Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2012-05/15 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta V5-1060 Naslov projekta Analiza stanja lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji: benchmarking analiza in priporočila Vodja projekta 8627 Vlado Dimovski Naziv težišča v okviru CRP 5.06.07 Možnosti lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji Obseg raziskovalnih ur 814 Cenovni razred A Trajanje projekta 10.2010 - 09.2012 Nosilna raziskovalna organizacija 584 Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta Raziskovalne organizacije -soizvajalke 148 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Maribor 586 Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 5 DRUŽBOSLOVJE 5.02 Ekonomija Družbeno-ekonomski cilj 08. Kmetijstvo 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 5.02 - Veda 5 Družbene vede - Področje 5.02 Ekonomija in poslovne vede 3.Sofinancerji2 Sofinancerji 1. Naziv Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Naslov Dunajska 22, 1000 Ljubljana B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 4.Povzetek projekta3 SLO_ V okviru projekta je bila izvedena analiza delovanja lokalnih oskrbnih verig v primerljivi Avstriji in potrebnih ukrepov. Opravljena je bila tudi ocena stanja v Sloveniji, tako z vidika kakovosti in vrste proizvodov, organiziranosti ponudbe, kot tudi povpraševanja. Posebna pozornost je bila namenjena analizi razvitosti lokalnih tržnih kanalov, npr. Zeleni zabojček. V drugem delu projekta je bil poudarek dan analizi razvojnih možnosti za razvoj lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji z določitvijo ukrepov in aktivnosti za krepitev lokalne samooskrbe z doma pridelano hrano. V okviru raziskovalnega projekta je bil razvit tržno privlačen in ekonomsko vzdržen model lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji (Priponki 3 in 4), ki gradi na dveh izhodiščih: (1) Danes je v slovenskem kmetijstvu evidentno, da se mali in srednji kmetje vse premalo osredotočajo na ozko specializiranost na programe s področij povrtninarstva, zeliščarstva, ekološke pridelave in pridelave višje kakovosti. Vsa ta področja so namreč področja z višjo dodano vrednostjo in edino ta področja lahko malemu in srednjemu slovenskemu kmetu zagotovijo konkurenčnost na globalnem in posledično tudi na lokalnem trgu. Izrednega pomena za povečanje ozaveščenosti kmetov na tem področju so zato po eni strani izobraževanja s tega področja ter po drugi strani zagotovitev zadostne institucionalne podpore, ki bo malemu in srednjemu kmetu zagotavljala odkup teh izdelkov višje dodane vrednosti. Iz tega razloga je ena od predpostavk modela tudi ustvarjanje pogojev za ustanovitev na zadružnem sistemu temelječih organizacij (ki pa bodo bolj učinkovite od zadrug), ki bodo skrbele za združevanje odkupljenih količin v večje količine, kar bo posledično omogočalo ekonomijo obsega. Ta ekonomija obsega bo nato po eni strani omogočila prodor v že obstoječe trgovske verige, po drugi strani pa bo omogočila tudi pogoje za ustanovitev novih lokalnih končnih členov trgovskih verig. (2) Brezposelnost v Sloveniji je kot posledica svetovne finančne in gospodarske krize v preteklih letih močno narasla, v prihodnjih letih pa se predvideva še dodatno povišanje stopenj brezposelnosti (učinek krize z zamikom). Zaradi tega poviševanja števila brezposelnih oseb v Sloveniji je smiselno razmisliti o sinergijskih učinkih zaposlovanja brezposelnih oseb na projektih lokalne oskrbe s hrano oz. v na zadružnem sistemu temelječih organizacijah (t.i. socialno podjetništvo). Na ta način bi z eno potezo dosegli več učinkov, med katerimi so najpomembnejši: zmanjšanje potrebnih socialnih podpor, višja aktivacija na trgu dela, višji nacionalni output, višje stopnje samooskrbe s hrano v Sloveniji ter s tem večja nacionalna varnost, višja kvaliteta živil (lokalno, ekološko in sonaravno pridelovanje sadja in zelenjave), bolj zdrav način življenja brezposelnih oseb, delna zajezitev črne ekonomije ter višja morala pri prebivalcih Republike Slovenije. ANG The analysis of local supply chains in comparable Austria, necessary measures to be taken, and evaluation of the local supply situation in Slovenia were performed in the framework of the project, both in terms of quality and range of products, the organization of supply, as well as the demand. Special attention was paid to the analysis of development of local marketing channels. In the second part of the project, emphasis was given on the analysis of opportunities for the development of local food supply in Slovenia by specifying the measures and activities to strengthen food self-sufficiency. One of the main products of the project was the economically sustainable model of local food supply in Slovenia (Attachments 3 and 4), which builds on the following two starting-points: (1) Small and medium-sized Slovenian farmers focus not enough on narrow specialization in programs in the areas of vegetable, herbal, organic production and higher quality production. All of these areas are in fact areas with higher value-added and only these areas may ensure Slovenian small and medium farmers competitiveness in the global and, consequently, also in the local market. Of paramount importance to increase the awareness of farmers in this area is therefore on the one hand education in this field, and on the other hand the sufficient institutional support, which will ensure small and medium-sized farmers the repurchase of these higher value-added products. For this reason, one of the assumptions of the model is the creation of the conditions for the establishment of the cooperative system based organizations (which would however be more efficient than cooperatives) that would take care of quantity pooling, which would in turn allow for economies of scale. The economies of scale would then on the one hand give the opportunity of penetration into existing retail chains; and on the other hand enable the conditions for establishment of new local retail chains. (2) As a result of the global financial and economic crisis, unemployment in Slovenia in recent years has increased dramatically, while a further increase in unemployment rates (impact of the crisis with a lag) is expected in the coming years. Due to this increase of the number of unemployed persons in Slovenia, it is reasonable to consider the synergistic effects of employment of unemployed persons in the projects of local food supply or in the organizations based on the cooperative system (i.e. social entrepreneurship). This way, multiple effects could be achieved with a single stroke: the reduction of the necessary social support, higher activation in the labor market, higher national output, higher levels of food self-sufficiency in Slovenia and consequently a higher national security, higher quality of food, a healthier way of life of the unemployed, the partial suppression of the black economy, and higher morale among the population of Slovenia. 5.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu4 Raziskovalna hipoteza in opis raziskovanja: Izhodišče raziskovalnega projekta "Analiza stanja lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji: benchmarking analiza in priporočila" je, kako čim bolje izkoristiti učinke lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji, tako za proizvajalce, kakor tudi za potrošnike. Lokalna oskrba s hrano je namreč v Sloveniji nedvomno ena od pomembnih strateških usmeritev razvoja kmetijstva in podeželja, saj po eni strani potrošniki izražajo vedno večji interes po kakovostni, varni in zdravi hrani, po drugi strani pa tovrstna oskrba zagotavlja tudi državno varnost za obdobja ekonomskih kriz. Spodbujanje lokalne samooskrbe s hrano je nenazadnje zapisano tudi v Strategiji razvoja Slovenije iz leta 2005. Pridelovalci bodo v prihodnosti morali slediti interesom potrošnikov in obenem zahtevam, ki jih terja pridelava hrane v sozvočju z naravo. Predvsem za male kmetije bo zato v prihodnosti potrebno uvesti nove programe, kot so programi s področja povrtninarstva, zeliščarstva, ekološke pridelave in pridelave višje kakovosti. Problem raziskovalnega projekta "Analiza stanja lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji: benchmarking analiza in priporočila" so nerazviti potenciali lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji. Z drugimi besedami, problem predloga raziskovalnega projekta je torej identifikacija tistih usmeritev za ukrepe in aktivnosti, ki bodo prispevali h krepitvi lokalne samooskrbe z doma pridelano hrano. Ključni cilj raziskovalnega projekta "Analiza stanja lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji: benchmarking analiza in priporočila" je s pomočjo benchmarking analize, analize stanja v Sloveniji, analize razvitosti lokalnih tržnih kanalov ter analize možnosti aktivacije brezposelnega dela prebivalstva predlagati razvoj nerazvitih potencialov lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji preko izdelave tržno privlačnega in ekonomsko vzdržnega modela lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji. Z drugimi besedami, ugotoviti želimo kako čim bolje izkoristiti učinke lokalne oskrbe, tako za proizvajalce, kakor tudi za potrošnike oz. kako lokalno oskrbo s hrano uporabiti kot sredstvo za doseganje družbeno-ekonomskih, razvojnih in strateških ciljev ter ciljev družbene odgovornosti v Sloveniji. Izvedba predstavljenega raziskovalnega projekta pa menimo, da bi imela za posledico tudi dosego širših, družbeno relevantnih ciljev, katere predstavljamo v naslednjih odstavkih: Lokalno trajnostna oskrba z živili lahko predstavlja pomemben del pridelkov na slovenskem tržišču, ki nimajo prednosti le v kakovosti, temveč zagotavljajo tudi vir hrane in preživetje slovenskemu kmetu in delavcu v živilsko predelovalni industriji. Poleg tega lahko v projekt lokalne pridelave hrane uspešno vključimo tudi večje število brezposelnih oseb (družbeno-ekonomski cilj). Poleg tega sta lokalna proizvodnja in lokalna poraba hrane izjemno pomembno gibalo tako razvoja podeželja kot regionalnega razvoja (razvojni cilj). Odločitev za svojo, slovensko hrano je pomembna tudi s strateškega vidika. Doma namreč danes pridelamo čedalje manj hrane. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja smo skoraj osemdeset odstotkov hrane pridelali v Sloveniji. Z globalizacijo pa smo naše kmetijstvo večinoma preusmerili v pridelavo hrane za živali oziroma živinorejo namesto v prehrano za ljudi. V Evropi je zdaj Slovenija predzadnja po površini plodne zemlje, torej obdelane kmetijske zemlje na prebivalca. V Evropi je glede na to za nami le Finska. Zdaj Slovenci kar dve tretjini hrane uvažamo, medtem ko imamo v skladu kmetijskih zemljišč več kot pol milijona hektarov zemlje, ki stoji. Nobenih zagotovil pa nimamo, da se bodo države vedno tako razumele med sabo, da bodo duga drugo prehranjevale. Če bodo to prenehale, se Slovenija s tako majhno samopreskrbo (ena tretjina vse porabljene hrane) z doma pridelano hrano ne more prehraniti. Zagotovitev zadostne lokalne oskrbe s hrano lahko zato smatramo tudi kot pomembno strateško vprašanje Republike Slovenije, kar se je še posebej nazorno pokazalo v času svetovnih živilskih in ekonomskih kriz v preteklih letih (strateški cilj). Zdravju naklonjena in kakovostna hrana je eden od temeljev zdravja. Izboljšanje zdravja naj bo glavni cilj slovenske države in družbe, kajti le taka usmeritev lahko pripomore k ekonomski rasti ter družbenemu razcvetu. Učinki neustrezne prehrane pomembno vplivajo na zdravstvene izide pri ljudeh nižjih družbenoekonomskih slojev skozi celotno življenjsko obdobje. Breme bolezni, ki se mu izognemo, če vplivamo na njihov ugodnejši družbeno-ekonomski položaj, je pomembno ne le za posameznika, ampak tudi za družbo v celoti. Z ukrepi tako lahko skušamo vplivati na pomembne dejavnike zdravja oz. tveganja za bolezni. Tu ima mesto tudi trajnostna lokalna oskrba z živili, s široko dostopnostjo in izboljševanjem lokalnega ekonomskega stanja (cilj družbene odgovornosti). Rezultati in učinki raziskovalnega projekta ter njihova uporaba: Cilj razpisane teme je zagotavljanje primerne ravni kakovosti in podpore domači kmetijski pridelavi. Rezultati in učinki raziskovalnega projekta "Analiza stanja lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji: benchmarking analiza in priporočila" k uresničevanju tega cilja prispevajo na sledeče načine: (1) Analiza delovanja lokalnih oskrbnih verig v primerljivi Avstriji - t.i. benchmarking analiza identificira ukrepe, potrebne za dosego sedanjega stanja v tujini. Priporočila za uvedbo teh ukrepov s potrebnimi popravki za naše lokalno okolje predstavljajo pomembne smernice za posnemanje dobrih praks iz tujine. (2) Analiza stanja ponudbe, povpraševanja, kakovosti ter cen lokalno pridelanih kmetijskih pridelkov in izdelkov v Sloveniji identificira ovire za vzpostavitev večje lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji. (3) Analiza razvitosti lokalnih tržnih kanalov prouči pomanjkljivosti obstoječih tržnih poti, ki lahko predstavljajo veliko oviro za vzpostavitev večje lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji. (4) Analiza razvojnih možnosti za razvoj lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji identificira ukrepe in aktivnosti za krepitev lokalne samooskrbe z doma pridelano hrano ter priporočila za uvedbo teh ukrepov in aktivnosti. Ta priporočila bodo lahko v pomoč vladi in drugim relevantnim akterjem za odločanje pri pripravi, sprejemanju in izvajanju razvojnih politik javnega interesa ter spremljanju in nadziranju njihovega izvajanja. (5) Tržno privlačen in ekonomsko vzdržen model lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji, ki predvideva tudi možnost vključitve brezposelnega dela prebivalstva v projekte lokalne oskrbe, povzema vse ugotovitve iz zgornjih analiz ter vzpostavlja mrežo in sistem delovanja, ki omogoča zadostno institucionalno podporo za razmah domače kmetijske pridelave oz. lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji. Uporaba rezultatov in učinkov raziskovalnega projekta "Analiza stanja lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji: benchmarking analiza in priporočila" poteka predvsem preko diseminacija rezultatov raziskovalnega projekta "Analiza stanja lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji: benchmarking analiza in priporočila" in sicer na več načinov: - v obliki organizacije treh okroglih miz oz. posvetov (zapisniki so na voljo kot Priponka 1, Priponka 2, Priponka 3 ter Priponka 4), - skladno z razvojem projekta po delovnih fazah predstavitev rezultatov na konferencah in seminarjih s področja agroživilstva oz. agrarne ekonomike, - končni model lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji bo predstavljen v znanstvenih in profesionalnih publikacijah iz področja agroživilstva oz. agrarne ekonomike kot so domače in tuje monografije, domače in tuje znanstvene revije, domače in tuje strokovne revije, Sodelovanje s tujimi partnerji: V okviru raziskovalnega projekta smo sodelovali z avstrijsko organizacijo Steirisches Vulkanland (http://www.vulkanland.at/) in sicer v obliki izmenjave dobrih praks ter v obliki sodelovanja njihovega predstavnika (Mag. Michael Fend) na eni od naših okroglih miz oz. delavnic. Gost iz tujine, mag. Michael Fend, je v okviru naše benchmarking analize predstavil dobre prakse na področju trajnostne lokalne oskrbe s hrano v avstrijski regiji Steirisches Vulkanland. V uvodnem delu predstavitve so bile predstavljene značilnosti kmetijstva v Avstriji, vključno s statističnimi podatki o avstrijski samooskrbi s hrano. Sledil je podrobnejši vpogled v regijo Steirisches Vulkanland, pri čemer je bilo govora o značilnostih regije, organiziranosti lokalnih skupnosti, ter o organizaciji LAG Management. Gost je v nadaljevanju spregovoril o virih in priložnostih v regiji ter o regionalni viziji in strategiji. Naslednji del gostove predstavitve se je nanašal na že obstoječe oblike sodelovanja posameznih akterjev v regiji, skupaj z njihovimi prednostmi. Ob koncu je mag. Fend identificiral ključne faktorje uspeha regije ter podal nekaj priporočil tudi za slovenski prostor. 6.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem in zastavljenih raziskovalnih ciljev5 Realizacija programa dela je potekala po pričakovanjih v skladu z zastavljenimi raziskovalnimi cilji. Pri realizaciji projekta ni prišlo do bistvenih odstopanj. 7.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine6 Z dnem 30.9.2010 se je na Ekonomski fakulteti pod mentorstvom prof. dr. Vlada Dimovskega zaposlil mladi raziskovalec Miha Uhan, mag. posl. ved. Ker se del raziskovalnega dela mladega raziskovalca prekriva z vsebino projekta Analiza stanja lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji: benchmarking analiza in priporočila (CRP V5-1060), je bil mladi raziskovalec z 0 urami vključen v raziskovalno skupino. Do ostalih sprememb tekom izvedbe raziskovalnega projekta ni prišlo. 8.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine7 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 6968339 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Vpliv ekološke ozaveščenosti potrošnikov na uporabo, nakup in izbiro živilskih proizvodov z eko označbo ANG The affect of consumer's eco awareness on the use, the buying and the preference of eco labeled food products Opis SLO Obseg te študije je bil določiti, kako ozaveščenost slovenskih potrošnikov hrane o ekoloških oznakah vpliva na uporabo, pogostost nakupa ter izbiro živilskih proizvodov z eko označbo v trgovinah. Sledeči kazalniki so bili uporabljni za definiranje ozaveščenosti potrošnikov o ekoloških oznakah: skrb za osebno zdravje; zaznavanje kakovosti; ekološka ozaveščenost; poznavanje pomena ekološke oznake ter zaupanje v eko oznako. Študija temelji na teoretičnih opredelitvah konceptov eko označevanja ter vedenja potrošnikov. Raziskovalni del raziskave je bil opravljena z anketo, ki je dala podatke, potrebne za določitev obsega odvisnosti, kar je bilo opravljeno z uporabo korelacij in regresijske analize. Pozitivne korelacije ter statistično pomembni rezultati so bili ugotovljeni. ANG The scope of this study was to define how the consumer's awareness about the eco label on food products in Slovenia defines the use, the frequency of buying and the preference of eco labeled food products in stores. To define the consumer's awareness about the eco label the following predictors were used: care for personal health, quality perception, eco awareness, knowing what the eco label stands for and the trust in the eco label. The study was based on theoretical definitions of the concepts of eco labeling and consumer behavior. The research part of the study was done through a survey that gave the data required to determine the extent of the dependence, which was done by the use of correlations and regression analysis. Positive correlations and statistically significant results have been found. Objavljeno v Edukator; Advances in business related scientific research journal; 2012; Vol. 3, no. 1; str. 91-103; Avtorji / Authors: Žnidaršič Jasmina, Marič Miha, Ferjan Marko Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 7011603 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Dejavniki izbire prehrane: študija primera študentov Fakultete za organizacijske vede ANG Factors of food choice: a case study of University of Maribor's Faculty of Organizational Sciences's students Opis SLO Pomen pravilne izbire prehrane vpliva na zdravje, počutje in delovno uspešnost vsakega posameznika. V okviru tega prispevka je predstavljena raziskavo o dejavnikih, ki vplivajo na izbiro prehrane študentov Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Na podlagi pregleda literature s področja izbire prehrane smo identificirali devet dejavnikov, ki vplivajo na izbiro prehrane, in to so: zdravje, razpoloženje, primernost, privlačnost (videz), naravne sestavine, cena, nadzor teže, poznavanje in etična skrb. Anketa, ki smo jo izvedli med dodiplomskimi študenti Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru, je bila sestavljena iz devetih trditev, ki predstavljajo devet dejavnikov. Študenti so svoje strinjanje z odgovori podali v obliki štiristopenjske lestvice. Na osnovi analize rezultatov so podane ključne ugotovitve, ki se nanašajo na dejavnike izbire prehrane študentov. ANG The importance of proper food choices affects the health, wellbeing and job performance of each individual. This paper presents a survey on the factors that affect dietary choices of students of the University of Maribor's Faculty of Organizational Sciences. Based on the review of literature in the field of food choices, we have identified nine factors that affect dietary choices, namely: health, mood, convenience, sensory appeal, natural content, price, weight control, familiarity and ethical concern. The survey, which was conducted among undergraduate students of the Faculty of Organizational Sciences, University of Maribor was composed of nine claims, which represent the nine factors. Students gave their consent to the answers in the form of four-point scale responses. Based on the analysis of the results we give the key findings relating to the factors of food choices of students. Objavljeno v Biotehniški center; Prenos inovacij, znanj in izkušenj v vsakdanjo rabo; 2012; 6 str.; Avtorji / Authors: Urh Marko, Marič Miha, Ferjan Marko, Jereb Eva Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 3. COBISS ID 6714131 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Živilski proizvodi z eko označbo ter ekološka ozaveščenost potrošnikov ANG Eco labeled food products and the consumer's eco awareness Obseg te študije je bil določiti, kako ozaveščenost slovenskih potrošnikov Opis SLO hrane o ekoloških oznakah vpliva na uporabo, pogostost nakupa ter izbiro živilskih proizvodov z eko označbo v trgovinah. Sledeči kazalniki so bili uporabljni za definiranje ozaveščenosti potrošnikov o ekoloških oznakah: skrb za osebno zdravje; zaznavanje kakovosti; ekološka ozaveščenost; poznavanje pomena ekološke oznake ter zaupanje v eko oznako. Študija temelji na teoretičnih opredelitvah konceptov eko označevanja ter vedenja potrošnikov. Raziskovalni del raziskave je bil opravljena z anketo, ki je dala podatke, potrebne za določitev obsega odvisnosti, kar je bilo opravljeno z uporabo korelacij in regresijske analize. Pozitivne korelacije ter statistično pomembni rezultati so bili ugotovljeni. ANG The scope of this study was to define how the consumer's awareness about the eco label on food products in Slovenia defines the use, the frequency of buying and the preference of eco labeled food products in stores. To define the consumer's awareness about the eco label the following predictors were used: care for personal health, quality perception, eco awareness, knowing what the eco label stands for and the trust in the eco label. The study was based on theoretical definitions of the concepts of eco labeling and consumer behavior. The research part of the study was done through a survey that gave the data required to determine the extent of the dependence, which was done by the use of correlations and regression analysis. Positive correlations and statistically significant results have been found. Objavljeno v Edukator; Conference proceedings; 2010; [11] str.; Avtorji / Authors: Žnidaršič Jasmina, Marič Miha, Ferjan Marko Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 4. COBISS ID 7011859 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Management sprememb na področju naravovarstva in hortikulture ANG Change management in the field of nature protection and horticulture Opis SLO Vsakodnevno smo priča spremembam v okolju, ki se odražajo v kvaliteti življenja vsakega posameznika. Spremembe na področju naravovarstva in hortikulture se z razvojem inovacij vpeljujejo v razvoj človeka in njegovega odnosa do okolja. V prispevku je predstavljena raziskava vpliva sprememb na področju naravovarstva in hortikulture v Sloveniji. Izdelana je analiza povezave med hortikulturo, naravovarstvom, samooskrbe s hrano v Sloveniji in zdravega načina prehranjevanja. ANG Every day we are witnessing changes in the environment, reflected in the quality of life of each individual. Changes in the field of nature protection and horticultural are introduced with the innovation in human development and its relationship to the environment. This paper presents a survey of changes impact in the field of nature conservation and horticulture in Slovenia. Made is an analysis of the correlation between horticulture, nature protection, food self-sufficiency in Slovenia and a healthy diet. Objavljeno v Biotehniški center; Prenos inovacij, znanj in izkušenj v vsakdanjo rabo; 2012; 10 str.; Avtorji / Authors: Žnidaršič Jasmina, Bernik Mojca Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 5. COBISS ID 20019942 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Brezposelnost in vladno subvencioniranje ANG Unemployment and goverment's [Igovernment's] subsidizing Opis SLO Brezposelnost je postala vse bolj pereče vprašanje danes. Vlade po vsem svetu izvajajo politike za povečanje stopnje zaposlenosti nazaj na raven pred recesijo. Ena izmed najbolj pomembnih politik, ki jih izvajajo vlade držav so bile subvencije za zaposlovanje, kar pomeni, da so podjetja dobila financiranja s strani države pri zaposlovanju, pa tudi, da so zasebni državljani imeli možnost za pakete spodbud podjetništva. Obseg naše raziskave je bil ugotoviti, kako bruto domači proizvod in vladno subvencioniranje na ravni posamezne države vpliva na število brezposelnih na državni ravni. Empirični del naše raziskave smo izvedli na primeru Slovenije in ugotovili, da ima bruto domači proizvod večji učinek na število brezposelnih v primerjavi z vladnimi subvencijami. ANG Unemployment has become a more and more pressing matter nowadays. Governments all across the world are implementing policies to increase the employment rates back to the levels before the economic downturn. One of the most important policies implemented by countries governments were employment subsidies, which means that companies got government funding when employing and also that private citizens had the possibility for entrepreneurship stimulus packages. The scope of our study was to determine how the gross domestic product and the government's subsidizing on a country's level affect the number of unemployed on a country level. We have conducted the empirical part of our study on the case of Slovenia and found out that gross domestic product has a bigger effect on the number of unemployed than government's subsidies. Objavljeno v Moderna organizacija; Organizacija; 2011; Letn. 44, št. 2; str. 25-31; Avtorji / Authors: Dimovski Vlado, Marič Miha, Žnidaršič Jasmina, Ferjan Marko, Uhan Miha Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 9.Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine8 Družbenoekonomsko relevantni dosežki 1. COBISS ID 17844710 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Organizacija in vodenje posveta "Lokalna oskrba s hrano v Sloveniji: od njive do krožnika", 7. oktober 2011, Ljubljana: Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani ANG "Local food supply in Slovenia: from farm to fork": conference organization and management, October 7, 2011, Faculty of Economics, University of Ljubljana Opis SLO Lokalna oskrba s hrano predstavlja pomembno strateško usmeritev vsake države, saj po eni strani potrošniki izražajo vedno večji interes po kakovostni, varni in zdravi hrani, po drugi strani pa tovrstna oskrba zagotavlja tudi državno varnost za obdobja ekonomskih kriz. V Sloveniji je stopnja samooskrbe s hrano v zadnjih desetletjih močno padla, zato so bile osrednje teme posveta razlogi za nizko samooskrbo, pomen lokalno pridelane hrane in načini njene distribucije do slovenskega potrošnika. V okviru našega srečanja smo posebej izpostavili inovativne trženjsko-prodajne pristope oz. primere dobre prakse lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji in tujini, ki so dobrodošla usmeritev pri oblikovanju celostnega modela lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji. ANG Local food security is an important strategic direction of each country, as on the one hand consumers show an increasing interest in high-quality, safe and healthy food, and on the other hand, this type of supply also provides homeland security for the periods of economic crisis. The food self-sufficiency rate in recent decades has fallen significantly in Slovenia, so the central themes of the conference were the reasons behind the poor self-sufficiency, the importance of locally grown food and modes of distribution to Slovenian consumers. In the framework of our meeting, we have especially exposed the innovative marketing and sales approaches or examples of good practice of local food supply in Slovenia and abroad, that are a welcome orientation for development of a comprehensive model of local food supply in Slovenia. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v Ekonomska fakulteta; 2011; Avtorji / Authors: Dimovski Vlado, Penger Sandra, Peterlin Judita, Uhan Miha Tipologija 3.25 Druga izvedena dela 2. COBISS ID 20314598 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Lokalna oskrba s hrano v Sloveniji: model kratke oskrbovalne verige (predstavljeno na posvetu "Lokalna oskrba s hrano v Sloveniji: od njive do krožnika", 7. oktober, 2011, Ljubljana: Ekonomska fakulteta) ANG Local food supply in Slovenia: model of short supply chain (presented at the conference "Local food supply in Slovenia: from farm to fork", October 7, 2011, Ljubljana: Faculty of Economics, University of Ljubljana) Opis SLO V okviru posveta je as. mag. Miha Uhan z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani predstavil model lokalne samooskrbe s hrano v Sloveniji. Uvodoma je bilo področje lokalne oskrbe s hrano zaradi zadovoljevanja štirih skupin družbenih ciljev izpostavljeno kot resničen nacionalni interes. V nadaljevanju predstavitve je bila z nekaj številkami predstavljena podoba slovenskega kmetijstva ter nekaj zaskrbljujočih dejstev v zvezi s slovenskim kmetijstvom. Nato je bila vzpostavljena povezava s Porterjevim modelom generičnih strategij. Kot ključni problem slovenskega kmetijstva je bila izpostavljena izdelava tržno privlačnega oz. ekonomsko vzdržnega modela lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji, kateri naj bi omogočal, da preko strukturnih reform in ekonomij obsega ter preko aktivnih politik zaposlovanja dvignemo kakovost in stalnost pridelave, zmanjšamo razpršenost pridelovalcev, ter znižamo ceno kmetijskih izdelkov. Na ta način bi se kmetijskim akterjem v Sloveniji omogočil vstop v obstoječe trgovske verige oz. ustanovitev novih. ANG In one of the presentations of the Workshop, as. mag. Miha Uhan of the Faculty of Economics, University of Ljubljana presented the model of local self-sufficiency with food in Slovenia. At the outset, the area of local food supply was marked as a true national interest due to the fact that it meets the four groups of social goals. This was followed by a few numbers and some worrying facts on Slovenian agriculture. A connection to the Porter's model of generic strategies was then established. The designing of the commercially attractive and economically sustainable model of local food supply in Slovenia was later marked as the major problem of Slovenian agriculture. This model should enable, through structural reforms, economies of scale, and active employment policies, to raise the quality and continuity of production, reduce the spread of food growers, and reduce the price of agricultural products. This way, the entry of Slovenian farmers into the existing retail chains or creation of new ones would be enabled. Šifra F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Objavljeno v Ekonomska fakulteta; 2011; Avtorji / Authors: Uhan Miha Tipologija 3.25 Druga izvedena dela 3. COBISS ID 20314342 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Lokalna oskrba s hrano v Sloveniji: model kratke oskrbovalne verige (predstavljeno na 2. Borzi za lokalno oskrbo na prireditvi Praznik topliškega jabolka, 17. oktober 2011, Novo mesto: Kmetijsko gozdarski zavod) ANG Local food supply in Slovenia: model of short supply chain (presented at the conference "2. Borza za lokalno oskrbo, Praznik topliškega jabolka", October 17, 2011, Novo mesto: Kmetijsko gozdarski zavod) Na srečanju je bil predstavljen model lokalne samooskrbe s hrano v Sloveniji. Uvodoma je bilo področje lokalne oskrbe s hrano zaradi zadovoljevanja štirih skupin družbenih ciljev izpostavljeno kot resničen Opis SLO nacionalni interes. V nadaljevanju predstavitve je bila z nekaj številkami predstavljena podoba slovenskega kmetijstva ter nekaj zaskrbljujočih dejstev v zvezi s slovenskim kmetijstvom. Nato je bila vzpostavljena povezava s Porterjevim modelom generičnih strategij. Kot ključni problem slovenskega kmetijstva je bila izpostavljena izdelava tržno privlačnega oz. ekonomsko vzdržnega modela lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji, kateri naj bi omogočal, da preko strukturnih reform in ekonomij obsega ter preko aktivnih politik zaposlovanja dvignemo kakovost in stalnost pridelave, zmanjšamo razpršenost pridelovalcev, ter znižamo ceno kmetijskih izdelkov. Na ta način bi se kmetijskim akterjem v Sloveniji omogočil vstop v obstoječe trgovske verige oz. ustanovitev novih. ANG The model of local self-sufficiency with food in Slovenia was presented at the meeting. At the outset, the area of local food supply was marked as a true national interest due to the fact that it meets the four groups of social goals. This was followed by a few numbers and some worrying facts on Slovenian agriculture. A connection to the Porter's model of generic strategies was then established. The designing of the commercially attractive and economically sustainable model of local food supply in Slovenia was later marked as the major problem of Slovenian agriculture. This model should enable, through structural reforms, economies of scale, and active employment policies, to raise the quality and continuity of production, reduce the spread of food growers, and reduce the price of agricultural products. This way, the entry of Slovenian farmers into the existing retail chains or creation of new ones would be enabled. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v Kmetijsko gozdarski zavod; 2011; Avtorji / Authors: Uhan Miha Tipologija 3.25 Druga izvedena dela 4. COBISS ID 20679142 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Družbeni pomen lokalno pridelane hrane in dobre prakse na področju trajnostne lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji ANG Social meaning of local food supply and good practices demonstration in Slovenia Opis SLO V Sloveniji je stopnja samooskrbe s hrano v zadnjih desetletjih močno padla, zato so bile osrednje teme vseslovenskega posveta v okviru okrogle mize z vabljenimi ključnimi akterji s področja razlogi za nizko samooskrbo, pomen lokalno pridelane hrane in načini njene distribucija do slovenskega potrošnika, z namenom izdelave benchmarking poročila in priporočil. Lokalna oskrba s hrano predstavlja pomembno strateško usmeritev vsake države, saj po eni strani potrošniki izražajo vedno večji interes po kakovostni, varni in zdravi hrani, po drugi strani pa tovrstna oskrba zagotavlja tudi državno varnost za obdobja ekonomskih kriz. Na okrogli mizi so deležniki posebej izpostavili inovativne trženjsko-prodajne pristope oz. primere dobre prakse lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji in tujini. ANG Local food supply in Slovenia has decreased in last decades extensively, that is why the main aim of our national expert round-table was to identify the reasons for low local food supply and to elaborate on the meaning of localy produced food for socio-economic and health sphere as well as brainstorm on the ways of its distribution to slovenian consumer in order to provide benchmarking analysis and recommendations. Local food supply is an important strategic focal point of every country, as consumers on one hand are expressing steeper intrest in quality, safe and healthy food, and on the other that kind of supply provides also national safety in the case of economic crisis. In our round-table special attention was dedicated to innovative-marketing approaches and examples of good local food supply practice. F.18 Šifra Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarj konference) Objavljeno v Ekonomska fakulteta; 2011; Avtorji / Authors: Peterlin Judita Tipologija 3.25 Druga izvedena dela 10.Drugi pomembni rezultati projektne skupine9 / 11.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine10 11.1.Pomen za razvoj znanosti11 SLO Kot problem slovenskega kmetijstva je bila v naši raziskavi izpostavljena izdelava tržno privlačnega oz. ekonomsko vzdržnega modela lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji, bodisi na privatni, bodisi na državni ravni. Model lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji temelji na dveh izhodiščih: (1) specializacija za področja z višjo dodano vrednostjo (npr. povrtninarstvo, zeliščarstvo, ekološka pridelava, pridelava višje kakovosti) ter hkratno ustvarjanje pogojev za izrabo ekonomij obsega, ter (2) sinergijski učinki zaposlovanja brezposelnih oseb na projektih lokalne oskrbe s hrano. Slednje privede do večih sinergijskih učinkov, med katerimi so najpomembnejši: zmanjšanje potrebnih socialnih podpor, višja aktivacija na trgu dela, višji nacionalni output, višje stopnje samooskrbe s hrano v Sloveniji ter s tem večja nacionalna varnost, višja kvaliteta živil, bolj zdrav način življenja brezposelnih oseb, delna zajezitev črne ekonomije, ter nenazadnje tudi višja morala pri prebivalcih Republike Slovenije. Tovrstni model omogoča, da preko strukturnih reform in ekonomij obsega ter preko aktivnih politik zaposlovanja dvignemo kakovost in stalnost pridelave, zmanjšamo razpršenost pridelovalcev, ter znižamo ceno kmetijskih izdelkov, kar so vse glavne pripombe oz. »izgovori« slovenskih trgovskih verig za slabo vključevanje izdelkov lokalnih pridelovalcev hrane v svojo ponudbo. Na ta način se kmetijskim akterjem v Sloveniji omogoči vstop v obstoječe trgovske verige oz. ustanovitev novih. Ključni rezultat je petorna »win-win-win-win-win« situacija, saj bi bili na koncu zmagovalci vsi udeleženci verige: (1) kmet, ker uspe povečati svojo proizvodnjo, prodati svoje izdelke, ter si tako zagotoviti boljši socialni položaj, (2) potrošnik, ki je bolj zdravo in kakovostno hrano, (3) trgovec, ki lahko oglašuje, da prodaja velik delež lokalno pridelanih kmetijskih proizvodov, (4) gospodarstvo, saj povečanje deleža kmetijske proizvodnje v državi preko več vzvodov deluje pozitivno na gospodarstvo kot celoto, ter (5) država v smislu nacionalne prehranske varnosti ter čistejšega okolja (potrebnega manj transporta). Iz raziskovalnega dela naše projektne skupine je nastalo več znanstvenih oz. strokovnih objav, med drugim: ŽNIDARŠIČ, Jasmina, MARIČ, Miha, FERJAN, Marko. The affect of consumer's eco awareness on the use, the buying and the preference of eco labeled food products. Advances in business related scientific research journal, 2012, vol. 3, no. 1, str. 91-103, tabele. [COBISS.SI-ID 6968339] URH, Marko, MARIČ, Miha, FERJAN, Marko, JEREB, Eva. Dejavniki izbire prehrane : študija primera študentov Fakultete za organizacijske vede = Factors of food choice : a case study of University of Maribor's Faculty of Organizational Sciences's students. V: JERALA, Milena (ur.), KRAMARIČ, Martina (ur.), POGORELEC, Andrej (ur.), KOLENC ARTIČEK, Majda (ur.). Prenos inovacij, znanj in izkušenj v vsakdanjo rabo : zbornik referatov. Naklo: Biotehniški center, 2012, 6 str., tabela. [COBISS.SI-ID 7011603] ŽNIDARŠIČ, Jasmina, BERNIK, Mojca. Management sprememb na področju naravovarstva in hortikulture = Change management in the field of nature protection and horticulture. V: JERALA, Milena (ur.), KRAMARIČ, Martina (ur.), POGORELEC, Andrej (ur.), KOLENC ARTIČEK, Majda (ur.). Prenos inovacij, znanj in izkušenj v vsakdanjo rabo : zbornik referatov. Naklo: Biotehniški center, 2012, 10 str., tabele, graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 7011859] DIMOVSKI, Vlado, MARIČ, Miha, ŽNIDARŠIČ, Jasmina, FERJAN, Marko, UHAN, Miha. Unemployment and goverment's [Igovernment's] subsidizing. Organizacija (Kranj), mar./apr. 2011, letn. 44, št. 2, str. 25-31, tabele. [COBISS.SI-ID 20019942] ŽNIDARŠIČ, Jasmina, MARIČ, Miha, FERJAN, Marko. Eco labeled food products and the consumer's eco awareness. V: ANTONČIČ, Boštjan (ur.). Conference proceedings. Koper: Edukator, 2010, [11] str., tabele. [COBISS.SI-ID 6714131] ANG The absence of the commercially attractive and economically sustainable model of local food supply in Slovenia both at the private and at the national level can be marked as the major problem of Slovenian agriculture. Such model is based on two principles: (1) specialization in the areas with higher added value (e.g. greens, herbalism, organic farming, and other cultivation of higher quality) and simultaneous creation of conditions for the utilization of economies of scale, and (2) synergistic effects of employment of unemployed persons on projects of local food supply. This leads to several synergistic effects: the reduction of the necessary social support, higher activation in the labor market, higher national output, higher levels of food self-sufficiency in Slovenia as well as the larger national security, higher quality of foods, healthier lifestyle of unemployed persons, partial suppression of the black economy, and ultimately a higher morale among the population. This model should enable, through structural reforms, economies of scale, and active employment policies, to raise the quality and continuity of production, reduce the spread of food growers, and reduce the price of agricultural products, all of which were marked as major comments or "excuses" of retail chains operating in Slovenia for the low inclusion of products of local food producers in their offer. This way, the entry of Slovenian farmers into the existing retail chains or creation of new ones would be enabled. A key result is a five-party "win-win-win-win-win" situation, because in the end all chain participants would be winners: (1) a farmer, who successfully increases his production, sell his products, and thus ensures himself a better social position, (2) a consumer, who eats healthier and higher quality foods, (3) a dealer, who can advertise that he sells a large share of locally produced agricultural products, (4) the economy, as increase in agricultural production in the country has a positive effect on the economy as a whole through several leverages, and (5) the state, gaining a higher national food security and a cleaner environment (less transport needed). The research work of our project team resulted in a number of scientific or professional publications, including: ŽNIDARŠIČ, Jasmina, MARIČ, Miha, FERJAN, Marko. The affect of consumer's eco awareness on the use, the buying and the preference of eco labeled food products. Advances in business related scientific research journal, 2012, vol. 3, no. 1, str. 91-103, tabele. [COBISS.SI-ID 6968339] URH, Marko, MARIČ, Miha, FERJAN, Marko, JEREB, Eva. Dejavniki izbire prehrane : študija primera študentov Fakultete za organizacijske vede = Factors of food choice : a case study of University of Maribor's Faculty of Organizational Sciences's students. V: JERALA, Milena (ur.), KRAMARIČ, Martina (ur.), POGORELEC, Andrej (ur.), KOLENC ARTIČEK, Majda (ur.). Prenos inovacij, znanj in izkušenj v vsakdanjo rabo : zbornik referatov. Naklo: Biotehniški center, 2012, 6 str., tabela. [COBISS.SI-ID 7011603] ŽNIDARŠIČ, Jasmina, BERNIK, Mojca. Management sprememb na področju naravovarstva in hortikulture = Change management in the field of nature protection and horticulture. V: JERALA, Milena (ur.), KRAMARIČ, Martina (ur.), POGORELEC, Andrej (ur.), KOLENC ARTIČEK, Majda (ur.). Prenos inovacij, znanj in izkušenj v vsakdanjo rabo : zbornik referatov. Naklo: Biotehniški center, 2012, 10 str., tabele, graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 7011859] DIMOVSKI, Vlado, MARIČ, Miha, ŽNIDARŠIČ, Jasmina, FERJAN, Marko, UHAN, Miha. Unemployment and goverment's [Igovernment's] subsidizing. Organizacija (Kranj), mar./apr. 2011, letn. 44, št. 2, str. 25-31, tabele. [COBISS.SI-ID 20019942] ŽNIDARŠIČ, Jasmina, MARIČ, Miha, FERJAN, Marko. Eco labeled food products and the consumer's eco awareness. V: ANTONČIČ, Boštjan (ur.). Conference proceedings. Koper: Edukator, 2010, [11] str., tabele. [COBISS.SI-ID 6714131] 11.2.Pomen za razvoj Slovenije12 SLO_ V svetu je danes prisotna strateška naravnanost k lokalni trajnostni oskrbi z živili, ki je umeščena tudi med pomembne cilje slovenske prehranske politike. Ministrstvo za zdravje je tako že leta 2005 pripravilo Resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike (Uradni list RS, št. 39/2005). V Resoluciji so pomembni poudarki dani tudi okrepitvi lokalne trajnostne oskrbe s hrano v Sloveniji kot pomembnemu strateškemu cilju. Lokalna oskrba s hrano je v Sloveniji nedvomno ena od pomembnih strateških usmeritev razvoja kmetijstva in podeželja, saj po eni strani potrošniki izražajo vedno večji interes po kakovostni, varni in zdravi hrani, po drugi strani pa tovrstna oskrba zagotavlja tudi državno varnost za obdobja ekonomskih kriz. Podrobneje pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine za razvoj Slovenije odseva v štirih sklopih širokih družbeno relevantnih ciljev: Lokalno trajnostna oskrba z živili lahko predstavlja pomemben del pridelkov na slovenskem tržišču, ki nimajo prednosti le v kakovosti, temveč zagotavljajo tudi vir hrane in preživetje slovenskemu kmetu in delavcu v živilsko predelovalni industriji. Poleg tega lahko v projekt lokalne pridelave hrane uspešno vključimo tudi večje število brezposelnih oseb (družbenoekonomski cilj). Sinergijski učinki zaposlovanja brezposelnih oseb na projektih lokalne oskrbe s hrano oz. v na zadružnem sistemu temelječih organizacijah (t.i. socialno podjetništvo) so sledečo: zmanjšanje potrebnih socialnih podpor, višja aktivacija na trgu dela, višji nacionalni output, višje stopnje samooskrbe s hrano v Sloveniji ter s tem večja nacionalna varnost, višja kvaliteta živil (lokalno ekološko in sonaravno pridelovanje sadja in zelenjave), bolj zdrav način življenja brezposelnih oseb, delna zajezitev črne ekonomije ter nenazadnje tudi višja morala pri prebivalcih Republike Slovenije. Poleg tega sta lokalna proizvodnja in lokalna poraba hrane izjemno pomembno gibalo tako razvoja podeželja kot regionalnega razvoja (razvojni cilj). Odločitev za svojo, slovensko hrano je pomembna tudi s strateškega vidika. Doma namreč danes pridelamo čedalje manj hrane. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja smo skoraj osemdeset odstotkov hrane pridelali v Sloveniji. Z globalizacijo pa smo naše kmetijstvo večinoma preusmerili v pridelavo hrane za živali oziroma živinorejo namesto v prehrano za ljudi. V Evropi je zdaj Slovenija predzadnja po površini plodne zemlje, torej obdelane kmetijske zemlje na prebivalca. V Evropi je glede na to za nami le Finska. Zdaj Slovenci kar dve tretjini hrane uvažamo, medtem ko imamo v skladu kmetijskih zemljišč več kot pol milijona hektarov zemlje, ki stoji. Nobenih zagotovil pa nimamo, da se bodo države vedno tako razumele med sabo, da bodo duga drugo prehranjevale. Če bodo to prenehale, se Slovenija s tako majhno samopreskrbo (ena tretjina vse porabljene hrane) z doma pridelano hrano ne more prehraniti. Zagotovitev zadostne lokalne oskrbe s hrano lahko zato smatramo tudi kot pomembno strateško vprašanje Republike Slovenije, kar se je še posebej nazorno pokazalo v času svetovnih živilskih in ekonomskih kriz v preteklih letih (strateški cilj). Zdravju naklonjena in kakovostna hrana je eden od temeljev zdravja. Izboljšanje zdravja naj bo glavni cilj slovenske države in družbe, kajti le taka usmeritev lahko pripomore k ekonomski rasti ter družbenemu razcvetu. Učinki neustrezne prehrane pomembno vplivajo na zdravstvene izide pri ljudeh nižjih družbeno-ekonomskih slojev skozi celotno življenjsko obdobje. Breme bolezni, ki se mu izognemo, če vplivamo na njihov ugodnejši družbeno-ekonomski položaj, je pomembno ne le za posameznika, ampak tudi za družbo v celoti. Z ukrepi tako lahko skušamo vplivati na pomembne dejavnike zdravja oz. tveganja za bolezni. Tu ima mesto tudi trajnostna lokalna oskrba z živili, s široko dostopnostjo in izboljševanjem lokalnega ekonomskega stanja (cilj družbene odgovornosti). ANG Local food supply in Slovenia is undoubtedly one of the most important strategic developmental directions of agriculture and rural development. Consumers namely, on the one hand show, an increasing interest in high-quality, safe and healthy food, and, on the other hand, this type of care also provides homeland security for the periods of economic crisis. Detailed importance of research results of the project team for the development of Slovenia are reflected in the four broad sets of socially relevant objectives: Local sustainable food supply could represent a significant part of the crop on the Slovenian market, not only benefiting in quality, but also providing a source of food and survival for the Slovenian farmer and the worker in the food processing industry. In addition, a large number of unemployed persons can be included in the project of successful local food production (socioeconomic objective). Synergistic effects of employment of unemployed persons in the projects of local food supply or in the cooperative system based organizations (i.e. social entrepreneurship) are the following: reduction in the necessary social support, higher activation in the labor market, higher national output, higher levels of Slovenian food self-sufficiency as well as the larger national security, higher quality food (organic and locally sustainable production of fruit and vegetables), a healthier way of life of the unemployed, partial suppression of the black economy and, ultimately, higher morale among the population of the Republic of Slovenia. In addition, local production and local consumption of food are extremely important drivers of both rural and regional development (developmental objective). The decision for our own, Slovenian food is also important from a strategic point of view. Less and less food is namely produced locally, in Slovenia. In the eighties, almost eighty percent of the food we consumed was produced in Slovenia. With globalization, we shifted our agriculture mainly in the production of food for animals or livestock rather than human consumption. Slovenia now holds the infamous last but one place, with criteria being the fertile land surface (thus cultivated agricultural land per capita). Only Finland lacks behind of all the European states. Nowadays Slovenes import two thirds of the consumed food, while according to the Farmland and Forest Fund of the Republic of Slovenia, more than half a million hectares of free land is not used for farmaing. There are no guarantees that countries will get along with each other so well also in the future, to feed one another. Should such good relationships stop, Slovenia would not be able to feed itself with such a low (one-third of all food consumed) food self-sufficiency level. Ensuring sufficient local food supply can therefore be considered as an important strategic issue for the Republic of Slovenia, which is particularly clearly demonstrated during the global food and economic crises in recent years (strategic objective). Healthy and quality food is one of the cornerstones of health. Improving health should be the main objective of the Slovenian state and society, because only such a policy can contribute to economic growth and social prosperity. The effects of malnutrition have a significant impact on health outcomes for people of lower socio-economic strata throughout the lifespan. The burden of disease, which can be avoided through the increase in the residents' socio-economic status, is important not only for the individuals but also for the society as a whole. The measures can therefore be used to influence the relevant factors or health or risk for disease. A sustainable local food supply has its place here, as well as the wide availability of such foods, and improvement in the local economic situation (social responsibility objective). 12.Vpetost raziskovalnih rezultatov projektne skupine. 12.1.Vpetost raziskave v domače okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 0 v domačih znanstvenih krogih 0 pri domačih uporabnikih Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?13 Rezultati so bili objavljeni v večih medijih (Delo, Siol, Gorenjski glas, MKGP, EF - glej priloge) ter v okviru konferenc (Edukator, Biotehniški center). Za naše izsledke se zanima tudi KGZS -predstavitev modela lokalne oskrbe s hrano na 2. borzi za lokalno oskrbo v Dolenjskih toplicah, 17. oktober 2011. Za naše izsledke se zanima tudi RIC Slovenska Bistrica - predstavitev projekta v okviru posveta Lokalna oskrba s hrano na območju občin Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole, 20. junij 2012. 12.2.Vpetost raziskave v tuje okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 0 v mednarodnih znanstvenih krogih 0 pri mednarodnih uporabnikih Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujini raziskovalnimi inštitucijami:— Gre za sodelovanje z avstrijsko organizacijo Steirisches Vulkanland (http://www.vulkanland.at/), s katero smo sodelovali predvsem preko izmenjave dobrih praks ter v obliki sodelovanja njihovega predstavnika (mag. Michael Fend) na eni od naših okroglih miz oz. delavnic. Kateri so rezultati tovrstnega sodelovanja:15 Gost iz tujine, mag. Michael Fend, je v okviru naše benchmarking analize predstavil dobre prakse na področju trajnostne lokalne oskrbe s hrano v avstrijski regiji Steirisches Vulkanland. V uvodnem delu predstavitve so bile predstavljene značilnosti kmetijstva v Avstriji, vključno s statističnimi podatki o avstrijski samooskrbi s hrano. Sledil je podrobnejši vpogled v regijo Steirisches Vulkanland, pri čemer je bilo govora o značilnostih regije, organiziranosti lokalnih skupnosti, ter o organizaciji LAG Management. Gost je v nadaljevanju spregovoril o virih in priložnostih v regiji ter o regionalni viziji in strategiji. Naslednji del gostove predstavitve se je nanašal na že obstoječe oblike sodelovanja posameznih akterjev v regiji, skupaj z njihovimi prednostmi. Ob koncu je mag. Fend identificiral ključne faktorje uspeha regije ter podal nekaj priporočil tudi za slovenski prostor. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino letnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta • bomo sofinancerjem istočasno z zaključnim poročilom predložili tudi študijo ali elaborat, skladno z zahtevami sofinancerjev Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba in vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Univerza v Ljubljani, Ekonomska Vlado Dimovski fakulteta ZIG Kraj in datum: Ljubljana |l.10.2012 Oznaka prijave: ARRS-CRP-ZP-2012-05/15 1 Zaradi spremembe klasifikacije je potrebno v poročilu opredeliti raziskovalno področje po novi klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Podpisano izjavo sofinancerja/sofinancerjev, s katero potrjuje/jo, da delo na projektu potekalo skladno s programom, skupaj z vsebinsko obrazložitvijo o potencialnih učinkih rezultatov projekta obvezno priložite obrazcu kot priponko (v skeniranem PDF formatu) in jo v primeru, da poročilo ni polno digitalno podpisano, pošljite po pošti na Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS. Nazaj 3 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 4 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11) Nazaj 6 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 7 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 8 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbenoekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen, kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno ekonomsko relevantnega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. v preteklem letu vodja meni, da je izjemen dosežek to, da sta se dva mlajša sodelavca zaposlila v gospodarstvu na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovila svoje podjetje, ki je rezultat prejšnjega dela ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 9 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 10 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 13 Največ 500 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj 14 Največ 500 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj 15 Največ 1.000 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj Obrazec: ARRS-CRP-ZP/2012-05 v1.00c 29-4B-D1-61-45-D7-BE-E7-3C-17-0E-CE-1F-E8-90-8A-2D-80-72-4E EQUIS Accneou to msMagyamays ! {S130EJOEI3G& Ciljni raziskovalni program »KONKURENURENČNOST SLOVENIJE 2006-2013« Raziskovalni projekt št. V5-1060: Analiza stanja lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji: benchmarking analiza in priporočila PRILOGE K ZAKLJUČNEMU POROČILU: ZAPISNIKI Z DELAVNIC - PRILOGA 1: Zapisnik prve delavnice v organizaciji KGZS-Zavoda Maribor (Maribor, 13.4.2011) - PRILOGA 2: Zapisnik druge delavnice v organizaciji Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru (Kranj, 24.6.2011) - PRILOGA 3: Zapisnik tretje delavnice v organizaciji Ekonomska fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana, 7.10.2011) Zapisal: Vodja projekta: Miha Uhan, mag. posl. ved Prof. dr. Vlado Dimovski Vsebinska spremljevalka projekta: Dr. Marija Markeš ^ EQUIS _ EFMD Univerza v Ljubljani Ciljni raziskovalni program »KONKURENURENČNOST SLOVENIJE 2006-2013« Raziskovalni projekt št. V5-1060: Analiza stanja lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji: benchmarking analiza in priporočila Prisotni: prof. dr. Vlado Dimovski (EF, UL); Simona Hauptman, univ. dipl. ing. kmet. (KGZS-Zavod MB); dr. Stane Klemenčič (KGZS-Zavod MB); mag. Stanislava Klemenčič-Kosi (KGZS-Zavod MB); Ana Le Marechal Kolar (MKGP); doc. dr. Sandra Penger (EF, UL); as. Judita Peterlin, mag. posl. ved (EF, UL); Miša Pušenjak (KGZS-Zavod MB); izr. prof. dr. Črtomir Rozman (FKBV, UM); Erna Skok (Sadjarska kmetija Skok); Urška Šubic Mavri (MKGP); mag. Eva Tkalčič (KGZS-Zavod MB); Miha Uhan, mag. posl. ved. (EF, UL); mag. Marko Vizjak (MKGP); Stanko Volk (Slovensko združenje za integrirano in ekološko pridelavo zelenjave); Draga Zadravec, univ. dipl. ing. kmet (KGZS-Zavod MB); mag. Jasmina Žnidaršič (FOV Kranj, UM) Delavnica se je začela ob 9:10 uri. Nagovor vodje projekta Prof. Dr. Vlado Dimovski, EF UL Prva delavnica v okviru raziskovalnega projekta št. V5-1060 se je začela z nagovorom vodje projekta, prof. dr. Vladom Dimovskim, kateri je najprej pojasnil usmeritev v raziskovalno področje v zvezi s hrano. Poudaril je, da je področje hrane in samooskrbe v zadnjem času ne le zelo priljubljeno področje, pač pa poleg vode, energetike ter znanja tudi eno od ključnih strateških področij prihodnosti. Poudaril je, da se mu zdi nedopustno in žalostno, da Slovenci doma pridelamo zgolj okoli 40% hrane, ki je zaužijemo. Omenil je, da smo v Sloveniji razpeti med dve strukturi - romansko z vidika proizvodnje, ter germansko z vidika distribucije. Vodja projekta je izrazil željo, da bi člani raziskovalne skupine ter tudi širše, Ljubljana, 22.4.2011 ZAPISNIK prve delavnice v organizaciji KGZS - Zavod Maribor z dne 13.4.2011 udeleženci prve delavnice, tvorili raziskovalno-svetovalno jedro sedanjega ter vseh bodočih raziskovalnih oz. svetovalnih udejstvovanj na področju hrane. Nagovor organizatorja dogodka Dr. Stane Klemenčič, KGZS-Zavod MB Direktor kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor (v nadaljevanju KGZS-Zavod MB), dr. Stane Klemenčič, je nato predstavil strukturo, delovanje ter poslanstvo inštitucije, ki jo vodi. V zvezi s tem gre omeniti njegovo izjavo, da KGZS-Zavod MB prepoznavno prispeva tako k ekonomskemu, kot tudi k socialnemu stanju na področju kmetijstva v mariborski regiji. Dr. Klemenčič se je pridružil profesorjevi viziji ključnih strateških virov prihodnosti ter hkrati omenil, da je že Marx prepoznal pomembnost samooskrbe s hrano, ko je dejal, da je politična stabilnost države zagotovljena šele s stopnjo samooskrbe s hrano, višjo od 70%. Omenil je projekcijo, da bo leta 2050 na svetu že 9 milijard ljudi, ter da bodo Azijci slej ko prej verjetno prevzeli prehranjevalne navade Evrope. Hkrati s tem se je dr. Klemenčič vprašal, ali je zemeljska obla sploh sposobna prehraniti vso to prebivalstvo? Omenil je tudi trend ekonomskih migracij in koncentracij iz ekvatorialnih področij proti zemeljskima poloma ter s tem naraščanje možnosti konflikta. Slovenska tržna proizvodnja kmetijskih pridelkov in razpoložljivi potenciali Dr. Stane Klemenčič, KGZS-Zavod MB Kar se tiče stanja v Sloveniji, je dr. Klemenčič izpostavil dejstvo, da imamo pri nas trenutno 500.000 ha kmetijskih zemljišč. Omenil je tudi, da se orne površine, torej njive, vse bolj zmanjšujejo. Nato je dr. Klemenčič predstavil posamezne bilance s področja kmetijstva za Slovenijo, in sicer s sledečih področij: žita, meso, krompir, zelenjava, jajca, mleko, ter vino. V zvezi s tem je izpostavil še posebej perečo nizko stopnjo samooskrbe s pšenico ter z zelenjavo v Sloveniji (oboje pod 40% ter trend zmanjševanja), nizka stopnja samooskrbe pa naj bi bila po njegovih besedah tudi še na področju prašičjega mesa. Dr. Klemenčič je omenil tudi povečevanje potreb po žitih v Sloveniji, ter dejal, da bomo to v prihodnosti lahko razrešili zgolj na dva načina: 1) s povečevanjem obdelovalnih površin, ali pa 2) z zviševanjem produktivnosti oz. intenzivnosti na obstoječih kmetijskih površinah. V zvezi s tem bo po njegovem v Sloveniji potreben kompromis. Vezano na prvo rešitev, dr. Klemenčič meni, da bi bilo v Sloveniji pametno živinorejo preseliti v hribovite predele, kot imajo to urejeno v nekaterih naših sosednjih državah, saj bi na ta način ne zgolj zagotovili več obdelovalnih površin v nižinah, pač pa tudi skrbeli za to, da bi se hribovita območja v Sloveniji zaradi pašnje manj oz. počasneje zaraščala. V zvezi z drugo rešitvijo, pa je dr. Klemenčič izpostavil problematiko dodeljevanje pomoči oz. subvencij posameznim kmetijam - dejal je, da se danes vse prepogosto dogaja to, da večino subvencij zaradi različnih razlogov dobijo velike (nižinske) kmetije, mali (hribovski) kmetje pa so bolj ali manj prepuščeni sami sebi. Stopnja samooskrbe s hrano in njena distribucija v Avstriji Dr. Stane Klemenčič, KGZS-Zavod MB Predstavitvi slovenske tržne proizvodnje kmetijskih pridelkov in razpoložljivih potencialov je sledila predstavitev stopnje samooskrbe s hrano in njena distribucija v Avstriji. Tudi ta del je predstavil direktor KGZS-Zavoda MB, dr. Stane Klemenčič. Izvedeli smo, da je situacija na področju samooskrbe s hrano v sosednji Avstriji bistveno boljša kot pri nas, saj so stopnje samooskrbe v Avstriji na vseh področjih pridelave, razen na področju zelenjave (60%) ter medu (55%), okoli 100%. Pri žitih naj bi bila ta stopnja v Avstriji okoli 105%, pri mesu 109%, pri medu 55%, pri krompirju 96%, pri vinu pa 118%. Kar se tiče organizacijskih oblik samooskrbe s hrano, je dr. Klemenčič omenil, da večino (65%) hrane v Avstriji še vedno proizvedejo ter tržijo v okviru pogodbeno vezanih proizvodnih obratov oz. v okviru zadrug (avstr. Genossenschaft), nekaj pa tudi v okviru prodaje na domu (20%) ter lokalnih tržnic (15%). Analiza nizke stopnje tržne proizvodnje zelenjave v Sloveniji Miša Pušenjak, KGZS-Zavod MB Naslednji vsebinski sklop delavnice je bil namenjen predstavitvi samooskrbe z zelenjavo v Sloveniji, kar nam je predstavila specialistka za zelenjadarstvo ter okrasne rastline na KGZS-Zavod MB, ga. Miša Pušenjak. Ga. Pušenjak je dejala, da so se že leta 1989 učili, da naj Slovenija ne bi bila »zelenjadarska« država, tako da je nizke stopnje samooskrbe z zelenjavo sploh ne presenečajo. Po njenem mnenju obstajata dva glavna vzroka za zmanjšanje samooskrbe z zelenjavo v Sloveniji: 1) neurejen trg, ter 2) nepripravljenost za povezovanje. Znotraj te problematike je ga. Pušenjak še posebej izpostavila nezaupanje kmečkega prebivalstva do zadrug, neuspeh zadrug na področju povišanja kapacitet, ter nepošteno porazdelitev v verigi pridelovalec-distributer-trgovec, dodatne težavo pa naj bi predstavljala še slovenska zakonodaja ter izredno slabo oz. napačno urejeno področje javnih naročil, v okviru katerih naj podpis pogodbe še vedno ne bi jamčil odkupa hrane. Omenila je tudi slabo starostno strukturo kmečkega prebivalstva - na kmetijah naj bi primanjkovalo mladega prebivalstva. Izpostavljen pa je bil tudi problem načina pridobivanja subvencij, saj naj bi bil eden od glavnih pogojev za pridobitev subvencije danes udeležba kmeta na izobraževanju, tako da kmetje po besedah Pušenjakove danes na izobraževanje prihajajo zgolj in samo zaradi omenjenih podpisov. Omenjen je bil tudi problem konkuriranja strokovnih inštitucij na področju kmetijstva (dve fakulteti, kmetijski inštitut, itd.) ter s tem povezana slaba diseminacija znanja med posameznimi ustanovami. Ga. Pušenjak je omenila tudi problematiko posrednih tržnih poti - na ta način naj bi prvovrstna zelenjava na svoji poti do prodajnih polic ogromno izgubila na kvaliteti, ter tako police dosegla v mnogo slabšem kakovostnem razredu kot je ta v osnovi. Kot enega glavnih problemov na področju kmetijstva v Sloveniji pa je Pušenjakova omenila še nizko podobo in samopodobo poklica kmet. Ovire in potrebni ukrepi za večjo izkoriščenost proizvodnih potencialov Dr. Stane Klemenčič, KGZS-Zavod MB Sledil je sklop predstavitve ovir in potrebnih ukrepov za večjo izkoriščenost proizvodnih potencialov v Sloveniji, kar je prisotnim na delavnici predstavil dr. Stane Klemenčič. Ovire za večjo izkoriščenost proizvodnih potencialov v Sloveniji je dr. Klemenčič razdelil v dve skupini - politične ter tehnično-organizacijske. Med politične ovire dr. Klemenčič uvršča: a) uvedbo direktnih plačil ter s tem povezan padec tržnih količin, b) prenizko stimulacijo za območja z omejenimi dejavniki (OMD), c) »problem velikih igralcev« (investicijska premoč ter dominanten vpliv na politično odločanje glede ukrepov), ter d) nizko absorpcijsko sposobnost sredstev skupne kmetijske politike malih in srednje velikih kmetij. Med tehnično-organizacijske ovire pa po mnenju dr. Klemenčiča spadajo: a) struktura slovenskega kmetijstva, b) tehnično in okoljsko zahtevni standardi (kateri so danes prej ovira kot spodbuda), c) slaba organiziranost v sektorju kmetijstva, d) pomanjkanje podjetniške iniciative, tržne inovativnosti, ter sposobnosti prilagajanja, ter e) premalo znanja in poslovne odgovornosti kmetov. Ob zaključku predstavitev ovir je dr. Klemenčič izpostavil dejstvo, da je bila organiziranost na področju kmetijstva v Sloveniji pred dvajsetimi leti mnogo boljša kot danes, kar je nekoliko absurdna situacija za državo članico Evropske unije. V zvezi s potrebnimi koraki je dr. Klemenčič dejal, da bi bilo potrebno a) spremeniti politiko subvencij - "nadomestilo" po učinku (aktivne površine, kg pridelka) ter vključiti zmerno intenzivnost proizvodnje, b) okrepiti aktivnosti na področju zložbe zemljišč ter okrepiti aktivno in strokovno vlogo Sklada kmetijskih zemljišč v zvezi s tem (danes Sklad za te namene razpolaga samo s cca. 3 mio sredstev, kar zadošča za pribl. 3 kmetije), c) aktivirati travnat ter hribovit svet in ostale resurse ter živino vrniti na območja OMD, d) sprostiti njivske površine za pridelavo krušnih žit v nižini, e) uvesti kataster kmetij glede na pogoje pridelave in dodatno ekonomsko izravnavo na regionalni in lokalni ravni (po zgledu Avstrije), f) načrtovati in nadzirati porabo sredstev za promocijo "domače pridelave", g) uvesti nove oblike kreditiranja in vlaganj v organizirane oblike pridelava in dodelave kmetijskih pridelkov - gospodarsko-interesna združenja, organizacije pridelovalcev, storitvene oblike povezovanja (storitve v posameznem segmentu), itd.. V okviru tega sklopa so nam bile s strani dr. Klemenčiča predstavljene tudi oblike lokalne samooskrbe, ki jih v grobem delimo na oblike pogodbene proizvodnje (zadruge, predelovalna industrija, veliki trgovci) ter na druge oblike sodelovanja (tržnice, javna naročila, direktna oskrba znanega kupca, specialne tržnice, prodaja na domu, ter dostava na poziv). Med pogoji za učinkovito lokalno samooskrbo so bili omenjeni predvsem: a) zaupanje kupca v lokalno pridelane pridelke in izdelke, b) sledljivost in certificiranost proizvodov (standardi, blagovne znamke ipd.), c) stalna kakovost, d) kontinuiteta in pestrost ponudbe, ter e) nenehno prilagajanje ponudbe potrebam kupca. Razprava po temah Prof. dr. Vlado Dimovski, EF UL Erna Skok, Sadjarska kmetija Skok Miša Pušenjak, KGZS-Zavod MB Ana Le Marechal Kolar, MKGP Stanko Volk, Slovensko združenje za integrirano in ekološko pridelavo zelenjave izr. prof. dr. Črtomir Rozman, FKBV UM mag. Eva Tkalčič, KGZS-Zavod MB Draga Zadravec, univ. dipl. inž. kmet, KGZS-Zavod MB Simona Hauptman, univ. dipl. inž. kmet., KGZS-Zavod MB Prof. dr. Vlado Dimovski (EF UL): Vodja projekta je predlagal, da zaradi kvalitete razprav zapisniki naših delavnic predstavljajo tudi del končne dokumentacije pri našem projektu. Poudaril je tudi vlogo diseminacije rezultatov ter medijske promocije obravnavane tematike. Dejal je, da kot rezultat projekta pričakuje konkretne predloge oz. priporočila slovenskemu kmetijstvu, ter da se bomo v naši benchmarking analizi osredotočili predvsem na Avstrijo kot na glavno primerjalno državo, stanje pa bomo preučili tudi v nekaterih drugih državah sveta, npr. na Kitajskem, v ZDA ter v Angliji. Končni rezultat študije naj bi tako po mnenju prof. dr. Dimovskega predstavljala identifikacija petih vrzeli: 1) med ponudbo in povpraševanjem po hrani v Sloveniji, 2) vrzel Avstrija-Slovenija, 3) vrzel Kitajska-Slovenija, 4) vrzel ZDA-Slovenija, ter 5) vrzel Anglija-Slovenija. Identificirane referenčne vrzeli bodo kasneje predstavljale začetno točko organizacijskih sprememb na področju pridelave hrane v Sloveniji. Poudaril je tudi, da bo v prihodnje v Sloveniji potrebno storiti pomemben korak na poti k osveščanju potrošnika na področju prehrambnih proizvodov, saj naj bi danes v Sloveniji obstajala prevelika zmeda na tem področju (raznorazne označbe - eko, bio, organsko, lastovka, pikapolonica, itd.). Erna Skok (Sadjarska kmetija Skok): Kmetovalka, ga. Erna Skok je izpostavila problematiko razdrobljenosti posameznih pridelovalcev in prodajalcev zelenjave v Sloveniji. Po njenem mnenju bi bilo v ta namen potrebno ustanoviti neke vrste Združenje pridelovalcev povrtnin. Izpostavila je tudi dejstvo, da povečevanje proizvodnje zelenjave na pomaga v kolikor se ne povečajo, razširijo oz. diverzificirajo tudi prodajne poti. Prav tako je poudarila dejstvo, da v kolikor prvovrstna slovenska zelenjava uspe priti na trgovinske police, se le-ta v času transporta ter skladiščenja toliko poslabša, da postane drugorazredna. Poleg tega po mnenju Skokove tudi že obstoječe tržnice v smislu neprestanega trženja ne funkcionirajo tako, kot bi morale. Izpostavila je tudi razočaranje, da obstoječe lokalne oblasti zatirajo še tiste iniciative v smeri zdrave prehrane, ki trenutno obstajajo - primer iniciative »Sveže in zdravo s Kmetij« v Mariboru. Opozorila je tudi na dejstvo, da so kmetijske zadruge v zadnjem času služile zgolj za svoj žep, česar posledica je nizko zaupanje kmetov v zadruge. Poleg tega bi bilo po mnenj Skokove potrebno tudi izobraževanje ljudi o sezonskemu sadju in zelenjavi, saj se, kot pravi, danes ljudje premalo zavedamo od kod je neko živilo prišlo in koliko sveta je zato moralo prepotovati - po njenem mnenju bi se morali osredotočiti na promocijo domačih, svežih, in zato zdravih živil, predvsem sadja in zelenjave. Omenila je, da je situacija v tujini povsem drugačna - lokal patriotizem je tam »kriv« za ohranjanje delovnih mest ter za zdrave prehranjevalne navade tamkajšnjih prebivalcev. Skokova je omenila tudi to, da so v tujini kmetje veliko bolj pripravljeni na medsebojno povezovanje kot v Sloveniji -izpostavila je dobro prakso npr. iz sosednje Avstrije, ko kmetje na svojih kmetijah prodajajo izdelke tudi do 50km oddaljenih kolegov. V Sloveniji je po mnenju Skokove potrebno uvesti oz. postaviti velike prodajne agroživilske centre po vseh večjih mestih, kateri bi bili sofinancirani s strani ministrstva, cene hrane v teh centrih pa bi morale biti povsod enake, da bi se izognili medsebojni konkurenci. Glede javnih naročil je Skokova potrdila razmišljanja ostalih udeležencev delavnice glede težkega vstopa v ta sistem zgolj z enim ali dvema proizvodoma oz. artikloma. Kar se tiče sadjarstva, je poudarila, da je potrebno na tem področju najprej spoznati trg, šele nato zasaditi drevje, prodaja pridelka pa sledi na koncu. Miša Pušenjak (KGZS-Zavod MB): Specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline, ga. Miša Pušenjak, je v svojih razmišljanjih izpostavila način prodaje prehrambnih proizvodov v Sloveniji preko blagovnih znamk. Omenila je kontrolirano proizvodnjo (npr. Pikapolonica) ter previsoke cene za promocijo - ena reklamna stran v določeni kmetijski reviji naj bi stala okrog 500 EUR, medtem ko avtor za eno avtorsko stran teksta dobi v tej isti reviji zgolj okrog 60 EUR. Pušenjakova je izpostavila še dejstvo, da se danes po njenih informacijah v Sloveniji ogromno (20-30%) zelenjave podorje - pogodbe v Sloveniji naj bi zavezovale zgolj kmete, ne pa tudi odkupovalce. Ana Le Marechal Kolar (MKGP): Predstavnica ministrstva, ga. Ana Le Marechal Kolar, je v odgovor na pomisleke prof. dr. Dimovskega uvodoma poudarila, da je potrebno ločiti med shemami kakovosti (npr. Pikapolonica, Biodar, itd.) ter blagovnimi znamkami. Ka r se tiče uporabe nacionalnega zaščitnega znaka je poudarila, da se le-ta kontolira vsaj enkrat letno. V zvezi s tem, pa je izrazila mnenje, da bi bilo zanimivo narediti analizo, ki bi ugotovila, zakaj kmetje ne uporabljajo nacionalnih zaščitnih znakov. Komentirala je tudi razmišljanja predhodnih govorcev in dejala, da na Ministrstvu denar za ukrepe je, ukrepi so izoblikovani, vendar pa se morajo slovenski kmetje na te ukrepe tudi javljati, čemur danes nismo priča v polni meri - na slabo izkoriščenost sredstev se bo osredotočil tudi njihov nov program razvoja podeželja, ki je trenutno v pripravi. V zvezi z benchmarking analizami je Le Marechal Kolarjeva opozorila še na primer Francije in njenih aktivnih lokalnih tržnic. Dejala pa je, da moramo v svoji študiji na prednosti višje lokalne samooskrbe s hrano v Sloveniji gledati tudi z zdravstvenega ter okoljskega vidika. Stanko Volk (Slovensko združenje za integrirano in ekološko pridelavo zelenjave): Predsednik Slovenskega združenja za integrirano in ekološko pridelavo zelenjave, g. Stanko Volk, je spomnil na to, da smo imeli po izjavah takratnega ministra v Sloveniji še leta 1994 kar 60-odstotno samooskrbo s hrano. Danes je po njegovem mnenju problematična predvsem pridelava zelenjave. Volk se je v svojem razmišljanju dotaknil tudi vprašanja, ali smo Slovenci sploh sposobni pridelati toliko zelenjave, kot je konzumiramo. Poleg tega se je vprašal tudi, ali je slovenski kmet zmožen oskrbovati Slovenijo z zelenjavo preko javnih naročil? Poudaril je, da bo za višje stopnje samooskrbe s hrano moral slovenski pridelovalec v svojih aktivnostih videti izziv oz. perspektivo (ekonomski motiv). Hkrati je tudi izrazil prepričanje oz. opažanje, da pridobiti mlade ljudi za kmetijo v Sloveniji ni enostavno. Navedel je tudi primer združenja, kateremu predseduje - pred leti je imelo Slovensko združenje za integrirano in ekološko pridelavo zelenjave 320 članov, medtem ko jih ima danes le še 180. Za konec je poudaril, da je na Ministrstvu kljub vsemu moč zaznati pozitivne trende na tem področju, saj si Ministrstvo v zadnjem času prizadeva povezati zadruge, ki se sicer - brez pomoči -ne znajo povezovati. izr. prof. dr. Črtomir Rozman (FKBV UM): Izr. prof. dr. Črtomir Rozman je poudaril, da v sloveniji obstajata 2 ravni samooskrbe - nacionalna (generalna) ter lokalna. V zvezi z nacionalno (generalno) samooskrbo je dejal, da zemlje imamo, kolikor je pač imamo. Na tej ravni je po Rozmanovem mnenju zelo pomembna lastniška struktura kmetijskih zemljišč. Navedel je primer kolega iz Prekmurja, ki ima v lasti 250 ha parcel, vendar zaradi transakcijskih stroškov, izvirajočih iz razdrobljenosti posameznih parcel, hrano prideluje na zgolj 200 ha. Po Rozmanovem je na nacionalni ravni ključnega pomena skupna kmetijska politika - le-ta je bila včasih zasnovana tako, da je breme iz kmeta premeščala na davkoplačevalca, medtem ko je danes zasnovana centralno -plansko. S tem v zvezi je Rozman omenil tudi še vpliv svetovnih trgov - če izpade Rusija in njena pridelava hrane lahko to kaj hitro privede do prehranskega (in posledično tudi ekonomskega) šoka svetovnih razsežnosti. Zatem se je dr. Rozman dotaknil lokalne ravni samooskrbe. Na tej ravni je po njegovem pomemben faktor potrošnik, za katerega meni, da ni »lokal patriot« zato, ker ga mi nismo naredili takega - potrošnik se po njegovem pač zgolj obnaša racionalno. V svojem razmišljanju se je dotaknil tudi zakona o promociji slovenske hrane ter v zvezi s hrano navedel Engelsov zakon, ki pravi, da je povpraševanje po hrani dohodkovno neelastično. V praksi to po Rozmanovem mnenju pomeni, da je tistemu, ki prejema minimalno plačo, vseeno glede kakovosti hrane v kolikor je bolj kvalitetna hrana zanj predraga. Rozman pa se je dotaknil tudi problematike kontinuitete ponudbe -vprašal se je, ali so slovenski pridelovalci hrane sposobni zagotavljati spremembe želja slovenskih potrošnikov. Kar se tiče javnih razpisov je Rozman opozoril na dejstvo, da so se poslovni načrti kot del razpisne dokumentacije popolnoma izrodili, saj so postali zgolj orodje za pridobivanje sredstev v okviru javnih razpisov - v njih navedene interne stopnje donosnosti (npr. okoli 8,5%) so po njegovem mnenju popolna nerealne ter zato pomenijo slabe investicijske odločitve. V zaključku svojega razmišljanja je poudaril še, da je pereča problematika slovenskega kmetijstva trženje ter skupen nastop na trgu. mag. Eva Tkalčič (KGZS-Zavod MB): Vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na KGZS-Zavod MB, mag. Eva Tkalčič se je v svojih razmišljanjih osredotočila na področje živinoreje, za katero je poudarila, da predstavlja pomemben vir človekove prehrane. V zvezi s tem je poudarila, da brez živinoreje ter s tem povezane organske materije rodovitnost tal ne bi bila tako dobra. Poleg tega ima po mnenju Tkalčičeve živinoreja tudi funkcijo ohranjanja krajine - manjše zaraščanje slovenske zemlje zaradi paše živine. Kar se tiče posameznih vrst živine, je dejala, da sta prašič ter perutnina direktni konkurent človeku, saj se prehranjujeta z žiti, medtem ko govedo ni človekov direktni konkurent. Dotaknila se je tudi selekcijske živinoreje - manj molže pomeni višjo dolgoživost. Kar se tiče tržnih poti mleka je omenila mlečne avtomate. Draga Zadravec, univ. dipl. inž. kmet (KGZS-Zavod MB): Specialistka za poljedelstvo, ga. Draga Zadravec se je v svojih razmišljanjih najprej dotaknila ukrepov kmetijske politike. V zvezi s tem je dejala, da je kmetijstvo v svojem bistvu tradicionalno. Pri sprejemanju ukrepov kmetijske politike je zato po njenem potrebno upoštevati dejstvo, da uresničevanje teh ukrepov v praksi ponavadi traja 3-5 let, kar naj bi še posebej veljalo za nove tržne pristope. Kmetijsko ministrstvo se mora zato po mnenju Zadravčeve zavedati, da se ukrepi z vidika kmeta zelo hitro spreminjajo in gredo iz ene skrajnosti v drugo. Omenila je tudi nizke povprečne pridelke oz. velike deleže kmetijskih površin v Sloveniji, ki jih upravljajo kmetje, ki pridelujejo podpovprečne količine, ker jim je kmetijstvo običajno postranska dejavnost. Simona Hauptman, univ. dipl. inž. kmet. (KGZS-Zavod MB): Specialistka za v'nogradništvo in razvoj podeželja, ga. Simona Hauptman je kot zadnja govorka tega vsebinskega sklopa izpostavila problematiko neorganiziranega odkupa vina, neenoten nastop vinarjev na trgu, neurejena plačilna razmerja med pridelovalci in gostilničarji, ter problematiko demografije oz. depopulacije kmetijskih območij. Vzroki nizke lokalne samooskrbe s hrano v Sloveniji Metoda odgovorov izvedencev skozi kroženje Razpravi po strokovnih tematikah je sledilo iskanje vzrokov za nizko lokalno samooskrbo s hrano v Sloveniji s pomočjo metode odgovorov izvedencev skozi kroženje. Oblikovali so se štirje otoki s štirimi temami, vsaka s svojim moderatorjem in zapisovalcem: 1) proizvodnja in tehnologije, 2) organizacijske, trženjske, ter prodajne oblike, 3) potrebe potrošnikov po lokalni hrani, ter 4) socialni vidiki lokalne samooskrbe. Ugotovitve oz. rezultati te delavnice so predstavljeni v prilogi 3. Redni del delavnice se je zaključil ob 13:10 uri. Sledila sta dva terenska ogleda primerov dobre prakse v kmetijstvu. Najprej nas je s proizvodnjo, pripravo in trženjem zelenjave seznanil g. Silvo Šlamberger, največji pridelovalec krompirja v Sloveniji. V svojem videnju problematike samooskrbe s hrano v Sloveniji je Šlamberger izpostavil dejstvo, da se pridelovanje zelenjave v Sloveniji verjetno ne bo povečalo preko klasičnih zadrug, saj naj bi bili posamezni pridelovalci zelenjave v Sloveniji preveč razdrobljeni. Kot primer je navedel ptujsko zadrugo, katere proizvodi naj po njegovem ne bi bili a) iste sorte, b) iste kvalitete, ter c) iste embalaže. Rešitev zato vidi v posameznih specializiranih zadrugah, ki bi se ukvarjale z odkupom in prodajo zgolj posameznih ozkih segmentov prehrambnih produktov. Poleg tega je omenil še problematiko majhnosti naših kmetov pri pregledovanju robe - raznorazna certificiranja za slovenskega malega kmeta namreč zaradi previsokih stroškov niso realna. Za primerjavo je navedel časovno ter cenovno komponento pridobitve certifikata za neoporočenost robe v Belgiji - v Belgiji se tak certifikat lahko pridobi v enem tednu ter kmeta stane 80 EUR, medtem ko je v Sloveniji na taisti certifikat danes potrebno čakati 3 tedne, za kar naj bi bil s svojem zavlačevanjem kriv ZZV, ter zanj odšteti kar 300 EUR. Nato smo obiskali še kmetijo Skok, kjer smo si ogledali proizvodnjo in predelavo sadja ter izdelavo končnih izdelkov s trženjem. Posebnost te kmetije je to, da se kmetijski proizvodi na tej kmetiji ne zgolj tržno pridelujejo, pač pa tudi predelujejo - iz sadja se tako pridobiva marmelada, sok, ter suho sadje. Ogledu kmetijskega obrata je sledila tudi degustacija izdelkov. Po pestrem vsebinskem delu delavnice ter dveh terenskih ogledih je sledilo delovno kosilo na turistični kmetiji Marije Cojhter na Razvanjih pri Habakuku, kjer smo se okrepčali z domačimi eko dobrotami. S terenskim delom delavnice smo zaključili ob 17:30. Zapisal: Vodja projekta: Miha Uhan, mag. posl. ved Prof. dr. Vlado Dimovski Vsebinska spremljevalka projekta: Dr. Marija Markeš Priloge: - PRILOGA 1: Vabilo na delavnico - PRILOGA 2: Prezentacija KGZS-Zavoda MB (pripravil dr. Stane Klemenčič) - PRILOGA 3: Rezultati delavnice Vzroki nizke lokalne samooskrbe s hrano v Sloveniji (metoda odgovorov izvedencev skozi kroženje) - PRILOGA 4: Fotografije z dogodka Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA PRILOGA 1: Vabilo na delavnico Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Ciljni raziskovalni program »KONKURENURENCNOST SLOVENIJE 2006-2013« Raziskovalni projekt št. V5-1060: »Analiza stanja lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji: benchmarking analiza in priporočila« Vodja projekta: Prof. Dr. Vlado Dimovski (Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani) Organizator dogodka: Dr. Stane Klemenčič (Kmetijsko gozdarski zavod Maribor) VABILO na delavnico »Lokalna oskrba s hrano v Sloveniji« Sreda, 13.4.2011 ob 9:00 KGZS-Zavod Maribor, Vinarska ulica 14, Maribor, učilnica 1/I V svetu je danes prisotna strateška naravnanost k lokalni trajnostni oskrbi z živili, ki je umeščena tudi med pomembne cilje slovenske prehranske politike. Kljub temu danes v Sloveniji pridelamo čedalje manj hrane. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja smo skoraj osemdeset odstotkov hrane pridelali v Sloveniji. Z globalizacijo pa smo naše kmetijstvo večinoma preusmerili v pridelavo hrane za živali oziroma živinorejo namesto v prehrano za ljudi. V Evropi je zdaj Slovenija po površini plodne zemlje, torej obdelane kmetijske zemlje na prebivalca, na repu in Slovenci danes kar dve tretjini hrane uvažamo. Na delavnici bo predstavljena slovenska tržna proizvodnja kmetijskih pridelkov in razpoložljivi potencial, stopnja samooskrbe s hrano in njena distribucija v sosednji Avstriji, ter ovire in potrebni ukrepi za večjo izkoriščenost proizvodnih potencialov. Poleg tega bomo s pomočjo metode odgovorov izvedencev skozi kroženje iskali vzroke nizke lokalne samooskrbe s hrano v Sloveniji, za nameček pa opravili še terenski ogled dveh primerov dobre prakse na področju lokalne pridelave hrane v Sloveniji. Program delavnice 9:00 | Nagovor vodje projekta Prof. Dr. Vlado Dimovski, EF UL 9:10 | Nagovor organizatorja dogodka Dr. Stane Klemenčič, KGZS-Zavod MB 9:20 | Slovenska tržna proizvodnja kmetijskih pridelkov in razpoložljivi potenciali Dr. Stane Klemenčič, Miša Pušenjak, KGZS-Zavod MB Stopnja samooskrbe s hrano in njena distribucija v Avstriji Dr. Stane Klemenčič Ovire in potrebni ukrepi za večjo izkoriščenost proizvodnih potencialov Dr. Stane Klemenčič Odmor Razprava po temah Odprta razprava Vzroki nizke lokalne samooskrbe s hrano v Sloveniji Metoda odgovorov izvedencev skozi kroženje Terenski ogled primerov dobre prakse - Proizvodnja, priprava in trženje zelenjave Silvo Šlamberger, Zrkovci 4, Maribor - Proizvodnja in predelava sadja ter izdelava končnih izdelkov s trženjem Erna Skok, Rošpoh 94, 2351 Kamnica 15:30 | Delovno kosilo Turistična kmetija Marija Cojhter, Razvanje pri Habakuku 50, 2103 Maribor 10:00 10:30 10:45 11:00 12:00 13:00 Vabljeni: doc. dr. Mojca Bernik, FOV Kranj, UM prof. dr. Vlado Dimovski, EF, UL Jana Erjavec, MKGP prof. dr. Marko Ferjan, FOV Kranj, UM Simona Hauptman, KGZS-Zavod MB prof. dr. Eva Jereb, FOV Kranj, UM dr. Stane Klemenčič, KGZS-Zavod MB mag. Stanislava Klemenčič-Kosi, KGZS-Zavod MB Miran Klinc, Občina Ormož Miha Marič, mag. posl. ved, FOV Kranj, UM dr. Marija Markeš, MKGP doc. dr. Sandra Penger, EF, UL Judita Peterlin, mag. posl. ved, EF, UL Miša Pušenjak, KGZS-Zavod MB izr. prof. dr. Črt Rozman, FKBV, UM Erna Skok, Sadjarska kmetija Skok mag. Eva Tkalčič, KGZS-Zavod MB Miha Uhan, mag. posl. ved., EF, UL Stanko Volk, Slovensko združenje za integrirano in ekološko pridelavo zelenjave Draga Zadravec, KGZS-Zavod MB mag. Jasmina Žnidaršič, FOV Kranj, UM PRILOGA 2: Prezentacija KGZS-Zavoda MB (D CRP "Konkurenčnost Slovenije 2006-2013" V 5-1060, sofin. MKGP in ARRS Analiza stanja lokalne oskrbe s hrano v SHovenji: benchmarking analiza in priporočila Nosilec projekta: UL Ekonomska Fakulteta Vodja projekta : prof.dr. Vlado Dimovski Soizvajalec projekta: UM Fakulteta za organizacijske vede, prof.dr. Marko Ferjan Soizvajalec projekta: KGZS-Zavod Maribor, dr. Stane Klemenčič Vsebinski spremljevalec projekta: MKGP, dr. Marija Markeš Čas izvajanja projekta: 1.10. 2010- 30.9. 2012 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Vinarska ulica 14, 2000 Maribor tel.: (02) 228 49 00 fax: (02) 251 94 82 E-pošta: info@kmtiiski-zavod.si http://www.kmetijski-zavod.si/ v\ c ) i* \ V / r- X N v \ \ / j o / 117 let Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor DIREKTOR NAM DIRE ESTNIK KTORJA ODDELKI TRŽNIH DEJAVNOST ODDELEK SKUPNIH SLUŽB y Oddelek —» laboratoriji Oddelek za agrarno —* ekonomiko in urejanje kmetiiskeea —p Oddelek za projektno in raziskovalno delo Splošni posli Finance in računovodstvo ODDELKI JAVNIH SLUŽB Oddelek za —» kmetijsko svetovanje Oddelek Sadjarski center Maribor Oddelek —» Selekcij sko trsničarsko središče Oddelek za varstvo rastlin Zavod je bil ustanovljen 1894 na pobudo in vlogo leta 1892 SSK Mb. kot Kmetijsko kemična preizkusna postaja 1. 1. Organiziranost Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor V okviru KGZS - KGZ - zavoda MB delujejo naslednje organizacijske enote: Oddelek za kmetijsko svetovanje (23 zaposlenih), • Oddelek sadjarski center Gačnik (5 zaposlenih), • Oddelek STS Ivanjkovci (3 zaposleni), • Oddelek varstvo rastlin (2 zaposlena), • Oddelek laboratoriji: semenski, za analizo vin in pedološki, ter laboratorij za kontrolo dozorelosti sadja (6 zaposlenih), • Oddelek za agrarno ekonomiko in urejanje kmetijskega prostora (3 zaposlenih), • Oddelek za projektno in raziskovalno delo (2 zaposleni) • Oddelek skupne službe (9 zaposlenih) Skupaj zaposlenih na dan 31.12/10 50 delavcev Organi zavoda Maribor so: ■ Svet zavoda ■ Direktor ■ Strokovni kolegij Način financiranja KSS Program dela z finančnim načrtom Obseg nalog Obseg sredstev Upr. stroški Drugi prihodki Rezultat, 0 ali + -► MB Razdelitev KSS Maribor Terenska svetovalna služba Specialistična svetovalna služba Sadjarski center Gačnik Pokritost s proti točno mrežo nam zagotavlja nepoškodovan in stalen pridelek • i V - > -t IT :-A s* k "it ^ - - ¡4 'M»i» v zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD ., MARIBOR Sadjarski center Gačnik Novi kloni so KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Selekcijsko trsničarsko središče Ivanjkovci _ Oddelek varstvo rastlin Vremenske postaje v nasadih nam omogočajo določitev optimalnega termina zatiranja škodljivih organizmov Oddelek Laboratoriji Podelitev akreditacijske listine ISO 17025 Lab°rat°rij Določevanje posameznih parametrov v za analizo tal pedološkem laboratoriju Raziskovalna skupina s "p "ANALIZA UPRAVLJANJA S TVEGANJI ZARADI TOČE Z UPORABO ATMOSFERSKIH MODELOV IN DREVES ODLOČANJA" n «• a i nS» ■......a» l;l t VL L 7 Jc V •in KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR ORGANIZIRANOST IN SESTAVA KGZS OE MARIBOR Falež Branko-predsednik OE Mesarec Andrej-pod. pr.o. Lobnik Rado-pod.fizične.o. Klemenčič Stane-vodja OE Kirič Anica-tajnik OE Kren Tomaž Kokol Branko Jurša Tomaž Visočnik Janko Tkalčič Eva Cebe Ema Svet OI Maribor Alojz Strnad-predsednik Borut Kranjc-pod.pred. Eva Tkalčič-tajnik Boris Rožman Ema Cebe Miroslav Adam Svet OI Pesnica Branko Kokol-predsednik Ivan Dreisiebner-pod.pr. Irena Merc-tajnik v Venčeslav Cep Dušan Kostanjevec Andrej Marko Martin Bohl Svet OI Ruše Maks Wolfgruber-pred. Marja Marin-pod.pred. Ludvik Rihter-tajnik Marjan Repolusk Anton Pečovnik Olga Braček SREDSl *» HIGIENO IN ZAŠČITO VIMENA Analiza stanja lokalne oskrbe s himno v SHovenji: benchmarking analiza in priporočila DELAVNICA, Maribor, 134.2011 Program delavnice: 1. Slovenska tržna proizvodnja kmetijskih pridelkov in razpoložljivi potenciali 2. Stopnja samooskrbe s hrano in njena distribucija v Avstriji 3. Ovire in potrebni ukrepi za večjo izkoriščenost proizvodnih potencialov 4. Razprava po temah 5. Izvedba metode odgovorov izvedencev skozi kroženje. Cilj: ugotoviti vzroke nizke lokalne samooskrbe s hrano v Sloveniji 6. Terenski ogled primerov dobre prakse: v a) proizvodnja, priprava in trženje zelenjave, Silvo Slamberger, Zrkovci 4, Maribor b) proizvodnja in predelava sadja ter izdelava končnih izdelkov s trženjem, Erna Skok, Rošpoh, Maribor 7. Delovno kosilo, Turistična kmetija Marija Cojhter, Razvanje Strateški viri prihodnosti VODA ZRAK HRANA ENERGIJA ZNANJE Pomen samooskrbe s hrano •Marxova teorija, vsaj 70% samooskrba s hran je pogoj za politično stabilnost države ! •Obseg potrebe po hrani leta 2050, 9 M ljudi na zemlji •Proizvodne možnosti zemlje za proizvodnjo hrane •Prostorske in ekonomske emigracije, od ekvatorja proti poloma •Prostorska koncentracija in porast stopnje konflikta Struktura zemljišč v Sloveniji 2500000 i 2000000 1500000 + 1000000 -500000 i 0 Del T T ^ / ^ * ^ NO T tU tf J* ¿ž ^ □ 1990 □ 2000 □ 2007 J_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_I_L A & tf> <2> & & ' A A A oft A rfi tí1 ¿v ¿I a> e> A A A A ^ •y $ s°> S ^ s°> ^ ^ ^ ^ / / / / / / // / ■ 1990-ha 2000 - ha 2007 - ha površina 2.025.083 2.025.083 2.025.083 gozd 1.018.651 1.115.661 1.185.417 kmetijska 866.231 537.248 509.245 njive 248.307 171.223 170.571 sadovnjak 35.692 14.345 9.535 vinograd 197 16.591 16.085 travnik 343.339 298.224 288.222 pašnik 215.044 Kaj so bilance? • standardizirane informacije o ponudbi in povpraševanju • namen izdelave: spremljanje tržnih gibanj, strukture in razvoja kmetijskih trgov, izračun uteži za spremljanje gibanja cen v kmetijstvu, ekonomski računi za kmetijstvo • informacijska podlaga za oblikovanje ukrepov kmetijske politike • neobvezno mednarodno poročanje (razen bilance za vino) koledarskih in tržnih bilanc • za obdobje 2000-2009 so za Slovenijo izdelane bilance žit, mesa, jajc, sladkorja, krompirja, zelenjave, riža in vina • izvedena računa: stopnja samooskrbe in potrošnja na prebivalca za posamezne proizvode Vir: Statistični urad Republike Slovenije. I - _ KMFTUSKA SVETOVALNA SUllA SLOVEJfUE Stopnja samooskrbe po vrstah žit skupaj OOO t žito % o o o rsi O O fNI rsi O o rsi m o o rsi o o r\i LD O O rsi O O rsi o o fNI oo o o rsi CT) O O rsi PRIDELEK PORABA STOPNJA SAMOOSKRBE Stopnja samooskrbe pšenica 000 t PŠENICA % o o o fN O O fN rsi O O fN 00 O O fN <3- o o fN LT) O O fN <¿5 O O fN o o fN 00 o o fN cn o o fN PRIDELEK PORABA •STOPNJA SAMOOSKRBE Stopnja samooskrbe po vrstah žit • stopnja samooskrbe z žiti leta 2009 znašala 55 % • presežkov posameznih vrst žit v opazovanem obdobju ni bilo • stopnja samooskrbe je odvisna od vremenskih razmer (2003) • Slovenija tradicionalna neto uvoznica žit Stopnja samooskrbe po vrstah žit, %, Slovenija, 2000-2009 100 1 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 Žita skupaj Navadna pšenica Koruza v zrnju -1-1-1-1-1-1-1-1-1-1 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 leto Bilanca proizvodnje in porabe žit (1000t), koledarsko leto, Slovenija 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Pridelano Žita - SKUPAJ 494 496 611 399 583 576 493,6 531,9 580 533 175 123 147 134,5 133,3 160 137 Trda pšenica 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rž in soržica 1,76 2,27 2,04 1,37 3,49 4,09 2,13 2,51 2,08 2,32 leemen 37,8 44,49 48,1 39,7 59,7 61,2 61,62 67,9 76,8 70,8 Oves in mešanica žit 5,35 4,95 5,88 3,65 5,3 7,63 6,28 5,55 4,99 4,26 Koruza v zrnju 282 257,6 371 224 358 351 276,1 308,3 320 303 Tritikala 2,89 4,28 6,57 5,5 8,89 7,85 10,95 12,03 13,3 13,5 Ostala žita 1,09 1,35 1,87 1,36 1,32 3,02 2,02 2,3 2,32 2,44 Pšenica skupaj 163 181,1 175 123 147 141 134,5 133,3 160 137 Žita brez pšenice 331 314,9 436 276 436 435 359,1 398,6 419 396 Domača poraba Žita - SKUPAJ 1028 1076 972 1060 922 960 986,2 992,8 912 968 Navadna pšenica 242 290,3 255 239 248 258 260,1 252,9 265 261 Trda pšenica 17,1 21,83 22,3 21,1 26,1 36,5 45,61 33,13 25,3 27,7 Rž in soržica 23,7 12,32 11,9 6,65 8,27 11,3 12,32 11,6 11 10,5 leemen 126 134,2 140 163 132 121 137,8 128,7 134 136 Oves in mešanica žit 10,3 9,5 9,57 10,2 9,03 9,91 12,22 10,9 9,15 8,16 Koruza v zrnju 591 569,6 496 596 463 487 484 531,5 443 500 Tritikala 15,6 34,7 34,2 19,5 32,1 30,4 28,4 18,25 18,7 20,9 Ostala žita 3,61 4,03 3,6 4,01 3,97 5,82 5,75 5,78 5,69 4,1 Pšenica skupaj 259 312,1 277 260 274 294 305,7 286 291 289 Žita brez pšenice 770 764,3 695 800 648 666 680,5 706,7 621 680 Stopnja samooskrbe (%) Žita - SKUPAJ 48,02 46,07 62,82 37,62 63,25 60,03 50,05 53,58 63,54 55,02 Navadna pšenica 67,24 62,38 68,70 51,44 59,31 54,86 51,69 52,72 60,38 52,44 Trda pšenica 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Rž in soržica 7,42 18,43 17,13 20,60 42,20 36,29 17,29 21,64 18,84 22,07 Ječmen 30,02 33,16 34,44 24,32 45,21 50,51 44,72 52,74 57,15 52,05 Oves in mešanica žit 52,20 52,11 61,44 35,64 58,69 76,99 51,39 50,92 54,54 52,21 Koruza v zrnju 47,82 45,22 74,83 37,61 77,26 72,07 57,05 58,00 72,29 60,53 Tritikala 18,54 12,33 19,22 28,22 27,72 25,84 38,56 65,92 70,87 64,67 Ostala žita 30,19 33,50 51,94 33,92 33,25 51,89 35,13 39,79 40,77 59,51 Pšenica skupaj 62,80 58,02 63,17 47,26 53,66 48,05 43,98 46,62 55,13 47,41 Žita brez pšenice 43,05 41,20 62,68 34,48 67,30 65,33 52,77 56,39 67,47 58,26 Vir: Statistični urad RS Stopnja samooskrbe - meso Stopnja samooskrbe - perutnina 0001 PERUTNINSKO MESO % KMFTUSKA SVETOVALNA SUlftt SLOVEJfUE O o o fN O o fN fN O O fN ro O O fN «fr O O fN LT) O O fN O O fN h* O O fN 00 O o fN cn o o fN < PRIREJA PORABA ^—STOPNJA SAMOOSKRBE Stopnja samooskrbe po vrstah mesa • stopnja samooskrbe z mesom je leta 2009 dosegla 83 % • v opazovanem obdobju 2000-2009 smo imeli v Sloveniji presežke konjskega mesa in perutnine • stopnja samooskrbe s prašičjim mesom je padla, kljub temu pa od vsega mesa (94 kg v 2009) potrošimo na prebivalca največ prašičjega mesa (41 kg) Stopnja samooskrbe po vrstah mesa, %, Slovenija, 2000-2009 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 Meso skupaj Goveje meso Prašičje meso Ovčje, kozje meso Konjsko meso Perutnina 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 leto Stopnja samooskrbe po vrstah mesa Bilanca proizvodnje in porabe mesa (1000t), koledarsko leto, Slovenija, letno 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Domača prireja mesa (1000 t) Meso -SKUPAJ 161,33 184,57 170,45 192,6 180,84 172,02 166,66 176,84 177,76 158,89 Meso govedi 39,23 47,97 44,72 50,17 45,03 44,1 42,21 43,1 44,45 41,02 Meso prašičev 58,13 66,4 61,87 73,28 71,18 61,43 63,2 62,52 61,3 45,35 Oveje in kozje meso 1,17 1,41 1,5 1,8 1,7 1,9 2,01 2,11 1,91 1,99 Meso konjev 0,57 0,5 0,35 0,34 0,42 0,39 0,47 0,55 0,48 0,54 Perutninsko meso 54,1 58,78 53,1 56,89 53,05 55,44 50,09 59,84 60,87 62,55 Drugo meso 0,64 0,64 0,64 0,59 0,59 0,55 0,55 0,51 0,5 0,5 Drobovina 7,49 8,87 8,27 9,52 8,88 8,21 8,13 8,19 8,24 6,94 Domača poraba (1000 t) Meso -SKUPAJ 176,16 185,33 175,6 198,01 196,87 194,7 189,4 191,23 195,48 192,41 Meso govedi 40,91 40,29 38,24 47,03 46,68 47,23 41,61 42,59 43,16 41,84 Meso prašičev 75,87 82,26 79,55 84,72 89,06 88,35 90,76 84,94 87,3 82,75 Oveje in kozje meso 1,17 1,41 1,5 1,8 1,7 1,91 2,02 2,14 1,94 2,04 Meso konjev 0,59 0,69 0,58 0,49 0,37 0,24 0,29 0,35 0,33 0,37 Perutninsko meso 49,27 51,9 48,11 49,71 46,08 49,34 46,28 52,62 53,91 57,34 Drugo meso 0,55 0,61 0,57 0,53 0,54 0,54 0,74 0,69 0,67 0,72 Drobovina 7,8 8,18 7,06 13,73 12,44 7,08 7,7 7,9 8,17 7,35 Stopnja samoskrbe (%) Meso -SKUPAJ 91,58 99,59 97,07 97,27 91,86 88,35 87,99 92,48 90,94 82,58 Meso govedi 95,89 119,06 116,95 106,68 96,47 93,37 101,44 101,20 102,99 98,04 Meso prašičev 76,62 80,72 77,77 86,50 79,92 69,53 69,63 73,60 70,22 54,80 Oveje in kozje meso 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 99,48 99,50 98,60 98,45 97,55 Meso konjev 96,61 72,46 60,34 69,39 113,51 162,50 162,07 157,14 145,45 145,95 Perutninsko meso 109,80 113,26 110,37 114,44 115,13 112,36 108,23 113,72 112,91 109,09 Drugo meso 116,36 104,92 112,28 111,32 109,26 101,85 74,32 73,91 74,63 69,44 Drobovina 96,03 108,44 117,14 69,34 71,38 115,96 105,58 103,67 100,86 94,42 Vir: Statistični urad Republike Slovenije. Stopnja samooskrbe krompir 0001 KROMPIR % 250 -i-r 100 OTHfNm^LDUDr^oocn oooooooooo oooooooooo fNfNfNfNfNfNfNfNfNfN KMKTUSKA SVETOVALKA S1A JtBA SLOVtHJE 4 PRIDELEK PORABA STOPNJA SAMOOSKRBE Stopnja samooskrbe zelenjava rs KMFTUSKA SVETOVALNA Stil** SLOVEJfUE rs KMFTUSKA SVETOVALNA SUllA SLOVtMJE Stopnja samooskrbe zelenjava, krompir, med Stopnja samooskrbe v ostalih bilancah je leta 2009 znašala: > zelenjava (38%) - najnižja stopnja samooskrbe v Sloveniji > krompir (63 %) - trend zmanjševanja površin s krompirjem > med (85 %) Stopnja samooskrbe - zelenjava skupaj Bilanca proizvodnje in porabe zelenjave (1000t), koledarsko leto, Slovenija, letno 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Pridelano 78,81 61,17 70,33 64,31 82,06 87,58 78,83 65,22 78,19 83,87 Domača poraba 167,16 155,43 167,13 172,78 189,43 194,85 204,01 193,37 216,22 222,16 Stopnja samooskrbe (%) 47 39 42 37 43 45 39 34 36 38 Stopnja samooskrbe - krompir Bilanca proizvodnje in porabe krompirja (1000t), koledarsko leto, Slovenija, letno_ 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Pridelano Krompir -SKUPAJ 186,16 148,28 165,96 107,61 171,48 144,71 106,97 131,05 100,32 103,42 Zgodnji krompir - - - - - - - - - - Pozni krompir - - - - - - - - - - Krompirjev škrob 0 0 0 0 0 0 0 0 - - Domača poraba Krompir -SKUPAJ 223,38 188,89 195,14 166,93 199,27 195,28 178,76 186,22 174,75 164,67 Zgodnji krompir - - - - - - - - - - Pozni krompir - - - - - - - - - - Krompirjev škrob 1,88 0,73 0,67 0,64 0,4 0,35 2,25 0,45 0,44 0,65 Stopnja samooskrbe (1%) Krompir -SKUPAJ 83,34 78,50 85,05 64,46 86,05 74,10 59,84 70,37 57,41 62,80 Zgodnji krompir Pozni krompir Krompirjev škrob Vir: Statistični urad Republike Slovenije. KMFTUSKA svetovalna sulu SLOVEJfUE Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije opnja samooskrbe - jajca rnpnja samooskrbe mleko Stopnja samooskrbe s kmetijskimi pridelki v Sloveniji Stopnja samooskrbe s kmetijskimi pridelki v Sloveniji % 2000 2005 2007 2008 2009 S/ Žito 48,0 60,0 53,6 63,5 53,5 Pšenica skupaj 62,8 48,0 46,6 55,1 45,9 v Žita brez pšenice 43,0 65,3 56,4 67,5 56,8 Meso 91,6 88,4 92,5 90,9 82,6 Jajca 95,4 94,5 95,1 95,3 93,1 Krompir 83,3 74,1 70,4 57,4 62,8 Zelenjava 47,1 44,9 33,7 36,2 37,8 Sladkor 92,7 65,2 2,6 1,9 2,1 Riž 1,1 0,6 1,7 2,1 0,0 Vir: SURS, KIS Tržna bilanca za vino Stopnja samooskrbe v bilanci vina, %, Slovenija, 2005/06-2008/09 2005/06 2006/07 2007/08 2008/09 leto Potrošnja vina na prebivalca, l, Slovenija, 2005/06-2008/09 50 45 2005/06 2006/07 2007/08 2008/09 • metodološko vino delimo po dveh kriterijih - barvi (bela, rdeča vina) in kakovosti (kakovostna, namizna, ostala vina) • nad 60 % skupne proizvodnje predstavljala proizvodnja belih vin • stopnja samooskrbe s kakovostnimi vini nad 100 % • nad 60 % celotne potrošnje predstavljajo bela vina • potrošnja vina na prebivalca pada (37 l v tržnem letu 2008/09), od tega 26 litrov belih vin, oz. 26 litrov kakovostnih vin) KMKTUSKA SVETOVALKA SUlftA SLOVENIJE Stopnja samooskrbe: z vînt v Sloveniji Stopnja samooskrbe z vini v Sloveniji % 2005/06 2006/07 2007/08 2008/09 Vino skupaj 95,5 91,3 105,1 96,8 Vino skupaj - od tega bela vina 94,3 92,9 112,9 93,7 Kakovostna vina 102,9 101,1 111,8 104,1 Namizna vina brez geografskega porekla 86,4 137,4 95,0 102,3 Namizna vina z geografskim poreklom 94,5 76,0 95,1 79,1 Ostala vina 0,0 0,0 0,0 0,0 Vir: SURS, KIS Potrošnja na prebivalca po vrstah kmetijskih proizvodov • v letu 2009 je vsak Slovenec potrošil: > 109 kg žit > 102 kg zelenjave > 94 kg mesa (od tega 41 kg svinjine) > 72 kg krompirja > 45 kg sladkorja ter popil: > 37 l vina 2009/2000 2000 2009 % kg/preb kg/preb Zelenjava 30,3 78,5 102,3 Meso skupaj 6,4 88,5 94,2 Prašičje meso 6,2 38,1 40,5 Perutnina 13,3 24,8 28,1 Med 6,4 1,0 1,1 Žita -16,2 129,8 108,7 Navadna pšenica (od vseh žit) -21,6 92,4 72,5 Krompir -20,1 90,1 72,0 Goveje meso (od vsega mesa) -0,4 20,6 20,5 liwlWiiiTn WlA - ,, kmktuska M / / svetovalka suiba slovlhje eaeijsko kosilo Slovenija, 2009, dnevna potrošnja 0,2 kg žitaric 0,1 kg krompirja 0,2 kg svinjske pečenke 0,2 kg solate ali zel. krožnika 0,1 l vina Pšenica 290000 140000 potrebe (T) proizvodnja (T) povečanje (%) 0 40 45 50 55 60 65 70 75 80 povečane površine (ha) 0 12676 14260 15845 17429 19013 20598 22182 23767 25351 skupaj površine (ha) 31689 44365 45949 47534 49118 50702 52287 53871 55456 57040 pridelek (t/ha) 4,4 140065 196092 203095 210098 217101 224105 231108 238111 245114 252118 5 158445 221823 229745 237668 245590 253512 261434 269357 277279 285201 5,2 164782 230696 238935 247174 255413 263652 271892 280131 288370 296609 5,5 174289 244005 252720 261434 270149 278863 287578 296292 305007 313721 5,7 180627 252878 261910 270941 279972 289004 298035 307066 316098 325129 5,9 186965 261751 271099 280448 289796 299144 308492 317841 327189 336537 6 190134 266188 275694 285201 294708 304214 313721 323228 332735 342241 6,2 196471 275061 284884 294708 304531 314355 324178 334002 343826 353649 6,5 205978 288370 298669 308968 319267 329566 339865 350163 360462 370761 žita skupaj 1000000 potrebe (T) proizvodnja (T) povečanje (%) 0 25 30 35 40 45 50 55 60 65 70 75 povečane površine 0 29784 35740 41697 47654 53610 59567 65524 71480 77437 83394 89351 skupaj površine 119134 148918 154874 160831 166788 172744 178701 184658 190614 196571 202528 208485 pridelek (t/ha) 4,42 526572 658215 684544 710873 737201 763530 789858 816187 842516 868844 895173 921501 5 595670 744588 774371 804155 833938 863722 893505 923289 953072 982856 1012639 1042423 5,2 619496 774371 805346 836321 867296 898270 929245 960220 991195 1022170 1053145 1084119 5,5 655237 819046 851808 884570 917332 950094 982856 1015617 1048379 1081141 1113903 1146665 5,7 679063 848830 882783 916736 950689 984643 1018596 1052549 1086502 1120455 1154408 1188362 5,9 702890 878613 913758 948902 984047 1019191 1054336 1089480 1124625 1159769 1194914 1230059 6 714804 893505 929245 964985 1000726 1036466 1072206 1107946 1143686 1179427 1215167 1250907 6,2 738630 923289 960220 997152 1034083 1071015 1107946 1144878 1181809 1218741 1255672 1292604 6,5 774371 967964 1006682 1045401 1084119 1122838 1161557 1200275 1238994 1277712 1316431 1355149 Krompir 170000 100000 potrebe (T) proizvodnja (T) povečanje (%) 0 40 45 50 55 60 65 70 75 80 povečane površine 0 1266 1424 1583 1741 1899 2057 2216 2374 2532 skupaj površine 3165 4431 4589 4748 4906 5064 5222 5381 5539 5697 pridelek (t/ha) 31,6 100014 140020 145020 150021 155022 160022 165023 170024 175025 180025 32 101280 141792 146856 151920 156984 162048 167112 172176 177240 182304 33 104445 146223 151445 156668 161890 167112 172334 177557 182779 188001 34 107610 150654 156035 161415 166796 172176 177557 182937 188318 193698 35 110775 155085 160624 166163 171701 177240 182779 188318 193856 199395 36 113940 159516 165213 170910 176607 182304 188001 193698 199395 205092 36,5 115523 161732 167508 173284 179060 184836 190612 196388 202164 207941 37 117105 163947 169802 175658 181513 187368 193223 199079 204934 210789 37,5 118688 166163 172097 178031 183966 189900 195834 201769 207703 213638 Zelenjava 225000 85000 potrebe (T) proizvodnja (T) povečanje (%) 0 125 130 135 140 145 150 155 160 165 170 povečane površine 0 4293 4464 4636 4808 4979 5151 5323 5494 5666 5838 skupaj površine 3434 7727 7898 8070 8242 8413 8585 8757 8928 9100 9272 pridelek (t/ha) 24,75 84992 191231 195480 199730 203980 208229 212479 216728 220978 225227 229477 25 85850 193163 197455 201748 206040 210333 214625 218918 223210 227503 231795 25,5 87567 197026 201404 205782 210161 214539 218918 223296 227674 232053 236431 26 89284 200889 205353 209817 214282 218746 223210 227674 232138 236603 241067 26,5 91001 204752 209302 213852 218402 222952 227503 232053 236603 241153 245703 27 92718 208616 213251 217887 222523 227159 231795 236431 241067 245703 250339 27,5 94435 212479 217201 221922 226644 231366 236088 240809 245531 250253 254975 28 96152 216342 221150 225957 230765 235572 240380 245188 249995 254803 259610 28,5 97869 220205 225099 229992 234886 239779 244673 249566 254459 259353 264246 " ■< ' ''_ ' ><■■■..■'_I_:_/ I 1 Prejeta EU sredstva na PDM (OMD območja in NIŽINSKA OBMOČJA) 6.000 5.000 4.000 w 3.000 2.000 1.000 0 5.485 5.048 2.888 2.410 2.305 2.073 2 305 1.659_1.760 1.680 ¿P ^ ^ ^ ^ ^T sŠ? mP nP pošte Povp. velikost nižinska kmetija 8,5 ha, prejeta EU sredstva na kmetijo 5.900 €. Povp. velikost hribovska kmetija 6,5 ha, prejeta EU sredstva na kmetijo 3.420 €. ' / -Al! I i' u' IfcjfBv i V.l NKf/ff/A / I^T d! Prejeta EU sredstva povprečno na PDM za 2008 (OMD območja in NIŽINSKA OBMOČJA, vir ARSKTRP) 6.000 5.000 4.000 w 3.000 2.000 1.000 0 5 485 w ■ I V»/ V xg> Q> C? A® pošte O i? <2> OMD območja - 1,5 PDM/KMG (1 PDM 2.280 €) Nižinska območja - 1,2 PDM/KMG (1PDM 4.916 €) Kmetijska podjetja - (1 PDM 24.168 €) Povprečje prejetih EU sredstev na PDM (OMD območja, NIŽINSKA OBMOČJA in GOSPODARSKE DRUŽBE; vir: ARSKTRP, Podjetniški portal) 30.000 25.000 20.000 Z) 15.000 LU 10.000 5.000 OMD območja Nižinska območja Deleniške družbe 24.168 4.917 2.267 T---T Stopnja samooskrbe po vrstah žit v Avstriji Bilanca proizvodnje, porabe žit (v tonah) in st. samooskrbe (%), koledarsko leto, Avstrija, letno 2003/2004 2004/2005 2005/2006 2006/2007 2007/2008 2008/2009 Pridelano Žita - SKUPAJ 4.263.773 5.315.271 4.898.324 4.460.040 4.757.888 5.747.779 Skupaj pšenica 1.127.551 1.630.234 1.390.369 1.319.692 1.346.124 1.598.351 Durum pšenica 63.829 88.590 62.704 76.609 53.216 91.337 Riž 132.839 213.478 163.653 93.786 188.608 218.511 Ječmen 882.322 1.006.742 879.628 914.052 810.980 967.921 Oves 128.533 138.831 128.432 131.176 98.948 108.054 Koruza zrnje 1.707.771 1.944.882 2.020.955 1.746.184 1.994.697 2.448.538 Tritikale 168.637 235.685 198.468 110.060 209.021 250.677 Soržica 34.275 36.525 35.559 47.989 30.342 30.926 Drugo žito 18.016 20.304 18.556 20.492 25.952 33.464 Domača poraba Žita - SKUPAJ 4.536.591 4.836.807 4.712.924 4.712.924 4.576.856 5.448.377 Skupaj pšenica 897.300 960.336 1.142.709 1.142.709 1.023.165 1.396.382 Durum pšenica 65.901 80.250 71.583 71.583 66.747 80.224 Riž 185.350 220.965 164.130 164.130 197.651 234.083 Ječmen 960.918 994.213 970.379 970.379 935.530 882.674 Oves 136.486 146.407 136.514 136.514 109.063 111.689 Koruza zrnje 2.069.731 2.143.308 2.048.698 2.048.698 1.983.158 2.439.929 Tritikale 171.787 239.630 116.691 116.691 212.064 248.261 Soržica 34.275 36.525 47.989 47.989 30.342 30.926 Drugo žito 14.843 15.173 14.231 14.231 19.136 24.209 Stopnja samooskrbe (%) Žita - SKUPAJ 94 110 104 95 104 105 Skupaj pšenica 126 170 122 115 132 114 Durum pšenica 97 110 88 107 80 114 Riž 72 97 100 57 95 93 Ječmen 92 101 91 94 87 110 Oves 94 95 94 96 91 97 Koruza zrnje 83 91 99 85 101 100 Tritikale 98 98 170 94 99 101 Soržica 100 100 74 100 100 100 Drugo žito 121 134 130 144 136 138 S: STATISTICS AUSTRIA, Supply balance sheets. Compiled on 30 April 2008. - 1) Including processed products (in grain-equivalent). -2) Flour- and nutriment-equvalert respectively. Stopnja samooskrbe po vrstah žit v Avstriji je porastu od leta 2006 Stopnja samooskrbe žita skupaj (%) po letih - AVSTRIJA 110% 105 % Stopnja samooskrbe po vrstah mesa v Avstriji Bilanca proizvodnje, porabe mesa (v tonah) in st. samooskrbe (%), koledarsko leto, Avstrija, letno 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Pridelano Meso - SKUPAJ 872.792 855.491 864.125 898.044 896.852 908.687 Govedina&teletina 211.808 207.621 219.498 222.892 222.946 217.354 Svinjina 479.021 467.250 468.256 487.942 484.035 504.352 Ovčje&kozje meso 7.153 7.144 8.017 6.264 7.955 7.204 Konjsko meso 628 798 848 777 705 799 Drobovina 52.717 51.615 52.570 54.377 54.270 51.450 Perutnina 114.170 113.768 108.641 118.867 120.201 120.989 Drugo meso 7.295 7.295 6.295 6.925 6.740 6.540 Domača poraba Meso - SKUPAJ 812.785 823.334 815.132 832.962 820.459 836.228 Govedina&teletina 144.125 147.881 150.596 151.649 153.261 153.236 Svinjina 467.820 467.808 470.738 482.279 470.038 474.914 Ovčje&kozje meso 9.488 9.670 9.587 8.397 10.258 10.038 Konjsko meso 678 768 647 608 537 542 Drobovina 25.407 21.964 21.224 18.771 18.614 20.819 Perutnina 157.371 166.930 154.912 164.228 160.858 167.955 Drugo meso 7.896 8.313 7.428 7.030 6.894 8.724 Stopnja samooskrbe (1%) Meso - SKUPAJ 107 104 106 108 109 109 Govedina&teletina 147 140 146 147 145 142 Svinjina 102 100 99 101 103 106 Ovčje&kozje meso 75 74 84 75 78 72 Konjsko meso 93 104 131 128 131 147 Drobovina 207 235 248 290 292 247 Perutnina 73 68 70 72 75 72 Drugo meso 92 88 85 99 98 75 S: STATISTICS AUSTRIA, Supply balance sheets. Compiled on 30 August 2010. - 1) Net production (domestic slaughterings) plus exported live animal minus imported live arnmals.-2) Exluding bones, sinews, los es and pet feed. Stopnja samooskrbe po vrstah mesa v Avstriji je v trendu rasti, l. 2009 je znašala 109% Stopnja samooskrbe meso - skupaj (%) po letih - AVSTRIJA 109% 109% 107% 106% 108% 104% i 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Stopnja samooskrbe - med, krompir, zelenjava - Avstriji Bilanca proizvodnje, porabe in samosokrbe v tonah - Avstrija MED Bilanca 2003/04 2004/05 2005/06 2006/07 2007/08 2008/09 Proizvodnja 7.100 6.400 6.100 6.300 5.700 5.500 Uvoz 4.221 4.566 5.356 4.426 5.055 5.452 Izvoz 584 822 1.379 1.183 1.114 1.031 Domača poraba 10.737 10.144 10.077 9.543 9.641 9.920 Stopnja samookrbe med v % 66 63 60 66 59 55 KROMPIR Bilanca 2003/04 2004/05 2005/06 2006/07 2007/08 2008/09 Proizvodnja 560.340 693.054 763.165 654.621 668.755 756.944 Uvoz 148.684 137.592 148.320 190.112 205.133 135.211 Izvoz 56.321 69.248 114.494 99.502 98.922 791.885 Domača poraba 652.703 761.399 796.991 745.230 774.966 791.885 Stopnja samookrbe krompir v % 86 91 96 88 86 96 ZELENJAVA Bilanca 2003/04 2004/05 2005/06 2006/07 2007/08 2008/09 Proizvodnja 592.808 630.485 581.161 598.168 606.082 632.137 Uvoz 545.442 561.059 587.491 585.841 635.916 631.656 Izvoz 135.098 147.276 141.386 172.945 179.846 202.308 Domača poraba 1.003.152 1.044.268 1.027.266 1.011.064 1.062.152 1.061.485 Stopnja samookrbe zelenjava v % 59 60 57 59 57 60 S: STATISTICS AUSTRIA, Supply balance sheets. Compiled on 30 April 2010. -1) Including potatoe products. - 2) For starch on food sector. - 3) For starch on technical sector. Stopnja samooskrbe v ostalih bilancah je bila v Avstriji v l. 2009: - med 55% - trend zmanjševanja - krompir 96% - trend povečevanja - zelenjava 60% - trend povečevanja Stopnja samooskrbe med, krompir, zelenjava (%) po letih - AVSTRIJA 120 100 80 60 40 ■^Stopnja samookrbe med v % ■^—Stopnja samookrbe krompir v % a Stopnja samookrbe zelenjava v % 2003/04 2004/05 2005/06 2006/07 2007/08 2008/09 Stopnja samooskrbe z vini (v hl) Leto pridelave Proizvodnja Domača poraba Stopnja samooskrbe (%) 1989/90 2.580.861 2.855.570 90 1990/91 3.166.290 2.726.022 116 1991/92 3.093.259 2.726.332 113 1992/93 2.588.215 2.708.317 96 1993/94 1.865.479 2.591.102 72 1994/95 2.646.635 2.603.672 102 1995/96 2.228.969 2.609.872 85 1996/97 2.110.332 2.476.462 85 1997/98 1.801.747 2.503.782 72 1998/99 2.703.170 2.541.381 106 1999/00 2.803.383 2.621.359 107 2000/01 2.338.410 2.532.000 92 2001/02 2.530.576 2.359.546 107 2002/03 2.599.483 2.468.382 105 2003/04 2.529.846 2.335.482 108 2004/05 2.734.561 2.525.399 108 2005/06 2.264.015 2.712.808 83 2006/07 2.256.299 2.751.747 82 2007/08 2.628.026 2.496.404 105 2008/09 2.993.724 2.530.202 118 S: STATISTICS AUSTRIA, Supply balance sheets. Compiled on 30 April 2010. -1) Till 1993/94: 1. November - 31. October; from 1994/95: 1. September - 31. August; since 2000/01: 1. August - 31. July. - 2) Used for producing brandies, vinegar and vermouth, must for producing juice. v Avstriji Stopnja samooskrbe s t v Avstriji % 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Žito Meso Jajca Krompir Zelenjava 94 107 86 59 110 104 91 60 104 106 96 57 95 108 88 59 104 109 86 57 105 109 96 60 Organizacijske oblike samooskrbe v Avstriji I.POGODBENO VEZANA PROIZVODNJA • proizvodne in trženjske oblike v organizacijski obliki zadrug (dodelava, predelava-skupne blagovne znamke,..) "Genossenschatf", Erzeoigerorganisation-EU spodbude_70 % II. DRUGE OBLIKE • prodaja na domu 20 % • lokalne tržnice 15 % drugo 5 % Kaj se dogaja s pridelovanjem zelenjave Osnovna vzroka za zmanjšanje samooskrbe sta: - Neurejen trg: nepoštena porazdelitev v verigi pridelovalec - predelovalec - trgovina in neuspešnost slovenskih zadrug, da bi se borile v tej verigi za večji delež na strani pridelovalcev - Nepripravljenost pridelovalcev in Zadrug za poslovno sodelovanje Kaj se dogaja s pridelovanjem zelenjave Vzroki za zmanjšanje samooskrbe - dodatne težave pridelovalcev: - slovenska zakonodaja: FFS, javna naročila, sredstva za biotično varstvo, gradbena dovoljenja za postavitev zaščitenih objektov, vodna dovoljenja, (malo delo), Natura območja, obvodna območja^ preprečevanje dela na črno (medsoseska pomoč), pokojninski zakon, - pomanjkanje domačega znanja, - neplačevanje manjših dobaviteljev, - neosveščenost potrošnika. Kaj se dogaja s pridelovanjem zelenjave Vzroki za zmanjšanje samooskrbe - dodatne težave pridelovalcev: - medsebojna konkurenca namesto povezovanje, - pomanjkanje osnovnega znanja v pridelovanju, - starostna struktura pridelovalcev, - nepripravljenost na spremembe v proizvodnji, uvajanje izboljšav, novih tehnologij (razen zmogljivejših delovnih strojev); - nepripravljenost vlaganja v znanje in v promocijo s strani pride ovalcev. Kaj narediti - POVEZOVANJE Zadrug v in med regijami (že prvi začetki), - v zakonodaji ne sprejemati zahtev in prepovedi preden to zahteva EU ali pa te zapovedi narediti še strožje, - vlaganja v domače raziskave&razvoj in znanje, - morala in zavest slovenskih trgovcev (se že dela na tem), - vplivati na osveščenost slovenskega potrošnika, - spodbujati mlade, da bi se pričeli ukvarjati s pridelovanjem zelenjave Kaj narediti - pridelovalci - pospeševanje dodelave in predelave vrtnin, - gradnja zaščitenih - pokritih objektov, kjer je ■ II ■ ■ ■ V | V ■ I ■ ■ ■ I pridelava manj rizična, lažje nadzorovanje zunanjih pogojev, - dvigniti samozavest: spoštovati poklic in svoj pridelek in ga tako tudi tržiti, - vzpostaviti spet poštene odnose, vsaj med sabo in Zadruge med sabo in s pridelovalci, - združevanje, povezovanje, aktivno delovanje v zadrugah in drugih povezavah, - vlaganje v promocijo, - vlaganje v znanje mladine na kmetiji, - pridelki posebnih kakovosti - prostovoljne označbe Ovire in potrebni koraki • Izvajanje SKP EU, uvedba direktnih plačil-padec tržnih količin • Prenizka stimulacija OMD, prevelik ekonomski razkorak • Pogoji investicijskih sredstev dostopni le "velikim" proizvajalcem • Dominantni vpliv "velikih igralcev" na politično odločanje ukrepov • Mala "absorbcijska" sposobnost sredstev SKP malih in srednje velikih kmetij • Struktura slovenskega kmetijstva • Tehnično in okoljsko zahtevni standardi • Neorganiziranost v sektorju • Premalo podjetniške iniciative, tržne inovativnosti, sposobnost prilagajanja • Premalo znanja in poslovne odgovornosti Potrebni koraki • Spremeniti politiko subvencij-"nadomestNo" po učinku (aktivne površine, kg pridelka, vključiti zmerno intenzivnost proizvodnje. • Zložba zemljišč in aktivna vloga SKZG RS, odkup, prodaja, najem. • Povečati aktivnosti in strokovnost pri komasacijskih ukrepih. • Aktivirati travnat svet, hribovit svet in ostale resurse, vrnitev živine na OMD. • Živinorejo-govedoreja, drobnica, usmerit v hribovit svet. i - i - ■■ I v . -I I | v ■■ V., ■ v . • Sprostiti njivske površine za pridelavo krušnih žit v nižini. • Uvesti kataster kmetij glede na pogoje pridelave in dodatno ekonomsko izravnavo na regionalni in lokalni ravni-vzgled Avstrija. • Načrtovanje in nadzor nad porabo sredstev za promocijo "domače pridelave" • Uvedba novih oblik kreditiranja in vlaganj v organizirane oblike pridelave in dodelave kmetijskih pridelkov. Organiziranost • Zadružna oblika po interesni dejavnosti • GIZ • Organizacija proizvajalcev ? • Storitvene oblike povezovanja, storitve v posameznem segmentu: pridelave, dodelave, skladiščenja, trženja, kreditiranja, vlaganja kapitala. Oblike lokalne samooskrbe I. Pogodbena proizvodnja (Zadruge, predelovalna industrija, veliki trgovci..) II. Druge oblike sodelovanja: • Tržnica • Javna naročila (šole, vrtci, bolnice, javne kuhinje,...) • Direktna oskrba znanega kupca (fizične osebe,.....) • Specialne tržnice (Integrirana zelenjava, EKO tržnica,.....) • Prodaja na domu • Dostava na poziv (zeleni zabojčki,...) Pogoji za učinkovito lokalno samooskrbo • Zaupanje kupca v lokalno pridelane pridelke in izdelke • Sledljivost in certificiranost produktov (standardi, blagovne znamke,..) • Stalna kakovost • Kontinuiteta in pestrost ponudbe • Prilagajanje ponudbe potrebam kupca KMFTUSKA SVETOVALNA SUllA SLOVEJfUE Odgovori izvedencev skozi kroženje CILJ: ugotoviti glavne vzroke nizke lokalne samooskrbe in predlogi rešitev v Sloveniji NAČIN IZVEDBE: štirje otoki s štirimi temami (z moderatorjem in zapisovalcem) 1. PROIZVODNJA IN TEHNOLOGIJE; 2. ORGANIZACIJSKE TRŽENJSKO PRODAJNE OBLIKE; 3. POTREBE POTROŠNIKOV PO LOKALNI HRANI; 4. SOCIALNI VIDIKI LOKALNE SAMOOSKRBE • udeleženci se razdelijo v štiri skupine (1,2,3,4; 1,2,3,4) • vse enke gredo k otoku 1, vse dvojke k otoku 2, vse trojke k otoku 3, vse štirice k otoku 4 • za kreiranje vzrokov in zapisovanje na posameznem otoku ima vsaka skupina 10. minut časa • sledi menjava v smeri urinega kazalca 1. PROIZVODNJA IN TEHNOLOGIJE (Draga); • Razdrobjena zem. Struktura • Tehnološko znanje • Nizka produktivnost /previsoki stroški • Tradicionalizem Komasacije Poskusni centri Optimiranje procesov Prilagajanje 2. ORGANIZACIJSKE TRZENJSKO PRODAJNE OBLIKE (Miša); Neorganizirani pridelovalci Direktna prodaja Predolge tržne poti Specializirane zadruge Prodaja na domu Dnevna dostava-nadzor 3. POTREBE POTROŠNIKOV PO LOKALNI HRANI(Stanka); • Neosveščenost o pomenu kvalitete • Ekonomski vidiki • Lastna oskrba Promocija in ozaveščanje Definiranje ciljnih skupin Večje povpraševanje po lokalno 4. SOCIALNI VIDIKI LOKALNE SAMOOSKRBE (Simona); • Nezaupanje v sektorju • Nacionalna zavest • Spoštljivost poklica kmet • Starostna struktura /konflikt generacij Državni ukrepi Sistem šolstva Samospoštljivost Program za mlade in stare ključna priporočila osveščanje in izobraževanje porabnikov učinkovite spodbude za povezovanje in skupne tržne nastope ekoloških pridelovalcev ustrezno informiranje konvencionalnih inIP pridelovalcev izboljšanje prenosa znanja - NUJNI so novi sistemi, pristopi zmanjševanje administracije ključna priporočila ■ večja promocija na strani tržnih akterjev ■ srednje- in dolgoročno pogodbeno sodelovanje med pridelovalci in trgovino oz. predelavo ■ spodbude za uveljavljanje zelenih javnih naročil ■ izboljšanje tržnih informacij o Orgu ekoživil v Sloveniji ■ koordinirano delo različnih relevantnih ministrstev ključna priporočila ■ TODA: ■ Za resnične spodbude so potrebni so globlji posegi v skupno kmetijsko politiko in PRP: ■ Instrumenti in ukrepi SKP v obdobju po 2013! trgovine - maloprodaja • viri podatkov in metoda • intervjuji s tržnimi akterji - realizacija prodaje • podatki AJPES in GVIN • primerjave in navzkrižni izračuni ugotovitve • obseg v l. 2009: 29 mio € • delež ekoživil v l. 2009: 1% skupna ocena trga ekoživil v Sloveniji • ocena obsega v l. 2009: • 29 mio € trgovina (maloprodaja) • + 3,8 mio € na kmetiji • + 1,7 mio € ekotržnice • = 34,5 mio € • delež ekoživil v l. 2009: 1% • povpr. izdatek na prebivalca v l. 2009: 17 € delež slovenskih ekoživil 29 mio € trgovina (maloprodaja) + 3,8 mio € na kmetiji + 1,7 mio € ekotržnice = 34,5 mio € 11% 5% 84% 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Žito 97 100 94 92 89 92 93 92 88 81 Pšenica 75 83 77 74 72 74 75 72 70 64 Krompir 90 80 80 72 76 77 79 81 77 72 Zelenjava 79 73 79 82 89 91 96 90 100 102 Meso skupaj 89 93 88 99 99 97 94 95 96 94 Perutninsko meso 25 26 24 25 23 25 23 26 26 28 Meso govedi 21 20 19 24 23 24 21 21 21 20 Meso prašičev 38 41 40 42 45 44 45 42 43 41 Jajca 11 10 10 7 6 7 7 9 10 10 Mleko 232 228 235 238 241 246 223 229 235 235 PRILOGA 3: Rezultati delavnice Vzroki nizke lokalne samooskrbe s hrano v Sloveniji Št. otoka / Naziv Vzroki Predlogi rešitev 1. Proizvodnja in tehnologije Razdrobljena zemljiška struktura Komasacijski postopki, vloga Sklada kmetijskih zemljišč Pomanjkljivo tehnološko znanje Vzpostavitev regijskega poskusnega centra, vzorčne kmetije, dvig izobrazbene strukture Nizka produktivnost Optimiranje pridelave, združevanje posesti Tradicionalizem Kreativnost v trženju, povezovanje in prilagajanje potrebam na trgu Kontinuiteta ponudbe Ureditev tržnih poti, aktivno povezovanje Strategija tekmovanja Strategija sodelovanja in zaupanja Napačno vodena kmetijska politika do mladih in do nacionalne samooskrbe Aktivno sodelovanje in vključevanje vseh partnerjev v proces; priprave, razvoj in izvedba nacionalne kmetijske politike Neusklajenost vrste pridelave vezano na talne pogoje Prilagajanje pridelave 2. Organizacijske, trženjske, prodajne oblike Neorganiziranost in nepovezanost v sektorju Prenos dobrih praks, dvig moralne zavesti Institucionalne ovire Poenostavitev postopkov Prodaja na domu Poenostavitev zakonodaje Zadruge, samostojne, skupne prodajalne Zadružne trgovine, specializirane trgovine Partnestva potrošnik-kmet ni Vzpodbujanje partnerstva Ni organizirana tržna pot - pridelava, prodaja na tržnici in preprodaja Zakonska ureditev 3. Potrebe potrošnikov po lokalni hrani Dostopnost nakupa - neprimerne lokacije in čas prodaje Stalen prodajni center s prilagojenim časom obratovanja Nezaupanje v lokalno pridelano hrano Oznake za slovenske izdelke in pridelke Previsoke cene Organizacija ponudnikov Neorganiziran trg, prenizka proizvodnja Dostava na dom , socialno podjetništvo Necelovita ponudba Prodaja na domu, povezovanje z lokalnimi ponudniki Nepoznavanje shem kakovosti, blagovnih znamk, neinformiranost Informiranje in izobraževanje Nepoznavanje pozitivnega vpliva lokalno pridelane hrane na zdravje ljudi Promocija Premala ponudba v supermarketih Osveščanje potrošnika v smeri povpraševanja po lokalno pridelani hrani Nizka kupna moč Dvig gospodarske rasti, dvig kupne moči in zaposlovanja Nerazvite in neumeščene lokalne tržnice Vzpostavitev centralno tržni informacijski sistem (TIS) prijazen uporabniku Nizka podpora lokalne skupnosti Povečati skrb za razvoj 4. Socialni vidiki lokalne samooskrbe Potrošnik: -nizka kupna moč, osveščenost, zaupanje v pridelavo in kakovost Povečana informiranost, ozaveščenost in nacionalna zavest Trg: Kmetje - lokalni vidik, veletrgovci -globalizacija in čim večji dobiček, neprepoznavna vloga zadrug Zakonska ureditev tržnih razmerij in in transparentnost Država: slaba zakonodaja,premalo izobraževanja in ni nadzora Državni ukrepi, ki urejajo proizvodnjo na območjih z omejenimi dejavniki (OMD) in proizvodnjo v nižini; uvajanje izbobraževanja V šolski sistem (vrtci, OŠ) o pomenu lokalno pridelane hrane Pridelovalec: ni spoštljivega odnosa do poklica kmetovalec, kmetijstvo se ne razumeva kot podjetništvo Stabilen ekonomski položaj; Prikazi dobrih praks; Dvig ugleda kmetovalca; samospoštovanje kmeta; Prenos sodobnih tehnologij v prakso Tradicija kot zaviralec razvoja Več mladih na podeželju Nedorečen status kmetov v starosti Sprememba pokojninske zakonodaje - izenačitev poklica kmet z ostalimi poklici Maribor, 19.04.2011 PRILOGA 4: Fotografije z dogodka Univerza v Ljubljani mk Univerza v Mariboru Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Fakulteta za organizacijske vede Ciljni raziskovalni program »KONKURENURENČNOST SLOVENIJE 2006-2013« Raziskovalni projekt št. V5-1060: »Analiza stanja lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji: benchmarking analiza in priporočila« Vodja projekta: Prof. Dr. Vlado Dimovski (Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani) Organizator dogodka: Prof. Dr. Marko Ferjan (Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru) druge delavnice v organizaciji Fakultete za organizacijske vede v Kranju z dne 24.6.2011 Prisotni: prof. dr. Vlado Dimovski (EF, UL); prof. dr. Marko Ferjan (FOV, UM) dr. Stane Klemenčič (KGZS-Zavod MB); mag. Stanislava Klemenčič-Kosi (KGZS-Zavod MB); as. Judita Peterlin, mag. posl. ved (EF, UL); as. Miha Uhan, mag. posl. ved. (EF, UL); as. mag. Jasmina Žnidaršič (FOV, UM); Peter Volf, univ. dipl. org. (FOV, UM); doc. dr. Mojca Bernik (FOV, UM); as. mag. Miha Mane (FOV, UM); Jožko Gregorič (FOV, UM); as. dr. Marko Urh (FOV, UM) Delavnica se je začela ob 9:15 uri. Nagovor organizatorja dogodka Prof. Dr. Marko Ferjan, FOV UM Prva delavnica v okviru raziskovalnega projekta št. V5-1060 se je začela z nagovorom organizatorja dogodka, prof. dr. Marka Ferjana, ki je vse prisotne lepo pozdravil in izrazil veselje, da lahko Fakulteta za organizacijske vede v Kranju gosti drugo delavnico v okviru projekta. V okviru uvodnega nagovora je organizator dogodka tudi pojasnil program delavnice. Kranj, 24.6.2011 ZAPISNIK Nagovor vodje projekta Prof. Dr. Vlado Dimovski, EF UL Vodja projekta, prof. dr. Vlado Dimovski je najprej poudaril potencial projekta, ki ga vodi, saj naj bi po njegovih besedah v tem projektu moč združile tri uveljavljene inštitucije - Ekonomska fakulteta (Univerza v Ljubljani), Fakulteta za organizacijske vede (Univerza v Mariboru), ter mariborski zavod Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Poudaril je tudi mednarodno naravo projekta, saj naj bi v okviru projekta v skladu s programom dela izdelali benchmarking analizo s primerljivimi državami. Prof. dr. Dimovski je prav tako izrazil šokiranost v zvezi z nizko stopnjo samooskrbe v Sloveniji, saj da je nedopustno, da je stopnja samooskrbe dandanes nižja od ravni tiste izpred dvajsetih let. V tej povezavi je tudi omenil, da se mu zdi nedopustno in žalostno, da Slovenci doma pridelamo zgolj okoli 40% hrane, ki je zaužijemo. Višje ravni samooskrbe naj bi po njegovem mnenju tako zagotovile tudi večjo varnost hrane, ki jo uživamo. Poudaril je, da je cilj projekta izdelava modela lokalne samooskrbe s hrano v Sloveniji, ter da je naslednja delavnica planirana za konec septembra oz. začetek oktobra t.l. na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Te delavnice naj bi se po njegovih besedah udeležili tudi ugledni tuji strokovnjaki s področja »Food Economics«. Osveščenost študentov kot potrošnikov prehrambnih izdelkov (predstavitev rezultatov ankete o prehrani študentov) (PRILOGA 2) Mag. Miha Marič, FOV UM Sledil je vsebinski del delavnice, v okviru katerega je član projektne skupine, mag. Miha Marič s Fakultete za organizacijske vede, najprej spregovoril o hrani kot o osnovi človeške varnosti. Omenil je pomen zdrave hrane v svetu, kjer se povpraševanje po surovinah stalno povečuje ter posledično rasejo tudi cene hrane, ter v svetu prehrambenih afer. Omenil je, da raziskave kažejo, da je kvaliteta hrane, ki doseže prodajne police trgovskih centrov v Sloveniji 2. in 3. kvalitete. V zvezi s tem je poudaril pomen lokalne oskrbe, vendar izpostavil, da je le-ta lažje dosegljiva na deželi, kot v mestu. Spregovoril je o potrošnikih, katerim naj bi bila kakovost ter varnost hrane in splošna skrb za okolje dandanes vse pomembnejša, kar gre po besedah mag. Mariča pripisati globalizaciji. V okviru prve predstavitve vsebinskega dela delavnice so bile nato predstavljene ugotovitve raziskave Food Choice Questionnaire, ki je bila izvedena na vzorcu 1585 slovenskih študentov, ter posamezni dejavniki izbire hrane. Po predstavitvi je sledila razprava udeležencev druge delavnice, v okviru katere je prof. dr. Marko Ferjan (FOV, UM) izpostavil vprašanje povezanosti družbenega razreda in prehranjevalnih navad srednjega sloja (raziskava trga za določene vrste produktov), npr. državnih uslužbencev. Dejal je, da bi bilo smotrno delati na tem, da se prepozna spremenljivke, ki vplivajo na spremembo človekovega obnašanja v zvezi z izbiro prehrane (npr. bolezen, sprememba družinskega statusa ipd.). Prav tako je prof. dr. Ferjan izpostavil svoje mnenje, da v nekaterih panogah obstajajo vzporedni sistemi, ki funkcionirajo po lastnih zakonitostih v zvezi s pretokom blaga, pretokom informacij, pretokom denarja, itd. Kmetijstvo naj bi bilo po njegovem mnenju zagotovo eden izmed takih sistemov. Gre za krog, znotraj katerega obstaja oskrbovalna veriga, prodajni kanali, itd., ki so popolnoma neodvisni oz. celo izolirani od trgovin. Drugi razpravljavec v okviru te točke, prof. dr. Vlado Dimovski (EF, UL), pa je izpostavil, da je predstavljena raziskava zagotovo koristna in mednarodno primerljiva. Dejal je, da ima smer razmišljanja, izpostavljena s strani predhodnega razpravljavca, zagotovo potencial - izdelava raziskave za različne družbene skupine namreč po njegovem mnenju prinaša celo vrsto možnosti razširitve obstoječe raziskave. Omenil je, da bi bilo koristno pripraviti tudi članek, v okviru katerega bi se izvedla primerjava med različnimi državami, ki so sodelovale v okviru FCQ. Hkrati pa je prof. dr. Dimovski izpostavil tudi vprašanje izrazitih subkultur znotraj študentske populacije - v povprečju naj bi se zadeve po njegovem izravnale, vendar pa se pri tem izgubi specifika posameznih subkultur. Vodja projekta se je tudi vprašal, koliko so posamezne substrukture zainteresirane za lokalno samooskrbo, ter omenil problem variabilnosti lokalne oskrbe (primer mag. Debeljaka in Mercatorja, primer g. Šlambergerja in solate). V zvezi z vprašanjem sistemskega pristopa je prof. dr. Dimovski omenil, da se mu distribucija po domovih zaradi visokih distribucijskih stroškov zdi malo verjetna. Bolj verjeten je po njegovem mnenju scenarij, da bi slovenski lokalni pridelovalci v prihodnosti v večji meri kot sedaj prišli v velike oskrbovalne verige (Mercator, itd.). Možnosti pridobivanja znanja na področju kmetijske dejavnosti (PRILOGA 3) Mag. Jasmina Žnidaršič, FOV UM Predstavitvi osveščenosti študentov kot potršnikov prehrambnih izdelkov je sledila predstavitev možnosti pridobivanja znanja na področju kmetijske delavnice. Pridobivanje formalne izobrazbe za poklic kmetovalca se lahko po besedah mag. Žnidaršič dobi na petih stopnjah: nižja poklicna šola, srednja poklicna šola, srednja strokovna šola, višja strokovna šola, ter fakulteta (Biotehniška fakulteta UL; Fakulteta za kmetijstvo in biostistemske vede, UM). Formalne izobraževalne institucije na področju kmetijstva so bile povzete po brošuri Informativa 2012. Poudarjeno je bilo tudi, da kmetijstvo in veterina v okviru terciarnega izobraževanja zavzemata daleč najmanjši delež po številu diplomantov. Tudi trend vpisovanja študentov v terciarne izobraževalne programe s področja kmetijstva po besedah mag. Žnidaršičeve ni obetaven, saj naj bi se število vpisanih v zadnjih letih v grobem zmanjševalo oz. stagniralo. Mag. Žnidaršič je tudi povzela zaključke prve delavnice v Mariboru ter s tem hkrati ponudila izhodišča za razpravo po temah, ki je sledila v nadaljevanju. Izhodišča za razpravo, podana s strani mag. Žnidaršičeve, so bila tako naslednja: dvig ugleda poklica kmetovalec, povečanje razumevanja kmetijstva kot podjetništva, ureditev stabilnega ekonomskega položaja kmečkega prebivalstva, prenos sodobnih tehnologij v prakso, prikaz dobrih praks (mladi v kmetijstvu), ter večja promocija izobraževalnih ustanov na področju kmetijstva. Po predstavitvi mag. Žnidaršičeve je sledila razprava, v okviru katere je dr. Stane Klemenčič (KGZS-Zavod MB) dejal, da je izobraževanja s področja kmetijstva po mnenju kmetijcev dovolj, ter da je le-to tudi lahko dostopno. Problem premajhnega vpisa na tovrstne programe je po njegovem tako posledica bojazni pred nizkim ekonomskim donosom in posledičnim prenehanjem dejavnosti po nekaj letih začetka opravljanja kmetijske dejavnosti. V zvezi s kmetijskimi ukrepi je dejal, da so le-ti za velikost naše države in naravo zadev v Sloveniji večinoma neustrezni, saj naj bi bila skupna (evropska) kmetijska politika za našo državo izrazito neustrezna. Kmetijski ukrepi bi se tako po mnenju dr. Klemenčiča morali osredotočati predvsem na ugled kmečkega poklica ter na premajhen delež profesionalnih kmetovalcev, saj naj bi po njegovem v Sloveniji organiziranost trpela na račun profesionalizma. Po njegovem je na področju kmetijstva v Sloveniji ogromno odvisno od politike, v zvezi s čemer je dr. Klemenčič opozoril, da je danes stopnja samooskrbe nižja od tiste leta 1990. Dr. Klemenčič je še dejal, da je v zvezi s predstavljeno raziskavo pričakoval višji odstotek pri odgovorih v zvezi z okoljem in zdravjem. Pregled izvajanja programa dela Prof. dr. Vlado Dimovski, EF UL Sledil je kratek pregled izvajanja programa dela v okviru projekta. V zvezi z drugo fazo projekta je vodja projekta opozoril na zadolžitve posameznih sodelujočih v okviru skupnega projekta. V skladu z drugo podtočko druge faze projekta je tako po beseda vodje projekta, prof. dr. Dimovskega, potreben tabelarni pregled iniciativ samooskrb (tabela, področje, vrsta produktov, deluje/ne deluje, članstva, kontaktna oseba). Prav tako je prof. dr. Dimovski poudaril, da je potrebno pospešiti aktivnosti na področju izdelave modela lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji. Omenil je tudi delovni sestanek s financerji projekta (MKGP, ARRS) ob zaključku druge faze projekta. Vodja projekta je poudaril, da je potrebno tudi slediti medijskim objavam (t.i. "kliping") v zvezi s projektom ter podal razmišljanje v zvezi z izdelavo spletne strani projekta. Redni del delavnice se je zaključil ob 11:15 uri. Sledil je terenski ogled izobraževalne ustanove Biotehniški center Naklo (v nadaljevanju BC Naklo), v okviru katerega nas je najprej pozdravil njegov direktor, g. Marjan Pogačnik. Zatem je organiziranost ter delovanje te inštitucije predstavila vodja promocije, ga. Majda Kolenc Artičar. Sledila je predstavitev projektnega dela v okviru projektne pisarne BC Naklo, kar nam je bilo predstavljeno s strani vodje projektne pisarne, gdč. Nuše Žibert. Na koncu je sledila še zanimiva ter za projekt pod vodstvom prof. dr. Dimovskega zelo relevantna debata, ter ogled lokalne trgovine s ponudbo ekoloških izdelkov. S terenskim delom delavnice smo zaključili ob 13:30. Zapisal: as. Miha Uhan, mag. posl. ved, EF UL Vodja projekta: Prof. dr. Vlado Dimovski, EF UL Vsebinska spremljevalka projekta: Dr. Marija Markeš, MKGP Priloge: - PRILOGA 1: Vabilo na drugo delavnico - PRILOGA 2: Predstavitev rezultatov ankete o prehrani študentov »Osveščenost študentov kot potrošnikov prehrambnih izdelkov« (pripravil mag. Miha Marič, FOV Kranj, UM) - PRILOGA 3: Predstavitev »Možnosti pridobivanja znanja na področju kmetijske dejavnosti« (pripravila mag. Jasmina Žnidaršič, FOV Kranj, UM) - PRILOGA 4: Press Clipping za drugo delavnico (Gorenjski Glas) - PRILOGA 5: Fotografije z delavnice - PRILOGA 6: Predstavitev »Biotehniški center Naklo« (pripravila ga. Majda Kolenc Artiček, vodja promocije, BC Naklo) - PRILOGA 7: Predstavitev »Projektno delo v okviru Biotehniškega centra Naklo« (pripravila gdč. Nuša Žibert, vodja projektne pisarne, BC Naklo) - PRILOGA 8: Fotografije s terenskega ogleda Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA PRILOGA 1: Vabilo na drugo delavnico Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Ciljni raziskovalni program »KONKURENURENCNOST SLOVENIJE 2006-2013« Raziskovalni projekt št. V5-1060: »Analiza stanja lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji: benchmarking analiza in priporočila« Vodja projekta: Prof. Dr. Vlado Dimovski (Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani) Organizator dogodka: Prof. Dr. Marko Ferjan (Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru) VABILO na 2. delavnico »Lokalna oskrba s hrano v Sloveniji« Petek, 24.6.2011 ob 9h Fakulteta za organizacijske vede, Kidričeva cesta 55a, Kranj Tema delavnice: Osveščenost študentov kot potrošnikov prehrambnih izdelkov in možnosti pridobivanja znanja na področju kmetijske dejavnosti Program delavnice 09:00 Nagovor vodje projekta Prof. Dr. Vlado Dimovski, EF UL 09:10 Nagovor organizatorja dogodka Prof. Dr. Marko Ferjan, FOV UM 09:20 Osveščenost študentov kot potrošnikov prehrambnih izdelkov (predstavitev rezultatov ankete o prehrani študentov) Mag. Miha Marič, FOV UM 10:00 Možnosti pridobivanja znanja na področju kmetijske dejavnosti mag. Jasmina Žnidaršič, FOV UM Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Kidričeva cesta 55a , SI-4000 Kranj, telefon: +386 4 2374 200, faks: +386 4 2374 299, www.fov.uni-mb.si,dekanat@fov.uni-mb.si 10:20 Odmor 10:30 Razprava po temah (okrogla miza) Moderator: prof. dr. Marko Ferjan, FOV UM 11:30 Terenski ogled izobraževalne ustanove Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, 4202 Naklo Vabljeni: - doc. dr. Mojca Bernik, FOV, UM - prof. dr. Vlado Dimovski, EF, UL - Jana Erjavec, MKGP - prof. dr. Marko Ferjan, FOV, UM - prof. dr. Eva Jereb, FOV, UM - dr. Stane Klemenčič, KGZS-Zavod MB - mag. Stanislava Klemenčič-Kosi, KGZS-Zavod MB - Miha Marič, mag. posl. ved, FOV, UM - dr. Marija Markeš, MKGP - Milomir Mikič, Mona Liza - mag. Marijan Pogačnik, Biotehniški center Naklo - doc. dr. Sandra Penger, EF, UL - Judita Peterlin, mag. posl. ved, EF, UL - Miha Uhan, mag. posl. ved., EF, UL - Peter Volf, FOV, UM - dr. Marko Urh, FOV, UM - Andrej Zupan, FOV, UM - mag. Jasmina Žnidaršič, FOV, UM - predstavnik ŠOUM Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Kidričeva cesta 55a , $1-4000 Kranj, telefon: +386 4 2374 200, faks: +386 4 2374 299, www.fov.uni-mb.si, dekanat@fov.uni-mb.si Univerza v LJubljani EKONOMSKA FAKULTETA PRILOGA 2: Predstavitev rezultatov ankete o prehrani študentov W/ih Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Analiza stanja lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji: benchmarking analiza in priporočila CRP EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Raziskovalni projekt "Analiza stanja lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji: benchmarking analiza in priporočila" ugotavlja, kako čim bolje izkoristiti učinke lokalne oskrbe, tako za proizvajalce kakor tudi za potrošnike. EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Pomen hrane, kot osnovnega elementa potrebnega za obstoj človeka Maslowtrdi, da hrana predstavlja osnovno fiziološko potrebo človeka. Ljudje so se zaradi potrebe po hrani preseljevali, borili, razvijali tehnologijo in usmerjali svoje napore za zagotovitev zadostne količine hrane. Zgrajeni in organizirani so bili sistemi, ki so bolj ali manj uspešno zagotavljali oskrbo s hrano. EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR • Koncept celotnega prehranskega sistema se pogosto uporablja v kmetijstvu, znanosti o hrani, prehrani in medicini in opisuje celo vrsto dejavnosti, ki sodelujejo pri zagotavljanju hrane za preživetje in hranilnih snovi za ohranjanje zdravja (Sobal, Khan, Bisogni, 1998). • Uspešna oskrba prebivalstva s hrano je osnova za druge aktivnosti. Pri tem ne smemo pozabiti na dejstvo, da se število svetovnega prebivalstva naglo bliža številki 7 milijard, kar povečuje potrebe po hrani, surovinah in drugih resursih. • Po nekaterih napovedih (OECD, 2010) se med drugim pričakujejo dolgoročne cenovne dvige za do 20 odstotkov pri žitu in 30 odstotkov pri mesu. EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR • Veliki nakupovalni centri so pomembno vplivali na spremembe v oskrbovalnih verigah, razvoju naprednih diskontnih centrov, distribucijskih sistemov in uvoz velikih količin izdelkov iz celega sveta (Ilbery, 2006). • Veliki nakupovalni centri v Veliki Britaniji kontrolirajo okoli 80 % vse hrane, ki jo pojejo tamkajšnji prebivalci (Blythman, 2004). EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Pomen zdrave prehrane Zaradi vse večje izpostavljenosti in prisotnosti medijev smo ljudje izpostavljeni največjemu številu informacij v zgodovini človeštva. • Pri tem dobimo tako pozitivne kot negativne informacije povezane s hrano, ki lahko kasneje vplivajo na način izbire hrane. EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Zdravstveni strokovnjaki iz veliko zahodnih držav so poskušali zmanjšati razkorak med priporočili o prehrani in dejansko porabo hrane; visoka stopnja V V I / I • V V V I \ • vnosa maščob (posebno nasičene maščobe) in soli sovpadajo z nizko porabo sadja in zelenjave, kar predstavlja veliko težavo v zahodnih državah, ki je še posebej pereča pri določenih segmentih v populaciji (Kennedy et al., 1996; Nordic Nutrition Recommendations, 1996; Lahti-Koski, 1999). EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Neprijetnosti, ki so povezane s svinjsko gripo, onesnaženjem z dioksini in ptičjo gripo, so povečale skrb potrošnikov vezano na kvaliteto in varnost sistemov, ki proizvajajo hrano (Plaggenhoef, 2007). • V zadnjem času - povezava z E-coli v Nemčiji. EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR "Ker ima le malo ljudi v Uniji možnost, da si sami pridelajo hrano, je ključno, da ustrezne službe zagotavljajo, da so izdelki na policah trgovin res varni, da so označbe na njih natančne in ne zavajajo potrošnikov, da so tudi cenejši izdelki primerne kakovosti, da so izdelki, ki so označeni kot ekološki, res pridelani na okolju prijazen način ..." (Evropa pojutrišnjem, 2011). EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Pomen lokalne oskrbe Zelo redko se dogaja, da hrano, ki je bila proizvedena, procesirana in distribuirana nekem območju, zaužijejo osebe, ki živijo na tem istem območju (Penker, 2006). • Lokalna oskrba s hrano je zaradi vse večje globalne konkurence, povečanega zavedanja o pomenu zdrave prehrane in naraščanja števila svetovnega prebivalstva vse bolj pomembna. • Zadnje krize povezane s hrano so povečale zavedanje potrošnikov o pomenu zdravja, ki je povezan s pridelavo, proizvodnjo in distribucijo hrane v Evropi in drugod (Wognum in drugi, 2010). • Zavedanje o pomenu lokalne oskrbe s hrano in o zdravi prehrani je tematika, ki postaja iz dneva v dan pomembnejša. LO o O" QJ ÛJ ÖD I—* 9 9 M CO o i o g I—> 9 9 8 Bio-physical Environment Social Environment Producer Outputs Consumer * HEALTH policy & institutions bio-diversity THE FOOD AND NUTRITION SYSTEM EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Zavedanje potrošnikov pri izbiri hrane • Potrošniki pri nakupovalnih odločitvah vse bolj upoštevajo faktorje kot so kakovost, varnost in skrb za okolje, medtem pa poteka veliko raziskav, ki skušajo odgovoriti na vprašanje ali so potrošniki pripravljeni plačati več za bolj vzdržne izdelke (Wognum in drugi, 2010). • Med evropskimi potrošniki se zaradi tega čedalje bolj uveljavlja prepričanje, da je najboljša in najbolj zdrava tista hrana, ki je • II v * I I * V« I • I • V» • I • »v pridelana na čim bolj naraven način, ki vsebuje čim manj ali nič dodatkov in ki je pridelana lokalno (Evropa pojutrišnjem, 2011). • Omenjeno dejstvo še potrjuje, da je potrebno okrepiti zadevanje o pomenu lokalnega oskrbovanja s hrano. EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Elementi, ki vplivajo na izbiro Nekatere teorije dokazujejo, da je izbira hrane povezana s fizičnimi in psihološkimi procesi (Weingarten, Elston, 1990). Potrošniki v EU so čedalje bolj pozorni na to, kako varna in zdrava je hrana, ki jo uživajo. • Večje zanimanje za varnost in kakovost hrane je po eni strani posledica globalizacije, ko velik del hrane, ki jo užije posamezen potrošnik, pride od daleč, po drugi pa prehranskih afer v zadnjih letih in desetletjih (Evropa pojutrišnjem, 2011). EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Predstavitev raziskave Dejavniki izbire prehrane študentov EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Teorija Predlaganih je bilo že več modelov, ki naj bi pojasnili (organizirali) širok spekter možnosti, ki vplivajo na izbiro hrane (Eertmans, Baeyens, in Van den Bergh, 2001; Furst, Connors, Bisogni, Sobal, in Winter Falk, 1996), vendar pa so dejanski empiričnih dokazi, ki bi potrjevali obstoj različnih motivov izbire hrane v različnih populacijah in situacijah precej redki (Eertmans, et al, 2006). EKONOMSKA FAKULTETA w/th Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Predstavitev modela (FCQ - Food Choice Questionnaire) Vprašalnik, uporabljen v anketi, temelji na 36 vprašanjih, na katere so slovenski študenti podali svoje odgovore. Vprašalnik zajema devet motivacijskih segmentov, ki jih lahko razdelimo na: zdravje, razpoloženje, primernost, privlačnost (videz), naravne sestavine, cena, nadzor teže, poznavanje, etična skrb. Pomembnost omenjenih segmentov je bila predhodno potrjena na vzorcu 358 oseb. Lestvica odgovorov, ki se nahaja v vprašalniku ima visoko stopnjo zanesljivosti, glede na izvedbo in ponovno izvedbo testa, ki je bila izvedena v razmiku dveh do treh tednov. EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR • Študija izvedena v Angliji (Steptoe e tal, 1995) je ugotovila, da so segmenti zdravja, primernosti, cene in zaznavne privlačnosti najpomembnejši pri izbiri hrane. • Na izbiro neke hrane vplivajo tudi spol, starost in zaslužek. • FCQ je bil preveden tudi v druge jezike (Lindeman, Vaananen, 2000). • Mednarodna primerjava o motivih pri izbiri hrane je bila narejena (Prescott, Young, ONeill, Yau, Stevens, 2000) med potrošniki na Japonskem, Tajvanu, Maleziji in Novi Zelandiji. EKONOMSKA FAKULTETA w/th Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR • Osnova za izvedbo ankete je bil vprašalnik o izbiri hrane (FCQ), ki je bil predhodno testiran v različnih državah: Kanada 163 Belgija 163 Italija 176 Slovenija 1585 EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Vzorčenje na študentski populaciji Predno so študenti začeli odgovarjati na vprašanja so izpolnili osnovne podatke, kot so: fakulteta, ki jo obiskujejo, univerza, starost, vrsta študija, letnik. EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Vzorec Študenti (n = 1585) Spol: m = 42 %; ž = 58 % Starost 18 - 44 let (povprečna 21,90 let) UL: 44,3 %; UM: 52,7 %; UP: 1,8 % Povprečno so 2 letnik študija Podane so bile stopnje strinjanja na lestvici od 1 do 4, kjer je: 1 - popolnoma nepomembno; 2 - malo pomembno; 3 - srednje pomembno; 4 - zelo pomembno. EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Dejavnik 1: Zdravje Slovenija 2011 Italija 2006 Belgija 2006 Kanada 2006 Vsebuje veliko vitaminov in mineralov 3,00 3.07 2.70 2.91 Me ohranja zdravega 3,08 3.52 3.07 3.51 Je hranljiva 3,00 3.29 2.88 3.29 Ima veliko proteinov 2,55 2.77 2.24 2.66 Je koristna za mojo kožo / zobe / lase / nohte ... 2,91 3.25 2.35 2.93 Vsebuje veliko vlaknin in balastnih snovi 2,62 2.57 2.13 2.40 EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Dejavnik 2: Razpoloženje Slovenija 2011 Italija 2006 Belgija 2006 Kanada 2006 Mi pomaga pri obvladovanju stresa 2,55 2.63 1.56 2.06 Mi pomaga pri obvladovanju življenja 2,68 2.64 1.77 2.01 Me sprošča 2,59 2.28 1.95 2.17 Me ohranja budnega/pripravljenega 2,67 2.63 1.94 2.45 Me razvedri 2,76 2.82 2.39 2.65 Od nje se počutim dobro 3,08 3.35 2.48 2.82 Povprečje sklopa 2,72 EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Dejavnik 3: Priročnost Slovenija 2011 Italija 2006 Belgija 2006 Kanada 2006 Enostavna priprava 2,86 2.61 2.68 3.06 Se enostavno skuha 2,88 2.74 2.61 2.93 Potrebnega je malo časa za pripravo 2,88 2.47 2.34 2.63 Jo je mogoče kupiti v trgovinah blizu mojega bivališča oz delovnega mesta 3,00 2.63 2.28 2.82 Je enostavno dostopna v trgovinah in supermarketih 3,01 2.91 2.69 3.08 EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Dejavnik 4: Čutna privlačnost Slovenija 2011 Italija 2006 Belgija 2006 Kanada 2006 Ima lep vonj 3,02 3.06 3.05 2.87 Ima lep izgled 2,65 2.69 2.71 2.45 Ima prijetno barvo 2,41 2.90 1.89 2.77 Je dobrega okusa 3,41 3.61 3.88 3.78 Povprečje sklopa 2,87 EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Dejavnik 5: Naravne sestavine Slovenija 2011 Italija 2006 Belgija 2006 Kanada 2006 Ne vsebuje aditivov 2,54 3.14 1.99 2.09 Vsebuje naravne sestavine 2,84 3.25 2.60 2.64 Ne vsebuje nobenih umetnih sestavin 2,68 3.15 2.11 2.27 Povprečje sklopa 2,68 EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Dejavnik 6: Cena Slovenija 2011 Italija 2006 Belgija 2006 Kanada 2006 Ni draga 2,88 2.71 2.76 2.85 Je poceni 2,89 2.56 2.49 2.47 Je dobra vrednost za plačano 3,16 2.96 3.03 3.04 Povprečje sklopa 2,97 EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Dejavnik 7: Kontroliranje teže Slovenija 2011 Italija 2006 Belgija 2006 Kanada 2006 Ima malo kalorij 2,60 2.48 1.86 2.54 Mi pomaga pri nadzoru moje teže 2,74 2.80 2.03 2.66 Vsebuje malo maščob 2,71 2.86 2.25 2.88 Povprečje sklopa 2,68 EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Dejavnik 8: Seznanjenost Slovenija 2011 Italija 2006 Belgija 2006 Kanada 2006 Je to, kar ponavadi jem 2,74 2.21 2.06 2.15 Mi je znana (sem jo že jedel) 2,73 2.29 2.27 2.35 Podobna je hrani, katero sem jedel kot otrok 2,28 1.67 1.43 1.96 Povprečje sklopa 2,58 EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Dejavnik 9: Etnična skrb Slovenija 2011 Italija 2006 Belgija 2006 Kanada 2006 Prihaja iz držav, katere politično odobravam 1,98 1.66 1.40 1.59 Ima jasno označeno državo porekla 2,38 2.46 1.38 1.71 Je okolju prijazno 2,37 2.72 2.18 2.26 pakirana Povprečje sklopa 2,24 EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR Razprava Univerza v LJubljani EKONOMSKA FAKULTETA W/ih Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR PRILOGA 3: Predstavitev "Možnosti pridobivanja znanja na področju kmetijske dejavnosti" Možnosti pridobivanja znanja na področju kmetijske dejavnosti mag. Jasmina Žnidaršič Univerza v Ljubljani WJK Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede _ EFMD EQUIS Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije IZOBRAŽEVALNE INSTITUCIJE NA PODROČJU KMETIJSTVA Pridobivanje formalne izobrazbe za poklic kmetovalec: - nižja poklicna šola (pomočnik kmetovalca), - srednja poklicna šola (kmetovalec), - srednja strokovna šola (kmetijski tehnik) - višja strokovna šola - fakulteta Aktualne informacije o možnostih rednega izobraževanja in za izobraževanje odraslih so dostopne na spletni strani Ministrstva za šolstvo in šport, http://www.mss.gov.si/ . Podrobnejše informacije o šolah so na spletni strani Centra za poklicno izobraževanje, http://www.cpi.si/ EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR IZOBRAŽEVALNE INSTITUCIJE NA PODROČJU KMETIJSTVA (Informativa 2012) SREDNJE IN VIŠJE STROKOVNE ŠOLE: • BIOTEHNIŠKI IZOBRAŽEVALNI CENTER LJUBLJANA • KONZORCIJ BIOTEHNIŠKIH ŠOL SLOVENIJE > Biotehniški center Naklo > Biotehniška šola Maribor > Grm Novo Mesto - Center biotehnike in turizma > Izobraževalni center Piramida Maribor > Šola za prehrano in živilstvo > Šolski center Ptuj - Biotehniška šola > Šolski center Šentjur EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR IZOBRAŽEVALNE INSTITUCIJE NA PODROČJU KMETIJSTVA (Informativa 2012) FAKULTETE: • Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljana • Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerza v Mariboru IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH, VSEŽIVLJENJSKO UČENJE IN DODATNO IZOBRAŽEVANJE Biotehniški izobraževalni center Ljubljana EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR IZOBRAŽEVALNE INSTITUCIJE NA PODROČJU KMETIJSTVA - NEFORMALNE Neformalno izobraževanje se izvaja tako na področju konvencionalnega kot tudi nekonvencionalnega kmetovanja. Neformalno izobraževanje se izvaja predvsem na področju aktualnih tem (npr. ekološko kmetovanje) Informacije s področja neformalnega izobraževanja so objavljene na spletni strani Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije www.kgzs.si EKONOMSKA FAKULTETA Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR STATISTIKA - TERCIALNO IZOBRAŽEVANJE Diplomanti terciarnega izobraževanja po področjih izobraževanja in spolu, Slovenija, 2008 EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR STATISTIKA - TERCIALNO IZOBRAŽEVANJE Diplomanti terciarnega izobraževanja po področjih izobraževanja in spolu, Slovenija, 2009 EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR STATISTIKA - TERCIALNO IZOBRAŽEVANJE Diplomanti terciarnega izobraževanja po področjih izobraževanja in spolu, Slovenija, 2010 EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR STATISTIKA - TERCIALNO IZOBRAŽEVANJE Diplomanti terciarnega izobraževanja na področju kmetijstva in veterine v letih 2008, 2009 in 2010 Skupaj 2008 17.221 9.147 6.655 1.419 Kmetijstvo in 425 222 170 19 veterina 2009 Skupaj 2009 18.103 9.817 6.802 1.484 Kmetijstvo in 452 254 169 29 veterina 2009 Skupaj 2010 19.694 11.284 6.918 1.492 Kmetijstvo in veterina 2010 560 341 193 26 EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR STATISTIKA - TERCIALNO IZOBRAŽEVANJE BIOTEHNIŠKA FAKULTETA, UL Oddelek za agronomijo KMETIJSTVO -AGRONOMIJA IN HORTIKULTURA, Visokošolski strokovni, redni Vpisani v 1. letnik 1. rok 57 60 62 2. in 3. rok 16 15 15 Vpisani ponovno 19 15 23 Skupaj 90 92 100 EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR STATISTIKA - TERCIALNO IZOBRAŽEVANJE BIOTEHNIŠKA FAKULTETA, UL Oddelek za agronomijo KMETIJSTVO - AGRONOMIJA Univerzitetni, redni Vpisani v 1. letnik 1. rok 37 25 28 2. in 3. rok 22 26 39 Vpisani ponovno 13 9 6 Skupaj 72 60 64 EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR STATISTIKA - TERCIALNO IZOBRAŽEVANJE FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE, UM AGRONOMIJA - OKRASNE RASTLINE, ZELENJAVA IN POLJŠČINE Visokošolski strokovni, redni Vpisani v 1. letnik 1. rok 16 18 25 2. in 3. rok 27 24 13 Vpisani ponovno 14 10 7 Skupaj 57 52 45 EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR STATISTIKA - TERCIALNO IZOBRAŽEVANJE FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE, UM EKOLOŠKO KMETIJSTVO Visokošolski strokovni, redni Vpisani v 1. letnik 1. rok 15 13 3 2. in 3. rok 18 17 22 Vpisani ponovno 4 5 2 Skupaj 37 35 27 EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR STATISTIKA - TERCIALNO IZOBRAŽEVANJE FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE, UM KMETIJSTVO Univerzitetni, redni Vpisani v 1. letnik 1. rok 13 15 10 2. in 3. rok 11 7 4 Vpisani ponovno 6 7 3 Skupaj 30 29 17 EKONOMSKA FAKULTETA W/i\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MARIBOR KAKO POVEČATI ZANIMANJE MLADIH ZA IZOBRAŽEVANJE S PODROČJA KMETIJSTVA? IZHODIŠČA ZA RAZPRAVO - dvig ugleda poklica kmetovalec - povečati razumevanje kmetijstva kot podjetništva - urediti stabilen ekonomski položaj - prenos sodobnih tehnologij v prakso - prikaz dobrih praks (mladi v kmetijstvu) - večja promocija izobraževalnih ustanov na področju kmetijstva PRILOGA 4: »Press Clipping« PRILOGA S: Fotografije z delavnice Program Vseživljenjsko učenje S Erasmus S Leonardo da Vinci S Comenius S Grundtvig w ¥ BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO BIOTEHNIŠKI CENTER, Strahinj 99, 4202 Naklo, www.bc-naklo.si. info@bc-naklo.si, T: 04 277 21 00 F: 04 277 21 18 > Strukturni skladi EU S Evropski sklad za regionalni razvoj - Cilj 3 - teritorialno sodelovanje (čezmejno, medregionalno, transnacionalno) S Evropski socialni sklad > Raziskovalni projekti w p BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO BIOTEHNIŠKI CENTER, Strahinj 99, 4202 Naklo, www.bc-naklo.si. info@bc-naklo.si, T: 04 277 21 00 F: 04 277 21 18 PREDSTAVITEV PROJEKTOV 16 14 12 10 8 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010* 6 4 2 Slika 1: Število projektov v izvajanju po letih BIOTEHNIŠKI ^ CENTER NAKLO BIOTEHNIŠKI CENTER, Strahinj 99, 4202 Naklo, www.bc-naklo.si. info@bc-naklo.si, T: 04 277 21 00 F: 04 277 21 18 EQF E-learning Courses for Eco-Farming Leonardo da Vinci - prenos inovacij št. pogodbe: CZ/LLP-LdV/TOI/134006 Training in European standards for ecological production in agriculture PROJEKT e-Ecofarming ^^^^^^^ § ZAKAJ EKO KMETIJSTVO IZOBRAŽEVANJE DOBRA PRAKSA OSTALI REZULTATI KVALIFIKACIJA EOK e-tecaj ekološkega kmetovanja Ecofarming V stalno spreminjajočem okolju evropske kmetijske politike se povečuje povpraševanje po kvalitetni hrani in zdravem okolju. Posledica tega je povečano zanimanje za ekološko kmetovanje in povečevanje trga ekoloških pridelkov. Od leta 1993 je ekološko kmetijstvo v EU strogo regulirano, zato je pomembno, da kmetje razvijejo specificne kompetence. pomembne za doseganje ekonomične proizvodnje v skladu z regulativo EU. V okviru procesa v Kopenhagnu je bila prednostna naloga razvoj odprtega in prilagodljivega Evropskega ogrodja kvalifikacij (EOK) za izboljšanje transparentnosti kvalifikacij in kompetenc. EOK je bil sprejet v letu 2008. V letu 2006 je bil razvit nadvse uspešen Leonardo da Vinci pilotni projekt »EcoJob-AP - Učenje z evropskimi standardi za ekološko kmetijsko pridelavo«. ki je temeljil na principu e-ucenja za pridobivanje znanja in spretnosti za ekološko kmetijsko pridelavo. V okviru projekta so bili razviti moduli za dve EOK ravni; raven 3 za »eko-kmetovalce« in raven 5 za »eko-poznavalce«. Projekt je bil zaključen v letu 2008. Namen projekta e-Ecofarming je prenos rezultatov projekta EcoJob-AP v tri evropske jezike, kjer še ne obstaja podoben način izobraževanja (Avstrija. Češka in Slovenija) in prilagoditev tečaja jezikovnim in socio-ekonomskim posebnostim teh držav. Rezultati projekta bodo (na voljo v treh jezikih): Izvedba dveh e-tecajev na daljavo, z namenom pridobitve poklicnih kvalifikacij in kompetenc v ekološkem kmetijstvu za EOK raven 3 in raven 5. Tečaji vsebujejo 7 modulov, ekološka načela, ekološki standardi, trženje ekoloških izdelkov, zakonodaja, zemlja, ekološki pridelek, ekološka reja živali in krmne rastline. WÉ9Ü KONTAKT INTERNAL AREA Educition ^ Alfred E. Newman ^ EFMD j/T- // [rr \\ FntllS aacsb] Ly UU tinraiiLiii Kcjfp/rfii Pomen lokalno pridelane hrane za zdravje slovenskega potrošnika Mojca Gabrijelčič Blenkuš Inštitut za varovanje zdravja RS Posvet »Lokalna oskrba s hrano v Sloveniji: Od njive do krožnika« Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 7. 10. 2011 Vsebina predstavitve 1. Uvod - umestitev LTO v javnozdravstveni kontekst 2. Prednosti lokalne pridelave s stališča javnega zdravja 3. Zdravstveni izidi, h katerim lahko prispeva lokalna trajnostna oskrba 4. Primer možnosti za sistemsko vzpostavljanje kratkih verig v Sloveniji 5. Priporočila za lokalno trajnostno oskrbo, ki izhajajo iz vrednotenja NPPP 2005-10 6. Zaključek 1. Uvod PREMIK: FOKUSA, PARADIGME JAVNOZDRAVSTVENEGA VPRAŠANJA Vpr: Kaj dela človeka bolnega? Vpr: Kaj dela človeka zdravega? - Patogenetska paradigma - Salutogenetska p^ad^ „ . . . . „ . - Raziskovanje dejavnikov kakovosti - Raziskovanje in prepreœ^je življenja ter krepitev blagostanja in bolezni zdravja, v populacijskem pristopu - Raziskovanje in preprečevanje - Raziskovanje in spodbujanje dejavnikov tveganja varovalnih dejavnikov - Indikatorji m°rtalitete, - Indikatorji pozitivnega zdravja morbiditete, dej. tveganja (npr. indikator sreče - OECD) - Individualna raven - Sistemska in individualna raven Zdravje nastaja v kontekstu vsakodnevnega Va | ■ ■ , | ■ | ■ ■■ Va ■■ življenja tam, kjer ljudje živijo, ■ ■ ■■ ■ ■■ ti* se imajo radi, se igrajo in delajo (Ottawa, 1986). Zdravje ne nastaja v zdravstvenem sektorju, ampak predvsem v vseh drugih sektorjih in je plod delovanja različnih akterjev v družbi. Viri: Ottawa 1986, Adelaide 2010 SKUPNA KMETIJSKA POLITKA, finančna shema PREHRANSKI CILJI Sadje, zelenjava Vino, tobak, olje, 18% 4% Žita (namenjena prehrani človeka) 20% Sadje, zelenjava 35% Drugo 5% Meso, mleko, živalska krma 58% Meso, ribe, mleko 25% Žita 35% RAZLIKA V CILJIH RAZLIČNIH POLITIK Vir: prirejeno po Aileen Robertson, na podlagi virov Evropske komisije, Directorate-General for Agriculture, in Pisarne Svetovne zdravstvene organizacije za Evropsko regijo LOKALNA TRAJNOSTNA OSKRBA ONEMOGOČA VELIKE MONOPOLE Peščena ura prehranske oskrbne verige v Evropi Vir: Grievink 2003/CAP, Gemini, Ernst & Joung 5 nesprejemljivih defektov pri kumarah 27-33cm long & 45-55mm diameter & evenly swollen & mid-dark green & maximum curvature of 3 cm - Guardian Weekly April 2004 LOKALNA TRAJNOSTNA OSKRBA POVEČA PREHRANSKO VARNOST DRŽAVE Samooskrba s kmetijskimi in živilskimi proizvodi stanje, leto 2008 Rastlinski proizvodi - nizka. (zelenjava!) - žito za prehrano človeka: samooskrba okoli 25 % Živinorejski proizvodi - višja, ponekod presežek (meso govedi in perutnine, mleko) Vir: UMAR, mag. Mateja Kovač, predstavitev Svetovni dan hrane 2009 ■ ■■■ II V ■ ■■■■■ V m a| Dejavniki odločanja pri izbiri živil Preverjanje informacij na živilih ob prvem nakupu C-rok trajanja A-cena G-ime proizvajalca ali blagovno znamko E-državo, v kateri je bilo proizvedeno/pridelano ___ K-kaj živilo vsebuje (sestava živila) ___ I-ali je bilo živilo pridelano I na ekološki način __I_ H-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% d vedno in pogosto □ občasno □ redko in nikoli Najpogosteje te informacije preverjajo ženske, tisti z višjo izobrazbo, tisti iz starejših starostnih skupin ter tisti z urbanega okolja. Ceno pogosteje preverjajo tisti z nižjim materialnim standardom, ekološkost pridelave pa ravno obratno, tisti z višjim materialnim standardom. Državo proizvajalko najpogosteje preverijo upokojeni (in najredkeje študenti). Kriteriji za izbiro živil v vsakdanji prehrani B-da je dobrega okusa 11 D-da ugodno vpliva na moje zdravje | | E-da ugodno vpliva na moje razpoloženje | | C-da sem jo navajen/a oz. jo poznam | | A-da je cena dostopna | | G-da vsebuje naravne sestavine | | F-da jo je mogoče enostavno pripraviti | | I-da ne redi _| | J-da je proizvedeno v skladu z etičnimi načeli _| | H-da ima uraden znak ekološke pridelave | | 0% 20% 40% 60% 80% 100% 120% □ zelo pomembno in pomembno □ niti pomembno, niti nepomembno □ ni pomemembno in sploh ni npomembno Ženskam je pomembneje, da hrana ugodno vpliva na zdravje, da ne redi, da jo je možno enostavno pripraviti. Višje/visoko izobraženim je pomembneje, da je hrana naravna, ekološko pridelana, tistim z osnovnošolsko izobrazbo pa, da je na voljo po dostopnih cenah, da so nanjo navajeni, da jo je mogoče enostavno pripraviti in da ne redi. Vir: Gabrijelčič Blenkuš in drugi. 2009. Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije. Pedagoška fakulteta UL. http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=0&pi=7& 7 Filename=2348.pdf& 7 MediaId=2348& 7 AutoResize=false&pl=0-7.3. Najpogostejša živila in skupine živil, vključene v dnevno prehrano, glede na različni samoocenjeni socialno-ekonomski standard Skupina živil Osebe z višjim materialnim standardom Osebe z nižjim materialnim standardom Žita in žitni izdelki, škrobna živila - kosmiči - testenine - riž - kruh, - pšenični, koruzni zdrob Ribe, meso in mesni izdelki, jajca - ribe, morski sadeži, ribje konzerve - svinjina - drobovina - poltrajne in suhe salame, hrenovke - jajca Sadje in zelenjava - sadje in zelenjava Mleko in mlečni izdelki - mleko in mlečni izdelki - izdelk z manj maščob Pijače - sadni sok, sadni nektar - mineralna voda - voda z okusom - čaj - kava - sok iz sadnega sirupa - alkoholne pijače Maščobe in maščobna živila - olivno olje - maslo - margarina - svinjska mast - ocvirki - majoneza Sladkor, sladila in sladice - med - sadno-žitne rezine - sladkor - marmelada - sladka peciva - bonboni Odstotek gospodinjstev glede na porabo denarja za hrano in količina denarja, porabljenega za hrano na osebo na teden James WPT, Nelson M, Ralph A, Leather S. Socioeconomic determinants of health: the contribution of nutrition to inequalities in health, BMJ 1997;314:1545-9. Povprečna letna porabljena sredstva vseh gospodinjstev za agrume, banane, jabolka, hruške in koščičasto sadje v letu 2002, glede na dohodek gospodinjstva po kvartilih 16000 14000 12000 10000 % 8000 6000 4000 2000 0 Vir: SURS-APG, 2002 □ 1. kvartil □ 2. kvartil □ 3. kvartil □ 4. kvartil 2. Prednosti lokalne pridelave s stališča javnega zdravja; samo atributi lokalnega? Varnost živil Živila, ki se proizvedejo lokalno, je lažje spremljati s stališča: - mikrobiološke varnosti in - kemijske varnosti, izvajati ukrepe rednega nadzora in ukrepati v primeru epidemij in različnih prehranskih afer. Hranilna vrednost živil, transport in ogljični odtis Definicija lokalne oskrbe - ni enotna, giblje se od 60 do 600 km. Skrajšan transport omogoči: - da pridelana rastlinska živila dosežejo polno zrelost in višjo vsebnost hranilnih snovi (predvsem vitaminov in mineralov ter različnih ne-nutrientov) in boljše senzorične lastnosti (predvsem okus); - da hrana pride do potrošnika v najkrajšem možnem času, zato je biorazpoložljivost vseh snovi v živilu visoka (npr. vitamin C in vitamini skupine B, ki se razgrajujejo) Zaradi krajšega transporta (manjša poraba goriva, manj gneče na cestah) je manjši ogljični odtis - manjše onesnaževanje zraka in manjši vpliv na podnebne spremembe. Hranilna vrednost in hranilna gostota - Količina izdelka ima prednost pred hranilno vrednostjo ali biokemično biodiverziteto; - Ob večji uporabi pesticidov rastlina ne potrebuje toliko antioksidantov, manj jih tvori; - Količina mineralov v gojenih živilih pada (zelenjava: manj Ca, Mg, Na, Zu; sadje manj: K, Fe, Mg; na splošno več vode) • V» I • / ..l. • I \ v • - Gojene živali (manj gibanja, spremenjena krma) povečuje vsebnost maščob, dvig SFA in padec PUFA - predvsem dolgoverižnih PUFA (alfa linolenska kislina); - Skladiščne prakse in tehnologija predelave zmanjšujejo hranilno vrednost živil; - številnih "divjih" vrst hrane se ne uporablja več. Biodiverziteta • Biodiverziteta že od pojava kmetijstva vpada; • Večja pestrost živil v prehrani (prehranska diverziteta) je povezana z manjšo umrljivostjo zaradi vseh vzrokov, posebej pa zaradi CVI in KNB; • Biodiverziteta povečuje prehransko varnost v zahtevnejših klimatskih razmerah. Socialno kulturni vidik in pomen tradicionalne pri/predelave Uvožena živila - v začetku devetdesetih atributi demokracije in blaginje; danes povezave z nenaravnostjo, zlorabami, genetskimi spremembami. Stališča potrošnikov v Sloveniji o lokalno pridelani hrani (2002/3): - 62 %: v Sloveniji pridelana živila so na splošno bolj zdrava od uvoženih; - 74 %: z uživanjem doma pridelanih živil lahko znižaš vnos zdravju škodljivih snovi na najnižjo možno raven; - 55 %: skrbi jih, da prezgodaj obrana sadje in zelenjava nimata nobene hranilne vrednosti - 74 %: pomembno je, da sta sadje in zelenjava pridelana lokalno; - 96: pomembno je, da sadje in zelenjava prideta do potrošnika čim bolj sveži Vir: Tivadar B. 2000-2003. prehranjevalne navade v Sloveniji ter Sociološki in socialno psihološki vidiki zaskrbljenosti zaradi hrane v Sloveniji 3. Zdravstveni izidi, h katerim lahko prispeva lokalna trajnostna oskrba ..... j Vpliv socialno-ekonomskega stanja na zdravje je očiten v razlikah v indikatorjih zdravja med socialnimi skupinami. Rezultati raziskav kažejo, da je: 1. razlika v pričakovani življenjski dobi med najnižjo in najvišjo socialno skupino je med 5 in 8 let 2. stopnja umrljivosti nekvalificiranih delavcev je višja 3. zvišan krvni pritisk je bolj pogost med fizičnimi delavkami 4. Motnje nevrotskega kroga ( anksioznost, depresija, fobije) so bile bolj pogoste med ženami iz nižjih socialnih skupin 5. odvisnost od alkohola je bolj pogosta pri moških iz nižjih socialnih skupin 6 1 ■ I ■ ■ ■ V ■ ■ I ■ I I I ■ I I ■ ■ I ■ I "V v ■ ■ . ljudje iz nižjih socialno-ekonomskih skupin se nagibajo k manjšem uživanju sadja in zelenjave in dietnih vlaknin ter posledično zaužijejo manj antioksidantov, vitaminov in mineralov Vir: Acheson, D., Independent Inquiry into Inequalities in Health Report, The Stationery Office, 1998. Colhoum H, Prescott -Clarke P. Health survay for England 1994. London: HMSO, 1966. Neustrezno prehrano najdemo v skupinah s nizkim socialno ekonomskim statusom: - revne družine denar, namenjen za hrano, pogosto koristijo za poravnanje kakšnih nujnih primerov; - matere hodijo v nakupovanje hrane same in pogosto, ter tako V • • I I • IV preprečujejo, da se hrana poje predčasno; - družini pogosto zmanjka hrane na koncu meseca in najpogosteje so matere tiste, ki čutijo večje pomanjkanje; /nI • I ■ I, • V • • I— • I I V • V • »I • V V • - Skupine prebivalstva z nižjim SES pri odločanju za živila iščejo predvsem poceni energijske vire - Ljudje nižjega socialno ekonomskega statusa uživajo manj zdravo hrano bolj zaradi cene kot pa pomanjkanja znanja. Viri: Acheson, D., Independent Inquiry into Inequalities in Health Report, The Stationery Office, 1998. Leather S. The making of modern malnutrition: an overview of food poverty in the UK. London. Caroline Walker Trust, 1986. Colhoum H, Prescott -Clarke P. Health survay for England 1994. london: HMSO, 1966. James WPT, Nelson M, Ralph A, Leather S. Socioeconomic determinants of health: the contribution of nutrition to inequalities in health, BMJ 1997;314:1545-9. Vpliv nižjega socialno ekonomskega stanja na zdravstvene izide v posameznih starostnih skupinah - pri nosečnicah: v kombinaciji s kajenjem vzrok za nižjo porodno težo novorojenčka; pri populaciji z nižjim socialno ekonomskim statusom so pogostejše mladostniške nosečnosti; - pri dojenčkih: matere iz nižjih socialno ekenomskih skupin manj pogosto dojijo svoje otroke, umrljivost dojenčkov je višja - pri predšolskih otrocih: pogosteje uživajo energijsko gostejša in hranilno redkejša živila, kar otežuje navajanje na okuse zdravju prijaznejše hrane; pogostejše so kariotične spremembe zobovja in motnje v delovanju imunskega sistema; - pri šolskih otrocih in mladostnikih: pojav anemij in razvoja zobnega kariesa; slabše poteka mineralizacija kosti; pogostejše kajenje in nižji vnos antioksidantov predvidoma vodita v povečano tveganje za razvoj rakavih obolenj v odrasli dobi; - pri odraslih prebivalcih: pogosteje se pojavlja debelost, povišan krvni tlak, od insulina neodvisna sladkorna bolezen, srčnožilne bolezni in nekatere vrste raka; - pri starejših odraslih: pogostejša je podhranjenost, motnje v delovanju imunskega sistema, osteoporoza in večja je verjetnost zlomov, pa tudi makularna degeneracija in katarakta. James WPT, Nelson M, Ralph A, Leather S. Socioeconomic determinants of health: the contribution of nutrition to inequalities in health, BMJ 1997;314:1545-9. Robertson A, Tirado C, Lobstein T. Et all. Food and health in Europe: a new basis for action. Copenhagen, WHO Regional Office for Europe, 2004 Umrljivost dojenčkov v EU in Sloveniji na 1000 živorojenih otrok, 2006 Romunija Bolgarija Latvija ***SLO, brez, OŠ *Slovaška Litva Poljska Madžarska Združeno kralj. EU Estonija Nizozemska **Belgija **Portugalska Nemčija Irska Grčija Italija Malta Avstrija Francija Španija Danska Slovenija Češka Ciper Finska Švedska ***SLO, višja + Luksemburg 0 2 4 6 8 10 12 14 16 113.9 ZZI 9.7 1 7.6 1 7.3 17.2 16.8 16.0 15.7 15.0 14.7 14.4 14.4 14.0 13.9 13.8 13.7 13.7 13.7 13.6 13.6 13.6 13.5 13.4 13.4 13.3 13.1 12.9 12.8 12.8 12.2 Vir: Buzeti T in drugi. 2011. Neenakosti v zdravju v Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja. http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=0&pi=7& 7 Filename=2923.pdf& 7 MediaId=2923& 7 AutoResize=false&pl=0-7.3. Prevalenca srčno-žilnih bolezni glede na družbeni sloj, starostna skupina 45-64 let, Slovenija 2008 C N O -Q C >n C) c >o 1— V) >N a ca Q 45% 40% 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% 37% 38% 33% 27% 18% □ čisto spodnji □ delavski □ srednji □ višji srednji/zgornji Arterijska hipertenzija Bolezni srca Možganska kap Vir: Buzeti T in drugi. 2011. Neenakosti v zdravju v Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja. http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=0&pi=7& 7 Filename=2923.pdf& 7 MediaId=2923& 7 AutoResize=false&pl=0-7.3. 4. Primer možnosti za sistemsko vzpostavljanje kratkih verig v Sloveniji Shema šolskega sadja v Skupni kmetijski politiki HEMA SOLSKEGA SAD Vključevanje v plačljivo shemo šolskega sadja -etičnost in prehranska politika Primerjava uporabnikov in ne-uporabnikov programa Ne. .. . Uporabniki p-vrednost uporabniki r r Spol (dekleta) 46% 59% 0.05 Osebni izobraževalni načrti ,on/ AnA1 , » > * x 49% 68% 0.001 (namen pridobiti univerzitetno izobrazbo) ITM (povprečni) 21.3 20.5 0.05 S&Z v dnevu (porcije/dan, 24-h recall) 1.9 3.2 <0.001 Gazirane pijače/sladice/čips ... _. _ 6.9 5.2 0.002 (priloznosti/teden) Včeraj zaužil zajtrk 75% 92% <0.001 -(F Vir: Bere and Klepp: Ethics and the politics of food, 2006; v & Bere et al., Prev Med, 2005 2005 Elling Bere IVZ RS 5. Priporočila za lokalno trajnostno oskrbo, ki izhajajo iz vrednotenja NPPP 2005-10 Priporočila - lokalna trajnostna oskrba Povečanje in izboljšanje medsektorskega sodelovanja ključnih deležnikov na področju lokalne trajnostne oskrbe s hrano in samooskrbe v Sloveniji, tudi s pomočjo vzpostavitve lokalnih prehranskih strategij; Spodbujanje lokalnih pridelovalcev k čim večji lokalni pridelavi (tudi glede raznolikosti izdelkov), posebej sadja in zelenjave, povečanje prepoznavnosti na lokalnem trgu in vključevanje sistemskih motivacijskih mehanizmov ter organiziranje proizvajalcev v kratke verige, s pomočjo strokovnih inštitucij s področja kmetijstva; Krepitev ozaveščenosti ter znanje prebivalstva o pomenu svežih in kakovostnih domačih pridelkih iz lokalnega okolja ter prilaganje ponudbe povpraševanju potrošnikov, z vzpostavitvijo novih tržnih možnosti (lokalne tržnice, ...); Povečanje samooskrbe, tudi preko sistemskih spodbud; z vzpostavitvijo manjkajočih bilanc ter sistematičnega spremljanja samooskrbe po posameznih proizvodih; Priporočila - lokalna trajnostna oskrba Povečanje dostopnosti do kakovostne in zdravju koristne lokalno trajnostno pridelane hrane/živil v javnih ustanovah. Poenostaviti in olajšati naročanje lokalno pridelanih kmetijskih proizvodov enostavno in dostopno naročanje, s ponovno uskladitvijo z Direktivo 2004/18/ES ter poenostavitvijo sistema javnih naročil in upoštevanjem direktive za zeleno javno naročanje. Nadaljevanje izvajanja Sheme šolskega sadja s poenostavitvijo, ter prenos izkušenj v Shemo šolskega mleka. Vključevanje ekoloških živil in vidikov pridelave v segment lokalne trajnostne oskrbe. Ključne priložnosti lokalne trajnostne oskrbe za Slovenijo iz ReNPPP 2005 -10 naj se v novem programu prehranske politike ohranijo. 6. Zaključek PREHRANSKA EKONOMIJA NAJ SPODBUJA Socialno kohezijo in izboljšan socialno ekonomski status prebivalcev ruralnih območij. Proizvodnjo varne hrane, ki naj ustreza prehranskim potrebam človeka. Proizvodnjo živil, ki prispevajo k preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni. Proizvodnjo tistih vrst živil, ki so okolju prijazna. Skratka, proizvodnjo živil, ki podpira cilje javnega zdravja. Podpora lokalni pridelavi obstaja „Zakaj ne bi dala našim zaslužit? Mi gre tak na živce, da naši propadajo, največ zaradi tega, ker je tolk uvoza pa tega. Zakaj bi naši proizvajalci propadali? Saj ne bom jaz nič reš'la s tem, sam pač tak študiraš." Vir: Tivadar B. 2000-2003. prehranjevalne navade v Sloveniji ter Sociološki in socialno psihološki vidiki zaskrbljenosti zaradi hrane v Sloveniji PRILOGA 4: Predstavitev "Dobre prakse na področju trajnostne lokalne oskrbe s hrano v tujini Local Food Supply - Regional Economy in Steirisches Vulkanland 7th October 2011 Mag. Michael Fend LEADER Management Steirisches Vulkanland fend@vulkanland.at; Phone: +43/(0)3152/8380-13 www.vulkanland.at Content 1. Agriculture in Austria 2. The Region "Steirisches Vulkanland" 3. Regional Strategy 4. Agricultural Resources & Opportunities 5. How we work 6. Our Success Factors Relevance of Agriculture • 3.190.000 ha agricultural area • 3.335.000 ha forests • + small "agricultural" area ^agriculture takes care of ~80% of the territory Data: Statistik Austria, 2007 Relevance of Agriculture • 187.000 farms • 495.000 people working ^agriculture employs ~12% of labour force Data: Statistik Austria, 2007 Agricultural Area Area in Hectares Farmland 1.388.741 Permanent Crops 66.302 Grassland 1.731.267 Data: Statistik Austria, 2007 Cuisine • European Crafts-Region • Region of Vitality • Regional Energy Farmland - Crops Area in Hectares Cereals 817.478 Forage crops 244.346 Oil crops 115.074 Root crops 67.466 Grain legumes 37.091 Vegetables 13.590 Other 15.097 Uncultivated 78.599 Data: Statistik Austria, 2007 Cuisine • European Crafts-Region • Region of Vitality • Regional Energy Self Supply - Crop Produces Crop Production Self supply Cereals 5.144.152 t 93% Oil crops 326.748 t 49% Fruit 844.826 t 69% Apples 485.609 t 111% Vegetables 656.142 t 60% Potatoes 722.098 t 91% Pulse 54.667 t 92% Beer 8,8 mio hl 101% Wine 2,2-3 mio hl 80-120% Data: Statistik Austria, 2009/2010 Self Supply - Animal Produces Produce Production Self supply Meat 925.400 t 111% Beef, Veal 221.784 t 145% Pork 511.721 t 108% Poultry 125.168 t 73% Milk 3.286.000 t Milk (drink) 1.031.000 t 156% Cream 6.927 t 99% Cheese 159.591 t 94% Data: Statistik Austria, 2010 Self Supply - Consumption Consumption per Capita Total Consumption Production Self Supply Cereals 90,4 759.812 5.144.152 677% Fruits 96,6 811.923 808.753 100% Vegetables 110 924.550 656.142 71% Meat 66,5 558.933 925.407 166% Data: Statistik Austria, 2010 Cuisine • European Crafts-Region • Region of Vitality • Regional Energy Self Supply in Austria • Austria could feed the population • most agricultural produces for forage and further processing • better in animal than in crop produces • "strong" produces: apples, meat, milk y>m Steirisches Vulkanland Steirisches Vulkanland • Location .Bratislava Vulkanland Budapest 100km 200km Ljubljana Venezia 300km Steirisches Vulkanland 1.145 km2 103.000 inhabitants 79 communities in 5 districts Cuisine • European Crafts-Region • Region of Vitality • Regional Energy Characteristics of the region • lowland area with lovely and calm hills • economically weak rurally orientated region • small-sized enterprises in crafts, trade and tourism • low unemployment • low average income Volcanoes... Volcanic activity until 2 mio years ago Visible volcanoes post-volcanic phenomenons Organisation • Association of 79 communities • plenum: all mayors • managing board: mayors of small regions, regional members of Styrian parliament • LAG Management • Steirisches Vulkanland Regionalentwicklung ltd. LAG Management • Coordination of the RD process • Implementation of the development strategy • Implementation of certain projects • Support/development of projects • Advancement of the regional vision Regional Strategy Die Vision 2010 war Mit den Menschen den Wandel von der entwerteten Grenzregion zur inwertgesetzten Region Steirisches Vulkanland schaffen Inwertsetzungsprozess Würde und Wert wiederhergestellt Eine gemeinsame Marke und damit enorme regionale Aufwertung 11,2 Mio € Markenwert Neue Kultur der Zusammenarbeit 79 Gemeinden | 104.000 Einwohner | 16 Kleinregionen | Institutionenökonomie Gemeinsame wirtschaftliche Positionierung Kulinarik | Handwerk | Lebenskraft | Energie Was hier wächst, hat Wert \ Vulkanland-Handwerker schaffen Lebensqualität Begegnung Mensch und Landschaft \ 100% eigene Energie ist möglich Gemeinsame jahreszeitliche Positionierung Vulkanland Frühling | Meisterkultur Sommer | Kulinarischer Herbst | Stiller Advent Gemeinsame Vernetzte Region Internet - www.vulkanland.at - 30.000 Seiten (Kleinregionen, Betriebe, Plattformen) Plattformen & Netzwerke: Museen, Lebensgärten, Chöre, Theater, Vulkanlandurlaub, Kulinarik-Netzwerke, Handwerk... Starke regionale Wirtschaft mit neuer Philosophie, neuen Werten, neuer Sprache, neuem Design t^mnschlich DER VULKANLAND WEG Mit Beharrlichkeit ans Ziel ff] Verfeinerung des Lebensstils, lebenslange Kultivierung, Mut und Wertschätzung, Eigenverantwortung, Ehrenamt und Vorbild, Dankbarkeit, regionaler Konsum. Wertschätzung und achtsamer Umgang für die Grundlagen unserer Existenz, ökologisch und nachhaltig bewirtschaften, Landschaftsbild, Geomantie und harmonische Baukultur. Neue Wirtschaftskultur, Regionalmarkt, Kreativität, Verantwortung, Positionierung (Kulinarik, Handwerk, Lebenskraft), Image, 100 % eigene Energie, Ethik, Zusammenarbeit, Jugendausbildung. Lebenskultur Lebensraum Regionalwirtschaft Wir wollen eine Region Wir wollen bis 2025 der Lebenskraft werden. energieautark werden. Wir wollen die Kulinarische Wir wollen die Europäische Hand- Region Österreichs werden. werksregion werden. Economic Strategy Value Added regional economy ^ global market ^ 2005 >50% <25% .............. 1 regional regional .............. « global global 2020 Strategy A: „Quality" Strategy B: „Home market" Agricultural Resources & fippporftiriities Local Food Supply —> Resources • What do we have? • What can we do with it? — Opportunities • What do we want to do — Vision with it? Resources • 1.145 km2 • fertile soils • appropriate climate conditions • many people involved in agriculture ^ agricultural knowledge • feed 103.000 inhabitants • get raw materials (wood, agricultural raw materials) • produce energy for 103.000 inhabitants & economy Land Use vs. Requirements heutige Flächennutzung sonstige Ertragsflächen Landwirtschaftliche Flächen Spielraum Wald Verkehrsflächen Nawaro Flächenbedarf fürs Vulkanland Holzprodukte Essen Energie Spielraum Landwirtschaft [Flächen in Hektar] 0 20.000 40.000 60.000 80.000 100.000 120.000 Land Use vs. Requirements ^îr^.r» 1 SÄ«? • self sufficiency on high quality level • culinary indulgence • farmers, taverns, winegrower, transparent manufactories, gastronomy • "eatable" landscape • region of extraordinary cuisine ^ Region of Cuisine, Regional Energy • Capacity building/education/inspiration • media work: awareness raising, consciousness building • supporting small scale projects/innovations • supporting cooperations • regional image and brand Innovationsbudget/ Kleinprojekte Reg iona I-entwicklung Kompetenz, Innovationsfähigkeit, Inspiration Produkt-, Servicequalität © Fend/Krotscheck Vulkanland Academy Vulkanland AKADEMIE Lectures, Workshops Masters' talks Excursions Innovation Award annual award in 3 categories 10 - 25 culinary innovations per year > 120 culinary innovations since 2004 award ceremony - publicity showing innovative power creating a supporting environment Home Manufactories Valorise home made delicacies brochure common label Culture of Festivities clear definition brochure commitment of municipalities Tavern-culture clear definition brochure commitment of municipalities Small Scale Projects • supporting direct marketing • farm shops • transparent manufactories • increasing processing depth Cooperations • increasing culture of cooperation • supporting network building • setup of networks • common goals/vision • common rules • marketing activities Winegrowers TAu Verwurzelt in Tieschen. o oz < ^ BURGUNDER STEIRISCHES VULKANLAND Caldera • 7 apple growers • high quality cidre • apples • from mixed orchards • one variety • valuable cultural landscape! Holler Vulkan • juice of elderberries • certified medical benefit • valorisation of traditional knowledge HOLLER 1VULKAN x Other cooperations • Vulkanland cherry • Vulkanland apricot • ham cooperation in development • common festivities of high quality Benefit of Cooperations • learning from each other • internal "competition" • quality standards • clear positioning • common brand • increasing visibility Publicity/ Media Work • write/talk about all activities • showing success stories • creating an enabling environment • emotional approach Visible Results • excellent image of local food • "home made" is considered as speciality • many shops/supermarkets sell local products • farm shops/yard sale works well • products sell well • innovative farmers succeed Cuisine • European Crafts-Region • Region of Vitality • Regional Energy Our Success Factors Grass doesn't grow faster, when you pull at it! (African saying) Focus on... • future and regional economy • cooperations • mentoring: farmers are experts in their field • process instead of projects - longterm development PRILOGA 5: Predstavitev "Predstavitev modela lokalne samooskrbe s hrano v Sloveniji: Model kratke oskrbovalne verige" Predstavitev modela lokalne samooskrbe s hrano v Sloveniji: Model kratke oskrbovalne verige Miha Uhan Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta 7. oktober 2011 Domača hrana - nacionalni interes? Družbenoekonomski cilj Razvojni Strateški cilj — cilj Cilj družbene odgovornosti Idealna situacija Anketa 1. Kakšno hrano kupujete? Ni pomembno, samo da je h 10% poceni (24) Večinoma ^m 78% kupujem hrano slovenskega izvora (187) Hrano slovenskega izvora ■ 5% kupim samo, če je poceni (13) Pri nakupu hrane nisem h 7% pozoren/a na njen izvor (17) Univerza v Ljubljani Vir: KGZS, spletna anketa 6.10.2011 Podoba slovenskega kmetijstva ► delovno aktivnih oseb se je leta ¿010 ukvarjajo s kmetijstvom. Univerza v Ljubljani Vir: Finance, 6.10.2011 Podoba slovenskega kmetijstva 19% ► seje zmanjšalo število delovno aktivnih oseb v kmetijstvu v primerjavi z letom 20D0. Univerza v Ljubljani Vir: Finance, 6.10.2011 Podoba slovenskega kmetijstva Univerza v Ljubljani Vir: Finance, 6.10.2011 Podoba slovenskega kmetijstva Univerza v Ljubljani Vir: Finance, 6.10.2011 Zaskrbljujoče dejstvo št. 1 Naravni pogoji za kmetovanje in zgodovinski razvoj agrarne strukture v Sloveniji ne omogočajo visoke produktivnosti v kmetijstvu. Velik delež zemljišč je na območju s težjimi naravnimi razmerami za pridelavo, posestva so razmeroma majhna in močno razdrobljena, njihova stopnja specializacije je nizka, velikostna struktura kmetijskih gospodarstev pa s stališča doseganja pogojev za visoke ekonomske rezultate dokaj neugodna (Perpar, Udovč, 2010). ^ POTREBNE STRUKTURNE SPREMEMBE! Univerza v Ljubljani Zaskrbljujoče dejstvo št. 2 Drugi razlog, ki je z vidika samooskrbe hrane v Sloveniji zaskrbljujoč, je pozidavanje in spreminjanje namembnosti kmetijskih zemljišč z najboljšim pridelovalnim potencialom. Obseg teh zemljišč je v Sloveniji že po naravi zelo omejen, Slovenija pa je glede zagotavljanja prehranske varnosti na podlagi lastnih kmetijskih zemljišč povsem na koncu lestvice držav članic Evropske unije (Perpar, Udovč, 2010). ^ NACIONALNI INTERES? Univerza v Ljubljani Krivda na strani trgovskih verig? Trgovci odgovarjajo (Bizjak, MKGP, 2011): • Nihanja v kakovosti pridelkov • Nestalnost pridelave • Razpršenost pridelovalcev lokalne hrane v Skupni imenovalec? Vir: Porter, 1980 ^ efmd EQUIS Dobra praksa (ekonomija obsega) Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA G. Silvo Šlamberger Zrkovci, Maribor Dobra praksa (diferenciacija) Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA g. Gorazd Kocbek, Oljarna Kocbek Stara Gora, Sv. Jurij ob Ščavnici Misija Nemogoče? Tržno privlačen oz. ekonomsko vzdržen model lokalne oskrbe s hrano v Sloveniji. »Prihodnost kmetijstva leži v rokah poklicnih kmetov, ki pa jih je pri nas za zdaj še premalo. Kmetijske podpore so bile namenjene temu, da porabniki ne bi predrago plačevali hrane in zagotavljanju ustreznega socialnega statusa kmetom, a je ta namen v zadnjih letih precej zbledel (Kuhar, 2011).« Univerza v Ljubljani privat w ^ efmd ' EQUIS ACCREDITED AACSB Model samooskrbe s hrano v Sloveniji Model kratke oskrbovalne verige Dve izhodišči modela: (1) Specializacija za področja z višjo dodano vrednostjo (npr. povrtninarstvo, zeliščarstvo, ekološka pridelava, pridelava višje kakovosti) ter hkratno ustvarjanje pogojev za izrabo ekonomij obsega (2) Sinergijski učinki zaposlovanja brezposelnih oseb na projektih lokalne oskrbe s hrano Model samooskrbe s hrano v Sloveniji: Model kratke oskrbovalne verige STRUKTURNE REFORME & EKONOMIJE OBSEGA (DRŽAVNO oz. PRIVAT) ( ^ KAKOVOST PRIDELAVE ^ STALNOST PRIDELAVE v ^ RAZPRSENOST PRIDELOVALCEV ^ CENA PRIDELKOV VSTOP V OBSTOJEČE TRGOVSKE VERIGE; USTANOVITEV NOVIH WIN - WIN - WIN - WIN - WIN (kmet - potrošnik - trgovec - gospodarstvo - država) Pokrovnost površja Slovenije leta 2000 Pokrovnost površja leta 2000 gozdovi grmovje in/ali zeliščno rastlinstvo Merilo: 1:1 100000. Vir: Ministrstvo za okolje in prostor. Agencija Republike Slovenije za okolje. Geodetska uprava Republike Slovenije. Evropska agencija za okolje. 2003. umetno ozclcnjcne nekmetijske površine ne po rasle površine pašniki mešane kmetijske površine njivske površine trajni nasadi urbane površine industrijske, trgovinske in prometne površine rudniki, odlagališča in gradbišča celinske vode celinska močvirja obalna močvirja morje Korak naprej v ravnanju z okoljem" □ Stopnje registrirane brezposelnosti Slovenija, april 2011 Jesenska napoved UMAR-ja Tabela 3: Napoved zaposlenosti in brezposelnosti v% 2010 2011 2012 2013 Jesenska napoved (sep. 11) Jesenska napoved (sep. 11} Jesenska napoved (sep. 11) Zaposlenost po SNA. rast -2,5 -1,5 0,0 0,0 Število registriranih brezposelnih, povprečje leta 100,5 110.9 110.6 1110.2 Stopnja registrirane brezposelnosti 10,7 11,8 11;S 11,8 Stopnja brezposelnosti ILO 7,2 S,0 8,0 8,0 Vir: SURS, 2011-2013 napoved UMAR Pomanjkanje vizije, razvoja in dobrih strateških odločitev »Živilstvo ima težavo zaradi strateško manj razmišljajočih lastnikov in njihove osredotočenosti najprej na lastninjenje, zdaj pa na reševanje svoje kože,« meni Erjavec in opozarja, da nas vsa regija dohiteva in prehiteva. »Pomanjkanje vizije, razvoja in dobrih strateških odločitev. Nič novega v Sloveniji (Erjavec, 2011).« DRŽAVA PRODAJA ZEMLJIŠČ (SKLAD KZG RS) R: lastništvo države, organiziranost s POZIDAVA ZEMLJIŠČ -SPREMEMBA NAMEMBNOSTI (fizične osebe ter individualni gospodarski subjekti) R: preprečitev razprodaje zemljišč NEIZKORIŠČENOST OBSTOJEČIH KMETIJSKIH POVRŠIN R: strukturne reforme, vlaganja v izgradnjo in vzdrževanje namakalnih sistemov VISOKI FINANČNI ODLIVI (socialni transferji za brezposelne) R: UTD, vključitev v projekte lokalne oskrbe s Univerza v Ljubljani Namesto zaključka - v premislek Slovensko kmetijstvo danes porabi samo 1 % vse porabljene vode v Sloveniji; v Evropi je za kmetijstvo porabljenih od 30-60 %, globalno pa velja celo okoli 75% (Pintar, 2011). Vodnih virov je v Sloveniji zadosti tudi za namakanje, le na področju upravljanja z vodami bi se bilo potrebno usmeriti v umeščanje večnamenskih zadrževalnikov voda v prostor. Stran / Page: 4 Doswj / Reach: 1 30000 Država j Country: SLOVtNIA Površina prispevka / Si7c: Sb'i cm? PRILOGA 6: Press Clipping za posvet (DELO, MKGP, EF, Siol) Slovensko kmetijstvo Pospešek lokalni samopreskrbi s hrano Lokalno pridelana hrana prispeva k varovanju okolja, povečuje prehransko varnost in število zaposlenih, hkrati pa potrošniku omogoča dostop do sveže hrane LJUBLJANA - Nizka Stopnja samopreskrbe s hrano povečuje našo ranljivost, prehransko varnost lahko okrepimo z boljšim poslovnim modelom, ki bo povezal razpršeno pridelavo in povečal lokalno preskrbo. K temu lahko precej prispevajo dobri odnosi med proizvajalci, trgovino in potrošnikom. Kot je na posvetu o lokalni preskrbi s hrano - pripravili so ga na ljubljanski ekonomski fakulteti v okviru raziskovalnega projekta Konkurenčnosti Slovenije 2006-2013 - dejal minister za kmetijstvo Dejan Zidan, so za razvoj lokalno pridelane hrane pomembne nadgradnja lojalnosti potrošnika, pozitivno diskriminatorna zakonodaja in poslovna organiziranost pridelovalcev. Kako pomembna je samopre-skrba, je ponazoril i primerom letošnjega pomanjkanja sladkorja v Evropi, ko preprosto ni bilo več skupnega trga. »Ko minister v živo opazuje, kako vsaka država poskrbi zase, tiste brez lastne proizvodnje pa ostanejo na čistini, spoznava neverjetni končni učinek uspešnosti Eli in skupnega trga,« je sedanje razmere na prehranskem trgu EU plastično ponazoril minister. Tako kot v d rugih državah krepijo lokalno preskrbo, ki je postalo pomembno zagotavljanje lastne pre-hranske varnosti, bo morala ravnati tudi Slovenija. Čeprav stoodstotne preskrbe z doma pridelano hrano nikoli ne bomo imeli, lahko imamo takšen obseg proizvodnje, da ljudje ne bodo lačni, je dejal minister. Lokalno pridelana hrana obenem pomeni varovanje okolja, poveču- je prehransko varnost, tudi število zaposlenih, hkrati pa potrošniku omogoča dostop do sveže hrane. »V zadnjih dveh desetletjih sunkovitega razvoja kmetijstva v Sloveniji se nam je zgodil fiasko. da nam je iz krompirjeve dežele, ki je imela več kot 130-odstotno stopnjo samopreskrbe, uspelo priti na 'fenome-nalnih1 66 odstotkov. Pri zelenjavi nam je v tem obdobju uspelo priti s skoraj 70-odstotne samopreskrbe na dobrih 30 odstotkov pa še kar nekaj podobnih primerov je.« Ob vprašanju, kaj smo naredili narobe, da se je to zgodilo, je mini ster dejal, da gotovo ni vzrok, da bi v Slovenijo pripeljali premalo denarja iz skupne evropske politike, saj je naša država vstopila v EU izjemno sinhronizirana v kmetijstvu. »Ko so se odpirali evropski predalčki, smo iz vsakega lahko pobrali denar, Pridelek pšenice je bil letos precej večji, foto tapfi regent Končni učinek tega je, da na letni ravni izplačujemo 144 milijonov evrov in da je k temu treba dodati Še program razvoja podeželja (sedemletno obdobje izplačevanja) v višini 1,2 milijarde evrov, od tega je 78 odstotkov evropskega denarja. To je po i/računih intervencij iz evropske kmetijske politike na hektar toliko, daje pred nami samo Malta, ki ima specifične pogoje za kmetovanje.« Ostane nam torej velika nuja po izboljševanju konkurenčnosti in potreba po uspešnih poslovnih modelih, je dejal minister in kot ¿gled navedel lanski začetek povezovanja žitne verige z že letos precej večjim tržnim pridelkom pšenice,, ki niti na svetovnem in evropskem trgu ni več preprosto dosegljiva. Za večji delež preskrbe irga /. doma pridelano hrano pa je pomembna tudi ozaveščenost potrošnikov {in ustanov, ki kupujejo zanje), da bodu v ponudbi na trgu posegali po slovenskih pridelkih. V Sloveniji je cena hrane v primerjavi z drugimi državami članicami EU v povprečju nižja, zato ni izključeno, »da smo 'deležni' preda-torskega napada na trg, ki izčrpava slovenskega pridelovalca hrane«. To naj bi se dogajalo pri dobavah moke v/, sosednje države pa tudi pri mesu in mesnih izdelkih. Zato ju za zaščito domače pridelave pomembno tudi ustrezno delovanje in ukrepanje regulatorja trga, MARJETA ŠOSTARIČ Delo Slovenske novice Delo in dom Polet Pogledi Zaposlitev Nepremičnine Vozila Oglasi e-Trafika ■■ Prijava ali Registracija f Prijavi se DELO nedelja, 16.10.2011 A Novice Gospodarstvo Šport Kultura Družba Mnenja D zgodbe Tudi ti C^ Vpiši iskani niz Gospodarstvo > Makromonitor > Pospešek lokalni samopreskrbi s hrano »Twee-t 1 E Priporoči 5 Pospešek lokalni samopreskrbi s hrano Lokalno pridelana hrana pomeni varovanje okolja, povečuje prehransko varnost in tudi število zaposlenih, Marjeta Šoštarič, gospodarstvo pet, 07.10.2011, 13:10; spremenjen: 21:22 Ljubljana - Nizka stopnja samopreskrbe s hrano povečuje našo ranljivost, prehransko varnost lahko okrepimo z boljšim poslovnim modelom, ki bo povezal razpršeno pridelavo in povečal lokalno preskrbo. K temu lahko izdatno prispevajo dobri odnosi med proizvajalci, trgovino in potrošnikom. Kot je na posvetu o lokalni preskrbi s hrano - pripravili so ga na ljubljanski ekonomski fakulteti v okviru raziskovalnega projekta Konkurenčnosti Slovenije 2006-2013 - dejal minister za kmetijstvo Dejan Židan, je za razvoj lokalno pridelane hrane pomembna nadgradnja lojalnosti potrošnika, pozitivno diskriminatorna zakonodaja in poslovna organiziranost pridelovalcev. Kako pomembna je samopreskrba, je ponazoril s primerom letošnjega pomanjkanja sladkorja v Evropi, ko preprosto ni bilo več skupnega trga. »Ko minister v živo opazuje, kako vsaka država poskrbi zase, tiste brez lastne proizvodnje pa ostanejo na čistini, spoznava neverjetni končni učinek uspešnosti EU in skupnega trga,« je sedanje razmere na prehranskem trgu EU plastično ponazoril minister. Tako kot v drugih državah krepijo lokalno preskrbo, ki je postalo pomembno zagotavljanje lastne prehranske varnosti, bo morala ravnati tudi Slovenija. Čeprav stoodstotne preskrbe z doma pridelano hrano nikoli ne bomo imeli, lahko imamo takšen obseg proizvodnje, da ljudje ne bodo lačni, je dejal minister. Lokalno pridelana hrana obenem pomeni varovanje okolja, povečuje prehransko varnost, tudi število zaposlenih, hkrati pa potrošniku omogoča dostop do sveže hrane. »V zadnjih dveh desetletjih sunkovitega razvoja kmetijstva v Sloveniji se nam je zgodil fiasko, da nam je iz krompirjeve dežele, ki je imela več kot 130-odstotno stopnjo samopreskrbe, uspelo priti na 'fenomenalnih' 66 odstotkov. Pri zelenjavi nam je v tem obdobju uspelo priti s skoraj 70-odstotne samopreskrbe na dobrih 30 odstotkov pa še kar nekaj podobnih primerov je.« Ob vprašanju, kaj smo naredili narobe, da se je to zgodilo, je minister dejal, da gotovo ni vzrok, da bi v Slovenijo pripeljali premalo denarja iz skupne evropske politike, saj je naša država vstopila v EU izjemno sinhronizirana v kmetijstvu. »Ko so se odpirali evropski predalčki, smo iz vsakega lahko pobrali denar. Končni učinek tega je, da na letni ravni izplačujemo 144 milijonov evrov in da je k temu treba dodati še program razvoja podeželja (sedemletno obdobje izplačevanja) v višini 1,2 milijarde evrov, od tega je 78 odstotkov evropskega denarja. To je po izračunih intervencij iz evropske kmetijske politike na hektar toliko, da je pred nami samo Malta, ki ima specifične pogoje za kmetovanje.« Ostane nam torej velika nuja po izboljševanju konkurenčnosti in potreba po uspešnih poslovnih modelih, je dejal minister in kot zgled navedel lanski začetek povezovanja žitne verige z že letos precej večjim tržnim pridelkom pšenice, ki niti na svetovnem in evropskem trgu ni več preprosto dosegljiva. Za večji delež preskrbe trga z doma pridelano hrano pa je pomembna tudi ozaveščenost potrošnikov (in ustanov, ki kupujejo zanje), da bodo v ponudbi na trgu posegali po slovenskih pridelkih. V Sloveniji je cena hrane v primerjavi z drugimi državami članicami EU v povprečju nižja, zato ni izključeno, »da smo 'deležni' predatorskega napada na trg, ki izčrpava slovenskega pridelovalca hrane«. To naj bi se dogajalo pri dobavah moke iz sosednje države pa tudi pri mesu in mesnih Makromonitor G20: Za večjo vlogo IMF G. U. ob 18:42 Države G20 so se zavezale, da da bo IMF imel na voljo dovolj sredstev za soočanje z dolžniško krizo območja evra. Apek plačuje stare grehe vlade: Dušan Schuster premagal Gregorja Golobica Luka Jakše, Ozadja ob 10:45 APEK mora nekdanjemu vršilcu dolžnosti direktorja Dušanu Schustru izplačati dobrih 27.000 evrov. Ameriški proračunski primanjkljaj visok 1300 milijard dolarjev Mo. Z., Delo.si ob 09:07 Proračunski primanjkljaj je tretje leto zapored presegel 1000 milijard dolarjev. »Grške« obveznice v slovenskih zavarovalnicah Silva Čeh, gospodarstvo ob 07:00 V Triglavu trdijo, da je njihova izpostavljenost do tako imenovanih držav PIGS relativno majhna. Svetovni dan hrane: zelo varljivo obilje ■-•2 Marjeta Šoštarič, gospodarstvo ob 06:00 Zaradi lakote trpi na svetu milijarda ljudi, medtem ko v razvitih državah zavržejo vsako leto 1,3 milijarde ton živil. blogi Politični potres Stranke so si za politični potres, ki se je zgodil v nekaj dneh, krive same. 6 Tanja Starič, notranja politika Jan in Jan Lep dvoboj. Jan(ša) in Jan(kovic). j? 12 Ali Žerdin, Sobotna priloga Ljubljanski Južni trg kot javno dobro Gre za koncept trga, zasnovo ljubljanske osi po vzoru pariške od Slavoloka zmage do Louvra in trga Gambetta. jj Boris Gaberščik Delo Plus 4 Jurij Giacomelli, predsednik uprave Dela Novo Delo: čutimo se še bolj zavezane bralcem Dobri smo le toliko, kolikor ste z nami danes zadovoljni vi, dragi bralci in bralke. 66 Marko Pečauer, notranja politika Anketa Dela: zmagoslavni vstop Jankovica in Viranta NOVI KIA SPCRTAGE fcj izdelkih. Zato je za zaščito domače pridelave pomembno tudi ustrezno delovanje in ukrepanje regulatorja trga. Lista Zorana Jankovica je v tokratni redni mesečni Delovi anketi dobila 1 9,4 odstotka glasov, stranka SDS 19,3 ... 14 JlTrnet 1 B Priporoči 5 Povezane novice Delo.si Nasvet dneva: kako se razvrstiti na startu? Tekači se morate na startu glede na pričakovani čas razvrstiti v ustrezen startni ... Za res varno hrano 7. oktober ob 09:00 Dozoreti mora spoznanje, da ni nujno varno vse, kar je ponujeno na trgu, tudi če je pridelano doma. Pri nas največ družinskih proizvodnih kmetij 5. oktober ob 20:22 Ljudje bomo vedno jedli, torej ima proizvodnja hrane vedno trg 13. avgust ob 08:00 Ekološko, bio, naravno? Vseeno, samo da je bolj zdravo. 28. maj ob 07:10 Dobro v slabih časih 24. avgust ob 20:08 Čedalje več uvožene zelenjave 7. avgust ob 08:00 Posavsko kmetijstvo stabilno skozi krizo 19. april ob 17:00 KOMENTIRAJ ČLANEK Spoštovani komentatorji! Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se. Pogoji komentiranja na spletnih straneh delo.si j P prijavi SE * Mrm^fBfB Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se! KOMENTARJI 4 komentarji prikaži: ^ . stareiši prej Neznan Bolj kot s tem, da pridelamo dovolj za domače potrebe se moramo ukvarjati s tem, ali smo sposobni narediti izdelke, ki so dovolj dobri za svetovni trg. Imamo cca 2 sira, ki jih lahko prodamo še kje drugje kot v Sloveniji, nekaj medu in ? 08. oktober 2011, ob 08:38:24 Spet ena agencija, ki bo vlekla denar in prodajala meglo. Če bo narod brez denarja, je vseeno, ker bo kupoval tisto, kar si lahko privošči. Je pa zadnjič dobro povedal tisti branjevec iz ljubljanske tržnice: "dokler hodijo inšpektorji na stojnice po zastonj sadje in zelenjavo, ne bo nobene kontrole" Ene pač podkupiš s tem, da mu daš vsak dan zastonj kilo paradajza. 07. oktober 2011, ob 15:11:52 če to pomeni, da se bo "filtriralo" razne super druper plastične paradižnike ipd umetno svinjarijo....potem bo recimo še ok 07. oktober 2011, ob 14:43:46 mirko Lahko se zgodi, da bomo zajadrali v drugo skrajnost, to je z zakoni varujemo domačega pridelovalca hrane in tako onemogočimo svobodo konkurence. 07. oktober 2011, ob 13:56:12 4 komentarji starejši prej Tiskane izdaje Kako uporabljati pregledovalnik Včeraj '■"AUfcT.V^ Včeraj Arhiv — Članki Š DE] DELO 0 podjetju Delo, d. d. Dunajska 5 1 509 Ljubljana Stik z Delom Rubrike Novice Gospodarstvo Spori Kultura Družba Mnenja D zgodbe Tiskane izdaje Delo Sobotno delo Sobotna priloga Nedelo Ona Delo in dom Polet Vikend Odprta kuhinja Pogledi Storitve Naročanje Oglaševanje Mali oglasi Osmrtnice Zahvale Spletna mesta Slovenske novice Polet Pogledi Delo in Dom Zaposlitev Nepremičnine Vozila Oglasi Delo, d.d. e-Trafi ka neznan Stran: < 1 > Delo.si © Delo, d.d. 2010. Vse pravice pridržane. O avtorjih Pogosta vprašanja Pogoji uporabe Vir: MKGP, http://www.mkgp.gov.si/nc/si/mediisko_sredisce/novica/article//6776/, 7.10.2011 Vir: EF UL, http://efnet.si/2011/10/posvet-%C2%BBlokalna-oskrba-s-hrano-v-sloveniii- od-niive-do-kroznika%C2%AB/, 10.10.2011 -s\ mobilni Planet Siol.net Najdi.si Blogos Forumi Telekom Slovenije BS PLANET SIOL Ml .NET ■JE _1°c SPORTOL SCENO TRENDI OVTOMOTO KULTURO TV&VIDEO SiOL STORITVE NOVICE Slovenija Lokalne novice Svet Gospodarstvo Zdravje Znanost in okolje Zanimivosti Črna kronika Tehnologija Rubrikon Vroče teme Poglobljeno MBA V ANGLE ŠČ H IT^ 1 +2 « .......... l 'nivirra v i'./i^jV.im Več informacij o novem MBA programu »> PETEK 07.10.2011, 14:02 Židan: Za razvoj lokalno pridelane hrane pomembna tudi organiziranost pridelovalcev Ljubljana - Za razvoj lokalno pridelane hrane je pomembna nadgradnja lojalnosti potrošnika, pozitivno diskriminatorna zakonodaja in poslovna organiziranost pridelovalcev. ® PRIJAVA Q Iskalni niz... 0. NAJ BRANO KOMENTIRANO OCENJENO Najbolj vztrajni bodo prenočili pred borzo +1 <ù FOTO: Protesti v številnih evropskih mestih To je na posvetu o lokalni pridelavi hrane poudaril kmetijski minister, ki opravlja tekoče posle, Dejan Zidan. V pomoč za naročanje te hrane na ministrstvu pripravljajo tudi poseben priročnik. Kot je na posvetu o lokalni oskrbi s hrano v Sloveniji, kjer je bilo govora o projektu Od njive do krožnika, še poudaril Židan, bomo v Sloveniji prehransko varnost okrepili z boljšim poslovnim modelom ter dobrim odnosom med proizvajalcem hrane, trgovino in potrošnikom. Poudaril, da lokalno pridelana hrana obenem pomeni varovanje okolja Poudaril je, da lokalno pridelana hrana obenem pomeni varovanje okolja, dviguje prehransko varnost, tudi število zaposlenih, hkrati pa potrošniku omogoča dostop do sveže hrane. Pri tem nam po mnenju Židana ostaja nuja po večji konkurenčnosti in uspešnih poslovnih modelih. Ob tem je Židan izpostavil pomen zavesti potrošnika, da posega po lokalno pridelani hrani. "Do sedaj je bila ovira tudi zakonodaja, saj je bila kriterij vedno zgolj najnižja cena. Trenutno pa ministrstvo pripravlja poseben priročnik, ki bo v pomoč institucijam za lažje odločanje za nabavo lokalno pridelane hrane," je dejal. Anketa Kaj naj prihodnja vlada naredi s projektom Teš 6? C nadaljuje naj z njim C prekine naj ga C ne vem GLASUJ -» Rezultati * Fotogalerija Umrl Steve Jobs, genij in vizionar "Težava bliskovitega razvoja v Sloveniji pa je, da se regulatorji komaj učijo, zakaj so" V Sloveniji je cena hrane v primerjavi z drugimi državami članicami EU v povprečju nižja, kar po mnenju Židana pomeni, da obstaja možnost, da smo deležni predatorskega napada na trg, ki izčrpava slovenskega pridelovalca hrane. "Bili smo že deležni tovrstnega napada pri mleku, sedaj tudi pri mesu. Zato je toliko bolj pomembno, da delujejo regulatorji trga. Težava bliskovitega razvoja v Sloveniji pa je, da se regulatorji komaj učijo, zakaj so," je dejal Židan. S 1. januarjem 2012 bo začela delovati agencija, ki ji bo ministrstvo za kmetijstvo posredovalo materialne dokaze za sum predatorskega napada na slovenski trg na dveh področjih. Gre za uvoz pšenice iz ene od sosednjih držav in za uvoz mesa in mesnih izdelkov. Bolj moramo slediti prehranski varnosti V Sloveniji moramo bolj slediti prehranski varnosti. "V zadnjih dvajsetih letih intenzivnega kmetijstva smo prišli s 130-na 66-odstotno samooskrbo s krompirjem, pri zelenjavi pa smo padli s 70- na 30-odstotno samooskrbo," je opozoril Židan. Trenutno je ministrstvo za kmetijstvo močno usmerjeno tudi v povečanje samooskrbe v zelenjadarstvu. "Zelo varujemo kmetijska zemljišča, ki so primerna za pridelavo vrtnin, velike upe polagamo v izgradnjo steklenjakov, kjer je vir termalne vode. Pogovori potekajo tudi v tej verigi, s ciljem, da pridemo do namenske proizvodnje in da pridemo spet na 70-odstotno samooskrbo z zelenjavo," je dejal Židan. Vodja projekta Od njive do krožnika Vlado Dimovski je na posvetu poudaril, da želijo s projektom predstaviti stanje lokalne pridelave hrane ter ustvariti poslovni model, kako bolje organizirati pridelavo hrane. Razpršeno lokalno pridelavo želijo bolj združiti, da bo lahko tudi nastopala bolj konkurenčno. STA Foto: Bor Slana 0 ^ +1 ^ ^ NATISNI POŠLJI BI PISAVA S E Iv,-.:.. 0 | Priporoči NAJNOVEJŠE IZ KATEGORIJE: UREDNIKOV IZBOR: Apek mora nekdanjemu v.d. direktorja Schustru izplačati 27.000 evrov Enotna sezonska in šestdnevna smučarska vozovnica FAO opozarja na posledice visokih in nestabilnih cen hrane + Število turistov naj bi se vsako leto povečalo za 43 milijonov + Ameriški proračunski primanjkljaj visok 1300 milijard dolarjev + Obama in Merklova po telefonu o krizi v območju evra Francosko-nemška uganka + Nova uredba viša marže trgovcev z gorivi + Enotna sezonska in šestdnevna smučarska vozovnica ■» V koprskem pristanišču tri ladje in stotisoči obiskovalec ■» Verjetnost bankrota Slovenije je 17,7-odstotna ■> Južnoafriška republika zavrača pomoč območju z evrom Preživite čarobni božič! Podarimo 1x nočitev z [V ^ zajtrkom. Terme Dobrna Martinovanje v Dobrni ■ 2x polpenzion z Martinovo večerjo že za 76 €! Kako povečati prodajo? I Je vaša embalaža dovolj lepa in prepoznavna? i Prikazanih 0 komentarjev Razvrsti po starejše naprej Komentiraj E3 Pošiljanje komentarjev y| RSS vir komentarjev TSmedia, medijske vsebine in storitve, d.o.o. Cigaletova 15, 1000 Ljubljana T: +386 1 473 00 10, F: +386 1 473 00 16 E: info@tsmedia.si Podjetje ► Novinarsko središče ► Kontaktni obrazec Pogoji uporabe Družinski kompleti Združite najboljše storitve SiOL - TV, internet in telefonijo ter najboljše mobilne storitve Mobitela v pregleden in cenovno privlačen komplet za vso družino. Dvignili smo hitrosti interneta! Ob 20. obletnici interneta smo našim uporabnikom brezplačno dvignili hitrosti! Hitrosti so se SiOL BOX-a SiOL BOX in SiOL BOX S zagotavljata ure zabave s sodobnimi možnostmi uporabe in Oglaševanje Kolofon povišale vse do 15 Mbit/s. najzabavnejšo SiOL TV. © Vse pravice pridržane 1997-2011 TSmedia, medijske vsebine in storitve, d.o.o. PRILOGA 7: Fotografije s posveta Kračeva domačija ponuja številna nepozabna dn-vetja, gostinsko ponudbo s tradicionalno hrano, prenočišča, kulturna srečanja v gale^ spre hode po posestvu, vpogled v način a^n?Zl k^uodov ter stik z domačimi živalmi in neok^ Z reko Savo ki teče pod vasjo, je povezana dolga tradicija domačije. Predstavlja zadnji še delujoči primer oskrbnega centra ob nekdanji tovorniški in plovni poti ob Savi. V mogočni nadstropni hiši iz štiridesetih let 19. stoletja z zelo lepo historistično ornamentirano fasado so bili prvotno bivalni prostori, gostilna in trgovina, danes pa vam bodo v hiši ali na dvorišču pred njo prijazni lastniki postregli z okusno hrano, pridelano na ekološki način. Po dobrem kosilu se boste lahko sprehodili po dvorišču ter spoznali utrip kmetije. Če vas bo pot zanesla čez vaško cesto, lahko preizkusite v nekdanji kovačnid za podkovanje volov in konjske vprege domače žganje. Opazovali boste lahkoživali, ki se mirno pasejo na travniku pod sadnimi drevesi. » Tudi za dušo svojih obiskovalcev znajo Pr' Krač dobro poskrbeti. V Galeriji 19 namreč redno pripravljajo dobro obiskane kulturne dogodke in razstave. Poleg tega se lahko udeležite tudi konjeniške prireditve ali se vključite v šolo jahanja. ,1 n b Informacije: Tone Čič Telefon: 015638260, 01564 76 15 prkrac@him.si Inf Ton Pho prkr - kl M......... y nitiiii ...........................