec. 2. Ko voznik nalo:?.i na prečm transporter hJaat1 več kosov oblovine, ima čas, da z naklada Ino napravo prinese drugo ob lovi no. Tako je zmanjšan »prosti hod« na vzdolžnem transporterju. 3. Ker je uveden avtomatičm izmetalnik, ki ga lahko voznik programira vnaprej, se lahko posveti drugim opravilom na strani pred lupilnim strojem. 4. Pri daljš1 oblovmi (do 12m) voznik prinaša posamezne kose neposredno na vzdolžni transporter. Od trenutka. ko vhodni ~1lji na lupilnem strOJU deblo stisnejo, lahko voznik nemoteno prenese dmgi kos, saj je tud1 izmet oblovine avtomahčen . 5. [zbor lupilnega stroja omogoča luplJe- nje oblovine prernerov od lO do 80 cm Tudi po mnenju poznavalcev- strokovnja- kov iz Avstrije in ZRN. je ta tehnološka in tehnična izvedba najsodobnejša v Evropi. Vsekakor pa sta pri takem načinu dela lZredno pomembni organizacija m priprava dela. Ker bomo oblovino lupill predvsem na lesarskih skladišČlh, swo morali J.Jiedvi- deli primeren prostor za delo s strojem in način zlaganja neobeljene hlodovme. Če upoštevamo sorazmerno velike zmogljivosti stroja, je zelo pomemben tudi hiter i.n smo- tem prenik linije od enega uporabnika k drugemu. TEMELJNE SESTAVINE MOBILNE LUPILNE LINIJE l. Kam~on FAUN KF 3031/54, S-cilindrski, Klockner-hwnbold-Deutz motor z zračnim hlajenjem. Šoferska kabina je za l osebo in je v serijski izvedbi. 2. Lupilni stroj CHE] 850 HN v h1dravlični izvedbi. Lubje izmetava ventilator, katerega Jakost je mogoče uravnati. Ob sh·ani lahko izmet lul:::ja usmerjamo. Največji premer ob lov ine je lahko 80 cm. Pomik je brezsto- penjski, hitrost pomika je do 60 mimin. 3. Hidravljična nakladalna naprava tip ]onsereds Long ]on z dosegom 8,5 m. 4. Kabi..ia za upravljanje (koma:1dna kabi- na) se dviga s pomočjo hidravlike, je ogre- vana in ima ergonomski sedež. Komande za nakladalno napravo se prenašajo prek še- stih vzvodov. V kabini so tudi 'JSe druge naprave za upravljanje (komande). Med vcžn)o se nakladalna naprava zloži, kabino spustimo na nižji položaj, pri tem v1šma ne presega 3,8m. 5. Vzdolžni transporter transportira oblo- vino do lupilne naprave. tam jo stisnejo in premikajo naprej vstopni m izstopni nazob- čani valji - transporterji, ki so vdelam v lupilno napravo. Hitrost pomikanja teh valjev je zmeraj malo večja od hitrosti vzdolžnega transporterja Tako se izognemo temu, da bi kos, ki je še na vzdolžnem transporterju potiska) h;od pred seboj v lupilno napravo. Vzdolžni tTansporter je premičen tudi v navpični smeri. Delavec lahko iz komandne kabine dvigne ali spusti transporter na tako višmo, da je srednje debei hlod centriran prot1 sredim odprtme v !upilnem stroju; to Je za uspešno delo zelo pomembno. Vsak hlod more. biti »Centriran", da ga lahko vsi trije valji v lupilnem stroju enakomerno stisnejo, sicer se lahko noži lupilne naprave poškodujejo. Vstopna višina vzdolžnega transporterja se po prvi uravnavi ureja samodejno, glede na težo posameznega hloda. 6. Prečni dozirni transporter je uporaben pri drobni oblovini, ki ni daljša od Srn. Namesti se zelo preprosto, spredaj na desni strani garnihrre, z nakladalno napravo. Ta prečni transporter, ki pomika vsak kos po- sebej do vzdolžnega transporterja, se giblje s hidromotorjem. 7. Naprava za izmetavanje- »izmetalni.k«, je izdelana kot prikolica. S pomočjo hidrav- like jo lahko oddaljujemo ali približujemo osnovni kompoziciji glede na dolžino sorti- rnentov. Oblovino lahko prevrnemo na levo ali desno stran, in sicer avtomatično. Pred transportiranjem celotne mobilne lupilne linije namestimo prečni transporter s pomočjo nakladalne naprave na prikolico - l)izmetalnik«. Mobilna lupilna linija je izvedena tako, da jo med lupljenjem upravlja en delavec. V javnem prometu mobilna lupilna linija ne potrebuje spremstva, njena največja poto- valna hitrost je 60km na uro. Vse potrebne Shka: Mobilna luptlna hnija komande za delo s strojem so v kabini. Delovno območJe naprave je 20m oziroma 50 m v smeri izmetavanja lubja, kadar dela brez usrnerjevCJ.lnikCJ. lubja. Pri namestitvi in demontaži prečnega transporterja pri priklapljanju prikolice in pri vzdrževalnih delih morata delati dva delavca. Kadar dela na mobilni lupilni liniji en delavec, mora biti v bližini še nekdo, ki ga lahko delavec prikliče. Pri vzdrževanju mobilne linije je poleg mazan)a in pritegovanja vijakov najpomembnejše centriranje in občasno menjavanje nožev v lupilni napravi. Pri tem delu je treba povsem spustiti pritisk vhodnih valjev. DELOVNI POSTOPKI Mobilna lupilna linija naj bi bila postavljena tako, dCJ. je les na njeni levi strani. Oblovina naj bo v načelu zložena pravokotna na smer vozila. V tem primeru je lahko kompozicija oddaljena od lesa približno l rn. Če je neobeljen les zložen na desni strani kompozicije, mora biti les oddaljen od kom- pozicije vsaj 5 m, če se uporablja prečni dozirni transp01ier. Ko voznik pripelje garnituro na določeno mesto, zavre vozilo in uravna prosti tek motorja na določeno števno obratov glede na največjo željeno hitrost pomika transpor- terja. Ventilator za izmetavanje lubja je med prevozom v taki legi, da se širina celotne kompozicije ne povečuje. Pred začetkom dela Je treba ventilator z ohišjem vred obrniti približno za 180° in ga pritrditi. Po predvidenem izstopu iz vozniške ka- bine se voznik povzpne po lestvi, ki je na levi strani vozila, na plato kompozicije ter od tam v komandno kabino. Do tega tre- nutka deluje samo motor kamiona. Vse . drugo miruje. Zdaj voznik dvigne kabino s pomočjo hidravlike na določeno višino, s katere ima dober pregled. Če bo beljen kratek les, mora voznik z nakladalno napravo prenesh prečni dozirni transporter iz prikolice (izmetalnika) na de- sno sprednjo stran vozila. Montaža tega transporterja je zelo preprosta, pogon pa je urejen s priključkom na hidravliko in z aktiviranjem hidromotorja, Id pomika verige na transporterju. Prečni transporter je med transportom privezan na prikolico s štirimi verigami. Pri montaži in demontaži prečnega transpor- terja iz prikolice srne delavec verige pripeti ali odpeti le tedaj, če je prečni transporter še obešen na nakladalni napravi. Prečni transporter ima funkcijo dozirnega transporterja, tako da pomakne vsak kos posebej na vzdolžni transporter. Ko je prečni transporter montiran, začne voznik delati. Z nakladalno napravo prenese več kosov hkrati na prečni transporter. Medtem ko prečn~ transporter pomika oblovino proti vzdolžnemu transporterju, lahko voznik pre- nese na prečni transporter drugo oblovino. Tako je omogočeno dokaj nepretrgano po- mikanje oblovine po vzdolžnern transpor- terju v lupilno napravo. Voznik mora biti ves čas pozoren na premikanje oblovine po prečnem in vzdolžnem transporterju ter pri vstopu v lupilni stroj, ki les stisne s tremi vstopnimi valji - transporterji. Če lupirno dolgo oblovino, prečni trans- porter ni potreben, ker voznik naklada vsak kos posebej na vzdolžni transporter. Pri takem načinu dela je lahko neobeljena oblo- vina na levi ali pa na desni strani kompozi- cije. Olupljeni les izstopa na zadn) strani lu- pilne naprave in se z »izmetalnikom« samo- dejno prevrne na levo ali desno stran. Smer izmetavanja programira pred tem voznik. Glede na dolžino sortimentov mora voznik prikolico približati ali oddaljiti To opravi iz komandne kabine s pomočjo hidravlike. Na levi strani kompozicije je usmerjeva- lec, ki lahko lubje usmeri in ga zbira ob kompoziciji ali pa ga razprši, če poteka delo v gozdu. Mobilna kompozicija je namenjena za delo na lesnih skladiščih, lahko pa dela tudi na gozdnih cestah. Med delovanjem nima garnitura nikakršnih stabilizatorjev ali pod- por. Obeljeno oblovino sproti odnaša čelni nakladalnik in lahko dela nemoteno med obratovanjem mobilne garniture. Prepove- dano je le prenašanje oblovine z nakladalno napravo prek nakladalnika. Voznik nak.la- dalnika mora opozoriti voznika, ki dela na mobilni !up1lni liniji, pred vstopom v delovno območje mobilne lupilne linije. Po končanem delu voznik: - prenese prečni transporter na prikolico s pomočjo nakladalne naprave, - poveže le-tega s štirimi verigami, - zloži nakladalno napravo v vzdolžni smeri vozila, - spusti vzdolžni transporter in komandno kabino na najnižjo višino, - previdno izstopi iz komandne kabine, - se spusti po lestvi iz kamiona ter - montira lestev na kamion. Na desni strani vozila je ventilator za izmetavanje lubja, ki ga mora voznik pred transportom po cesti obrniti za 180°, tako da širina vozila zaradi njega ni povečana. S tem je kompozicija pripravljena za pre- mik ah prevoz. ORGANIZACIJA DEL Upravljanje mobilne lupilne linije je kljub sodobni tehnični izvedbi zelo zahtevno delo, saj mora delavec opravljati več del hkrati. Delo je sicer ustvarjalno, je pa psihično precej zahtevno, zato ga sme opravljati le tisti, ki ima izobrazbo poklicnega voznika za kamione, opravljen tečaj in izpit za naklada- nje s hidravličnimi nakladalniki ter najmanj triletne izkušnje pri opravljanju del. Meritev za psihofizične obremenitve pri delu na mobilni lupilni liniji še nimamo, vendar ocenjujemo, da efektivna delo pri lupjenju ne bi smelo biti daljše od 5 do 6 ur na dan. Zaradi tega je organizirano tako, da dela en delavec od 6. do 14. ure, drugi pa od 12. do 20. ure. Od 12. do 14. ure bosta delala oba delavca; opravljala bosta pred- vsem vzdrževalna dela, montaže, demon- Oxi.: 36/37 taže in prevoze garniture, skratka dela, ki jih ne more opraviti en sam. Za prevoz rezervnih delov, orodja in do- voz gorivu. je predviden poltovorni avtomo- bil. V tem prispevku sem se namenoma izog- nil poglobljenim primerjavam med mobil- nimi in stacionarnimi lupilnimi stroji. ker to ruti ni popolnoma primerljivo. Na stacionar- mh skladiščih les merijo, krojijo in sortirajo in tako opravijo več delovanih faz. Poleg tega nameravam izdelati v bližnji prihod- nbosti ekonomsko analizo mobilne lup1lne linije in bom tedaj tudi podal primerjavo med obema sistemoma lupljenja. Nega gozdov- naložba za prihodnost Poročilo z lO. KWF prireditve Janez Pogačnik* . Zvezno ministrstvo Zvezne republike Nemčije za prehrano, kmetijstvo in gozdar- stvo ter deželna gozdna uprava sta maja 1988 pripravila že 10. kuratorij za gozdno delo in gozdarsko tehniko. To je bila že deseta tovrstna prireditev v zadnjih 15 letih. S temo Nega gozda - naložba za prihodnost je končan ciklus naj- pomembnejšega področja dela v gozdu, ki se je začel s posvetovanjem leta 1981 v Kasslu in se nadaljeval leta 1981 v Ruhpol- dingu. Vsebina teme je pomembna zlasti zaradi problematike propadanja gozdov, za- stoja na trgu, veli.bh izdatkov, spremenjenih ekoloških in krajinskih zahtev do gozda in zato, da bi vzdrževali zdravo gozdno delo. Namen prireditve je bil: - z referati seznaniti udeležence s tam- kajšnjo gozdnogojitveno problematiko; - na strokovnih ekskurzijah pokazati vse neposredne ukrepe, postopke in njihove učinke v gozdovih z različnimi gozdnogoji- tvenllni cilji; - z razstavo prikazati različno orodje, opremo in stroje. *Mag. J. P., dipl. inž. gozd., Splošno združenje gozdarstva Slovenije, Miklošičeva 38, 61000 Ljubljana, YU Začetni in sklepni del sta bila v mestu Heilbronn, ekskurzije in razstava pa po ob)ektih v hribovju Lowenstein, 23 do 30 km iz mesta. Heilbronn (110.000 prebivalcev) leži v dolini reke Neckar in je obdan z vinorodnimi griči in gozdovi. Hribovje Lo- wenstein je del narodnega parka in v njem je tudi urejena oprema za rekreacijo. Pono- sni so na stare gozdove, ki se tudi naravno obnavljajo. Z bogato gozdarsko tradicijo namenjajo posebno pozornost negi, saj je njihov cilj stabilen, gospodarsko vreden, zdrav gozd. Na območju GV Heilbronn je 6703 ha gozdov, ležijo na n. v. 200 do 400 m, kjer je srednja letna temperatura 9,5 °C in 700-850 mm padavin, le 25% gozdov je zasebnih. Na območju gozdne uprave 16- wenstein je 7070 ha gozdov: ležijo na n.v. 230-565 m, srednja letna temperatura je 7,5- 8,5 °C. pade od 760-1050 mm padavin na leto, 39% gozdov je zasebnih. Območje Je dobro odprto s cestami. l. STROKOVNO POSVETOV ANJE Prireditev se je začela s strokovnimi pri- spevki, da bi se udeleženci seznanili s tamkajšnjo gozdnogojitveno problematiko. Naj jih predstavim in podam povzetek pou- darkov. a) Weindenbach, P. : Gozdnogojitvena zasnova v Baden-Wiirtenbergu b) Jestaldt, I. : Tehnične in ekonomske možnosti za zagotovitev gozdnogojitvenega cilja v mladJu c) Mayer Rosa, A.: Predstavitev racio- nalne tehnike gojenja v praksi č) Pedersen, A M.: Izobraževanje in na- daljevanje izobraževanja je temelj za racio- nalno gojenje Danske izkušnje z mobilno gozdarsko de- lavsko šolo. Ada) V uvodnem prispevku so podana tale pravila gozdnogojitvenega načrtovanja: - izbira drevesne vrste, ustrezne rastišču ; - optimalno izpolnjevanje vseh funkcij gozda; - obnova gozdov v smeri mešanih sesto- jev, po možnosti z naravno obnovo; - stabilnost gozda z visoko vrednostjo. Prvi pogoj je uravnotežena številčnost divjadi z okoljem. Za območje so postavili deset pomembnih ciljnih obratov, ki vsebujejo : - jasno postavljene cilje m izbiro časa posega, ki zagotavlja željene dosežke. Posegi negativne selekcije morajo biti opravljeni čimprej. - Ko sta vidni vitalnost in kakovost oseb- ka, je treba začeti pozitivno selekctjo. Pomembno je obvejevanje debel. Li- stavce je dopustno odstranjevati le, če mo- tljo proizvodni cilj. Ugotavljajo, da je gospo- darno, če je obnavljanje čimbolj naravno in če se nega opravlja s starim sestojem. pravočasno pa je treba prei1i k individualni izbiri. Ad b) Tehnične in ekonomske možnosti za zago- tavljanje negovalnega gozdnogojitvenega cilja so odvisne od števila drevja, okolja sestaja in kakovosti ne glede na različne gozdnogospodarske cll)e. Izdatki za pogo- zdovanje in nego mladja so neposredno odvisni od števila osebkov. V gošči moramo čimprej doseči ustrezno zmes, gostoto in kakovost osebkov. 2.90 Ad c) Ukrepi negativne selekcije so cenejši od ukrepov pozitivne selekcije. Pri obvejevanju se 1zdatla povečujejo sorazmerno s številom izbranih dreves in progresivno z višino ob- vejevanjc.. Najzahtevnejši ulaep je redčenje, pri tem so tudi napake naJpogostejše. Ad č) Najpomembnejša naloga deželne gozdne uprave je skrb za nenehno izobraževanje vseh gozdnih lastnikov, za vpel)evan)e m prenašanje novega znanJa, razvojnih izku- šenj, tehnike dela, preskus novih strojev. opreme itn. V praksi so razvili diferencirane sisteme izobraževanja. Poleg treh gozdar- skih šol v deželi in državnegc. strojnega obrata so pripravili 34 osnovnih in 7 glavnih »opormh točk1< (Stii.tzpunkt) v obliki mreže za terensko šolanje. Za racionalizacijo gozdne nege so pred- stavili danske izkušnJe o mobilni gozdarski delavski šoli. Tovornjak )e opremlJen z vsem potrebnim orodjem in oskrbo za 6 delavcev in učitelja. V letu izučijo do 800 udeležencev tečajev. Tečaj pa je navadno da~jš1 od treh dni. Te mobilne enote so poceni in se lahko prilagodijo lastnikom. 2. STROKOVNE EKSKURZIJE Težišče prireditve je bilo na strokovnih ekskurzijah. V dvajsetih sestojnih tip ih, ki so na razhčmh razvojnih stopnjah, so bile prika- zane tehnike dela, zahteve in možnosti stro- jev in uporaba orodja in opreme. Objektt so bili pripravljeni tako, da je bilo mogoče primerjat1 stanje pred nego se~toja in po njej ter spremljati pripravo dela, orodja, opreme in stroJev ter sama opravila. Tako so bih na vsakem objektu ststema- tično podani: - bistveni podatki objekta, kot so: lokaci- ja, lastnišr;o, op1s rastišča in sestoja, obrato- valni in gozdnogojitveni cilj ter kdo je pri- pravil objekt, - 12bira tehmke dela, - opis negovalnih ukrepov, - priprava dela za izbrane ukrepe, - opiS opreme, - način plačila dela- po času (13,81 DM/ uro) ali po normativu (19,39 OM/uro), - poraba časa, tj. pripravlJen normativ z -- mentvijo ali le registrirane opravljene ure , - 1zračunani 1zdatki na l ha, vanje so všteh: izdatki za delo, drugi izdatki- 130% od iGdatkov za delo in materialni izdatk1, - opozorila o nevarnost1h pn delu in glede varstva gozdov, - navodila za nadzor, - kako je treba preveriti postopke nege, zlasti glede uresničevanja gozdnogojitve- nega cilja, gospodarnosti, negovanosti in ergonomije. Udeleženc1 so se pomikah z objekta na objekt, peš ali s kombiji, saj je 60 vozil stalno krožiJo na območju objektov. Čeprav je bilo več kot 2000 skupin, so se le-te dokaj enakomerno porazdelJle. Na vsakem objektu se je ponavljala predstavitev pro- blematike (prav1loma vsake pol me) z obra- zložitvijo, s predstavitvijo s posterji, z video- kasetami in demonstracijo izvedbe z različ­ nim orodjem, opremo all strojem. V nadalje- vanju bom predstavil le v glavnih obrisih nekatere značilnosti . Nega mladja Nega mladja Je bila prikazana na rreh objektih: - nega mladja v mešanem sestoju smre- ke, bora m bukve z ročnim orodjem, - nega nasada duglazije s krožno mo- torno žago, - nega v labilnem smrekovem sesroju in varstvo pred podlubniki. Vsa nega se opravlja z ročnim orodjem toliko časa, dokler je večino nezaželenih osebkov mogoče odstraniti z dvema zama- homa. Pri gostem mladju je glede učinka in ergonorni!e ročno orodje prav gotovo najpri- mernejše. S krožno žago zadnjih izvedb rezila in oprtnika je mogoče uspešno odstra- njevatl osebke do 8 cm premera, sicer se uporabljajo lahke motorne žage. V labilnern smrekovem sesto)u je bilo prikazano pet različnih obhk izvedbe glede na količino odstranjenega materiala, m to od različnih oblik zlaganja na kupe do dmbljenja odstra- njenih osebkov. Nega gošče Objekti so obsegli gosco in letvenjak, kjer so uravnavali zmes1, reducirali število osebkov, opravljali negativno in pozitiVno selekClJO (klasično ekstenzivno brez ozna- čevanja izbranih dreves in z označevanjern Sl. l. Urejeno otroško 1gn.šče v starejšem borovem gozdu na obmoČJU gričevja Lowensiem, od koder vodijo označene krožne sprehajalne poti, dolge od 2 do 8 km. izbranih dreves). Najpogostejše orodje je motorna žaga. Pomembna je pravilna teh- nika dela pri podiranju, privlačevanju in prežagovanju. Različni prijemi so bili prika- zani na štirih objektih (sm-je-bu; bor; srn in bu). Imajo že dobre izkušnje pri akordnem plačilu na enoto površine, v ta namen so izdelane večvhodne tablice. Redčenje Redčenje je bilo prikazano na objektih, kjer je bil sestoj že višji od 12 do 15m in so pri tem napadli gozdni sortimenti. Videli smo: - redčenje z vključenim procesorjern TUJKO P 300 v smreko vo- bukovem sestoju, - prvo redčenje s pomičnim sistemom JA VO/JAPRO v smrekovem sestojuf - prvo in drugo redčenje s kleščenjem vej na vlaki (Kronvollerezuter). Zastopani tipi: OSA 250 Eva, ROTTNE, RAPID EGS 85, ROTTNE RAPID BWD. Težki stroji zahtevajo skrbno pripravo, pre hoden teren, veliko gostoto vlak in dobro usposobljene delavce. So zelo dragi, težave pa nastajajo tucti zaradi poškodb, izdelave daljših sortimentov in podobne·ga. Zato ni mogoče računati, da bi se v naših razmerah, pri tej stopnji razvoja, lahko uveljavili. V stroki se že preskušajo lažje in cenejše izvedbe, pri katerih uporabljajo tudi radar in žično vrv. Obvejevanje debel Obvejevanju debel izbranih dreves za- radi izboljšanja kakovosti je dan velik po- udarek. Obžagujejo samo stabilne in zdrave osebke. Trdijo, da je obžagovanje zelenih vej sprejemljivo tudi pri smrek:i, obenem z zaščito reza. Krašnja ne sme biti krajša od 40% dolžine debla. Pri obvejevanju do vi- šine S m obvejijo pri smreki 300 do 400 dreves/ha, pri macesnu in duglaziji pa le l SO do 200 dreves/ha. Prikazano je bilo obžagovanje do višine S m in od S do lO rn, in to: - z ročno žago raznih izvedb, - s pnevmatskimi škarjami, - z vzpenjalno žago KS 31. Sl. 2. Preventivno razsekavanje napadlega materiala pri negi v smrekovih kulturah, ki jih ogrožajo podlubniki.. Apnenje in kompenzacijsko gnojenje Apnenje in kompenzacijsko gnojenje naj bi bila v ospredju zGrLldi onesnaženosti ozračja, ki pospešuje izpiranje Ca in Mg iz zgornjih plasti tal. Apnenje naj bi pomagalo predvsem stabilizirati gozd z nevtralizacijo, ki jo povzroča kisli dež, z gnojenjem pa naj bi izbojšali preskrbljenost tal s hranljivimi snovmi. Pn tem morajo biti proučena tla in morfologija terena. :zadovoljivo morajo biti rešena vprašanja, kje, kako in kdaj je treba gnojiti. Pri apnenju so predvideni majhni odmerki (3 tiha), ustrezne granulacije, s predvidenim ponavljanjem vsakih lO let. Zahtevna tehnika apnenja je že močno spo- polnjena. Prikazano je bilo apnenje (zapra- ševanje) s težkimi terenskimi stroji in s helikopterjem. Varstvo gozdov Pri varstvu gozdov so se omejili predvsem na zaščito gozda pred divJadjo in zaščito poškodb drevja, ki nastajajo pri gozdnem delu. Tako je bilo predstavljeno ograjeva- nje , individualna zaščita pred objedanjem in zaščita pred obgrizevanjem debel pred jelenjadjo. :za slednje sta bila za smreko prikazana zeleni ovoj in zarezovanje lubja (zasmolitmr), za bukev pa so priporočili premaz debel do višine 2 m. Pri tem delu zavarujejo zelo malo dreves, in sicer pri mlajših smrekovih sestojih 800 do 1200 drev./ha, pri starejših pa od 400 do 600 drev./ha, pri starejših bukovih sestojih pa 500 do 800 drev./ha. Pri poškodbah debel ugotavljajo, da se pri mladih vitalnih smrekah poškodba pra- viloma zaraste, če ni večja od lO cm2. Pri hujših poškodbah pa že v drugem letu od 80--100% smrek napade rdeča gniloba. Gni- loba napreduje 80 cm!leto, vzdolžno po de- blu. 3. RAZSTAVA STROJEV IN TEHNIČNIH NOVOSTI Ob krožni gozdni cesti je razstavljalo 120 razstavljalcev okoli 600 različnih strojev in opremo. Tako je bilo mogoče na njej videti še druge stroje, orodje in opremo, in to: od Sl. 3. Finska premerka Metsamikro zmža skupne izdatke za gozdarske mentve od 20 do 50 %. 3 elektronske premerke, različne vrste žičnih izvlekov, traktorjev, strojev za cepljenje, žaganje in sekanje, mobilnih lupilnih strojev do različnega orodja, zaščitne opreme, m- čunalnikov idr. Zastopniki različnih znamk so kazali nove rešitve pri delu v gozdu. Vse naj bi bilo usmerjeno in preračunano, da bi zadostili sprejemljivim izdatkom, zahtevam varstva okolja, ergonomiji, varstvu pri delu in naravi dela v gozdu. Tako je bila razstava primerna dopolnitev demonstracij na objek- tih. 4. OCENA PRIREDITVE Prireditev lahko ocenimo le na splošno, manj pa je mogoče natančno preveriti, ka- tera organizacija dela ali izpeljava ukrepov z različnim orodjem, predvsem pa s stroji, je sprejemljiva. Izidi v marsičem niso pri- merljivi. Pripravljena prireditev na teren- skih objektih je spodbudila različna razmi- šljanja in opozorila na več težav. Tako bi morali preveriti in zadovoljivo rešiti zlasti vprašanja iz: a) gojenja gozdov in ekologije, b) varnosti pri delu in ergonomije, c) organizacije, tehnike in gospodarnosti. Ada) Pri prvem področju bi morali upoštevati: - uresničljivost gojitvenih nalog, - sestojno negovanost, - zahteve tal, - stopnjo odprtosti gozda (gostota in ši- rina vlak), - izrabljanje biomase, - tveganje varstva gozdov (poškodbe, odpadno olje idr.). Tako je glede na stanje sestaja in gojitveni cilj še zmeraj v marsičem nejasno, kakšna intenzivnost nege gošče in letvenjaka je najprimernejša. Potrebna so natančna navo- dila za delo in nadzor. Zelo dvomljiva }e obvejevanje prek 5 m višine. Tudi pri apne- nju ali gnojenju ni sprejemljiv vsak posto- pek, četudi smo ·območje strokovno oprede- lili, saj težki stroji zahtevajo dobro odprtost z vlakami in tudi določene sestojne razmere. Najgospodamejše je, če moremo (če je seveda to potrebno) na določenem območju sočasno apniti, dognojevati in zavarovati poškodbe. Vpeljevanje redčenja z opisa- 294 nimi sistemi, v katere so zajeti usmerjeno podiranje in privlačevanje ter premaz po- škodb, lahko da primerne dosežke in učin­ ke, venc:lr:n morc.~ biti teren prehoden in dobro odprt z vlakami. Pri tem ni sprejem- ljiva manjša medsebojna oddaljenost vlak kot 30 do 40 m, širina vlake pa ne sme biti večja od 3,5 m. Izkušnje s premičnim stro- jem JavoiJapro, ki so ga razvili v Nemčiji, so dobre, in računajo, da se bo precej razširil . Nasploh pa je v razpravi prevlado- valo mnenje, da je treba razviti lažje stroje, ki se bodo prilagodili gozdu in zahtevam nege, obenem pa tudi ustrezno reševali področja, kot so: odprtost gozdov, izrablja- nje biomase in varstvo gozdov. Delo bo moralo biti skrbno načrtovano in izpeljano. Bolj je treba računati z diferencirano upo- rabo različnih strojev in opreme, pa tudi konj naj bi pri tem dobil ustrezno mesto; Ad b) Varnost pri delu in ergonomija zahtevata pri uveljavljanju prikazanih sistemov teme- ljito presojo telesnih in duševnih obremeni- tev delavcev, njihovo odvisnost od vremen- skih razmer, kakor tudi posledice zaradi emisij, zahteve pri izobraževanju in priuče­ vanju za določeno delo itn. Ad c) Orgaruzacija, tehnika in gospodarnost dela so osrednja področja, ki jih moramo zadovoljivo obvladovati. Pri tem upošteva- mo: - prilagojeno načrtovanje in organizacijo, - omejitve zaradi terena, - možnosti za prilagoditev lesne mu trgu, - potreben obseg naložbe, - izdatke, potrebne za plačilo strokovnih delavcev, - učinek in skupne izdatke. Prireditelji so pokazali skupno oceno vseh treh področij, po vseh nakazanih vhodih in za vse primere, ki so bili obdelani na objektih, tj . od nege mladja do redčenja. Prikazani so bili tudi glavni elementi kalku- lacije za stroje in opremo. Nadrobnejše informacije o prireditvi z vsemi tehničnimi podatki o strojih in o vseh pripravljenih objektih na terenskih ekskur- zijah so opisane v posebnem zborniku Waldpflegeinvestition fur die Zukunft- Ta- gungsfuhrer zur lO KWF - Tagung 1988, Heilbronn (247 strani). 5. SKLEP Teoretična izhodišča pri pripravi tako obsežne prireditve so se ujemala s težnjami intenzivnega gozdnega gospodarjenja, ki ga uveljavljamo tudi v Sloveniji. Novost za naše znanje pa so področja organizacije, tehnike dela in gospodarnosti pri izbiri ukrepov. V prihodnje bomo morali ta po- dročja celostno zajeti v naše gojenje gozdov. Treba je iskab diferencirane prijeme glede na naravne danosti in tehnične ter gospo- STALIŠČA IN ODMEVI Oxf.: 305 darske možnosti. Pri tem so pomembne neposredne metode dela, še zlasti pri pri- pravi dela, pri nadziranju in pri preverjanju dosežkov m~ge pri uresničevanju etapnega gozdnogojitvenega cilja, gospodarnosti in negovanosti. Vsa iskanja v obliki sistematič­ nega prijema pri različnih ukrepih gozdne nege, ki smo jih udeleženci lahko videli v kratkem času, so lahko koristna spodbuda in pomoč za učinkovitejše delo na tem področju. Vir: Kuratorium fur Waldarbeit und Forst- technik Zb. Waldpfl.egei.nvestition fur die Zukunit, lO. KWF- Tagung 1988, Heilbronn. · Ni vse rastišče, kar se dogaja v njem Razmišljanja o uporabnosti rastišča za do- .J.očanje potrebnih sečno izdelovalnih časov . (GV 9/87, 1/88 in 3/88) so ubrala drugo pot in tudi drugačen ton, kot sem si sam želet in jih po tej poti in v tem tonu ne želim nadaljevati. Avtor, v čigar strokovne ugoto- vitve dvomim, ni hotel polemizirati s kon- kretnimi navedbami, s katerimi utemeljujem svoj dvom (strokovna izhodišča), raje si me je v GV privoščil osebno. V samem poskusu ali z željo, da bi »Zagovarjal in ubranil svoje trditve«, ga je zaneslo celo dlje od mojih heretičnih pomislekov. Svoj izdelek- repu- bliške normative (le-t[ temeljijo na kritizirani predpostavki!), ki jih že nekaj časa (glede na panožni sporazum) verjetno uporablja celotna slovenska operativa, je na kratko ocenil kot neustrezne že od samega na- stanka in se s tem odrešil temeljnih očitkov, zaradi katerih sem se oglasil in ki jih je bilo, kljub nekaterim širšim pogledom o rastiščih, iz mojega prispevka v GV l/88 vendarle mogoče zelo lahko razbrati. Trdi namreč (GV 3/88), dam mogel sestaviti normativov (?!), »ki bi bili dovolj pregledni, podrobni in natančni« za enotno rabo v slovenskem gozdarstvu. Z njegovo trditvijo se poleg mene strinja najbrž še kdo. Toda če avtor v vsem času po izidu ali v začetku uporabe teh normativov ni jasno nastopil proti »Zlora- bi« njegovih normativov ali jih je strokovni javnosti celo dalje ponujal (GV 9/87), je izgovor, da so pač že od samega nastanka neustrezm, vendarle preveč prozoren. Vzrok, da se oglašam, je predvsem ta, da bi želel opozoriti na pomisleke, ki se mi pojavljajo ob tej poučni izkušnji, kako se v praksi obnese ))izmenjava strokovnih mnenj med uporabniki in izvajalci«. Znanstvene in strokovne raziskave, ne glede na svojo na- ravo (temeljne ali uporabne vrednosti) so ali pa bi vsaj morale biti namenJene temu, da bi njihovo vrednost preskusili tudi v praksi. To usodno združuje raziskovalce (inštitut. fakulteta) s kolegi v praksi v nede- ljiva strokovno skupino. Le v popolni sestavi lahko taka skupina oživi napredno zamisel (raziskavo) v praksi. Prvi pogoj za uspešno sodelovanje v takšni strokovni skupini je dobro razumevanje in medsebojno zaupa- nje. Gradi se na trdnih in jasnih informacijah (raziskava) ter dopolnjuje z izmenjavo mnenj in izkušenj vseh strokovnjakov, ki si prizade- vajo za napredek stroke. Zato je pri izme- njavi znanja in izkušenj pomembna priprav- ljenost na ustvarjalen dialog (pobude, mne- nja, laitike) strokovne javnosti, sicer osta- nejo številne novosti. objavljene v strokov- 295 nem tisku, neprebrane in zato tudi ne upo- števane. Gozdarska opera ti va Je zasuta z zahtevami (smernice, navodila, metodologije itn.) po praktični uporabi strokovnih dognanj z zelo šibko motivacijo. Ta se kaže predvsem v nejasnosti (zapletenosti) in nedodelanosti programov, ki naj jih operativa uresniči v praksi. Avtorji programov so največkrat l>ne- znamdo mlajši kolegi izgubili veselja do pisanja monografij še o drugih drevesnih vrstah. ki jih gozdarji kljub hudim časom, krvavo potrebujemo. Viri l. BARKMAN, J, J., MORAVEC, ]., RAUSC- HERT, S. (1986): Code der pflanzensoziologischen Nomenklatur. 2. Aw1.- Vegetatio 67: 145--195. 2. BORHlDI, A (1963) : Die Z6noloQ1e des Ver- bandes Fag1on illyricum l. Allgemeiner Teil. Acta Bot. Acad. Sci. Hung. 9: 259-297. 3. BRAUN-BLANQUET. J. (1964): Pflanzensozio- logie. Springer-Verlag, Wien-New York. 3. Aufl. 4. ELLENoERG, H. (1986). Vegetation Milleleuropas mit den A1pen. 4. Aufl .. Verlag E. Ulmer, Stuttgart. S. HORVAT, I., (1938) : Bil)nosoclološka lslraži- vanja šuma u Hrvatskoj. Glas. šum. pokuse, 6, Zagreb. 6. HORVAT I. , GLAVAČ, V., ELLENBERG, H., (1974): Vegelations Sudosteuropas, Stuttgart. 7. HARTMANN, F.-K., JAHN, G. (1967) : Wald- gesellschailen des mltteleuropaJSchen Gebugs- ra.um nordlich der Alpen. G. - Fischer Verlag, Stuttgart. 8. JOVANOVIC. B., ZUPANČIČ, M., (Izd.) (1986): Prirodna potencijalna vegetacija Jugoslavi- je.- Izdano Z3. 18. IUFRO kongres YU 86, Ljubljana. 9. KO~IR. 2 .. (1962) : Dbersicht der Buchenwal- der 1m Obergangsgebiet zwischen Alpen und Dinariden. Mill. ostalp.-din. pflanzensoz. Aibgm. 2, S4-B6. 10. KOŠIR. ž .. (1979): Ekološke, fitocenološke m gozdnogospodarske lastnosti Goqancev v Sloveni- ji.- Zb. gozdarstva in lesarstva, L. 17, št. l. s. 1-242, Ljubljana. ll KO~IR. ž .. (1988): Pojmovanje in poimenova- nje bukovih združb. Gozd. vestnik 46, S. Ljubljana. 301 12. MARINCEK, L., (1981): Predalpskl goza bukve in velike mrtve koprive v Sloveniji. Raz- prave 4. razreda SAZU, 23 (2): 55-86. Ljubljana. 13. MARINČEK. L., ZUPANČIČ, M., (1984) : Syn- taxonomische Probleme der Waldgesellschaften im ostalpin-dinarischen Raum. Acta Bat Croat. 43, 217-223. Zagreb. 14. MARINČEK, L. , PUNCER, I., (1981): Die Entwicklung des pflanzensoziologischen Systems der Waldvegetation Jugoslawiens mit besonderer Beri.icksichtigung der klirnatogenen Vegetation. - Ber. d. Int. Sympos. Syntaxonomie, S. 579-587, Verlag]. Cramer, Vaduz. 15. OBERDORFER. E., (1957): Stiddeutsche Pflanzengesellschaften. Jena. 16. OBERDORFER, E .. ( 1968): .fu:;:;ozialion, Ge- bietassoziation, geographische Rasse. In: Pflan- zensoziologische Systematik, ed. R. '!Uxen. Ber. Int. Svmp., Int. Ver. Vegkd. 124-131, Haag. Oxf.: 425. l(o48.1) 17. 'rUXEN, R. (Izd) ( 1981): Bibliogralla Phytoso- ziologica Syntaxonomica, Lieferung 35: Querco- Fagetea. - Verlag]. Cramer, Vaduz. 18. ZORN, M., (1975): Gozdnovegetacijska karta Slovenije. Opis gozdnih združb. J:liro za gozdarsko načrtovanje, Ljubljana. 19. WR}\BER. M., (1959): Gozdna združba jelke in okroglolistne lakote v Sloveniji. (Galieto rotundi- folii -Abietetum Wraber 1955). Prirodoslovno dru- štvo Slovenije v Ljubljani. Posebna izdaja, 1: 1-20, Ljubljana. 20. WRABER, M., (1966): Ober eine thermo- phile Buchenwaldgesellschaft (Ostryo-Fagetum) in Slowenien. - Angew. Pflanzensoz. XVIII/XIX: 279-288. Lojze Marinček Življenje v socialističnem smogu Povod za nenavadni naslov članka je bila izjava nekega romunskega ministra, ki je z vso resnostjo dopovedoval, da sta dim in smrad, če prideta iz socialistične tovarne, nekako nedolžna zadeva v primerjavi z enakim dimom in srmadom iz kapitalistične tovarne. Človek se pri tem pomilovalno nasmehne, seveda če ni pod oblastjo takih in podobnih ministrov. Članek obravnava sicer razmere na Češkoslovaškem, posebno na severnem delu, kjer povzroča dim pre- moga opustošenje, kakršno je lahko straši- len zgled vsemu človeštvu. Najhujše je med Chomutovim in Litomericami pod Krušnimi gorami (Erzgebirge). Tam so velika nahaja- lišča nizkokaloričnega in visokožveplastega premoga, Id ga neusmiljeno kurijo v termo- elektrarnah brez čistilnih naprav. Podobno je v sosednjih krajih Vzhodne Nemčije med Karl Marx-Stadtorn, Dresdenorn in Leipzi- gom in naprej na južnem Poljskem (Katowi.- ce, Nova Huta, Krakov). Sredogorja ob se- verni češki meji so bila nekdaj znana zaradi bogatih gozdov, naravnih parkov in gozdnih rezervatov, zdaj pa zaradi širjenja tako ime- novane kisle puščave. Do leta 1948 je imela Ceškoslovaška zelo razvito lahko industrijo, toda z nadvlado stalinizma se je lahka industrija morala spre- 302 meniti v težko. Tako se je začelo »Življenje v socialističnem smogUra, v zborniku Bodoči razvoj gozdar- stva v Sloveniji, Ljubljana 1987, s. 26-36 16. Winkler, I., - Gašperšič, F., Zasebm gozdovi v Sloveniji - stanje in novejša glbanja. Ljubljana 1987 17. -Zakon o gozdovih, Ur. l. SRS, št. 1 S-870/85 18. - Zakon o združevanju kmetov, Ur. l. SRS, št. J-4n9 Oxf.: 383.1 Odprtost gozdov na slovenskem konec leta 1986 Andrej Dobre* Izvleček Dobre, A. : Odprtost gozdov na Slovenskem konec leta 1986. Gozdarski vestnik. št. 7--8/1988. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 8. Po revidiranih podatkih o površinah posameznih kategorij gozdov ter dolžinah produktivnih cest je bila v lesnoproizvodnih gozdovih Slovenije konec leta 1986 povprečna gostota cest 14,3 miha, v družbenih gozdov1h 18,5 miha, v zasebnih 12,4 ml ha. Ceste, ki jih gozdarstvo uporablja pri prevozu lesa, so razčlenjene glede na lastništvo, produktiv- nost in utrditev vozišča . Lz območnih elaboratov je bila ugotovljena tudi ciljna gostota cest, ki znaša povprečno 24,3 miha. l. UVOD Pomembna značilnost gospodarjenja z gozdom se kaže v tem, da je treba obvlado- vati velike površine; te so vsaj v Sloveniji redkokje ravne, ponavadi so precej nag- njene in razgibane. Za premagovanje raz- dalj in terenskih neravnosti so potrebne prometnice različnih vrst; za hojo zadostuje skromna steza, za vožnjo s kamionom pa je potrebna solidno utrjena cesta. Gozdni pro- stor mora biti torej prepreden z različnim prometnicami, ki se dopolnjujejo in skupaj sestavljajo infrastrukturni sistem. Nekakšen skelet celotnega prometnega omrežja je omrežje cest, ki je trajnejše narave in na katero se navezujejo vse druge - sekun- darne prometnice. Zaradi te pomembne vloge cest tudi odprtost gozdov ocenjujemo glede na omrežje kamionskih cest, kadar drugih prometnic posebej ne poudarimo. Odprtost gozdov lahko predstavimo z raz- ličnimi številčnirni kazalci, in sicer z gostoto cest, s povprečno razdaljo med cestami, "Mag. A. D., dipl. inž. gozd, Inštitut za gozdno in Lesno gospodarstvo, 6l000 Ljubljana, Večna pot 2, YU Synopsis Dobre, A.: Forest accessibility in Slovenia at the end of 1986. Gozdarski vestnik, No. 7--8/1988. ln Slovene wjth a summary m English, lit. quot 8. B<:llied on the revised dalu on individual forest cathegory areas as well as the lengths of produc- tive roads, the average road density of 14.3 miha, 18.5 miha in socially owned forests and 12.4 miha in private forests, was establ.ished for the Slovene wood producing forests as regards the situarion at the end of 1986. Roads which are being used for wood transportation by forestry have been analysed accorcting to the ownership, productivity and roadway consolidation. The projected road density, which amounts to 24.3 miha, has also been established by means of regional research re- ports. povprečno spravilno razdaljo in z odstotkom odprtosti. Da je izračLmavanje preprostejše, najpogosteje uporabljamo gostoto cest kot kazalec odprtosti. Čeprav gostota še nič ne pove o prostorski razporeditvi cest, kljub tej pomanjkljivosti dovolj dobro kaže odprtost za večje gozdne predele ali območja. Tudi v našem primeru bomo odprtost gozdov v Sloveniji prikazali z gostoto ka- mionskih cest, gozdnih in negozdnih. Pri računanju gostote cest je seveda pomemb- no, da so zanesljivi bistveni podatki, tj. površina gozdov in dolžina produktivmh cest, ki določeno površino odpiraJO. V strnjenem kompleksu gozda ni težko ugoto- viti produktivne dolžine cest, težje pa je na nestrnjenih površinah, kjer morajo biti po- prej ~zoblikovana jasna merila. 2. VIRI PODATKOV Temeljni podatki za ugotavljanje odprtosti gozdov se zbirajo pri gozdnogospodarskih organizacijah. 2e po utečeni praksi se z anketo vsaki dve leti (poleg statistike in sisa za gozdarstvo) vsi podatki zberejo tudi na republiški ravni. Ker pa ima tako zbiranje nekatere pomanjkljivosti, smo že za ugotav- 319 ljanje stanja za l. 1968, in ponovno za l. 1986 opravili poseben popis tako, da smo na vsaki gozdnogospodarski organizaciji na- pravili revizijo vseh podatkov po enotnih merilih. 2.l. Podatki o površinah gozdov Na vsakem gozdnogospodarskem ob- močju (GGO) smo podatke o površinah gozdov razvrstili: I. po lastništvu: a) gozdovi gozdnogospodarskih organi- zacij - družbeni gozdovi, - zasebni gozdovi, b) gozdovi negozdarskih organizacij II. po gospodarskem pomenu: a) lesnoproizvodni gozdovi, b) gozdovi s posebnim namenom, c) varovalni gozdovi. Pn zbiranju podatkov o površinah gozdov smo upoštevali vse popravke, ki so nastali pri reviziji gospodarskih načrtov, zato se novi podatki deloma razlikujejo od do zdaj znanih. 2.2 Podatki o dolžinah cest Za vsako kategorijo gozdne površine smo zbrali in preračunali ustrezno dolžino pro- duktivnih cest. Pri analizi cestnega omrežja so upoštevane samo tiste ceste, ki jih go- zdarstvo uporablja pri prevozu lesa. V skupni dolžini upoštevanih cest so zajete tudi negozdne ceste, to so javne ceste (ki so z zakonom mzglašene za javne ceste) in druge ceste (krajevne), ki sicer niso javne niti gozdne, vendar jih gozdarji uporabljajo pri prevozu lesa. Poleg produktivnih dolžin smo zbrali tudi podatke o spojnih dolžinah cest, saj smo tako dobili skupno dolžino cest, ki rabijo gozdarstvu pri opravljanju njegove dejavnosti. Glede kakovosti cest ločimo le dve kategoriji, in sicer utrjene in neutrjene ceste. 3. ODPRTOST GOZDOV že v uvodu smo pojasnili, da bomo od- prtost gozdov predstavili z gostoto cest; za to smo uporabili podatke o produktivnih dolžinah cest in podatke o površinah go- zdov, ki jih te ceste odpirajo. 3. l. Površine gozdov Podatkl o površinah gozdov v posameznih GGO in celotm Sloveniji so prikazani v preglednici l. Iz zbranih podatkov lahko povzamemo tole: Preglednica l. - Skupna površina vseh gozdov v Slove- niji po stanju 1986 meri 1,045.555 ha, to pa je v primerjavi s stanjem l. 1978 za 24.745 ha Preglednica l : Površine gozdov (stanje l. 1 986) P o v r š i n e (ha) Gndnogospodarsko Obrr.oč]e Negozdne Gozdovi obrnoč)e površme vsi leSr.oQ!OJZVOdnl sposeb. trajno gozdovl dru?. be ru zase::Jm skupaj namenom varovalni 2 3 4 6 1 Tolmm 221 991 107.650 114.341 37.722 55.956 93.678 999 19.664 2 Bled lOJ 537 •15.990 55.547 21.157 22 140 43.297 375 11.875 3 J o cegt ~ ~ _, r.Vha > ..... o c::: 26 'E .2: ~ '? .... ii 24 z ", Il> >::. ~.! ~ 22 ..... fi ci 20 "" ~ 18 "' 16 .c. 15 m/ha la 111 12 10 MS SE' Br To Nm LJ Kr Ma Ko Na Bl Ce Po SG SRS - Gostota cest na posameznih območjih se giblje od 6,52 m/ha (Murska Sobota) do 21,03 miha (Slovenj Gradec). Seveda so go- zdovi znotraj območja v posameznih prede- lih zelo različno odprti. - V družbenih gozdovih se gostota cest v zasebnih gozdovih zaostaja za okoli 43% za gradnjo v družbenih gozdovih. - Povprečne gostote cest v gozdovih Slo- venije so takšne: lesnoproizvodni gozdovi : 14,27 m/ha - družbeni gozdovi : 18,52 miha - zasebni gozdovi: 12.44 miha 323 3.3:2. Odprtost gozdov s posebnim namenom Le nn sedmih območjih je bilo mogoče izločiti dolžine cest, ki samostojno odpirajo gozdove s posebnim namenom, na drugih območjih pa so ti gozdovi v manjših površi- nah raztreseni med drugimi gozdovi in ni- majo svojih cest. Tako smo pri gozdovih, ki imajo svoje ceste, izračunali gostoto od 4,35 miha do 10,56 miha na posameznem območju, v povprečju za Slovenijo pa lO, 71 miha. 3.3.3. Odprtost trajno varovalnih gozdov Podatki o varovalnih gozdovih le na treh območjih kažejo posebno dolžino cest v skupnem izmerku 89,2 km. Vendar v teh primerih ne gre za smotrno odpiranje varo- valnih gozdov, ampak le za prehod ceste skozi varovalni gozd zato, da bi le-ta odprla neke druge površine ali objekte. Teoretično izračunana gostota cest v trajno varovalnih gozdovih Slovenije znaša 1,53 miha, vendar ta podatek nima prakttčne vrednosti. 3.3.4. Odprtost vseh gozdov Iz podatkov o skupni površini vseh gozdov v Sloveniji (},045.555 ha) po stanju 1986 ter iz skupne dolžine vseh produktivnih cest (14.047,8 km) lahko izračunamo gostoto cest. ki znaša v tem primeru 13,44 miha. 3. 3. 5. Odprtost negozdne površine Ker sta nam znani skupna dolžina spojnih cest (979.811 ha), lahko zaradi primerjave z odprtostjo gozdne površine izračunamo tudi odprtost negozdne površine. Izračunana go- stota kamionskih cest na negozdni površini znaša povprečno 11,68 miha, po posameznih območjih pa od 4,50 miha do 29,17 miha. Seveda je odprtost negozdne površine v resnici večja, saj pri naših izračunih nismo upoštevali vseh drugih cest, ki jih gozdarji ne uporabljajo pri prevozu lesa in jih zato nimajo v razvidu kot spojne ceste. 324 3.4. Ciljna gostota cest v gozdovih Slovenije Do zdaj smo ugotavljali, kakšna je od- JJilo::;t gozdov na posameznem -:JOZdnogo- spodarskem območju ah v povprečju za Slovenijo. Gotovo je zanimivo vprašanje, kolikšna naj bi bila ciljna ali optimalna odprtost gozda, torej tista, ki omogoča inten- zivno gospodarjenje z gozdom in pri kateri bi bila vsota vseh stroškov, ki so kakorkoli povezani s transportom v gozdu, minimalna. Ne bomo govorili o teoretičnem izračuna­ vanju optimalne gostote, saj je to dokaj zapletena problematika, ampak želimo ob- javiti le podatke o ciljni gostoti cest, kakršno predvidevajo v Sloveniji na posameznih gozdnogospodarskih območjih. Podatke smo povzeli iz območnih načrtov za obdobje 1980-90, in sicer za ll območij, kjer je bilo mogoče podatke primerjati. Za posamezno območje se ciljna gostota giblje od 19.3 m na ha (Brežice) do 33,1 miha (Slcvenj Gra- dec). Povprečna vrednost (izračunana kot tehtana sredina s pomočjo površin lesno- prOlzvodnih gozdov) za ll območij znaša 24,3 miha. Zanimivo je, da je povprečna ciljna gostota cest (24,3 miha) v gospodar- skih gozdovih Slovenije, ugotovljena po de- janskih podatkih iz 293 transportnogravita- cijskih enot, zelo blizu vrednosti 25 m/ha, o kateri že kar nekaj deset let govorimo kot povprečni gostoti, ki bi ustrezala gozdovom v naših razmerah (lit. 6). Kaže, da je bila do zdaj zelo okvirno postavljena ocena precej stvarna. Če upoštevamo, da je znašala gostota cest v lesnoproizvodnih gozdovih l. 1986 14,3 miha, nam torej do ciljne gostote manjka še približno lO miha ali še 9700 km produktivnih cest. ln če bi tudi v :;:Jrihodnje gradili okoli 300 km gozdnih cest na leto, bi potrebovali še 32 let, da bi dosegh cilj. Preprost izračun pa je treba seveda popra- vit!, saj vse kaže, da se bo v naslednjem obdobju obseg gradenj gozdnih cest močno zmanjšal. ln drugo, tudi s1cer ni mogoče ohraniti enakega obsega gradenj, kajti z graditvijo novih cest se enako hitro pove- čuje tudi cestno omrežje - to pa je treba nenehno vzdrževati. Potrebno je torej čeda­ lje več denarja tudi v ta namen. 3. 5. Odprtost gozdov v nekaterih drugih deželah Koristno je, če podatke o odprtosti naših gozdov primerjamo z odprtostjo gozdov v drugih republikah Jugoslavije ali v nekaterih evropskih deželah z razvitim gozdarstvom. Naj omenimo, da je primerjava podatkov o odprtosti gozdov iz različnih virov zelo te- žavna, ker pogosto ni povsem jasno, na kaj se podatki nanašajo ali za katero leto veljajo. Iz različnih virov (lit. S, 8 in tudi iz neob- javljenih) smo zbrali podatke o gosloli cest v družbenih gozdovih v sosednjih republi- kah po stanju ob koncu leta 1985. Ni pa podatkov o odprtosti zasebnih gozdov, sicer pa delež teh gozdov v drugih republikah ni velik. Preglednica 3: Odprtost lesnoproizvodnih gozdov v Jugoslaviji ( 1985) Republika Slovem1a Hrvaška BIH Gostota cest (miha) 14,0 7.7 7,3 Delež Javnih cest(%) 36 34 29 Podatki o gostoti cest za Slovenijo veljajo za vse lesnoproizvodne gozdove ne glede na lastništvo, pri drugih republikah pa le za družbene gozdove, ki prevladujejo. Podatki kažejo, da je odprtost gozdov v posameznih republikah precej podobna, razen v Slove- niji, in da je na splošno še zelo nizka. Podatki o odprtosti gozdov v drugih deže- lah Evrope se v literaturi pojavljajo posamič­ no, ponavadi niso dokumentirani. in z veliko zamudo. Tokrat prikazujemo podatke samo za tiste dežele, kjer nam je znan vir podat- kov. Vsi podatki veljajo za gospodarske gozdo- ve. Naj pripomnimo, da v Avstriji povečajo gostoto cest v gospodarskih gozdovih za 0,8 m/ha na leto. Iz navedenih podatkov razberemo, da dežele, ki želijo razvijati svoje gozdarstvo intenzivno skrbijo tudi za čim hitrejšo gradi- tev cest z razmeroma visoko gostoto, saj šele ustrezna odprtost omogoča smotrno gospodarjenje z gozdovi. Preglednica 4: Odprtost gozdov v nekaterih deže- lah Evrope (stanje l. 1980) Kategonja gozdov Država Gostota cest Dežela miha Avstn)a maloposest. gozd. ( <200 ha) 37,8 (llt. 4) veleposest gozd. (>200 ha) 31.2 d.ržavnJ gozd. (0BF) 26,8 povpr etno 34,7 varovalni gozd. z donosi 9.7 Zvezna rep. Niedersachsen 23 Nemčija Bayem 27 (ht. 1) Hessen 34 Baden-Wi.irttemberg 47. Švedska južni del 20.8 (lit . 1) srednJi del 12.0 seve1nidel 7,1 povprečno 11,4 4. POVZETEK Za prikaz možnosti gospodarjenja z go- idqv~ je poleg drugih kazalcev zelo pom em- Srbija črna gora Makedoru1a jugoslaVJ)a 8,6 8,0 7,7 8,7 3! 18 30 3?. ben tudi podatek o odprtosti gozdov, to pa prikazujemo ponavadi z gostoto cest. Pri ugotavljanju odprtosti gozdov v Sloveniji po stanju ob koncu leta 1986 je bila opravljena revizija vseh osnovnih podatkov, to je podat- kov o površinah posameznih kategorij go- zdov ter dolžmah vseh produkivnih cest (gozdnih in negozdnih), ki odpirajo dolo- čene površine. Povprečna gostota cest v 1esnoproizvodnih gozdovih v Sloveniji (92,6% vseh gozdov) znaša 14,3 miha, v družbenih gozdovih 18,5 m/ha, v zasebnih 12,4 miha. Po posameznih gozdnogospodar- skih območjih je zelo različna in sicer od 6,5 m/ha do 21,0 miha. Gozdove v Sloveniji odpirajo povečini gozdne ceste (64,4%), manj pa negozdne (35,6 %). To razmerje je različno glede na lastništvo gozdov, in sicer je v družbenih gozdovih delež gozdnih cest dosti večji (89,8 %), v zasebnih pa le 59,0 %. Prevoz lesa v Sloveniji poteka po 25.494 km cest, od tega je 41,3% gozdnih in 58,7 % negozdnih. Večina cest je utrjenih (89,7%), gozdnih 86,4%, negozdnih 92,0%. Po podatkih 293 transportnogravitacijskih enot iz ll območnih načrtov je bila izraču- 325 nana tudi povprečna vrednost ciljne gostote cest, ki znaša za lesnoproizvodne gozdove v Sloveniji 24,3 miha, na posameznih območ­ jih pa od 19,3 miha do 33,1 miha. Torej moramo v gozdovih Slovenije zgraditi še okoli 9700 km cest, da bi dosegli tisto od- prtost gozdov, ki bi po zdajšnjih predvideva- njih ustrezala našim razmeram. FOREST ACCESSIBIIJTY IN SLOVENIA AT THE END OF 1986 Summary The information on forest accessibility is, bc.si des other inctices, a most important piece of information when talking about forest economy possibihties. It is usually expressed as the forest road density. When establtshing the forest acces- sibility stage of Slovene forests according to the situation in 1986, all basic data were revised, i.e. data on the areas of individual forest cathegories and on the lengths of all product1ve roads (forest and public ones) which enable access to certain areas. The average road density of wood produ- cing forests of Slovenia (92.6% of all the forests) totalls 14.3 miha, 18.5 miha in socially owned fo- rests, 12.4 miha in private forests. It ranges from 6.5 miha to 21.0 miha with regard to ctifferent forest enterprise regions. The access to Slovene forests is mainly enabled by forest roads (64,4 %) and to a lesser extent by public roads (35,6%). This proportion varies regarding the forest owner- ship cathegory. The share of forest roads in socially owned forests is much greater (89,7 %) than that in private forests, where it is only 59,0 %. Wood transport in Slovenia occurrs in roads with the total length of 25.494 km, of which 41,3 o/o are represented by forest and 58.7 % by public roads. The great majority of roads have been Pot iz gozda nam bo lažja (Foto: ]. Konečnik) 326 consolidated (89,7 %), 86,4 % of forest and 92,0 % of public roads. Based on the data of 293 transport-gravila!lonal units from 11 regional plans, the av era ge projected road density value has been calculated. It is 24.3 mfha for Slovene wood producing forests and from 19.3 miha to 33.1 miha in indiVldual regions. Thus, about 9700 krn of roads will have to be built in Slovene forests in order to achieve the forest accessib1lity which would be suitable for the Slovene situation according to the present evalua- tions. 5. VIRI 1. DIE'IZ, P., KNIGGE, W., LOFFLER, H. 1984. Walderschliessung. Hamburg, str. 426. 2. DOBRE, A., 1980. Odprtost gozdov v Sloveniji. Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, str. 145. 3. DOBRE, A., 1986. Naravne dancsti za načrto­ vanje in gradnjo gozdnih cest v Sloveniji. Ljubljana. Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo in Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 28, str. 81- 150. 4. EGGER ]. . 1982. Aktuelle Ergebnisse der Osterreichischen Forstinventur 1971-1980. Allge- meine Forstzeitung, Wien. 2, str. 261-264. 5. PEJOVIC, D. 1977. Gustina stalnih saobračaj­ nica u društvenim šumama Jugoslavije. Savezni zavod za s[atistiku, Beograd, Statistički dokumenti, l, str. 13-29. 6. REMIC, C. 1972. Gozdne ceste v Slovemji. Gozdarski vestnik. Ljubljana. 2, str. 45-53. 7. VULOVIC, B, 1986. Otvorenost pnvatnih šwna na podrucju lvanjice i Bele Palanke. Institut za šumarstvo i drvnu industriju Beograd. Zbornik radova, 26-27, str. 123--129. 8. * 1986. Statistički godišnjak JugoslaviJe 1986. Savezni zavod za statistiku, Beograd. Oxf.: 903(497.12) Poročilo SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE O URESNIČEVANJU SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1986-1990 V LETU 1987 V procesu oblikovanja in sprejemanja temeljnih razvojnih usmeritev in politike razvoja v SR Sloveniji za srednjeročno obdobje 1986--1990 je bil v skladu z dogovorom o temeljih družbenega plr:mi'l SR Slovenije za to srednjeročno obdobje v prvi polovici leta 1986 sprejet za področje gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom v naši republiki samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije za obdobje 1986-1990 (samoupravni sporazum 1986-1990). Na osnovi tega samoupravnega sporazuma je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije (repu- bliška skupnost za gozdarstvo) na svojem zasedanju junija 1986 sprejela srednjeročni plan Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije za obdobje 1986-1990 (srednje- ročni plan 1986-1990). Samoupravni sporazum 1986-1990 je bil hkrati tudi temeljni planski akt, v okviru katerega so samoupravne interesne skupncsti za gozdarstvo gozdnogospodar- skih območij (območne skupnosti za gozdarstvo) sprejemale samoupravne sporazume o temeljih svojih srednjeročnih planov za obdobje 1986-1990. Dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 je bil podpisan julija 1986. Med njegovimi podpisniki za poglavje VII. Gozdarstvo in oskrba z lesom je tudi republiška skupnost za gozdarstvo. Udeleženci samoupravnega sporazuma 1986--1990 so območne skupnosti za gozdarstvo ter temeljne organizacije, ki so ustanovile in se združujejo v območnih skupnostih za gozdarstvo, njegovi neposredni podpisniki pa so poleg območnih skupnosti za gozdarstvo tudi temeljne organizacije združenega dela in temeljne organizacije kooperantov v okviru gozdnogospodarskih organizacij. Samoupravni sporazum 1986-1990 so v letu 1986 podpisale vse območne skupnosti za gozdarstvo ter vse temeljne organizacije združenega dela in temeljne organizacije kooperantov v okviru gozdnogospodarskih organizacij, ~o je: - 14 ali 100% območnih skupnosti za gozdarstvo, - 57 ali 1 OO% temeljnih organizacij združenega dela v okviru gozdnogospodarskih organizacij in - 41 ali 1 OO% temeljnih organizacij kooperantov v okviru gozdnogospodarskih organiza~ cij. Na podlagi in v skladu z opredelitvami samoupravnega sporazuma 1986-1990 in srednjeročnega plana 1986-1990 se planski cilji in naloge na področju gospodarjenJa z gozdovi in oskrbe z lesom za posamezno leto v obdobju 1986-1990 določijo z letnimi plani republiške skupnosti za gozdarstvo. Plan Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije za leto 1987 je skupščina republiške skupnosti za gozdarstvo sprejela na svojem zasedanju junija 1987. V tem poročilu prikazano uresničevanje del in nalog na posameznih področjih gospodar- jenja z gozdovi ter oskrbe z lesom in lesnob1lančnih razmerij v letu 1987 temelji na podatkih temeljnih organizacij v gozdarstvu in predelav1 lesa, statistike in drugih organizacij. Uspešnost uresničevanja teh del in nalog pa je podana v primerjavi z ustreznimi postavkami v planu republiške skupnosti za gozdarstvo za leto 1987 in samoupravnem sporazumu 1986-1990 ter doseženo realizacijo v letu 1986. Podatki razčlenjeni po gozdnogospodarskih območjih oziroma gozdnogospodarskih organizacijah ali drugače razčlenjeni podatki iz tega poročila so prikazani v priloženih tabelah št. 1-ll. 327 l. POSEK V letu 1987 je bilo v vseh gozdovih posekana 3.449.000 m3 lesa (igiavci 2.064.000 m3, listavci 1.385.000 m3), od tega v družbenih gozdovih 1.596.000 m3 (iglavci l.03l.OOO m3, listavci 565.000 m3) in v zasebnih gozdovih 1.853.000 m3 (iglavci 1.033.000 m3, listavci 820.000 m3) . Posek gozdnega drevja v letu 1987 je bil posek na podlagi gozdnogospodarskih načrtov, in to osnovni posek 72% (iglavci 79%, listavci 61 %), posek v mladih in srednjedobnih sestoj ih z redčenji 25% (iglavci 20%, lista v ci 33%) in posek v malodonosnih gozdovih, ki so bili v lanskem letu meliorirani 3% (iglavci l %, lista v ci 6 % ). Poleg poseka lesa v gozdovih na podlagi gozdnogospodarskih načrtov je bilo lani posekana tudi 22.000 m3 lesa (iglavci 3000 m3, listavci 19.000 m3) v plantažnih in drugih ZlU1ajgozdnih lesnih nasadih, od tega v družbenem sektorju 11.000 m3 (listavci) in v zasebnem sektorju 11.000 m3 (iglavci 3000 m3, listavci 8000 m3). Posek lesa na podlagi gozdnogospodarskih načrtov je bil v letu 1987 v odnosu do poprečnih letnih obsegov določenih s samoupravnim sporazumom 1986-1990 in srednjeroč­ nim planom 1986-1990 odstotno realiziran takole: Posek - iglavci - listavci Družbeni gozdovi 102% 107% 94% Zasebni gozdovi 91% 99% 82% Vsi gozdovi 96% 103% 87% V primerjavi s planiranim posekom na podlagi gozdnogospodarskih načrtov za leto 1987 je bil v lanskem letu ves posek skupaj realiziran 96% (tglavci 102%, listavci 89 %), pri tem v družbenih gozdovih 102% (iglavci 107%, listavci 95 %) in v zasebnih gozdovih 92% (iglavci 98%, listavci 85 %). Planirani posek so v letu 1987 dosegli oziroma presegli v štirih gozdnogospodarskih območjih, med 90 %-97% so ga realizirali v osmih območjih in v dveh območjih 87% oziroma 89%. !Tabele št. l. l. in 1.2.1.-1.2.3./ 2. BLAGOVNA PROIZVODNJA GOZDNlli LESNIH SORTIMENTOV Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov je v letu 1987 znašala 2.526.000 m3 (iglavci 1.713.000 m3, listavci 873.000 m3), od tega v družbenih gozdovih 1.440.000 m3 ali 56% (iglavci 928.000 m3 ali 54%, listavci 512.000 m3 ali 59%) in v zasebnih gozdovih 1.146.000 m3 ali 44% (iglavci 785.000 m3 ali 46%, listavci 361.000 m3 ali 41 %). Ta proizvodnja je bila v letu 1987 nasproti letu 1986 manjša za 39.000 m3 ali l% (v iglavcih večja za 9000 m3 ali l% in v listavcih manjša za 48.000 m3 ali 5 %), od tega v družbenih gozdovih večja za 16.000 m3 ali l% (v iglavcih večja za 17.000 m3 ali 2% in v listavcih manjša za 1000 m3) in v zasebnih gozdovih manjša za 55.000 m3 ali 5% (v iglavcih za 8000 m3 ali 1 % in v listavcih za 47.000 rn3 ali 12 %). V odnosu do poprečnih letnih obsegov, določenih s samoupravnim sporazumom 1986-1990 in srednjeročnim planom 1986-1990, je bila blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov v letu 1987 odstotno dosežena takole: Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi Blagovna proizvodnja gozdnih lesmh sortimentov 107% 100% 103% - iglavci 113% joe% 111% - listavci 97% 84% 91% V primerjavi s planiranim obsegom blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov za leto 1987 je bila ta proizvodnja v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj lani dosežena 328 102% (iglavci llO %, listavci 90 %), pri tem v družbenih gozdovih 106% (iglavci 112%, listavci 97 %) in v zasebnih gozdqvih 98% (iglavci 108%, listavci 82 %). V družbenih gozdovih so planirani obseg blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov razen v enem dosegli oziroma presegli v vseh gozdnogospodarskih območjih. V zasebnih gozdovih pa so svoj letni plan blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov dosegli ali presegli v petih gozdnogospodarskih območjih, v petih območji.h so ga realizirali med 91 %-96 % in v štirih območjih med 77%-86%. /Tabele št. 2.1. in 2.2.1.-2.2.3./ 3. LESNOBILANČNA RAZMERJA Tako kot v preteklih letih tudi bilanca lesa v letu 1987 /tabela št. 3/ zajema vso porabo gozdnih lesnih sortimentov in lesnih ostankov v primerni predelavi lesa ter ostalo neposredno porabo gozdnih lesnih sortimentov (tehnični les za druge namene in drva). Podatki o porabljenem lesu v mehanski predelavi lesa, v proizvodnji celuloze in lesovine in proizvodnji lesnih plošč izvirajo od proizvajalcev in porabnikov lesa ter statistike, medtem ko so podatki o porabi tehničnega lesa za druge namene in drva ocenjeni na podlagi podatkov statistike in podatkov gozdnogospodarskih organizacij. Bilanca lesa obravnava izključno le neposredno porabo gozdnih lesnih sortimentov in lesnih ostankov in ne zajema podatkov o uvoženih ali v drugih republikah nabavljenih polproizvodov, kot so žagan les, furnir. lesne plošče, celuloza in lesovina ter podobno. Bilanca lesa tudi ne zajema gozdnih lesnih sortimentov, ki jih gozdni posestnik:i. porabijo v svojih gospodinjstvih in gospodarstvih, ker te količine ne sodijo v blagovno proizvodnjo gozdnih lesnih sortimentov. Bilanca lesa je grajena na predpostavki, da je poraba lesa enaka dobav ljenim količinam gozdnih lesnih sortimentov in lesnih ostankov, pri čemer pa so zaradi prehodnih · zalog lesnih surovin možna manjša odstopanja v odnosu do dejanske porabe lesa. Pripomniti je še, da je v bilanci lesa po področjih porabe lesne surovine podatkovno upoštevana dejanska poraba gozdnih lesnih sortimentov po namenu predelave ali uporabe ne glede na njihovo siceršnjo standardno asortimentacijo. Skupna poraba lesne surovine je v SR Sloveniji po bilanci lesa v letu 1987 znašala 3.602.000 m3, od tega 2.249.000 m3 iglavcev in 1.353.000 m3 listavcev. V tej skupni porab1 je bilo v mehanski predelavi porabljeno 1.572.000 m3 (iglavcev 1.085.000 m3 in listavcev 487.000 m3), v proizvodnji celuloze in lesovine 871.000 ra3 (iglavcev 666.000 m3 in listavcev 205.000 m'\ v proizvodnji lesnih plošč 595.000 m3 (iglavcev 253.000 m3 in listavcev 342.000 m3), tehničnega Jesa za druge namene 314.000 m3 (iglavcev 245.000 rn3 in listavcev 69.000 m3) in lesa listavcev za drva 250.000 m3. V primerjavi z letom 1986 je skupna poraba lesa bila lani manjša za 7% (v iglavcih za 5% in v listavcih za 9 %). Pri tem je bila v tehničnem lesu za druge namene večja za 6% (v iglavcih za 7% in v listavcih za 3%) in v drveh enaka kot leta 1986, v ostalih področjih porabe lesa pa manjša, in to v mehanski predelavi lesa za S% (v iglavcih za 4% in v listavcih za 6 %), v proizvodnji celuloze in lesovine tako v iglavcih kot v hstavcih za lO% in v proizvodnji lesnih plošč za 14% (v iglavcih za 3% in v listavcih za 20% ). V odnosu na plan za leto 1987 pa je realizacija lanskoletne porabe lesa bila naslednja : vsa poraba lesa skupaj 96% (iglavci lOJ%, listavci 89 %), poraba lesa v mehanski predelavi 98% (iglavci 108%, listavci 21 %), poraba lesa v proizvodnji celuloze in lesovine i.n proizvodnji lesnih plošč ter poraba tehničnega lesa za druge namene skupaj 91 % (iglavci 94 %, listavci 87%) in poraba lesa listavcev za drva 119%. Skupna poraba lesa v obsegu 3.602.000 m3 je bila v letu 1987 pokrita z lesno surovino iz Slovenije 80% (z gozdnimi sortimenti 72% m z lesnrrni ostanki 8 %), z dobavami lesa iz drugih republik 14% in iz uvoza 6%. Po posameznih področjih porabe lesa so se lesnobilančna razmerja lani oblikovala takole: - V mehanski predelavi je bila poraba lesa v obsegu 1.572.000 m3 pokrita z gozdnimi sortimenti iz Slovenije 89%, iz drugih republik lO% in iz uvoza l %. Pri tem je bila poraba 329 lesa iglavcev v celoti oziroma 99 % pokrita z gozdnimi sortimenti iz Slovenije, poraba lesa listavcev pa je bila pokrita iz Slovenije 67%, iz drugih republik 29% in iz uvoza 4%. Dobave hlodovine listavcev iz drugih republik so bile lani že 20 % večje kot leta 1986, močno pa je zopet upadel uvoz h1odovine tropskl.h listavcev, in sicer od 30.000 rn3 v letu 1986 na 18.000 m3 v letu 1987 ali za 40%. - V proizvodnji celuloze in lesovine je bila poraba lesne surovine v obsegu 871.000 rn3 pokrita z dobavami iz Slovenije 57% (z gozdnimi sortimenti 46% in z lesnimi ostanki ll %), iz drugih republik 21 % in iz uvoza 22 %. V iglavcih je bila ta poraba pokrita iz Slovenije 66% (z gozdnimi sortimenti 52% in z lesnimi ostanki 14 % ), iz drugih republik 8 % in iz uvoza 26% ter v listavcih iz Slovenije 27%, iz drugih republik 64% in iz uvoza 9%. V primerjavi z letom 1986 beležimo lani v proizvodnji celuloze in lesovine povečanje pokritja porabe lesa iz Slovenije ob hkratnem zmanjšanju dobav lesa tako iz drugih republik kot iz uvoza. Tako so bile dobave gozdnih sortimentov iz Slovenije lani v primerjavi z letom 1986 večje za 20.000 m3 ali S% (v iglavcih večje za 27.000 m3 ali 8% in v listavcih manjše za 7000 m3 ali 11 %), dobave iz drugih republik pa manjše za 58.000 m3 ali 24% (v iglavcih za 23.000 m3 ali 32% Ln. v listavcih za 35.000 m3 ali 21 %) in iz uvoza manjše za 59.000 m3 ali 23% (v iglavcih manjše za 77.000 m 3 ali 31% in v listavcih večje za 18.000 m3 ali 100 %). - V proizvodnji lesnih plošč je bila poraba lesne surovine v obsegu 595.000 m3 polaita z dobavami iz Slovenije 69% (z gozdnimi sortimenti 3?% in z lesnimi ostanki 32%) in iz drugih republik 31%. Uvoza lesa za proizvodnjo lesnih plošč v letu 1987 ni bilo. V iglavcih je bila ta poraba pokrita iz Slovenije 85% (z gozdnimi sort imen ti 18% in z lesnimi ostanki 67 %) in iz drugih republik 15 % ter v listavcih iz Slovenije 67% (z gozdnimi sortimenti S l % in z lesnimi ostanki 6 %) in IZ drugih republik 43%. V primerjavi z letom 1986 so bile dobave lesne surovine za proizvodnjo lesnih plošč iz Slovenije lani manjše za 6000 m3 ali l % (iglavcev večje za 1000 m3 in listavcev manjše za 7000 m3 ali 3% ), v tem gozdnih sortimentov večje za 15.000 m3 ali 7% (iglavcev za 13.000 m3 ali 42% in listavcev za 2000 m3 ali 1 %) in lesnih ostankov manjše za 2l.OOOm3 ali lO% (iglavcev za l2.000m3 ali 7% in listavcev 9000 m3 ali 30% ). Dobave gozdnih sortimentov in lesnih ostankov iz drugih republik za proizvodnjo lesnih plošč pa so bile lani nasproti letu 1986 manjše za 90.000 m3 ali 33% (iglavcev za l0.000m3 ali 20% in listavcev za 80.000m3 ali 35%). - Poraba tehničnega lesa za druge namene v obsegu 314.000 m3 in poraba drv za kurjavo v obsegu 250.000 m3 sta bili v celoti pokriti iz Slovenije. 4. OBNOVA, NEGA IN VARSTVO GOZDOV V obnovi gozdov so bila dela v letu 1987 opravljena na površini 5346 ha, od tega v družbenih gozdovih na 2361 ha in v zasebnih gozdovih na 2985 ha. Njihova razčlenitev je naslednja: Družb em gozdovi Zaset:ni gozdovi Vsi gozdovi Obnova gozdov- ha 2.361 2.985 5.346 - priprava tal 731 1.097 1.828 - pnprava sestaja 422 471 893 - sajenje 807 1.055 l.862 - podsajenje 21 21 - setev 41 45 86 - spopolnjevanje li4 90 204 - gnojenje 176 182 2·58 - ostalo 49 45 94 Obseg opravljenih del v obnov1 gozdov je bil lani za 88 ha ali 2% večji kot leta 1986, od tega v družbenih gozdovih za 62 ha in v zasebnih gozdovih za 26 ha. V odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s samoupravnim sporazumom 330 r 1986-1990 in srednjeročnim planom 1986-1990, so b1la dela v obnovi gozdov v letu 1987 odstotno dosežena takole: Družbem gozdovi Zasebni gozdov1 Vsi yuzclovi Obnova gozdov 84% 107% 95% V odnosu na plan za leto 1987 so bila dela v obnovi gozdov lani izv-ršena v družbenih gozdovih 98% in v zasebnih gozdovih 100%, oziroma v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj 99%. V družbenih gozdovih so svoj planirani letni obseg del v obnovi gozdov dosegli ali presegli v devetih gozdnogospodarskih območjih, v petih območjih pa so ga realizirali med 72 %-88 %. V zasebnih gozdovih je bil letni plan obnove gozdov dosežen ali presežen v sedmih gozdnogospodarskih območjih, v preostalih sedmih območjih pa so ga realizirali med 61 %-94%. trabela št. 4/ V negi gozdov so bila dela v lanskem letu opravljena na površini 24.564 ha, od tega v družbenih gozdovih na 12.877 ha in v zasebnih gozdovih na 11.687 ha. Njihova razčlenitev je naslednja: Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gczdovi Nega gozdov- ha 12.877 11.687 24.564 - obžetev 4.100 4.088 8.188 - čiščenje 4.481 5.127 9.608 - uravnavanje zmesi 469 320 789 - prvo redčeme 2.204 1.294 3.498 - drugo redčenje 1.513 856 2.369 - obžagovanje vej 110 2 112 V primerjavi z letom 1986 je bil lani obseg opravljenih del v negi gozdov v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj večji za 910 ha ali 4 %, od tega v družbenih gozdovih za 649 ha ali 5% in v zasebnih gozdovih za 261 ha ali 2%. V odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s samoupravnim sporazumom 1986-1990 in srednjeročnim planom 1986-1990, so bila dela v negi gozdov v letu 1987 odstotno dosežena takole : Družbem gozdovi Zasebni gozdovt Vsi gozdovi Nega gozdov 96% 93% 94 o/o Glede na planirani letni obseg je realizacija del v negi gozdov lani znašala v družbenih gozdovih 95% in v zasebnih gozdovih 96%, oziroma v obeh sektorjih lastniš::va gozdov skupaj 95%. V družbenih gozdovih so svoj planirani letni obseg del v negi gozdov dosegli ali presegli v osmih gozdnogospodarskih območjih, v šestih območjih pa so ga realizirali med 65%-95%. V zasebnih gozdovih je bil letni plan nege gozdov dosežen oziroma presežen v šestih gozdnogospodarskih območjih, v osmih območjih pa je bil realiziran med 52 %-96 %. trabela št. 5/ Dela v varstvu gozdov je zaradi njihove narave in različnosti možno na skupnem imenovalcu prikazati le v-rednostno. Za dela v varstvu gozdov je bilo v letu 1987 porabljeno 1.706.266.000 din, od tega v družbenih gozdovih 1.134.700.000 din in v zasebmh gozdovih 5 71. 566. 000 din. S. MELI O RACIJE GOZDOV IN POGOZDOVANJE V letu 1987 je bilo meliorirano 2088 ha malodonosnih gozdov. od tega v družbenih 331 gozdovih 1031 ha in v zasebnih gozdovih 1057 ha. Z direktno premeno je bilo meliorirano 590 ha (družbeni gozdovi 254 ha, zasebm gozdovi 336 ha) in z indirektno preme no 1498 ha (družbeni gozdovi 777 ha, zasebni gozdovi 721 ha). V letu 1987 je bilo meliorirano znatno manj malodonosnih gozdov kot leto poprej, in to tako z direktno kot indirektno premeno v obeh sektorjih lastništva gozdov. Vseh rnalodonosnih gozdov je bilo lani v primerjavi z letom 1986 meliorirano manj za 1638 ha 44% (z direktno premeno za 611 ali 51% in z indirektno preme no za 1027 ha ali 41 % ), od tega v družbenih gozdovih za 629 ha ali 38% (z direktno premeno za 253 ha ali 50% in z in direktno preme no za 376 ha ali 33%) in v zasebnih gozdovih za l 009 ha ali 49% (z direktno premeno za 358 ha ali 52 % in z indirektno premeno za 651 ha ali 4 7 % ). V odnosu do poprečnih letnih obsegov, določenih s samoupravnim sporazumom 1986-1990 in srednjeročnim planom 1986-1990, je bilo melioriranje malodonosnih gozdov v letu 1987 odstotno doseženo takole: Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi Melioracije gozdov 74% 31% 43% - direktna premena 94% 57% 69% - in direktna prem ena 69% 26% 38% Plan melioracij malodnosnih gozdov je bil v letu 1987 realiziran 88% (direktna premena 72 %, indirektna preme na 97 % ), pri tem v družbenih gozdovih l 05% (direktna premena 70 %, indirektna prem ena 126 %) in v zasebnih gozdovih 76 % (direktna premena 7 4 %, in direktna preme na 78% ). V družbenih gozdovih so svoj planirani letni obseg melioracij malodonosnih gozdov dosegli ali presegli v sedmih gozdnogospodarskih območjih, v štirih območjih so ga realizirali med 53%-84% in v dveh območjih izpod 150%. V gozdnogospo- darskem območju Slovenj Gradec melioracij malodonosnih gozdov za leto 1987 v družbe- nem sektorju niso planirali. V zasebnih gozdovih pa so svoj letni plan melioracij malodonosnih gozdov lani dosegli oziroma presegli v treh gozdnogospodarskih območjih, v desetih območjih pa so ga realizirali med 50 %-90 %. V gozdogospodarskern območju Slovenj Gradec melioracij malodonosnih gozdov za leto 1987 v zasebnem sektorju niso planirali. /Tabele št. 6.1.1.-6.1.3./ Plan za leto 1987 je predv1deval pogozditev 35 ha negozdnih zemljišč, pogozdeno pa je bilo lani ll ha, in to v družbenem sektorju 6 ha in v zasebnem sektorju 5 ha. Leta 1986 je bilo pogozdeno 52 ha negozdnih zemljišč. Povprečni letni obseg pogozdovanja negozdnih zemljišč, določen s samoupravnim sporazumom 1986-1990, znaša 62 ha. /Tabela št. 6.2./ Med neposredne naloge pri melioracijah malodonosnih gozdov in pogozdovanju sodi tudi vzdrževanje že osnovanih nasadov. Ta vzdrževalna dela so bila v letu 1987 opravljena na površini 4430 ha, od tega v družbenih gozdovih na 1658 ha in v zasebnih gozdovih na 2772 ha. Plan vzdrževanja nasadov za leto 1987 je bil tako lani realiziran v družbenih gozdovih 76% in v zasebnih gozdovih 87%, oziroma v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj 83%. /Tabele št. 6.2.1.-6.2.3./ 6. ZUNAJGOZDNA NAMENSKA PRIDELAVA LESA Zunajgozdna namenska pndelava lesa sicer ni predmet obravnave m sklepanja v okviru samoupravnega sporazwna 1986-1990, je pa to področje obravnavano in opredeljeno v srednjeročnem planu 1986-1990, kar je narekovaJa po eni strani zahteva celovitosti prikaza pridelave lesa v našem prostoru in po drugi zahteva kontinuitete glede na pretekla srednjeročna obdobja. V okviru programa zunajgozdne namenske pridelave lesa je bilo v letu 1987 osnovano 39 ha topolovih nasadov in opravljena vzdrževalna dela v že osnovanih topolovih nasadih na površini 485 ha. Vsi ti topolov1 nasadi se nahajajo na zemljiščih družbenega sektorja lastništva. 332 Topolove nasade so v letu 1987 osnovale in izvajale vzdrževalna dela v že osnovanih topolovih nasadih naslednje organizacije: Gozdno gospodarstvo Ljubljana Gozdno gospodarstvo Brežice Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota Ljubljanske mlekarne- TOZD Posestva Osnovanje nasadov ha 4 20 15 Vt;d!'Ževanje nasadov ha 2 331 45 47 Za osnovanje in vzdrževanje topolovih nasadov je bilo v letu 1987 porabljeno 124.908.000 din (lastna sredstva 28.726.000 din, sredstva SOZD »Slovenija papir« 96.182.000 din), od tega za osnovanje nasadov 75. 1 06.000 din (lastna sredstvA ll. 646.000 din, sredstva SOZD >>Slovenija papir« 63.460.000 din) in za vzdrževanje nasadov 49.802.000 din (last:1a sredstva 17.080.000 din, sredstva SOZD »Slovenija papir« 32.722.000 din). V okviru programa zliDajgozdne namenske pridelave lesa, ki ga izvaja SOZD »Slovenija papir«, je bilo v letu 1987 osnovano tudi 51 ha intenzivnih nasadov iglavcev in opravljena vzdrževalna dela v že osnovanih nasadih iglavcev na površini 143 ha. Za osnovanje teh nasadov je bilo porabljeno 85.549.000 din in za vzdrževanje 41.220.000 din (vse sredstva SOZD »Slovenija papir«). 7. GRADNJA GOZDNIH CEST V letu 1987 je bilo zgrajeno ali rekonstruirano 228 km gozdmh cest, od tega 116 km v družbenih gozdovih in 112 km v zasebnih gozdovih. V vseh gozdovih je bilo lani zgrajeno . ali rekonstruirano za 79 krn ali 26 % manj gozdnih cest kot leta 1986, in to v družbenih gozdovih za 44 krn ali 27% in v zasebnih gozdovih za 35 km ali 24% manj kot leta 1986. V odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s samoupravnim sporazumom 1986-1990 in srednjeročnim planom 1986-1990, je bila gradnja gozdnih cest v letu 1987 odstotno dosežena tako~e: Gradnja gozdnih cest - novogradnja - rekonstrukcija Družbeni gozdovi 76% 70% 96% Zasebni gozdoVl 65% 63% 75% V si g-ozdovt 70% 66% 86% Letni plan novogradenj in rekonstrukcij gozdnih cest je bil v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj lani realiziran 91 %, pri tem v družbenih gozdovih 90 % in v zasebnih gozdovih 91 %. V družbenih gozdovih so svoj letni plan gradnje gozdnih cest dosegli oziroma presegli v šestih gozdnogospodarskih območjih, v šestih območjih so ga realizirali med 50%-84% in v enem območju izpod 50%. V kraškem gozdnogospodarskem območju gradnje gozdnih cest za leto 1987 niso planirali, rekonstruirali pa so lani v družbenih gozdovih 2 km gozdnih cest. V zasebnih gozdovih so svoj letni plan v gradnji gozdnih cest dosegli ali presegli v petih gozdnogospodarskih območjih, v osmih območjih so ga realizirali med 66%-92% in v enem območju izpod 50%. /Tabele št. 7.1.-7.3./ 8. IZVAJANJE DEJAVNOSTI POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA NA KRAŠKEM GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOČJU Na podlagi in v skladu z 20. in 33. členom zakona o gozdovih se iz združenih sredstev pri republiški skupnosti za gozdarstvo zagotavljajo sredstva in sofinancira izvajanje naslednjih dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogcspodarskern 333 območju: varstvo gozdov pred boleznimi in škodljivci, gradnja m vzdrževanje proti požarnih zidov in presek, obnova gozdov na pogoriščih in odkazilo drevja za posek v varovalnih in lesnoproizvodno manj pomembnih gozdovih ter urejanje gozdov. Za izvajanje teh dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območJu Je b1lo v letu 1987 vloženo 407.515.000 din, od tega 7.515.000 din lastnfr. sredstev Zavoda za pogozdovanje in melioracijo Krasa, Sežana in 400.000.000 din združenih sredstev pri republiški skupnosti za gozdarstvo. Ta sredstva so bila porabljena za ( 1) varstvo gozdov pred boleznimi in škodljivci 27.968.000 din (družbeni gozdovi 16.043.000 din, zasebni gozdovi 11.925.000 din), (2) gradnjo in vzdrževanje protipožarnih zidov in presek 131.693.000 din (družbeni gozdovi 73.232.000 din, zasebni gozdovi 58.461.000 din), (3) obnovo gozdov na pogoriščih 19.871.000 din (družbeni gozdovi 6.952.000 din, zasebni gozdovi 12.919.000 din), (4) odkazilo drevja za posek 109.149.000 din (družbeni gozdovi 21.680.000 dm, zasebni gozdovi 87.469.000 din) in (5) urejanje gozdov 118.834.000 din (zasebni gozdovi). 9. MLADINSKE DELOVNE AKCIJE V letu 1986 je bil sklenjen družbeni dogovor o mladinskem prostovoljnem delu~ obdobju 1986-1990, katerega podpisnik je tudi republiška skupnost za gozdarstvo. V skladu s tem dogovorom in na njegovi osnovi sklenjenim samoupravnim sporazumom o medsebojnih obveznostih ter načinu združevanja dela in sredstev in koriščenja sredstev za pripravo in izvedbo mladinskih delovnih akcij v SR Sloveniji v letu 1987 je republiška skupnost za gozdarstvo prispevala 8.829.000 din za sofinanciranje mladinskih delovnih akcijh v lanskem letu. lO. RAZIS KA VE IN PUBLIKACIJE Republiška skupnost za gozdarstvo je z Institutom za topolarstvo iz Novega Sada sklenila pogodbo za obdobje 1987-1992 o sofinanciranju znanstveno raziskovalnih projektov (1) Pospeševanje proizvodnje in predelave hitrorastočih listavcev - topolov in vrb in (2) Aplikacija raziskav za pospeševanje proizvodnje trepetlike na območju SR Slovenije. V ta namen porabljena sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo so v letu 1987 znašala 3.000.000 din. Republiška skupnost za gozdarstvo je v letu 1987 izdala publikacijo ))čas za rešitev gozdov se izteka«, ki velja 2.647.000 din in sofinancirala izdajo seminarskega gradiva »Problematika vnašanja tujkov v gozdm prostor« v znesku 2.959.000 din. Tako kot v prejšnjih letih je republiška skupnost za gozdarstvo tudi v letu 1987 sofinancirala izdajanje strokovnih revi} Gozdarski vestnik in Les, in to revije Gozdarski vestnik v znesku 7.534.000 din in revije Les v znesku 3.910.000 din. 11. VREDNOSTNI OBSEG VLAGANJ V GOZDOVE V tem poročilu so v kompleks vlaganj v gozdove všteti obnova, nega in varstvo gozdov, melioracije gozdov in pogozdovanje (vključno z vzdrževanjem že osnovanih nasadov z direktno premeno in pogozdovanjem), odkazovanje drevja za posek, urejanje gozdov in ostala poraba sredstev za GBR (znanstveno raziskovalno delo, poslovanje območnih skupnosti za gozdarstvo, odkup gozdov idr.) ter gradnja gozdnih cest. Ta vlaganja v gozdove so bila v letu 1987 financirana iz naslednjih virov: lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij, sredstva porabnikov lesa (združena sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo in združena sredstva industrije celuloze in papirja v okv-iru SOZD »Slovenija papir«), združena sredstva v okviru republiške skupnosti za gozdarstvo ter krediti bank in ostali viri. 334 Za vsa vlaganja v gozdove je bilo v letu 1987 porabljeno 24.175.718.000 din (leta 1986: 12.086.311.000 din), od tega 18.807.708.000 din ali 77,8% (leta 1986: 75,3 %) lastnih sredstev gozdnogospodarskih organizacij, 1.574.856.000 din ali 6,5% (ieta 1986: 8,1 %) sredstev porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo, !.200.178.000 din o.li 5,0% (leta 1986: 1,2 %) sredstev industrije celuloze in papirja v okviru SOZD »Sloveni~a papir«, 2.076.561.000 din ali 8,6% (leta 1986: 11,8 %) sredstev republiške skupnosti za gozdarstvo, 218.632.000 din ali 0,9% (leta 1986: 2,1 %) kreditov bank in 297.783.000 din ali 1,2% (leta 1986: 1.5 %) ostalih sredstev. Po posameznih področjih vlaganj v gozdove je bil njihov vrednostni obseg v lanskem letu naslednji: - za obnovo, nego in varstvo gozdov je bilo porabljeno 10.915.789.000 din ali 45,2% (leta 1986: 38,0%) od_ -vsote vseh vlaganj v gozdove (lastna sredstva gozdnogospodarskih organiz)Slovenija papir«, da si z vlaganji v gozdove zagotovi čim boljšo trajno oslabe z lesom iz domačih virov. Obseg vlaganj v gozdove, določen s samoupravnim sporazumom 1986-1990 in srednje- ročnim planom 1986-1990, ni bil v letu 1987 globalno vzeto v celoti dosežen ne na področju gojenja gozdov ne na področju gradnje gozdnih cest. Kar zadeva področje gojenja gozdov, so bili planski cilji in naloge za obdobje 1986-1990 določeni na podlagi in v skladu z opredelitvami gozdnogospodarskih načrtov območij za obdobje 1981-1990. S tem v zvezi . je potrebno omeniti, da so za obdobje 1986-1990 planirani znatno večji povprečni letni obsegi v melioracijah gozdov kot v obdobju 1981-1985, in to za 1760 ha ali 58%, od tega z direktno premene za 646 ha ali 43 % manj in z in direktno premene za 2406 ha ali 156 % več, kot tudi da je realizacija planiranih melioracij gozdov v preteklem srednjeročnem obdobju bila dosežena vsega 56% (direktna premena 69%, indirektna premena 48 %). Kar zadeva gradnjo gozdnih cest, je njen obseg za obdobje 1986-1990 bil planiran v okviru realnih danosti in možnosti, tj. predvsem predvidevanj o razpolož1jivili sredstvih za te namene, kar velja tudi za plan in njegovo realizacijo v letu 1987. Vzrok teh odstopanj oziroma zaostajanj dosežene realizacije v letu 1987 za obsegom vlaganj, predvidenih s samoupravnim sporazumom 1986--1990 je predvsem finančne narave. kar je nesporno tudi odraz našega splošnogospodarskega stanja in trendov v zadnjih letih in znotraj tega doseženih poslovnih rezultatov v gozdnem in lesnem gospodarstvu. To stanje in trendi se manifestirajo v upadanju združevanja sredstev porabnikov lesa za gradnjo gozdnih cest v območnih skupnostih za gozdarstvo, nadalje v upadanju in raZVIednotenju t. i. bencinskega dinarja, krediti bank za gradnjo gozdnih cest so le še simbolični itn. Propadanje in umiranje gozdov, pogoste naravne ujme in porast pojavov gozdnih škodljivcev zvišujejo stroške gospodarjenja z gozdovi, tako v izkoriščanju gozdov kot vlaganjih v gozdove (sanacije), ob hkratnem zniževanju tržne vrednosti pri tem napadle strukture gozdnih lesr.ih sortlmen- tov. V nekatenh gozdnogospodarskih območjih v povezavi s tem ugotavljajo, da niso več ali da ne bodo več z razpoložljivimi lastnimi sredstvi finančno sposobni izvajati gospodar- jenja z gozdovi v smislu zakona o gozdovih skladno z gozdnogospodarskimi načrti ter stvarnimi potrebami in stanjem njihovih gozdov. Skratka, škarje se ožijo. Posebna pozornost republiške in območnih skupnosti za gozdarstvo ter gozdnogospodar- skih organizacij in njihovih asociacij je tako kot že v letu 1986 tudi v lanskem letu bila namenjena problematiki propadanja in umiranja gozdov. Republiška skupnost za gozdarstvo je lani na problemski konferenci RK SZDL Slovenije »Ekologija, energija, varčevanje« predstavila ugotovitve o stanju gozdov v Sloveniji ter stališča, ki bi jih morali uveljaviti v družbenem sistemu in samem gozdarstvu za izboljšanje zdravstvenega stanja naših gozdov. 337 Na tej konferenci je republiška skupnost za gozdarstvo sodelovala tudi z brošuro »Čas za rešitev gozdov se izteka«, v kateri so med drugim prikazam rezultati popisa propadanja in umiranja gozdov iz leta 1985 ter z letakom »Slovenija na pragu ekološke katastrofe <<.. V letu 1987 je bil v Sloveniji na osnovi dopolnjene metodologije opravljen drugi popis propadanja in umiranja gozdov (drugod v Jugoslaviji pa prvi), katerega rezultati so bili objavljeni v »Črni knjigi«, ki je bila posredovana javnosti na tiskovm konferenci na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo novembra 1987. Stanje poškodovanosti naših gozdov, ugotovljeno s tem popisom, se v primerjavi z letom 1986 ni bistveno spremenilo. V letu 1987 so potekale tudi raziskave prirastka v smrekovih gozdovih (Pokljuka) glede na osutost krošenj. V zimi 1986/87 je kot posledica emisij iz termoelektrarne TEŠ- Šoštanj nastal katastrofalen ožig gozdov na območju občine Velenje v gozdnem predelu Zavodnje - Šentvid. Med ujmami v letu 1987 pa je bila najhujša v murskosoboškem gozdnogospodarskem območju, kjer je meseca julija silovito neurje močno prizadelo gozdove ter povzročilo občutno škodo na okoli 6500 ha tamkajšnjih gozdov. Na področju usklajevanja odnosov gozd-divjad so območne skupnosti za gozdarstvo v lanskem letu obravnavale poročila o realizaciji lovskogospodarskih načrtov za leto 1986 ter na podlagi teh poročil kot tudi spremljanja lovskogospodarskih načrtov v tekočem letu predlagale potrebne ukrepe za bolj uravnotežene tren:::le razvoja odnosov med gozdom in divjadjo. Hkrati so tudi preverjale, če so obveznosti gozdnogospodarskih organizacij za področje odnosov gozd-divjad pravilno in v zadostni meri \rnesene v gozdnogospodarske načrte gospodarskih enot. Spremljale pa so tudi uresničevanje samoupravnih sporazumov o preprečevanju in o povračilu škod v gozdovih in na diviadi. V republiški skupnosti za gozdarstvo so v lanskem letu potekale priprave na posvetovanje v letu 1988 o urejanju odnosov gozd-divjad z namenom izoblikovati priporočila in sklepe za delo gozdarskih in lovskih organizacij in načrtnem usklajevanju teh odnosov. Republiška skupnost za gozdar- stvo je lani obravnavala tudi raziskovalno delo na področju odnosov gozd-divjad in ugotovila, da le-to ni v sorazmerju s tozadevno problematiko in temu ustrezno dala pobudo, da Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo zagotovi nadaljevanje tega raziskovalnega dela vsaj na ravni preteklih let. POSEK LESA V LETU 1987 TABELA št. 1.2.1. Družbem gozdoVI REALIZACIJA V LETU 1987 Iglavci Listavci Skupaj m3 %do let. pi. m3 %d:::llet.pl. m3 %do let. pi. l. Tolmin 67.524 lOB 57.778 95 125 302 102 2. Bled 91.232 104 10.050 95 101 .282 103 3. Kranj 60.117 89 19.931 79 80.048 87 4. Ljubljana 67.138 120 34.642 86 101.780 106 5. Postojna 160.134 113 33.073 li O 193.207 112 6. Kočevje 123.413 \08 90.551 83 213.964 96 7. Novo mesto 74.057 118 88.575 99 162.632 107 8. Brežice 17.711 145 32.876 103 50.587 115 9. CelJe 30.}05 lJI 19.687 82 49.792 97 JO. Nazarje 46.110 lOJ 16.085 90 62.195 98 11 . Sl. Gradec 113.180 103 14.050 106 127.230 104 12. Maribor 113. 52 1 102 62.198 107 175.719 104 13. M. Sobota 6.628 97 28.252 101 34.880 100 Radgona 1.693 77 5.662 Ili 7.355 101 14. Kras 7.313 118 5.480 127 12.793 122 SKUPAJ l.-14. 979.876 107 518.890 95 1,498.766 103 Gozdov1pri drugih OZD 50.600 102 46.400 100 97.000 101 ysESKUPAJ [,030.476 107 565.290 95 1,595.766 102 338 w w CD l. Tolmin 2. Bled 3. Kranj 4. Ljubljana 5. Postojna 6. Kočevje 7. Novo mesto 8. Brežice 9. Celje 10. Nazarje Il. Slov. Gradec 12. Maribor 13. Murska Sobota Radgona 14. Kras SKUPAJ l.-14. Gozdovi pri drugih OZD VSE SKUPAJ Iglavci 67.524 91.232 60.117 67.138 160.134 123.413 74.057 17.711 30.105 46.110 113.180 113.521 6.628 1.693 7.313 979.876 50.600 1,030.476 DRUZBENl GOZDOVI Lista v ci SkupaJ 57.778 125.302 10.050 JOL282 19.931 80.048 34.642 101.780 33.073 193.207 90.551 213.964 88.575 162.632 32.876 50.587 19.687 49.792 16.085 62.195 14.050 127.230 62.198 175.719 28.252 34.880 5.662 7.365 5480 12.793 518.890 1,498.766 46.400 97.000 565.290 1,595.766 POSEK LESA V LETU 1987 TABELA št. l. l. m3 ZASEBNl GOZDOV[ VSlGOZDOVI Iglavc1 Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj 42.422 82.321 124.743 109.946 140.099 250.045 64.154 10.655 74.809 155.386 20.705 176.091 125.286 63.485 188.771 185.403 83.416 268.819 171.336 137.240 308.576 238.474 l7l.882 410.356 88.044 29.881 117.925 248.178 62.954 311.132 54.990 31.948 86.938 178.402 122.499 300.902 30.000 86.107 116.107 104.057 174.682 278.739 10.593 64.050 74.643 28.304 96.926 125.230 68.480 102.712 171.192 98.58~ 122.399 220.984 102.292 14.275 116.567 148.40t. 30.360 178.762 148.680 12.900 161.580 26L860 26.950 288.810 100.333 117.217 217.550 213.854 179.415 393.269 12.195 25.830 38.025 18.82~ 54.082 72.905 3004 8.494 11.498 4.697 14.156 18.853 11.105 33.073 44.178 18.418 38.553 66.971 1,032.914 820.188 1,853.102 2,012.790 1,339.078 3,351.868 - - 50.600 46.400 91.000 L032.914 820.188 1.853.102 2,063.390 1,385.478 3,443.868 POSEK LESA V LETU 1987 TABELA št l. 2. 2. Zasebni gozdovi REALIZACIJA V LETU 1987 lglavci Lista v ci Skupaj m3 %do let. pi. m3 %do let. pl. mJ %do let. pl. l. Tol.m.in 42.422 133 82.321 90 124.743 101 2. Bled 64.154 86 10.655 42 74.809 75 3. Kranj 125.286 127 63.485 92 188.771 113 4. Ljubljana 171.336 97 137.240 89 308.576 93 5. Postojna 88.044 107 29.881 73 117 925 96 6. Kočevje 54.990 91 31.948 61 86.938 77 7. Novo mesto 30.000 97 86.107 71 116.107 76 8. Brežice 10.593 102 64.050 71 74.643 74 9. Celje 68.480 87 102.712 tol 171.192 95 lO. Nazarje 102.292 94 14.275 liS 116.567 96 Il. Sl. Gradec 148.680 101 12.900 82 161.680 99 12. Maribor 100.333 81 117.217 101 217.550 91 13. M. Sobota 12.195 67 25.830 106 38.025 90 Radgona 3.004 86 8.494 96 11.498 93 14. Kras 11.105 107 33.073 82 44.178 87 SKUPAJ L-14. 1,032.914 98 820.188 85 1,853.102 92 Gozdovi pri drugih OZD VSE SKUPAJ 1,032.914 98 820.188 85 1,853.102 92 POSEK LESA V LETU 1987 TABELA št. 1.2.3. Vsi gozdovi REALIZACIJA V LETU 1987 lglavci Listavci Skupeoj m3 %do let. pl. m3 % do let. pl. m3 %do let. pi. l . Tolmin 109.946 117 140.099 92 250.045 lOJ 2. Bled 155.386 96 20.705 57 176.091 89 3. Kranj 185.403 112 83.416 89 268.819 103 4. Ljubljana 238.474 103 171.882 88 410.356 96 5. Postojna 248.178 lil 62.954 88 311.132 105 6. Kočevje 178.403 102 122.499 76 300.902 90 7. Novo mesto 104.057 111 174.682 83 278.739 92 8. Brežice 28.304 125 96.926 79 125.230 87 9. Celje 98.585 93 122.399 98 220.984 95 10. Nazarje 148.402 96 30.360 100 178.762 97 1 l . Sl. Gradec 261.860 102 26.950 93 288.810 101 12. Manbor 213.854 91 179.415 103 393.269 96 13. M. Sobota 18.823 76 54.082 103 72.905 94 Radgona 4.697 82 14.156 101 18.853 96 14. Kras 18.418 111 38.553 86 56.971 93 SKUPAJ l.-14. 2,012.790 102 1,339.078 89 3,351.868 96 Gozdovi pri drugih OZD 50.600 102 46.400 100 97.000 101 VSE SKUPAJ 2,063.390 102 1.385.478 89 3,448.868 96 ZDIT gozdarstva in lesarstva Slovenije je decembra lani organizirala v Slovenj Gradcu strokovno posvetovanje na temo »Zagotavljanje sredstev za gozdno reprodukcijo«. Spričo problematike, s katero se soočamo v zadnjem času na področju gospodarjenja z gozdovi in s tem povezanimi trendi razvoja na tem področju, je bila in je ta tematika izredno 340 aktualna in hkrati tudi fundamentalna, saj je od tozadevnih ugotovitev, stališč ter predlogov in seveda še zlasti od njihove čimprejšnje uresničitve v mnogočem pogojen in odvisen nadaljnji razvoj gospodarjenja z gozdovi v naši republiki. BLAGOVNA PROIZVODNJA GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV TABSLA št. 2.2.1. V LETU 1987 Družbeni gozdovi REALIZACIJA V LETU 1987 Ig1avci Listavci Skupaj m3 %do let. pl. m3 %do let. pi. m3 %do let. pl. l. Tolmin 59.450 112 57.194 107 116.644 109 2. Bled 79.808 lOS 7.718 83 87.526 103 3. Kranj 56.655 97 10.444 47 67.099 83 4. Ljubljana 66.391 135 28.558 80 94.949 112 5. Postojna 141.089 117 24.446 92 165.535 112 6. Kočevje 123.560 115 93.162 100 216.722 108 7. Novo mesto 65.888 123 85.967 !Ol 151.855 110 8. Brežice 15.618 149 30.910 94 46.528 107 9. Celje 28.017 117 19.501 87 47.518 103 10. Nazarje 41.013 105 14.592 93 56.606 102 Il. Sl. Gradec 96.208 105 12.364 107 108.572 106 12. Maribor 97.763 104 51.768 104 149.621 104 13. M. Sobota 5.693 98 26.565 114 32.258 110 Radgona 1.534 81 5.816 108 7.350 101 14. Kras 7.833 167 4,661 120 12.494 140 SKUPAJ l.-14. 886.520 112 473.656 97 1,360.176 106 • Gozdovi pri drugih OZD 42.000 102 38.000 103 80.000 103 VSE SKUPAJ 928.520 112 511.656 97 1.440.176 106 BLAGOVNA PROIZVODNJA GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV TABELA št. 2.2.2. V LETU 1987 Zasebm gozdovi REALIZACIJA V LETU 1987 Iglavci L1stavci Skupaj m3 % do1et. pl. m"' %do let. pl. m3 %do let. pl. l. Tolmin 33.912 146 50.012 84 83.924 102 2. Bled 54.774 !OO 769 15 55.543 93 3. Kranj 105.233 150 23.358 95 128.591 136 4. Ljubljana 162.425 123 66.402 76 228.827 104 S. Postojna 68.439 112 9.460 79 77.899 107 6. Kočevje 40.987 105 10.823 66 51.810 93 7. Novomesto 15.087 135 44.671 82 59.758 91 8. Brežice 4.140 115 34.925 76 39.065 79 9. Celje 44.212 99 65.532 98 109.744 99 lO. Nazarje 66.048 79 2.233 70 68.281 79 11. Sl. Gradec 110.486 97 2.957 53 113.443 95 12. Maribor 66.252 90 26.020 77 92.272 86 13. M. Sobota 4.281 74 1.683 70 5.964 73 Radgona 213 53 2.885 90 3.098 86 14. Kras 8.392 113 19.213 89 27.605 96 SKUPAJ l.-14. 784.881 108 360.943 82 l,l45.824 98 Gozdovi pri drugih OZD VSE SKUPAJ 784.881 108 360.943 82 1,145.824 98 341 w ~ C\.) l. Tolmin 2. Bled 3. Kranj 4. Ljubljana 5. Postojna 6. Kočevje 7. Novo mesto 8. Brežice 9. Celje 10. Nazarje Il. Slov. Gradec 12. Maribor 13. Murska Sobota Radgona 14. Kras SKUPAJ 1.-14. Gozdovi pri drugih OZD VSE SKUPAJ !glav ci 59.450 79.808 56.655 66.391 141.089 123.560 65.882 15.618 28.017 41.013 96.208 97.763 5.693 1.534 7.833 886.520 42.000 928.520 BLAGOVNA PROIZVODNJA GOZDNIH LESNlli SORTIMENTOV V LETU 19B7 TABELA št. 2.1. m3 DRUŽBENI GOZDOVI ZASEBNI GOZDOVI VSI GOZDOVI Listavci Skupaj Iglavci Lista v ci Skupaj lg1avci Listavci Skupaj 57.194 116.644 33.912 50.012 83.924 93.362 107.206 200.568 7.718 87.526 54.774 769 55.543 134.582 8.487 143.069 10.444 67.099 105.233 23.358 128.591 161.888 33.802 195.690 28.558 94.949 162 425 66.402 228.827 228.816 94.960 323.776 24.446 165.535 68.439 9.460 77.899 209.528 33.906 243.434 93.162 216.722 40.987 10.823 51.810 164.547 103.985 268.532 85.967 150.855 15.087 44 .671 59.758 80.975 130.638 211.613 30.910 46.528 4.140 34.925 39.065 19.758 65.835 85.593 19.501 47.518 44.212 65.532 109.744 72.229 85.033 157.262 14.592 55.605 66.048 2.233 68.281 107.061 16.825 123.886 12.364 108.572 110.486 2.957 113.443 206.694 15.321 222.015 51.758 149.521 66.252 26.020 92.272 164.015 77.778 241.793 26.565 32.258 4.281 1.683 5.964 9.974 28.248 38.222 5.816 7.350 213 2.tmo 3.098 1.747 8.701 10.448 4.661 12.494 8.392 19.213 27.605 16.225 23.874 40.099 473.656 1,360.176 784.88! 360.943 1,145.824 1.671.401 834.599 2,506.000 38.000 80.000 - - 42.000 38.000 80.000 511.656 1.440.176 784.881 360.943 l. 145.824 1,713.401 872.599 2,586.000 BLAGOVNA PROIZVODNJA GOZDNTii LESNlli SORTIMENTOV TABELA št. 2.2.3. V LETU 1987 Vsi gozdovi REALIZACIJA V LETU 1987 Iglavci Lista v ci Skupaj m3 %do let. pl. m3 %do let. pl. m3 %do let pl. 1. Tolmin 93.362 122 107.206 95 200.568 l06 2. Bled 134.582 103 8.487 59 143.069 99 3. Kranj 161.888 126 33.802 72 195.690 112 4. Ljubljana 228.816 126 94.960 77 323.776 106 5. Postojna 209.528 115 33.906 88 243.434 lll 6. Kočevje 164.547 112 103.985 95 268.532 105 7. Novo mesto 80.975 125 130.638 93 211.613 103 8. Brežice 19.758 140 65.835 84 85.593 92 9. Celje 72.229 106 85.033 95 157.262 100 10. Nazarje 107.061 87 16.825 89 123.886 88 Il. Sl. Gradec 206.694 101 15.321 89 222.015 100 12. Maribor 164.015 98 77.778 93 241.793 96 13. M Sobota 9.974 86 28.248 109 38.222 102 Radgona 1.747 76 8.701 101 10.448 96 14. Kras 16.225 131 23.874 94 40.099 106 SKUPAJ l.-14. 1.671.401 IlO 834.599 90 2,506.000 102 Gozdovi pri drugih OZD 42.000 102 38.000 103 80.000 103 VSE SKUPAJ 1,713.401 110 872.599 90 2,586.000 102 BILANCA LESA V LETU 1987 'TABELA št. 3 PORABA POKRl:!JE PORABE LESA V LETU 1987 VRSTA PORABE LESA LESA V SR SLOVENIJA DRUGE LETU Gozdni Lesm Sku pa) REPUBLIKE uvoz 1987 sortirnenli ostanki O:XJm~ ooom• % 000m3 % OOOm~ % OOOm~ % OOOm~ % 1 LES ZA MEHANSKO PREDELA VO !.572 1.400 89 1.400 89 154 10 IB - 1glavci 1.085 1.075 99 1.075 99 10 1 - listavci 487 325 67 325 67 144 29 IB !L LES ZA CELULOZO IN PLoštE TER TEHN. LES ZA DRUGE NAMENE l.780 936 52 283 16 1219 68 358 21 193 Il - 1glavci 1.164 638 55 262 22 900 Tl 89 8 175 15 - listavc1 616 298 48 2) 4 319 52 279 45 18 3 l. LES ZA CELULOZO 871 404 46 92 Il 496 57 182 21 193 22 - iglavCJ 666 349 52 92 14 441 66 50 8 175 ?.6 - hstavc1 205 55 27 55 27 132 64 18 9 2. LES ZA PLOSčE 595 218 37 191 32 409 69 186 31 - iglavci 253 44 18 170 67 214 85 39 15 - hstava 342 174 51 21 6 195 57 147 ~3 3. TEHNICNJ LES ZA DRUGE ~NE 314 314 100 314 100 - IglavcJ 245 245 100 245 100 - hstavci 69 69 ]00 69 100 111. DRVA-listavci 250 250 100 250 100 VSE SKUPAJ(! +li.+ liJ.) 3.602 2.585 72 283 8 2.869 80 522 14 211 6 - 1g!avci 2.249 1.713 76 262 12 1.975 88 99 4 175 8 - lisiaVCI 1.353 873 64 21 2 894 66 423 3! 36 3 343 OBNOVA GOZDOV V LETU 1987 TABEL.A št. 4 REALIZACIJA V LETU 1987 Družberu gozdov1 Zasebni gozdovi Vsi gozdovi ha %do let. pl. ha %do let. pl. ha %do let. pl. l. Tolmin 233 147 161 90 394 117 2. Bled 88 107 169 94 257 98 3. Kranj 99 73 399 108 498 99 4. Ljubljana 166 100 451 102 617 102 S. Postojna 458 lOS 594 127 1.052 116 6. Kočevje 277 132 97 170 374 140 7. Novo mesto 160 77 132 61 292 69 8. Brežice 34 48 61 73 95 62 9. Celje 55 72 136 76 191 75 10. Nazarje 107 88 147 101 254 95 lJ. Sl. Gradec 148 99 183 85 331 91 12. Maribor . 233 110 277 98 510 103 13. M. Sobota 79 110 27 270 106 129 Radgona 41 102 37 128 78 113 14. Kras 78 159 114 78 192 98 SKUPAJ L-14. 2.256 103 2.985 100 5.241 101 Gozdovi pri drugih OZD 105 46 105 46 VSE SKUPAJ 2.361 98 2.985 100 5.346 99 NEGA GOZDOV V LETU 1987 TABELA št. S REALIZACIJA V LETU 1987 Družbeni gozdovt Zasebni gozdovi Vsi gozdovi ha % do1et. pl. ha %do let. pl. ha %do let. pl. L Tolmin 899 104 502 89 1.401 98 2. Bled 512 65 325 52 837 59 3. Kran} 701 106 1.175 lOS 1.876 105 4. Ljubljana 1.108 !OO 2.} 13 102 3.221 101 5. Postojna 1.533 95 1.499 96 3.032 96 6. Kočevje 1.168 112 283 81 1.451 104 7. Novo mesto 1.757 88 971 77 2.728 84 8. Brežice 448 56 483 112 931 75 9. Celje 693 102 1.382 110 2.075 107 10. Nazarje 450 86 367 74 817 80 11. Sl. Gradec 1.123 106 1.130 108 2.253 107 12. Maribor 1.352 107 1.203 106 2.555 107 13. M. Sobota 474 146 106 96 580 133 Radgona 210 95 53 85 263 93 14. Kras 19 76 95 71 114 72 SKUPAJ L-14. 12.447 96 1 }.687 96 24.134 96 Gozdovi pri drugih OZD 430 66 430 66 VSE SKUPAJ 12.877 95 11.687 96 24.564 95 344 MELIORACIJE GOZDOV IN POGOZDOVANJE TABELA št. 6. l. l. TER VZDRžEVANJE NASADOV V LETU 1987 Družbeni gozdovi REALIZACIJA V LETU 1987 Dtrektna premena lndirektna premena Meliorac1je skupaj ha %do let. pl. ha %do let. pl. ha %do let. pl. l. Tolmin 12 213 1.065 225 l.l25 2. Bled 3. Kranj JO 77 5 15 115 4. Ljubljana 5 100 s lO O 5. Postojna 21 124 l3 260 34 155 6. Kočevje 95 59 92 146 187 84 7. Novo mesto 22 116 ll 42 33 73 8. Brež1ce 16 89 16 53 9. Celje 28 80 26 162 54 106 10. Nazarje 3 lO O 3 100 Il. Sl. Gradec 12. Maribor 19 50 7 28 26 41 13. M Sobota 8 100 52 lO O 60 100 Radgona 3 30 3 12 14. Kras 6 100 358 102 364 102 SKUPAJ 1.-14. 248 74 777 132 1.025 lil Cozdovipn drugih OZD 6 20 6 lO VSE SKUPAJ 254 70 777 126 1.031 lOS MELIORAClJE GOZDOV IN POGOZDOVANJE TER VZDRŽEVANJE NASADOV V LETU 1987 TABELA št. 6.1.2. Zasebni gozdov! REALIZACIJA V LETU 1987 Direktna preme na Indirektna premena Mehoracije skupaj ha %do let. pl. ha %do let. pi. ha %do let. pi. l. Tolmin 17 94 154 74 171 76 2. Bled 2 200 2 200 3. Kranj 40 105 68 83 108 90 4. Ljubljana 28 72 6 100 34 76 5. Postojna 23 85 57 70 80 73 6. Kočevje 35 70 26 47 61 58 7. Novomesto 33 49 68 49 lOJ 49 8. Brežice 58 57 56 59 114 58 9. Celje 42 98 37 57 79 73 10. Nazarje 4 200 4 200 Il. Sl. Gradec 12. Maribor Il 44 33 82 44 68 13. M. Sobota 21 105 21 105 Radgona 3 60 3 25 14. Kras 19 106 216 144 235 140 SKUPAJ 1.-14. 336 74 721 78 1.057 76 Gozdovi pri drugih OZD VSE SKUPAJ 336 74 721 78 1.057 76 345 MELIORACIJE GOZDOV IN POGOZDOVANJE TER VZDRžEVANJE NASADOV V LETU 1987 TABELA št. 6.1.3. Vsi gozdovi REALIZACIJA V LETU 1987 Direktna premena Indirektna prem ena Melioracija skupaj ha %do let. pl. ha %do let. pi. ha %do let. pl. 1. Tolmin 29 161 367 162 396 162 2. Bled 2 \OO 2 33 3. Kranj 50 98 13 89 123 92 4. Ljubljana 33 75 6 100 39 78 S. Postojna 44 100 70 80 114 87 6. Kočevje 130 62 118 100 248 76 7. Novo mesto 55 63 79 48 134 53 8. Brežice 74 62 56 62 130 58 9. Celje 70 90 63 78 133 84 10. Nazarje 7 140 7 140 li . Sl. Gradec 12. Maribor 30 48 40 62 70 55 13. M. Sobota 29 104 52 100 81 101 Radgona 6 40 6 16 14. Kras 26 104 574 115 599 114 SKUPAJ 1.-14. 584 74 1.498 49 2.082 90 Gozdovi pri drugih OZD 6 20 6 10 VSE SKUPAJ 590 72 1.498 97 2.088 88 MELIORACIJE GOZDOV IN POGOZDOVANJE TER VZDRžEVANJE NASADOV V LETU 1987 TABELA št. 6.2. Družbem gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi Pogozdovanje Vzdrževanje Pogozdovanje Vzdrževanje Pogozdovanje Vzdrževanje nasadov nasadov nasadov ha %do ha %do ha %do ha o/odo ha %do ha %do let.pl. let. pi. let. pi. let.pl. let. pl. 1et.pl. l. Tolmin 43 143 152 77 !95 86 2. Bled 6 120 6 120 3. Kranj 155 !Ol 349 95 504 97 4. Ljubljana 59 98 264 99 323 99 5. Postojna 84 49 92 29 176 36 6. Kočevje 296 49 102 102 398 56 7. Novo mesto 253 294 558 183 811 207 8. Brežice 139 116 607 87 746 91 9. Celje 192 55 201 72 393 62 10. Nazarje 17 100 31 82 48 87 Il. Sl. Gradec 5 56 16 89 5 56 16 89 12. Manbor s 56 225 80 160 49 5 56 385 63 13. M. Sobota 30 lO O 70 99 lO O 99 Radgona 90 lO O 19 90 109 98 14. Kras 25 100 145 85 170 87 SKUPAJ 1.-14. 5 42 1.608 80 s 23 2.772 87 lO 29 4.380 84 Gozdovi pri drugih OZD 100 50 33 1 100 50 33 VSE SKUPAJ 6 46 1.658 76 5 23 2.772 87 11 31 4.430 83 346 NOVOGRADN]A IN REKONSTRUKCIJA GOZDNnl CEST TABELA št. 7. L V LETU 1987 Družbeni gozdovi REALIZACIJA V LETU 1987 Novogradnja Rekonstrukcija Skupaj km %do let. pl. km %doletpl. km %do let. pi. l. Tolmin 7,1 101 7,1 79 2. Bled 10,8 67 10,8 67 3. Kranj 6,7 60 6,7 60 4. Ljubljana 4,9 43 4,9 37 5. Postojna 5,6 112 5,6 112 6. Kočevje 12, l 121 1.2 13,3 113 7. Novo mesto 7,4 92 4,2 210 11,6 116 8. Brežice 1,0 14 2,8 3,8 54 9. Celje 2,8 25 3,7 185 6,5 50 10. Nazarje 5,9 lOS 5,9 105 11. Sl. Gradec 7,3 73 9,8 245 17,1 122 12. Maribor 6,9 230 1,7 24 8,6 84 13. M. Sobota 1,0 167 1,0 167 Radgona l. O 1,0 14. Kras 2,0 2,0 SKUPAJ l.-14. 78,5 75 27.4 141 105,9 85 Gozdovi pri drugih OZD 3,0 300 7,0 233 10,0 250 VSE SKUPAJ 81.5 TI 34,4 154 115,9 90 NOVOGRADNJA IN REKONSTRUKCIJA GOZDNlli CEST TABELA št. 7.2. V LETU 1987 Družbeni gozdovi REALTZACIJA V LETU 1987 Novogradnja Rekonslrukc~ja Skupaj km %do let. pi. km %do let. p1. km %do let. pi. l. Tolmm 8,1 90 8,1 90 2. Bled 6,8 85 6,8 85 3. Kranj 12,3 85 1,0 13,3 92 4. Ljubljana 20,6 81 20,6 75 5. Postojna 5,6 112 5,6 112 6. Kočevje 4,0 40 4,0 40 7. Novo mesto 4,6 77 3,2 80 7,8 78 8. Brežice 4,2 84 0.1 4,3 86 9. Celje 3,5 39 5,8 116 9.3 66 lO. Nazarje 5,4 159 1.2 37 6,6 100 ll. Sl. Gradec 4.4 55 3,5 175 7,9 79 12. Maribor 1,9 190 6,3 1260 8,2 547 13. M. Sobota Radgona 0,8 0,8 14. Kras 6,2 310 3,0 9.2 460 SKUPAJ l.-14. 87,6 82 24,9 148 112,5 91 GozdoVlpn drugih OZD VSE SKUPAJ 87,6 82 24,9 148 112,5 9i 347 NOVOGRADNJA IN' REKONSTRUKCIJA GOZDNlli CEST TABELA št. 7.3. V LETU 1987 Vsi gozdovi REALIZACIJA V LETU 1987 Novogradnja Rekonstrukcija Skupaj km %do let. pi. lan % do let. pl. km o/oC:.olet. pi. l. To1mm 16,2 95 15,2 84 2. Bled 17,6 73 17,6 73 3. Kranj 19,0 74 1,0 20,0 78 4. Ljubljana 25,5 69 25.5 63 5. Postojna 11.2 112 11,2 112 6. Kočevje 16,1 80 l.2 17,3 86 7. Novo mesto 12,0 86 7,4 123 19.4 97 8. Brežice 5,2 43 2,9 8,1 o'l 9. Celje 6,3 31 9,5 133 15,8 59 10. Nazarje 11 ,3 126 1,2 37 12,5 102 ll. Sl. Gradec 11.7 65 13,3 222 25,0 104 12. Maribor 8,8 220 8,0 104 16,8 l44 13. M. Sobota 1,0 14.3 1,0 143 Radgona 1,8 1,8 l4. Kras 6,2 310 S,O 11 ,2 560 SKUPAJ 1.-14. 166, 1 78 52,3 144 218,4 88 Gozdovi pri drugih OZD 3,0 300 7,0 233 10,0 250 VSE SKUPAJ 169,1 80 59,3 151 228,4 91 PORABLJENA SREDSTVA ZA VLAGANJA V GOZDOVE TABELA št. 8.1 . V LETU 1987 Družbeni gozdovi v 000 din Obnova, Odkazovanje, Melioracije (',())enje, var- Gradnja Vsa ;;laganja nega in urejanje in gozdov in stvo in ure}arlje gozdnih v gozdove varstvo ostala poraba pogozdovanje gozdov skupaj cest skupaj ( 4 + 5) gozdov sred. zaGBR o+ 2 + 3) l 2 3 4 5 6 l. Tolmin 459.076 188.766 93.547 741.389 235.102 976.491 2. Bled 283.388 175.013 458.401 416.908 875.309 3. Kranj 310.270 144.524 52.211 507.005 139.253 646.258 4. Ljubljana 557.768 223.936 22.208 803.912 157.674 961.586 5. Postojna 676.131 140.637 52.092 863.860 212.525 1.08!.385 6. Kočevje 486.986 538.047 173.674 1.198.707 304.645 1.503.352 7. Novo mesto 688.565 270.601 125.884 1.08.3.050 279.988 1.365.038 8. Brežice 94.283 64.090 86.173 244.546 50.730 295.276 9. Celje 208.174 58.828 95 741 362.743 132.735 495.478 lO. Nazarje 246.717 132.537 11.690 390.944 137.669 528.613 11. Sl. Gradec 471.420 309.227 780.647 33l.ll8 1.!11.765 12. Maribor 593.065 355.123 86.783 1.034.971 217.000 1.251.971 13. Murska Sobota 224.110 26.103 41.838 292.051 9.682 301.733 Radgona 47.102 14.549 16.500 78.151 9.013 87.164 14. Kras 114.979 24.885 107.671 247.535 11.000 258.535 SKUPAJ l.- 14. 5.462.034 2.666.866 966.012 9.094.912 2.645.042 11.739.954 GozdOVI pri drugih OZD 183.000 75.000 21.200 279.200 80.000 359.200 VSE SKUPAJ 5.645.034 2.741.866 987.212 9.374.112 2. 725.042 12.099.154 348 PORABLJENA SREDSTVA ZA VLAGANJA V GOZDOVE TABELA št. 8.2. V LETU 1987 Zasebni gozdovi v 000 dm Obnova. Odkazovanje, Melioracije Gojenje, var- Gradnja Vsa vlago.nja nega in urejanje in gozdov in stvo rr_ urejanje gozdnih v gozdove varstvo ostala poraba pogozdovanje gozdov skupaj cest skupaj(4 + 5) gozdov sred. zaGBR (l + 2 + 3) 1 2 3 4 5 6 l. Tolmin 259.069 110.871 104.348 474.288 338.812 813.100 2. Bled 182.323 136.121 3.660 322.104 218.314 540.418 3. Kranj 557.142 323.347 125.676 1.006165 330.553 1.336.718 4. Ljubljana 1.225.211 534.200 88.172 1.847.583 193.001 2.040.584 5. Postojna 612.676 151.438 73.834 837.948 172.525 1.010.473 6. Kočevje 137.130 229.547 36.485 403.162 146.341 549.503 7. Novo mesto 378.541 270.236 255.916 904.693 157.656 1.062.349 8. Brež1ce 191.284 76.519 248.721 516.524 25.499 542.023 9. Celje 402.353 225.028 96.430 723.811 173.675 897.486 JO. Nazarje 209.253 219.216 18.142 446.611 156.984 603.595 Il. Sl. Gradec 477. 135 386.496 11.002 8'?4.633 136.353 l.Ol0.986 12. Maribor 475.638 313.215 79.528 868.381 85.800 954.181 13. Murska Sobota 21.361 13.800 54.104 89.265 89.265 Radgona 12.829 11.896 16.519 41.244 5.123 46.367 14. Kras 128.810 212.776 132.562 474.148 105.368 579.516 SKUPAJl.-14. 5.270.755 3.214.706 1.345.099 9.830.560 2.246.004 12.076.564 Gozdovi pri drugih OZD VSE SKUPAJ 5.270.755 3.214.706 1.345.099 9.830.560 2.246.004 12.076.564 PORABLJENA SREDSTVA ZA VLAGANJA V GOZDOVE 'TABELA št. 8.3. V LETU 1987 Vsi gozdovi v 000 din Obnova, Odkazovanje, Melioracije Gojenje, var- Gradnja Vsa vlaganja nega in urejanje in gozdov m stvo in urejanje gozd.mh v gozdove varstvo ostala poraba pogozdovanje gozdov skupaj cest skupaj (4 + 5) gozdov sred. zaGBR (1+2+3) 1 2 3 4 6 6 l. Tolmin 718.145 299.637 197.895 1.215.677 573.914 1.789.591 2. Bled 465.711 311.134 3.660 780.505 635.222 1.415.727 3. Kranj 867.412 467.871 177.887 1.513.170 469.806 1.982.976 4. Ljubljana 1.782.979 758.136 110.380 2.651.495 350.675 3.002.170 5. PostoJna 1.288.807 292.075 125.926 1.706.808 385.050 2.091. 858 6. Kočevje 624.116 767.594 210.159 1.601.869 450.986 2.052. 855 7. Novo mesto 1.067.106 540.837 381.800 1.989.743 437.644 2.427.387 8. Brežice 285.567 140.609 334.894 761.070 76.229 837.299 9. Celje 610.527 283.856 192.171 1.086.564 306.410 1.392.964 10. Nazarje 455.970 351.753 29.832 837.565 294.653 1' J 23.208 JI Sl. Gradec 948.555 695.723 11.002 1.655.280 467.471 2. !22.7Sl 12. Maribor 1.068. 703 668.338 166.3 1! 1.903.362 302.800 2.206.152 13. Murska Sobota 245.471 39.903 95.942 381.316 9.682 390.998 Radgona 59.931 26.445 33.019 1:9.395 14.136 133.631 14. Kras 243.789 237.661 240.233 721.683 1 !6.368 838.051 SKUPAJ 1.-14. 10.732.789 5.881.572 2.311.111 18.925.472 4.891.046 23.816.518 Gozdovi pri drugih OZD 183.000 75.000 21.200 279.200 BO.OOO 359.200 VSE SKUPAJ 10.915.789 5.956.572 2.332.311 19.204.672 4.971.046 24.175.718 349 w (Jl o VRSTA VLAGANJ l. GOJENJE. VARSTVOINUREJANJE GOWOV l. Obnova. nega in varstvo gozdov - Obnova gozdov - Nega gozdov - Varstvo gozdov 2. Me!Joracije gozdov in pogozdovanJe - Melaoracije gozdov • direktna premena • indiiek1na preme na - PogozdovanJe - Vzdrževanje nasadov 3. Odkazovanje drevja za posek 4. Urejanje gozdov 5. Ostala poraba sred. za GBR Il. GRADNJA GOZDNIH CEST SKUPAJ!.+ li. VREDNOSTNI OBSEG IN STRUKTURA PORABLJENIH SREDSTEV ZA VLAGANJA V GOZDOVE PO VRSTAH VLAGANJ IN VIRlli FINANCIRANJA V LETU 1987 Družbeni gozdovi VREDNOSTNI OBSEG VIRI fiNANCIRANJA Lastna sredstva Sredstva I:!2Tabmkov lesa Sredstva g g. orgamzadJ Območna SlS sow SlS za gozdaistvo za gozdarstvo ~slovenija papir• Slovenije OOOdm % % 000 din % % OOOdin % % OOOdtn % % OOOdrn % % l 2 3 4 5 9.374.!2a 77 !OO 7.776.254 78 83 132. !33 27 1 702.943 100 8 723.654 96 8 5.645.034 47 IDO 5.01!.790 50 89 32.888 7 509.596 72 9 90.760 12 1.492.335 12 100 1.080.595 Il 72 9094 2 1 395.694 56 27 6.952 l 3.0\7.999 25 100 2.999 900 30 99 18.099 4 1 - 1.134.700 JO 100 931.295 9 82 5.695 1 1 113.902 16 10 83.808 Il 987.212 8 100 134.681 1 14 4'1970 10 5 193.347 28 19 611.214 Bl 62 538.966 4 100 56.541 lO 17 862 4 3 111.002 16 21 353.56! 47 66 330.379 2 100 45.690 14 16.626 4 5 109.516 16 33 158.547 21 48 208.587 2 100 10.851 5 1.236 1 1.486 1 195.014 26 93 9.110 100 5.305 58 3.805 1 42 439 136 4 100 72.835 16 30.108 6 7 78.540 Il 18 257.6!>3 34 59 1.352 069 11 100 1.330.389 13 98 21.680 803.467 6 !OO 755.793 B 94 47.671) 10 586.330 5 100 543 601 6 93 3.601 2 725.042 23 100 2.201.2!>3 22 Bl 355"868 73 13 27.907 4 1 12..099.154 100 JOD 9.9Tl.S07 100 82 488.001 !OO 4 702.943 100 6 751.561 100 6 TABELA št. 9. l. Krediti Ostala bank sredstva OOOdin % % OOOdin % % 6 7 - 39.128 37 - - 39.128 37 7 74.410 100 3 65.604 63 74.410 100 1 104.732 100 w (]) VRSTA VLAGANJ l. GOJENJE, VARSTVO IN UREJANJE GOZDOV l. Obnova, nega in varstvo gozdov - Obnova gozdov - Nega gozdov - Vars1vo gozdov 2. Melioracije gozdov 1n pogozdovanje - Melioracije gozdov • direktna preme na • indirektna preme na - Pogozdovanje - VzclrtevanJe nasadov 3. Odkazovan)e drevja za posek 4. Urejanje gozdov 5. Ostala poraba sred. za GBR JI_ GRADNJA GOZDNIH CEST SKUPAJ!.+ 11. VREDNOSTNI OBSEG IN STRUKTURA PO.RABLJENlli SREDSTEV ZA VLAGANJA V GOZDOVE PO VRST AH VLAGANJ IN VIRIH FINANCIRANJA V LETU 1987 Zasebni gozdovi VREDNOSTNI OBSEG VIRI FINANCIRANJA Lastna sredswa Sredstva ~rabnikov lesa Sredstva g. g . organizacij Območna SlS SOZD SlS za gozdarsrvo za gozdarsiVo •Slovenija papir• Sloven1je 000 din % % OOOd.m % % OOOdin % % OOOdin % % ODO din % % 1 2 3 4 5 9.830.560 Bl 100 7.680.259 87 78 392.967 36 4 497.235 100 5 1.212.504 92 12 5.270.755 43 100 4.656 413 52 88 145.604 13 3 387.481 78 7 81.257 1.760.128 14 100 1.280.358 14 73 135.929 12 7 330.922 67 19 12.919 2.939 061 24 100 2.928.973 33 100 4.012 6.076 J - 571.566 5 100 447.082 5 78 5.663 1 1 50.483 lO 9 68.338 5 12 l 345.099 li 100 63 173 1 5 223.503 21 16 !09.754 22 8 924.944 70 69 640.671 5 100 35.374 6 70.176 7 li 73.408 15 li 461713 35 72 451.233 4 !OO IO.B38 2 S3.706 5 12 58.814 12 13 327.875 25 73 189.438 1 lOD 24 .536 13 16.470 2 9 14.594 3 8 133.838 10 70 7.482 100 - - - 7.482 1 100 696.946 6 100 27.799 4 153.327 14 22 36.346 7 5 455.749 34 65 1.565.663 13 100 1.478.194 17 94 - - - - 87.469 1.175.80! 10 100 1.056.967 \2 90 - - - 118.834 9 JO 473.242 4 100 425.512 s 90 23.860 2 5 - ~ 2.2.46.004 19 100 1.149.942 !3 51 693.BSB 64 31 - 112.496 B 5 12.076.564 100 100 8.630.201 100 73 1.086.855 100 9 497.235 100 4 1.325.000 100 li TABELA št. 9.2. Kredili Ostala bank sredsiVa OOOdin % % OOOdin % % 6 7 - - - 47.595 25 - - 23.725 12 - 23.725 12 - - 23.870 13 144.222 100 6 145.456 75 144.222 100 1 193.051 100 _,_) .J) :v VRSTA VLAGANJ l. GOJENJE. VARSTVO IN UREJANJE GOZDOV 1. Obnova, nega in varstvo gozdov - Obnova gozdov - Nega gozdov - Varstvo gozdov 2. Melioracije gozdov m pogozdovanje - Meliorac1je gozdov • d1re\.."tna premena • ind1rektna preme na - Pogozdovanje - Vzdrževanje nasadov 3. Octkazovan)e dre•1a za posek 4. UrejanJe gozdov 5. Os\Ria poTa ba sred za GBR IL GRADNJA GOZDNIH CEST SKUPAJ l.+ 11 VREDNOSTNI OBSEG IN STRUKTURA PORABLJENIH SREDSTEV ZA VLAGANJA V GOZDOVE PO VRST AH VLAGANJ IN VIRlli FINANCIRANJA V LETU 1987 Vsi gozdovi VREDNOSTNI OBSEG VIRI FINANCIRANJA Lastna sredstva Sredstva 122rabmkov lesa Sredstva g g orgamzacJJ ObmocnaSIS SOZD SlS za gozdarstvo za gozdarstvo •Slovemja pap1r• Slovem]e 000 dm % % OOOdm % % OOOdin % % OOOdm % % OOOdin % % 3 q 5 19204.672 79 100 15.456.513 82 80 525 100 33 3 1.200.178 100 6 1.936.158 93 10 \0 915 789 45 100 9.668 203 51 88 178.492 Il 2 897.077 75 8 112.011 8 2 3.252.463 13 100 2.360.953 13 73 145.023 9 4 126.616 61 22 19.871 1 l 5.957.060 25 lOD 5.928.873 31 lOD 22.111 1 6.076 - \.706.266 7 IDO 1 378.377 1 Bl 11.358 1 1 164.385 14 9 152.146 2 332.311 10 100 197.854 1 8 271473 17 12 303.101 25 13 1536.158 74 66 1.179.63'1 5 100 9!915 8 88.038 s 7 184.410 15 16 815.274 39 69 781.612 3 100 56.528 1 70.332 4 9 168.330 14 22 486422 23 62 398.025 2 100 J5 387 9 17.706 ! 4 IR ORO 1 4 328.852 16 83 16.592 100 5305 32 - 3.805 23 7.482 l 45 !.136.082 5 100 100.534 9 183.435 12 16 114.886 10 JO 713.402 34 63 2.917.732 12 lOD 2.808.583 IS 96 - 109.149 s 1.979.268 8 100 1.812.760 10 92 47.674 3 2 - 118.834 1.059.572 4 lOD 969. 113 5 91 27.461 2 3 - - 4 971.046 21 100 3.351.195 IB 68 I.D49.756 67 21 - 140.403 7 3 24175718 100 lOD \8.807.708 JOD 78 \ .574.856 lO O 6 1.200.178 \OO s 2.076.561 100 9 TABELA št. 9.3. Kred !IJ OstalO! bank sredstv:;~ OOOdm % % OOOdm % % 6 7 - 86.723 29 - - 23.725 23.725 8 2 62.998 21 6 218.632 !OO 4 211.060 71 4 2\8.632 !OO 1 297.783 100 -- PORABLJENA SREDSTVA ZA VZDRžEVANJE GOZDNIH CEST V LETU 1987 TABELA št. lO 000 din DRU2BENI GOZDOVI ZASEBNI GOZDOVI Redno ln vest. Skupaj H.edno lnvesL S~paj l. Tolmin 104.295 8.333 \12 628 73 983 10.577 84.560 2. Bled 40.339 24.040 64.379 17.196 21.900 39.096 3. Kranj 54.782 54 782 53.420 53.420 4. LJUbljana 37.242 43.036 80278 2.4 .264 24.254 5. Poslo)na 464.795 464.795 464.796 464.796 6. Ko<":evje 268.409 268 409 32.426 32.426 7. Novom. 287.347 287347 86.888 86.888 8. Brežice 31.979 35.154 67.133 21.507 21. 507 9 Celje 84.090 23.819 107.909 113. 239 26.528 139.767 lO. Nazarje 93.659 22.384 116.043 138.1 27 24 174 162.301 11. Sl_ Gradec 287.587 102.725 390.312 262.269 146 526 408.795 12.. Maribor 595.831 595.831 227.829 :m.szs 13. M S:lhota 40.608 40.608 4.676. 4.676 Radgona 9.013 9.013 6.123 6.123 14. Kras 8.572 8.572 30.881 30881 SKUPAJ l.-14. 2408.548 259.491 2.668.039 1.533.360 2.53.959 1.787.319 Gozdovi pri drugih OZD 20.000 20.000 VSE SKUPAJ 2.428.548 259491 2.688.039 1.533.360 253.959 1.787.3!9 GRADNJA GOZDNIH VLAK V LETU 1987 DRUŽBENI GOZDOVI ZASEBNI GOZDOVI Zgrajeno Vložena Zgrajeno Vložena km sredstva km sredstva OOOdin OOOdin l. Tolmin 33,1 93.821 49,0 168.897 2. Bled 27,0 81.851 24,0 72.292 ·3. Kranj 19,5 227.032 94,7 299.960 4. Ljubljana 45,3 112.130 129,6 239.523 5. Postojna 206.8 978.795 157,9 747.349 6. Kočevje 125.0 464.589 39,3 207.410 7. Novom. 58,3 103.185 13.8 10.976 8. Brežice 24,9 37.294 26,2 39.914 9. Celje 6,8 43.488 28,3 76.843 lO. Nazarje 25,4 63.661 38,4 64 ,358 11. Sl. Gradec 7,9 29.015 37,7 62,340 12. Maribor 47,9 151.758 48.2 47.683 13. M Sobota Radgona 0.2 1.000 14. Kras 1,0 1.640 13,7 19.142 SKUPAJ l.-14. 628,9 2.388. )59 700,0 2.057.687 Gozdovi pri dmgihOZD 10,0 30.000 VSE SKUPAJ 638,9 2.418.159 700,0 2.057.687 SKLEP VSI GOZDOVI Redno !nvesr SkupaJ 178.278 18910 197.188 57.535 45.940 103.475 108.202 108.202 37.242 67.290 104.532 429.591 929.591 300.835 300.835 374.235 374.235 53.486 35.154 88.640 197.329 50.347 247.676 231.786 46.558 278.344 549.856 249.251 799.107 823.660 823.660 45.284 45.284 '15.136 15.136 39.453 39.453 3.941 .908 513.450 4.455.358 20.000 20.000 3.961.908 513.450 4.475.358 TABELA št. 11 VS1GOZDOVI Zgrajeno Vložena km sredstva 82, l 51,0 il4,2 174,9 364,7 164,3 72,1 50,1 35,1 63,8 45,6 96,1 0,2 14.7 1.328.9 10,0 1.338,9 OOOdin 262.718 154.143 526.992 351.653 1.726.144 671.999 114,161 77.208 120.331 127.919 91.355 199.441 1.000 29.782 4.445.846 30.000 4.475.846 o dodelitvi sredstev udeležencem razpisa za sofmanciranje melioracij gozdov in pogozdovanj ter odpiranje gozdov z gozdnimi cestami za leto 1988'* I. V skladu s finančnim načrtom Skupnosti za gozdarstvo Slovenije za leto 1988 bo v tem letu porabljeno za melioracije gozdov in pogozdovanje 4.103.545.000 din in za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami 206.900.000 din. II. Sredstva za melioracije gozdov in pogozdovanja v znesku 4.103.545.000 din se s tem sklepom dodeli udeležencem razpisa v skladu s kriteriji, navedenimi v točki A 1.2. osnov 353 in meril za dodeljevanje sredstev skupnosti za gozdarstvo Slovenije za vlaganja v gozdove -in ob upoštevanju, da znaša strošek za delovni dan. upoštevajoč pri tem 8-urni delovni dan, za dela pri melioracijah gozdov in pogozdovanjih do 90.000 din. III. Sredstva za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami v znesku 206.900.000 din se s tem sklepom dodeli udeležencem razpisa v skladu s kriteriji navedenimi v točki B 1.2. osnov in meril za dodeljevanje sredstev Skupnosti za gozdarstvo Slovenije za vlaganja v gozdove. IV. V skladu z določiti v II. in III. točki tega sklepa se posameznim udeležencem razpisa za me1ioracije gozdov in pogozdovanja in za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami v letu 1988 dodelijo sredstva do naslednjih zneskov: Udeleženci razpisa l. SGG Tolmin 2. GGBled 3. GGKranj 4. GG Ljubljana S. GG Postojna 6. GG Kočevje 7. GG Novo mesto 8. GG Brežice 9. GGCelje 1 O. GG Nazarje Il. LESNA Slovenj Gradec 12. GG Maribor 13. GLG Murska Sobota 14. ZPMK Sežana IS. KK Radgona 16. SNEŽNIK Kočevska Reka 17. M- Lj. mlek. TOZD Posestva SKUPAJ Sredstva za melioracijo gozdov in pogozdovanje drn 555.689.000 13.831.000 256.691.000 25 l. 402.000 227.961.000 316.084.000 339.271.000 636.235.000 259.132.000 32.951.000 22.781.000 259.131.000 237.436.000 630.540.000 45.200.000 13.560.000 5.650.000 4.103.545.000 Sredstva za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami din 22.531.000 6.331.000 13.221.000 24.766.000 8.193.000 12.104.000 17.690.000 13.221.000 9.869.000 6.400.000 6.145.000 17.318.000 31.304.000 18.807.000 206.900.000 V zneskih sredstev za melioracije gozdov in pogozdovanje sta všteta tudi zneska: a) pri GG Postojna 5.035.000 din za semensko plantažo omorike v Počivalniku in b) pri GLG Murska Sobota 11.300.000 din za semensko plantažo ozkolistnega jesena v ko. Gančani. V znesku sredstev za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami je pri GLG Murska Sobota vštet tudi znesek 20.690.000 din za gradnjo gozdnih cest, ki jih je potrebno zgraditi zaradi naravnih nesreč. V. Pogodbene pravice in obveznosti med posameznimi udeleženci razpisa in Skupnostjo za gozdarstvo Slovenije se v skladu z osnovami in merili za dodeljevanje sredstev uredijo s posebnimi pogodbami. VI. Pogodbena razmerja po tem sklepu ureja odbor za planiranje in razvoj družbeno-eko- nomskih odnosov Skupnosti za gozdarstvo Slovenije. PREDSEDNIK SKUPŠČINE Dušan Novak, dipl. inž. • Sklep je bil sprejet na 19. zasedanju Skupščine Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije, dne 22. junija 1988. 354 -- SKLEP o zagotovitvi sredstev za sofinanciranje dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju za leto 1988 * '. I. ' Za varovalne in lesnoproizvodno manj pomembne gozdove na kraškem gozdnogospodar~ skem območju se dodeli Zavodu za pogozdovanje in melioracijo Krasa, Sežana 436.180.000 din in sicer za: l. Varstvo gozdov pred boleznimi in škodljivci 2. Gradnjo in vzdrževanje protipožarnih presek 3. Obnovo gozdov na pogoriščih 4. Odkazilo II. 26.206.960 din 138.300.700 din 59.827.860 din 211.844.490 din Za urejanje gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju se dodeli Zavodu 243. 820.000 din. III. Skupni obseg sredstev, ki jih bo za namene v točki I. in II. v letu 1988 Skupnost za gozdarstvo Slovenije zagotovila Zavodu za pogozdovanje in melioracijo Krasa, Sežana, znaša 680.000.000 din. PREDSEDNJK SKUPŠČINE Dušan Novak, dipl. inž . .. Sklep je bil sprejet na 19. zasedanju Skupščine Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Sioveruje, dne 22. junija 1988. OBRAZLOŽITEV Na podlagi in v skladu z določili 4. in 5. alinee 20. člena zakona o gozdovih je Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa, Sežana poslal Skupnosti za gozdarstvo Slovenije zahtevek za zagotovitev sredstev za sofinanciranje dejavnosti . posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju v letu 1988 za naslednja dela: A) Za varovalne in lesno-proizvodno manj pomembne gozdove: l. Pri varstvu gozdov pred boleznimi in škodljiv ci bo opravljenih l. 784 ur dela. 2. Zgrajenih bo 12,95lan protipožarnih presek; vzdrževalna dela pa bodo potekala na 83,85 km takih presek. 3. Obnovljeno bo 128,80 ha pogorišč in sicer s setvijo 122.50 ha in s sadnjo 6,30 ha. 4. Odkazano bo 43.700 m3 gozdnega drevja. B) Za urejanje gozdov v gozdnogospodarskih enotah Goriško. Vrhe in Vremščica, v katerih bodo v letošnjem letu potekala zaključna dela, bo opravljeno 16.000 ur dela; vkalkulirana pa so tudi sredstva za nabavo opreme in tehničnega materiala. Zahtevek je obravnavala strokovna komisija za dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju na 6. seji dne 12.5. 1988 in se z njim strinjala. Sklep o zagotovitvi sredstev za sofinanciranje dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju za leto 1988 je skupaj s povračilom o zahtevku Zavoda obravnaval tudi odbor za planiranje in razvoj družbeno-ekonomskih odnosov na seji dne 2. 6. 1988. S sklepom se je strinjal in ga posreduje v sprejem skupščini skupnosti za gozdarstvo Slovenije. TAJNIK SKUPNOSTI ZA GOZDARSTVO Janez Trošt. dipl. inž. 355 Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije je na svojem 19. zasedanju dne 22. jumja 1988 obravnavala zaključni račun skupnosti za gozdarstvo za leto 1987 in o tem sprejela naslednji SKLEP Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije sprejema zaključni raČW1 skupnosti za gozdarstvo za leto 1987 s tem, da ugotovljeni presežek prihodkov v znesku 93.354.806,35 din prenese v naslednje leto kot presežek prihodkov iz leta 1987 za vlaganja v gozdnobiološko reprodukcijo. Revalorizacijske prihodke v znesku 23.020.855 din pa razporedi: - do višine kontrole revalorizacije v znesku 5.873.838 din v poslovni sklad skupnosti za gozdarstvo, - razlika v znesku 17. 14 7. O l7 din pa ostane kot revalorizacijska rezerva. STALIŠČA IN ODMEVI PREDSEDNIK SKUPŠČINE SKUPNOSTI ZA GOZDARSTVO Dušan Novak, dipl. inž. Estetska funkcija gozda in primer Damijana Ograjenška Lani jeseni sta Biotehniška fakulteta vtozd za gozdarstvo in Splošno združenje gozdno- gospodarskih organizacij Slovenije organizl- rala republiški seminar z naslovom: O lepoti drevesa in gozda. Ker sem začasno zaposlen na inštitutu, kjer sicer dela kar nekaj gozdar- jev, a je na žalost, morda tudi po lastni laivdi, od dogajanja v gozdarstvu precej odmaknjen, sem zanj tzvedel prepozno in sem se moral tedaj zadovoljiti le z zelo pohvalnimi besedami kolegov, ki so se ga udeležili. Letos spomladi je vtozd za gozdarstvo izdala lepo opremljen zbornik z naslovom Estetska funkcija gozda, ki prinaša predava- nja iz omenjenega seminarja. V skromm nakladi (250 izvodov) zbormk po mojem mnenju ne bo doživel tolikšne pozornosti, kot bi jo s svojo vsebino gotovo zaslužil. Precej izvodov takšnih zbornikov potuje na gozdna gospodarstva, kjer pa je velika nevarnost, da obležijo na pisalnih mizah preobremenjenih šefov ali na polici interne knjižnice, ne da bi vsi morebitni interesenti za izid sploh izvedel1. Prav tako je velika škoda, da tega in podobnih zbor- nikov skoraj ni moč najti v naših knjigarnah, 356 kjer bi ge. kupili ali prelistali lahko tudi negozdarji. V tem pogledu so nekatere druge stroke (na primer sociologi, z godovi- narji, slavisti, geografi) v preceJŠnJi predno- sti, ker zborniki njihovih seminarjev doživ- ljajo veliko večjo publiciteta. Vroče avgustovske nedelje sem zbornik prebral skoraj na dušek. PresenetLla in obe- nem razveselila me je široka razgledanost, ki veje 12 prispevkov, tudi in morda še bolj iz tistih, ki so jih podpisali gozdarji. Ob prebiranju enega izmed člankov so me posamezne misli in citati spomnili na precej sorodno razmišljanje, ki sem ga v rokopisu bral pred leti. Naslovljeno je bilo: Narava kot možnost nekega spoznanja. Nje- gov avtor, takratni absolvent gozdarstva Damijan Ograjenšek, ga je naplS:~I kot se- stavni del diplomske naloge. Raznušljanje je bilo za gozdarja dokaj nenavadno in več kot očitno je bilo, da znanje, ki iz njega veje, ni bilo pridobljeno na gozdarskl fakulteti. Damijan se mu je v končni obliki diplomske naloge moral odpovedati. Odklonitev ga je precej pnzadela, saj je v njem obdelal področje, zaradi katerega se je odločil za gozdarstvo. Esej mi je takrat podaril, zato sem ga imel zdaj, hkrati z zbormkom priliko ponovno prebrati. Mislim, da bi, čeprav napisan že leta 1981, lahko enakopravno tekmoval s pri- spevki iz leta 1987. Z drugimi besedami povedano, Damijan je z njim prehitel čas in morda je bil tudi to vzrok za nerazumevanje njegovega prispevka. Kasneje je, po nekaJ neuspelih poskusih v operativi, gozdarstvu dokončno obrnil hrbet in se vpisal na filozofijo . Takrat se mi je ta odločitev zdela edino pravilna, kajti prepričan sem bil, da je svet njegovih razmišljanj preveč oddaljen od . gozarstva, obremenjenega s praktičnimi problemi in golim preživetjem. Pripis k razmišljanju Igorja Dakskoblerja Na različnih naših strokovnih seminarjih je često slišati zahteve po kreativnosti, ino- vativnosti ipd. A vse prepogosto se v našem gozdarstvu slabo piše tistemu, ki misli ali r.azmišlja drugače. ~tudentu, diplomantu, praktiku, morda celo raziskovalcu. To je dejstvo in je znak nezrelosti in ozkosti posa- meznikov v naši sredi. Marko Kmecl je zapisal: »Kaže, da stereo- tipi in konzervativizem, stalnica državnega socializma polpretekle dobe, gozdarstvu mnogo bolj ustrezajo kot tržna in intelek- tualna dinamičnost pluralističnih hotenj in odnosov v družbi .. . Dinamičnost trga, proiz- vodnje izdelkov pa tudi kadrov, misli itd., nam ne ustreza. Ustrezajo nam monopol, nadzor, zapoved in tudi prisila. Vse to je bilo značilno za celo povojno obdobje in je IZ TUJEGA TISKA Oxf.: 187:(213) Gozdovi oblakov Bolivija Po petih dneh, ki smo jih prebili med andskimi vršaci, v steni in na ledeniku, zdaj sestopamo v dolino. Ker se v teh dneh življenja na isti vrvi in v istem šotorčku Ko danes prebiram zbornik Estetska funk- cija gozda m ko z veseljem ugotavljam, da vendarle postajajo pomembnejša do ne- davno še povsem obrobna in zanemarjena področja naše stroke, se mi zdi. da bi v tako pojmovanem gozdarstvu, ki naj bo tudi kul- turna dejavnost, bilo mesto tudi za Damijana. Ce je moja ugotovitev pravilna, potem se bo morala stroka potruditi, da bo v bodoče v svoji sredini obdržala Damijanu po duši ·in pogledih sorodne mladenke m mladeni- če, kajti le tako bo lahko uresničila svojo celovitost in zares postala veda o vseh vidikih odn:)sa gozd-človek-gozd. Igor Dakskobler ostalo do danes. V takšnih razmerah so se v gozdarstvu razvili konzervativizmi in ste- reotipi, tako imenovano torbarstvo itd., kar gozdarstvu objektivno preprečuje potrebni ideološki preskok v nove razmere.« (Kmecl, M.: Štiri desetletja resnic in sanj inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo (1947-1987). Zbornik gozdarstva in lesarstva 31 , Ljubljana 1988.) Združena konzervativizem in monopol iz- ražanja misli sta sposobna zavreti kolo raz- voja vsake stroke in vsake družbe. Proti temu se danes v družbi borimo. V našem gozdarstvu pa v zadnjih letih ta boj celo izgubljamo. Kljub navedenim parolam. Ker pomeni izgubiti ta boj dolgoročno gledano katastrofo stroke (podobno kot velja to za družbo), je opozorilu, kot ga s pnmerom navaja kolega Igor Dakskobler, nadvse vredno prisluhniti. Živan Vesehč naveličaš tudi najboljšega prijatelJa, sesto- pamo vsak zase. Z vsakim korakom lažje dihamo in nekje tik pod 4000 m nadmorske višine stopimo v megleno morje. Neverjeten preobrat - zgoraj sonce, rumena pokrajina, črede pasočih se lam in mršavih kljuset, ki 357 jih premorejo bolivijski kinetje. Tu spodaj pa megla, ne megla, ampak pravi oblaki, rla komaj vidim pot pred sabo in včasih se skoraj zaletim v kakšno lamo. Onentacija ni več tako preprosta, saj je rastje vedno bogatejše in vedno višje, z dreves v1sijo Hane in mahovi, oblačnost in slaba vidljivost pa vzbujajo vtis, da hodim po kakšnem čarobnem gozdu. Da. srečo imam, da sem gozdar in da sem navadno dobro poslušal predavanja iz gojenja gozdov, zato tudi vem, da sem v gozdovih. ki jih z vlago napnjr:~jo oblaki. Zvečer sedim pred šotorčkom in si kuham čaj. Povsod okrog mene je eno samo morje oblakov in z dreves počasi kaplja. Kako drugače kot pri nas. V tropskem podnebju ob ekvatorju poleg že zelo znanega tropskega dežnega gozda uspeva še en zanimiv gozdni ekosistem, ki ga v literaturi najpogosteje imenujejo gozd oblakov (ang. cloud forests). Čeprav je izra- zov, s katerimi poskušajo različni razisko- valci pravilno opisati to obhko gozda več, uporabljajo imena, kot so gorski dežni gozd v tropih, megleni gozd, vlažm gorski gozd ipd., nam tzraz gozd oblakov vseeno pove največ. Gozdovi oblakov se nahajajo med 20° severne in 20° južne zemljepisne širine. Ležijo od SOO do 3900 m visoko, najpogo- stejši pa so v višinah 1200 do 2SOO m. Njihovo površino ocenjujejo na 500.000 km2, kar pri- bližno ustreza površini dveh Jugoslavij. Naj- bolj znani so gozdovi oblakov v južnoameri- ških Andih, seveda pa nanje naletimo tudi v Airiki in Aziji. Zakaj gozdovi oblakov? V tropsk1h krajih vsebuje ozračje več vlage oziroma vode kot kjerkoli drugje. Pri vzpenjanju toplih in vlaznih zračnih gmot iz tropskih nižin v večje nadmorske višine prihaja do adiabatnega ohlajanja zračnih mas in do kondenzaciJe vlage. NastaneJo oblaki, ki so v tropskih krajih najbolj pogosh ravno na nadmorskih višinah 1200 do 2500 m. Seveda so pri tem zelo pomembne območne orografske razmere in stopnja nasičenosti zračnih gmot z vlago. Ravno oblaki so skupaj z ruzkirm temperaturami v 358 teh nadmorskih višinah glavni ekološki de- javnik, ki določa tudi tip gozdo·.; na tem področju. Temeljna značilnost teh gozdov je. da veliko vode, ki jo potrebujejo za svojo rast, dobijo kar iz oblakov, iz t. i. »horizontalnih padavin«, kar bi lahko imenovali tudi inter- cepcija ali sprejemanje vlage iz zraka. Te »horizontalne padavine« so lahko samo do- datek k dežju, lahko pa jih je ceLo več kot dežnih padavin. Delež ))horizontalnih pada- vin« v primerjaVI z dežjem je 7-158%. Glavna značilnost gozdov oblakov je torej izmenjava vode med ozračjem in rastjem. Vlaga iz oblakov in megle se zgošča na izpostavljenih površinah rastlin, rastline jo sprejemajo skozi listne reže, ker pa je vlage preveč, se zbira v kaplje in kaplja z listov in vej ali teče po deblu do taL Vendar ne gre samo za izmenjavo vode! Oblaki vplivajo na celotno energijsko bilanco teh ekosiste- mov in pravzparav je pojav oblakov hkrati omejitveni in eksistenčni dejavnik pri uspe- vanju teh ekosistemov. Eksistenčni zato, ker bi bili ti gozdovi (brez oblakov) suhi in vprašanje je, če bi tam sploh lc.hko rastli, saj ponekod pade samo nekaj 100 mm pada- vin letno; omejitveni pa zato, ker je zaradi pogoste oblačnosti količina svetlobe, ki pride do ~al. manjša, zato je tudi asimilacija teh rastlin občutno manjša, manjša pa je tudi evapotranspiracija - vse skupaj pa vodi k zmanjšani proizvodnji teh ekosistemov. V endar pa lahko ugotovimo, da so go- zdovi oblakov enkratna tvorba in da je misel na povišanje proizvodnje pravzaprav člove­ kova težnJa po izkoriščanju teh gozdov. Lahko srno prepnčani, da so ti ekosistemi v tlSočih letih svojega razvoja glede na vse ekološke dejavnike razvili optimalno pro- izvodnjo biomase. Glavne drevesne vrste, ki sestavljajo go- zdove obiakov, so predvsem iz rodov Podo- carpus in Quercus, njihov premer je tudi prek 45 cm, višina pa prek 35 :n. Družina rastlin, ki je sploh značilna za gozdove oblakov i::1 katere areal se pokliva z arealom teh gozdov pa je Cyatheacec_e, družina dreves-praproti. ~e na en zanimiv pojav naletimo pri tem rastju - zaradi nenehne vlažnost~ je to pravi rastni optimum za razne vrste mahov, lian in orhideJ. V razmerah ekstremne vlažnosti ni v gozdu niti delčka površine, na katerem ne bi rastla ena izmed teh vrst. Vendar pa vse rastline tu ne morejo najbolje uspevati, saj ima prevelika vlaga tudi svoje slabe strani: - tla so popolnoma nasičena z vodo, zato je zmanjšano dihanje korenin; - fotosinteza je zaradi pomanjkanja sve- tlobe znatno otežena; - tla so plitva in zaradi počasne minera- lizacije izredno kisla (pH 3-3,5), ponekod so tla šotna; - zmanjšana je talna radiacija in izme- njava energije z okoljem; - temperature so nizke, kar še dodatno onemogoča mineralizacijo in ostale energij- ske procese; - nizke temperature onemogočajo hitro izhlapevanje, zato so gozdovi oblakov skoraj vedno vlažni; - velika vlažnost zraka, skupaj z nizkimi temperaturami lahko popolnoma zavre tran- spiracijo rastlin. Količino >>horizontalnih padavin<( je zelo težko izmeriti, vendar jih je po oceni 325- _940 mm letno. Velika humidnost klime omogoči pravo invazijo lišaj ev in mahov, ki v takih razmerah izredno hitro rastejo in se razmnožujejo - rasti začnejo celo na površinah listov in tako poškodujejo listno povrhnjico. Gozdovi oblakov imajo izreden hidrološki pomen, saj sprejemajo ogromne količine vode, oddajajo pa jo zelo počasi. Njihovo delovanje si lahko predstavljamo kot t. i. učinek gobe. Gozdovi oblakov rastejo pred- vsem v gorovju, pretežno na pobočjih. Ležijo v srednjih in zgornjih porečjih rek tropskega prostora in so nepogrešljivi pri uravnavanju vodnega režima teh rek, še posebej v suhi dobi. Posplošeno rečeno - če gozdov obla- kov ne b1 bilo, bi bile reke v sušni dobi skoraj ali popolnoma suhe, v deževni dobi pa b1 narasle in prerasle v strašne hudour- nike. Oboje skupaj pa bi pomenilo kata- strofo za ljudi, ki živijo v spodnjih predelih porečij rek oziroma v dolinah. Ker se v zadnjem času pojavljajo težnje po izkoriščanju teh gozdov, saj v nekaterih tipih teh gozdov raste debelo in kvalitetno drevje, so se v nekaterih državah (pred- vsem iz Srednje in Južne Amerike) že za- vedli vloge teh gozdov in so dele teh gozdov zaščitili in jih razglasili za naravne rezervate. naravne parke ali biološke rezer- vate. Tudi spreminjanje teh gozdov v kmetijske namene se do zdaj ni obneslo. To so občut­ ljivi ekosistemi, ki lahko edini v teh razme- rah vzdržujejo potreben hidrološki režim, preprečujejo erozijo in posredno omogočajo življenje v nižje ležečih dolinah. Lahko rečemo, da imajo ti krhki ekosiste- mi, ki včasih uspevajo na prav divjih strmi- nah, odločilno hidrološke in varovc.lno vlogo. Njihovo razgaljanje bi pomemlo nepovrn- ljive procese, zato je tudi razumljiva skrb zanje. Zaščita teh gozdov pa je potrebna tudi zaradi njihove svojevrstnosti in ende- mičnega rastlinstva in živalstva (v teh gozdo- vih živi poleg številnih sesalcev, plazilcev in insektov čarobni ptič quetzal). * * * Česa nas torej lahko naučijo gozdovi oblakov? Tega, da v posebnih oziroma ekstremnih razmerah uspevajo gozdovi, ki s svojo zaš- čitno vlogo odločilno vplivajo na ekologijo m na podobo krajine, na boU ali manj enakomerni tok rek, in posredno omogočajo življenje ljudi v dolinah. Toda ali ni podobno tudi v našem alpskem prostoru ali pa še bolj v prostoru Centralnih Alp v Srednji Evropi? Mar ne rastejo tud1 tu gozdovi na izpostavljenih rast1ščih. katerih varovalna vloga je neprecenljiva in smo se je začeli v zadnjem času vse bolj zavedati? Skrajni čas! Kajti b1lo bi nespametno, celo noro, če bi tisočletno delo narave spreme- nili v smučišča, planinske postojanke in široke poti za plamnce, hkratt pa zaradi uničujočega dela hudournikov vlagali ogromna sredstva v izgradnjo hudournišklh objektov, s tem spreminjali podobo naravne laajine in morda celo presel]evali ljudi v manj ogrožena območja. Pnre]eno po knjigi: Thomas Stadtmu.ller: CLOUD FORESTS IN THE HUMID TROPICS Bojan Počkar 359 360 SPOROČILO Biotehniška fakulteta vtozd za gozdarstvo obvešča, da so v prvi polovici leta 1988 izšle naslednje publikacije: - E. Re bula in B. Košir : Gospodarnost različnih načinov spravila lesa - F. Gašperšič: Gozdno gospodarsko načrtovanje - zbornik seminarja: Estetska funkcija gozda - M. Rejic in I. Smolej: Sladkovodni ekosistemi, varstvo voda in gozdna hidrologija. V letu 1988 sta izšla tudi dva zbornika gozdarstva in lesarstva in sicer št. 29 in 30. V tisku in v pripravi so še te publikacije: - l. Winkler s sode l.: Zagotavljanje sredstev za gozdno reprodukcijo - F. Gašperšič: Izpopolnjevanje sistema gozdnogospodarskega na- črtovanja - S. Kavčič: Razlike v ekonomski moči gozdnih gospodarstev - S. Kavčič : Samoupravne delovne enote v gozdarstvu - zbornik seminarja: Varstvo naravne in kulturne dediščine v gozdu in gozdarstvu - prevod: Oxfordska klasifikacija Iz zbirke Vi.ri za zgodovino gozda in gozdarstva bodo izšli : - Furlanija, Istra, Kras - Urbarji (ali Izbor srednjeveških listin) - Ilirske province. V letu 1988 bo v tozd za gozdarstvo izdala tudi naslednje učbenike : - F. Gašperšič: Urejanje gozdov (ponatis) - I. Winkler: Ekonomika gozdarstva (II. dopolnjena izdaja) - M. ČOkl in M. Kotar : Gozdarski in lesnoindustrijski priročnik (III. dopolnjena izdaja) - S. Kavčič: Ekonomika in organizacija združenega dela v gozdarstvu. Okf. : 425.1 :48(048.1) Umiranje gozda Članek je objava predavanj dr. W. Bos- sharda, direktorja švicarskega gozdarskega inštituta, ki ga je imel nekaj mesecev pred svojo nenadno smrtjo oktobra 1986. Ob tej odločni analizi socioloških vidikov mniranja gozdov se lahko globoko zamislimo. Dr. Walterju Bosshardu v spomin naj posvetim tudi ta skromni prispevek. Umrranje gozda ni samo wniranje gozda, ampak prizadetost vsega živega s človekom vred in prizadetost našega življenjskega prostora. Škode se že pojavljajo tudi v kme- tijstvu, da ne govorimo o zdravju ljudi. o stanju zraka, vod, tal, o razpadanju kulturnih spomenikov itn. Vse to bi nas moralo glo- boko navdati s strahom, tesnobo, negotovostjo. Toda ljudje so pri tem never- jetno ravnodušni in neprizadeti. Človek ima pač to možnost, da težka duševna bremena izrine iz svoje zavesti. Tako si vsaj na videz olajša življenje. Toda toliko laže potem na- ~eda zlaganemu optimizmu politikov in dru- gih, ki stvari ne jemljejo resno. Tako ljudje izgubljajo smisel za stvarnost, izgubijo tudi občutek za krivdo in odgovornost. Za po- trebna deJanja potem nimajo več moči. Poleg tega so ljudje vpreženi v tako Imeno- vani napredek, verujejo v nujnost gospodar- ske rasli, se ženejo za materialnim dobič­ kom. Na srečo se oglašajo svarilni glasovi. Toda to je premalo. Brez odločnega ulaepa- nja v vrhovih politike in države ne bomo preusmerill zgrešenega razvoja. Pri tem takoj naletimo na hude ovire. Politiki, razen nekaj izjem, niso duhovne veličine in ne obvladujejo svoje naloge. Zato tudi nimajo prave predstave o resnost1 ekoloških razmer. Temu primerno so obo- tavljivi, pasivni, neodgovorni. Vsa množica drugorazrednih politikov se bolj uveljavlja s svojo častihlepnostjo in sebičnostjo, kot pa z razsodnostjo in odgovornostjo. Na površju se držijo tako, da plavajo s tokom. V razme- rah svobodmh volitev to pomeni, da se morajo prilagajati zmotam in omejenoshrn povprečnega državljana, namesto da bi mu pomagali iz njih. Zato volilni uspeh ne mo~e vedno veljati kot spričevalo zrelosti politika. Rabimo politike, ki imajo trden etični temelj za svoje ravnanje. ki se znajo dvigniti nad vsakdanjost, ki imajo izredne človeške in strokovne sposobnosti. Le taki zmorejo najti pot iz začaranega kroga krize. Pravna država ima dolžnost, da ščiti člo­ veka in sploh vsa naravna bogastva pred uničevanjem. To velja tudi za lastnino in za gozdno posest Kopičenje hipotek v breme prihodnjih rodov je grobo kršenje pravnosti države. Na Zahodu skušajo problem reševati z načelom povzročitelja. Kdor škodo povzro- či, mora torej plačati primerno odškodnino. (Pri nas velja načelo socializac1je škod.) Načelo povzročitelja doseže svoj cilj le, če prisili povzročitelja, da škod splo:, ne pov- zroča več. K temu cilju pa mora vsak posa- meznik nekaj doprinesti. Odreči se mora zapravljivemu slogu življenja in nesmisel- nemu pore.bništvu. Tukaj pa takoj naletimo na hude odpore. Ljudje se za vsako ceno oklepajo svojih navad in razvad. Spoznanje in razwn, celo nevarnost za zdravje in življe- nje, jih ne odvrnejo od tega. Potrebni so brutalni duševni pretresi in stiske, v katerih si človek šele postavlja vprašanje o smislu svojega obstoja. Skrb, tesnoba, strah, nego- tovost mora postati nekaj vsakdanjega. Le tako lahko pričakujemo odločilen premik v miselnosti ljudi in v načinu njihovega življe- nja. Čim bolj je človek izrinil resmčnost iz svoje zavesti, tem težje je kasnejše iztrezne- nje. Od novi.'1arjev, publicistov, urednikov itn. je odvisno oblikovanje javnega mnenja in s tem oblikovanje države. Temu primerno je tudi velika njihova odgovornost. Sredstva javnega obveščanja imajo tudi moč, da ljudi pripravljajo na nujne spremembe. Seveda pri tem predpostavljamo, da javno obvešča­ nje ni monopol ozkega kroga oblastnikov, kajti takšen monopol je najstrašnejši med vsemi monopoli. 'T'udi gozdarji imajo pri vsem tem svojo dolžnost. Nikakor se ne smejo odreči pravici svobodnega izražanja, ki naj bi bila sicer zagotovljena. Uveljavljati se morajo v politič­ nem vsakdanjiku, pa čeprav v njem pošte- nost. znanost in celo logika ne veljajo veliko. * * * 361 Dramatični poziv za korenite spremembe v miselnosti in navadah vsakega posame- znika je namenjen sicer bogati in urejeni Zahodni Evropi. Toda v začaranem krogu globoke krize, kot jo doživljamo pri nas, je dosti več možnosti za nerazwnno početje . Pri vsej materialni revščini se ljudje še posebno ženejo za nesmisel nim po rab ni- štvom in tako še bolj uničujejo okolje in sami Oxf. : l56.S:425. l :48(048.1) sebe. Znašli smo se v slepi ulici. Edini izhod je odločen wnik iz nje. Vse drugo je v najboljšem primeru lajšanje agonije. To je bistvo sporočila, ki nam ga je dal avtor. Bosshard, W.: (Socialne posledice umiranja go- zdov) Soziale Auswirkungen des Waldsterbens. Osterreichische Forstzeitung, 1987, No. 4, stran 74-76. Marjan Zupančič Divjad in umiranje gozda v pragozdnem ostanku Članek obravnava pragozdni ostanek Neuwald v spodnjeavstrijskih apneniških Alpah. Ta leži na južnem pobočju gorske skupine Hofalpe, 930 do l 100 m nad morjem. Obsega 20,2 ha smrekovo-jelovo-bukovega pragozda. Pragozdni rezervat je že od leta 1830 in v njem res nikoli niso sekali, razen nekaJ dreves za izdelavo skodel. Čeprav je rezervat daleč od virov onesnaženega zra- ka, ga je očitno močno prizadelo umiranje gozda. Onesnaženje prihaja torej od daleč. Vzrok umiranja gozda so verjetno meglene zračne gmote z obilnimi strupenimi prime- smi, ki se rade zadržujejo ob rezervatu. Toda to še ni vse. Na južnem pobočju. kjer se rezervat razprostira. je pritisk divjadi še posebno velik. Tako naravnega mladja pre- prosto ni. ker ga divjad sproti uniči. Le na nekaj mestih, ki so za divjad težje dostopna, ga je še nekaj ostalo. Rezervat bi lahko obvarovali pred divjadjo, če bi ga ogradili. Na strmem gorskem zemljišču pa je to praktično nemogoče. Tako v rezervatu ne najdemo vseh razvojnih faz pragozda. Po- mlajevalna faza preprosto ne more zaživeti. Pragozdni rezervat je kljub vsej tej svoji pohabljenosti še vedno dragocena možnost za raziskovalce. Tako so ga temeljito obde- lali fitocenologi. V letih 1971 in 1986 so naredili analizo stanja in razvoja rezervata. Metode so obširno opisane v članku. Tukaj naj povzamem samo bistvene rezultate. Vitalnost gozda se je v teh l5letih močno zmanjšala. Pri zadnji analizi so opazili, da je smreka še najbolj vitalna (38% osebkov z 362 močneje presvetljeno krošnjo). Veliko bolj sta prizadeti bukev in jelka (84% m 92% osebkov z močneje presvetljeno krošnjo). Smreka je približno tako vitalna tudi v bliž- njih gospodarskih gozdovih. Bukev· in jelka sta v rezervatu celo manj vitalni, kot v bližnjih gospodarskih gozdovih. Napoved za prihodnost rezervata je mrač­ na. Obnavljanja gozda ni, ker divjad že desetletja uničuje naravno mladje. Naglo propada jelka, ki bo čez 50 let čisto izginila, če se bo tak razvoj nadaljeval. Prebiralni sestav gozda se izgublja in gozd je vedno bolj enomeren. Ker je dobro zakoreninjene in zelo stojne jelke vedno manj, se povečuje nevarnost vetrolomov. Hkrati grozi nevar- nost, da bukev nenadoma odpove. Nagel in skoraj nepojasnjiv propad bukovih sestojev je namreč tudi ena izmed značilnosti wnira- nja gozda. Propad bukve bi tukaj pomenil razpad ekosistema. Pri tem propadanju gozda vztrajno sode- lujeta divjad in onesnaženje zraka. Kar ne opravi eden, to opravi drugi. Ker ni videti, da bi se onesnaženje zraka kmalu močno zmanjšalo, naj bi vsaj škode zaradi divjadi postale znosnejše, da se bo gozd sploh obnavljal. Če se položaj v naslednjih 20 letih ne bo izboljšal. bo ta pragozdni ostanek za vedno izgubljen. * * * Članek odlikujejo zelo trezno poročanje, jasnost in preglednost. Čustvenosti mu ne moremo očitati. Pa vendar pomem nad vse resno svarilo. Pragozd je najstabilnejši goz- dni ekosistem. Kakršnokoli ukrepanje in gospodarJenje v pragozdu njegove stabilno- sti ne more povečati. In če pragozd oziroma pragozdm ostanek naglo propada, potem so vse gozdnogojitvene metode tudi v gospo- darskem gozdu zelo nemočne. Spet ugotav- ljamo tisto, kar smo že neštetokrat ugotovili: brez korenitega zmanjšanja onesnaženja zraka in brez rešitve problema divjadi gozd KNJIŽEVNOST Oxf. : 423.5(048. 1) nima prihodnosti! če to velja za Avstrijo, velja še toliko bolj za nas. Avstrijci namreč nimajo naših ))dolin smrti«, ŠOštanjev, Trbo- velj in š0 mars1če.sa podobnega. Frank, G.: Mayer. H. Waldschadensinventur m Fichten-Tannen-Buchen · UrwaJdrest Neuwald. (Popis poškodovanosti gozda v smrekovo-jelovo- bukovem pragozdnem ostanku Neuwald). Cbl. ges. Forstwes., Wien-Miinchen, 1988, N. 2, 104- 123. Marjan Zupančič SNEG, LED, PLAZOVI- priročnik za planince, ·smučarje in droge Pnročnik Sneg, led, plazovi je namenjen vsem, ki se zaradi rekreacije ali po službeni potrebi podajajo v svet zasneženih strmin, teh pa na Slovenskem ni malo. študija o žrtvah snežnih plazov v Sloveniji, ki še ni dokončana, zgovorno kaže, da so bili do leta 1926 žrtve snežnih plazov pove- čini drvarji, lovci, na splošno kmečki ljudje. Tem se je pozneje pridružil še mestni člo­ vek, ki je v gorah iskal razvedrila, še zmeraj pa plazovi ogrožajo in morijo poleg turistov tudi drvarje in gozdarje. Zato menimo, da bi priročnik s pridom brali in uporabljali tudi gozdarji, saj bi v njem dobili več kot samo temeljne podatke o snegu in njegovi preobrazbi, o nastajanju in oblikovanju snežne odeje ter o vzrokih plazenja in dinamiki snežnih plazov, njihovi delitvi in nastanku. V priročniku je precej prostora name- njeno razlagi vplivov prostora, lege in na- giba pobočja, kakovosti tal, vremenskim vplivom, zlasti sneženju, vetru in temperatu- ri, pa tudi iz tega sledečim napotkom o varnem gibanju v .krajih, k)er se lahko trgajo snežni plazovi. Velik del priročnika je namenjen opisu načinov varstva. od kolektivnega, do tega, kar naj stori vsak posameznik že sam. da ne bi zabrede! v težave. Opisane so metode trajnega in občasnega varstva, medsebojna pomoč in organizirana pomoč, končno pa še priporočila za pomoč podhlajenun in omrzbm. Odbor za založništvo pri Planinski zvezi Slovenije je priročnik namenoma tiskal v poceni izvedbi. da bi si ga lahko kupili zlasti mladi planinci, smučarji. študenti gozdar- stva, predvsem pa zaposlem gozdarji, saj 1zdatek skorajda ni omembe vreden. Priročnik je sodoben in v celoti enakovre- den podobnim delom iz tujega strokovnega slovstva. Knjigo lahko naročite pri Planinski zvezi Slovenije, Dvoržakova 9, Ljubljana, stane pa 3000 din. Pavle ~egula 363 Zbornik GOZDARSTVA IN LESARSTVA JO LJUBLJANA 1987 VSEBINA - CONTENTS Torelli, N.: Organske vezi večnamenskega gozdarstva in predelovalcev lesa Organic ties between multipurpose forestry and wood processing Pogačnik, J.: Vloga in pomen zasebnih gozdov v Sloveniji The role and importance of pn·vate forest in Slovenia Kumer, J.: Narodno gospodarstvo - kmet in kmetija National management - the farmer and farmersteads Winkler, l.: Temeljne značilnosti medsebojnih vez1 m nesoglasij uporabnikov gozda in gozdnega prostora Basic characteristics of reciprocal links and discordance between users of the forest and the forest space Anko, B. : Gozdarstvo - sooblikovalec prihodnje gozd- nate krajine Forestry as co-modeller of our future forest- ed landscape 364 Adamič, M.: Živali - sestavina gozdnih ekosistemov The role of animals in forest communities Kolar, I.: Umiranje gozdov in gozdarski program Die-back of forests and forestry program- mes Mlinšek, q. : Naravoslovje in gozdarske znanosti jutri Natural sciences and forestry science to- mo.rrow Grecs, Z.: Gozd in energija jutri Forest and energy tomo.rrow Dečman, S.: Bionika - naš pomembni pripomoček pri prihodnjem delu z gozdom Bionic - our important tool of future for working in forestry Dolinšek, H.: Kodeks poklicne etike v gozdarstvu The professional code of ethnics in forestry Černač,].: Kadri in izobraževanje v gozdarstvu Staff and education in forestry Otrin, Z.: O kultUii dela v gozdarstvu On the culture of work in forestry Kotar, M.: Mesto in vlo;Ja matematičnih metod v goz- darski znanosti The role and position of mathematical methods in forestry Gašperšič, F.: , Razvoj gozdnogospodarskega načrtovanja kot problem premagovanja spoznavno-psi- holoških ovir The development of forest management planning as a problem of trying to over- come the comprehensive psychological hi- drances QS 9/'88 STROKOVNA REVIJA Go z arskt vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRll'T SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1988 e LETNIK XLVI 8 ~TEVILKA 9 Ljubljana, november 1988 VSEBINA. - IW'rlALT - CONTENTS 365 Edvard Rebula Stroškt gradnJe vlak Sk1d iraJJ bwlding cosis 371 Jože Debevc Kako rnolivtrati strokovne delavce v gozdarski operativ i. da bodo svoje elelo opravljall učJn .. kovtto. gospodarno in kvalttemo Ho•N to sJmmla!e professional v.:orker.s in the forestry operanon branch in order lo promole !he effJcJency, economy and quallly of tilen \·~to rl: 379 Marijan Kotar NaJVIŠja dreve.sa- pnpomoček pn opredelje- vanju c1ljev The }llghesr trees - a heip in ann debninQ 386 igor Smolej Gozdarska populanzacijska razsta va na se:mu 'l'ehmka za okolJe 387 France Polanc Cozdarso t.() 6/) oo lOO naglb% Diagram 2 Delež posamezne hribine v izkopu Q3 = -0,0604 + 0,00683X- 0,0000488X2; R = 0,53 Q4 = 0,0241 + 0,00387X; I = 0,40 Q5 = 0,4575- 0,02247X + 0,00007llX2; R = 0,93 Iz enačb in korelacijskih količnikov vidi- mo, da je napoved količine odkopa posa- mezne kategorije hribine bolj tvegana od napovedi skupne količine . Zlasti to velja za hribine liL in IV. kategorije, medtem ko je napoved za V. kategorijo, pri kateri so stroški najvišji, že zelo zanesljiva. Količine odkopov smo prikazali na dia- gramu l, njihovo sestavo pa na diagramu 2. Količina hribine s s!Imino sveta progre- sivno narašča in sicer v glavnem količina hribine V. kategorije. Nekoliko narašča tudi količina hribine IV. kategorije, medtem ko količina izkopa hribine III. kategorije s strmino celo pada. Na položnejših kraških pobočjih je delež hribine III. in IV. katego- rije okoli 30%, na zelo strmem svetu pa celo pod 10%. 4. STROŠIG GRADNJE VLAK Stroške gradnje vlak smo ugotavljali v odvisnosti od strmine sveta ter po vrstah del. Ti so ločeni bolj zaradi organizacije dela, ko strojne storitve (kompresor, buldo- žer in strojnik) opravlJa obrat za gradnje, vrtalci pri vrtalnih kladivih pa so delavci gozdarstva. Zanimajo nas predvsem raz- merja (relativni odnosi), ker absolutne vred- nosti (din/km) veljajo le za junij leta 1988. Zato tudi navajanje regresijskih enačb za stroške nima pravega smisla, čeprav se odlikujejo z veliko zanesljivostjo, saj so kore- lacijski kohčniki za skupne stroške (Rsx) okoli 0,95, za stroške vrtanja in miniranJa (RSDJ okoli 0,93, za stroške kopanja ter odrivanji3 hribine (Rs2x) pn okoli 0,88. Sicer pa si take enačbe lalL'l<:o izračuna vsak, če pomnoži regresijsko enačbo za količino izkopa s ceno dela za posamezno opravilo in kategorijo hribine. Med stroške gradnje vlak je treba všteti še pripravljalna dela - čiščenje trase, posek grmovja in tanjšega drevja ter krčenje pa- njev. Ta opravila računajo v enotnem (pov- prečnem) znesku za vse vlake, in sicer: material storitev bruto OD skupaj 364 din/m 293 din/m 161 din/m 818 dinlm Neposredne stroške gradnje vlak v odvi- snosti od strrnine sveta in delež stroškov posameznega opravila smo prikazali v pre- glednici l in na diagramu 3. Tam vidimo: l. Stroški gradnje s strrnino terena zelo hitro naraščajo. 2. Največ stroškov (75-80%) je pri vrtanju in miniranju. Ti stroški najhitreje naraščajo s strmino. Tu bi si morali prizadevati za cenejšo in gozdu prizanesljivejšo grad11jo vlak. Posebno še zato, ker je miniranje velikokrat glavni krivec za poškodbe ob vlakah. 3. Stroški pripravljalnih del so razmeroma nizki. Prav tako je s stroški od!iva, vendar bi bili ti še manjši, če bi dosegli tak način (organizacijo) dela, da buldožer ne bi čakal vrtaJcev in se umikal minerjem. 4. Stroški gradnje vlak so zelo visoki. Če upoštevamo njihovo polno vrednost (s po- srednimi stroški, pokritjem), na malo gršem (strmem in kamenitem) svetu in ob prego- stih vlakah lahko presežejo vrednost lesa v sestoju. Za hitro presojo pri praktičnih odločitvah zadostujejo bolj grobi. zato pa trajnejši po- datki in razmerja. Tako je na primer rela- tivno naraščanje stroškov gradnje vlak, po- vezano s strmino sveta. Ugotovljeno je (RE- BULA 1988, FURLAN 1988), da stroški grad- nje vlak in posledice njihove izgradnje bi- stveno vplivajo na smotrnost posameznih načinov spravila in s tem tudi na njihovo 367 Preglednica l Stroški gradnje vlak in njihova sestava Prečni Pripravljalna Vrtanje in Odkopm Skupaj naklon dela miniranJe odnv di nim sveta(%) dm/m3 delež(%) din/m3 deiež.(%) din!rn3 delez (%) lO 818 16 3.420 65 983 l9 5218 20 818 15 3.494 65 l. OBO 20 5.388 30 818 li 5.057 68 !.574 21 7.452 40 818 7 8.319 73 2.266 20 11.409 50 818 5 13.280 77 3.156 18 17.261 60 818 3 19.940 80 4.244 17 25.006 70 818 2 28.300 82 5.529 16 34.645 80 818 2 38.358 83 7.012 15 46.1 78 90 818 1 50.116 84 8.693 15 59.605 100 818 l 63.573 85 10.G72 14 74.926 llO 818 l 78.730 85 12.649 14 92.139 Opomba: »SkupaJ« ni vsota prejšnjih kolon. Vnešem so poda tla, Izračunani iz regreSJJe za skupne stroške. Neznatne razlike so zanemarjive. izbiro. Zato smo v preglednici 2 prikazali relativno naraščanje stroškov s strmino sve- ta. Za osnovo (indeks l) smo vzeli 30-odstotni prečni nagib sveta (terena). Ocenjujemo, da je to bli.zu povprečja. Opozoriti moram, da osnova ni cena vlak na pobočju z naklo- nam 30% pač pa cena sloJnične vlake na pobočju z nak1onom 30 %. Diagram 3 Stroški gradnje vlak v odvisnosti od prečnega naklona terena Sitevilke v preglednici so same dovolj zgovorne. Zelo nazorno prikazujejo razmerje med strmino sveta in stroški gradnje. To velja tako za različno strma, enakomerno nagnjena, gladka pobočja kot za razlike v slllllini med polico in strmino na razbrazda- nih pobočjih. 368 Preglednica 2 Relativno naraščanje stroškov gradnje vlak s strmino sveta (osnova ]e 30-odstotni naklon) Preč ru Stroški Stroški s;rupni naklon vrtanja in sveta(%) miniranja odnva stroškl 10 0,68 0,62 0,70 20 0,69 0,69 0,72 30 l. OO !,OO 1,00 40 1,65 1,44 1,53 50 2,63 2,01 2.32 60 3,94 2,70 3,36 70 5,60 3,51 4,65 80 7,59 4,45 6,20 90 9,91 5,62 8.00 !OO 12,57 6,72 10,05 J 10 15,57 8,04 12,36 Upoštevanje gornjih številk ponazarja možnost racLonalizacije pri trasiranju in gradnji vlak Hkrati pa kaže tudi potrebnost, smotrnost in pomembnost kakovcstnega načrtovanja in trasuanja gradnje vlak ter s tem tudi načinov spravila. 5. POVZETEK Gradnja vlak je velik posredni strošek spravila lesnih sortimentov. Poleg tega je to lahko pomemben ekološki problem. Z obo- jim moramo računati pri tistih načinih spra- vila, kjer moramo graditi vlake. Gradnja vlak oziroma njeni stroškl odločajo o gospo- darnosti posameznih vrst spravila lesnih sortimentov. Zlasti to velja za spravilo s traktorji v strmem m skalovitem svetu. Z raziskavo srno poskušal! ugotoviti, kako se v kraškem svetu (na apnencu) s strrnino sveta spreminjajo količina de1a (izkopa) in stroški pri gradnji traktorskih vlak Zato smo analizirali 98 prečnih profilov vlak Pri vsa- kem smo izmerili količino odkopa po kate- gorijah hribine (po gradbeni razvrstitvi) in po normativih ter cenikih izračunali količino in stroške dela. Raziskava je privedla do naslednjih najpomembnejših ugotovitev. l. Povprečni naklon terena v prečnem profilu vlake je zelo dober kazalec količine odkopa in stroškov gradnje vlake. Količina odkopa in stroški gradnje vlake so v zelo tesni korelaciji (R = 0,95) s prečnim naklo-· nom sveta v profilu v1ake. Skupno količino izkopa v profilu lahko izračunamo po obrazcu: O= 0,416-0,0l09X + 0,000652X2, kjer je: O= količina 1zkopa m3/m, X = povprečni naklon terena v prečnem profilu vlake. 2. Najvišji so stroški pri delu na trdi, kompaktni kamnim, ki jo morajo vrtati in razstreljevati. Količina kamnine V. katego- rije in njen delež progresivno rasteta z naklonom terena. Tudi količina kamnine V. kategorije je v zelo tesni korelaciji s preč­ nim naklonom terena v profilu (R05x = 0,93). Količino te kamnine v profilu lahko oce- nimo z enačbo: Os= ·J,457- 0,0225X + 0,00071X2 3. Količine hribine drugih kategorij so bolj različne in niso v tako tesni korelaciji z naklonom sveta. Delež teh hrib:n je pri majhnih naklonih razmeroma velik - okoli 30%, pri velikih strminah pa le neznaten- okoli 5-7%. 4. Največji strošek gradnje vlak je drob- ljenje hribine, vrtanje in miniranje. Ta s strmino zelo hitro narašča in predstavlja od 70% (na položnem svetu) do 85% (na zelo strmem svetu) neposrednih stroškov grad- nje vlak (razpredelnica l). Stroški gradnje vlak zelo hitro naraščajo s srrrnino terena. (Foto: J. Konečnik) 369 S. Stroški gradnje vlak zelo hitro nara-. ščajo s strrnino terena. Pri naklonih sveta okoli 60-70% je gradnja vlak 3-4-laat dražja kot v povprečnih pogojih (naklon terena okoli 30 %). Hitro naraščanje stroškov gradnje vlak z naraščajočo strmino sveta nas opozarja na pomen projektiranja in trasiranja vlak. SKID TRAIL BUILDING COSTS Summary Great direct costs of wood assortment skidding are represented by skid trail building. Besides, this can be also an important ecologic problem. Both these things must be taken into consideration in those skidcling ways and under such circwn- stances where skid trails must be built. Skid trail building or its buildmg costs are decisive as regards the establishing whether an inclividual wood assortment skidding way is economic or not. This especially holds true of the tractor skidding way in steep and stony ground. The intention of this research was to establish the dependence of the work quantity and building costs of traclor haulage tracks of the slope in karstic ground (in timestone). 98 of cross sections of skid trails have been analysed for this purpose. F'or each cross section the excavation quantity has been measured according lo excavation materiql cathegories (accordi.ng to building classlfication) and work quantily and costs have been figured out according to standards and price lists. The most irnportant results of the research are the following: l. The average ground stope in the cross sect- ion of a skld trail IS a very good indicator of the excavalion quantity and skid trail building costs. The excavation quantity and skid trail building costs are in a very close correlation (R = 0.95) to the average slope m a skld trail cross section. A total excavalion quantily in a cross seclion can be figured out as fellows: Q = 0.416-0.0l09X + 0.000652X2 where Q = excavation quantity m3/m X = the average slope in skid trail cross section 370 2. The greatest costs are represented by hard. solid stone which must be drilled in and mined. The quantity of the stone of the V. cathegory progressivly ii1creases with the slope of the ground. lts share increases. too. The quantity of the stone of the V. cathegory is also in close correlation to the average slope in cross sect1on CRosx = O. 93). The quantity of the stone of the V. cathegory in cross section could be es tima ted with the equa- ti on: Q5 = 0.457 -0.0225X + 0.0007lX2 3. The excavated quantity of the material of other cathegories varies to a greater exLent and claes not stanel in such a close correlation to tho slope of the ground. The share of this excavation material is relatively great - about 30% in gentle slopes, in steeper s\opes, however, it is insignili- cant - about S-7 %. 4. The greatest costs in skid trail building are represented by the breaking of excavated mate- rial, i.e. drilling and mming. These costs quickly increase with the slope and represent 70 % (in gentle slopes) and up to 85 % (in very steep slopes) of direct costs m skid trail buildi:1g costs (table l) 5. Skid trail building costs increase ver; qu1ckly with the slope. In slopes of about 60-70% the bwlding of skid trails is 3-4 times more expensive than under average conditions (the slope about 30% ). Rapid i.ncreasing of slad trail building costs with an increasi.ng slope stresses the sigEiflcance of plarming and laying out of skid trails. 6. LITERATURA l. BUTORA A., SCHWAGER G. 1986: Holz- ernteschaden m Durchforstungs-bestanden, Be- richte 1986 Nr. 288, Birmensdorf. 2. fURLAN F. 1988: Gradnja vlak: stroškovni in ekološki,.Problem, GV 46 (1988), s. 169. 3. KOSIR B. el al. 1988: Analiza nekaterih vidi- kov žičničarskega spravila na podlagi podatkov iz sečnospravilnih načrtov, GV 46 ( 1988). s. 174. 4. REBULA E., KO~IR B. 1988: Gospodarnost različnih načinov spravila lesa, Strokovna m znan- stvena dela št. 96, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana 1988. 5. REBULA E. 1988: Učinki spravila les3. s trak- torji in žičnimi žerjavi, GV 46 (1988) s. 157. Oxf.: 306 Kako motivirati strokovne delavce v gozdarski operativi, da bodo svoje delo opravljali učinkovito, gospodarno in kvalitetno Jože Debevc* Izvleček Debevc, J: Kako motJV1rat1 strokovne delavce v gozdarski operativi, da bodo svoje delo opravljaJ! učinkovito, gospodarno in kvalitetno. Gozdarski vestnlk, št. 9/1988. V slovenščim s povzetkorn v angleščini cii. lit. 2. Ustrezno motiviranje vodstvenega, organizacij- skega in strokovnega kadra pomembno vpliva na produktivnost, kvaliteto in stroške dela. Izkušnje kažejo, da je zlasti za srednjestrokovne in organi- zacijske kadre potrebno oblikovati sistem nagraje- vanja, ki bi jih motiviral za kvalitetnejše delo. Prikazani so dosedanji sistemi nagrajevanJa tega kadra pri Gozdnem gospodarstvu Postojna, ter predložen novi sistem, ki naj bi temelju na dvosto- penjskem ocenjevanju kvalitete opravljenega dela in bi slonel na »normativu še dovoljene slabe kakovosti opravljenega dela«. 1. UVODNA RAZMIŠLJANJA Smo v težki družbeni in gospodarski krizi. Prizadevamo si najti izhod iz te krize. Pri tem pa vse preveč vidimo rešitev v nekih globalnih spremembah našega sistema. Premalo pa se osredotočamo vase, v svoje delovne sredine. Za izhod iz krize bo prav gotovo potrebnih nekaj sprememb v siste- mu, predvsem na gospodarskem področju. To pa nam ne bo dosti pomagalo, če ne bomo v vseh delovnih sredinal;l pripravljeni poiskati vseh tistih notranjih rezerv, na ka- tere v obdobju izobilja msmo mislili oziroma nismo hoteli misliti. Ko govorimo o notranjih rezervah, se ne moremo izogniti trem naj- bolj pomembnim pojmom poslovanja, kot so produktivnost dela, kvaliteta dela in stroškl dela. Najbolj racionalno in učinkovito se je pri iskanju rezerv usmerjati prav na ta * ). D., ing. org. dela, Gozdno gospodarstvo Postoj- na, Vojkova 9, 66230 Postojna, YU Synopsis Debevc, J.: How to stimulate professmnal wor- kers in the forestry operation branch in order to promote the effic1ency, economy and quality of their work. Gozdarski vestnik, No. 9/ 1988. ln Slo- vene with a summary in English, lit. qmt. 2. Appropriate moti vat ion of the leading, organLSa- tional and professional staff has an important influence on the productiv1ty, quality and work expenses. According to experience, a personal income system should be made out especially for professional and organisational staff with in terme- dia te grades, which would represent a motJvation for better work The payment systems for this staff which have been practised up tili now m the Postojna Forest Enterprise are presented as well as the new system the bas1s of which v1ould be a two grade quality rating of the work done and the standard of "a sWI permissible bad quality of the work performed" is submilled. področja, ki Jih določajo navedeni pojmi poslovanja. Kajti ko začnemo analizirati in raziskovati ta področja, se nam začne sama od sebe odpirati paleta problemov na vseh področjih poslovnega sistema kot celote. Pri iskanju notranjih rezerv pa se. žal, naj- večkrat usmerimo v neposredno proizvod- njo z nekim že utečenim prepričanjem, da so prav tu še tiste rezerve, ki jih iščemo . Rezultat takšne miselnosti je, da lahko danes dokaj dobro izmerimo učinek m kvaliteto dela delavca v neposredni proizvodnji. Ni- mamo pa .sistemov, ki bi zadovoljivo merili in motivirali delo vodij proizvodnje, strokov- nih delavcev in vodilnih delavcev v delovni organizaciji. Pri obravnavi tega '.rprašanja ne moremo mimo narave stroškov. So stro- ški, ki so neposredno povezani s ~roizvod­ njo, kot so stroški matenala, energije, nepo- sredni stroški dela itd. Poraba vsega tega je dokaj merljiva in jo Je zato možno uspešno ugotavljati in tudi stimulirati zmanJševanje te porabe. 371 Posegi racionalizacije na tem področju so lahko zelo hitri in učinkoviti. So pa tudi stroški, ki so odvisni od organizacije dela in poslovanja. Ugotoviti, kolikšen del stroškov nastaja zaradi slabe organizacije dela in poslovanja, pa je nekoliko težje. Odločujočo vlogo pri organizaciji dela in poslovanJa pa 1majo prav vodje proizvodnje, strokovm in vodilni delavci. Vsaka delovna organizacija si mora prizadevati, da ima ustrezne kadre tako po številu kot po izobrazbem strukturi in da ta kader za uspešno delo tudi ustrezno motivira. V zvezi s temi kadri pa sta pom em- bna predvsem dva motiva. Prvi motiv je možnost napredovanja (in tudi nazadovanja). Drugi motiv pa je denar. Nadaljnja razmišlja- nja bom usmeril predvsem v ta drugi motiv, ker je z njim povezana določena zelo ak- tualna problematika. 2. DOSEDANJA PRIZADEVANJA NA PODROČJU NAGRAJEVANJA DELA STROKOVNIH DELAVCEV V GOZDARSKI OPERATM Dosedanja prizadevanja pri nagrajevanju strokovnih delavcev v gozdarski operativi bom skušal osvetliti z vidika delovne orga- nizacije, v kateri sem zaposlen. Pot, ki smo jo na tem področju prehodili v naši DO )e prav gotovo podobna drugim gozdarskim delovnim organizacijam. Različen obseg zadolžitev, s katerimi je bil obremenjen strokovni gozdarski delavec v operativi, smo skoraj 15 let razreševali s tako imenovano kategorizacija gozdnogo- spodarskih enot, nekaj let pa so bili katego- rizirani tudi gozdni obrati (tozdi). Ne bom se spuščal v podrobno obrazložitev te kate- gorizacije, saj bi bilo preobsežna za ta prispevek. Navajam predvsem vzroke, ki so pripeljali do ukinitve kategorizacije. Prvič, izračun kategorij je slonel na planiranih zadolžitvah. Pogoste medletne spremembe planskih zadolžitev po gozdnogospodarskih enotah in med njimi so zmanjševale objek- tivnost teh kategorij. Delavci, ki jih je· ta kategorizacija vključevala (gozd. tehmki in gozd. inženirji), so postali do sistema ne- zaupljivi. Drugič, s1stem je neposredno po- segal v osnovno vrednost delovne naloge, dobljene po analitični oceni. Tak poseg pa ]e vedno sporen, če kriteriji niso zadosti 372 merljivi in stabilni. To sta bila dva pomem- bna vsebinska razloga ukinitve kategoriza- cije gozdnogospodarskih enot m gozdnih obratov (tozdov). Km tretji razlog pa je bila uvedba panož- nih normativov za gozdarsko strokovno ose- bje, ki jih zdaj že dve leti uporabljamo za ugotavljanje in nagrajevanje količine dela teh delavcev. Lahko rečemo, da so ti norma- tivi metodološko zelo dobro izdelani in dokaj dobro definirajo razlike v zahtevnosti posa- meznih delovnih zadolžitev. Pomanjkljivost je morda le v tem, da normativi v časovnem pogledu ne predstavljajo celotnega sloven- skega gozdarskega prostora. Po dveletnem obdobju uporabe panožnih normativov ugo- tavljamo v delovni organizaciji njihove pozi- tivne in negativne strani. Skoraj nobenih težav nimamo več z realizacijo planskih zadolžitev, in to celo v zasebnih gozdovih, kjer je bilo to vedno problematično. Pojav- ljajo pa se tudi določem negativni trendi. Slabša se kakovost odkazila (povečanje povprečne kubature odkazanega drevja. gozdovi g:>zdnih posestnikov so zelo neena- komerno obremenjeni s sečnjo), neureJe- nost sečiš·:'::, slaba kvaliteta izdelave gozdmh sortimentov itd. Zastavlja se vprašanJe, kako te negativne trende ustaviti. Nekateri vidijo rešitev v prenehan;u uporabe panožnih normativov. Mislim, da bi bil to korak nazo.j. Osebno vidim rešitev v tem, da v obstoječi sistem vgradimo še elemente kvalitete ~n strokov- nosti dela. Zavedati se je namreč treba, da neki nagn.jevalni sistem ni same pripomo- ček za to, da ugotovimo delavčev učinek dela, ampak da le-ta sistem tudi spodbuja k inovativnosti novih orgamzacij dela in novih ali izboljšanih tehnologij. 3. MOŽNOSTI UGOT A VLJ.ANJA IN NAGRAJEVANJA KVALITETE DELA STROKO\lNIH DELAVCEV V GOZDARSKI OPERATIV1 V industrijskih dejavnostih z veliko serij- sko proizvodnjo in veliko sestavljenostjo proizvodov je ugotavljanje m nagrajevanje kvalitete dela dokaj dorečena. Tu obstajajo posebne službe za ugotavljanje kvalitete dela. V gozdarski dejavnosti pa gre za specifi- čen proizvodni proces. Rezultat gozdarske dejavnosti ni proizvod v klasičnem pomenu besede. Končni cilj te dejavnosti je gozd, tako negovan in oblikovan, da bo lahko trajno opravljal vse svoje funkcije. V kom- pleksnem smislu je proizvod gozdarske de- javnosti kombinacija storitev in proizvodov. V gozdarski dejavnost nastopa tudi vrsta omejitvenih kriterijev, ki bistveno vplivajo na pndobivanje prihodka. Najbolj odločujoč omejitveni kriterij je z gozdnogospodarskim načrtom predpisan obseg sečenj. Te so tudi glavni vir za pridobivanje dohodka. Zaracli predpisanih sečenj lahko omejeni dohodek povečujemo le s cenami, s prihranki v stroških proizvodnje ali pa s produkcijo kvalitetnega lesa. Odločujoče vlogo pri tem ima prav gotovo strokovni kader. Tega je treba zato ustrezno motivirati. Pri izdelavi motivacijskega sistema pa je seveda po- trebno upoštevati vse navedene specifično­ sti gozdarske dejavnosti . Ko se odločamo za nagrajevalni sistem, je zelo pomembno, kako ga pripraviti. Namen uvedbe določe­ nega nagrajevalnega sistema naj ne bo v tem, da dosežemo diferenciacijo v osebnih dohodkih delavcev ali da bi ugotovili, kateri delavec je dober in kateri slab. Tako kot pri vseh aktivnostih v delovni organizaciji je treba tudi pri nagrajevanju izhajati iz cilja podjetja kot celote. Nagrajevanje mora biti torej le eno izmed sredstev za dosego zastavljenega cilja. Ko se odločamo za izde- lavo in uvedbo nagrajevalnega sistema, mo- ramo zato: - opredeht1 cilj: - jasno razmejih delovne naloge in vlogo delovnih skupin in posameznikov pri dose- ganju tega cilja; - določiti elemente dela, ki jih Je smotrno ocenjevati oziroma meriti; - izbrati oziroma določiti ustrezne mer- ljive kriterije; - izbrati ustrezno metodo; - določiti intenzivnost nagrajevanja; - določiti način zbiranja ustreznih podat- kov in uvesti ustrezne evidence: - določiti način obračunavanja; - spremljati in ugotavljati vpliv nagraje- vanja. Le če se nagrajevanja lotimo na tak način, obstaja možnost, da bomo sistem lahko vpe- ljali in da bo le-ta tudi uspešen. 4. NAMEN (CILJ) UVEDBE NAGRAJEVANJA IN VLOGA DELOVNIH SKUPIN Končni cilj gozdarske dejavnosti je tako negovan in oblikovan gozd, da lahko trajno opravlja vse svoje funkcije. Glede cilja so stvari jasne. Ni pa tako, ko govorimo o vlogi delovnih skupin pri doseganju tega cilja. Obstajajo predvsem tri skupine, ki odloču­ joče vplivajo na to, kakšen gozd bomo vzgojili. To so VlSoko izbobraženi gozdarski strokovnjaki - kreatorji in načrtovalci . Go- zdarski kader s srednjo izobrazbo - vodje gozdarske proizvodnje, in delavci- gozdarji - neposredni izvajalci del. Denar kot moliv pri prvi skupini prav gotovo ni najpomemb- nejši. Odločujoče vlogo pri kvaliteh dela te skupine ima prav gotovo gozdarska etika in široke možnosti kreativnega delovanja. Tre- tja skupina je tista, pri kateri v bistvu tgra denar oziroma osebni dohodek kot motiv odločujoče vlogo. Področje dela te skupine je tudi najbolj merljivo, uvajanje nagrajeval- nih sistemov pa zamudno in komplicirane. Pri doseganju zastavljenega cilja ima odlo- čujoče vlogo druga skupina - gozdarski kader s srednjo izobrazbo. Tudi pri tej skupini bi morala sicer odigrati pomembno vlogo gozdarska etika. Tako je bilo nekoč. Obseg zadolžitev pa je danes tolikšen, da zahteva od vodje proizvodnje (revirnega gozdarja) hitra ukrepanja, zaradi česar se vedno pogosteje pozablja na gozdarsko eti- ko. Ker je manevrski prostor napredovanja pri tej skupini dokaj ozek, ima denar kot motiv pri tej skupini tudi pomembno vlogo. Glede na to, da lahko ta skupina odločujoče vpliva tudi na kvaliteto dela delavcev v neposredni proizvodnji, je uvedba nagraje- valnega sistema za delo te skupine zelo urnestna. 5. ELEMEN'I'I DELA, KI JIH JE Z VIDIKA KVALITETE SMOTRNO OCENJEVATI Število elementov za ocenjevanje je opre- deljeno s področji dela revirnega gozdarja. Opravila oziroma elemente dela revirnega gozdarja lahko združirno v pet področij, in to: 373 a) Sečnospravilno in gozd.nogojitveno načrtovanje - Skladnost nakazanih qojitvenih ukrepov z gozdnogospodarskim načrtom. - Pravilnost 1zločanja gozdnogojltvenih enot. - Pravilnost izločanja sečnospravilnih enot (ustrezna velikost enote, ustrezna spra- vjlna polja). - Pravilnost načrtovanja vlak (smer, na- klon, gostota). - Pravilnost načrtovanja mest za skladi- ščenje lesa (število, lokacija). - Splošna kvaliteta izdelave gozdnogoji- tvenega in sečnospravilnega načrtovanja. - Doslednost in pravilnost označevanja smeri podiranja drevja. b) Gozdnogojitvena in negovalna dela - Kvaliteta opravljenega odkazila drevja (skladnost z nakazanimi gozdnogojitvenimi cilji). - Kvaliteta opravljenih gojitvenih del (pri- prave tal. sadnje, čiščenja, redčenja, obže- tve, zaščite sadik). - Skladnost realizacije gozdnogoj1tvenih del z opredeljeni mi cilJi v gozdnogojitvenem načrtu c) Dela pri izkoriščanju gozdov - Pravilnost podiranja dreves glede na smer izvleke. - Kvaliteta obdelave lesa (kleščenja, kro- jenja, obdelave koreničmk:ov in panjev). - Urejenost sečišča - gozdni red. - Ohranjenost sestaja (poškodovanost po sečnji in spravilu). - Kvaliteta skladiščenja in sortiranja lesa na kamionski cesti. - Izpraznitev sečišča lesnih sortimentov. - Pravočasnost in kvaliteta odvoza lesa. d) Organizacijsko-ekonomski vidik - Časovna skladnost poseka (primerjava planirano-dejansko) po delovnih enotah, odsekih, oddelkih in revirju. - Časovna skladnost spravila (primerjava planirano-dejansko) po delovnih enotah.· odsekih, oddelkih in revirju. 374 - Skladnos: porabe energije (gorivo, ma- zivo) z normativno porabo pri sečnJi po enotah, odsek1h, oddelkih in revirju. - Skladnos: porabe energije (gorivo, ma- zivo) z normativno porabo p:ri spravilu po enotah, odsekih, oddelkih in revirju. - Skladnos: porabe energije z norma- tivno porabo terenskih vozil. e) Obračun dela in evidenca - Pravočasnost opravljenega obračuna dela. - Pravilnost opravljenega obračuna dela. - Pravočasnost izdelave poročil (sečnja, spravilo, gojitvena dela, odkazilo itd.). - Pravilnost izdelave poročil. - Pravočasnost izdelave evidence se- čenj. - Pravilnost izdelave evidence sečenj . - Pravočasnost izdelave evidence goji- tvenih del. - Pravilnost IZdelave evidence gojitvenih del. - Kvaliteta vsebine gozdne kronike. Sečnospravilm načrt mora vsebovati ča­ sovne kalkulacije in kalkulacije porabe energije. Izdelava teh kalkulacij sloni na dogovorjenih normativih dela in energije ter načrtovanih (normalnih, objektivnih) za- stojih dela. Po končanih delih je treba opra- viti analizo porabe časa in energije, ki se nato primerja s kalkulacijo. V okviru DO se je seveda potrebno dogovoriti za interval odstopanja, ki še definira normalno organi- zacijo dela. 6. IZBOR METODE Iz analize elementov dela, ki jih je smotrno ocenjevati, vidimo, da imamo vrsto elemen- tov za ocenjevanje takšnih del, pri katerih ni na razpolago numeričnih podatkov oce- njevanja, da pa je nekaj takih, kjer Je možno zbrati podatke in na osnovt podatkov spre- jeti ustrezno oceno. V vseh takih primerih so zelo ustrezne metode ocenjevanja. Eno izmed takšnih metod smo v naši delovm organizaciji v zadnjem dveletnem cbdobju tudi uporabljali. Slonela je na tako imenova- nem analitičnem ocenjevanju delovne uspe- šnosll. Bila je dokaj enostavna. Vsebovala je osem ocenjevalnih kriterijev, ki so zaokro- ževali področja del revirnega gozdarja. Da bi ocenil nadaljnjo uporabo te metode. sem to dveletno obdobje ocenjevanja statistično analiziral. Ugotovil sem predvsem nasled- nje: - Testiranje aritmetičmh sredin in va- rianc je pokazalo, da se dejansko ocenjeva- nje niti po ocenjevalclh niti po tozd1h niti na nivoju DO ni vklapljalo v teoretični sistem. Distribucija dejanskih ocen je kazala izrazit pomik v desno (v plus ocene), kar dokazuje tudi primerjava parametrov dejanskem teo- retične distribucije (x= 5,00; x dejansko = 6,50; teoretično =2,58; dejansko = 1,46). - Z analizo variance sem ugotovil zna- čilne razlike med ocenami malih in velikih revirjev, in to v prid velikih revirjev, kar kaže, da so ocenjevalci pomešali kvaliteto in učinek dela. - Z analizo variance sem ugotovil zna- čilne razlike v ocenah revirjev družbenega sektorja in zasebnega sektorja, pri čemer je spet vprašljiva objektivnost ocenjevanja. Na osnovi vsega tega lahko zaključim, da metoda ocenjevanja z velikim številom mož- nih ocen za isti element ocenjevanja ni najbolj primerna. Pri ocenjevanju nudi pre- velik manevrski prostor, kar pri ocenjevanju otežuje spreJemanje odločitve. Bolj pri- merna je zato tako imenovana metoda »ka- kovostne norme)). Bistvo te metode je, da sloni na neki normativno opredel)em kako- vosti. To vrednost imenujemo >>normativ še dovoljene slabe kakovosti«. V primeru oce- nJevanja kvalitete dela revirnega gozdarja bi pri vsakem elementu evidentirali samo dva dogodka in to: - delo po elementu je po kvaliteti oprav- ljeno zadovoljivo, kar bi označil z >O«, - delo po elementu je po kvalitet! oprav- ljeno nezadovoljivo, kar bi oznabli z »1«. Za tako ocenjevanje se seveda od ocenje- valca zahteva visoka strokovnost, objektiv- nost, razpolaganje z informacijami in podatki x-x z s s ter seveda pogosta navzočnost na deloviš- čih. Za vsakega delavca, ki ga ocenjujemo po tej metodi, moramo imeti na razpolago naslednje podatke in informacije: - normativ dovoljene slabe kakovosti x. Do te vrednosti lahko pridemo z analizo kakovosti preteklega obdobja za vsakega posameznega delavca, ki ga bomo ocenje- vali. Če ni na razpolago preteklih podatkov, lahko ta normatlV kot izhodišče za nadaljnje ocenjevanje določi posebna strokovna sku- pina. Ta določi, koliko elementov ocenjeva- nja je lahko ocenjenih negativno, da se opravljeno delo še označi kot normalno kvalitetno. - tekočo oceno kakovosti (x). Do te ocene pridemo z neposredrum ocenjevanjem v konkretnem obdobju. Oce- njevanje poteka kontinuirano vse leto .. Ob- delavo ocen pa bi izvajali obdobr~o (vsake 3 mesece). V vsakem obdobju lahko dobi posamezen element samo eno oceno. če v katerem obdobju neki element ni bil oce- njen, velja ocena iz prejšnjega obdobja. Ocenjevanje izvajata vodji sektorjev za goJe- nje in IZkoriščanje gozdov v tozdu. Vsak vodja sektorja ocenJuje predvsem tiste ele- mente, ki jib pokriva s svojo zadolžitvijo. Pri elementih, ki se prekrivajo, se morata po- svetovati (ocena za element mora biti samo ena). Vrednost x se dobi iz razmerja med dobljenimi negativmmi ocenami (z )) l njegovo mogočnost«, in kjer »Od začudenja obstanemo z odprtimi usti«. Kot lahko trdi- mo, da imamo dober pregled nad debelimi drevesi, lahko tudi trdimo, da imamo zelo slab pregled nad izjemno visokimi drevesi. Le malokdo ve, kolikšne so največje višine drevesnih vrst pri nas. Temu je vzrok pred- vsem to, da je merjenje višin težavnejše kot merjenje premerov, in pa v tem, da so naše oči v gozdu bolj uprte v spodnji del debla kot pa v vrhove krošenj. * Prof. dr. M K. dipl. inž. gozd. , VTOZD za gozdarstvo, Biotehni~ka fakulteta. 61000 Ljubljana, Večna pot 83. YU Synopsis Kotar, M. : The highest trees-a help ln a1m defining. Gozdarski vestnik, No. 911988. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 5. The significance for forestry of the fact that experts are acquainted with the utmost heights of individual tree species is the topic of this article. Dend.rometric data on the beech tree which has been established to be the highest in Slovenia up till now are also given. 2 Višinska rast in njen pomen za znanost orastiščih Za tistega, ki se ukvarja z gozdnimi rastišči in z razvojem gozdnih sestojev, je višina drevesa pomembnejši kazalec kot pa nje- gova debelina. Višinska rast je veliko bolj odvisna od rastišča kot pa rast v debelina. Zato nam višina drevesa oziroma sestaja pri dani starosti dobro prikazuje rodovitnost oziroma kot to imenujemo gozdarji - proi- zvodno sposobnost rastišča . Višina sestaja, še bolj pa zgornja sestojna višina (top height), je v precej tesm povezavi s pro- izvodnostjo sestoja na danem rastišču , zato je tudi eden izmed najboljših kazalcev do- brega rasttšča . Zato danes prikazujejo v večjem delu sveta proizvodnost gozdnih rastišč z zgornjo višino sestoje v, ki jo ti dosežejo pri dani starosti. To je t. i. rastiščm indeks oziroma site index, ki pomeni zgornjo višino sestaja, doseženo ob normalnem raz- voju pri 50 letih (v deželah Skandinavije pri 40 letih, vendar se tam starost ugotavlja na prsni višini dreves). Kot zgornjo v~ino vza- memo povprečje višin sto najdebelejših dreves na ha (po Pardeyu). Po definiciji je ugotavljanje zgornje višine zelo zamudno, zato vedno uporabljamo vzorce, in sicer tako, da ugotovimo zgornjo vtšino na plo- skvah velikosti 4-9 arov, to pa pomem 379 povprečje višin najdebelejših 4-9 dreves. Iz povedanega lahko sklepamo, da bomo našli najvišja drevesa določene drevesne vrste na najboljših rastiščih za dano dreve- sno vrsto, kar pa ne velja vedno za rast v debelina. Rast v debelina je vehko bolj odvisna od gojitvenih ukrepov kot pa rast v višino. Poleg drevesne vrste in rastiščnih dejavnikov (to so: preskrba z vodo, pre- skrba s hranili ter klima), vplivajo na višin- sko priraščanje in s tem na končno višino drevesa še provenienca, položaj drevesa v sestoju in starost oziroma življenjska doba (Mitscherlich, 1975). Drevesna vrsta Naše drevesne vrste dosegajo tudi na najboljših rastiščih zelo različne višine. Če naštejemo samo smreko, jelko in macesen, ki naj bi po dosedanjih meritvah pri nas dosegli največjo višino, lahko ugotovimo, da so le redka drevesa, ki so bila ali so vi.šja kot 45 m. Posamezniki trdijo, da so pri smreki našli vrednosti prek 50 m. Tudi Mit- scherlich (Mitscherlich, 1975) navaja, da dosežejo smrekova drevesa v Evropi celo 55 m. V Sloveniji smo analizirali smreko, ki je imela 45,3 m višine in 140 cm prsnega premera (Kotar, 1977). Gotovo pa to ni najvišja; je pa bila najdebelejša. Nekaj več analiz obstaja o jellci, vendar tudi doslej v Sloveniji izmerjena jelica ni bila višja kot 45,60 m, in to je bila jelka s Turna nad Ribnico na Dolenjskem (Kotar, 1978). Njen prsni premer je bil kar 164 cm. Imeli pa smo še debelejšo jelko v Trnovskem gozdu, ki je imela prsni premer kar 189 cm. visoka pa je bila »Samo« 43.80 m (Sgerm, 1971). Druge naše drevesne vrste ne dosegajo tolikšnih višin, pač pa jih prekašajo glede debeline (hrast, lipa). Rastišče Na boljših rast1ščih imajo drevesa večje višine. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da je s1lno težko oziroma nemogoče opredeliti »najboljše< rastišče s številčnimi vrednost- ml. V kompleksu rastiščnih faktorjev prihaja do nadomeščanja, zato sta lahko dve zelo podobm rastišči z enakimi vrednostmi za 380 posamezne rastiščne faktorje, vendar bodo nekje drevesa dosegla >> rekordno višino<< drugje pa precej nižjo. To pomeni, da je za doseganje •>rekordov« potreben poseben splet ugodnih okoliščin in zelo vel)etno bo tisti, ki se je odločil, da bo »proizvajal višinske rekorderje«, močno razočaran. Več možnosti bo imel, če se bo odločil za »rekor- derje v debelino«. Provenienca Podobno kot imamo provenience, ki moč­ neje priraščajo glede na količino lesa, imamo tudi provenience, ki dosegajo večje višine. V genski zasnovi teh dreves je dana možnost doseganja večje višine. Rastišče in drugi pogoji, ki tudi vplivajo na višinsko rast, pa bodo odločili, ali bo ta možnost, ki je dana v kromosornih, izkoriščena ali ne. Položaj drevesa v sestoju Pod položajem drevesa, ki ga ima v sestoju, razwnemo mesto obravnavanega drevesa, ki ga zavzema glede na sosede oziroma socialni položaj. Razumljivo, da imajo potisnjena ali sovladajoča drevesa manjšo višino pri isti starosti kot nadvlada- joča ali vladajoča. Poleg socialnega položaja pa je tu pomemben še rastni prostor, ki ga ima obravnavano drevo na razpolago med svoJim razv·ojem in rastio. To pa je tesno povezano z gozdnogojitvenimi ulaepi (pred- vsem redčenji), v pragozdu pa s procesi naravnega izločanja, kar pa je spet pove- zano s socialnim položajem posameznega drevesa. Pri smreki je znano, da zmerno redčenje lahko celo nekoliko pospeši rast v višino, zato imajo drevesa v takšnih sesto- jih vsaj toliY--šno višino kot v tistih, kjer smo njihov razvoj prepustili naravi. Pri listavcih, in to predvsem pri hrastu in bukvi, pa povečanje rastnega prostora po- speši rast poganjkov na periferiji krošnje. Posledica tega je močno povečanje krošnje ob zmanjšanem priraščanju v višino. Tako dobimo pri IStem prsnem premeru v močno redčenih sestojih drevesa z večjo krošnjo in manjšo višino kot pa v sestojih, kJer smo manj redčili (Assmann, 1961). Zato moramo tam, kjer želimo imeti v sestojih visoka drevesa, pustiti večjo gostoto. Starost oziroma dolžina življenjske dobe Za doseganje maksimalmh višin potrebuje drevo tudi primerno starost. Zato je razum- ljivo, da so b1li vsi dosedanji rekorderji zelo stari (blizu svoje fizične zrelosti). Vendar tu ni mogoče podati te starosti znotraj iste drevesne vrste in istega rastišča, ker raz- vojna in dejanska starost ne potekata vzpo- redno. Isto višino lahko dosežeta drevesi, pri katenh je razlika v starosti več kot IOO let, in to na istem rastišču. Drevesa, ki so bila v mladosti zastrta, imajo v tem času manjši višinski prirastek, kulminacija prirastka pa se premakne v višjo starost. Takšne primere imamo tako pri iglavcih kot pri listavcih (smreka, bukev). 3. Pomen poznavanja najvišjih vrednosti višin in premerov dreves za gozdarstvo Že v začetku sem omenil, da imajo gozdo- vi, kjer so drevesa izrednih premerov in višin, večji emocionalni učinek in s tem večjo relativno vrednost Razurnljivo, da ta vrednost narašča z večjim deležem takšnih • dreves. To dobro vedo tisti, ki gospodarijo z naravnimi parki. V naravnem parku Pli- tvička jezera se ti vtisne v spomin poleg številnih slapov še bukov gozd z izredno debelimi drevesi. V primeru, da imamo gozd, kjer sta rekreativna in estetska funk- cija poudarjeni, moramo vedeti, na katerih rastiščih je možnost gojiti drevesa z velikimi prerneri in kjer je upanje, da vzgojimo izredno visoka drevesa. Poleg tega so nam te najvišje vrednosti kazalec pri postavljanju ciljnih dimenzij in pri določanju proizvodnih sposobnosti rastišč. Pogosto nam študij raz- voja takšnih dreves pomaga pri določanju ukrepov, ki naj usmerjajo razvoj bodočih sestoj ev. 4. Prikaz osnovnih podatkov najvišje bukve v Sloveniji Bukev je drevesna vrsta, ki ne dosega nekih izjemnih dimenzij ne v debelina ne v višino. Velja za nekakšnega »povprečneža« med d.revesnimi vrstami. Prepričani smo bili, da je njen optimwn pri nas na rastiščih jelovo-bukovega gozda na Visokem krasu. Že pred leti pa smo postali pozorni, ker so analize rasti bukovega gozda pokazale, da v Sloveniji dosega večjo proizvodnjo in večje višine na rastiščih, ki jih uvrščamo v bukove združbe. Njene višine so se tu povzpele celo na 42 m, kar je izredno veliko celo za njen celotni areal. Prav prijetno pa nas je presenetila novica, da imajo v TOZD Gozdarstvo Straža, ki je v sestavu Gozdnega gospodarstva Novo me- sto, skupino bukev, katerih višina je celo več kot 45 m. Ker smo podvomili v natanč­ nost naših višinomerov, smo se odločili, da eno izmed teh dreves posekama ter izve- demo analizo rasti m razvoja (3. junija 1988). V naslednjem podajamo osnovne podatke o mestu rasti, rastišču, drevesu ter osnovnih kazalcih razvoja tega drevesa. Analizirana bukev je rastla v ostanku bukovega sestaja v odd. 2c v g:Jspodarski enoti Soteska. To je v pobočju nad reko Krko med krajema Dvor in Soteska. Nad- morska višina tega kraja je 380 m. Rastišče je uvrščeno v združbo Enneaphyllo-Fage- Slika l : Tako }e bila videti velikanka, ko je še živela (označena s križcem). Foto: M. Kotar 381 tum. V višmi 0,55 m je imela premer 100,3 cm (računar1 iz obsega) v višini 1.30 m 86,0 in v višini 7,24 še vedno 76,1 cm. Njena višina je znašala 45,96 m. Pri 17 m višine se je deblo razdelilo v dva skoraj enako debela in enako visoka vrha. To je razvidno tudi iz fotografUe. V času, ko smo jo posekali, je imela 247 let. Skupni volumen debeljadi je znašal 14,88 m3. Poleg končnih vrednosti v času poseka so zanimive vrednosti pred 100 leti, ko je bilo drevo staro 14 7 let in pa vrednosti, ko je bilo staro 100 lel. Te vrednosti so razvidne iz preglednice l. Preglednica l. Vrednosti prsnega premera (du) višine (h) in volumna (V) pri starosti drevesa 100 let, 147 let (pred lOD leti) in pn starosti 247 let (v času poseka). starost lOOlet l47let 247let 29,6 68,9 86,0 h(m) 12,27 24,50 45,96 0,40 5,67 14,88 Iste vrednosti lahko odčitamo iz grafiko- nov l, 2 in 3, kjer so podane rast ne in prirastne krivulje za rast v višino ter rastni poligon debelinske in volumenske rasti. Pri rasti v višino so na grafu podane točke dejanskih vrednosti ter prilagojene. anali- tična funkc1ja. Pri volumenski in debelinski rasti pa smo podali rastni poligon, ker so odstopanja z uporabo analitične funkcije prevelika. Kot analitično funkcijo smo upora- bili Prodanovo funkcijo tipa kjer pomenita X = starost Y = višina Iz grafov lahko razberemo, da je k.Jlmina- cija tekočega višinskega prirastka nastopila pri 140 letih, kulminacija tekočega debelin- skega prirastka pa pri 110 letih. Kulminacija tekočega volumenskega prirastka je bila v starosti 167 ter še ena kulminacija pri starosti 130 let. Iz podatkov in grafi.kona posebej pritegne pozornost priraščanje v višino. Naravnost nerazumljivo enakomerno priraščanje do pozne starosti in mkakršne izrazite kulmina-, cije tekočega višinskega prirastka. Iz tega Slika 2: O njeni veličini bo pričal samo še ta panj. Foto: M. Kotar 382 sklepamo, da je ta bukev rastla pod zasto- rom prek l OO let ln da je v tem času prirasla v višino do 15 cm na leto. Naravnost ne ra- zumljiv pa je njen tedanji prsni premer (z lubjem), ki je znašal kar 29 cm. Njena debe- linska rast je bila proti vsem pričakovanjem velika, ker drevesa, ki ponavadi rastejo v senci, slabo priraščajo v debelina. To drevo pa je imelo izrazito stožčasto obliko. Drevo je bilo podstojno in to z globoko krošnjo, ki Grafikon l. Priraščartje v višino vHilno v tr~ se -t5 '1 - :"Llr>tnu )(r{vulJa 35 ? - ra.stn.l polt gon 3- pastronomske« in neponovljive, se nam kaj lahko zgodi tudi pri drugih drevesnih vrstah. Višina 45,96 m pri bukvi je verjetno tudi svetovni rekord, saj vse dosedanje donosne tablice navajajo za zgor- njo višino le vrednosti pod 42 m, in to pri 384 letih, ko so sestoji že prešli starost, ko začnemo s pcmlajevanjem. 'Tako imc.jo švi- carske donosne tablice, EA V -1968, kot naj- večjo vrednost pri bukvi za zgornjo višino na najboljšem rastišču (site index 26) le 41,4 m. Zanimivo je da imajo enako zgornjo višino tudi donosne tablice za bukev, ki so jih izdelali Madžari leta 1983 v Šopronu. Na koncu naj se zahvalim še kolegom s 'TOZD Gozdarstvo Straža, ki so to najvišje drevo tudi evidentirali. Posebno zahvalo dolgujem, ]. Piškurju, dipl. ing. gozd. ter tov. P. Čibeju gozd. tehn., ki sta omogočila analizo in jo v veliki meri tudi izvedla. Posebno sem vesel. da raste najvišja bukev na »bukovi gozdni«, kjer so gozdarji velik del svojega časa in energije žrtvovali nad- vse uspešni negi in gospodarjenju bukovih gozdov. The highest trees-a help in aim defining Summary A lot of rrees the breast-heigh! diameter of w!Uch exceeds 100 cm are kept record of in Slovenia. Some of them are even protected. There is, however, poor information available on extrem- Jy high trees. More attention should be paid to the utmost achieved heights of individual tree species m dlfferent natural sites by foresty profes- sionals because the height growth of trees or the tree height at a certain lree is a very good indicator of the fert1iity or the natural sile product- Jon capacity. A tree height of a certain tree species is, besides the natural site. conditioned also by the provenience. the positton of a tree in 8 fnrA~t st;:md nnd the acllve life time age. Only a combination of severa) favourable circumstances leads to an extremly high tree. The beeh tree is a tree species which is not known for its extraordmary dimensions, neither as regards the height nor the truckness. This is the reason why a group of beech which bad more than 45 m at the standing tree measuring attracted attention. One of those beeches was cut dawn in order to be analysed in detail. Detailed measu- rmgs conftrmed the suppositions about 1ts extraor- dinary dimens10ns: when 247 years old, its brealh height diameter was 86 cm and the height as much as 45.96 m. The total volurne of the stemwood was 14.88 m3 The graphs endosed show that the culmination of the current height increment of the tree occurred at the age of 140, that of the current diarneter increment at the age of IlO and the volume increment had two culmination points, at the age of 130 and 167. It is surprising that the beech tree incremented extremly steadily tmt!.l its great age (up to 15 cm per year) from which ZBORNII{ GOZDARSTVA IN LESARSTVA 31 Ljubljana 1988 VSEBINA - CONTENTS Kmecl, M.: Štiri desetletja resmc in sanj Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo ( 194 7- 1987) Reality and dreru'TIS of the InstitUle for forest and wood economy in four decades (1947 to 1987) Eleršek, L., Jerman, I.: Pomen selekcije in vegetativnega razmno- ževanja pri vzgoji hitrorastočih smrek The significance of selection and vegetative propagation for breeding of fast-growing spruce plants Azarov, E.: Debelinska rast in učinek žleda na panjev ce bukve in hrasta The width growth and ice-break influence on beech and oak coppices it could be derived that 1t grew more than toO years under a shelter. Yet it had a breath hight diarneter which lS absolutely atypical of such condJtions and was as mu eh as 29.6 cm at the age of 100. The above example calls for a lot of more attention to be paid to the study of the greatest possible dunensions to be achieved in the trees of di..fferent natural sites m the future. The know- ledge about the production capacity of natural sttes of individual tree spectes will thus unprove 6. Literatura L ASSMANN. E.: 1961 Walderlragskunde. BLV Verlagsgesellschaft MnnchP.n, Bonn. Wien 2. KOTAR, M.: 1977 Korenova smreka z zasav- skega hribovja, Ljubljana IGLG, Strokovna in znan- stvena dela št. 58 3. KOTAR. M: 1978 Debela JeLka s Turna, LJubljana, IGLG. Strok. in znan. dela št. 62 4. MITSCHERLlCH, G : 1975 Wald, Wachstum und Umwelt, 1, IH, I. D. Sauerlander's Verlag . Frankfurt am Main S. SGERM_.F.: 1971 Debela jelka iz ~novskega gozda. !GLG, Ljubljana Zorn, M.: Kako je hierarhični decimalni klasifikacijski sistem (ODC) z dopolnitvami dokazal svojo vrednost tudi za računalniško tehnologijo The hierarchical decimal classification sy- stem (ODC) with the amendements proved its worth for computer technology Potočnik, l. : Analiza nesreč v slovenskem gozdarstvu v obdobju med leti 1976 in 1985 Analysis of accidents in forestry m Slovenia between 1976 and 1985 Hočevar, M., Hladnik, D.: Integralna fototerestrična inventtua kot osnova za smotrno odločanje in gospodarje- nje z gozdom Integral forest inventory for the forest plann- ing and management Cimperšek, M.: Ekologija naravne obnove v subpanonskem bukovju Ecology of natural regeneration in subpano- nian beech-tree forest fzdaja - Issued by: Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo SR Slove- mie. 61000 LjublJana, Večna pot 2, YU VTOZD za gozdarstvo in VTOZD za lesarstvo B10tehniške fakultete 61000 Ljubljana. Večna pol 83, YU 385 Oxf. : 945.24 Gozdarska popularizacijska razstava na sejmu Tehnika za okolje Sestavni del sejma Tehnika za okolje, sicer komercialnega sejma sredstev in na- prav za varstvo okolja ter izboljšanje že poškodovanega okolja, ki prikazuje tehnolo- gije, stroje in naprave za posredno ali nepo- sredno zmanjševanje onesnaževanja, so tudi vzgojno-izobraževalne razstave. Osrednja razstava navadno celovito prikazuje eno področje ali sejemsko tematiko, npr. gospo- darjenje z vodami, zemljo, prostorom in nJihovo varstvo. varstvo zraka, človeka v delovnem in bivalnem okolju, smotrno rabo energije, ravnanje z odpadki ipd. Poleg osrednje se na sejmu pojavljajo še razstave z ožjimi tematikami. To so prikazi gospodar- jenja z naravnimi bogastvi, tudi naporov pri varovanju okolJa oz. razstave, kl opozarjajo na pomen posameznih sestavin naravnega okolja za človeka in učijo pravilno ravnati z okoljem. Osrednja poučna razstava na letošnjem sejmu je prikazala gospodarjenje z vodo. Pravzaprav je nadaljevala sporočila pred dvema letoma ze lo uspešne gozdarske osrednje razstave na tem sejmu. Glede na to, da sejem prikazuje sredstva in tehnologije za zmanjševanje onesnaževa- nja, ne pa za njegovo preprečevanje torej čistih tehnologij in do okolja prijaznega odnosa - se vedno znova zastavlja vpraša- nje, ali naj se gozdarstvo tega sejma udele- žuje ali ne. Gospodarjenje z gozdom namreč stoji na popolnoma drugačnih temeljih kol nmoge druge gospodarske dejavnosti. Go- zdarstvu ni treba posebej varovat1 okolja pred samim seboj, tako kot bi to moraia početi marsiketera druga gospodarska pa- noga. V gozdarstvu je varovanje okolja in celo n)egovo !Zboljševanje temeljni in trajni cilj, ki omogoča dolgoročno doseganje osta- lih ciljev (npr. proizvodnjo, pridobivanje, uživanje gozdnih dobrin vseh vrst). Zarad1 svojega odnosa do okolja m ravnanJa z njim bi gozdarstvo na tem sejmu pravzaprav lahko razstavilo kar samo sebe: svoje okolju prijazne načine poseganja v gozd (razen redkih izjem), svojo skrb za zdrav gozd in 386 nenehno dejavno in posredno varovanje okolja. Ob vprašanju o udeležbi gozdarstva na sejmu, ki je nastalo zaradi vsebinskega neskladJa med sejmom in gozdarsko stroko, je prevladalo prepričanje, naj gozdarstvo vendarle prikaže svoja prizadevanja za ohranjanje zdravih gozdov, predvsem pa naj skuša osveščati javnost o pomenu go- zdov za vsakega posameznika, za gozdar- stvo, gospodarstvo in celotno družbo. Go- zdarstvo naj bi torej sejemsko prireditev, ki jo obišče veliko ljudi, izkoristilo za populari- zacijo gozdov in svoje dejavnosti, čeprav se zaveda, da je popularizacijski učinek go- zdarskih poučnih razstav na sejmu nemo- goče izmeriti.. Prav zato tudi vedno 8bstaja dvom o smiselnosti takega početja, pa tucti o vlaganju denarja v dejanja s tako neopri- jemljivimi rezultati. Desetega, jubilejnega sejma Tehnika za okolje YU ENV 88 na Gospodarskem razsta- višču v Ljubljam od 17. do 20. maja 1988 se je gozdarstvo udeležilo s poučno razstavo o neločlj1vi povezanosti gozda z vodo v naravi. Vsebma te razstave se je prilagodila glavni temi letošnjega sejma: vodi in gospodarje- nju z njo. Osrednje sporočilo gozdarske populari- zacijske razstave je bilo: Zaradi gozda nam gre bolje - ne W1ičujmo ga! To sporočilo je bilo razložena z dopolnjujočimi se prikazi razmerij med gozdom, odtekajočo vodo in pomenom gozda za uravnavanje vodnega režima, ter s prikazom posledic odtekanja vode in težav pri preskrbi ljudi z vodo oz. škode zaradi podivjane vode, kadar gozd umira ali propada. V prikazih namenoma nismo uporabljali dolgih besedil in zapletenih diagramov, na- nizali smo jih v smisel nem logičnem zapore- dju, postopno ·;rradili zgodbo in obiskovalca pripeljali do pravih pojasnil in osrednjega sporočila. Besedila so bila dopolnjena z diagrami, kartami, karikature, predvsem pa fotografijami - vse skupaj naj bi z gesli in t 1 besedili imelo velik sporočilni učinek. Temu cilju sta se podredili tudi izbira in prostorska razporeditev posameznih tematskih sklopov (prikazov). Izbran je bil razstavni prostor na prehodu med dvema ra~slaviščnima hala- ma. Ker ]e po sredini prostora tekel glavni tok obiskovalcev, so bili na sredo prehoda poševno postavljeni razstavni panoji, ki so upočasnili obiskovalce in jih preusmerili k ogledu prikazov ob straneh. Za tematiko razstave smo se dogovorih z njenim plačnikom - SIS-om za gozdarstvo, v program popularizacijske dejavnosti pa jo je uvrstil tudi odbor za tlSk m propagando pri SZG. Za izvedbo razstave sta bili zadol- ženi obe gozdarski raziskovalni organizaciji: Inštitut za gozdno m lesno gospodarstvo in VTOZD za gozdarstvo BF. Tako je nastala vsebinska zasnova razstave, ki so jo nato na inštitutu, ta je prevzel organizacijo in izved- bo, oblikovali v scenarij, ob pomoči arhi- tekta pa postavili v izbra__f1i prostor na sejmi- šču. Sejem Tehnika za okolje je obiskalo ve- liko ljudi. Vsi obiskovalci, ki gozdarske razstave niso spregledali, so na njej dobili nekaj novega znanja o gozdu, posredno pa tudi o gozdarstvu. Ljudje z več pravega znanja lahko postaneJo naši zavezn](i, to pa je seveda cilj popularizacijske dejavnosti. Igor Smolej Osrednje sporočilo z razstave: Zaradi gozda nam gre bolje- ne uničujmo ga! (foto: l. Smo~ej) ---- Oxf.: 945.2 Gozdarstvo in javnost Škotsko gozdarstvo in njihove gozdne učilne l. NAMEN GOZDNIH UČILN Javnost premalo pozna gozdove in go- zdarstvo. To dejstvo potrjujejo priložnostne ankete po gozdnih gospodarstvih. Nekatere oblike dela z javnostjo v gozdar- stvu so že znane in uveljavljene. Gozdne učne poti, organizacija in sodelovanje pri naravoslovnih dneh za šolsko mladino, okro- gle mize o gozdu in gozdarstvu in še kaj. To so oblike dela z javnostjo, ki pa 'Ječinoma niso sistematično vgrajene v redna gozdar- ska opravila. Bolj so odvisne od posameznih zanesenjakov po gozdnih gospodarstvih, 387 brez moralnega priznanja in nagrade za tovrstna dela. Njihovo delo ni enakovredno vključeno med ostale dejavnosti gozdnega gospodarjenja. Ravnanje z gozdom postaja. vse občutlji­ vejše opravilo. Javnost zanima, kaj se dogaja z gozdovi in kako z njimi gospodarimo. Zna gozdarstvo o tem spregovoriti? Prav zaradi tega smo v okviru VTOZD za gozdarstvo začeli s projektom VSAKA GOZ- DNA UČILNA. Idejni vodja projekta, prof. dr. Mlinšek, je o namenu projekta zapisal: - uvajanje trajnih pogovorov z javnostjo, - osveščanje javnosti, - vzgoja različnih slojev ljudi, - izpopolnjevanje stroke in njenih ljudi. Po tej zamisli naj bi se s popularizacijo gozdov ukvarjali na gozdnih obratih, upra- vah- danes TOZD , TOK- ki naj bi obenem postali gozdne učilne . Z delom smo začeli l. 1987, končati pa ga nameravamo l. 1989, ko naj bi po območjih že delovale vzorčne gozdne učilne. Za pro- jekt je bila zasnovana sl'1.1pina iz predstavni- kov gozdnih gospodarstev pod vodstvom prof. dr. Mlinška. Ta si je izbral zanimiv in učinkovit način dela v obliki deiavnic (work- shop), ki so potekale po gozdnih gospodar- stvih, v katerih se oblik..'Ujejo vzorčne učilne. Sklenili smo tudi, da si ogledamo že delujoče. Zato se je prof. dr. Mlinšek dogo- voril s škotskimi gozdarji. da si bi skupina ogledala njihove učilne . Ob vsestranski podpori in razumevanju vodstev gozdnih gospodarstev smo si člani skupine pod skrbnim vodstvom prof. Mlin- ška od 30. 6. do 9. 6. 1988 ogledali gozdne učilne na ~kotskem . Nastanili smo se v Edinburghu, potem pa vsak dan obiskovali gozdne uprave. 2. SEZNANITEV Z GOZDARSTVOM NA SKOTSKEM Vsa gozdarska dejavnost v Angliji poteka v okviru gozdarske komisije (Forestry Com- mission). To je vladno telo, ki upravlja z vsemi državnimi gozdovi na Otoku. Skrbi za njihovo širjenje in gospodarjenje z njimi. Pospešuje tudi zasebno gozdarstvo. Osnovni namen komisije je bil zagotoviti dovolj ve- liko zalogo lesa za Anglijo v primeru vojne, poleg tega pa še zmanjšati odvisnost go- zdarstva od uvoza lesa ter (zadnje čase) 388 skrbeti za uresničevanje splošnokonstnih vlog gozda. Britansko otočje so prvotno pokrivali atlantski hrastovi gozdovi. Te so v glavnem izsekali že du ::;rednjega veka. Zemljo so pretežno uporabljali za poljedelstvo V višjih predelih (Škotska) pa se je razvila ovčereja. Prvotni gozd se je ohranil le v obliki živih mej ter gozdnih ostankov. Po naravi so hrastovi gozdovi v nižjih nadmorskih višinah, v višjih legah pa prevladujejo bor, breze in trepetlika. Gospodarski gozdovi so oprede- ljeni do nadmorske višine 250 m, nad to višino pa so gozdovi izločeni kot parki ali pa kot objekti z ekološkimi posebnostmi. Sicer to ni splošno pravilo, v grobem pa je usmeritev takšna. Zgodovinske izkušnje so Angleže izučile, da brez gozda ne gre. V zgodovini so jih uspavale kolonije, ki so jim zagotavljale zadostne kotčine lesa. V prvi svetovni vojni pa so nastale težave z oskrbo lesa. Potrebo- vali so ogromno lesa za gradnjo varovalnih okopov. Lesa jim je takrat zmanjkovalo. Tedaj so sklenili, da do takšnega pomanj- kanja ne srne več priti, zato so l. 1919 z zakonom ustanovili Gozdarsko komisijo. Iz državnega proračW1a so dali sredstva v sklad za gozdarstvo. Z zbranimi sredstvi iz sklada je začela komisija nakupovati zemljo za nove gozdo- ve. Kupovali so manjvredna zemljišča, paš- nike in tudi cele kmetije. Po drugi svetovni vojni so napravili velik načrt pogozdovanj, predvsem na opuščeni zemlji. Za cilj so postavili S milijonov oralov (približno 3 milijone ha) gozdov v Veliki Britaniji do l. 2000. Potrebna denarna sred- stva so pridobivali z zakoni. Leta 1955 Je veljalo, da so podjetja in zasebniki z določe­ nim dobičkom prispevali davek v sklad za snovanje gozdov. Obseg pogozdovanJ se je pomembno po- večal po letu 1960, ko se je gozdarstvo okrepilo tudi v strokovnem pogledu. ~tevilni gozdarji so se namreč vrnili 12 nekdanjih kolonij. Lesa v Angliji še vedno primanjkuje. Na leto uvozijo les v vrednosti 6,5 milijard funtov. Toliko kolikor vsako leto zaslužijo s turizmom. Zdaj na leto pogozdi jo 30.000 ha v zaseb- nem ter 25.000 ha v državnem sektorJU. Za sadnjo je na razpolago vse boljša zemlja, ker kmetijske površine opuščajo. V kmetij - stvu je znaten višek pridelkov in kmetje so primorani obdelovati manj zemljišč, nepo- trebno kmetijsko zemljo pa namenjajo za gozdne nasade. To načrtno delo vodi Go- zdarska komisija, ki se ukvarja z načrtoval­ nim in svetovalnim delom. Strokovni program naše ekskurzije je vse- boval tudi obisk gozdarskega inštituta v Edinburghu. V nagovoru nam je vodja inšti- hlta prikazal dejavnost te ustanove. Ima deset raziskovalnih postaj, ki se ukvarjaJO predvsem z gojenjem in varstvom gozdov. Na področju varstva gozdov zdaj prouču­ jejo vetrolome, rdečo gnilobo in pozebe. S fiziološkimi študijami obravnavajo proble- matiko cvetenja. Zanimivo je tudi njihovo proučevanje priraščanja korenin. Težišče tega proučevanja je v ugotavljanju časov­ nega ritma rasti. Proučevanje gozdnih nasadov in prove- nienc smo si ogledali na terenu. V poseka- nih sestojih imajo probleme z odpadki (ve- jevje). Površine za obnovo zrigolajo v bra- zde z razmakom štirih metrov. Mikrorastišče v brazdi omogoča boljšo rast in manj pleve- la. Vendar pa se ta način ni obnesel. Priha- jalo je do rušenja tako osnovanih sestojev. Veter jih je prevračal, ker se sestoji v brazdah slabo zakoreninijo. Drevje se je zakoreninjalo le v dveh smereh. Ta način sadnje v brazde sedaj opuščajo. Na močvir­ nih, šo tnih rastiščih zdaj uporabljajo gričasto sadnjo. To je sadnja na »kupčkih<< , da se korenine razvijejo nad talno vodo. V ta namen so priredili posebne stroje za umika- nje odpadkov ter kopanje jamic. Nasploh imajo pri pripravi tal največje probleme s slabo dreniranimi tlemi, pleve- lom in odpadnim vejevjem. Sadijo ročno, okrog 2500 sadik/ha. Probleme priprave tal so ustrezno rešili. V bodoče bo temeljni raziskovalni problem v kakovosti sadik. Naravno pomlajujejo le izjemoma, pov- sem so se osredotočili na umetno obnovo. Največ sadijo sitko (Picea sitchensis) - 60% vseh iglavcev. Sadijo tudi bor in macesen. Pr1 sadnji imajo kar precejšen izpad (okrog 25%). 70% sadik vzgojijo v zasebnih drevesnicah, ostalo v državnih. Na najbolj neugodnih rastiščih, kjer so bili pri sadnji najmanj uspešni, poskušaJo obnavljati gozd s potaknjenci. Z vegetativnirn razmnoževa- njem naj bi dosegli boljše uspehe. Menijo, da je prihodnost v uporabi klanov. Pri tem pa jih čakajo še obsežne genetske raziska- ve. 3. GOZDNE UPRAVE - GOZDNE UČILNE Prav v času našega bivanja na Škotskem je bil v Glasgowu vrtni festival (Garden Festival), ki smo si ga ogledali. Ta je bil prava paša za oči . Festival cvetja, zelenja, zelenega aranžerstva, parkovnih oblik je ponos Škotske in Anglije. je vsako- letna zanimivost za obiskovalce, celo iz vrst kraljeve družine. Za nas gozdarje je bila posebnost imitacija tropskega gozda ter predstavitev gozda in življenja v gozdu s posebno diaprojektno tehniko. Zamisli o učilnih so bile kot na sejmišču. Samo neka- tere: drevo spregovori o starosti z dogodki zgodovine; vtis, kot da si resnično v gozdu, kjer se je o njem s sliko in besedo sprego- vorilo. Zadnji dan obiska je bil na vrsti ogled Gozdne uprave v Eskalemuivu. Uprava je organizirana kot združba 65 lastnikov, ki imajo v lasti 15.000 ha gozdov. Največji last- nik ima 2500 ha. Upravo vodita strokovnjaka za gozdarstvo in lov. Lastniki jima zaupajo skrb za strokovno in ekonomično gospodar- jenje. Lastnikom naj se čimprej zagotovi dohodek iz gozda. Poleg gozdov so pod upravo še gozdne površine za divjad, vzgojo divjadi ter površine za pašo ovac. Pri gospo- darjenju z gozdovi imajo lastniki vse pravice, gozdarji imajo le svetovalno vlogo. Če last- niki nameravajo pogozditi določene površi- ne, morajo prej dobiti dovoljenja od Gozdar- ske komisije o primernosti zemlje, od kme- tijske panoge, da zemljo lahko odstopi v te namene in od regionalne oblasti, da je to zemljišče v regionalnih planili predvideno za gozd. Posredništvo pri nakupu zemlje ali pridobitvi dovoljenj lahko za lastnika opravi Gozdarska komisija. Na upravi nas je presenetil prostor, v katerem je učilna. Ta je v nekdanji »štali« za krave. ki je le toliko preurejena, da lahko služi novemu namenu. Bistvo je v enostavno- sti in izvirnosti. To pa je pri ustanavljanju učiln najtežje. »Če imamo gozdarji staro hišo m lonec barve. vzemimo si čas, da ljudem govorimo; 389 vabimo ljudi, ki so proti gozdarjem!« (go- zdarjeve besede) Avtorja sta nam s slikami, fotografijanu, napisi ter retonko predstavila njihovo go- zdarstvo. Bistvo njihove učilne je v enostav- nern prikazu določenega problema ali de- javnosti. Učilna gozdnega obrata je prikazo- vala preteklost in sedanjost pogozdovalnih del, npr. razvoja strojev za obdelavo tal. Drugi predstavnik, gospod Rose, pa je pri- kazal področje lovstva in odnosov med go- zdom in divjadjo. Ti so prikazam ločeno, po problematiki. Bistvo problema je vedno pri- kazano sredi panoja. Problem, npr. skoda zaradi divjadi, je prikazana stvarno, brez embalaže. Podnapisi k fotografijam imajo največ tri besede in so razločno vidni. Komentarji na panojih imajo največ 25 be- sed. Na panojih ni preveč fotografij, da se opazovalci prehitro ne utrudijo. Izbor teh je takšen, da opazovalca vznemirjajo in se mu predstave vtisnejo v spomin in spodbudijo razmišljanje. Iz teh prikazov in pripovedi gozdarjev smo izluščili pravila igre, ki nam bodo pripomoček pri ustanavljanju naših gozdnih učiln. Obiskali srno še gozdno območje v Aber- foylu. Območje je razdeljeno na 60 področ­ ruh uprav. V območju Je 3l. 400 ha gozdov. Zanimivo je zaradi središča za obiskovalce. V ta namen so določeni gozdni predeli odprti samo za hojo, ne pa za vožn)o z avtomobili. To središče smo obiskali tudi mi. Na leto ga obišče več kot 100.000 obiskovalcev. V njegovem sklopu je najprej zbirna postaja z razstavno m informativno službo ter okrep- čevalnico. Od tod pa vodijo označene peš- poti. Ena izmed njih je tudi gozdna učna pot. Tu )e še prostor za kampiranje, piknike ter ostalo rekreacijo (ribolov, čolnarjenje). Sicer je ves način gospodarjenja z go- zdovi v tem območju delno prilagojen so- cialno-relaeativni pomembnosti območja. V endar golosečenj še niso opustili. Sekaj o največ pozimi, da med letom ne vznemirjajo obiskovalcev gozda. V petletnem programu (1987-1991) imajo predvidenih 60.000 m3 po- seka. Od tega 12.000 m3 z redčenji, ostalo pa z golosečnjami na 250 ha. 390 4. VTIS S POTOV ANJA Je Škotska nekaj posebnega? S tem vpra- šanjem sem odšel na pot Mislim, da je ŠkotskA rle?.ela, kjer ima izročilo še korenine med prebivalstvom. Podeželje je skrbno urejeno. Zg:Jdovina mest je dokaj onranjena. Lahko bi rekli, da ni mesta brez gradov. V teh so povečini bogati muzeji, pa tudi rezi- dence angleške kraljeve družine. Zanimivo je škotsko deželo pogledati iz zraka. Naselja so geometrično razporejena, travniki in pašniki so prepredeni z omejki. Čez in čez je videti le pašnike za pašo ovac. Pri tem je zanimivo, da ostajajo ovce pod milim nebom vse leto. Novodobnih arhitektonskih megaloman- skih posegov ni videti. Hi.še so večinoma pritlične, skromne in grajene iz naravnih snovi. Ni nenavadno, da še vedno uporab- ljajo strešna kritino iz skrilovca. Za gozdarje bi rekel, da so tudi javni delavci. Niso samo vase zaprta sekta, brez dialoga z javnostjo. So odprti razlagalci z močno in odločno besedo o njihovem gozdu in gozdarstvu. Njihova sporočila o gozdu in dialog z javnostjo potekajo v gozdnih učil­ nah. Tako Laj bi se odnos prebivalstva do gozda spremenil. Treba je najti zagovornike gozda. Pri tem pa je pomembna prepričlji­ vost, ne pa zlaganost in poplitvena tehno- kratska sporočila. Učilna mora biti tako pripravljena, da imamo občutek, da spregovori sam gozd. Prepogosto zmaličimo pravo podobo in vse- bino gozda. Smo pač sužnji popredmetenih predstav. Mar je gozd res samo obje.kt za pridobivanje koristi? Koristoljublje rojeva pohlep in teži k podrejanju in uničevanju ali siromašenju drugega življenja. C-ozd pa je vendar življenje. Gozd in gozdar naj sprego- vorita skozi učilno. To naj bo prostor za dialog med človekom in gozdom, prostor, kjer se začuti bolečina, žilavost in polnost življenja gozda. Razum in logika homo sa- piensa naj bi v dialogu z gozdom nekoliko popustila. Polnosti življenja v gozdu se ne da izraziti z definicijami. To je v kr3.tkem nekaj sporočil. doživetij, vtisov in razmišljanj iz popotne torbe z obiska na ~kotskem. France Polanc Vabilo k sodelovanju gozdarskim strokovnjakom na Slovenskem Na VTOZD za gozdarstvo Biotehmške fakultete pripravljamo ob svoji 40-letnici publikacijo Slovenski gozdarski kadri, kot prispevek k zgodovini gozdarstva na Slovenskem. Sestavljalci knjižice želimo pripraviti čimbolj celovit pregled slovenskih gozdarskih kadrov. Vaša pomoč bi nam bila pri tem nadvse dobrodošla in si želimo vašega sodelovanja. Pred letom dni ste v ta namen prvič prejeli vprašalnik, naslovljen )>Gozdarski strokovni kGdri«. Pred nekaj meseci ste ga tisti, ki nam niste poslali izpolnjenjega vprašalnika, prejeli drugič. Kljub temu ugotavljamo, da nam mnogi vprašalnika še niste poslali. če se vam je spet skril v pisan kup vaše mize, vam v pomoč v strnjeni obliki objavljamo njegovo vsebino. Odgovorite na podana vprašanja in nam odgovore pošljite čimprej. Storite končno nekaj tudi za svojo afirmacija. Vaše delo posvečate slovenskemu gozdu. Naj bo to zapisano v knjižici, ki bo govorila o našem gozdu in o ljudeh, ki so ga obhkovali in ki ga danes oblikujejo. I. OSEBNI PODATIG l. Ime in priimek 2. Psevdonim, nadimek 3. Spol 4. Datum rojstva (dan, mesec, leto) 5. Kraj rojstva, občina, republika, država il . ŠOLANJE l . Vrsta šole, kraj, od kdaj do kdaj (kronološki pregled) 2. Strokovni naziv (po najvišji doseženi stopnji izobrazbe) III. ZAPOSLITEV IN DELOV ANJE l. Naziv delovne organizacije in koliko časa ste bili zaposleni v njej (od- do, kronološki pregled) ter na katerem področju ste delovali 2. Vsebinska oznaka vašega dosedanjega strokovnega dela IV. JAVNO DELOV ANJE V RAZNIH SKUPNOSTIR, DRUžBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJAH, DRUŠTVIH, IPD. (kronološki pregled) V. ČASTNI NASLOVI, PR1ZNANJA, NAGRADE, OD LIKOV ANJA (kronološki pregled) Poleg strokovnih navedite tudi priznanja, pridobljena z delovanjem na političnem, gospodarskem in širšem družbenem področju! Na vedite letnice! VI. OCENE IN DRUGE OBJAVE O V AS IN O VAŠEM DELU (kje in kdaj so bile objavljene) VII. BIBLIOGRAFIJA, TEHNIŠKI DOSEŽlG, INOVACIJE, IPD. (kronološki pregled) Posebno pomembna dela podčrtajte! Navedite celotni naslov (ne krajšajte!), kraj in datum objave, izdajatelja in morebitne soavtorje! VIII. OPOMBE IX. NASLOV STALNEGA BIVALIŠČA X. KRAJ IN DATUM Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdarstvo 391 STALIŠČA IN ODMEVI O.xf.: 176.1 Problemi fitocenološke nomenklature gozdnih združb Ne bom se loteval vprašanja, kakšna polemika je komu všeč in koliko se kdo počuti ogroženega, to je zadeva osebne presoje, zadržal se hom le v strokovnih okvirih, ki naj pripomorejo k boljšemu po- znavanju problematike opredeljevanja in pmmenovanja rastlinskih združb. Marinček v odgovoru po eni strani bi- stveno razširja »polje« polemike, po drugi. strani pa jo zožuje le na poimenovanje rastlinskih združb. Iz mojega sestavka je bilo menda jasno razvidno, da gre - poleg kritike pristopa k poimenovanju združb - predvsem za ime združbe v zvezi z nomen- klaturnirn tipom, ki ga opredeljujejo. Z dru- gimi besedami: ali na novo vpeljano ime pomeni tudi novo (drugačno) ekološko vse- bino gozdne združbe, torej drugačne rasti- ščne razmere, ki jih opredeljujeta tudi dru- gačna vegetacija in drugačen razvoj. Na to ni bi lo odgovora. Ponovno vleči na dan znane argumente za alt proti določenemu načinu poimenova- nja rastlinskih združb, je brezpredmetno. To je bilo početje zadnjih desetletij in rezul- tat te razprave je znan: Kodeks fitocenolo- ške nomenklature, ki je PRV1 tovrstni doku- ment v petdesetletnem živahnem razvoju fitocenologije. Z njim je bistveno olajšano fitocenološko proučevanje, poglablja ga in mu daje nove perspektive. Takšno razpravo bi podprl, če bi obravnavala dopolnitev Kodeksa z novimi argumenti. Pomen Kodeksa za fitocenološko prouče­ vanJe si oglejmo na primeru sin taksonomske revizije gozdnih združb. Z njo so začeli na Češkem, kar ni slučaj, saj imajo daleč najbo- lje proučeno vegetacijo in že tretjič ponav- ljajo in dopolnjujejo fitocenološko in tipolo- ško ( !) kartiranje gozdnega rastja. Ker je sintaksonomska revizija zajela tudi gorske bukove gozdove, o katerih lu teče beseda, si oglejmo nekaj njenih rezultatov - seveda so drugačm, kot jih Je napovedal Marinček : 392 - na podlagi obsežnega tabelarnega gradi- va, ki zajema petnajst združb podobnega nomenklaturnega tipa, opredeljenih v obdo- bju od l. 1925 do 1967 (poimcnovane so bile kot Fagetum . .. , Dentario enneaphyllidis - Fagetum ... , Abi eti - Fagetum . .. ; med temi so tudi združbe, ki jih omenja Marinček), so izbrali prednostno ime: Dentario enneap- hylli - Fagetum OBERDORFER ex W. et A. MATUSZKIEWICZ 1960 (carr. Rauchard 1963). S tem imenom opredeljujejo jelovo- bukove gozdove na silikatni (bazično boga- ti) podlagi. Združba se deli na tri podzdru- žbe (različni avtorji), te pa na več variant in subvariant. Obsežno analitsko delo številnih fitoceno- logov je bilo po več desetletjih s sintakso- nomsko re.rizijo povezano in ponovno ovrednoteno iz širšega zornega kota, ki so ga ravno oni sooblikovali. 'I\.1 ne moremo govoriti o »degradaciji« zveze bukovih go- zdov, ker je izgubila 15 združb, kar skrbi Marinčka, niti o degradaciji preteklega dela fitocenologov. Vsekakor je dala sintaksonomska revizija nevtrofilnih jelovo-bukovih gozdov na sili- katni podlagi pomemben rezultat tudi pri poenotenju ekološkega in singenetskega pogleda na te gozdove: teh gozdov ne uvrščajo več v združbo Abieti - Fagetum (s. lat.), prisotnost jelke povezujejo z edaf- skimi razmerami in ne z njenim klimatsko- .klimaksnim položajem. Takšna ekološka opredelitev, ki je za gozdarstvo izredno pomembna, je bila postavljena tudi pri naših nevtrofilnih bukovo-jelovih gozdovih na sili- katni podlagi (Dentario en.-Fagetum var. Abies alba, Cardamino sav.-Fagetum var. Abies alba) in jih bo zato toliko laže vključiti v sintaksonomsko presojo. Drugače jih obravnava Marinček v svoji monografiji. Srednjeevropska - vzhodnoalpska - ilirska Dentaria enneaphy1los, skupaj z osnovno fl.oristično kombinaciJO, vegetacijsko in eko- loško povezuje vse gorske bukove gozdove tega širšega osrednje-evropskega vegeta- cijskega območja. Gorski bukovi gozdovi imajo med vsemi bukovimi gozdovi pose- ben položaj: v obravnavanem vegetacij- skem območju so ekološko, vegetacijsko in tudi razvojno najbolj enotni, v posameznih podzdružbah in variantah domala identični ! Zato jih obravnavam kot zemljepisne va- riante in sem jih podobno poimenoval kot v Srednji Evropi in ne po lokalni ilirski rastlinski vrsti, čeprav je bilo tako obliko- vano »delovno« ime združbe. ~ele sintaksonomska revizija, ki bo zajela vse gorske bukove gozdove tega predela Evrope, bo omogočila presojo in odločila, ali jih bomo obravnavali kot vikariantne združbe po zemljepisnil1 (florističnih) ob- močjih kot je to sedaj ali kako drugače. Mllnogrede, zemljepisne rase (vikariante), geološke variante ipd. niso predmet Kodek- sa! Sintaksonomske revizije naših bukovi.h gozdov se bomo morali lotiti sami. že oprav- ljeno delo v srednji Evropi bo naše delo zelo olajšalo, toda pomanjkanje analitičnega materiala v bukovih gozdovih lahko takšno delo še za nekaj časa zavre. Navedeni primer ponazarja soliden pri- stop k pojmovnemu in hkrati tudi sintakso- nomskemu razčiščevanju v zadnjih deset- letjih opredeljenih gozdnih združb. Podo- ben primer bi lahko navedli tudi za acido- filne hrastove in hrastovo mešane gozdove, kjer je 93 združb in podzdružb sedemindvaj- setih avtorjev združenih v eno (l) združbo z dvema podzdružbama s po dvema varian- tama in več subvariantami! Sintaksonomske revizije so nu)ne, ker z njimi odpravljamo sinonimijo, ki vodi fitoce- nološka proučevanja v brezizhoden položaj. Na to nas opozarja zajetni Katalog gozdnih združb I. Smoleta, (187 strani!), ki pa obrav- nava le imena gozdnih združb in njihove sinonime, vpeljane ali uporabljane v Slove- niji. S tem katalogom je tudi storjen prvi korak k sintaksonomski reviziji v Sloveniji. Naj se vrnem še nazaj h gorskim bukovim gozdovom : kdo je vpeljal in kako je uporab- ljal strokovno ime Lamio orvalae - Fagetum naj zainteresirani sami presodijo (glej : Raz- prave XXIII/2, SAZU J 981, kjer piše o tem Marinček sam. Na novo opremljeno ime, ki ga v odgovoru ponuja Marmček, žal spet ne ustreza, ker se ne ve, na katero po Borhidiju vsebinsko in nomenklaturno spremenjeno združbo se opira: ali na » . . . slovenicum«, ali na » .. . croaticum«, itd.? Verjetno na "l:>love- nicum«, tu pa nastopi težava, ker je Borhidi pomešal gorske in visokogorske bukove gozdove (ki jih pri njemu ni) preddinar- skega teritorija. Imel je le mojo predhodno študijo iz l. 1962). Vprašanje o gorskih bukovih gozdovih predalpskega sveta oziroma vprašanje ali vrsta .AJ1emone trifolia v njih je ali ni, bi ne smelo biti pretežko. Marinček bi ob podrob- nejšem pregledu svojih tabel k navedenim razpravam vrsto Anemone trifolia v njih gotovo našel. Obstaja tudi v več mojih popisih - vse do popisov ~marnogorske vegetacije. V zadnji publikaciji (Bukovi gozdovi na Slovenskem) je Marinček njen areaJ celo razširil v Kamniško Bistrico, kjer jo »tu in tam najdemo« (str. 50), čeprav je v njegovi tabeli iz tega predela ni (ni je nib. v popisih, ki sem jih delal sam ali s Tomažičem). Kako golo ime in še to nepopolno zapl- sano brez nomenklaturnega tipa nič ne pove, je primer, ki ga navaja Marinček za Querco (?)- Fagetum. V vseh primenh, ki jih navaja, da gre za »sposojanje<< ali za sposojanje že sposojenega strokovnega imena, gre za acidofilne bukovo-hrasto ve (dobove, dobovo-gradnove) gozdove in za staro obliko tmena, kjer je edifikator še na prvem mestu. Torej gre za Fago - Querce- tum (iz zveze Quercion robori-petraeae), kol se imenuje danes ta združba v območju atlantskega in subatlantskega vegetacij- skega območja. V srednjeevropskem vege- tacijskem območju pa je Querco - Fagetum Sarnek 1957 iz istih razlogov uvrščen v Luzulo albidae - Quercetum robori - pe- traeae in zvezo Genisto germarucae- Quer- cion. Nevtrofilni bukovi gozdovi, ki mejijo s temi združbami (zaradi primerjave z našimi) pa so po imenovani kot Endymio - Fagelum, Daphno laureolae - Fagetum oziroma kot Asperulo- Fagetum ali Meli co- Fagetum. Naši bukovi gozdovt so poirnenovani kot Querco petraeae - Fagetum in se uvrščaJo v zvezo nevtrofllnih bukovih gozdov. (To pojasnilo je dobil tudi Glavač). Ime je iz- brano zato, ker je za gozdarje izredno infor- 393 1 1 mativno, saj ležijo ti gozdovi v gradnovo - gabrovi stopnji ali so v neposrednem stiku z njimi. Ugovor o neprimernosti tega imena, ker se lahko zamenjuje s po stari nomenkla- turi poimenovanimi združbami kislih !Ju- kova-hrastovih gozdov (Glavač), je res ute- meljen: to potrjuje Marinčkova kritika »spo- sejanja« imen. ki temelji na takšm zamenjavi imena, čeprav pozna nomenklaturni tip. Si- cer je tudi pri tej združbi nakazana, da bi jo veljalo opredeliti kot zemljepisno varianto (raso) (var. Epimedium alpinum) v okviru centralnoevropskega vegetacijskega pro- stora (glej: Zbornik gozd. in les. 17, 1819). Povsem se moram odpovedati ponujeni razpravi o različnem poimenovanju jelovih in nekaterih drugih razvojno samosvojih go- zdov. Ali naj tu začnem razpravo o Gaho- Abietetumu, združbi Vogezov in Schwarz- walda (seveda brez primesi bukovih in bo rovih gozdov)? To zahteva poglobljeno študijo na podlagi primerjave nomenklatur- nih tipov, ki so jih avtorji predložili s takim imenom. Seveda sem pričakoval očitek veljavnosti objave strokovne publikacije! Publikacija mora biti predana v javnost ali vsaj v knjiž- nice, kjer je dostopna botanikom. Taka določba Kodeksa je vsekakor nujna in le tako se lahko vključujemo v evropski fitoce- nološki prostor. Kako pa je doma? V goz- dnogospodarskih načrtih ali v posebnih ela- boratih k njim je zbran bogat fitocenološki material: večina gozdnih združb, ki so bile preučevane, ima določene nomenklaturne Oxf.: 931 tipe (pogosto bogato ekološko podprte) ali izdelane tabele (vsaj sintetične) raznih av- torjev (Tooažič, Tregubov, Košir, Smole, Zorn itd.). 1\li bomo ocenjevali le združbe kot ))provizorične<< ali jim očitah »nepravil- nosti imena«, čeprav je nomenklahlrni tip definiran in Jih po svoje prek:rstili? Menim, da so gozdnogospodarski načrti kot javni dokument v našem notranjem pro- storu botanikom vsaj tako dostopm kot knjiž- nice v Evropi. Zato so jih dolžni naši fitoce- nologt v celoti upoštevati kot objavljena dela, če si::::er vsebujejo vse prvine, po- trebne za opredelitev gozdne združbe. Ko se pogovarjam z gozdarji i:1 slišim, kako so sprejeli ponujena strokovna imena za gozdne združbe in kako že s samimi k:raticam1 opredeljujejo m pojmovno razliku- jejo rastišča, se vprašam, zakaJ naj bi se odpovedali poznavanju strokovnih imen? Saj bi liTleli zaprto pot v nadaljnje poglablja- nje v fitocenologiji, postali bi ozki strokov- njaki za milijon hektarjev slovenskih gozdov, ki ne bi mogli primerjati svojih rastišč s sosednjimi v Evropi: zunaj svojega okolja bi bih rastiščno povsem nebogljeni. Res pa je, volk in koza bi se imela dobro! Ubrati je treba pota s Kodeksom sprožene sintakso- nomske revizije gozdnih združb (kjer je že dovolj analitskega materiala) in vzporedno utrjevati rabo fitocenologije v goz:l.arstvu, kar lahko uspešno opravlja le gozdarski inštitut. Živko Košir Gozdarstvo v novem zakonu o planiranju V pogovorih s planerji gozdnih gospodar- stev pogosto slišimo za vrsto problemov, s katerimi se srečujemo pri izdelavi planskih dokumentov. Utemeljeno ugotavljamo, da je značilnost v sedanjem sistemu družbenega planiranja velika in obširna procedura pri- pravljanja in usklajevanja planskih doku- mentov. Posebej velja to v primerih, ki zahtevajo dosledno izpolnjevanje zakonskih postopkov, npr. pri prostorskem planiranju. 394 Nesmoteren postopek planiranJa m pre- malo učinkoviti mehanizmi planiranja ne zagotavljajo učinkovitega mikro- in tudi se- lektivnega makroekonomskega usmerjanja gospodarskega razvoja panoge in s tem celovitega družbenega razvoja. Preobsežna zastavljeni koncepti planiranja in njihova spremljava na vseh mogočih nivojih so pri- peljali v fazo. da smo ponavadi ob sprejetju letnih in dru·Jih planov rekli: »No, končno smo sprejeli plan, ki ga zakon zahteva, zdaj se lahko posvetimo pomembnejšem delu.<< Ob tem pozabljamo na osnovni namen pla- niranja, da z bolj ali manj radikalnimi posegi vpbvamo na razvoj naše dejavnosti in go- zdov, na gospodarjenJe z njim1 tn da razvoj usmerjamo v določeno željeno smer s tem, ko po možnostih pospešujemo ali za- ustavljamo potek procesov. V takem vzdušju je bil pred kratkim J.Zdelan osnutek, zdaj pa je pripravljen pred- log sprememb v sistemu planiranja na zve- zni ravni. ki prinaša večjo plansko avtonom- nost delovnim organizacijam, da se odločajo o načinu planiranja, zahteva pa večjo odgo- vornost izvršilnih organov za doseganje pla- nov, ker je le-to vezano na njihov mandat. Predlagatelji so v okviru sprememb v gospodarskem SiStemu skušali zagotoviti take spremembe, ki bodo omogočale us- tvarjanje tržnega gospodarstva, ki bo v pla- nih osnovni parameter za mehanizem plan- skega usmerjanja. Pomembna sprememba je odprava obveznosti vsesplošnega plani- ranja in usklajevanJa med seboj ter odprava planov družbenopolitičnih skupnosti. To se- veda ne pomeni popolne opustitve planskih aktov v organizacijah, temveč prilagajanje planskih funkcij sedanjim ali prihodnjim sa- moupravnim oblikam organiziranosti. To po- meni tudi lastno odgovornost za plane m poslovanje. Gozdarstvo kot dejavnost posebnega dru- žbenega pomena bo po novem zakonu ob- držalo obveznost sprejemanja planov, kljub temu da je pretežni del dejavnosti prepu- ščen trgu in tržnemu mehanizmu m je kot tak že do zdaj samostojen pri planiranju razvoja ter ekonomsko odgovoren za gospo- darjenje. Ah drugače povedano, gozdarstvu naziv ))dejavnost posebnega družbenega pomena« ni prinesel nobenih bistvenih plansko omogočenih olajšav, enako kot dru- gim popolnoma tržno usmerjenim organiza- cijam. Za gozdarstvo je v novem zakonu o planiranju nedorečena vse o odgovornosti organov družbenopolitičnih skupnosti, ki bi morali s predpisi in ukrepi ustvarjati pogoje za realizacijo družbeno sprejetih planov. Ta taktika - teh pogojev. načinov za doseganje planov, m nikjer, čeprav b1 morali imeti svoje mesto v družbenih pianih. To tudi zato - da bi dali stab1lnosl pogojev poslovanja pa tudi informacijo morebitnih obveznosti čisto tržnim subjektom. Ker je to zvezni zakon in ker dajejo sedanji ustavni amandmaji možnost urejanja družbenega plaruianja republiškim zako- nom, bi kazab take pobude usmeriti sloven- skim sestavljalcem teh predpisov. Plan bi po usmeritvah nove zakonodaje moral biti učmkovito sredstvo za doseganje primernega in stabilnega gospodarjenja pa tudi socialnega razvoja, ob tem tudi nujen instrument za zagotavljanje družbene učin­ kovitosti tržnega mehanizma. Plan naj bi omilil slabos:i trga, predvsem tiste, za ka- tere tržni mehanizem v naših razmerah ne more dati ustreznih rešitev. Sem sodi tudi gozdarstvo s svojimi specifičnostml, ki jih pogojuje status, posebej pa podčrtuje stanje gozdov. Pri vseh popolnoma tržno naravna- nih subjektih je ta odpravljena obveznost vsesplošnega planiranja in usmerjanja pla- nov zaradi čim večje njihove samostojnosti pravilna. Pri gozdno gospodarskih organiza- cijah se je obveznost planiranja morala za- držati zaradi usklajevanja v okviru dejavno- sti kot tudi zaradi usklajevanja s plani dru- žbenopolitičnih skupnosti prav zaradi dolo- čeruh vidikov procesa reprodukcije. Pričakovana prihodnja panožna zakono- daja naj bi spremenila sistem financiranja reprodtL!.ccije. V njo bodo vključeni verjetno tudi drug1 porabniki ali pa bodo dane po- bude za panožne olajšave. S tem bo postav- ljena obveznost vključevanja v družbene plane na vseh družbenopohtičnih nivojih. T1 plani morajo biti po novi planski zakonodaji komplementarni in konsistentni, da bodo zagotovili pogoje za učinkovit m stabilen gospodarski m družbeni razvoJ ter za skladne odnose v družbeni reprod·J.kciji. Spremembe vsebine družbenih planov, ki naj bi bili v prihodnje bolj prilagojem naravi problemov, seveda na različnih rav- neh družbene organiziranosti, bodo omogo- čale, ob pravilnem pristopu in prikazu teže posameznih problemov, gozdarstvu večje možnosti pri opredeljevanju planov. Nova planska zakonodaja obljublja dejavnostim splošnega družbenega interesa večji po- men. Zastavljanje ciljev in elementov raz- vojne politike na) bi bilo demokrallčnejše usklajevano, njihovo uresničevanje pa rezul- tat učinkovitega in strokovnega dela . 395 Upajmo, da bo vse tudi v praksi tako potekalo. Seveda to pomeni, da bo v gozdar- skih planskih aktih prišlo do sprememb. Vsebinsko se bodo morali spremeniti, skla.dno ~ potrebami organizacije in nosilcev usklajevanja ter primerno zahtevam, ki si jih STROKOVNA SREČANJA Oxf.: 425.1 Poročilo bodo gozdarske organizacije postavile same ter obveznostim do vključevanja drugih de- javnosti v usmerjeni gozdarski. in družbeni razvoJ. Branko Breznik z mednarodnega simpozija v porazdelitvi in vplivu fotooksidantov v alpskem prostoru (Poročilo smo poročevalci M. ŠOlar, F. Batič, (oba IGLG) in D. Hrček (Hidrometeorološki zavod SRS) pripravili po posameznih vse- binskih sklopih.) Splošno Simpozij, ki ga je od 11. do IS. 4. 1988 v znanem zahodnonemškern gorskem leto- višču Gannisch-Partenkirchnu pod pokrovi- teljstvom bavarskega državnega ministrstva za razvoj dežele in vprašanja okolja organi- zirala Družba za proučevanje sevanja in okolja (bavarska projektna skupina za ugo- tovitev vpliva škodljivih snovi na okolje), spada med dejavnosti delovne skupnosti AJpe-Jadran. Na simpoziju je sodelovalo prek 250 stro- kovnjakov iz več kot 30 držav, dežel in pokrajin. Na njem niso bile samo članice delovne skupnosti Alpe-Jadrana, temveč tudi številne opazovalke. Slovenci srno imeli tokrat močno zastopstvo (sedem članov), vladnega predstavnika ni bilo med nami. Prireditelji so nas prilaajšali za simultano prevajanje v slovenščino, ki je tudi uradni jezik te delovne skupnosti. Pri treh predstavnikih Hrvaške so za si- multano prevajanje poskrbeli. Slovenska udeležba je bila dejavna, prebrali smo refe- rat in predstavili sedem posterjev. V petih dneh se je zvrstilo več kot petde- set referatov in koreferatov, ki so obravna- vali tri teme: l. Poškodbe gozdov v Alpskem prostoru. 396 2. Oblike in načini delovanja fotooksidan- tov na rastlinje in ekosisteme. 3. Fotooksidanti - nastanek, transport, transformacije, meritve, gibanja skozi pro- stor in čas. Del udeležencev se je posvetil tudi dru- gim deJavnostim - seji predstavnikov članic Alpe-Jadran in ogledu projekta Wanek v neposredni bližini Garmi.sch-Partenkirchna. A. Poškodbe gozdov v Alpskem prostoru Poročila o poškodbah gozdov so bila splošna in niso obravnavala le posledic fotooksidantov. Poročevalci so bili iz Tirol- ske, Južne Tirolske, severne Italije, Bavar- ske in iz kraja gostitelja. Referati in razprava so bili tipičen odraz različnih pogledov na pojav propadanja go- zda, tako pri intenzivnosti, obli..ld kot pri vzrokih za poškodbe. Vsi referenti so prika- zali stanje in težnje sušenja gozdov. Skupno je prepričanje, da je takšno ali drugačno onesnaževanje zraka glavni vzrok za dana- šnje katastrofalno stanje gozda v alpskem prostoru. Do onesnaženega zraka so morda še najbolj strpni Južni Tirolci (Italija). Na splošno vsi ugotavljajo, da se poškodo- vanost še vedno stopnjuje, da se seli v gore, da se imisija S02 zmanjšuje, im:isija NOx pa narašča, da povprečja ne povedo dosti. Zanimivi so bili tudi nekateri novi termini kot Schadstoffturismus (transport), razredi - cone ogroženosti (stopnja poškodb fizične danosti prostora). Navedbe, da poškodbe naraščajo s količino padavin, mso dorekli. Referenti so se osredotočili predvsem na obravnavo višjih stopenj poškodovanosti drevja. Večina jih ugotavlja, da poškodovanost drevja narašča s starostjo. Ker so v gorah pretežno stari sestoji, je morda to vzrok za sorazmerno visoko stopnjo poškodovanosti alpskih gozdov. Pri ocenjevanju poškodovanosti ( osutosti) so Bavarci najstrožji, Južni Tirolci najblažji, ti notranje osutosti sploh ne upoštevajo. Čutiti je rahlo nezaupanje O, 10, 25, 60-od- stotni lestvici osutosti in zgolj terenskemu delu z mrežnim vzorčenjem. Ponovno pou- darjajo potrebo po dobri izurjenosti popi- sovalcev i.n po lO-odstotni lestvici osutosti drevja. Tudi na tem simpoziju so razglabljali o prednostih terenskih in daljinsko zasnovanih metod. Razprava je opozorila1 da daljinska metoda na podlagi intrardečih fotografiJ na splošno pokaže močnejšo poškodovanost gozdov kot terenske raziskave in da je nepnrnerna za mlajše sestoje. Govorili so tudi o deležu sušic, o proble- matiki manjkajočih dreves ... Menim, da lahko na podlagi tega, kar smo slišali. sklenemo, da smo pri naš1h analizah umiranja gozdov na pravi poti in v marsičem daleč pred drugimi. Pokazatelji simpozija (vladni predstavniki Bavarske - dr. Weissgerber, dr. Seit- schek ... ) so vodih t. i. delovni sestanek predstavnikov dežel članic Alpe-Jadran, na katerem smo obravnavali stanje gozdov po popisu iz l. 1987 v posameznih deželah, razreševali metodološka vprašanja, meri- tvene službe, koordinacijo in posebne razi- skave. Z opombo. da nisva uradna predstav- nika SRS, sva se tega sestanka udeležila s tov. D. Hrčkom. Na sestanku je prišlo do nekaj nerodnosti. Udeleženca tega posvetovanja namreč ni- sva vedela, kdo je naš uradni predstavnik v delovni skupnosti Alpe-Jadran, in tudi tega ne, da nismo poslali poročila o stanju gozdov skupnosti Alpe-Jadran zaradi slabih povezav ustanov SRS s to skupnostjo. Po- dobne težave so imeli oziroma imajo tudi drugi. Iz deželnih poročil povzemamo, da je treba v smislu beljskega sklepa (AA-okto- ber l. 1987) rnetodiko in obliko poročil poenot1ti, da l. stopnji poškodovanosti dre- vja ne smemo pripisovati prevelikega po- mena, da je treba. izdelati (dopolnitl) izrav- nalni ključ, da se prave poškodbe začnejo pri osutostl Ead 25%, da bo v bodoče še večja zmeda, ker določene države spremi- njajo metode snemanja (ploskve - CIR), da po tem sistemu ne bo mogoče cele države posneti v enem letu, da se vsem metodolo- škim težavam lahko ognemo, če analiziramo težnje dogajanj v gozdovih, da ima centrali- zirano urjenje popisovalcev svoje dobre in slabe strani. Čutiti je bilo močan vpliv avstrijske skupi- ne, ki je v delovni skupini Alpe-Jadran najmočnejše zastopana. V določenih državah pridno raziskujejo tla (največ v Avstriji). Tudi na tem področju ni enotnosti. Avstrijci so predlagali svoj program pedoloških raziskav. Na seji je bilo sklenjeno, da vsaka dežela članica izdela seznam raziskav - projektov in gradivo (naslov projekta, nosilci, sodelav- 8i, kratka vsebina) dostavi delovni skupnosti Alpe-jadran, seveda prek našega uradnega predstavnika. Isto velja za poročilo (Črno knjigo). Ko si je glavnina ogledovaia kultuno-zgo- dovinske znamenitosti. smo nekateri lahko na lastm koži občutili »kisli dež«. Pokazali so nam vzročm raziskovalm projekt Wank. katerega osrednji namen je proučevanje vzrokov propadanja gozdov, posebno fo- tooksidantov. Prav med tem ogledom je bil kljub narav- nost nemogočernu vremenu stik med udele- ženci najbolj sproščen, pristen, neposreden in konstruktiven. Marjan šo lar B. Vpliv na rastline in ekosisteme Na simpoziju je petnajst referatov in devet posterjev obravnavalo delovanje fotooksi- dantov in drugill onesnaževalcev na rastline. Začetni referat s tega področja je predsta- vil teoretične vidike, delovanja onesnaže- valcev, to je vstop v rastlino, kopičenje onesnaževalca, reakcije rastline in nastanek poškodb. Rastline so med razvojem v ozračju s kisikom razvile specifične bioke- mijske in kemijske načine obrambe pred 397 oksidanti. Biokemijske načme obrambe predstavljajo razni encirm, ki nevtralizirajo oksidante (ozon, atomarni kistk, superok- Sldni 1on. itd.), kemijski način pa je tvorba snovi (citronske kisline, karotenoidov, ter- penov, izoprena, glutationa itd.), ki reagirajo z. oksidanti in s lem obvarujejo rastlinsko tkivo pred poškodbami. Referat je obravna- val tudi mesto delovanja in kopičenja teh snovi v tk1vih m celicah ter procese v rastlini, ki so najprej in najbolj prizadeti. Vsi ostali referati in posterji, razen enega, so obravnavali konkretne vidike delovanja fo- tooksidantov na rastline. Raziskave so bile opravljene na prostem, v laboratorijih ali kombinirano. Glede na to , da je bil si.rnpozij namenjen predvsem delovanju fotooksidan- tov in iskanju načinov ir1 mest njihovega delovanja, je bilo največ raziskav s področja ekofiziologije, biokemije ir1 anatomije rastlin. Prikazani so bili tudi ekosisternski pristopi k študiju tega problema. Pri raziskavah procesov je bil prikazan vpliv fotookstdantov, samih in v kombinaciji z drugimi onesnaževalci, na fotosinteze in transpiracijo. Pri tem niso bili komentirani le izsledki meritev, ampak tudi načini iz- vedbe poskusa (v kontroliranih pogojih v laboratoriju, na prostem, v »Open top1< komo- rah) in ustreznost izbora merilne tehnike, mesta meritev ter časa merjenja. Meritve raziskovalcev iz Avstrije (Innsbruck, Gra- dec, Dunaj) in Zvezne republike Nemčije so pokazale, da sta procesa fotosinteze in transpiracije med prvimi tarčami delovanja fotooksidantov. Poškodbe teh vrst nastajajo pri iglavcih tudi pozimi, kajti te rastline so tudi pozimi fotosintetska dejavne in stara razlaga o popolnem zimskem mirovanju ne drži več. Na biokemijskem področju so delovanje fotoksidantov dokazali s povečano koncen- tracijo in dejavnostjo encimov, kot so ka tala- za, peroksidaza in superoksid dismutaza v iglicah smreke ter listih bukve in drugih drevesnih vrst. To so encimi, katerih koli- čina se v tkivih rastlin poveča v stresnih situacijah, posebej pa še ob prisotnosti ok- sidantov. Na enak način se ob povečanju fotooksidanta v okolju v iglicah ali listih poveča koncentracija citronske kisline, tiola ali glutationa. Še posebej so bile zanimive raziskave fotosmtetsko dejavnih barvil (klo- 398 rofilov in karatenoidov). Podobno kot pri prejšnjih analizah, so tudi pri teh raziskavah vzorčili v vertikalnih profilih (od 500-ca. 2000 m n. v.). Količine in razmerja barvil v tgllcah smreke so pokazali, da je v dolinah pogosto glavna uničevalna prvina kisla polu- cija (nastaja feofitm), v višjih legah, nad 800 m n. v. pa so to oksidanti. Na teh višinah se sprva poveča količina karotenoidov, ki so naravna zaščita pred oksidanti, šele nato pa pride do razkro)a klorofilov. Takšna razlaga se ujema tudi z meritvami žvepla v iglicah smreke in meritvami fotooksidantov v zraku po višinskem profilu. Raziskave na področju ultrastrukture in funkcije rastlinske celice so pokazale, da vplivajo fotooksidanti na diferenciacijo krov- nih tkiv, še posebej na razvoj in delovanje listnih rež. Pod vplivom ozona in verjetno tudi drugih oksidantov je motena lignifika- cija celičnih sten, kar bistveno spremeni delovanje rež v povrhnjici. Posledica tega je spremenjena vlažnost lista. Spremembe zaradi delovanja fotooksidantov so se poka- zale tudi v strukturi voskov v k:utikuli na iglicah smreke. Tudi te spremembe so se pojavljale v tistih višinskih pasovih, v katerih je bila izmerjena povečana koncentracija fotooksidantov. Do enakih rezultatov so prišli tudi, ko so rastline zaplinjevati z ozonom v laboratoriju. Nekoliko širše in bolj ekološko je bil zastavljen švicarski poskus, pri katerem so poskušali ugotoviti vzrok za masovno pojav- ljanje bukove volnate listne uši (Phyllaphis fagi) na nadmorskih višinah nad 900 m. Z analizo vsebnosti hranil v listih so ugotovili, da se na tej višini znatno poveča količina aminokislin. Podobno povečanje aminoki- slin v listih bukve so dobili, če so rastline zaplinjevali z ozonom. Tako so dokazali, da onesnaževalec, v tem primeru ozon, po- sredno povzroči hitrejši razvoj škodljivca. Ista skupina raziskovalcev je proučevala tudi delovanje fotooksidantov in nizkih tem- peratur v odv1Snosti od tipa tal. Celovitejši, ekosistemski pristopi prouče­ vanja delovanja fotooksidantov in onesnaže- valcev sploh na gozdni ekosistem so poleg gozdnih popisov fitopatoloških, pedoloških in vegetacijskih raziskav vsebovali vse prej omenjene specialne raziskave in klimatske meritve onesnaževalcev v zraku. Bavarci so 1 1 J, predstavili štiri tovrstna raziskovalna ob- močja (Fichtelgebirge, Bayerischer WaJd, Hoglwald, Bayerische Kalkalpen-Wank), ki se med seboj razlikujejo po tipu tal. stopnji onesnaženosti in nadmorski višini. Skupno jim je to, da so gozdovi povsod poškodovani, da neposredni povzročitelj ni znan (daljinski transport!) in da je smreka povsod glavna drevesna vrsta. Obenem so to območja, za katera imajo na voljo dovolj osnovnih podat- kov ter osnovno infrastrukturo za izvedbo raziSkav. Za vsako izmed teh območij so si izdelali delovno hipo tezo o vzrokih propada- nja gozdov in jo skušajo z raziskavami potr- diti ah ovreči. Podobno raziskovalno postajo (Rosalia) so prikazali tudi Avstrijci. Na koncu tega dela simpozija je bilo 1zredno zanimivo predavanje predstavnika avstrijske vlade. Prikazal je stanje raziskav in vedenje o propadanju gozdov v Avstriji, ki odraža tudi stanje v srednji Evropi. Pri njih so do sedaj predvsem zbirali podatke, popisovali stanje in vzročno analizirali pojav propadanja gozdov. Popisi so v glavnem izdelani, precej vedo o emisiji in irnisiji, dosti slabša pa je obdelava podatkov in še slabši prenos rezultatov v prakso. Zato Je poudaril, da je treba najprej analizirati in uporabiti že znane podatke. Dosedanja delna spoznanja naj bi vključili v širše eko- sistemske pristope k reševanju problema. Zaradi tega je nujna vključitev v medna- rodne programe in projekte, kajti problem je globalen in ga ob današnjem pristopu ni mogoče rešiti. V ta namen bo avstrijska vlada izbrala primerne ustanove, ki bodo nadgradile zdaj potekajoče raziskave s po- dročja propadanja gozdov. Po njihovem mnenju je propadanje gozdov splošni člove­ ški problem in predstavlja le enega lZmed vrhov ledene gore v morju težav današnjega civiliziranega sveta. Franc Batič C. Fotooksidanti - meteorološko-kemijske meritve S1mpozij je bil na visoki strokovni ravni. Zaslugo za to ima prireditelj, ki je poleg priznanih strokovnjakov s področja Alp po- vabil tudi nekatere 1-4 drugih držav. Med njimi je bil tudi prof. Isaksen iz Osla, ki je imel uvodno predavanje o vplivu fotookst- dantov na globalno atmosfersko kem1jo. Po- sebej je opozoril na močno naraščanje kon- centracije ozona v spodnjih slojih troposfere v tem stoletju. Porast pripisuje povečani fotokemijski dejavnosti v ozračju . Pri reakci- jah sodelujejo predvsem dušikovi oksidi in ogljikovodiki v zraku, ki so delno naravnega, delno pa antropogenega izvora. Nekakšen katalizator pri teh reakcijah je ultravijolična (sončna) svetloba. Prof. Seiler iz Fraunhoferjevega inštituta v Garmischu je govoril o povezavah med vzroki 7.n umirrmje gozdov in atmosfersko kemijo. Škodljive snovi, ki vplivajo na rastje v sekundarni obliki, so suhe usedline, kisle padavine in fotoksidanti v plinasti obliki. Pomembne so koncentracije omenjenih škodljivih snovi. V majhnih koncentracijah so nekatere - sicer škodljive snovi - lahko tudi koristne. Glavni prenos škodljivih snovi na velike razdalje obstaja na višini nad 1500 m nad :norjem. To je dokazala tudi černobilska nesreča. Na višini 1500 m in na višini 1100 m n. m. se v Alpah pogosto pojavlja temperaturna inverzija. Pod plastjo zraka s temperaturnim preskokom se na- vadno pojavlja plast s stratusno oblačnostjo. V tankem gornjem predelu stratusa so sko- raj idealni pogoji za fotokemijske reakcije zaradi izredno intenzivne difuzne svetlobe. V tej plasti so izmerili visoke koncentracije ozona, zelo veliko kislost vode v kapljicah in do desetkrat več formaldehidov kot v prosti troposferi. Možne so tudi reakcije z izopreni, ki se sproščajo v gozdovih na teh višinah. Dr. Paffrath z inštituta za fiziko atmosfere iz Oberpfaffenhofna je govoru o razporeditvi in nastajanju ozona v Alpah. V referatu je razložil nov pojem - rezervoar škodljivih snovi. Rezervoar pomeni plast zraka med višinama li OO in 1500 m. Omejen je z dvema plastema s temperaturno inver- zija. Če se škodljive snovi ujamejo v to plast, lahko v njej ostanejo več dni. Podnevi pote- kajo fotokemijske reakcije, kar se kaže v visokJ. koncentraciji ozona. Najhujše po- škodbe gozdov se ujemajo z višino te plasti. Izrazite fotokemijske razmere se pojavljajo deset do petnajstkrat na leto in trajajo do štiri dni. Na simpoziju je bilo govora tudi o prenosu škodljivih snovi prek AJp. Za prou:=:evanje prenosa so potrebne natančne meritve one- 399 snaženost1 na posebeJ izbranih točkah in uporaba nwneričnih modelov. Ti potrebu- Jejo dovolj natančne emisijske rn meteorolo- ške podatke. Zaradi različnih emisijskih in meteoroloških razmer so v Alpah velike razlike pri izpostavljenosti škodljivim vpli- vom iz zraka. ŠtirJe referati so bili posvečeni problemom emisije in izdelave emisijskih katastrov. Mnogo je bilo referatov o stanju onesnaženosti. Težnja po naraščanju kon- centracij ozona se je po naglem dvigu v letih 1977-1983 umirila. Nekaj je bilo pove- danega tudi o vplivu stratosferskega ozona na koncentracijo ozona v troposferi. Ta vpliv se povečuje z nadmorsko višino. V posebnih meteoroloških razmerah (fen) pa pride do prodorov stratosferskega ozona v razme- roma visokih koncentracijah skoraj do nižin. Za meritve onesnaženosti zraka z ozonom Oxf.: 425.1:425.3:48 Poročilo uporabljajo ponekod tudi preproste metodo svečJc z indigo papirjem. S to ceneno me- todo lahko dobimo koristne dopolnilne po- datke k podatkom IZ dragih avtomatskih menlni.kov. Navezali smo stike s kolegi iz štajerske, da bi tudi pri nas preizkusili omenjeno metodo. Na podlagi prvih izkušenj s fotooksidanti pn nas lahko ugotovimo, da so razmere podobne kot drugod v Alpah. Udeležba na takem simpoziju pa gotovo prispeva k hitrej- šemu spoznavanju in reševanju problemov, povezanih s fotooksidanti. Gradivo s simpo- zija v Garmisch-Partenkirchnu bo tiskano poleti l. 1988 in bo pri udeležencih SLmpozija na razpolago vsem tistim, ki jih problematika fotooksidantov bolj podrobno zanima. Dušan Hrček o centralnem tečaju ECE (training coursu) - delovne skupine za spremljanje in nadzor propadanja gozdov v okviru držav članic Evropske ekonomske komisije (Freiburg in Briesgau, 8.-11. 8. 1988) Osnovni pogoJ za primerljivost izsledkov pop1sov propadanja gozdov je enotno poj- movanje določenih sunptomov. Zato pote- kajo številni tečaji ocenjevanja sušenja dre- vja na različnih ravneh in ob spoznavanju različmh teritorialnih (ekoloških) posebno- sti. Letošnji freiburškl je potekal na prvi rav- ni, kajti združeval je obe programski sre- di~či (PCW, PCE), obravnavali pa smo za srednjeevropsko-alpsla prostor najpomem- bnejše drevesne vrste (smreko, jelko, rdeči bor, macesen, bukev, hrast, jesen, javor). Kot večkrat poprej so bivališče temu tečaju nudili: Freiburški gozdarski inštitut, strokov- njaki tega mštituta in poškodovani Schwarz- waldski gozd. Za organizacijo tečaja je skrbel koordina- tor PCW, dr. K. F. Panzer iz Hamburga, ki je rudi povezovalec obeh središč, v strokov- nem pogledu pa je tečaj vodil dr. Metzen- 400 dorff iz Fretburga. Sestava udeležencev je bila po narodnostt, starosti in predznanju zelo pestra, po delovni zagnanosti in tudi dosežkih ocenjevanja pa zelo enotna. Bilo nas je sedemnajst iz devetih držav (iz Italije, ~panije, Bolgarije, Češkoslovaške, Sovjetske zveze, Vzhodne Nemčije, Poljske in Jugosla- vije). Tolaatni mednarodni tečaj je bil zelo podoben našemu lanskemu tečaju v Ljublja- ni. Najprej smo problematiko znakov suše- nja drevja obdelali teoretično v predavalni- ci, nato pa še praktično na živih primerkih v gozdu. Temu je sledil mdividualni test. Ocenjevali smo samo osutost in porumene- lost drevja, pri rdečem boru pa tudi izpad iglic zaradi cvetenja. Slednje se mi zdi dokaj zapleteno. Drevesa, pri katerih je bilo največ razlik, smo obravnavali takoj na terenu, končne rezultate, ki s::> bili računalniško obdelani in grafično ter statistično prikazani, pa do konca tečaja. Če na kratko povzamem rezul- tate: vsi smo zelo dobro in enotno ocenih rdeči bor, tako po osutosti kot po porumene- losti. Pri bukvi, jelki ter smreki je bilo več razlik Po rezultatih so nas razdelili v tri skupine, v »nmmalne ocenjevalce«, »prece- njevalce« in »podcenjevalce« -sam sem bil v zadnji skupinl. Menim, da je glavni vzrok razlik to, da določene normalne posebnosti habitusa, predvsem pri listavcih, spoznamo za patolo- ške in imisijsko patološke in da delamo z različnimi regionalno pogojenimi referenč­ nimi drevesi. To sem ostalim tudi razložil. Osutost smo ocenjevali po 5-odstotni le- stvici in to kasneje uvrščali v lestvico ECE (0-10, 11-25, 26-60, 61-lOO %, sušica). Tako je bila večina odstopanj že odpravljena in če bi upoštevali še našo metodo ovrednote- nja, pn kateri upoštevamo večino na terenu zbranih meril in ne samo osutost in porwne- nelost, bi bili popolnoma enotni, čeprav imamo mi veliko več podatkov za razlago končne stopnje poškodovanosti oziroma po- datkov za izdelavo napovedi ogroženosti drevesa, sestaja in gozda sploh. Naj za konec naštejem nekaj najpomemb- nejših ugotovitev, mnenj, vtisov, občutkov in doživetij s tega tečaja: - Pri nemškem načmu ocenjevanja osuto- sti borov je vpliv subjektivnega dejavnika zelo močan. - Na koncu se je izkazalo, da lametasin- drom ni nič drugega kot osuta grlVasta smreka, zato je tzraz sindrom odveč . - Jelka in hrast imata zaradi tvorbe se- kundarne krošnje veliko možnosti za preži- vetje. - Da bi 1zločili t. i. pozicijski (stojiščni) učinek je potrebno drevje na pobočjih oce- njevati s stojišča v višini tretjine drevesa nad koreničnikom. - Pri jelki je najbolj poškodovan drugr, pri srrueki pa prvi socialni položaj (nemške ugotovitve). - Veliko je bilo govora o t. i. diferencialni diagnosttkl in njenih težavah, ki izvirajo tudi iz dejstva, da ne ocenjujejo nekroz. - Osutost in porumenelost na stalnih po- skllsnih ploskvah ocenjuJejo z dvema dvo- članskima ekipama ter se tako Izognejo večjim napakam. - Urejevalci celo v sestojih III. stopnje poškodovanosti ugotavljajo normalne pri- rastke, kar pripisujejo začetnemu pozitiv- nemu delovanju dušičnih oksidov (NOx), ki oskrbujeJo drevje z dušikom. - Najhujše poškodbe opazujejo v višin- skem pasu nad 900 m, glavni vzrok poškodo- vanosti pa naj bi bil po zadnjih ugotovitvah ozon (03) . - Ves čas smo bih v gozdovih na prakam- ninah, na zelo revnih in skrajno kislih tleh. Prostorska razporeditev poškodb k3.že na posredni vpliv onesnaženega zraka (zdi se, da kloroze, ki se pokažejo pred osutostjo, nastanejo zaradi pomanjkanja hranil). - Močno poškodovane sestoje kalciflcira- jo, v njih podsajujejo bukev (tudi do 10.000 kosov na ha) in si na vse načine prizadevajo ohraniti gozdove. Stroške utemeljujejo z vrednostjo posrednih vlog gozda. Zaupajo v bodoče čistejše ozračje. -- Na teren;.1 smo videli poskuse v odprtih komorah, ma~ce zanemarjene učno pot, le- po, urejeno kultlVirano krajino in naravt močno odtujene sestoje, ki zagotovo igrajo pomembno vlogo pri poškodovanosti Schwarzwaldskega gozda, kl je na splošno manj poškodovan kot naše Pohorje, pone- kod pa veliko bolj. - Zadnji dG.ll sta nam Italijanska predstav- nika tz Toscane predstavila metoc.ologiJO ocenjevanja poškodovanosti drevesnih in grmovnih vrst v mediteranski in submedite- ranski regiji. Ob koncu smo predstavniki poS8.!11eznih držav morali poročati o sprotnih dejavnostih, metodoloških posebnostih in o problemih pri našem delu. Vzdušje je bilo vseskoz1 prijateljsko in tovariško, gostoljubnost gostlteljev zgledna, subvencija ECE, inštituta v Freiburgu in revirnih okolišev hvalevredna. Freiburški dnevi so bili za vse udeležence nadvse koristni. Marjan ŠOlar 401 Oxf.: 0--010 Revizija gozdarske decimalne klasifikacije (ODC) Od 24. do 27. maja 1988 je bil pri Gozdar- ski zvezni raziskovalni organizaciji (Forst- liche Bundesversuchsanstalt) na Dunaju 3. delovni sestanek [UFRO projektne skupme P6.0I-OO s tematiko >>Revizija Oksfordskega sistema decimalne klasifikacije za gozdar- stvoc<, Vsebina sestanka je bila naslednja: l. končna dodelava Dopolnila št. 8 v an- gleščini, nemščini in francoščini; 2. praktični prikaz uporabnosti ODC za računalniško procesiranje iz podatkovne zbirke pri Forstliche Bundesversuchsanstalt Wien; 3. francoska verzija Dopolnil št. l-7: 4. Izdaja kratke verzije (trimestna števila) ODC v vseh treh uradnih jezikih IUFRO: 5. Obisk pri Dokumentacijskem centru AGRIS (F AO). Projektna skupina P6.0l-OO se je formirala IZ TUJEGA TISKA Oxf.: 907(048.1) Naval na divjino ROSZAK, Theodore: Leave the wilder- ness alo ne! (Pustite divjino pri miru!) New Scientist, 1988, No. 1615, s. 63-64. Kaj je pravzaprav divjina (angL wilder- ness, nem. Wildnis, franc. n§gion inculte)? Če sklepamo po rabi tega izraza v literaturi, potem je divjina večji zemljepisni prostor, kjer je narava še prvobitna. kjer ni čutiti uničujočih vplivov človeške naseljenosti in civilizacije. Take prave divjine v Evropi ni, če i.zvzamemo del Skandinavije. Zadovoljni moramo biti z ostanki in drobci nekdanje divjine. V Alpah še najdemo nekaj prvobit- nih, odmaknjenih dolin, pa tudi malo obi- skan visokogorski in ledeniški svet. Tudi 402 l. 1979 v Hamburgu na sestanku IUFRO strokovne skupine S6.03 Informacijski si- stemi in terminologija z nalogo, da posodobi ODC, to je svetovni sistem za razvrščanje gozdarske in in lesarske literature. Po svetovnem kongresu IUFRO v Ljub- ljani je postala vodja skupine Regina SCHENKER (Zi.irich). Poleg nje so bili na dunaJskem sestanku člani delovne komisije - Otmar BEIN (Dunaj), dr. Daryous VOS- HMGIR (Dunaj), Marie-}eanne LIONNET (Nancy), dr. Leopold ROSSAKlEWICZ (Var- šava), Jean Daniel ENGIST (Birmensdorf) in Marja ZORN-POGORELC (Ljubljana). Sestanek je bil uspešen: Dopolni~o št. 8 v vseh treh uradnih jezikih IUFRO in franco- ska verzija Dopolnil št. l-7 so oddana v ttsk pri IUFRO NEWS. Marja Zorn ohranjeni pragozdni ostanki v naši državi so dragocen vzorec diVJine. Čeprav ljudje silijo v vsak, še tako skrit in odmaknjen kot naše Zemlje, pa najdemo obsežno in seveda tudi težko dostopno divjino v Združenih državah, Kanadi in še kje na svetu. Sicer smo pa lahko zadovoljni, če najdemo še kak miren gorski kot. greben ali vrh, kjer nas ne bode v oči človekovo uničujoče delovanje. Sicer je divjina prepogosto pcjem za zanemarjenost, odljudnost ipd. Nekako bolj pri srcu nam je dežela z asfaltom, betonom, gostilnami. Pa vendar divjina predstavlja prvobitno naravo, ki se ji ne moremo odreči, a je je vsak dan manj 1 Da ljudje potrebujejo in iščejo divjino, nam kaže npr. gneči:! na planinah, kjer skušamo najti vsaj malo dtvjini podobnega sveta. Avtor poroča, da se je turizem lotil že Antarkti.ke, kl Je sicer zaledenela, skrajno negostoljubna celina m TP.snif.nA rl.ivjini'l . Že 7000 turistov iz bogatth držav naj bi vsako leto prišlo na ledene antarktične obale. Take izlete si lahko privoščimo že za 3000 dolarjev, če začnemo pot v Buenos Airesu. Turisti že silijo po Scottovih in Amundseno- vih stopinjah na južni pol. Zaenkrat na An- tarktiki še ni kakšne posebne »infrastruktu- re«, toda turistične agencije že obljubljajo razkošne hotele z nočnimi zabavišči in z vsem, kar spada zraven. Sicer pa na razko- šne hotele naletimo že visoko v Himalaji, turizem je že vdrl v Amazonijo, po Nilu navzgor v najčrnejšo Afriko, v Mongolijo, Tibet, Nepal. Sedaj se je temu pridružila še Antarkhka. Razne ekspedicije so v ledeni- škili puščavah Antarktike že prej pustile svoje sledove: pločevinke, steklenice, od- padke lZ plastične snovi, zarjavele stroje itd. Nekdanjega miru ni več tudi v največjih globinah morja, kamor prodirajo zvočni va- lovi s podmornic, tankerjev, pa tudi z navad- nih ladij. Letalski promet in onesnaženje sil-ita že na rob stratosfere. Nekdaj so svet odkrivali le redki izbranci, danes to počnejo množice. Nekdanje krajevne posebnosti in eksotičnosti izginevajo, svet se nekako ize- Oxf.: 908.1 (048. 1) Znanost pod gorami žita New Scientist, 10. 3. 1988 »Science under the grain mountains« Evropa se je v zadnjem desetletju znašla pred zanimiVlm problemom. Kmetje v Evrop1 namreč pridelajo več hrane, kot jo v Evropi potrebujejo m več, kot JO lahko prodajo na druga tržišča. Izhoda iz te zani- mive krize sta pravzaprav samo dva: manj pridelati ali pa več prodati. Začetki napačne strategije segajo v obdo- bje po drugi svetovni vojni. Takrat je bilo evropsko kmetiJstvo na tleh m ni pridelala dovolj hrane. Zato je CAP (Common Agri- cultural Policy) zagotavljal kmetom ugodne načuje. Letališča, hoteli, avtomobili, proda- jalne spominkov, povsod prisoten hrup itn. so po vsem svetu enaki. Množični obisk sili v narodne parke. Divjino je treba temu prilagoditi. Tako je divjina kot premaqani laalj, ki ga vklenjenega v verige razkazujejo množici. Kot pravi avtor, bi zelo rad videl kakšen ostanek prave divjine, toda brez pomoči turističnih agencij. Vendar bi moral biti v tem primeru športni junak, npr. član kakšne himalajske ekspedicije. Ker avtor to ni, raje pusti divjino pri miru. Srečen je, ker se je nekaj divjine zaenkrat še ohranilo. Hoče j1 izkazati spoštovanje tako, da je ne ogroža. Rad gleda odlične barvne fotografije gorovij, puščav, ledeni- kov, ki jih prinaša revija National Geograp- hic. Sicer ameriška televizija vsak teden predvaja po! ducata dokumentarnih filmov o življenju di·Jjadi z raznih koncev sveta, tudi z Antarktike. Ob tem si zaželi, da bi tudi filmarji ostali doma in pustili pingvine in druge živali pri miru. Članek je predvsem pobuda za rc.zmišlja- n]e. Tud1 gozdarji imamo o čem razmišljati, npr. o tem, kaj vse vdre v gozd, ko ga velikopotezno opremimo z gozdnimi cesta- mi. Marjan Zupančič cene za vsako hrano, ki bi jo proizvajali. To je bila dobra motivacija, saj od l. 1960 donosi vsako leto naraščajo za 1-2%. To pa so kmetje d8segli s t.i. intenzivnim kmetij- stvom, kar pomeni z množično uporabo umetnih gnojil, z ogromnimi pov-ršinami iste poljščine , z obdelovanjem s težko mehaniza- ciJO in seveda z uporabo raznih škropiv proti škodlji·Jcem. EGS (evrc-pska gospodarska skupnost) se je kmalu znašla pred problemom. Severna Amerika, Japonska in Avstralija, po »zeleni revoluciji<< pa tudi večji del Azije sami pridelajo dovolj hrane- torej je morala EGS izvažati svojo hrano v tretji svet. Ta pa nima 403 dovolj denarja za plačilo, zato je EGS izva- žala pod ceno. V endar pa so EGS in tudi ostaJe industrij- ske dežele še vedno podpirale naraščanje proizvodnje s subvencioniranjem, odkupo- vanjem presežkov m kopičenjem zalog. Po- ceni hrano so uporabljali za posredne poll- tične vplive m za konkurenco. EGS je lani porab1la dve tretjini svojega proračuna samo za odkup presežkov hrane. Da je krog res začaran, priča tudi deJstvo, da kmetje z zagotovljenim ))trgom<< vlagajo sredstva v tehnologiJO in s tem seveda povečujejo donose. Zaloge v EGS pa se kopičijo ... Ena izmed možnih rešitev bi bila pre- usmerjanje pridelovalcev v različne poljšči­ ne, ki bi bile tudi za evropski trg bolj zanimive. Vendar pa zaenkrat kmetje še nimajo prave spodbude za to. Večina kme- tijskih strokovnjakov je ravno ekonom1stov, ti pa seveda zagovarjajo nadaljnji tehnološ1d razvoj - to pa pomeni še večje presežke. Ugotovitev ameriškega inštituta je pravza- prav grozljiva. Do zdaj na] bi namreč pora- bili kar 150 milijard funtov za subvencije - to pa je baje največja ekonomska interven- cija v mednarodni politiki. Posledice? Nastal je ogromen tehnološki dinozaver, ki je naj- prej uničil male kmeie (ti so pridelovati zdravo m raznovrstno hrano), zaradi vse večje uporabe tehnologije pa je povzročil tudi odhod ljudi iz dežele. Zaradi povsem jasno zgrešene kmetijske politike se kljub nasprotovanju ekonomistov vse bolj uveljavlja ideja nekstenziviranja« kmetijstva. V nasprotiu z intenzivnim kmetij- stvom naj bi pridelovali manj, vendar bolj zdravo in raznovrstno hrano, s čim manjšo uporabo umetnih gnojil m insekticidov. Tako bi bilo okolje seveda manj onesnaženo, še posebej pa bi s tem zaščitili vodne vire. Tu pa se pojavi naslednji problem. Ke- mična industrija v Evropi vlaga velika sred- siva v kmetijske raziskave in seveda propa- gira množično uporabo kemičnih sredstev - WTietnih gnojil, raznih insekticidov in hi- bridnih semen. Ta kemična industrija je v rokah zasebnih družb in vlade držav EGS bodo morale vsekakor kaj ukreniti - obdav- čiti zasebne družbe ali pa omejiti kmetom uporabo umetnih gnojil. Edina pot za zmanjšanje proizvodnje pa je pravzaprav zmanjšanje obdelovalne po- 404 vršine. V Nemčiji in Britaniji so že sprejeh progtam po katerem bodo petino zemlje izločili iz proizvodnje. Vendar pa se tako donosi zman~šajo samo za lO%, ker izločijo najslabša zemljo, ostalo pa kmetje intenziv- neje obdelujejo. Slabšo zemljo naj bi upo- rabljali za pašnike, ki ne potrebujejo meha- nizacije, insekticidov in velikih količin WTiet- mh gnojil. Temeljna napaka zahodne kmetijske poli- tike pa je, da hočejo na vsak način povečati kohčino pridelkov, ne zanima pa jih kako- vost. Ves tržni mehanizem je tako naravnan, pri tem pa še kako trp1 okolje, kl ga zastrup- ljajo wnetna gnojila in insekticid!- o zdravi hrani pa sploh ne moremo govoriti. Kako pa je pri nas? Pravzaprav Je strate- gija enaka, samo presežkov še ne proizvaja- mo. »Sodobno« kmetijstvo tudi pri nas teme- lji na homogenizaciji, umetnih gnojilih, hi- bridnih semenih, vsestranski in težki meha- nizaciji, insekticidih . . . Malokdo pomisli na kakovost pridelkov, še manj pa je tistlh, ki so prepričani, da je izhod kmetijstva v raznovrstnosti, hlevskem gnoju in večjem fizičnem delu na kmetiji. Tud1 v gozdarstvu poznamo podobne pri- mere gospodarjenja iz polpretekle zgodovi- ne, ki so temeljili na enodobnih iglastih gozdovih, kraiki pr01zvodni dobi, golosekih in pogozdovanju, vse pa z enim samim cLljem - proizvesti· čim več lesa v čim krajšem času . Vendar so sčasoma gozdarji spoznali, da ~a pot ni dolgoročna in danes lahko rečerr.o, da pretežni del srednje Evrope sonaravno gospodari z g:Jzdovi. Morda bodo 1o kmalu spoznali tudi Skandi- navci, Ameri-2ani in Kanadčani in upajmo, da se bo kmalu nehalo pustošenje tropskega gozda. Pravzaprav se danes večina človeštva ne zaveda, da nas tak odnos do okolja in narave vodi v neizbežno pogubo. Prepriča­ nje, da smo močnejši od narave, je še vedno močno, kljub temu. da so dejstva že preveč­ krat pokazala obratno. Samo sonaravno go- spodarjenje z zemljo in izkoriščanje narav- nih danosti brez velikih tehnoloških posegov pomeni prihodnost. Tega bi se morale zave- dati vse stroke, ki gospodarijo z okoljem. Bojan Počkar 1 l 1 0/'88 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vesin k SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FOR.ESTRY LETO 1988 e LETNIK XLVI e ŠTEVILKA 10 Ljubljana, december 1988 VSEBINA - INHALT - CONTENTS 405 Branko Južnič Sušenje jelke - slučajni pripadki iglavcev Dying back of the fir tree -ran dom cullings of co- niferous trees 411 Lado Eleršek Učinkovitejši način sajenja gozdnih sadik s križno ravnico A more effective way of sapling plantation by means of a cross hoe 416 Mitja Cimperšek Računalniško vrednotenje gozdov Computerized forest evaluation 422 Toni 8ukic Vtisi s strckovne ekskurz1je v ZSSR 426 Borut Bitenc Ohranimo našo strokovno dediščino 428 Arne Kozina Nenavadne poškodbe v bukov1h debeljakih 431 Stališča in odmevi 434 Strokovna srečanja 442 Dr. Viktor Klanjšček - sedemdesetletnik 444 Društvene vesti 448 Književnost 449 Vsebina XLVI. letnika Gozdarskega vestnika Naslovna stran: Marko Figar: Gobe (barvni diapozitiv) Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesax- stva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin -predsednik; Mitja Cim- peršek, Hubert Dolinšek, Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Rob1č, Danilo Škulj U:edniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batič, dr. Dušan 1\Qinšek, mag. Zdenko Otrin, 2ivan Veselič Odgovorni tuednik Editor in chief 2rvan Veselič, dtpl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Lektor Karmen Kenda Uredništvo m uprava Ed1tors address YU 61000 LjublJana Erjavčeva cesta 15 Ž1ro račun - Cur. acc. ZOlT GL Slovenije Lpbljana. EIJavčeva 15 50101-678-48407 Letno 121de lO številk 1 C• issues per year Letna mdividua1na naročnina SOOO din za OZD in TOZD 60.000 din za d!Jake m študente 2500 din za inozemstvo 36 USD posamezna številka 2500 din UstanovitelJiC; revije sta Zveza društev inže- nirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slo- venije ter Samoupravna mteresna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg nj1ju denarno podp1ra 1zhajanje rev1je tuj1 Raziskovalna skupnost SloveniJe. Po mnenju republlškega sekretanata za pro- svetomkulturo(šL42l-l/74 zdne 13.3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proJzvodov. Pošlmna plačana pn pošti 61102 Ljubljana Oxf.: 42S.l: 425.3: 48 Sušenje jelke - slučajni pripadki iglavcev Branko Južnič* Izvleček južnič, B.: Sušenje jelke- slučajni pripadki iglav- cev. Gozdarski vestnik, šl. l 0/1988. V slovenščini s poyzetk:om v angleščini, cit. lit. 5. Clanek obravnava ugotovitve o hitrosti sušenja dreves iglavcev, prev::;em jelke, Ha rcu.ličnih rasli- ščih , v različnih nadmorskih višinah in ob različni intenzivnosti sekanja oslabelih dreves. Podane so tudi ugotovitve o hitrosti propadanja lesne mase posušenih dreves in izračunana škoda, ki pri tem nastaja. I. UVOD V zadnjih dveh desetletjih v naših gozdo- vih opazujemo pospešeno sušenje iglavcev. Predvsem se suši jelka, ki polagoma izginja. Gozdar se vse bolj odmika od naravnega . načina gospodarjenja z gozdovi. V gozdove mora vlagati vedno več, saj porabi veliko sredstev za vzdrževanje novega stanja. Končni učinki so manjši kot v naravnem go- spodarskem gozdu. Sušenje iglavcev, predvsem jelke, je pri gospodarjenju z gozdovi sprožilo celo vrsto posledic. Poleg gozdnogojitvenih posledic in ogrožene trajnosti gozdnega gospodarjenja je pomembna tudi izguba količine in vred- nosti lesne surovine. Prej se bomo seznanili in sprijaznili z dejstvom, da v gozdu niso samo zdrava drevesa, lažje bomo reševali nastale težave in obvarovali gozdove pred propa- dom. Namen članka je prikazati nekatere ugoto- vitve o hitrosti sušenja dreves iglavcev in propadanju lesne mase, do katerih smo prišli v raziskovalni nalogi. Naloga je bila sestavlje- na v času, ko po gozdnih gospodarstvih inten- zivno pobirajo slučajne pripadke. Je pilotska študija, s katero srno iskali oprijemljive kazal- ce za reševanje vprašanja pobiranja si učaj­ nih pripadkov, ki so posledica sušenja jelke. * B. J., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Ko- čevje , 61330 Kočevje, Rožna 39. YU Synopsis Južnič, B. Dying back of the fir tree- random cut- tings of coniferous trees. Gozdarski vestnik, No. 10/ 1988. In Slovene with a summary in English, lit. quot. 5. The article deals with results of the research on the dying back speed of conifers, first of all of the fir tree in d.ifferent natural sites. at different attitu- des and ata di.f!erent intensity of nonvital tree cut- ing. The establishment on the speed of wood mass d ying back of dry standing trees is al so gi ven and the damage thus caused has been figured out. 2. OPIS ZBIRANJA PODATKOV IN METODIKE RAZISKOVANJA Podatki so zbrani na dva načina: z anketo popisa posekanih slučajnih pripadkov po re- virjih in s samim popisom sušečih se in suruh dreves jelke po odsekih, kjer v preteklih le- tih niso pobirali jelovih sušic. 2.1. Popis posekanih slučajnih pripadkov V popis smo zajeli posekane slučajne pri- padke iglavcev v obdobju petih let, in sicer od 1. 1982 do 1986. Zbrali smo podatke za 1 S revirjev po nekaterih gozdnih gospodarstvih v Sloveniji. Popisali srno le odseke, v katerih so v teh petih letih sekali slučajne pripadke iglavcev, ki so napadli zaradi sušenja drevja. Skupaj smo popisali slučajne pripadke na površini 12.099 ha. 2.2. Popis sušenja jelke Objekte raziskovanja srno izbrali v GG Ko- čevje in GG Postojna. V pop1s smo zajeli po- vršine, k)er niso sekali 2, 3, 4, 6, 8 in 9 let. Tako smo poskušali ugotoviti, koliko in kako rutro se jelka suši. Količino sušečih dreves in sušic jelke smo ugotavljali na štirih rastiščih, in to: Abieti-Fageturn din. omphalodetoswn, Abie- ti-Fageturn din. festucetosum, Abieti-Fage- tum din. rnercurialetosum in A bieti-Fagetum din. clematidetosurn. Popis smo ::>pravili na 75,69 ha površine in 26 vzorčnih ploskvah. Kakovost sortirnentov, ki napadajo pri seč- 405 nji sušic jelke, smo ugotavljali na skladiščih ob kamionski cesti. Popisali smo 324 m3 sor- timentov. Razdelili smo jih na hlode za furnir, žagovce, ostali tehnični les in celulozo. S pri- merjavo med kakovostjo sortimentov pri zdravem drevju in pri sušicah smo ugotavlja- li izgubo vrednosti lesa zaradi sušenja. 3. REZULTATI RAZISKOVANJA 3.1. Sečnja slučajnih pripadkov po revirjih V petnajstih revirjih smo popisali poseka- ne sušice v obdobju petih let. Količino pose- kanih slučajnih pripadkov iglavcev na leto smo ugotavljali za vsako leto posebej in nato izračunali povprečje. Vsako leto smo upošte- vali le površino, na kateri so sekali slučajne pripadke. V petih letih so povprečno posekali 10,50 m3/ha slučajnih pripadkov iglavcev, kar znaša 3,98 % lesne zaloge iglavcev. Na leto so povprečno posekali 6,00 m3/ha slučajnih pripadkov, kar znaša 2,28% lesne zaloge iglavcev. Povprečno pobirajo slučaj­ ne pripadke iglavcev vsake 1,75 leta. Inten- zivnost sekanja slučajnih pripadkov se od l. 1982 stopnjuje. Leta 1986 so posekali za 12% več slučajnih pripadkov kot l. 1982. Sečnja sušic iglavcev po revirji.h je zelo različna in razmerje letno posek ane mase su- šic v primerjavi z lesno zalogo iglavcev, izra- ženo v odstotkih, je najboljši kazalec intenziv- nosti sušenja iglavcev. Giblje se od 0,71% do 8,6 % Sama intenzivnost sušenja iglavcev je odvisna od položaja revirja in s tem od dejav- nikov, ki so za revir značilni. 3.2. Sečnja slučajnih pripadkov po rastiščih Pri razdelitvi rastišč smo upoštevali šifrant za popis gozdov, uporabljen pri gozdnogo- spodarskem načrtovanju. Obdelali smo rasti- šča, v katerih so bili slučajni pripadki pobra- ni vsaj na površini !OO ha. Najbolj se suši jelka v jelovjih na karbona- tih (l.) in v predalpsko-dinarskem jelovju (2.). Nekaj manj je sušic v jelovjih na nekarbonat- nih tleh (3.), dinarsko jelovo-bukovih gozdo- vih ( 4.) in v jelovjih na pokarbonatnih tleh (6.,9.). V spodnjem delu razpredelnice so bu- kove združbe. Že grob pregled navedenih podatkov ka- že, da je relativno, glede na lesno zalogo ig- lavcev, največ sušic pose kanih na jelovih ra- stiščih. Dosti manj je tovrstne sečnje na buko- vih rastiščih, absolutno in relativno. 3.3. Sečnja slučajnih pripadkov v odvisnosti od nadmorske višine Preučevanje površine smo razdeWi po nadmorski višini v stometrske višinske paso- ve. Podatki kažejo, da je največ sušic poseka- nih na nadmorski višini do 600 m in nadmor- Tabela l: Sečnja slučajnih pripadkov iglavcev po revirjih Povr~ina, Lesna št. sušic Število sušic Revir na kateri zaloga v S letih na leto (sečnja) so sekali ig1av. (ha) (m 3/ha) m1/ha %od LZ m3/ha %od LZ Logatec 839,29 196,21 22,78 11,61 16,70 8,51 Trnovo 492,22 278.27 27,08 9,73 14,18 5,10 K rašica 567,92 278,11 18,05 6,49 10,06 3,62 Javornik 1495,80 230,32 12,08 5,24 5,94 2,58 Pugled 282,13 186,26 16,64 8,93 4,50 2.41 Pivka jama 161,54 129.42 3,91 3,02 2,92 2,25 Škocjan 395,95 206,64 9,02 4,36 4,58 2,22 Leskova dolina 2001,09 318,15 11,97 3,76 6,97 2,19 Rovtarica 1047,38 358,31 11,87 3,31 7,48 2,09 J_osipdol 202,82 326,81 7,85 2,40 6,13 1,88 Zeljne-Laze 344,17 105.49 2,12 2,00 1.91 1,81 Primož 715,43 284,28 5.78 2,03 5,03 1,77 Mežaklja 1012,91 230,40 6.36 2,76 3,47 1,50 Men.išija 399,14 293.43 9.71 3,31 3,29 l.l2 Strmec 2141,75 240,88 3,11 1,29 1.70 0,71 Povprečje 12099,54 263,60 10,50 3,98 6,00 2,28 406 ski višini od 800 m do l 000 m. V obeh prime- rih gre za sušenje jelke in to pretežno na je- lovili rastiščih. Jelka je pri SOO m nadmorske višine na svoji spodnji meji areala, zato je bolj občutljiva in se močneje suši. Najmanj so pri- zadeti sestoji nad 1300 m nadmorske višine. na tej višini je jelke že malo, srn reka pa tu us- peva na svojih naravnih rastiščih in ni tako občutljiva. 3.4. Sušenje jelke po številu let, ki so pretekla od zadnje sečnje Popisovali smo zdravstveno stanje sestojev po številu ~et, ki so pretekla od zadnje sečnje . V že navedenih letih smo posneli štiri stratu- me za štiri različna rastišča. Popisali smo dre- vesa jelke ki se sušijo (sušeča se drevesa) in vsa suha drevesa jelke (sušice). Skupaj smo jih poimenovali obolela drevesa. Tabela 2: Razpored posekane lesne mase sušic po rastiščih Površina, Lesna Rastišče na kateri zaloga Št. sušic %lesne so sekali iglavcev v 5 letih zaloge (ha) (m3/ha) (m3/ha) ig! avcev l . Neckero-Abietetum 111,02 192,80 11,21 5,81 2. Abieti-Fagetum prea1. din. 1489,95 314,80 17,08 5,43 3. Dryopterido-Abi ete tum 288.44 2€4,80 11,08 4,18 4. Abieti-Fagetum dinaricum 7150,27 2!:1,40 10,28 4,09 5. C1ematido-Abietetum 888.40 246,50 9,37 3,80 6. Adenostylo-Fagetum 106,20 €7,20 2,37 3,53 7. Luzulo-Fagetum 201,28 333,50 l !,20 3,36 8. Anemone-Fagetum 883,85 235,80 6,58 2,79 9. Lycopodio-Abietetum 131,08 435,50 8,13 1.87 10. Savensi-Fagetum 290,81 315,60 5.76 1.82 Il. Blechno-Fagetum 209,01 2S4,40 4,96 1,69 Tabela 3: Sečnja slučajnih pripadkov v odvisnosti od nadmorske višine Površina, na Lesna zaloga %lesne Nadmorska kateri so sekali iglavcev mJ / ha sušic zaloge višma (ha) (m3/ha) v S letih iglavcev do 500 333,28 221,6 12,10 5,46 501 - 600 1558,33 241,6 6,62 2,74 601 - 700 1184,34 219,7 7,34 3,34 701 - 800 1770,44 250,9 9,64 3,84 801 - 900 2546,84 285,2 13,84 4.85 901 - 1000 1582,67 283,6 15,80 5,57 1001 - 1100 1149,45 245,2 9,79 3,99 1101 - 1300 1618,92 282,0 8,26 2,93 nad 1301 355,27 340,4 6,02 i ,77 Tabela 4: Sušenje jelke po številu let, ki so pretekla od zadnje sečnje Stevi1o Pre9le- Lesna SušenJe na lel·:' lel po dana zaloga Vsa oboh:;la S~eca se sel': nJI po v rS Jelke drevesn clrevo:sa drevesl Suš! ce •!sa. oboi ela :ouš eča se SUŠI CE' (ha) (m-' / ha) drevesa drevesa m )/ %od m·'l %od m1/ %od m'/ %od rn'/ 'i; . . d) List rovnice izvlečemo. Toporišče upora- bimo za vzvod. ce, ki so nižji od 1,66 m, naj bo toporišče dolgo 100 cm, pri tistih, ki so višji od 1,75 m. pa naj toporišče meri ll O cm. Praviloma sta za posaditev sadike po- trebna le dva močna zamaha z ravnico, pri večjih sadikah z močnejšimi koreninami pa štirje. Pri sajenju si delovni gibi oziroma faze sledijo takole: l. Ob nogi, s katero smo stopili naprej, vzdolžno zasekamo v tla s tisto stranjo ravni- ce, ki je podobna sekiri. 2. Ravnico izvlečemo tako, da potisnemo ročaj proč od sebe. 3. Z listom rovnice (z njeno drugo stranjo) naredimo pravokoten zasek na zgornji del prvotnega zaseka. Pri smreki, ki ima plitve korenine, v tla zasekamo poševno, pri sadi- kah z globokimi koreninami pa navpično . 4. Z drugo nogo stopimo naprej in od- premo zasek z zasukom in nagibom ročaja rovnice do višine kolena. 5. Sadiko primerno za koreninski vrat, jo spravimo v zasek in nato dvignemo do potrebne višine. Da bi lahko korenine v jamici čimbolj naravnati, moramo uporabiti tudi drugo roko. 6. Ravnico izvlečemo iz zemlje tako, da potisnemo ročaj navzdol prek noge (kole- na). Pri tem z drugo roko pritiskamo sadika v tla. 7. Z nogo, ki je bližja sadiki, pohodimo zemljo nad korenino. Glavne delovne faze tega načina sajenja so prikazane na petih skicah. 3. TUJE IZKUŠNJE S KOTNIM SAJENJEM ~tevilni tuji raziskovalci so opravili ob- sežne primerjalne poskuse sajenja sadik gozdnega. drevja s križno in navadno ravni- co. BARNER (1961) je na Bavarskem delal poskuse z dvoletnimi presajenkami zelene duglazije. Ugotavlja, da je ta način sajenja za to drevesne vrsto najprimernejši na suš- nem rastišču. SCHMIDT-VOGT in GURTH ( 1969) na va jata, da je višinski prirastek pri smrekovih sadikah, ki so jih sadili v jamice, le za 3 91: višji kot pri sadikah, sajenih s križno ravnico. Menita pa, da lastnosti tal bistveno vplivajo na uspeh pri različnih vrstah sajenJa. Izpadi po navedkih SHMIDTA-VOGTA (1970) po treh letih pri kotnem sajenju znašajo 24%, pri sajenju v jamice pa 19% (ta razlika pa ni bila stati- stično značilna). Prav tako ni bilo razlik pri koreninskih deformacijah pri srnreki, opazne pa so bile pri boru. SCHMIDT-VOGT, GURTH in SCHNURBEIN (1971) tudi ugotavljajo, da v enakih ekoloških razmerah ni statističnih razlik pri okuženosti z rdečo gnilobo. HO- ČEV AR ( 1980) je analiziral smreko in japon- ski macesen. Razlike v višinski. rasti so bile opaznejše le prvo leto po sajenju, kasneje pa so izginile. Pri posameznih smrekah so ugotovili močnejšo začetno rast korenin v smeri zaseka, ki tudi po osmih letih ni postala povsem simetrična. Pri japonskem macesnu pa se koreninska rast glede na način sajenja tako rekoč ni razlikovala. Isti avtor poroča ( 1981) o poskusnem sajenju 6738 zelenih duglazij starosti 2/1 s križno ravnico in motornim svedrom. Boljša rast slednjih je bila statistično značilna le prvo in drugo leto po sajenju, po štirih letih pa razlika v priraščanju ni bila več statistično značilna, znašala pa je še 5%. Bolj kritičen do tega načina sajenja pa je SCHNEIDER (1978), ki ugotavlja, da je na tleh z veliko surovega humusa kotno sajenje precej manj uspešno od sajenja v jamico. TOMICZEK (1984) pa piše, da so nekatere drevesne vrste, npr. bor, jelka in eksote, 413 pri tem načinu še posebej podVTžene kore- ninskim deformacijam. Meni, da je bilo kotno sajenje ustrezno pri dveletnih sejan- kah, zdaj pa uporabljajo štiri-, pet- pa tudi večletne sadike. 4. DOMAČI POSKUSI S KOTNIM SAJENJEM Zaradi neenotnega mnenja o VTednosti sajenja sadik s križno ravnico smo na Inšti- tutu za gozdno in lesno gospodarstvo o pra- vili več manjših poskusov sajenja smrekovih in macesnovih sadik s križno rovnico, motor- nim rahljačem in motornim svedrom. Na- sade Ponoviče (1981), Ožbolt (1982) in Pra- protno (1983) smo osnovah s smrekovimi sadikami starosti 2/2, nasad Slatna (1982) s smrekovimi sadikami starosti 2/1 in nasad Milje (1986) s sadikami evropskega maces- na starosti 2/0. Rast teh nasadov prikazuje razprede ln ica. Rast sadik, posajenih s laižno ravnico (KR), na- vadno ravnico (NR), motornim rez.ljačem (MR) in motornim svedrom (MS) ~tevilo sadik (N) ~ -o ]1 ~ Q) > «J .5 Q) "2 ~ g "iO ~ ? J:j Q) c: Q) ~ «J >{) «J ..\<; t: a;---- c: -~ Vi :;:l .-s: :;:l -E o o >N ~ (1) o. ::l .Q 2 a; "2 ~~ ·rn- E o Q) :> QJ TI Q) ·g -~ ~~ o 2' Q) .::: ;;:; TI c ·;:a -z.:! 3S a3 -SMI\EXA - 1 B ... SMJ\!:XA-16 .10 - SMRo::A-14 27 Z4 .. SMHIJCA- 12 .. _ SMRDCA - 10 21 . . SMRI:KA -B IS IS 12 10 20 .10 ~ so ro 70 oo 90 100 110 120 IJO 1~ 1~ Jer Grafikon 2: Odnos med srednjim sestojnim premerom in starostjo za različne stopnje proizvodnosti oo S7 s. Btll(l:\1-10 SI . BUKEV -12 ~ ~5 - n=- ~~ 42 J9 .. BUK~V- 16 J6 . BUX!:\1 -19 33 .10 .BlJICE\/-20 :n .. BUXEV-22 24 . BUXEV-24 21 IB IS 12 lO 20 30 ~ SO OO 70 !Il 90 100 IJO 120 130 1-10 150 lel 418 . Grafikon 3: Porazdelitev sestoj nih temelj- nic za različne stopnje proizvodnosti odvisno od starosti "... oo 57 &l 51 48 45 ~2 3a --~~~-Z4 3<1 ,_ ' SMRfX/1 - 2:l l3 .SI-IJ;EXA-20 30 .. Sl.IREKA- IR SMRDCA- \6 Z1 " SM!iJ:K.\-14 2-1 . SM>!EKA- 12 21 . _ SMREICA- \0 18 ' ' SMJ\ElCA - 8 1> 12 10 ln 30 40 90 fXI 70 ~1 ~ I(X) IlO 1.10 130 1~ 1!.11 kll Grafikon 4: Porazdelitev sestojnih temelj- nic za različne stopnje proizvodnosti odvisno od starosti oo 57 5-4 51 411 4> 42 ~ 26 . . Btn:EV-<1-4 . BUKI:V -22 33 BUKEV- ;>1) .BUJCEV-IB 30 BtriXV -16 27 BUXCV- \4 BUKf.V-12 24 ... BUKI:V- 10 21 1a ]5 12 10 2C 30 4l SO OO )O OO 90 lOt> IlO lz:l 1.3C HO 1 SD ici ..j::>. CD rn' ero soo ~oo 300 .100 100 m' liOJ 500 400 3:xJ 200 \to Grafikon 5: Rastlinska združba - Querco-ostryetum 1~ s 10 20 30 40 50 so 10 ro oo too 110 120 IJO 140 Ic< 1 = ~:uuekn 7. ::.: ielt:a 3 = ~. LQ1 ~ =- h.nJ.!:>L 5 ;;K bllke"i 6 = pJem. !ist. 7 = o::;t lJsl: Grafikon 7: Rastlinska združba - Luzulo-fagetwn 10 :>l 30 .1(1 ro 50 ro IlO 90 too 110 120 130 1-10 lot l=smrc~ z~JEll~ J;o~QStiQL 4=h.ras2 5c::bW:'ev b=plet.tt.hs:t.?=-~i..lia, m' toO 500 .;oo 300 200 100 m' EOO 500 400 300 200 100 Grafikon 6: Rastlinska združba- Alnetum 10 2(1 30 40 50 60 oo too 110 \?.O 120 1-.o te< 1 = Si1Hiebi 2 :;;;; }c}):a 3 .u ost. JQL 4. = hr8S1 S = buk:O"r' (j = plern. h5:f 7 = co h3l Grafikon 8: Rastlinska združba- Festuco drymeiae-fage- tum 10 20 JO -.Il OO OO 10 IlO OO 100 HO tro 130 1-10 lol l ... snualm 2 = 5elk8 J .:~ ost ~ogl 4 = l'u"n$1 5 :::::: bukm- 6 ~ J:~k!.m. 1m. 7 =- OSL w.t. ~ C\) o GOZDNA ZDRU2RA Rtwcr EKSPOZJCI)A !NKLJNACIJA KAMNINA TLO S'!" AR NAGIB PLOSKVE DREVESNA VRSI'A DEBELINSIU\ STOPNJA KAKOVOST DEBLA POVPRECNA S'rAROS'l' :šTEVILO LET DO KONCA OBHODN)E OD~~T~J~~~SKO TEMELJ NICO DIAGRAM POTEKA PROGRAMA VREDNOSTNI SESTAV SORTIMEN'I'ACIJE POVPRECNA PRODAJNA VREDNOST LESA 4 MLAD VREDNOST DNINE V SECNJI CENA URE IU\MIONA RAZDA~)E SPRAVIhA IN PREVOZA BONlfiKl\CIJE POVPRECNI PROIZ'IODNI STROSKI DELE21GL-l.Sl' S'I'ARa;T SESTOJA NEGOVANOST VREDNOST GOJITVENE DNINE KAPITAWZ!RANI OSNOV ALNI IN NEGOVALNl STROOK! 6 ravni in umetno osnovani sestoj. Kulture za- htevajo veliko več sredstev. Bolj zapleten je postopek pri starejšem gozdu, pn katerem izhajamo iz vizije bodoče­ ga videza sestaja v dobi zrelosti. To smo si za- mislili z uporabo Vadnalove formule rasti: Obrazec je na novo odkrila skupina avtor- jev (6)~ nj~govo vsestransko uporabnost pri modeliranJu pa je utemeljila Stirnova v svoji disertaciji (S). Za vsako gozdno združbo smo izračunali parametre za sedem skupin drevesnih vrst (smreka, jelka, ostali iglavci, bukev, hrast, plemeniti in ostali lista v ci). S temi vrstami lah- ko zanesljivo zasledujemo razvoj sestoja v vseh gozdnih združbah, ki se pojavljajo na našem področju. Razvoj sestaja je odvisen od stanja, ki ga ugotovimo z vzorčenjem po Bitterlichu tako, da za vsako drevo ocenjujemo poleg debe- linske stopnje tudi kakovost. Iz povprečnih debelin posameznih drevesnih vrst ugotovi- mo starost sestaja, število let do konca ob- hodnje in odnos med dejansko in teoretično temeljnico. Med debeline in starostjo obstaja pri večini drevesnih vrst dokaj visoka linear- na odvisnost. To smo izrazili z enačbo premi- ce, njene količnike pa smo izračunali z linear- no aproksimacijo (graf 1 in 2). Odnos med starostjo in teoretično temeljnico je polinom druge stopnje. Ta krivuljčni odnos smo izra- čunali s polinomialno aproksimacijo (graf 3 in 4). Tako imamo za vsako rastlinsko združbo 63 parametrov, ki v modelu predstavljajo njeno tablično donosnost. Zaradi bistveno zmanjšane vitalnosti smo posledice onesna- ženja upoštevali samo pri jelki. Tako smo vzpostavili popolnoma nov informacijski sis- tem, v katerem smo povezali rastišče z njego- vo proizvodnostjo (graf 5-8). Na podlagi povprečno doseženega pre- mera v dobi zrelosti izračunamo za vsako skupino drevesnih vrst sortimentacijo (2) in jo ovrednotimo z ocenjeno kakovosDo. Model je zgraJen tako, da potrebuje ceno za en sam reprezentančni sortiment. S tem so že dolo- čene vrednosti ostalim sortimentom vseh drevesnih skupin. Poseben blok vsebuje izračun proizvodnih stroškov, v katerem smo uveljavili normative panožnega sporazuma. O vrednostni podobi stroškov pa odločata dnina in cena ure ka- miona. S tema dvema spremenljivkama smo določili še ostale proizvodne tvorce in konč­ na vrednostna podoba gozda je tako pred nami. SKLEP S padcem cen računalniških čipov l. 1979 so se v kratkem času masovno razširili mi- kroračunalniki. Splošna uveljavitev računal­ nikov ni povzročila samo decentralizacije ve- likih računalniških sistemov. ampak je odprla povsem nove možnosti za reševanje najraz- ličnejših problemov. Računalnik že davno ni več samo stroj za manipuliranje z informaci- jami, ampak naprava, ki vse močneje prodira v naš notranji psihološki svet in naša miselna dogajanja. To ni samo predmet, ki omamlja, a~pak . naravnost izzivalno pospešuje raz- mlŠlJ~n!.~· Znano je, da računalniki spodbujajo domišlJIJO, razvijajo kombinatorika in deloma tudi ustvarjalnost. Množična uporaba računalnikov je omogo- čila reševanje problemov s simulacijami. V najširšem pomenu je simulacija posnemanje nekega stvarnega ali tudi zarnišljenega siste- ma. Modeliranje in simulacija sta dva različna postopka. Prvega razumemo kot proces gradnje modela, s katerim bi radi oponašali določen sistem, drugega pa kot delovanje modela oziroma eksperimentiranje z njim. Zaradi številnih prednosti, predvsem pa iz- redne učinkovitosti, simulacija ni postala sa- mo najpogostejši način reševanja praktičnih operativnih problemov, ampak tudi razisko- valnih. V sestavku smo predstavili primer reševa- nja problema z modelom, ki je posegal po prejšnjem znanju in simuliral izvedensko re- šitev. Objektivno, natančno in hitro vrednote- nje gozd::>v bo postalo v času vedno večjih škod v gozdovih neizogibno opravilo. S predstavljenim modelom hitro in brez posebnit priprav ter prilagajanj inflacijskim učinkom izdelamo cenilni elaborat. V njem je upoštevanih več kot sto vplivnih spremen- ljivk. Vsi podatki so zapisani na dveh straneh, in to v času, ki je navadno krajši od desetih minut. COMPUTERIZED FOREST EVALUATION Summary C~mputer mass application made possible the sol v mg of problems by me ans of simulat10n. Si mu- 421 lation 1s, in its broadest meaning, the imitation of a real or also of an imag(nary system. Modelling and simulation are two different processes. Modelling is understood to be the process of model construct- ion which will imitate a certain system. Simulation. however, means the model operation or experi- menting with it. Due to numerous advantages and extreme efficiency, simulation became the most frequent way of solving practical operational as well as research problems. The article deals with an example of forest eva- luation by means of a model which made use of previously acquired knowledge and it simulated a professional solution. Objective, exact and quick evaluation of forests is going to become an unavoi- dable job in the time of ever increasing forest da- mnge. The model presented enables a quick drawing up of the estimation paper which need not be pre- pared in advance or adapted to inflation effects. It comprises over a hundred influential variables. All data are given in two pages and the whole proce- dure usuaJly lasts less than ten minutes. Oxf.: 946.2 VIRI l . Altman, D.: Osnovi teorije dislaetnog modeli- ranja i simulacije, Ljubljana 1982 2. Cimperšek. M.: Modelna porn?.rlAlitev lesne zaloge po razširjenih debelinskih razredih, G. V. l/1988 3. Friedrich, F.: Zum Aufbau eines neuzeitllchen Inormationssystems fur die Forstwirtschaft, AFZ 37/ 1987 4. Harrison, P.: Operational Research, London l983 5. Winkler, 1.: Metodologija določanja odškodnin za škodo, ki nastane zaradi gozdnih pesek pod daljnovodi, Ljubljana 1974 6. Zadnik-Stirn. L .. Gašperšič, F., Koten M .. Vadnal A.: Growth functions, IUFRO-Lj. 1986 (poster) 7. Zadnik-Stirn, L.: Matematični model za optimal- no upravljanje gozdno gospodarskih območij, Lj. 1986 8. Matematični in statističru programi Hewlett- Packard 67 Vtisi s strokovne ekskurzije v ZSSR l. Uvod Na željo odbora za ekonomsko-finančna vprašanja pri SZ gozdarstva Slovenije sta SZ gozdarstva in BF VTOZD za gozdarstvo od 17. do 24. septembra priredila strokovno ek- skurzijo v Sovjetsko Zvezo. Udeležili so se je delavci gozdnih gospodarstev in gozdarske- ga inštituta, ki se ukvarjajo s financami, raču­ novodstvom ali planom. Po vnaprej pripravljenem programu, ki smo ga posredovali ustreznim ustanovam v Sovjetski zvezi, smo želeli spoznati: - kako gospodarijo z gozdovi, predvsem v zaostrenih ekoloških razmerah, - kakšna je organizacija gozdarstva na makro- in mikroravni, - način ugotavljanja finančnih rezultatov v organizacijah , ki gospodarijo z gozdovi. - način zagotavljanja sredstev za vlaganja v gozdove, - kadrovsko politiko in nagrajevanje dela ter - znanstveno-raziskovalno dejavnost v gozdarstvu. Da bi čim bolj spoznali probleme gozdar- stva, smo si želeli obiskati tudi gozdarske proizvodne, raziskovalne in izobraževalne organizacije. 422 Kot je navada v Sovjetski zvez1 so tudi to- krat oni presodili, na kakšen način in z ob- iskom katerih ustanov bo mogoče ustreči na- šim željam. Strokovni program so pripravili v Moskvi in Leningradu. 2. Predstavitev gozdarstva Sovjetske zveze na gozdnogospodarskem komiteju ZSSR Na zveznem ministrstvu za gozdarstvo nas je sprejel namestnik predsednika (ministra) tov. Vasilij Ivanovič Suhik z načelniki posa- meznih uprav (znanstveno-tehnične, kadrov- ske, ekonomske, investicijske in uprave za mednarodno sodelovanje). Že na začetku smo dobili večino zaželenih mformacij, saj so Sovjeti poznali program. Iz uvodnih razlag in odgovorov na zastavljena vprašanja smo razbrali osnovne značilnosti gozdarstva ZSSR: Od skupaj 22.402.200 kmZ površine ZSSR približno polovico pokrivajo gozdovi. Celot- no področje delijo na več območnih enot in njihovim posebnostim je prilagojen tudi način gospodarjenja z gozdovi. Razlikujejo tri zem- ljepisna območja: l. Osrednji gosto naseljeni in dostopni del, kjer imajo gozdovi predvsem proizvodni zna- čaj . 2. Severni del z manjšo gostoto poselitve, manjšo dostopnostjo, manjšo intenzivnostjo iz- koriščanja. Gospodarjenje s temi gozdovi je usmerjeno predvsem na njihovo ohranjanje in varstvo (tajga). 3. Obrobje tunder in step, kjer gozdove v glavnem obnavljajo oz. snujejo na novo in imajo predvsem zaščitni značaj. Gospodarjenje z gozdovi vodi državni ko- mite za gozdarstvo. Ta upravlja z vsemi goz- dovi razen z nekaj manjšimi, ki jih upravljajo kolhozi. Tradicionalno je bila pri gospodarjenju z gozdovi prva skrb namenjena ohranjanju gozdov, v najnovejšem času pa posvečajo precej pozornosti tudi povečanju smotrnosti pri izkoriščanju . Mimogrede: letna proizvod- nja znaša v SZ okoli 400 milijonov m3 lesne mase, vsako leto pa na novo pogozdijo okoli 1,4 milijona ha površin. Znanstveno razisko- valno delo opravljajo v inštitutih. Teh je v ok- viru zveznega komiteja deset, osem pa jih so- di v upravo republiških komitejev. Inštituti zaposlujejo 9000 delavcev, od katerih je 860 znanstvenikov in 84 doktorjev znanosti. Uk- varjajo se s temeljnimi raziskavami, ki jih na- roča komite. Med temi so najpomembnejše o tem, kako: - - povečati prirastke - zlasti bora in jelke (splošna biologija, genetika, selekcija), - varovati in zaščititi gozdove (ekološka in hidrološka vprašanja, zasoljenost: Bajkal, Pri- baltik, Arai). - zaščititi gozdove pred škodljivci (predvsem biološka in manj kemična zašči­ ta), - varovati gozdove pred požari (kozmična sredstva) - uvajati novo mehanizacijo in boljšo op- remljenost dela (tu so dosežki slabi). Uporabo znanstvenih izsledkov skušajo zagotoviti z eksperimentalnimi postajami (teh je 36), ki delo opravljajo le na zahtevo in za potrebe podjetij. Neposredno gospodarjenje z gozdovi in proizvodnja potekata v 3400 gozdnolesnih podjetjih (ali po naše GG-jih). Od teh jih 2850 upravlja z gozdovi, ostala gozdove šele snu- jejo. V enem gospodarstvu je S-6 revirjev (skupaj 15.000), po naše tozdov. Revirji so razdeljeni na parcele, imenovane »mojstr- stva« (te po velikosti ustrezajo našim revir- jem, skupaj jih je okoli 25.000). Zaposlujejo 9.000 »mojstrov« - čuvarjev, 150.000 delav- cev v gozdni proizvodnji in 230.000 delavcev v predelavi. Lesna skladišča za predelavo se organizi- rajo v primerih, če gozdnolesno podjetje do- biva letno nad 30.000 m3 lesa. Gozdnolesna podjetja poslujejo na podlagi proračunskega načina financiranja. Sredstva se zbirajo centralno, in sicer iz: 1. proračunskih virov: - za obnovo gozdov, - vzdrževanje - in protipožarno varstvo. 2. lastnih virov gozdnolesnih podjetij: - od proizvodnje oz. prodaje lesa, - od prodaje semena. V grobem gre okoli 690 milijonov rubljev za te namene iz državnega proračl.ll1a, 712 pa jih prispe'Ja gozdarstvo. V gozdarstvu vlagajo letno okoli 460 mili- jonov rubljev. Polovico teh sredstev dobijo gozdnolesna podjetja, ostalo druge gozdar- ske ustanove, predvsem inštituti. Z ostalim delom sredstev so v dvajsetih letih obnovili opremo vseh inštitutov. Posebno skrb posvečajo strokovnim kad- rom. Zaposlujejo okoli 800.000 delavcev (51% v neposredni gozdni proizvodnji, 49 %v predelavi lesa). Približno polovico novoza- poslenih konča državne šole, druga polovica pa njihove lastne gozdarsko-lesarske šole. Okoli 6 % delavcev ima visoko, ll % srednjo izobrazbo. Znanje preverjajo vsako leto, do- kvalifikacijo pa opravijo vsakih pet let. Dela- jo pretežno v brigadah (okoli 70% vseh de- lavcev). Osebni dohodki so sestavljeni iz dveh de- lov: temeljne plače (odvisne od časa, prebi- tega na delu, in tarifne postavke) ter dodat- kov. Na primer: sekač dobi 117 rubljev, moj- ster pa 130-170 rubljev na mesec. Na tako oblikovano osnovno plačo dobijo dodatke za delovno dobo (do 30 %), za odgovornost (okoli 20 %) za preseganje norm (do 50% vodje, pri delavcih ta dodatek ni omejen), za delo v posebnih razmerah (v Sibiriji tudi trik- ratno plačo). Sicer pa veljajo v povprečju naslednja raz- merja: - povprečni OD v gozdno lesni operativi je 215 rubljev, - povprečni OD v GG-jih je 200 rubljev, - povprečni OD v državnem komiteju je 260 rubljev. Na vprašanje, kako se oblikuje prodajna cena, so odgovorili, da jo določajo na držav- nem komiteju. Kalkulacije niso razložili. Za- dovoljiti smo se morali s podatkom, da znaša lastna cena. kubičnega metra lesa ll rubljev, 423 prodajna cena 19 rubljev, cena stoječega le- sa pa je 2 rublja. Tudi vprašanje, ali imajo ov- rednotene splošno koristne vloge gozdov, jih je spravilo v zadrego. Razložili so, da po nji- hovi oceni 30 % skupne vrednosti gozdov predstavlja vrednost lesa, 29 % so splošno koristne lastnosti gozda, ostalo je vrednost zemljišča. Sicer pa dobivajo druge vloge gozda, zlasti rekreacijske in turistične, vedno večjo veljavo. To se pozna tudi pri uporabi gozdov. Tiste gozdove, ki so pomembni s te- ga vidika, dajejo v upravljanje ustreznim us- tanovam. Najemnina je dodaten vir dohodka gozdnolesnih podjetij. Na koncu srečanja so izrazili veliko pri- pravljenost za nadaljnje sodeiovanje, ker vi- soko cenijo izkušnje naših gozdarjev, 3. OBISK GLAVNEGA BOT ANI ČNEGA VRTA SOVJETSKE AKADEMIJE ZN AN OSTI Vrt je eden izmed najprivlačnejših delov Moskve. Tudi nam je obisk pomenil posebno doživetje. Ustanovljen je bil l. 1945, da bi tu lahko preizkusili delovanje posameznih me- tod vzgoje rastlin in kot koordinacijsko sre- dišče za vse druge botanične vrtove v Sov- jetski zvezi. V njem naj bi reševali pomemb- na vprašanja v zvezi s smotrno rabo rastlin, njegova skrb pa naj bi bila tudi zbiranje in za- ščita redkih rastlin. Načrtovan je bil tako, da bi v njem lahko opravljali temeljne raziskave vzgoje novih rastlinskih vrst z uporabo sprot- nih dosežkov bioloških in drugih znanosti, ki raziskujejo delovanje naravnih zakonov. Gle- de na površino in število zaposlenih sodi med največje na svetu. Obsega 360 hektarjev po- vršine, katere značilnost je velika raznolikost kakovosti zemlje. Zato je v vrtu veliko vrst rastlin (trenutno je v vrtu 20.000 primerkov). Sestavljen je iz petih glavnih delov. Največji in najizvirnejši predstavlja sovjetsko floro. V njem je 3000 naravnih vrst z različnih delov dežele. Kot gozdarje so nas zanimali pred- vsem podatki o tistih delih vrta, ki so poveza- ni z gozdarstvom. Med te sodijo npr.: l. Pragozdovi s površino okrog 50 hektar- jev. Glavna drevesna vrsta je hrast, star 100 do 200 let. Edinstveno na svetu je, da leži tak gozdni rezervat v mestu z večmilijonskim šte- vilom prebivalcev. Zato ni čudno, da posve- čajo njegovi zaščiti izjemno pozornost. 2. Arboretum, kjer je na 70 ha mogoče najti gozdno drevje, grmovnice in listnato drevje, ki naravno uspeva na različnih celinah. 424 Po uvodni razlagi srno se udele.ženci eks- kurzije morali odločiti, katere dele vrta si bo- mo ogledali. Zaradi kratko odmerjenega ča­ sa, možnosti, ki jih nudi vrt in našega interes- nega področja, smo izbrali tropsko rastlinje, ki ga gojijo v pokritih rastlinjakih in del z gozdnim drevjem v bližini rastlinjakov. Strokovnjakinja, ki nam je razkazala izbra- ne dele vrta, je precej povedala o vsaki rast- lini, o njeni uporabi za medicinske, prehram- bene in druge namene (kava, banane, kakav, smola, eterična olja itd.). Vrt ima tudi izredno bogato knjižnico, her- barij, znanstveni arhiv in fotolaboratorij ter več raziskovalnih in eksperimentalnih postaj. V botaničnem vrtu je tudi načrtovano sre- dišče, imenovano Svet botaničnih vrtov Sov- jetske zveze, ki je bilo ustanovljene l. 1952. Ta usklajuje znstveno delo vseh botaničnih vr- tov Sovjetske zveze (tu je 120 botaničnih vr- tov s podobno dejavnostjo). Zaradi sveta ce- lotni sistem raziskovalnega dela deluje usk- lajeno, vsi so seznanjeni z izsledki raziskav in skupaj načrtujejo nadaljnje raziskovanje. Bo- tanični vrt Lzmenjuje seme s 760 znanstvenimi ustanovami iz prek 50 držav. Ker je njegova poglavitna skrb tudi varstvo narave v Moskvi in njeni okolici, uživa med prebivalci Moskve velik ugled. Na vse udeležence je napravila razlaga strokovnjakov, urejenost vrta in njegova de- javnost izreden vtis. 4. nLENINGRADSKAJA LESOTEHNIČESKA~ JA AKADEMIJA IMENI S. M. KRIOVA(( - NAJSTAREJŠA GOZDARSKA IZOBRAŽE- VALNA UST ANO VA NA SVETU V Leningradu je strokovni del ekskurzije potekal na Leningrajski gozdarskotehnični akademiji. Zaradi odsotnosti rektorja akade- mije nam je delovanje akademije predstavil prorektor. Prisotni so bili vodje posameznih kateder, vodja knjižnice in vodja dendrolo- škega vrta. Akademija je bila ustanovljena l. 1803 kot prva specializirana gozdarska usta- nova na svetu. Do l. 1865 je bila edina visoka šola v Rusiji. Čeprav se je ukvarjala s peda- goškim delom, je vse do l. 1929 delovala pod nazivom Gozdarski inštitut. Šele l. 1929 je do- bila sedanje ime. Danes študira na njej pov- prečno 9000 študentov, ki so vključeni v red- ni in izredni (ob delu in iz dela) študij. Med rednimi študenti za pridobitev visoke izob- razbe in med podiplomci je tudi veliko tuj- cev, predvsem iz Afrike in Azije. Akademija združuje šest fakultet (gozdarsko, inženirsko, gozdarsko-strojno. fakulteto za mehansko tehnologijo lesa. za kmetijsko tehnologijo, gozdno gospodarjenje ter inženirsko-ekonomsko fakulteto), ki so ze- lo specializirane. študija na nobeni izmed njih ni mogoče primerjati s študijem na ljubljanski fakulteti. Učni proces je organiziran v prek 47 katedrah. V njej je zaposlenih 530 pre- davateljev, od tega 57 profesorjev in doktor- jev znanosti, 310 docentov in kandidatov zna- nosti in prek 500 znanstvenih sodelavcev. Ta akademija usposablja gozdarske stro- kovnjake za vso deželo, o čemer priča po- datek, da je 86% študentov iz drugih krajev ZSSR. Vpis na akdemijo je omejen na 2000 študentov letno. Kandidatov za študij na tej akademiji je vedno več kot prostih mest, če­ prav zanimanje v zadnjih letih nekoliko upa- da. Sprejemni izpiti na akademiji so pravilo. Za posamezne usmeritve je zanimanje različ­ no. Največ ga je za ekonomsko-inženirsko smer. Akademija izobražuje dve vrsti stro- kovnjakov: l. Za neposredno prakso. To so lahko tudi ·absolventje brez opravljenega končnega iz- pita pred državno komisijo. 2. Za raziskovalno delo. Ti morajo obvezno opraviti diplomsko nalogo iz raziskovalnega dela. Navadno so to študentje, ki že med štu- dijem sodelujejo pri raziskovalnem delu, imajo odlične ocene in so tudi družbeno an- gažirani. Ti lahko nadaljujejo s podiplomskim študijem in se vključijo v izobraževalni pro- ces. če upoštevamo oba profila strokovnjakov, konča študij nad 90 % vseh vpisanih študen- tov. To pa ne pomeni, da vsi končajo v uradno določenem roku. Precej je takšnih, ki morajo zaradi neopravljenih izpitov (po prvem in tretjem letniku) študij prekiniti in se za eno le- to zaposliti. Potem lahko ponovno poskusijo opraviti izpit in če so uspešni, študij nadalju- jejo. Tudi v ZSSR poteka preobrazba izobraže- valnega sistema, in sicer pod geslom: izbolj- šati kakovost študija in usposobiti študente za kakovostnejše in samostojnejše delo. To poskušajo po eni strani doseči z zaostritvijo študijskih pogojev, po drugi pa z vključeva­ njem študentov v raziskovalno delo ter zmanjševanjem števila ur predavanj (znižali so jih s 36 na 28 ur na teden v prvem, drugem in tretjem letniku ter na 24 ur v četrtem in pe- tem letniku) . .Akademija je tesno povezana s prakso. Število in vrsto strokovnjakov izobražujejo po dogovoru s podJe~l. Ta sporočajo želje, po- trebe in dajejo sredstva komiteju za izobra- ževanje, ta pa jih posreduje ekademiji. Tudi konkretne praktitne probleme podjetij rešu- je akademija. saj dajejo številne diplomske naloge odgovore na to, kako rešiti posamez- na vprašanja v praksi. V novejšerr! času pod- jetja z akademijo sklepajo neposredne po- godbe o izobraževanju, kar je dodatni finanč­ ni vir, ki omogoča nakup nove opreme, grad- njo novih prostorov in izmenjavo strokovnja- kov. Po drugi strani pa to pomeni tudi izobra- ževanje tistih delavcev, ki so se v praksi izka· zali za zelo uspešne. Akademija je znana po uspešnem razisko- valnem delu. Temeljne raziskave opravljajo v svojih inštitutih in v delo vključujejo tudi naj- uspešnejše študente, ki dobijo za svoje delo redno plačilo. V sestavu akademije sta tudi dve učni gozdni gospodarstvi, kjer imajo študentje te- renski pouk. Druge spremljajoče dejavnosti akademije Posebej so ponosni na dendrološki park, ki obsega okoli 64 ha z okrog 1400 drevesnimi vrstami. Akademija se ponaša z največjo gozdar- sko knjižnico sveta. V knjižnici imajo prek mi- lijon in pol knjižnih enot. Računalnikov ne uporabljajo, oprema je res skromna. Knjižni- ca sodeluje s številnimi svetovnimi gozdar- skimi knjižnicami. tudi z nekaterimi iz Jugo- slavije (Skopje, Sarajevo, Beograd). ne pa z ljubljansko. Ker so knjižnico preurejali, si je prostore ogledalo le omejeno število udele- žencev. Ob tej priložnosti so izrazili željo po sodelovanju z ljubljansko gozdarsko knjižni- co. 5. BREZ OGLEDA ZNAMENITOSTI SOVJET- SKE ZVEZE NE GRE To je prost rana dežela z bogatim zgodo- vinskim m kulturnim izročilom. Ogledali smo si moskovske znamenitosti od Leninovega mavzoleja. Rdečega trga, Kremlja, Univerze Lomonosova, panoramske galerije borodin- ske bitke, razstavne galerije do Kongresne dvorane, kjer smo bili na nepozabnem balet- 425 nem večeru ansambla Bolšoj teatra, in obis- kali znameniti lokal Aragvi z gruzinskimi spe- cialitetami. še z večjim navdušenjem smo si ogledali znamenitosti Leningrada: Zimski dvorec, AJ- miraliteto, Dvorni trg, Nevski prospekt, Isaki- jevski sabor, Trg umetnosti ipd. Obiskali smo Poskarijevsko spominsko pokopališče, Auro- ro, Puškinova vas in Ermitraž. Večer v Sad ku je bil za marsikoga nepozaben. 6. OCENA EKSKURZIJE V si udeleženci so bili z ekskurzijo po stro- kovni in organizacijski plati zelo zadovoljni. Oxf.: 375.12:907:( 497.12) Marsikomu doslej neznana dežela je na vse naredila velik vtis. Pomisleki pred ekskurzijo o tem, ali se bo dopolnjevanje strokovnega znanja z izkušnjami strokovnjakov v Sovjetski :l:vezi obrestovalo in ali ne bo potovanje le og- led turističnih znamenitosti, so bili povsem neutemeljeni. Menimo, da so redke strokov- ne ekskurzije, na katerih bi v tako kratkem času in s tako skromnimi sredstvi dobili toliko koristnih informacij. Vsem, ki so pripomogli k izvedbi ekskur- zije, se najlepše zahvaljujemo. Toni E>ukic Ohranimo našo strokovno dediščino Borut BITENC* Razvoj vsake stroke oziroma gospodarske panoge je iskanje novega, boljšega, pri tem pa za seboj pušča vrsto različnih ostankov, ki pričajo o njihovi nekdanji vlogi in pomenu. Med takšnimi ostanki so vsekakor najdrago- cenejši različni materialni ostanki nekdanjih tehničnih sredstev in orodij, ki kažejo na iznajdljivost in predvsem izvirnost zamisli nji- hovih projektantov in izdelovalcev. Seveda pa je danes upravičena bojazen, da bo dobr- šen del takšne strokovne dediščine izgub- ljen, saj imajo republiške ustanove, ki bi mo- rale skrbeti za omenjeno področje, ponavadi le skromna finančna sredstva, poleg tega pa tudi njihovo zanimanje za ohranitev omenje- nih vrednot ni vedno tako močno, kot bi si v stroki želeli. Zaradi tega je bila na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v letošnjem letu zastav- ljena krajša raziskovalna naloga z naslovom: Ohranjevanje gozdarske strokovne dedišči­ ne. Osnovni cilj omenjene naloge v letošnjem letu je obnovitev in usposobitev nekdanjega avtomobila Štefana Gnezde iz leta 1932, ki je od leta 1987 na Inštitutu. Ob tem naj bi bil mo- * B. 8., dipl. inž. gozd, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU 426 žen tudi prikaz delovanja prirejenega žične­ ga žerjava oziroma celotnega sistema načina spravila lesa, imenovanega »IDRIJSKI IZ- VLEK«. Štefana Gnezdo lahko imenujemo tudi ino- vatorja in veterana žičničarstva na Sloven- skem. Še kot deček je ob tem, ko je spremljal očeta in mu pomagal kot vozniku z lastno vo- lovsko vprego v idrijskih gozdovih, občutil napore in težave gozdarskega dele.. V želji, da bi olajšal omenjeno delo in ob veliki meri iznajdljivosti je kot gozdni delavec- žičničar pri takratni gozdni upravi od leta 1924 dalje skonstruiral vrsto žičnic za spravilo lesa , med drugim leta 1928 tudi žičnico, kjer je bila na izredno svojevrsten način za pogon upo- rabljena kar volovska vprega. Nosilni vrvi je bila tako dodana še vlačilna vrv. Vendar tudi s takšnim delom ni bil zadovo- ljen, saj je bilo počasno, postalo pa je tudi vse manj gospodarno. Kot žičničar je poskušal pripravo izboljšati in leta 1932 je prišel na idejo, da volovsko vprego zamenja z motor- no. V ta namen si je kupil rabljen poitovorni avto in ga preuredil v pogonski stroj- motor- ni vlačilec. In že se je pojavil nov izziv, kako skonstrui- rati takšen voziček, da bo breme ves čas po- tovalo po zraku, torej po nosilni vrvi. Presku- ša! je različne zamisli, dokler ni končno našel prave rešitve. Nastala je torej preprosta, a zelo praktična naprava za spravilo lesa- žič­ ni žerjav. Ob tem pa seveda Gnezda ni razvil samo omenjenega žičnega žerjava, temveč tudi način in metodo dela, ki jo poznamo pod imenom. »IDRIJSKI IZVLEK«. Idrijski izvlek je torej inovacija štefana Gnezde, za katero je še ob ceh vrsti tehničnih rešitev in izboljšav ter za svoje dologoletno delo na področju spravila lesa v strmih idrij- skih gozdovih, leta 1986 prejel Pimatovo na- štefan Gnezda na svojem vlačilcu grad o Skupščine občine Idrija. Omenjeno na- grado podeljuje občina Idrija posamezni- kom, delovnim organizacijam in društvom vsako leto ob svojem občinskem prazniku. Ob osemdesetem rojstnem dnevu je bila to samo še ena potrditev plodnega in ustvarjal- nega dela gozdarja štefana Gnezde. Motorni vlačilec, ki ga je skonstruiral goz- dar štefan Gnezda, bo po končani obnovitvi na ogled na gozdarskem inštitutu, pri čemer bo v neposredni bližini samega inštituta mož- na tudi občasna demonstracija delovanja ce- lotnega sistema žičnega žerjava. .• t 1~, 1 •' ·~- -~ ~ . .. . l . Znanstveno proučevanje zgodovine je dejavnost razvite, zrele, razmišlja- joče družbe, naroda pa tudi stroke. Delo na področju strokovne zgodovine se začne in konča s skrbjo za zgo- dovinske vire. Ta skrb je naša strokovna, kulturna in moralna dolžnost -do naših prednikov in naših zanamcev. Boštjan Anko, 1985 427 12 DOMAČE IN TUJE PRAKSE Oxf.: 453.176.1 Fagus silvatica Nenavadne poškodbe v bukovih debeljakih Arne Kozina* UVOD Znanim nadlogam, ki pestijo Slovenske gozdove, se očitno obeta še ena. V bukovih debeljakih nanoškega pogorja smo naleteli na nenavadne poškodbe elitnih bukovih dre- ves. Pojav ogroža najdragocenejši del debla -prvi hlod. Po dosedanjih ugotovitvah gre za kombinirano delovanje bukovih lesarjev in glive, ki se razvija v notranjosti drevesa. Po- jav poteka razmeroma neopazno in ga je zato težko prepoznati. Ustaljeni načini kontrole zdravstvenega stanja sestojev so ob tem po- javu neučinkoviti . Odkrijejo ga namreč pre- pozno- ko je les že razkrojen. Les se razgra- juje v notranjosti drevesa, pod skoraj nepoš- kodovanim lubom. Na napadenih drevesih ni vidnih klasičnih poškodb lubja (rane, odrgni- ne itd.) niti ne znakov fiziološkega pešanja osebkov (v krošnji). Pojav pa spremljajo ven- darle tudi specifični zunanji znaki, ki jih je možno prepoznati, če jih poznamo. Ob tem povejmo še to, da opisov ani pojav sicer nima pomena množičnih kalamitet, vendar ga ne gre podcenjevati. Predvsem zato, ker nepos- redno ogroža najvrednejšo proizvodnjo v sest o ju (prvi hlod F, L) (slika 1 ). Pa tudi zato, ker zaradi opisanih težav pri določanju poja- va, njegovega dejanskega obsega (in pome- na!) ni mogoče zanesljivo oceniti. Katastrofal- ne posledice, ki sledijo (razkroj dragocene- ga hloda!) je možno preprečiti z zgodnjim od- krivanjem in posekanjem napadenih dreves v začetni fazi razvoja glive. V tem sestavku želimo gozdarski operativi posredovati naše izkušnje in spoznanja, ki smo si jih pridobili pri dosedanjem preučevanju opisane nadlo- ge. * A. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Po- stojna, TOZD Gozdarstvo Bukovje, 66230 Postojna. Bukovje. YU 428 KRONOLOGIJA POJAVA Za samo odkritje pojava in njegovo predsta- vitev gozdarski javnosti se moramo zahvaliti vestnemu opazovanju našega kolega, revir- nega gozdarja Slejko Alojza. Že pred več leti (ca. 10 let) je opazil, da karakterističnirn iz- cedkom na bukovih deblih, nekaj let kasneje sledi razvoj lesnih gob oz. njihovih plodišč na deblu. Vendar se je to tedaj kazalo v skromnem obsegu - nekaj posameznih primerov letno. Imenovani kclega je postal bolj pozoren in zahteval temeljitejšo preučitev pojava, ko je letos spomladi opazil. da se je število karak- teristične poškodovanih bukev občutno po- večalo. SPLOŠNE UGOTOVITVE Pojav smo opazili v nanoškem masivu, naj- prej v g. e. Nanos (GG Postojna, TOZD Goz- darstvo Bukovje), kasneje pa tudi v sosed- njem revirju, s katerim gospodari Soško GG. Tudi v drugih revirjih srno v enakih rastiščnih razmerah doslej odkrili posamezne primere (Suhi vrh, Hrušica)..._ vendar za zdaj še nima- mo zanesljivejših ocen o razširjenosti pojava. Podatkov o opažanju pojava v drugih pred- elih GG Postojna, za zdaj še ni. Opisani pojav smo opazill na rastiščih Abieti-Fagetum dinaricum v predelih z nad- morsko višino nad 900 rn. V nižjih legah, kljub enako vestnemu iskanju, revirni gozdar Slej- ko ni našel napadenih dreves. Mikrorastiščne (mikroreliefne) in sestojne razmere po dosedanjih izkušnjah na pojav ne vplivajo. Napadena drevesa je, v okviru areala ogroženosti, mogoče najti na vseh možnih reliefih, ekspozicijah in nagibih. Naj- demo jih v sestojih ne glede na njihov sklep in zgradbo. Predvidevamo, da na pojav prav tako ne vpliva niti mešanost (zmes), čeprav gre v ogroženem predelu (arealu pojava) za skoraj čiste, raznodobne bukove sestoje. PoJaV je omejen na bukev. Na drugih lis- tavcih dosleJ nismo zabeležili napadov. Sko- raj praviloma gre za debelejša drevesa (debeljak). Našli smo le nekaj primerkov na- pada na tanjših bukvah ( 4-5 deb. st.). LOKACIJA NAPADA NA DREVESU Infekcija ghve se pojavi praviloma v prsni višini drevesa in praviloma na izrazito topli strani drevesa, na J-JZ strani debla. Od ne- kakšnega »žarišča« mfekcije- centra, se na- to gliva širi (seli) po deblu navzgor (hitreje) m navzdol (počasneje); v dveh letlh na razda- lji dobrega metra. SPREMLJAJOČI ZNAKI NAPADA NA DREVESU Pojav karakterizira kombiniran napad bu- kovega lesarja (lestvičarja, verjetno Xyloterus domesticus) in lesne glive. Na- tančno bosta determinirala oba povzročitelja strokovnjaka s tega področja (dr. Titovšek in dr. Jurc). Določanje je že v teku. ZUNANJI ZN AKI INFEKCIJE Zunanje znake napada je možno prepozna- ti po okroglih izvrtinah lesarjev (luknjica ve- likosti premera dobrega mm) in po izcedkih glive, ki se mestoma (ne skozi vse luknjice!) izločajo skoz1 posamezne luknjice. Kasneje, ko razvoj gi ive napreduje, se cedi tudi iz raz- pok v lubju. Izcedki se pojavljajo v več barv- nih odtenkih, od svetlejših do povsem temno rjavih (kasneje). Ko se posušijo, zapustijo na lubju vidno karakteristične liso. Sledovi iz- cedkov so najbolj značilen zunanji znak. Opazni so :1a večjo razdalJO. Koristno pa Je vedeti, da njihova vidljivost (razpoznavnost) močno variira v odvisnosti od vremenskih razmer. Po daljšem sušnem obdobju (ko so debla povsem suha) ali po daljšem deževju (ko so debla povsem mokra) je vidljivost ka- rakterističnih sledov izcedka bistveno zmanj- šana. Najboljši kontrasti in s tem tudi pogoji za odkrivanje pojava nastopijo dan, dva po dežju (ko se lubje odcedi in posuši). Razvoju glive verjetno sledi določena hi- pertrofija tkiva pod lubjem. Navzven se to 429 kaže v značilnih vzdolžnih rebrastih odebelit- vah na deblu in lubju (rebra). V območju odebelitve les znotraj propada (trohni). Lub- je zgubi stik z njim in kasneje tudi odstopi. Pri pritisku popusti in pod njim se pokaže načet (strohnjen) les. Poudariti je potrebno, da ce- loten pojav praviloma poteka pod (na zunaj) nepoškodovanirn lubjem -z izjemo drobnih vrtin lesarjev seveda. Napad ni mogoče spraviti v zvezo z nobe- nimi vidnimi mehanskimi poškodbami (odrgnine, poškodbe vsled umiranja itd.) Na mehansko poškodovanih drevesih (ki jih ni malo!) nismo našli opisovanega pojava. Na- padena drevesa praviloma (vsaj v dosedanji razvojni fazi glive) tudi ne kažejo nikakršnih vidnih zunanjih znakov pešanja vitalnosti. Prav tako jih ni mogoče spraviti v vzročno zvezo s poškodbami krošnje (npr. žled). Dre- vo dobesedno gnije v svoji notranjosti »pri ži- vem telesu«. RAZVOJ INFEKCIJE V NOTRANJOSTI DEBLA še bolj zanimiv je potek pojava v notranjos- ti debla. Na prečnem prerezu poškodovane- ga debla je možno opazovati več razvojnih stadijev gnilobe (slika 2). Gledano z zunanje strani (z oboda) opazimo najprej predel ( l) močneje poškodovanega lesa (razvoj glive je najbolj napredoval). Na tem mestu lubje pra- viloma nima več stika z lesom in odstopa. Les pod njim je često že v fazi razpadanja. Ta naj- bolj prizadet del debla vzbuja videz nekakš- negu primarnega žarišča. Nahaja se pravilo- ma na južni strani drevesa. Pojav gnilobe se iz žarišča širi radialno- v globino, ta.ngenciaJ- no, pa tudi vertikalno po deblu navzgor (nekoliko hitreje) in navzdol. V območju »ža- rišča« je možno opazovati večje šte•;ilo rovov lestvičarja. Medtem ko je delovanje (širjenje) glive (obarvanost lesa) možno slediti v pre- cej večjem območju. Zunaj ožjega ombočja »žarišča«- torej po deblu nad njim in pod njim ter po obodu levo Slika 2: Na prečnem prerezu debla je mogoče razločiti več razvojnih stadijev poškodbe. 430 in desno od »žarišča<< je cona (2), v kateri oh- ranja lubje normalni stik z lesom pod njim. V lubju je mestoma še mogoče opazovati rove lestvičarja, ki pa se ne nadaljujejo v les. Našli smo rove v lubju, ki so bili zapolnjeni z izrast- ki kalusa, ki ga tvori ogroženo tkivo. Za zdaj se v tej coni kaže razvoj glive le v obliki obar- vanja lesa, ki je še živ. Gledano z oboda, po- tekata nad to cono že dve letnici normalnega lesa (3), ki ni več obarvan (zaradi delovanja glive). Proces širjenja obarvanosti iz te cone poteka v radialni smeri in se širi pramenasto. Trenutno beležimo ta pojav (ki seveda še tra- ja) v pasu do ca. 10 cm v globjtto i11 na. približ- no l/3 oboda napadenih dreves (glej sliko). ZAKLJUČEK Ogroženo področje v revirju Nanos obse- ga ca 600 ha. Po temeljitem pregledu smo v njem našli in odkazali ca 1.300 m3 bukovih dreves. Povprečno drevo znaša več kot l m3. Sama gostota napadenega drevja v resnici ni velika (6.5 m3/ha). Ob upoštevanju dejstva, da gre za dolga leta čuvana elitna drevesa, pa spoznanje, da zdaj neustavljivo propada- jo, zasluži ustrezno pozornost. Pomirja pa ugotovitev, ki izhaja iz doseda- njih dognanj: da gre verjetno za enkraten STALIŠČA IN ODMEVI Oxf.: 903(497.12) množičen pojav, ki se ne širi na nova dreve- sa. Plašč dveh letnic, ki na napadenih dreve- sih praviloma prerašča obarvano območje okužbe, navaja k razmišljanju, da so se ugod- ne okoliščine za razvoj lesarjev in glive poja- vile enkratno - pred dvemi vegetacijskimi leti. Po tem obdobju očitno ni bilo ugodnih pogojev, zato tudi ni karakterističnih po- škodb kasnejšega izvora. To pomeni, da lah- ko z enkratnim spravilom napadenih dreves omejimo razsežnosti pojava na minimum. Bistveno zahtevnejša so razmišljanja o mož- nostih ponovitve napada v prihodnosti. Tu nam zagotovo manjka zanesljiv odgovor o vzrokih, kt omogočajo napad. Opraviti imamo namreč s tipičnimi sekundarnim! povzročite­ lji poškodb na bukvi (lesar, gliva), katerih razvoj je vezan na fiziološko oslabljena lesna tkiva. Zato bo verjetno potrebno odgovor po- iskati med možnimi primarnimi vzroki, ki so pred dvema letoma očitno povzročili oslabi- tev obrambne sposobnosti lesnih tkiv na južni strani bukovih debel v višini l,S m. Naloga zagotovo :1i lahka in njene rešitve verjetno ne moremo pričakovati v kratkem razdobju. Za- to najbrž gojiteljem bukovih debeljakov v gorskih predelih ne bo odveč priporočilo, da opisano diagnosticiranje tega pojava uvrstijo v redno kontrolo zdravstvenega stanja takih sestoje v. V gozdarstvu so nujne korenite spremembe Družbeno-gospodarske in politične spre- membe, brez katerih ni poti v sodobno, raz- vito družbo, se bodo gotovo dotaknile tudi gozdarstva, ki uspavana od zakonske zašči­ te, deluje vse preveč togo, leno in zbirokra- tizirano. Skupno gospodarjenje in načrtova­ nje (zasebni, družbeni gozdovi) so gozdarji vzeli vse preveč zares. Prav je, da gozdarji pomagajo pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi, ne bi pa se smeli do kmetov tako av- toritativno obnašati. Vprašajmo se, zakaj kmetje niso zainteresirani za boljše gospo- darjenje s svojimi gozdovi. Nikakor se ne moremo sprijazniti z mislijo, da postajajo gozdarji vse bolj nepriljubljeni na podeželju. Namesto da bi ljudje v gozdar- jih videli svetovalce. katerih glavni cilj je iz- boljšati kakovost gozda in z njim tudi čim bo- lje gospodariti, vidijo v njih le »policaje in lov- ce na kubike«. Zavedati se moramo, da je kmet- ne pa morda gozdna gospodarstva in kmetijske zadruge - oblikovalec naše kul- turne krajine, na katero smo tako ponosni. Če se bo tako nekorekten odnos do kmečkih lju- di nadaljeval, bo opuščanje obdelovalne zemlje še trajalo. Ni dovolj , da samo govori- mo, kako je treba slovenskega kmeta zašči­ titi, treba je za to tudi kaj storiti. Tudi gozdarji so odgovorni za to. Če so zainteresirani (in normalno bi bilo, da so) za višjo kakovost 431 kmečkih gozdov, za več raznovrstnih proiz- vodov na trgu, za ceno lesa, ki se bo obliko- vala po zakonu ponudbe in povpraševanja, omogočimo, da bo zaživel prosti trg, lesna in- dustrija pa se bo tudi prisiljena čim prej pri- lagoditi tem razmeram. Vse to bi prihranila gozdarjem veliko energije, ki bi jo lahko us- merili v gojenje gozdov in reševanje čedalje bolj zapletenih ekoloških problemov. Da je mogoče z državnimi in zasebimi gozdovi gos- podariti ločeno, so dokazala že številna za- hodnoevropska gozdarstva. Kljub takšnemu. ločenemu gospodarjenju, gozdovi v teh drža- vah prav tako opravljajo vse splošno koristne vloge. Lastniki gozdov so zainteresirani, da so njihovi gozdovi naravni, zdravi. stabilni in kakovostni, ker samo takšni tudi trajno dajejo največje donose. če želijo tudi gozdarji imeti takšne gozdove in stabilnega kmeta, bodo morali po tej poti, sicer bo stanje v kmečkih gozdovih le še slabše. Še huje pa bo, če se opredelimo za še ostrejšo politiko, to je za še večjo prisilo v obliki davkov in podobno. Go- vori se o pripravah sprememb zakona o goz- dovih, o čemer pa javnost ni obveščena. Zato je potrebna zelo velika previdnost vseh last- nikov gozdov. ki so vključeni v razne organe odločanja v gozdarskih organizacijah. Obsta- ja nevarnost, da bi necelovita predstavitev teh sprememb zavedla ljudi, da bi pristali na- nje, ne vedoč. da te spremembe pravzaprav lahko pomenijo bistveno poslabšanje stanja. Tako ne bomo v prepad pahnili le našega kmeta, ampak bodo vanj zgrmeli tudi goz- darji sami. Kmetom je treba zagotoviti odločilni vpliv na gospodarjenje v gozdovih in na prodajo Oxf.: 903( 497.12) lesa, gozdarji pa naj se posvetijo strokovne- mu delu. Delček tega je »zagotovljen« že se- daj, če so kmetje organizirani v TOK. Vendar je vse to premalo- zato je nujno, da gozdarji priskočijo na pomoč Slovenskl kmečki zvezi in Zvezi slovenske kmečke mladine pri spre- membah zakona o gozdovih. Zavedati se mo- ramo, da bodo spremembe prav gotovo pri- zadele sedanjo organiziranost gozdnih gos- podarstev, dolgoročno pa bodo za9otovile smotrnejše gospodarjenje, prilagojeno tržne- mu gospodarstvu, in resnično približale gaz- darja gozdu in naravi, kmetu pa za9otovile pravo ceno lesa. Za kmeta pa je treba pois- kati novo obliko organiziranosti. Verjetno bi bile najprimernejše gospodarske ali kmetij- sko-gozdarske zadruge, v katerih bi se vse dogajanje podrejaJo kmetovim interesom ob popolnem upoštevanju stroke. Jasno je, da brez celovite prenove zadružništva tudi ide- ja o uspešnih gospodarskih ali kmetijskogoz- darskih zadrugah ni uresničljiva. Obenem opozarjamo na še en vidLk, gozd je predvsem pomemben vir dohodka hribov- skega kmeta, ki je tudi v kmetijstvu v najtež- jem položaju. Zato predlagamo, da bi razmis- lili o možnosti, da bi hribovskim kmetijam do- delili v gospodarjenje določen kos gozda v družbeni lasti. Tako bi jim zagotovili dodaten zaslužek in ohranitev kmetij ter s tem tudi slo- venskega življa v hribovskih in od ročnih ob- močjih Za Slovensko kmečko zvezo in Zvezo slovenske kmečke mladine: Emil KAČ in Marjan PODOBNIK V gozdarstvu so nujne korenite spremembe - pojasnilo k prejšnjemu prispevku Avtorja članka, ki sta ga napisala v imenu Kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine, zelo »avtoritativno, kritično in po- znavalsko« presojata togo, leno in zbirokrati- zirano delo gozdarjev oz. gospodarjenje z gozdovi, ki so ga gozdarji vzeli preveč resno! Ne bom dalje našteval vseh slabosti in pod- uk, ki nam jih dajeta, da jih ne bi ponavljal, pač pa bom skušal nekatera dejstva pojasni- ti, ne toliko zaradi njiju, bolj zaradi tistih, ki gledajo na gozdove in gospodarjenje z njimi 432 še kako drugače, kot pa samo skozi prosto tr- govino z lesom oz. ukinitvijo gozdarskega monopola v trgovanju z lesom, kar je bistvo in ozadje članka. Pa še to: Če bi imela več po- sluha za položaj in mesto te panoge v današ- nji družbi, potem bi morala svoja kritična raz- mišljanja osredotočiti na ugotavljanje in zdravljenje vzrokov, ne pa na posledice! V tem primeru bi pač moral na članek odgo- varjati vse preje kdo drug, kot pa gozdar! Pa lepo po vrsti: S sedaj veljavnim zakonom o gozdovih menda ni - razen upravnih inštitucij - nihče zadovoljen, najmanJ gozdarp m seveda, tud1 zasebni lastniki gozdov ne. Delegati v repub- liški skupščini so ga l. 1985 sprejeli potem, ko smo se gozdarji dobrih 6 let upirali rešitvam, ki jih je prinesel. Zaman, nikogar ni bilo, ki bi nas takrat podpiral, niti sedanjih privržencev obeh Zvez, ki nas danes tako glasno in vneto napadata zaradi opravljanja nalog, ki nam jih zakon nalaga. S katerimi rešitvami v zakonu gozdarji nismo zadovoljni? Navedel bom naj- pomembnejše: - Zagotavljanje sredstev za gozdno repro- dukcijo je naloženo gozdarstvu samemu, da prek cen gozdnih sortimentov zagotovi zado- stna sredstva za ta namen. V gospodarstvu je to načelo sicer normalno in razumljivo, ni se pa obneslo v gozdarstvu, ki mora poleg skrbi za normalno reprodukcijo gozdov opravljati tudi druge naloge s področja splošno korist- nih funkcij gozdov. Ze ob normalnih pogojih gospodarjenja z gozdovi je tak način vpraš- ljiv. Če pa se pojavijo še naravne ujme (Brkini, vetrolom na Gorenjskem, žled, hu- dourniški nalivi, ipd.), zlasti pa pojav propa- ~danja gozdov, pa zaostreni pogoji v gospo- darstvu in še posebej v lesni predelavi, ni več gozdnega gospodarstva, ki bi ob takih pogojih bilo sposobno zadovoljivo izvajati vse naloge, ki jih nalagajo gozdna reproduk- cija, varstvo in ohranjanje gozdov. Zaradi ta- kih pogojev in stanja naših gozdov so GG pri- morani iskati vse možne vire sredstev, med katerimi zlasti sredstva za biološko repro- dukcijo in tako stroški gospodarjenja z goz- dovi močno obremenjujejo tudi zasebne last- nike gozdov. Od tod nezadovoljstvo pri kme- tih, ker dobijo premalo za les, pa tudi pri stro- kovnih delavcih v gozdarstvu, ki so se primo- rani vživljati v vlogo »policajev in lovcev na kubike«, namesto, da bi vse svoje strokovne znanje in trud vlagali v gozd in njegov razvoj. Zmotno je prepričevanje in jeza v obeh »Zvezah« na gozdarje, da preprečujemo sprostitev prometa z lesom! Dostikrat sem že javno povedal (v Murski Soboti, na občnem zboru Zadružne zveze. na njihovem TO in drugje): Rešimo vprašanje zagotavljanja sredstev za gozdno reprodukcijo -potem bo postal promet z lesom drugotnega pomena in se lahko organizira na novih osnovah! Gozdarji si nismo prizadevali za sedanji )}mo- nopok Taka je pač bila najenostavnejša re- šitev, da s pobiranjem sredstev od prodaje gozdnih sortimentov forrniramo namenska sredstva za gozdno reprodukcijo znotraj pa- noge same. Da bi ta problem reštli v pnhodnJe, ponu- jamo rešitve, ki so podrobno razložene v štu- diji »Zagotavljanje sredstev za gozdno repro- dukcijo« dr. Winklerja in sodelavcev. Na tem mestu jih ne bom navajal. ker se vsakdo lah- ko seznani z njimi. Na prejšnjo trditev, da gozdarstvo samo ni sposobno prek cen gozdnih sortimentov za- gotavljati zadostnih sredstev za gozdno rep- rodukcijo, naj dodam le še to, da v Jugoslaviji nima nobena republika in pokrajina tako »krute« zakonodaje, saj povsod zagotavljajo sredstva v ta namen tudi iz drugih virov (vodnega in elektrogospodarstva, turizma, republiških in občinskih virov, prispevkov iz OD zaposlenih v gospodarstvu, ipd.) ali pa je gozdarstvo deležno določenih olajšav. Po- dobno je tudi v drugih evropskih deželah. - Zagotavljanje sredstev za gradnjo gozd- nih cest in financiranje gozdarske dejavnosti na Krasu sta prav tako novi rešitvi v zakonu, ki gozdarstvo dodatno obremenjujeta v pri- merjavi s starim zakonom, po katerem so pri- spevali sredstva za gradnjo gozdnih cest po- rabniki lesa, gozdarska dejavnost na Krasu pa se je sofinancirala tudi iz republiškega proračuna. Posledica tega je, da se je obseg gradenj gozdnih cest prepolovil (iz 350 do 400 km letno zgrajenih cest je ta obseg padel pod 200 km letno), za gozdarsko dejavnost na Krasu pa morajo vse DO gozdarstva zdru- ževati sredstva v SlS za gozdarstvo Slovenije. - Gozdnogospodarske organizacije že dalj časa ugotavljajo, da je njihova organizira- nost neracionalna. Zato so poskušale poiskati optimalne rešitve v okviru z zakonom pred- videnega družbenega dogovora o organizi- ranosti gozdarstva. Razprava o njegovem os- nutku je pokazala, da sedanja zakonodaja (po mnenju gozdarjev) ne omogoča optimal- ne organiziranosti, zlasti z vidika uveljavlja- nja skupnega gospodarjenja z gozdovi. Iz do- kumentov o spremembi družbeno-ekonom- skega sistema pri nas je že dalj časa jasno, da so potrebne spremembe Ustave in na njej te- melječe zakonodaje, tudi kar zadeva organi- ziranost združenega dela. Usmeritev v pro- sto presojo notranje organizacijske sestave delovnih organizacij je prav tisto, kar gozdar- ji že dolgo zagovarjamo. Torej bi bila vsaka reorganizacija, izvedena pred temi spre- membami, kratkotrajna, saj zaradi sedanjih 433 zakonskih omejitev ne more biti optimalna. Hkrati pa je vsaka reorganizacija povezana tudi z negativnimi učinki, na kratek rok pa ne pomeni bistvenega znižanja stroškov. To je vzrok, da smo se gozdarji odločili, da z reor- ganizacijo počakamo do spremembe sistem- ske zakonodaje. - Poleg naštetih je še veliko drugih argu- mentov, ki zahtevajo spremembo zdaj veljav- nega zakona o gozdovih. To je bil povod in razlog, da smo v organih združenja že pred letom in več dni naročili nekatere študije (vključno z že omenjeno dr. Winklerja in so- delavcev), ki naj bi dokumentirano opredeli- le in nakazale usmeritve za spremembo za- kona o gozdovih. Izpeljali smo podrobno, štu- dijsko zasnovano anketo o izvajanju sedanje- ga zakona o gozdovih, s katero smo zajeli vse DO gozdarstva ter druge inštitucije (med nji - mi tudi Zadružne zvezo) ter posamezne stro- kovnjake. Na podlagi tega in drugih strokov- nih gradiv, upoštevajoč tudi zahteve obeh »Zvez«, bodo narejene teze in predložene za- konodajnim organom kot pripomoček za po- sodobitev tega zakona. Pričakujemo, da bo republiška skupščina, verjetno v januarju prihodnjega leta dala soglasje za postopek njegove revizije. To je pot. ki smo jo ubrali v Združenju s soglasjem vseh DO, ki gospodarijo z gozdovi. Enaka stališča imajo tudi Zadružna zveza in zasebni lastniki gozdov na nekaterih sestan- kih, ki smo se jih udeležili. Uspeli bomo lahko STROKOVNA SREČANJA Oxf.:97l:16l samo s strokovno podkrepljenimi argumenti in dokumentacijo, pa tudi ob konstruktivni podpori obeh Zvez, zlasti pa s kulturnim dia- logom. Če pa si podpisnika tega članka za- rnišljata drugačno pot, če sta ali so v obeh Zvezah toliko samozavestni in sposobni, da bi lahko sami izpeljali revizijo zakona, potem jim gozdarji mirno prepuščamo vso iniciativo, delo in aktivnosti v zvezi s tem, pa tudi poma- gali bomo. Seveda pa za to ni dovolj le vzkli- kanje parol (te nam v Jugoslaviji že preseda- jo), pač pa je treba storiti še kaj več! Še nekaj besed o (ne)priljubljenosti goz- darjev med ljudmi na podeželju. Poznamo eno in drugo plat medalje, kakšna je, pa je v veliki meri odvisna od ljudi. So gozdarji, ki znajo najti stik z ljudmi, se z njimi pogovarjati, jim znajo svetovati in prisluhniti njihovim teža- vam, in so gozdarji, katerim to ne uspeva. Imamo cela področja, na katerih dobivajo gozdarji velika priznanja in pohvale za op- ravljeno delo, zlasti pri povezavi kmetij z gozdnimi cestami, imamo ljudi, ki gozdarje preklinjajo, ker ne morejo prekupčevati z le- som in se izmikati obveznostim s sivo ekono- mijo! Želimo imeti strokovnjake, ki bodo vest- no in pošteno opravljali delo v skladu z zako- nodajo, kakršno pač imamo. Ce ni dobra, jo skušajmo popraviti! Želimo napredek pri gospodarjenju z gozdovi -tudi zasebnimi, ne pa drvenja v prepad, ne enih - ne drugih! Ciril Remic Poročilo s šestega kongresa zveze evropskih društev za rastlinsko-fiziologij o Od 4. do 10. septembra je bil v Splitu 6. kongres zgoraj omenjene zveze. Udeležilo se ga je okrog 700 raziskovalcev iz Evrope, pa tudi iz zunajevropskih držav. Znanstveni pro- gram kongresa je obsegal tri plenarna pre- davanja. petnajst sekcij povabljenih refera- tov in šestnajst sekcij predstavitev poster jev z enakim številom razprav. Sekcije (referatov in posterjev) so imele naslednje tematske na- slove: 434 l. struktura in funkcija celične stene 2. fiziologija in biokemija fotosinteze 3. fiziologija in biokemija dihanja 4. transport in porazdelitev asimilatov 5. membranski transport 6. ionska regulacija metabolizma 7. rastlinske rastne substance na celični ravni 8. temperatura in razvoj rastlin 9. vodni režim rastlin 1 O. kontrola dormance Il . fiziološki vidiki biološke vezave dušika 12. odziv rastlin na pesticide 13. fiziologija in onesnaževanje okolja 14. somaklonalne spremembe v celičnih kulturah 15. pomen molekularne biologije za rast- linsko fiziologije 16. nove metode v rastlinski fiziologiji, sku- paj z modeliranjem. Iz programa je razvidno, da je bila snov kongresa pretežno temeljna biologija, ven- dar so bile predmet večine predstavljenih fi- zioloških raziskav kmetijske rastline, veliko raziskav pa je bilo posvečenih tudi pomemb- nejšim drevesnim vrstam. Kot je za rastlinsko fiziologije značilno in do neke mere že tradi- cionalno, je bila poudarjena njena vloga v kmetijstvu pri proizvodnji hrane. Temu vidi- ku so bila posvečena plenarna predavanja. Poleg prikaza potreb po mani in ogromnega prispevka rastlinske fiziologije pri rastlinski proizvodnji v kmetijstvu po vsem svetu so plenarni govorniki opozorili na zablode, po- vezane s pretirano industrializacije kmetij- stva, tako v razvitem kot nerazvitem svetu. Opozorili so na potrebo po razvoju alternativ- nih ali že opuščenih tradicionalnih kultur, ki ni jih bilo treba izboljšati z novimi spoznanji in jih vključevati v narodne ekonomije tako, da bodo izboljšale kakovos1 življenja prebival- cev. Zaradi obširne vsebme programa je bilo nemogoče slediti vsem področjem. Zato bom na kratko poročal o delu sekcij, ki sem se jih udeležil . To so 2., 3., 4. in 13. sekcija, ki obrav- navajo najširše področje primarne produkci- je in vpliv onesnaženega okolja na fiziološke procese v rastlinah. Pri raziskavah dihanja rastlin je bilo najbolj poudarjeno t. i. alternativno dihanje, t. j. pro- cesi. ki ne porabljajo kisika. Prikazani so bili biokemlčni po teki in razmere, v katerih pride do tega pojava ter njihova lokacija v celičnih kompartimentih. Pri fotosintezi je bilo največ raziskav na ravni kloroplasta. Referati so obravnavali vlogo fotoinhibicije kot zaščitnega mehaniz- ma v procesu fotosinteze. Veliko je bilo raz- iskav s področja fluorescence kloroplastov- o njenem pomenu za ocenitev uspešnosti fo- tosintetskega aparata oz. o njej kot o meha- nizmu za preusmeritev odvečne energije. Precej je bilo tudi raziskav fotosinteze aktiv- nih barvil (klorofilov in karotenoidov), v kate- rih so proučevali njihovo vlogo v samem pro- cesu fotosinteze oz. možnost uporabe pri na- povedovanju produkcijske uspešnosti posa- meznih rastlin ter pri raziskavah vpliva ones- naženega okolja. Nadalje so tovrstne raziska- ve obsegale raziskave encimov, ki so po- membni za potek fotosinteze ter pogoje njiho- ve aktivnosti (zgradbo kloroplasta, razmerje med koncentracijami posameznih snovi, ki vstopajo in izstopajo pri fotosintetskih reakci- jah. Izredno zanimiva so bila poročanja s pod- ročja raziskav transporta asimilatov. Kakor je znano, velja za transport po floemu t. i. pre- točno-tlačna teorija, ki pravi, da je transport volumski pretok med virom asimilatov (source - fotosintetska aktivni listi, rezervni organi, škrob, maščobe itd.) in ponorom (sink), kjer se asimilati porabljajo (mesta ras- ti, depoji asimilatov). Pogoj za takšen tran- sport je gradient snovi med virom in pono- rom in obs1oj takšnega transportnega siste- ma, ki omogoča viru in ponoru aktivni tran- sport prek celičnih membran. Če je bilo do sedaj že dovolj dokazov o zgradbi sistema floema (celic sitastih cevi, spremljevalk in floemskega parenhima), ki bi dopuščale takšen transport, pa je bilo za- radi izredno velikih težav pri poskusih s pr- vinami floema le malo neposrednih dokazov tega transporta in še manj dokazov o načinu transporta posameznih snovi. Izsledki tovrst- nih raziskav, ki so bili prikazani na kongresu, so bih od kri ti z uporabo označene snovi in av- toradiografJje ali z uporabo sesal lis tnih uši. S sesali so dobili nekontaminirani floemski sok na različnih delih rastline, poleg tega pa so jih uporabili tudi kot izredno fine mikroelek- trode. S tem je bila premagana ena izmed največjih težav dosedanjih raziskav transpor- ta po floemu, tj. ohranitev tlaka in koncentra- cij v naravnem stanju. Ob pomoči elektrofi- ziologije, podrobnih kemijskih analiz Doem- skega soka in s proučevanjem ultrastrukture floemskih in njim pridruženih prvin, so prišli do rezultatov ki so potrdili aktiven transport tako pri viru kot pri ponoru asirnilatov. Potr- jena sta bila dva načina sprejemanja in izlo- čanja snovi v floem. Prvi, kjer gre za spreje- manje in izločanje po simplastu, je vezan na posebne diferenciacije floemskih in njim pri- druženih prvin (izredno razvit sistem plazmo- dezem in obstoj t. i. membransko-stenskega kompleksa v transportih in transfuzijskih ce- licah), drugi je sprejemanje snovi. v glavnem saharoze, iz apoplasta, pri katerem gre za aktivni sprejem saharoze, ki je pogojen z ve- 435 likim številom protonskih črpalk na membra- nah sitk, kajti sprejem saharoze prek translo- katorja je ionsko spremljan z izmenjavo kali- jevih ionov in protonov. Tako so te raziskave potrdile, da sita::;le cevi o.li celice niso samo mesta aktivnega sprejema in izločanja asimi- latov, ampak del ujejo tudi kot iPJormacijski sistem. po katerem se prenašajo električni impulzi od izvora k ponoru asimilatov oz. med različnimi deli rastline, in da imajo na nji- hovo aktivnost vpliv številni procesi metabo- lizma (preko pH. intermediarnih produktov, ionskih koncentracij, hormonov) ter zunanji dejavniki (svetloba, toplota, herbicidi, polu- tanti itd.) . Tako so procesi na viru asimilatov (v glavnem so to listi) povezani s tistim v po- noru na fiziološko podoben način kot pri živa- lih. Poleg pogojev samega transporta po floe- mu so nekatere raziskave obravnavale še povezavo transporta po floemu s tistim v ksi- lemu in dokazale, da določene snovi glede na zunanje razmere in stanje rastline lahko uporabljajo za transport oba sistema, ki sta med seboj funkcionalno in anatomsko pove- zana. Zanimivo je bilo dejstvo, da so fiziološka spoznanja s področja transporta po noemu, do katerih so prišli pretežno na Zahodu (Nizozemska, V el. Britanija, Francija, Zvezna republika Nemčija), potrdila izredno natanč­ ne raziskave ultrastrukture floema in ksile- ma manjših žil v listih okrog 750 različnih vrst rastlin iz različnih filogenetskih skupin. Te raziskave so opravili na botaničnem inštitutu v Leningradu. Na podlagi zgradbe manjših žil v listih, ki je tesno povezana z načinom sprejemanja in izločanja snovi v floem in iz njega, je GAMALEI razdelil rastline v dve večji skupini, v prvi so lesne rastline z odpr- tim tipom žil in simplastnim načinom tran- sporta, v drugi pa zelišča z zaprtim tipom žil in apoplastnim načinom sprejemanja. Obe skupini se razlikujeta predvsem po zgradbi transportnih in transfuzijskih celic. Filogenet- sko je izvirnejši tip lesnih rastlin s simplast- nim načinom sprejemanja asimilatov (kompleksnih sladkorjev in aminokislin), pri katerih imajo transportne celice in sitke iz- redno močno razvit sistem plazmodezem. Pri zeliščih, ki so filogenetsko mlajša, so se raz- vili trije podtipi apoplastnega sprejemanja asimilatov (v glavnem saharoze) tako da se je povečalo število floemskih celic. Povečala sta se tudi površina transportnih celic in šte- vilo protonskih črpalk na posamezno celico v prvinah floema. Poleg tega je prišlo pri ze1iš- 436 čih še do povezave apoplastnega in sirn- plastnega načina sprejemanja asimilatov v flo em. Raziskave delovanja onesnaževalcev na fi- ziologija rastlin so obsegale dogajanja pri vstopu onesnaževalcev v rastlin o in njena tki- va, spremembe celične ultrastrukture in z njimi povezane motnje fizioloških procesov. Tematsko- po posameznih onesnaževalcih- je bilo največ raziskav s področja onesnaže- vanja z žveplovimi spojinami (H2S, S02), fo- tooksidanti in težkimi kovinami. Raziskave onesnaževanja z :žveplovimi spojinami so ob- ravnavale predvsem način, nG k"-kršnega rastlina nevtralizira te snovi. Ugotovili so, da se zaradi delovanja žveplovih spojin najprej poveča koncentracija vodotopnih nebeljako- vinskih- SH spojin, predvsem cisteina in glu- tationa. Rast je bila v teh primerih zmanjšana, zaenkrat pa še ni bila dokazana neposredna povezava med koncentracijo teh snovi in fito- toksičnostjo H2S in S02. To je razumljivo, kajti fitotoksičnost žveplovih spojin je odvisna od fiziološkega stanja rastline in od zunanjih (rastnih) razmer. Pri vplivu fotooksidantov (03, PAN, H201 itd.) so poudarjali predvsem na primarna mesta njihovega delovanja. Raz- iskave so dokazovale, da prosti radikali, ki nastanejo v kemičnih reakcijah pri nastanku fotooksidantov in nadaljnjih reakcijah teh z drugimi spojinami, najprej poškodujejo mem- brane. Ta ugotovitev ni nova, je pa nov ne- posredni dokaz, da gre za dezintegracijo li- pidnega dela membrane in do neke mere tu- di za poškodbe beljakovin, ki imajo v svoji zgradbi SH skupino. Posledica je spremenje- na struktura in vloga elementarnih membran (plazmaleme, tonoplasta, membran klorop- lastov in mitohondrijev). Kakšne so posledice teh poškodb za metabolizem si lahko pred- stavljamo. Poleg tega je bilo dokazc.no še to da se fitotoksičnost oksidantov veča s stara- njem rastlin. Pri tem gre za sinergizem med fitooksidanti in etilenom, ki je znan kot hor- mon staranja Ne samo pri delovanju polutan- tov. ampak tudi v vseh stresnih situacijah so ugotovili, da rastline izločajo ogljikovodike, kot so etilen, et an, propilen, propan, etanol, acetalaldehid, formaldehid, mravljično kisli- no in razne fenolne substance. Kakšna je nji- hova vloga, še ni povsem jasno. Lahko so lo- vilci (scavangers) prostih radikalov ah pa le izguba vezanega ogljika zaradi motenj v me- tabolizmu in spremembe strukture. Za neka- tere, kot je npr. etilen, vemo, da so hormoni staranja. Kot primer fiziološke reakcije ali bolje re- čeno fiziološke obrambe proti oksidantom so bili prikazani in dokazani različni mehanizmi kot npr. sinteza lovilcev radikalov (povečana koncentracija citronske kisline, povečana ak- tivnost encimov, kot so superoksid-dismuta- za, peroksidaze in katalaza), aktivacija ksan- tofilskega cikla v kloroplastih in njemu po- dobnega delovanja alfa-tokoferola v hidro- fobnem delu drugih membran. Izredno številne so bile raziskave fitotok- sičnosti težkih kovin, predvsem kadmija, kro- ma, cinka, bakra, svinca, živega srebra, v manjši meri pa aluminija. Največ je bilo raz- iskav kmetijskih rastlin, kjer je zaradi vnosa teh snovi v hrano problem še bolj žgoč. Do- kazana je bila nedvoumna in neposredna fi- totoksičnost kadmija (propad klorofila in zmanjšanje fotosinteze pri sladkorni pesi ter zmanjšanje prirastka biomase in upad tran- spiracije pri bukvi itd.), kroma (zmanjšana rast fižola), svinca (motnje rnitoze pri rastnih vršičkih korenin koruze), cinka in bakra (inhibicija rasti fižola) ter živega srebra Oxf.: 971:187(4-{)15) (zmanjšana sposobnost kalitve številnih se- men, zmanjšanje transpiracije in vsebnosti klorofila), pri številnih rastlinah so bili kot za- ščita proti delovanju težkih kovin v koreninah dokazani fitohelati, ki preprečujejo vdor tež- kih kovin. Glede na mesto začetnih poškodb v rastlinah in rastlinskih celicah so mnenja in dokazi različni. Pri vstopu onesnaževalcev iz zraka se pojavljajo poškodbe na celi poti sprejema. Prizadete so kutikulame struktu- re, poškodovane membrane, zdi se, da naj- prej v kloroplastih. Kjer pride do fitotoksič­ nosti zaradi sprejema onesnaževalcev prek korenin, je zaradi večjih težav pri izvedbi po- skusov manj dokazov, vendar se zdi, da je tu poleg neposrednih poškodb v absorpcijski coni (tudi v mikorizi) veliko več poškodb na mestih, ki so daleč od vstopa teh snovi v rast- lino. Torej gre za motnje v mineral ni prehrani, pa tudi za neposredne vplive na najrazličnej­ še procese v najrazličnejših organih. franc Batič Upravljanje z mediteranskimi ekosistemi 16. maja do lO. junija je potekal na Medite- ranskem agronomskem inštitutu v Zaragozi (Španija) seminar o ekosistemih z naslovom Ekološke baze za smotrno upravljanje z oko- ljem v Mediteranu. Iz Jugoslavije sva se ude- ležila seminarja dva, oba štipendista I.C.A.M.A.S., mag. Alenka Gaberščik iz Bio- loškega inštituta pri BF in mladi raziskovalec Primož Simončič iz IGLG pri BF v Ljubljani. Mediteranski agronomski inštitut v Zara- gozi in ostali objekti, nastanitvena rezidenca za profesorje in študente, eksperimentalna postaja Aula Dei, agronomski raziskovalni servis in območni agronomski laboratorij so na posestvu Aula Dei, trinajst kilometrov iz Zaragoze, središča pokrajine Aragonije. In- štitut deluje od l. 1970, ko je bil med špansko vlado in mednarodnim središčem za pospe- ševanje in razvoj mediteranskih agronomskih raziskav sklenjen dogovor o postavitvi inšti- tuta. Tečaj je trajal štiri tedne. Preko tedna smo poslušali predavanja, ob koncu tedna pa smo si ogledali raziskovalne površine biolo- ško-ekološkega oddelka Univerze v Barce- loni i.n Ekološke službe v Pirenejih. Vsebina seminarja je bila razdeljena na štin poglavja: - fotosinteza in respiracija, klorofil in pri- marna produkcija ter sekundarna sukcesija, - geokernični tokovi, - biokernični cikli in - upravljanje z ekosistemi. Prireditelji so poskrbeli za simultani pre- vod predavanj v angleščino, francoščino ali španščine, za sprotno fotokopiranje kratkih izvlečkov, za usklajevanje in organizacijo razprav, predstavitev posterjev udeležen- cev itd. Predavatelji so bili univerzitetni profesorji iz sedmih držav (Španija, ZDA, Francija, [z- rael, Velika Britanija, Avstralija in JAR). Semi- nar je bil namenjen ekologom- raziskoval- cem iz raznih znanstvenih ustanov po vsem SredozemlJu in iz dežel z ekosistemi, ki so podobni s;edozemskim (Kalifornija, Čile, JZ Avstralija, Južna Afrika). Predavatelji so sku- šali prikazati najnovejše raziskave ozko spe- cializiranih področij in predstaviti njihovo problematiko. 437 J. Tenhunen iz ZDA je obravnaval izsledke zanimivih raziskav, ki jih je opravil skupaj z nemškimi kolegi iz Univerze v Wurzburgu (ZR Nemčija); ekološke implikacije glede svetlobne m.ikroklime, izgube vodne pare in porabe ogljikovega dioksida v posameznih listih Quercus coccifere. vpliv položaja lista na energetsko bilanco, transpiracijo, fotosin- teze. Predstavil je še raziskave o proizvodnji kemične energije v ekosistemih, o vplivu stresnih razmer na rastline in o prilagoditvi rastlin na sredozemsko okolje. Pri svojem de- lu uporablja veliko modelov (npr, model krošnje), s katerimi skuša poenostaviti dolo- čene naravne procese, en sam model pa uporabiti v različnih naravnih okoljih Zanimiva predavanja o izraelskih izkuš- njah pri upravljanju z ekosistemi v Sredo- zemlju je imel prof. Z. Na veh. Najprej nam je govoril o osnovah holističnega pristopa k ekologiji. Opisal je uspehe pri reševanju za- radi erozije ogroženih opuščenih pašnikov v Izraelu, kjer se jim je posrečilo s postopnim zasajevanjem odpornih vrst avstralskega niz· kega grmičja ozeleniti skalnata področja Le- vanta. Potreba po družbenoekonomskem na- predku sili ekologe k uporabi novih zasnov upravljanja z ekosistemi (ekološki determini- zem). Dve glavni tehniki sta: - upravljanje ekosistemov s koristno upo- rabo že obstoječega, - večnamenska uporaba ekosistemov in pogozdovanje. Zaradi številnih »dobronamemih« pose- gov v okolje v Izraelu, ki so se po določenem času izkazali za slabe, Z. Na veh predlaga ce- lo neko vrsto »policije«, katere naloga bi bila preprečevanje nepravilnosti pri upravljanju z okoljem. V razpravah po koncu predavanj smo se s profesorji pogovarjali o težavah, s katerimi se udeleženci seminarja ukvarjajo pri svojem delu. Pri enem od takšnih pogovorov o umi- ranju gozdov in kislem dežju pri nas v Slove- niji, se je prof. H. G. Miller iz Skotske najprej začudil nad stopnjo ogroženosti naših goz· dov, nato paje kritiziral nemške ekologe, češ da pretiravajo s svojimi pozivi javnosti. Dejal je, da je tam vse skupaj postalo domena po- litike, da so gozdovi v srednji Evropi stari, da je vprašljiva metoda določanja propadanja gozdov, da ni laboratorijskega modela za umiranje gozdov (Waldsterben) etc. Podob- na mnenja so izrazili tudi na tečaju sodelujoči ameriški znanstveniki. ki so predvsem opo- 438 zarjah na nevarnost vedno večje količine og- ljikovega dioksida v zraku, t. i. »tople grede«. Na dobro pripravljenih dvodnev!lih eks- kurzijah ob sobotah in nedeljah, smo si ogle- dali zlivna območja voda v Pirenejih in Pra- desu jugozahodno od Barcelone ter geolo- ške zanimive pojave v okolici osamele gore Moncayo, nekaj deset kilometrov oddaljene od Zaragoze. Študentje Ekološkega oddelka na Biološki Fakulteti v Barceloni opravljajo v Pradesu zahtevne in dolgotrajne raziskave, analize padavin, evapotranspiracije, zliva vod, tal. geološke podlage, kroženja hranil . Ogledali smo si tudi enega izmed najjužnej- ših bukovih gozdov v Evropi na obronkih go- re Montseny. Najlepši izlet je bil ogled eko- loške postaje na dva tisoč metrov n.m.viš. v Pirenejih. Vrhovi te visoke gorske verige, ki razmejuje Španijo od Francije, so bili zasne- ženi, doline pa so že zelenele. Še neonesna- žena gorska pokrajina z zelenimi pašniki, po- lrumi ovac, in neštetimi potoki se nam je zelo prijetno vtisnila v spomin. V štirih tednih smo spoznali nekatere kom- pleksne načine obravnavanja ekoloških pro- blemov in specifičnosti Sredozemskega oko- lja. Predstavili so nam raziskovalno delo v Španiji. način podiplomskega študija, njihovo organizacijo dela in možnosti mladih razisko- valcev v tujini. Značilno za delo Španskih raz- iskovalcev, pa tudi predavateljev tečaja v Zaragozi, je delo v skupinah, v katerih so zbrani strokovnjaki različnih strok iz različnih ustanov iz ene ali več držav. Ameriški biolo- gi-ekologi pomagajo svojim kolegom na Pire- nejskem polotoku, Španci pa v okviru med- narodnih programov raziskujejo tudi v ]Z Av- straliji, kar omogoča hitrejši in obsežnejši pretok informacij med raziskovalci-ekologi. Na seminarju o Sredozemskih ekosistemih ni- sem zasledil podatkov o morebitnem sodelo- vanju jugoslovanskih in tujih strokovnjakov pri reševanju ekoloških problemov sredo- zemskih držav (požari, pogozdovanje). Mladi raziskovalci imajo v tujini veliko možnosti za hitro napredovanje pri svojem delu. Ce pri..rnerjam naše razmere s pogoji dela mladih raziskovalcev v tujini, je velika razlika predvsem v gmotnih pogojih dela. stalnosti pravil študija, varnosti družbeno- ekonomskega položaja mladih, neobreme- njenosti zaradi družbenih pretresov in v iz- jemno tesnem sodelovanju študentov z njiho- vimi mentorji. Primož Simončič Oxf.: 425.1:425.3:48 Poročilo o XV. sestanku projektne skupine IUFRO P (2.05) Onesnaženje zraka- propadanje gozdov (Air Pollution -Forest Decline) Interlaken, Švica- 2. do 8. oktober 1988 Pravzaprav bi morah govoriti o prvem se- stanku Projektne skupine (P 2.05), kaJti do kongresa v Ljubljani l. 1986 se je ta skupina imenovala predmetna (S 2.09). V Ljubljani smo tudi sklenili, da bo gostitelj tokrat Švica, in sicer Eidgenossische Anstalt fUr das for- stliche Versuchswesen- Birrnensdorf, odgo- vorni organizator pa je bil dr. Jurg Bucher- vsi so svojo vlogo odlično opravili. Program je bil na prvi pogled stereotipen (uvodne besede, glavni referati, enodnevne ekskurzije, referati, sklepni del in pokon- gresna ekskurzija), vsebinsko pa zelo pester. Značilno je bilo vključevanje povzetkov šte- vilnih speciaJnih »negozdarskih«, a gozdar- _sko koristnih raziskav (biokemija, genetika, fiziologija). Referati so bili razdeljeni v na- slednje sekcije in skupine: l. Propadanje gozdov (Forest Decline) 2. Vnos (delovanje) onesnaževalcev (Input of Air Pollutants) 3. Biokemični in fiziološki učinki (Biochemical and Physiological Effects) 4. Diagnoza in bioindikatorJi (Diagnosis and Bioindicator) 5. Rastni (prirastni) učinki (Growth effects) 6. Interakcija z biotičnimi stresi (lnteraction with biotic stress) 7. Interakcija z abiotičnimi stresi (lnteraction with abiotic stress) 8. Genetski učinki (Genetical effects) 9. Gojitveni ukrepi in gozdarska politika (Silvicultural measures and Forest Policy). Skupina je bila kar malce prevelika - dvesto ljudi, sedemdeset referatov in osem- deset posterjev, preveč, da bi se z vsem lah- ko vsaj bežno seznanil . Projektna skupina se je močno ))amerikanizirala« (ZDA 22, Kanada 4 udeleženci), lO udeležencev je b1lo iz Združenega kraljestva (UK). Posamezniki so prišli iz Irana, Sovjetske zveze, Južne Koreje, Kitajske, Indije, Tajske, Izraela. Največja za- stopstva so imeli Nemci, Avstrijci in seveda domačini Švicarji. Slovenci smo bili trije. Med samim sestankom smo se precej po- govarjali o tematski in področni razdelitvi te velike skupine, vendar uradno do tega raz- ml~ljanja ni pnšlo. Težko je narediti povzetek tega srečanja. Sodeloval sem v III. sekciji (Diagnoza in bioindikatorji), pa še tu sem bil precej časa obremenjen s svojim referatom, v katerem sem predstavil našo terestrično metodo te- renskega snemanja in ovrednotenja podat- kov, ki so jo v ožjem krogu z zanimanjem spremljali in o njej razpravljali. Referat. ki sem mu dodal tudi najpomembnejše rezulta- te popisa iz l. 1987, je imel naslov: Propadanje gozdov - slovenske posebnosti. Najbolj mi je s sestanka ostalo 'J spominu tole: -Možnosti za obnovo asimilacijskega apa- rata posameznih drevesnih vrst (re- cowering) so dosti večje, kot smo mislili do sedaj, razen pri bukvi. - Neposredne povezave med osutosDo in prirastkom so močno vprašljive. - V svetu opažajo zanesljive težnje upada prirastka po l. 1970, v notranji dinamiki pa so velike letne, obdobne in področne nepravil- nosti. -Veliko napak pri razlagah pojava propa- danja gozdov izvira tudi iE dejstva, da dela- mo z drevesi in ne s sestoji . -Med vsemi smo najbolj revni na področju proučevanja vzročnosti, še bolj pa pri gozd- nogospodarskih ukrepih. Na področju prila- gojenega gospodarjenja z gozdom nismo pri- šli dosti dlje od ugotovitve, da nastaja nov tip gozda in da ta zahteva drugačno obravnavo, če ne upoštevamo irnisijske klasike (op. M. Šolar). - Dobri gospodarji z gozdom povzročajo nestvarno podobo propadanja gozdov (odstranjevanje sušic in močno poškodova- nih dreves). -Napoved, da l. 1989 v ZRN ne bo nobe- nega iglavca, l. 1992 pa nobenega drevesa več, naj nas pouči, da kljub resnosti položaja ne smemo biti prenagljeni. 439 -Tudi v na videz »negozdarski« temeljni raziskavi moramo ob sklepu razbrati gozdar- ski pomen. - Med vsemi korelacijami stopnje poško- dovanosti gozda je najbolj značilna korelacija z vlažnostjo rastišča (čim večja vlaga, tem manjša poškodovanost), tej sledi korelacija s tlemi (presenetljivo -najmanj so poškodova- ni sestoji na revnih podzolih). - Osutost smreke z nadmorsko višino na- rašča, vendar preračunana na isto starost sestojev upada; tu se podira do zdaj najbolj »uporabljena« ozonska vzročna teorija. -Pravijo, da pomladanske kloroze ne kaže upoštevati, je le posledica začasnega po- manjkanJa vlage (zmrznjena tla). - Asimetrične kloroze (samo na osonče­ nem delu krošnje) nakazujejo pomanjkanje magnezija. - Po mnenju večine se stanje (predvsem pri iglavcih) izboljšuje. -V ospredju so bile razprave o težavah di- ferencialne diagnostike, kar pa izvira v glav- nem iz dejstva, da ne določujejo nekroz (op . M. Šolar). -Skupina P (2.05) je bolj nagnjena k terest- riki kot k daljinskem razumevanju, čutiti pa je duh smotrne uporabe metod tam, kjer ena ali druga daje več in boljše. -Na področju vzročnosti pojava propada- nja gozdov je čutiti novo smer, ki temelji na »posredni daljinski hipotezi«. Onesnaženje naj bi globalno spremenilo atmosfero in troposfero. posledica naj bi bile tudi velike spremembe podnebja in vseh njegovih para- metrov. Po drugi poti gremo nekoliko nazaj v zračnoonesnaževalske vzročne teorije, ki so bile v preteklem obdobju v nekaterih okoljih potisnjene čisto na rob dogajanja propadanja gozdov. - Tudi na tem srečanju je bilo občasno sli- šati (sicer na »visoki ravni«) obtoževanje so- sedov za nastale poškodbe. - Manjkala je celotna odškodninska pro- blematika, ovrednotenje splošnih družbeno- koristnih vlog gozda, pa morda še kaj. Na enodnevni ekskurziji smo poskušali (nemogoče vreme) videti visokogorske last- 440 niško razdrobljene, močno zastarče:1e in tu- ristično, pa tudi z domačimi in divjimi živalmi obremenjene gozdove, ki trpijo zaradi narav- nih ujm, ki naj bi bile posledica qlobalnih at- mosferskih sprememb. Na 3454 m visokem Jungfraujochu smo videli in spoznali delo ob- servatorija, ki tu deluje že dolga desetletja, v zadnjem času pa se vse bolj posveča tudi meritvam onesnaženja. Tu so se naše oči ma- lo napasle tudi na turističnih lepotah. Na plenarni seji smo razpravljali o potrebi dopolnitve l. 1978 v Ljubljani rojene in kasne- je še večkrat popravljene Resolucije o mak- simalno do pustnih imisijskih vrednosllh, o do- končni potrditvi delovnih skupin in o dejav- nostih do 19. kongresa IUFRO, ki bo l. 1990 v Montrealu v Kanadi. Potrjene so bile naslednje delovne skupine: l. Diagnoza 2. Monitoring 3. Biokemični in fiziološki vidiki 4. TaJni organizmi. rizosfera in hranila 5. Genetika 6. Interakcije z biotskimi dejavniki, vpliv na d ivjad in ekologijo 7. Gojenje v onesnaženih območjih 8. Anatomija lesa 9. Onesnaževanje in gozdarska politika Nekateri z navedenimi delovnimi skupina- mi niso bili povsem zadovoljni. Udeleženci smo se morali prijaviti v določene delovne skupine (lahko tudi več). Gneča je bila v pr- vih dveh skupinah, za gojenje- ključno goz- darsko skupino- pa so jih s predsednikom vred nabrali komaj pet. Vredno temeljitega premisleka! Sklenjeno je bilo, da bo imela P (2.05) v Montrealu posebno sekcijo, da se po mož- nosti l. 1992 dobimo v Tharandtu (NDR), l. 1994 pa v Estoniji (ZSSR). Projektno skupino od l. 1986 vodi gospa dr. Satu HutttiDen iz Ou- luja na Finskem. Podpredsednika sta dr. Sa- muel Linzon iz Kanade in prof. dr. Dieter Grill iz Gradca. Marjan Šolar Oxf.: 945.3 Izobraževanje odraslih kot dejavnik družbenega in tehnološkega razvoja Zveza društev inženirjev in tehnikov goz- darstva in lesarstva Slovenije je 24. junija 1988 priredila posvetovanje IZOBRAŽEVA- NJE ODRASLIH KOT DEJAVNIK DRUŽBENE- GA IN TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA. Tema je nedvomno aktualna. Ne glede na sorazmerno neprimeren čas se ga je udele- žilo okoli devetdeset gozdarskih in lesarskih strokovnjakov. Natisnili smo poseben zbor- nik, v katerem so objavljeni prispevki vseh referentov in koreferentov. Na posvetovanju so bila izražena ter v raz- pravi tudi posebej poudarjena mnoga stali- šča in smernice o tem, kako urejati izobra- ževanje odraslih, že zaposlenih ljudi v raznih oblikah zunajšolskega oz. podiplomskega iz- obraževanja. Na posvetovanju posebej obli- kovana komisija jih je povzela, da bi jih goz- darski in lesarski strokovnjaki uporabljali pri svojem delu ter prispevali k načrtni ureditvi izobraževanja odraslih, že zaposlenih ljudi. ST AIJŠČA IN SMERNICE za pomoč in usmeritev pri nadaljnjem delu pri izobraževanju odraslih v gozdarstvu in le- sa rs tvu Slovenije. l. Razvoj vzgoje in izobraževanja, tudi izob- raževanju odraslih, je kompleksno gospo- darsko, kulturno in splošno družbeno vpra- šanje. 2. Današnji čas stalnih družbenih, gospo- darskih in tehnoloških sprememb povečuje pomen izobrazbe in znanja, tako strokovnega kot splošnega. Za nove zahteve je treba ne- nehno razvijati nove sposobnosti ljudi. To pomeni, da se mora šolajoča mladina, pa tudi ali predvsem že zaposleni, bolj prila- gajati vsem družbenim, gospodarskim in teh- nološkim spremembam in se permanentno izobraževali, kar bo vsakemu posamezniku omogočalo neprekinjen strokovni razvoj pri delu, družbenem delovanju in v zasebnem življenju. 3. Izobraževanje zaposlenih v gozdarstvu in lesarstvu je treba razvijati kot del celovi- tega sistema vzgoje in izobraževanja v Slove- niji v skladu s sodobnimi spoznanji in razva- jem strok ter v skladu s sodobnimi spoznanji in razvojem izobraževanja odraslih v svetu. Učenje je treba jemati kot razvojni proces in kot sestavni del evolucijskega procesa. 4. Znanje je eden izmed najpomembnejših proizvodnih dejavnikov. Gozdarstvo in lesar- stvo morata vsako na svojem področju r~vi­ jati razmere za »SISTEMSKO PRISILO«, ki bo kolikor se da uveljavljalo zahteve po obvez- nem izobraževanju. To so zlasti: -zahteva po kakovostnem in odgovornem opravljanju dela, -ustrezna organizacija delovnih organiza- cij in dela, strokovno ugotavljanje potreb po strokovnih in specialističnih znanjih in izob- razbi, - skrb za razvoj kadrov, - selekti,most in spodbude pri napredova- nju (merilo: znanje, sposobnost, ustvarjalnost, inovativnost, odnos do dela ipd.), -gmotne in moralne spodbude za vse spo- sobne kadre. 5. Gozdarske in lesarske izobraževalne or- ganizacije morajo poskrbeti za čim boljšo po- nudbo in za dostopnost izobraževanja. Sku- paj z izobraževalnimi središči oz. službami za kadre in izobraževanje v delovnih organiza- cijah in strokovnimi društvi naj izdelajo dolgo in srednjeročne vsebinske in organizacijske programe vzgoje in izobraževanja za vse ob- like in stopnje podiplomskega izobraževanja. 6. Da bi lahko operacionalizirali zgoraj na- vedene splošne ugotovitve, stališča in smer- nice, potrebujemo: a) oceno dosedanjega programa in dejav- nosti na področju: - formalnega izobraževanja, - neformalnega izobraževanja, - vodenega samoizobraževanja in - samostojnega učenja. Izdelati je treba ustrezno študijo, pri če­ mer se je smotrno povezati s slovenskim raz- iskovalnim projektom, ki obravnava to pod- ročje . b) V delovnih organizacijah je treba orga- nizirati strokovno dobro usposobljene kad- rovske in izobraževalne službe, sposobne oblikovati predloge za učinkovito kadrovsko 441 politiko, ter opravljati tiste izobraževalne na- loge, za katere so tako organizirane službe usposobljene. c) Poleg osrednjih strokovnih knjižnic v vi- soko~olskih in raziskovalnih ustanovah je tre- ba organizirati tudi dobre strokovne knjižni- ce v delovnih organizacijah. Utrditi je treba omajano vero v knjigo kot vir znanja ter bolj poudarjati študij v knjižnicah. č) Srednje šole in fakultete morajo svoje učence in študente bolj pripravljati na samo- izobraževanje po diplomi. e) Šole, posebej visoke, bi morale vzdrže- vati stalen stik z diplomanti. Tako jih bodo lahko spodbujale k strokovnemu izpopolnje- vanju, od njih pa bodo tudi dobivale drago- cene povratne informacije o uporabnosti v šoli pridobljenih znanj in usposobljenosti. f) Glede na izredno pomembnost kako- vostnega pripravništva kot ene izmed oblik podiplomskega izobraževanja, je treba čim­ prej proučiti sedaj uveljavljeni sistem pri- pravništva ter za gozdarske in lesarske stro- kovnjake oblikovati tak sistem organizacije, načrtovanja in izvajanja pripravništva, ki bo zagotovil na sodobnih spoznanjih odprto uva- janje v delo. To še posebej velja za strokovnjake z viso- košolsko izobrazbo, pri katerih je treba med Oxf.: 902.1 r. Viktor Klanjšček sedemdesetletnik Jubilant, dr. Viktor Klanjšček, dipl. inž. in magister gozdarstva, je po svoji dejavnosti dobro znan v svoji domovini in v tujih strokov- nih krogih, s katerimi je prihajal v stik. 28. av- gusta 1988 je napolnil 70 let. Popis njegove dejavnosti -službene, stro- kovne, prosvetno-vzgojne in družbene je ze- lo obsežen in ga je težko na kratko povzeti. Toda naj spregovorijo dejstva. Strokovno uveljavljanje v tujini - ne le na kongresih in simpozijih ampak tudi pri dalj- šem izvedenskem delu ah službovanju, mu je omogočilo znanje tujih jezikov - nemščine, francoščine, angleščine, italijanščine in ma- džar~čine. številna strokovna in specialistič­ na knjižna dela, študije in poročila, nekatera 442 pripravništvom zagotoviti sodelovanje fakul- tete. Posebno pozornost je treba nameniti izbiri ustreznih strokovnjakov - mentorjev pri nji- hovem izobraževanju in usposabljanju in pri izobraževanju programerjev pripravništva, ki so soodgovorni za učinkovitost pripravništ- va. g) Za pospešitev razvoja izobraževanja od- raslih v gozdarstvu in lesarstvu, naj se pri obeh splošnih združenjih ustanovita posebni komisiji, ki bosta ob sodelovanju srednjih in visokih šol ter izobra:ževalnih središč oz. služb v delov11ih organizacijah načrtno pro- učevali potrebe po izobraževanju odraslih ter zagotavlJale njegovo ustrezno načrtova­ nje. h) Poleg dobro organizirane kadrovske in izobraževalne službe morajo v delovnih or- ganizacijah (tam, kjer tega še niso storili) čim­ prej organizirati razvojno službo, ki mora med drugim tudi neposredno in posredno vplivati na dolgo- in kratkoročno oblikovanje in uresničevanje kadrovske in izobraževalne politike. ZDIT GOZDARSTVA IN LESARSTVA SLOVENIJE pomembnejša tudi z recenzijami uglednih strokovnjakov, pričajo o visokem intelektu. Rodil se je l. 1918 v Pulju. Srednjo šolo je obiskoval v Murski Soboti in Ptuju. Diplomiral je l. 1940 na Gozdarski fakulteti v Zagrebu. L. 1962 je opravil strokovni, specialistični tečaj F AO iz žičničarstva v Pirenejih, kar je bila podlaga za njegovo nadaljnje strokovno us- merjanje. L. 1970 je dosegel na Gozdarski fa- kulteti v Zagrebu univerzitetno stopnjo ma- gistra, l. 1975 pa doktoriral iz organizacije gozdne proizvodnje. Strokovno službo je začel l. 1940, najprej je pol leta delal pri urejo.nju hudournikov, nato pa štiri leta na gozdnem posestvu na Madžar- skem. Po vojni, po l. 1946, je služboval na Tol- minskem in Indrijskem kot okrajni gozdar, kjer je skrbel predvsem za ureditev gozdar- ske službe v Gornjem Posočju, nato kot šef gozdne uprave. L. 1948-1950 je bil na Glavni direkciji za lesno industrijo v Ljubljani refe- rent za gozdne žičnice, zatem pa dve leti šef Sekcije za pogozdovanje Krasa v Bovcu, do- kler ni l. 1963 prevzel vodstvo Gozdnega gospodarstva Tolmin, kjer je bil direktor do l. 1975. Nato je tam služboval še štiri leta kot šef Projektivnega oddelka GG Tolmin. Po l. 1980 je bil leto dni svetovalec gene- . ral nega direktorja Lesnine v Ljubi jani, l. 1981 šef predstavništva Lesnine v Abidjanu, na Slonokoščeni obali, od l. 1982 do 1984 pa di- rektor lesnoindustrijskega kompleksa Buyo na Slonokoščeni obali. Od l. 1979 do 1984 je namreč vodil projekt usposobitve lesnoin- dustrijskega kompleksa Buyo (žage, furnirni- ce, vezane plošče itd .) in melioracije tropskih gozdov. Podobno je l. 1973-1976 vodil projekt me- lioracije Kaspijskih gozdov v Iranu, kar naj bi opravili naši strokovnjaki, do česar pa zaradi raznih zapletov ni prišlo. V es čas službovanja v Sloveniji je hkrati skrbel tudi za načrtovanje in izgradnjo gozd- nih žičruc, in sicer: za obnovo in dogradnjo 14 km gravitacijskih žičnic v dolini Kne že na Tol- minskem, montažo in zagon žičnice na Pohor- ju in Menini planini, na jelovici na Gorenj- skem in na Bizeljskem. S predavanji, inštruk- tažo in demonstracijo je vodil ekipo strokov- njakov na treh osem dnevnih zveznih tečajih v Sloveniji o projektiranju m izvedbi gozdnih žičnic za gozdarske inženirje iz vse Jugosla- vije. Podobno je pripravil in vodil tri zvezne seminarje o uvajanju mehaniziranih del v gozdarstvu od sečnje do spravila lesa ter o cestogradnji. O tem je ameriški izvedenec Leslie Lloyd poročal v svojem sklepnem po- ročilu ameriški vladi. GG Tolmin je prejelo 50.000 dolarjev pomoči za nakup sodobne mehanizacije. Kot delegat Tehnoprometa je l. 1948 tri me- sece v Milanu v Italiji skrbel za nakup goz- darske in lesnoindustrijske opreme za Jugo- slavijo. L. 1949 pa dva meseca na Dunaju. Kot delegat Jugoslavije je l. 1959-1976 so- delovat na sejah komiteja F AO/ECE za orga- nizacijo gozdne proizvodnje. Dejavno je so- deloval n3. simpozijih F AO v Oslu, Pragi, Edinburghu, Ženevi, Stockholmu, Varšavi, Stultyo.rtu, Krasnodaru in Parizu. O vseh teh posvetovanjih je naši vladi izčrpno poročal (skupaj osem poročil na 221 straneh). Udeležil se je svetovnih gozdarskih kon- gresov v Seatlu - ZDA (l960) in Madridu (1966). O mnogostranskem strokovnem delovanju priča obširna bibliografija v slovenščini, sr- bohrvaščini, francoščini in angleščini. Naj na- vedemo le nekatera najpomembnejša dela. 1963 Stručno-tehnička uputstva o primeni ži- čara u transportu šumskih sortimenata. Brošura, 138 str. 161 risb. Založila Sa- vezna privredna komora . O tej knjigi je pohvalno recenzijo napisal prof. dr . M. Venet iz Nancyja (Francija) v Revue fo- restiere francaise (1965). 1967 Kabelkranovi u šumskoj proizvodnji Ju- goslavije. Brošura, 37 str., 21 risb. Zalo- žil Inštitut GLG Slovenije. 1971 Istraživanje zakonitosti kod utovara ob- lovine jele i bukve. Magjstrsko delo , 189 str. Samozaložba. 1975 Istraživanje tehničkih normi i ekonom- skih elemenata pri utovaru u kamione jele i bukve. Disertacija, 229 str. Samo- založba. 1977 Podatki o gozdarstvu in lesni industriji v Slonokoščeni obali. Brošura, 88 str. Založila Lesnina, Ljubljana. 1971 Les methodes de travail adaptees au terrain et au peuplement forestier. Bro- šura, 24 str. Založba F AO. 197 4 Proposals for forestry exploitation and melioration with mdustrial wood-pro- cessing production in the Central Cas- pian region oflran. Knjiga, 65 str. Založ- ba lntereksport Ljubljana. O tej študiji je napisal pozitivno recenzijo prof. dr. Steinlin, direktor F AO za gozdarstvo. 1980 Les ressources forestieres de Buyo. Brošura, 85 str. Založba Lesnina Ljub- ljana. 443 1980 Les ressources forestieres de Toumo- di. Brošura, 44 str. Založila Lesnina Ljubljana. 1982 La relance de la production du Com- plexe industriel de Buyo. Brošura, 21 str. Založba Lesnina Ljubljana. O dodatni dejavnosti jubilanta v naših raz- ličnih skupnostih pričajo naslednje njegove občasne funkcije: - član okrajnih ljudskih odborov Tolmin, Gorica, Koper, -predsednik kmetijsko-gozdarske zborni- ce v Kopru, - predsednik tolminskega gledališča s 33 odigranimi vlogami, - predsednik Inštitutskega sveta Inštituta GLG Slovenije, - član Upravnega odbora DIT gozdarstva in lesne industrije Slovenije, - poslanec skupščine SRS, - član Upravnega odbora Zvezne gospo- darske zbornice, -poslanec zvezne skupščine- gospodar- skega zbora, -predsednik Turistične zveze Nova Gori- ca, -predsednik Konzorcija za izgradnjo alp- skega turističnega centra Bovec, -l. 1971 kot delegat skupščine Jugoslavije podpredsednik interparlamentarne konfe- rence o vprašanjih varstva okolja v Bonnu (ZRN). Leta 1972 je bil kot član zvezne skupš- čine na interparlamentarni konferenci v Ri- mu. - l. 1973 član delegacije predsednika DRUŠTVENE VESTI Oxf.: 946.1 :( 497.1 2) Zveznega komiteja za kmetijstvo SFRJ na obi- sku pri iranskem ministru za kmetijstv6 v Te- heranu. - Od leta l 986 podpredsednik Turistične zveze Slovenije Za pionirsko uvajanje mehanizacije in so- dobne organizacije dela v gozdarstvu, kot tu- di za delo na področju gospodarstva, turizma in kulture je jubilant prejel vrsto odlikovanj in priznanj. Najpomembnejša so: - Orden dela z zlatim vencem od pred- sednika republike, 1966 - Častni član viteškega reda iz Bordeaux- a s položajem Commandeur d'honneur za uspešno 15-letno delo v komiteju F AO/ECE za organizacijo dela v gozdarstvu, ob priliki konference v Parizu in Bordeauxu, 1974. - Diploma di Benernerenza od Ente pro- vinciale per il Turismo it. Gorica za uspešno sodelovanje na področju obmejnega turizma, 1978 - Srebrno, nato pa še zlato značko Turis- tične zveze Slovenije za požrtvovalno delo pri pospeševanju turizma. - Gregorčičevo nagrado od Sveta svobod in prosvetnih društev za plodno kulturno de- javnost. S številnimi priznanji za svoje mnogostran- sko uspešno delo si je jubilant postavil naj- lepši in najtrajnejši spomenik. Ob sedemdesetletnici si zasluži posebne čestitke svojih kolegov, sodelavcev, prijate- ljev in znancev! Zdravko Turk Novi častni in zaslužni člani ZDIT gozdarstva in lesarstva Slovenije V skladu s Pravilnikom o imenovanju čast­ nih in zaslužnih članov naše Zveze, smo tudi letos na 6. skupščini podelili priznanja čast­ nim in zaslužnim članom. V posebni publikaciji, ki jo je oktobra l. 1986 izdala Zveza, so poleg Statuta in Pravil- nika o imenovanju častnih in zaslužnih članov navedeni vsi tisti člani Zveze, ki so do takrat 444 prejeli priznanja. Obojih je do danes prek 130. Glavno merilo za častne člane so njihove zasluge v gozdarstvu in lesarstvu. Glavno merilo za priznanje zaslužnega člana pa je aktivno delo v društvu. Letos smo podelili devet priznanj častnim in štirinajst priznanj zaslužnim članom Zveze. Novi častni člani so: Dr. Jane z Božič Svoje raziskovalno delo je usmeril v pro- učevanje in vzgojo topoJov ter o tem napisal vrsto znanstvenih in strokovnih razprav, ki so bile objavljene doma in v svetu, ter tako pri- speval k uveljavitvi slovenskega gozdarstva. Franc Cafnik Posebno je odmevno njegovo delo pri var- stvu okolja in popularizaciji gozdarske stro- ke med mladino. Rozika Debevc-Lesjak Vseskozi je spremljala napredne zamisli pri racionalizaciji gojitvenih del, zlasti pri drevesničarski proizvodnji. Posebne uspehe je dosegla pri varstveni propagandni dejavnosti za gozd in gozdar- stvo in z gozdno učno potjo Bolfenk-Razgled- nik ter s popularizacijo gozdov. Lojze Funk! V svoji dolgoletni strokovni karieri je op- ravljal odgovorne funkcije v gozdarstvu. Kot pedagog je s svojim bogatim strokovnim zna- njem vphval na oblikovanje gozdarskih stro- kovnjakov. Napisal je vrsto znanstvenih in strokovnih prispevkov in s tem obogatil gozdarsko stro- ko. Dr. Marjan Kotar Napisal je več znanstvenih publikacij in razprav, ki so pomembne za gozdarsko stro- ko. Prav tako uspešno deluje na mednarod- nem, med republiškem in republiškem pod- ročju za uveljavitev gozdarske stroke. Biela Leban Kot arhitektka je svojo ustvarjalno pot us- merila v oblikovanje pohištva in tako razvija- la svoje zamisli. Marlesu in sebi je skozi vsa ta leta svojega ustvarjanja priborila vodilno mesto v Jugosla- viji v proizvodnji kuhinj. Tako se njeno ime iz leta v leto pojavlja na listi nagrajencev v ju- goslovanskem prostoru, pa tudi zunaj naših meja. Za svoje delo je prejela mnoga prizna- nja in nagrade. Zoran Naprudnik Uveljavil je popotništvo kot gozdarsko in gozdarjevo dejavnost doma in v evropskem popotniškem svetu. Omogočil je izvedbo no- ve pešpoti po Sloveniji, t. i. E7 od Soče do Sot- le. Zdravko Ribnikar je bil kot dolgoletni delavec Jelovice iz Škofje Loke nosilec razvoja in uvajanja novih tehnologij na področju stavbnega pohištva. Ima velike zasluge za standardizacijo stavb- nega pohištva, uvajanje novih materialov, okovja itd. Dejavno je sodeloval pri naši strokovni re- viji LES in kot predavatelj na Višji šoli za le- sarstvo. Tone Šegula Za svoje ustvarjalno delo pri montažnih hi- šah in vikendih ter projektiranju pohištva, zlasti za otroške vrtce, je prejel doma in na tujem vrsto priznanj in nagrad. Novi zaslužni člani so: Ivan Božič Velik je njegov prispevek k popularizaciji gozdov na Tolminskem. Sodeluje tudi pri vzgoji in seznanjanju tamkajšnje mladine z gozdom in divjadjo. Mag. Anton Gregorič Sodeluje predvsem pri prirejanju in izved- bi strokovnih predavanj. Svoje strokovno znanje pa nesebično posreduje mlajšim kole- gom, zlasti kot mentor v DIT GL Kočevje-Rib­ nica. Marjan Hladnik Dejavno in prizadevno prenaša lastna goz- darska spoznanja in izkušnje ostalim članom društva IT GL Brežice. Jurij Hočevar Bil je prvi predsednik novoustanovljenega društva IT L Gorenjske, ki je po njegovi za- slugi uspešno zaživelo in delovalo. Feliks Ježek Na ustanovnem občnem zboru društva IT L Gorenjske je bil izvoljen za tajnika društva in to funkcijo in nalogo še zdaj opravlja. Janez Košir V začetku si je zlasti prizadeval pri prido- bivanju novih članov v DIT GL Kočevje-Rib­ nica. Zdaj pa sode! uje kot prireditelj in sode- lavec na vseh društvenih prireditvah, pose- bej na športnem področju . Nikolaj Lapuh Član društva inženirjev in tehnikov goz- darstva Bled je z gozdno učno potjo v Radov- ljici, ki je v glavnem njegovo delo, ponesel ime blejskih gozdarjev po vsej naši domovini in tudi prek meja. Miroslav Lunder Dejavno sodeluje pri organizaciji in izved- bi številnih strokovnih predavanj, ki jih pri- pravlja društvo ter pri ostalih akcijah. Franc Merhar je član društva inženirjev in tehnikov goz- darstva in lesarstva Kočevje-Ribnica vse od 445 ustanovitve sekcije LIK, kjer je prirejal različ­ na strokovna srečanja. Med vodenjem sekci- je pa je prirejal tudi »okrogle mize«, na kate- rih so obravnavali sprotno problematiko de- lovne organizacije. Rudi Omovšek S svojim dejavnim in učinkovitim ter požrt- vovalnim delom je mnogo pripomogel k de- javnosti ljubljanskega gozdarskega društva inženirjev in tehnikov. Sodeloval je pri orga- nizaciji in izvedbi strokovnih ekskurzij ter pri organizaciji predavanj in društveno-športnih tekmovanj. Pavel Peček je ustanovni član sekcije Lesne industrije Kočevje, kjer sodeluje pri vseh društvenih akcijah, še posebej pri prirejanju družabno- športnih srečanj društva. Janez Trošt Uspešno sodeluje v akcijah Društva inže- Oxf.: 945.35 nirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Ko- čevje-Ribnica. Za svoje delo je prejel že več državnih odlikovanj in je tudi nosilec mnogih plaket. Franc Vengust ]e član Društva inženirjev in tehnikov goz- darstva Postojna, kjer dejavno sodeluje pri prirejanju in izvedbi številnih strokovnih predavanj in pri ekskurzijah. Jože Zupanc Kot član DIT GL Celje je v občini Sloven- ske Konjice prvi pričel uvajati program po- pularizacije gozdarstva, predvsem v osnov- nih šolah. Pra v tako pa je tudi eden izmed no- silcev razvoja kmečkega turizma na južnem Pohorju. Priredil Branko Štampar predsednik ZDI'I' GL Slovenije Obisk ljubljanskih gozdarjev pri slovaških in poljskih kolegih Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva Ljubljana (240 članov) je od 27. do 30. 9. 1988 za svoje člane (68 udeležencev) pripravilo strokovno ekskurzijo na Češkoslovaško in Poljsko. Želja, da bi si ogledali, kako gospo- darijo naši kolegi v sosednjih gozdovih. go- spodarskih območjih. sosednjih republikah in sosednjih državah že vrsto let spodbuja in usmerja te naše že tradicionalne obiske. Le- tos je bila pot usmerjena proti severozahodu k našim slovanskim bratom izza bivše želez- ne zavese, potekala je prek Maribora, Bratis- lave, Žiline, Martina, Tatranske Lomnice mi- mo Zakopanega do Krakova, Ojcovskega na- rodnega parka, nazaj pa od Žiline, Rožnova, Otomoca, Brna mimo Dunaja do Ljubljane. Pretežni del naših gozdarskih ogledov je potekal na območju Delovne organizacije se- vernoslovaških državnih gozdov Žilina, ki gospodari s pribl. 470 000 ha gozdov. Severni del Slovaške je zelo razgiban, saj se nadmor- ske višine gibljejo od 200 do 2178 m. Na Slo- venijo pa ne spominja le ime te dežele, tem- več tudi njena 53-odstotna gozdnatost. Dve tretjini gozdov poraščajo iglavci, tretjino pa listavci. Povprečni posek (obnovitveni in go- 446 Izrazitejši primer propadanja smrek v gorskem gozdu pri letovišču Štrbske Pleso (Foto: L. Eleršek) jitveni) znaša 2,3 m3/ha. Odprtost gozdov je skromna, saj je na hektar 4,5 m gozdnih cest in približno toliko gozdnih vlak. Pri sečnji uporabljajo motorne žage stihl, husquarna in dolmar, pri spravilu pa traktorje zetor 5645 z vitlom in druge. Še posebej pa so ponosni na svoje narodne parke: Tatranski narodni park, Zahodne Tatre, Nizke Tatre in Malo Tat ro ter na zaščitene krajinske parke V eli- ko Fatro, Homo Oravo, Kysuce in Biele Krpati. Po tamkajšnjih gozdovih sta nas ljubeznivo in požrtvovalno vodila tamkajšnja vodilna gozd arja inž. Eugen Šebok in inž. Ivan Vajdič­ ka. Ogledali smo si gozdove v Vratni blizu Terchove in gozdni obrat Račka blizu zim- skega središča Štrbske Pleso. Tod se smre- ka dobro pomlaja, po drugi strani pa se za- radi preštevilne parkljaste divjadi izogibajo umetni obnovi listavcev. Pri predstavitvi umi- ranju gozdov niso namenili večje pozornosti, vendar je bilo povsod, zlasti v višjih legah, hi- ranje posameznih starejših smrek očitno . Tako kot na Slovaškem tudi na Poljskem gozdarji skrbijo za ustanavljanje narodnih parkov, kamor organizirano prihajajo skupi- ne šolarjev in ostalih. Tako smo si tudi mi bli- zu Krakova ogledali Ojcovski narodni park z osrednjim muzejem. Glavna skrb tamkajšnjih gozdarjev pa je seveda gospodarski gozd, v katerega tudi veliko vlagajo. Strokovne raz- lage in vodstvo po gozdovih sta tu prevzela prof. dr. Zenon Muszynski, dr. Janusz Sowa in kustos dr. J6zef Partyka. Take ekskurzije pa nas bogatijo tudi zara- di spoznavanja kulturnozgodovinskih dobrin drugih dežel. Na Slovaškem nas je v mestu Martin simpatična vodička popeljala po zelo lepo urejenem »Slovenske narodne mt.i- zeum« . Prvi, etnografski del, je razdeljen v tri poglavja: člo\·ek in tla, človek in material ter človek in oblačila . Temu delu sledi galerija ljudskih umetnosti, ki obiskovalca s slikovi- tostjo še posebej prevzame. Na Poljskem nas je prevzel stari C.el Kra- kova, še posebej bogastvo krakovskega gra- du (Wawel, nekdanji sedež poljskih kraljev) in katedrale Zegarowa in Zygmutowska iz 14. stoletja. Zadnji dan smo se, že na poti proti domu, na Moravskem ustavili še v Rožnovu, v etno- grafskem muzeju na prostem. Z različnih kon- cev dežele so v ta kraj prenesli star mlin, ža- go, ol jarno, kovačijo in staro stanovanjsko na- selje. čar muzeja je v skrbni razmestitvi de- lavnic, v prikazu delovanja priprav in v pri- mernem okolju. Ogled muzeja bi priporočil vsem, ki se ukvarjajo s snovanjem muzejev pri nas. Polni bogatih vtisov smo se po štirih dneh poslovili od dveh slovanskih narodov. Pri njih sicer nismo naleteli na materia1no bogastvo zahodnega sveta, s seboj pa smo odnesli podobo delovnih, uslužnih in prijaznih ljudi, h katerim sam vedno rad zaidem. Lado Eleršek Smrekovi gozdovi na Slovaškem, kjer imajo podobne težave kot pri nas. (Foto: L. Eleršek) 447 KNJIŽEVNOST Kako rešiti gozdove Marjan Šolar, Janez Pogačnik. Milan Hoče­ var, Franc Batič, Dušan Jurc, Boštjan Anko, Dušan Hrček, Blanka Druškovič Ljubljana, 1988 Koncem leta 1988 je v organizaciji Gozdar- ske založbe pri ZDIT gozdarstva in lesarstva Slovenije ugledala luč sveta hčna knjiŽica z naslovom Kako rešiti gozdove. Kot piše v uvodu, predstavlja knjižica ne- kakšno nadaljevanje pred letom dni izšle knjižice čas za rešitev gozdov se izteka. Že naslov knjižice nam pove, da gozdarji nimamo več namena predvsem registrirati stanja in pospravljati odmrlo drevje, ampak postajamo pobudniki iskanja rešitev za gozd, pa četudi so te predvsem zunaj območja na- šega delovanja in neposrednega vpliva. Vzroki propadanja okolja in gozdov so v napačnem ravnanju ljudi do okolja, v zane- marjanju okolja pri prizadevanjih za zadovo- ljevanje svojih trenutnih, predvsem material- nih interesov. Pravo rešitev za okolje in gozd pa pomeni prav odstranitev vzrokov, ki po- vzročajo njuno propadanje. Ta trenutek je za- to najpomembneje ljudi prepričati o tej pre- prosti, pa zato nič lepši resnici. Ljudi, ki ob površnem stiku z okoljem še vedno ne daje- majo usodnosti pojavov, ki se danes dogajajo v okolju. Ugledna skupina avtorjev se je odzvala tej nujnosti trenutka in skupaj z urednikoma Marjanom Šolarjem in Markom Kmeclom pri- pravila knjižico, ki na zelo pregleden in raz- umljiv način prikazuje najpomembnejša nova spoznanja o vzrokih in obsegu propadanja okolja in gozdov v Sloveniji. Nakazana je tudi 448 KAK0 RESFfl G0&DDVE Slovenija - moja dežela!? vloga posameznih členov družbe pri reševa- nju gozdov ter navedeni nujni konkretni uk- repi gozdarjev, s katerimi moramo po svoji moči krepiti biološko stabilnost naših gozdov. Stik z javnostjo, zlasti njeno izobraževanje in prosvetljevanje, je zahtevno delo, ki ne prenese improvizacije. Knjižnica, ki ji je skro- men obseg odlika, je vsekakor sposobna te- ga poslanstva. Živan VeseJič Gozdarski vQsfnlk Mesečni list za gozdarstvo Letnik XLVI U stanoviteljici Zveza inženirjev in tehnikov .gozdarstva in lesarstva SR Slovenije in Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije Izdala Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Glavni in odgovorni urednik Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredniški svet Dr. Boštjan Ank o, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, Živ an Veselič Uredniški svet Mag. Zdenko Otrin- predsednik., mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Skulj Tisk Tiskarna Tone Tomšič Naklada 2100 izvodov Ljubljana 1988 VSEBINA ]_ GOZDNOGOSPODARSKO NAČRTOV ANJE, KRAJINSKA EKOLOGIJA Model na porazdelitev lesne zaloge po razširjenih debelinskih razredih, M i 1 J a C 1 m p e r š e k 7 Vključevanje gozdarstva v urejanje prostora, Ja n e z P o g a č n i k . _ . . . . . . . . . . . . . lO 1 Pomen pomladitvene dobe pri načrtovanju gospodarjenja z gozdovi, M a ri j a n K o t a r 112 Problematika posegov v gozdm prostor {sklepi seminarja) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202 Ciklična aerosnemanje Slovenije v obdobju 1985-1987 in njegova uporaba v gozdarstvu, M 1 l a n H oč ev ar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 205 Hrastovi gozdovi na Gonškem, I z to k M 1 e k u ž ......... _ . . . . . . . . . . . . . . . . 261 Nekatere značilnosti stanja in nadaljnjega razvoja gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, Iztok W i n k l e r . . . . . . . . . . . . . 309 Najvišja drevesa - pripomoček pri opredeljevenju ciljev, Ma rij an K o tar 379 Gozdarstvo v novem zakonu o planiranju, B r a n k o B r e z n i k 394 Računalniško vrednotenje gozdov, Mitja Cimperšek 416 2. GOJENJE GOZDOV, GOZDNA EKOLOGIJA, DREVESNIČARSTVO, GENETIKA, UMIRANJE GOZDOV Biološki vidik revitalizacije površinskih kopov, Ege n 1 j A za ro v Umiranje gozdov (pregled literature za )urtij 1987) Posvetovanje: Pojav in vzroki umiranja gozdov, M a r j a n š o 1 a r Sestanek delovne skupnosti Alpe-Jadran in delovne skupnosti Alpskih dežel, Marjan šo 1 ar Omejevanje stanJa poškodovanosti listavcev, Marjan šo 1 ar .. .... . . . ............. . Ugotavljanje in spremljanje propadanja gozdov z aerosnemanji. Mi 1 an Hoče var Gospodarjenje s smrekovim mraztščnim gozdom v Smrečju, Jo ž e P a p e ž ............... . Kemijska zgradba terpentina iglic Picea abies Karst iz različnih območij v Sloveniji, V es n a Tišler, Peter Kvas ..... .... .. .. .... . Teoretični in praktični vidiki gozdne genetike, I g o r J e r m a n ....... . . . ......... . . Gospodarjenje z gozdovi in njegovo nasprotje, L a do E 1 e r š e k ........ . Pogozdovanje s pionirskimi drevesnimi vrstami na težavnih rastiš6ih erodiranega fllša, M a r J a n Zupančič .............................. .... ... .. ..... .. Pojmovanje in poimenovanje bukovih združb, ž i v k o K o š i r .. . Nekateri monomerni polifenoli drevesnih skorij, Ve s n a T i š 1 e r Gozd - divjad - propadanJe gozdov, J a n e z C o p ........ . Učinki izbiralnih redčenj v starejših bukovih sestojih, F r a n c F e r 1 in Žled v Brki nih in posledice na branikah, E g en ij A z a r o v Dobiti smo karto potencialne naravne vegetacije Jugoslavije, 1 v o Puncer Mikro razmnoževanje in gozdarstvo, La do Ele r še k ... Sušenje gozda v okolici Banjaluke, Franc Ba 1 ič, Dušan Jurc Poročilo o 4. zasedanju programske delovne skupine za zajemanje in spremljanje učinkov onesnaženega zraka na gozdove, M a r j a n š o 1 a r O ugotavljanju em1sij žvepla m fluora v gozdu, Jan k o Ka 1 a n Gozd in ptice, M i h a M a r e n č e . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... .. . . .. . ...... . . . Smrekove gozdove ogrožajo zalubmki, Mitja C 1m perše k Nega gozdov - naložba za prihodnost, J a n e z P o g a č n i k .... . . . . . . . . Problemi fitocenološke nomenklature gozdn.ih združb, Lojze Marinče k Problemi fitocenološke nomenklature, ž i v k o K o š i r Poročilo z mednarodnega stmpozi)a o fitooksidantih, M a r j a n š o 1 a r . F r a n c B a t i č , Dušan Hrček .... .. ...... . .. ......................... . .. . Poročilo o centralnem tečaju ECE. M a r j a n š o 1 a r . . . . . . . ........... . . Učinkovitejši način sajenja gozdnih sadik s križno ravnico, Lad o Ele r še k Nenavadne poškodbe v bukovih debeljakih, Arne K o zi na ........ . Poročilo s ~estega kongresa zveze evropskih društev za rastlinsko fizwlogtjo, F r a n c B a t i č Upravljanje z mediteranskimi ekosistemi (poročilo s seminaqa), Pr 1m o ž Sim on čič Poročilo o XV. sestanku projektne skupine IUFRO P (2.05), Onesnaženje zraka- propadanje gozdov, Marjan Šolar ......... 1 6 38 39 40 53 67 79 83 94 131 149 179 196 214 224 238 243 247 251 271 274 283 289 298 392 396 400 411 428 434 437 439 3. PRIDOBIVANJE LESA - ORGANIZACIJA, GOZDNA ME}:IANIZACIJA, ERGONOM1JA, IZKORIŠČANJE LESNE MASE Letna konferenca sekcije za izkoriščanje gozdov v Sarajevu, I g o r P o t o č ni k 29 450 Razst~:wa gozdarskih strojev- Celovec 1987, Boštjan K 0 š ir, M 1 rk c Medved, Lojze Zgajnar ........ . . .... ......... . .. .... ......... .. ... . ............ .. O rastišču in raziskovanjih v njem še nekoliko drugače, A r n e K 0 z 1 n a Vrvni sistemi s tekočo nosilno vrvjo, 8 oš tja n K oš ir . ... .. . . Biomasa- ne več energija revežev in naših babic, ampak, energija prihodnosti, L oj z e Ž g aj n a r 'fraktorji goseničarji za spravilo lesa, Boštjan K oš ir , Mir k 0 Medved . . . ...... .. . Zaganje hlodovine iglavcev v lubju, Dušan Dobnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . Žaganje hlodovine iglavcev v lubju, Zdra v k o Tur k . , ......... . . .. . . . ........ . Šestdeset let tehnološkega razvoja motorne verižne žage in podjetje STil-IL, L o j z e Ž g aj n a r Raba spoznanj o rastiščih, E d v a r d R e b u 1 a ............ . ........... . .. .... . . .. ... . . . Podiranje drevja le ob mlaju, J o ž e M a č e k .. .. . . , .. . .. .. . . . .... . Učinki spravila lesa s traktorji in žičnimi žerjavi, E dv ard R e b u 1 a Gradnja vlak: stroškovni in ekološki problem, F r a n c F u r 1 a n . . ......... . Analiza nekaterih vidikov žičničarskega spravila na podlagi podatkov iz sečno-spravilnih načrtov, Boštjan Koštr, Edo Goričan, Iztok Kor8n ....... .. Gradnja gozdnih cest v Sloveniji v obdobju 1977-86, A n dr e j Do b r e ... . . . . .. . Ugotavljanje vpliva prometnic na gozdni prostor, B or u 1 Bi te n c . . . . . ......... . Mobilna 1 up il na linija, Z d e n k o O 1 r i n . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . Odprtost gozdov na Slovenskem konec leta 1986, A n d r e j D o b r e Stroški gradnje vlak, E d v ard R e b u 1 a ... . ........... . Sušenje jelke - slučajni pripadki iglavcev, Bran k o ] u ž nič .. . .... . 4. EKONOMIKA GOZDARSTVA Zagotavljanje sredstev za gozdno reprodukcijo - prispevek k razprav! na posvetovanju, Tugomir Cajnko ........... .. .. ... .. . ... .. Zagotavljanje sredstev za gozdno reprodukcijo (sklepi posvetovanja) . . . . . . Zagotavljanje sredstev za gozdno reprodukcijo, I z to k W i n k 1 e r .. .. . Izkušnje hrvaških gozdarjev - dragocena usmeritev za spremembo zakona o gozdovih v SR Sloveniji , S l av k a K a v č i č , To n i El u ki c . .. ... .. . 5. ZGODOVINA GOZDARSTVA Ohranimo našo strokovno dediščino, Borut Bile n c 6. KADRI, IZOBRAžEVANJE, INFORMACIJE Kadri in izobraževanje v gozdarstvu, J a n e z C e r n a č . . . . . . . . . . . . . . ... ...... ..... . Stališče do programa visokošolskega študija, J o že Pi n ta r . . . . . . . . . . . . . . . . ..... . . . . . Prenovljeni gozdarski muzej v Bistri, V l a d im i r Vi 1m a n . . . . . . . ........... . Prenovljeni program pouka biologije na Srednji gozdarski šoli, Jo že M 1 a kar . . . . . . .. . . . . Postojnski mladi (bori), M a r k o K m ec l . . ..... .. ....... .. _ . . . . ..... . . . .. . Ni vse rastišče, kar se dogaja v njem, A r n e K o zi n a .. .. ... . ........ .. . . .. . . . . . ..... . . Mladi bori in 40 let gozdarske srednje šole, Viljem Ga r muš . . . . . ........ , .. Estetska funkcija gozda in primer Damijana Ograjenška, 1 g or D a k s k o b 1 e r ..... . .. . . . . Pripis k razmišljanju Igorja Dakskoblerja, ž i v a n V es e l i č . . . . . . ... .... ..... .. . Kako motivirati strokovne delavce v gozdarski operativi, da bodo svoje delo opravljali učinkovito, gospodarno in kvalitetno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ....... . Gozdarska popularizacijska razstava na sejmu Tehnika za okolje, [ gor S rn o l ej Gozdarstvo in javnost, F r a n c e P o l a n c ...... .. . .. . . . Revizija gozdarske decimalne klasifikacije, M a r j a Z or n ....... . . . . Vabilo k sodelovanju slovenskim gozdarskim strokovnjakom ...... . . . Izobraževanje odraslih kot dejavnik družbenega razvoja (sklepi posvetovanja) ..... ... . 7 O GOZDARSTVU PO SVETU Zagotavljanje sredstev za vlaganja v gozdove na Japonskem, S l av ka K a v čič . ... , ..... . Uči se z gozdom, J e r n ej U d e ...... .... . .. . . . . .... .. ....... . ... . ... . .... . Utrinki s strokovne ekskurzije po Češkoslovaški in Zahodni Nemčiji v jeseni 1987. Ljub o čibej še več katastrof v Alpskem prostoru, Je r n ej S t r i t i h ...... ... . . . . . . . Plantaže evkaliptusov, B o j a n P o č k a r ... . .. .... . . .... . Japonski gospodarski razvoj in gozdarstvo, Min or u Kuma za ki, Sla v ka Ka v čič Erozija tal v kmetijstvu, B oj an P oč k ar .... ..... ... . ..... . 30 34 75 87 124 142 143 144 146 153 157 169 174 253 281 285 319 365 405 18 22 152 183 426 13 36 92 95 139 295 296 356 357 371 386 387 402 391 441 2 28 193 296 169 229 250 451 Življenje v socialističnem smogu, M a r j a n Z u p a n či č . . . . . . . . . . . . . . . . . 302 Gozdni požari v Avstraliji , B oj an P oč k ar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 303 Ne bojmo se gozda, M a r j a n Z u p a n č i č . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 305 Gozdovi oblakov, B oj an Počkar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ... . .. .. . .... - . . . . 359 Umiranje gozda, M a r j a n Z u p a n č i č . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 361 Divjad in umiranje gozda v pragozdnem ostanku. M a r j a n Z u p a n č i č ..... . . . ... _ . _ 362 Na val na divjino, M a r j a n Z u p a n č i č . .. . . . . ........ . ..... .......... , . . . . . . . . . . . . . . 402 Znanost pod gorami žita. B o j a n P oč k a r . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 403 Vtisi s strokovne ekskurzije v ZSSR. Toni E) uk ic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 422 8. OSTALO Izid fotografskega natečaja . . . . . . . . . . . . . . .... , . ..... . TOZD Gozdarstvo Straža (GO Novo mesto) je prejela Jesenkovo priznanje za leto 1988 Predstavniki slovenskega gozdarstva v tujih gozdarskih revijah . 1 z to k W i n k l e r . . Človek in gozd jutri - ali lahko preživi ta?, Borut S oč an . . .... . .. .... .. . . . XV. mednarodni kongres študentov gozdarstva, Borut S oč o. n . ... . .. ... . . . . . . . Ekskurzija upokojencev gozdarjev in lesarjev . . . . .. ..... . . . . . . . . . ........ . Prihodnost gozdarstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ......... . . . ............ . Poročilo Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SloveEije za leto 1987 .... .. .. ... . V gozdarstvu so nujne korenite spremembe, E m i 1 K a č , M a r j a n P od o b n 1 k V gozdarstvu so nujne korenite spremembe, C i r i 1 R em i c . . . . . . . . . . . ........... . . 9. KNJIŽEVNOST 51 97 134 135 154 165 187 327 431 432 Lojze Marinček: Bukovi gozdovi na Slovenskem. 1 g o r D a k s k o b l e r . . . . . . . 98 Franc Bauer: Die Sache mit dem Wald (Zadeva z gozdom), M 2. rja n Šo 1 ar . . . 202 Pavle Šegula: Sneg, led, plazovi -priročnik za planince, smučarje in druge, P av le š egu 1 a 365 Kako rešiti gozdove, Zi van Ve selič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 448 1 O. DRUŠTVENE VESTI Prof. Franc Rainer, 85-letruk, L oj ze F u n k 1 . . . . . . . . . . . . . . . . 41 Prof. Martin Čokl, BO-letnik, L oj ze F u n k l . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Ekskurzija upokojenih gozdarjev in lesarjev. O u š a n D o b n i k . . . . . . . . . . . . . . 155 Josip Koller, Cv e t k a K o 1 e r . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 203 Konrad Rubbia, Cvet ka K o 1 er . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204 Josip Levičnik, C v et k a K o 1 e r . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204 Milan Juvančič - doktor tehniških znanosti, B o š tj a n A n k o . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 306 Jože Kovačič - in memonam. J o ž e A j d i č . . . . . . . . . . . . . . 306 Dušan Dretnik - in memoriam, H u b e r t D o l i n š e k . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 308 Dr. Viktor Klanjšček - sedemdesetletnik. Z dr a v k o T u r k . . . . . . . . . . . . . . 442 Novi častni in zaslužni člani ZOlT gozdarstva Slovenije, Lad o E 1 er še k . . . . . . . . . . . . 444 452