TH* OLDEST
AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OR AMERICA.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO Gl^SILODRUŽBE SV. DRUftNE V JOL1ETU, - S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI
GESLO: Za vero in narod
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
STEV. (No.) 154.
IRAJSTARBJSI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
T T<jT X
ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
Slovenski katoliški shod v So. Chicago
CHICAGO, ILL.? ČETRTEK, 1. OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER 1, 1925.
LETNIK XXXIV.
GL. NADZORNIK MR. J. JERICH POVDARJAL VAŽNOST KATOLIŠKEGA ČASOPISJA. — VAŽNOST KATERO JE IGRAL TISK V SVETOVNI VOJNI.
Stoloravnatelj Mr. Martin j upnost najboljših naših slo-Schiffrer je govornika zahvalil venskih katoliških mož, druš-za lepe prepričevalne in res- tev in organizacij. Ogrnili so nične besede, na občinstvo je se v ovčja oblačila, namazali pa apeliral, da naj skušajo usta z medom, da so našim ka-svoje življenje za v bodoče tu- tolišfcim rojakom tako srčkano di tako uravnati, da ne bodo govorili, kakor sami angeljčki
podpirali brezverskih društev ne brezverskega-časopisja. Nato je nastopil mladinski pevski zbor s svojo točko, zakar je žel pohvalo in priznanje. Takoj
z nebes. To so fajn ljudje, ste si mislili kaj ne? O ja, pa marsikdo izmed Vas. In kako so lepo pisali v svojem časopisju: Navadno takole: "Bratje in
nato je stoloravnatelj predata- sestre! Za reveže prosimo v
vil občinstvu naslednjega govornika nadzornika KSKJ. Mr. J. Jerieha, kateri je najprvo čestital naselbini na tako veli-
stari domovini, za drage nam sirote, za naše zasužnjene kraje, za našo lepo Primorsko in Goriško, za naš slovenski Ko-'
ALEKSANDER POMILOSTIL JETNIKE.
Dunaj. — Od tukaj poročajo o potovanju jugoslovanske kraljevske dvojice po Jugoslaviji. Namen potovanja je, da se seznanita z vsemi podaniki. V Dubrovniku sta bila kralj in kraljica nad vse slovesno- sprejeta. Vse mesto je bilo zavito v zastave, vse je bilo v rožah; celo ulice po katerih sta hodila so bile posute s cvetjem. V Črni gori je kralj pomilostil vse politične jetnike.
KRVAVE VOLITVE V MEHIKI.
Častno prirejenem shodu terJrotan, bratje in sestre, odprite čestital naselbini na tako veli-jsrce, odprite roke in dajte, da kih uspehih, ki jih je dosegla naš narod otmemo, da mu da-pod spretnim in vrlim vod- mo republiko itd." — Kajne, stvom svojega dušnega pastir- to so ljudje, ste vzklikali! ja sedanjega č. g. župnika. Na- Vi. Odpirala so se sloven-1 to je pa govoril, kakor sledi: |ska srca, odpirala se je levica Zavedajmo se, da je katoliško in desnica in dajalo se deseta-časopisje zelo potrebno tudi ke in petdesetake.—Tako dra-za naše čase.	gi moji se je nabralo 60 tisoč v
Otem razpravljati na tem miljonski fond. — Zdaj mi pa prvem slovenskem katoliškem eden izmed Vas tukaj le po-1 shodu v Vaši spoštovani našel- vej, koliko so od tega dobili! bini, mi je naložil pripravljal- slovenski reveži v starem k rail i odbor tega današnjega sho- ju ? Koliko se je pomagalo za-| da. Jdimo torej h vprašanju, sužnjem Primorski, Goriški in j ali se ameriški katoliški Slo- slovenskemu Korotanu? Če sej venci zavedamo, kako veliko je k«ij in če ima kdo dokaze, obrambeno, pa tudi vzgojno in naj vstane tukaj, pa mi naj izobraževalno silo imamo rav-!pove. — Nič! no v katoliškem časopisju? i T , ,	J
Na to vprašanje moram od-! uIn kd1° Je	Pnpravil|
govoriti dragi moji, da ne. Ako f	7	? , H
bi se zavedali, potem bi imeli i Amenk., da so nasuli v rdeči:
mi katoliški Slovenci močnejše ?akelj. 60 tisočakov, nevedoc katoliško časopisje, kot ga ima-'fmu in fakaj T° f10?! mo. Slovenci se daleko, daleko J?« TV,estm na?protni hfk' kl ne zavedamo velike važnosti blatl X ase P^canje ki na-r-asopisja, to je onega časopi pada sa**nsko vase delo, vase!
KONVENČNE VESTI DSD.,
prepričanje, to je storilo tisto
sja. ki brani in Širi edino prava „ .....	.„	,
. , , ,	j r i časopisje, ki dnevno pise o ka-|
načela slovenskega naroda, to'	' ,	K . . I
toucanih, kakor o največjih
so naše sv. Cerkve in našega slovenskega katoliškega prepričanja.
bebcih, katero zmirja naše delavne katoliške duhovnike, naše naudušene lajike in naše Povprečen človek se niti ma- vrle podporne katoliške orga-
lo ne zaveda, kako velik vpliv ima časopis. Narodi, države in lahko rečem celi svet je vladan od časopisja. En sam članek v dobro razširjenem časopisu prevrne na mah vso politično situacijo. Naj Vam navedem en slučaj. Malo pred izbruhom "mo. Vidite velik svetovne vojne je Rusija pri- pisja?
nizacije. — Tn kaj Vi katoličani pravite k temu. Nič, tiho ste. Še več, celo podpirate in z lastnim denarjem plačujete tako časopisje. Dragi moji to ni značajno. Čas je že, da katoliški Slovenci o tem razmišljuje-upliv časo-
redila male vojaške manevre v bližini gališke meje, ki je spadala pod Austrijo. Na celi stvari ni bilo nič. V Berlin je pa neki časopis, seveda iz sovražnosti do Slovanov Rusov prinesel alarmantni članek, Rusija se oborožuje. Velikanske vojaške sile pomika proti austro-ogrski meji. Posledica te pisave je bila. Londonsko, Pariško in Dunajsko časopisje je napravilo zopet alarmantne komentarje in posledica je bila, da je Austrija odredila velike orožne vaje v Galiciji. Malo zatem je prišel konflikt radi umora prestolonaslednika. Sovraštvo do Sljavanstva se je povečalo, nemško in židovsko časopisje je hujskalo, in končna posledica je bila svetovna vojna. Vidite upliv časopisja.
Pa vzemimo drugi slučaj. Ali ima kak upliv časopisje med nami malo skupino ameriških Slovencev? — Kaj pravite k temu? — Jaz pravim- da. Poglejmo.
Se ne spominjate par let nazaj, ko naši veri sovražni in svigašvagarski elementi še niso bili tako razkrinkani, kakor so to hvala Bogu danes. Tedaj so ti elementi zlorabljali za-
Katoliški rojaki Vi ste poklicani radi svoje vere in svojega prepričanja, da nastopite vsepovsod proti slabemu po-hujšljivemu časopisju. Časopisje, ki spravlja naš narod ob vero in se igra samo z ljudskimi instinkti naj ne najde vhoda katoliške hiše.
Časopisje, ki sramoti naše lastne rojake slovenske duhovnike ni slovensko časopisje. Tako časopisje ne spada v poštene slovenske hiše. In tako časopisje bi Slovenci, ki se zavedajo svojih dolžnosti ne smeli naročati ne podpirati.
Ali je tako časopisje slovensko, ko hvali in poje slavo rdečim zidom v Rusiji, svoje rojake, slovenske duhovnike pa črti iz dna svoje duše? Je to slovensko časopisje, povej mi ti ljudstvo?!
In ali je čudno, da slovanski narod, ki naroča in podpira to delo nasprotnega tiska, ima danes otrovano dušo? Ali je čudno, da so med nami take razmere kot so ? Da ni več niti med nami katoličani nobene značajnosti, je kriv nasproten tisk. Rdeče in liberalne fraze so otrovale našo narodno dušo (Dalje na 3. strani.)
Na voliščih v Vera Cruz je prišlo med volilci do pretepa; trije volilci so bili mrtvi in 62 je bilo ranjenih.
Mexico City, Mehika. — V
Vera Cruz so se vršile občinske volitve, pri katerih so si redeč-karji prizadevali, da bi še dalje ostali na površju. Ker pa prebivaljstvo mesta ne soglaša z rdečimi idejami, je na več krajih mesta prišlo med posa-; meznimi skupinami do prepira, ki se je razvrPv pretep, pri katerem so bi^i trije volilci usmr-teni in 62 ,efseb je zadobilo poškodbe, "nekateri težke.
Vincente Lopez, vodja komunistov, kateri je že skozi dve leti slabo gospodaril in povzročil, da je nazadovala kupčija v mestu, je s svojim občinskim svetom teroriziral nasprotno stranko. Lopez je napadel s svojimi ljudmi volišča in zasegel volilne skrinjice kjer se mu je dozdevalo, da se je volilo proti rdeči administraciji.
Policija je stopila takoj v ak-|Cijo in ko je več vročekrvne-žov aretirala, je bil zopet mir.
-o-
ANGLEŠKO DELAVSTVO
PROTI KOMUNIZMU.
Liverpool, Anglija. — Na konferenci delavske stranke, katera se je pričela v torek, imajo zastopniki delavstva za rešiti eno veliko vprašanje. Med delavstvo britskega imperija se je zasejalo veliko semena komunistične ideje, katero ni ostalo brez posledic. Pre-težnja večina delavstva je pa le proti komunističnega mišljenja in na tej konferenci se bo prišlo na jasno v koliki meri je delavstvo Anglije zastrupljeno po moskovskih agentih.
Ta konferenca je ena največjih kar so jih še do sedaj obdržavali angleški delavci. Prve seje se je že udeležilo nad 1000 delegatov, med katerimi je več žensk.
-o-
VESELO SVIDENJE.
V letu 1909 je odšel od doma, iz prijazne armenske vasice Arpowood neki Zakar Mi-nasian. Naselil se je v Chicago, 111., kjer je še danes. Od početka svetovne vojne ni še nič čul o svoji družini — ni vedel so li mrtvi ali živi. Sedaj pa je po tolikih letih zvedel o svojih dragih, posrečilo se mu je izposlovati vse potrebno in dobil je svojo družino semkaj. Neizrečno je bilo veselje, ko je zagledal oče svojega, sedaj 15 let starega sina, katerega je pustil kot dete in zalo hčerko, katera še ni bila rojena, ko je on odšel v tujino.
-o-
— Milwaukee, Wis. — Geo. W. Best, večkratni milijonar je tukaj preminul.
Razne gospodarske in druge razprave. — Čitanje in spre-minjevanje pravil. — Raz« , motrivanje o novi lestvici
pride na površje danes. _
Konvencija bo zaključena jutri.
Chicago, 111. 29. sept. — Konvencija DSD. se vrši v lepem teku in ako ne pride na površje, kaj posebnega je upati, da bo konvencija zaključena v sredo.
Danes so šli na delo pravilni odbor, gospodarski odbor in odbor zn poškodnine. Vsi odbori so končali s svojim delom do poldne. Zbornica je med
SPOPAD NA RUSKO-RO-MUNSKI MEJI.
Moskva, Rusija. — Ob reki Dnjester na rusko-romunski meji se vršijo vsaki dan spopadi med stražami. Po poročilu iz Rusije posnemamo, da so napadalci vedno le Romuni. Sovjetska vlada je ta slučaj predložila mešani komisiji v preiskavo. V enem slučaju so romunski orožniki streljali na tri ribiče, državljane sovjetske i Rusije. Dva ribiča sta bila ra-; njena in eden je bil smrtno zadet.
ZLE POSLEDICE PREMO-GARSKE STAVKE.
—I-
tem času razmotrivala o raznih 15,000 železničarskih delavcev gospodarskih vprašanjih. Po- ob delo radi stavke na polju
poldne se je začelo s čitanjem pravil. Po večini so dosedaj pravila neizpremenjena, raz-ven par malih popravkov.
trdega premoga.
Devet železniških družb, ki prevažvajo trdi premog je radi
Iz Jugoslavije.
T*'
ZA VARNOSTNO POGODBO MED NARODI NA BALKANU NAJBRŽE NE BO ZAPREKE. — GRŠKI MINISTER PREDLAGAL POGODBO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.	»=«555
Gospodarski odbor je dolo-^ stavke na polju antracita zeloj čil. da bo odslej imel gl. tajnik j prizadetih. Odpuščenih je bi-! $600.00 letne plače. Doslej je lo od dela 15,000 delavcev. V i
imel samo $ 100.00. Zbornica je priporočilo gospodarskega odbora sprejela in potrdila. Bla-
normalnem času je dnevno po 1000 voz trdega premoga na progah premikajoč se proti do
gajnik bo imel zanaprej $75.00 ločenemu mestu, a sedaj se je letne plače, doslej je imel sa- to število zmanjšalo na 300 voz,
mo $50.00. Tudi ta odbor je sprejet in odobren. Ostali u-
radniki bodo imeli stare plače,'ostalo.
v kratkem, kakor vse kaže, pa tudi pri temu številu ne bo
kakor doslej.
Za ustanavljanje novih društev se je določila nova nagrada in sicer bo dobil vsak, ki bo
kako novo društvo ustanovil $10.00 nagrade.
Razprave o pravilih se nadaljuje jutri.
KRIŽEM SYETA.
—	Victoria, E. C. — V bližini McKinzie obrežja je lovec Chauncie Woodward streljal sme, pri tem pa zadel svojega tovariša W. Richardsona, ki je bil na mestu mrtev.
—	Milwaukee, Wis. — Tukaj je obolelo štirinajst oseb ko so zavživali strupene gobe.
—	Mexico Citv, Mehika. — Od tukaj poročajo o junaštvu nekega mornarja, ki je v razburkanem morju plaval od obrežja z vrvo na pomoč nekemu potapljajočemu parniku, na katerem je bilo 50 žena in o-trok. Mornar je srečno priplaval na mesto, vrv so potegnili in napravili nekako ograjo, potom katere so se vsi potniki eden za drugim rešili. Parnik se je potopil.
—	Boston, Mass. — Dr. Eugene R. Kelley, zdravstveni komisar in načelnik državnega zdravstvenega odseka si je
Premogarski baroni si mislijo — izstradati je treba rudarja, pa se bo podal in prosil za delo. Baronom ne bo zmanjkalo, oni so dobro preskrbljeni za take slučaje.
V Scranton, Pa., se je začelo novo gibanje med podjetniki in trgovci za zbližanje obe stranki, da bi se stavka končala. Trgovska zbornica je določila odbor, ki ima nalogo si prizadevati, da bi se privedlo obe stranki do novih pogajanj.
Varnostna pogodba na Balkanu
Romunski list "Adeverul" piše, da pripisujejo rumunski diplomatični krogi potovanju grškega ministra vnanjih zadev Rendisa v Ženevo velik pomen. Rend is je predlagal, naj sklenejo tudi .jbalkanske države med seboj posebno pogodbo. Temu predlogu se Romunija in kraljevina SHS ne protivita, vendar pa je držanje Romunije odvisno od mnenja Jugoslavije. Položaj Romunije je toliko ugodnejši, ker Romunija lahko posreduje med Grčijo in Jugoslavijo.
-o-
Nevihta na Hrvatskem.
Dne 20. aug\ popoldne se je zlila nad Zagrebom in okolico silna nevihta. Na igrališču v Maksimiru je bila napovedana nogometna tekma, kateri je hotelo prisostovati do 8000 ljudi. Naliv je vse razgnal in se je morala prireditev odgoditi. Del občinstva stem ni bil zadovoljen in je došlo do velikega prepira in pretepov. Po okolici je napravila nevihta veliko škode, tembolj, ker je ponekod bila tudi toča.
brže tudi Hrvatska zajednica. Pribičevič je hodil pretekle 14 dni po Hrvatskem in Dalmaciji, da bi zbral svoje razkrop-Ijene ovce, pa nikjer ni-dose-gel znatnega uspeha.
TRUPLO NAJDENO OB CESTI.
Gary, Ind. — George Johnson, iz Gary, Ind. je bil v nedeljo najden mrtev ob cesti z veliko rano na glavi. Oblasti sodijo, da ga je nekdo pobil z roparskega namena. Avto, s katerem- se je odpeljal Johnson iz Gary proti domu oddaljenemu štiri milje od tukaj, je bil najden v nekem grabnu, pol milje proč od kjer so našli truplo. Policija je mnenja, da je med potjo kakšen neznanec prisedel k Johnsonu. ga pobil in oropal ter pobegnil.
-o-
SLUTIL SMRT, PISAL PISMO V SLOVO.
Los Angeles, Cal. — J. W. Suther v predmestju Vernon je
Toča ubila dva brata.
Silna nevihta, ki je završala nad Bačko, je zalotila na polju pri Starem Sivcu brata Petra in Gustava Grosharda. Po nevihti so našli brata na polju mrtva, pobita od toče.
-o-
Bomba v otroških rokah.
Na vojaškem vežbališču v Požarevcu so vojaki pozabili eno bombo. Bombo so našli otroci in po začeli odpirati. Nastala je eksplozija in dva dečka sta obležala na mestu z raztrganimi udmi.
bil v svojem stanovanju, ko ne-končal življenje. Našli so obe- kdo potrka na vrata in ga po-šenega v svoji sobi. Najbrže se kliče naj pride venkaj. Suther
mu je omračil um.
—	Denver, Colo. — Predsednik Globe National banke je neznano kam izginil. Banka ne posluje že od 20. sept.
—	London. — Najstarejši jetnik britiškega imperija, W. Brothers, je v Toronto jetnišni-ci v starosti 104 leta preminul.
—	Albuquerque, N .M. — Carl C. Magee Jr. je bil pri nekem poletu usmrten ko je njegovo letalo treščilo na zemljo. Njegov oče se je takoj ko je zvedel o nesreči peljal z avtom do mesta, a nesreča ga je do-
je poznal po glasu kdo da je, je vzel iz žepa pismo katero je že bilo preje napisano v slovo svoji zaroženki in ga položil na mizo. Komaj se pokaže pred hišo, počijo trije streli in Suther se zvali mrtev na tla.
Morilec, Leland Harder je šel po storjenem činu takoj na policijo in priznal umor, de^al je, da je storil to zato, ker je Suther zalezoval njegovo ženo. -o-
— Miami, Fla. — Eden je bil mrtev in šest ranjenih od zloglasne bande zločincov pod letela v bližini Broken Arrow, imenom "Ashlay gang," ki so '	* - • '---- napadli tukajšno ječo in na-
meravali izpustiti jetnike. Stražniki so se postavili v bran in pregnali napadalce.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
Okla., prekucnil se je z avtom in bil na mestu mrtev.
— Manila, P. I. — Tukaj je že v kratkem 18 oseb umrlo za kolero. Uvedena je stroga kva-rantina.	«
Težka železniška nesreča v Št.
Ilju v Slov. goricah.
D.ne 5. sept. zjutraj se je pri Št. Ilju odtrgalo od tovornega vlaka nekaj vagonov ,ki so drveli proti Špilju. V te vagone je v zgodnji jutranji uri zavo-zil drug tovorni vlak, ki je vozil v nasprotni smeri. Pri trčenju so se vagoni prevrnili in močno poškodovali. Poškodovana je bila tudi proga. Zjutraj ob 4 pa je brzovlak, ki je vozil iz Maribora proti Gradcu, zadel ob te razvaline in se močno poškodoval. En potnik je težko ranjen, 5 pa lahko. Promet je bil za nekaj časa ustavljen.
-o-
V Kapeli
so slavili 100 letnico cerkve in 55 letnico masništva domačega župnika gosp. Martin Meška. Pri tej priliki so blagoslovili tudi nov 14 centov težak zvon.
Nesreča na cesti.
Na vogalu Rimske in Emon-ske ceste v Ljubljani je podrl neki voznik užitkarico Ivano Verbič iz Kozarij. Žena je dobila pri sunku in padcu precej težke poškodbe. Ženo so odpeljali domov. — Voznik Janez Bernik iz Šavelj je peljal po Celovški cesti s par konji precej visoko naložen voz slame. Sedel je na vozu s svojim znancem Majerjem-. Pred Ker-šičevo gostilno se je voz vsled prevoza čez jarek in kamen tako stresel, da sta oba,padla na cesto. Voznik Bernik je imel srečo iu se ni prav nič poškodoval. Njegov tovariš Majer pa je dobil tako težke poškodbe, da so ga morali peljati v rešilnem vozu v bolnico. — Učenec j Dušan Žagar se je obešal na avto, katerega je preskušaval zobotehnik Henrik Muhar po Kamniški ulici in je vozil naprej in nazaj. Pri pogonu nazaj je padel dečko z voza na cesto in le srečen slučaj je bil, da je odletel fant tako, da mu je šlo kolo samo čez noge. Kljub temu ima dečko precejšnje poškodbe.
-o-
Umrli so v Ljubljani:
Apoloni j a Švab, bivša prodajalka lončene posode, 70 let. — Anton Avsec, invalidov sin, tri mesece in pol. — Marija Baharič, zasebnica, 49 let. — Ivana Šinkovec, kočarjeva hči, 12 let. — Otilija Aranicki, zasebnica, 64 let.
Josip Petrovčič, prejemalec lesa, 75 let. — Matija Škof, posestnikov sin, 35 let. — Helena Pavlin, uradnikova vdova, 78 let. — Anton Schmidt, mizarski pomočnik, 66 let. — Kri-jstina Berce, hči dninarice, 12 j let. — Antonija Jančar, trgovčeva vdova, 66 let. — Terezija Žankar, kočarjeva hči, 11 let.
V Belgradu
so začeli s pripravami za jesensko zasedanje parlamenta. Vlada vodi obširne priprave za potovanje kralja po Crnogori. Ministrski svet,je imel sejo in sklepal o podporah za visoko-šolce v inozemstvu in za pogo-relce v južni Srbiji, kjer so pogorele cele vasi. Časopisi poročajo, da se pripravlja zopet oster nastop opozicije. Davi-dovičeva stranka in bosanska muslimanska organizacija sta imeli več dogovorov za enoten nastop. Pridruži se jima naj-
DENARNE P0ŠIUATVE
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO«
AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne mM S poŠto in zanesljivimi bankami 9 starem krajo in naše pošiljatve nk.4B« stavljene prejemnika m dom aU pfl zadnjo pošto točno in brez vsake® odbitka.
Naše cene za pošiljke v dinarjih h K* rab so bile včeraj sledeče: Sknpno s poštnino:
500 — Din................ $ 9.60
1,000 — Din._______$ 18.85
• 2,500 — Din. ___________$ 47.00
5,000 — Din. ___________$ 93.50
10,000 — Din. ______________ $186.00
100 — Lir ______________ $ 5.00
200 — Lir________$ 9.65
500 — Lir_______$ 23.25
1,000 — Lir_________$ 45.25
Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. El nad 2,000 Lir poseben popust
Ker se cena denarja eestokrat M* nja, dostikrat docela nepričafcovfdflh ie absolutno nemogoče določiti vnaprej. Zato se pošiljatve nakaia}« po cenah onega dne. ko ml spreja+ mo denar«
DOLARJE POŠILJAMO MI TOTI V JUGOSLAVIJO IN SICER PQ POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pošiljatve naslovne na—SLO VENSKO BANKO
ZA KRAJŠE K * CESAREK
455 W. 42nd ST„ NEW YORK CIT¥

"AMERIKANSKI SLOVENEC

Amerikanski Slovenec
PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Ustanovljen leta 1891.
The first and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891.
Izhaja vsaki torek, sredo, Četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after holiday.	,
— PUBLISHED BY —
Edinost Publishing Company
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILLINOIS
Telephone: Canal 0098
Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Zedinjenc države za celo leto..................S4.00
Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto........$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2.50
For United States per year.......................$4.00
For United States per half year...................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75
For Chicago, Canada and Europe per half year... .$2.50
SUBSCRIPTION:
Številka poleg Vašega naslova na listu znači do kcdaj imate list plačan.— Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
"Entered as second class matter August 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.M
Kam plovemo?
ličnejših plemen so prišli v Evropo in ko je vojna nehala, so še mnogi ostali v Evropi in pota med svetovnimi deli so postala nekako kratka ter so še vedno neprestano odprta in tako živahna, kakor nikdar poprej. Optimist bi rekel, da mora to po naravnem razvoju in po primerih iz preteklosti voditi do zbližanja in do prave človečanske zajednice celega sveta. Pesimist pa kaže na dogodke sedemletne povojne dobe, ko je med krajšimi in hitrejšimi ter zelo živahnimi zvezami med svetovnimi deli in med narodi nasprotje in sovraštvo tako globoko in veliko, kot še nikdar poprej ter meni, da se bo iz tega izcimilo še strašnejše in obsežnejše svetovno divjanje in klanje in da bo lahko šele potem enkrat zopet nekaj novega na popolnih razvalinah.
Poljska ter druga so povabljena.	'
Upamo in želimo, da se bodo vsi polno številno udeležili te velike pomembne slavnosti, katera bo z zlatimi črkami ostala zapisana v zgodovini naše slovenske župnije sv. Družine v Kansas City, Kans., ki bo ponos vsakega Slovenca in Slovenke po celej Uniji.
Povabljeni ste vsi, ki ste od blizu in daleč, da se veselite z nami ta dan. Vsi, ki ljubite svoj lepi slovenski jezik in čislate svojih starišev in pradedov sveto katoliško vero. Veselite se z nami, kajti ta dan je velikega pomena za nas vse, ker postavlja se hiša božja v čast sv. Družine v "srcu" Amerike. (Heart of America), Kansas City,
- Collinwood, O. fje kras cerkvi. Živela dekleta Pridite vsi in prepričajte se Cenjeno uredništvo:— Nafti-j Marijine družbe tu na Willar- jkoliko zamore 4 storiti sloga,
V zadnjem zvezku *,Europaische Revue" znamenite izdaje v Leipzigu "Neuer-Geist-Verlag" je (faljše razmotrivanje slovitega pisca Guglielmo Ferrero o današnjem položaju sveta in človeštva.
Svet obvladujeta danes dva občutka: sovraštvo in strah. Kontinenti, narodi, države in posamezni sloji se sovražijo, ker se drug drugega bojijo. Strah je pa velik, ker se vsi med seboj sovražijo. Človeštvo je danes suženj vseh strahot, ki si jih je samo ustvarilo, da zadosti svojemu sovraštvu.
Med Evropo in Ameriko ni nobene ljubezni, Azija pa Evropo sovraži. Italijani, Francozi, Angleži, Nemci, Slovani, Grki, Turki, Kitajci. Japonci, kristjani, mohamedanci — vsi se še nikdar niso gledali s tako nezaupljivimi očmi. Izgleda, da obstoja sedaj, ko imajo vsi orožje, med seboj razne pogodbe, s svetovnimi konferencami urejeno razmerje itd., med njimi več vzrokov sovraštva, kot pri nasprotnikih med vojno.
Vsakemu narodu se zdi, da je postal žrtev sosednega naroda. Prvič v zgodovini je silna svota zahtev in dolgov močnejša kot vse okolnosti, ki že od nekdaj razdvajajo človeštvo. Zahteve in dolgovi so danes hujši, kot vse stare razprtije, kakor ambicije, verski konflikti, trgovska zavist, razlika običajev in ras itd. Svet je postal velikansko trgovinsko sodišče, ko pa nima ne sodnikov, ne izvršilnih organov. Narodi, katerim so predpisani dolgovi, sovražijo narode, ki veljajo za upnike, oni narodi pa, ki terjajo in dolgujejo, pa sovražijo dolžnike, ki ne plačajo in upnike, ki zahtevajo denar.
Nikdar še ni bilo na svetu toliko denarja, a še nikdar ni Šlo ljudem po svetu tako slabo. Blago te zemlje še ni bilo nikdar tako slabo razdeljeno, da bi premožni in ubogi obenem trpeli. Imamo narode, ki se v preobilici zadušijo in narode, ki od lakote umirajo. Eni so obupani, ker ne morejo kupovati, drugi pa, ker ne morejo prodajati. Ni več države, ki bi si bila v svesti varnosti svojih postav in svojih ureditev. Temelji sveta so se prelomili, pretrgali, vse je na vagi in ves svet je udarjen z ne-stalnostjo in nemirom.
Vsi narodi in sloji se sklicujejo na pravice in pravičnost, kot bi govorili eni in isti jezik, a vendar drug drugega ne razume. Nastal je strahovit, ogromni in živi Babel. Današnje razmere dajejo pesimistom neizčrpno najtemnejšo snov, dočim se optimist lahko samo še opira na razvoj človeštva.
Pred petsto leti je človek še prav malo vedel o planetu, ki mu ga je Bog dal za bivališče. Svet je bil sam sebi tuj in šele v 15. stoletju so začeli Evropejci metodično preiskovati svoj kontinent in so to v 19. stoletju tudi približno dovršili. Polagoma, korak za korakom so se spoznali kontinenti in ljudje in danes že imamo železniške proge ter telegrafske zveze kot živčevje velikega, enotnega svetovnega telesa. Naloga, ki je človeštvo že štiristo let zavedno in nezavedno služi z vsemi sredstvi, je enotnost zemlje in sveta. Do tega cilja in pri delu za to nalogo pa ni dosti simpatij in ljubezni. Vsi dosedanji narodni boji so še privedli do nepričakovanih zbližanj med rasam in narodi in tako bi se optimist lahko tudi tolažil, da je današnja doba zadnja, sicer strašna epoha pred boljšo bodočnostjo, pesimist pa bo takoj vprašal: Kaj je pa bila dolgoletna svetovna vojna? Zakaj pa tedaj ni človeštvo v brezprimerni strahoti in nesreči spoznalo sebe za eno leto in za eno dušo ter zaklicalo: "Samo sebe ranim, ubijam, sam sebi sem najhujši sovražnik! Nočem več V* —
Svetovna vojna je razmetala in pomešala vse rase in narode. V stike so prišli ljudje, ki so poprej prav malo vedeli drug o drugem. Amerikanci, Avstralci, Azijati in Afrikanci najraz-
du.
sati hočem tudi jaz kot novinec par vrstic v nadvse priljubljen list Amerikanski Slovenec. Predvsem najlepše pozdravljam vse vrle dopisnike tega lista, ker tako lepih dopisov ni čitati v nobenem drugem smrti prihodnjič.) listu. Da edino v tem našem listu zvemo vse slovenske novice iz raznih slovenskih naselbin. Zato dopisniki le z vsake naselbine krepko naprej in poročajte pogosto.
List A mer. Slovenec je v na-
j bratstvo in ljubezen do svete
Smilno se je ponesrečil John vere in do svoje nežne mIadine>
Klančar, sin ugledne katoliške katera se tako lepo uči v doma družine Klančarjeve. Pogreb je !či farni žoli in ravno tukaj bo
bil v pondel.it* dop. z mašo za-, ostal spomin slovenskih pijo-dušnico. (Natančno poročilo o nirje%% kateri so z velikimi žr-
i tvami postavili ta spomenik V nedeljo dne 4. okt. se za-SVojinwnladim potomcem in čne tu sv. misij on, katerega bo njih naslednikom. Kes, težko je vodil č. g. Father Kazimir Za- ker na3 Je bojj majhno število krajšek. Misijon bode celi te- tukaj. Pa pogum in dobra voden. Stem je spolnjena želja',ja vse premaga pod spretnim Will ardske naselbine.	vodstvom č. g. Rev. lohn Per-
Prihodnji teden bo rojake na šeta, kateri se trudi na vse naši naselbini jako razširjen. Je Wilardu in okolici obiskal pod- cine in gleda, da bo vse naj-skoro v vsaki slovenski hiši. pisani kot zastopnik lista Am. bolje. Naj ga ljubi Bog ohrani Pred kratkim mi ie en rojak Slov. in Ave Maria. Pri tej pri- še mnoga leta zdravega med pokazal tudi list "Gl. Nar." in Hki bom s sobratom Jos. Rako-j nami. Naša dolžnost pa je ga videl sem, da je ta list sedaj vec nabiral člane za v društvo podpirati v vseh ozirih po naši res postal pravi Glas Narobe, sv. Družine štev. 136. K .S. K. moči.
Prav na otročje gre že gospodi. J., ženske pa v društvo Marijaj Nesmem tudi pozabiti naših ki se zbira okrog imenovanega pomagaj. Podrobnosti glede v- vrlih mož, kateri so bili zbrani lista.	stopa vsakemu ustmeno. Starši v stavbinski odbor in kateri tu-
Jaz "Petra* 'osebno nepo-;tudi otroke vpišite v omenjeno di žrtvujejo veliko, da se je znam toda po pisanju v njego- jednoto.	stvar tako lepo vredila in kate-
vl koloni sodim, da mora biti Z letošnjimi pridelki smo rim smo vsi iz srca hvaležni, kronični pijanček in da večkrat hvala Bogu vsi prav zadovoljni. Ti možje so: Mr. Peter Špehar, piše svojo kolono zelo okajen. Vreme imamo sedaj bolj dežev-Mr. Karol Smrekar, Mr. Joseph ali je pa tako hudoben in ško- no.	Shwab, Mr. Peter Majerte ml.,
doželjen. Ravno ta rojak, ki mi Pozdrav vsem čitateljem, 'Mr. Joseph Kostelec, Mr. Fr. je pokazal liberalni list ie pri- Ludvik Perušek, tajnik dr. Kragulj, Mr. John Anžiček, pomnil, da je škoda, da list. na sv. Družine štev. 136. K. S: K. Mr. Jos. Shneller in Mr. Jos. katerega je ž€TKid 2 o let naro- J in zastoj m i k Ani. Siov - r Cvet kovich, to so možje cerkve-čen, postaja tak unikum v svo- Ave Maria.	Snega in stavbinskega odbora.
ji zmedenosti. Trobi, da hoče	-o--j Ako bi slučajno bil katerega
biti nepristranski, pa se tako	Kansas City, Kans. izpustil naj mi oprosti,
strašno ziblje na eno in zdaj Cenjeno uredništv o lista Ame- Nadalje nameravamo prire-na drugo stran, kakor kak pi- rikanski Slovenec! Po dolgem eliti katoliški shod isti dan, t. j. janec, ki gre proti domu ziba-'molku in po hudi vročini se 11. oktobra, ako bo le mogoče, joč se na vse strani po cesti, spet malo oglasim cenjeni slo- Povabljenih bo več dobrih go-Precejšnjo Število nas je se- ,venski javnosti iz te naše našel- vornikov, podrobnosti o temu daj pristopijo k društvu sv. Jo- bine, Kansas City. Kans. To bomo že poročali, žefa štev. 169, KSKJ. Veseli pot imam za poročati zelo važ- Vsem kličemo "dobro došli!" me, da sem član društva, kjer 110 novico, namreč, da bo v ne- Vdeležite se vsi od blizu in da-se ne žali verskega prepriča- deljo dne 11. oktobra ob 4. uri leč. Ne pozabite dneva 11. ok-jnja na tak umazan način kot popoldan blagoslovljen vogel- tobra 1925.
pri Narodni jednoti. I pati je, ni kamen naše nove cerkve sv. Naša župnijska šola sv. Dru-da bo še marsikateri spregledal Družine, katera se je počela žine se je začela dne 8. sept.. s ker to je že preveč kar ti ljud- graditi že pred par meseci na- slovesno peto sveto mašo, ka-je pri rdeči jednoti delajo in zaj ter lepo napreduje v vod- tero je daroval naš č. g. župnik povzročajo in kar zraven še stvu dobrih mojstrov, tako, da Rev. John Perše. Šola je pod po jednotinem glasilu mažejo se bo že lahko položilo vogel- vodstvom to leto čast. sestre in to gospodje, katerim bi člo- ni kamen na omenjeni dan in prednice Romane, katera je vek prisodil malo več razuma, upamo, da bo že pod streho to prišla iz Cleveland, O. Tukaj
J. T. leto.	| navedem čč. sestre in razrede
-o--Vogelni kamen bo blagoslo- katere poučujejo.
vil nas premilostljivi škof Right 1. in 2. razred čast. sestra Rev. John Ward iz naše škofi- Daviana: 3. in 4. č. sestra Au-
hčerka našega vrlega rojaka Joseph Derchar-ja, ki živi na
Ohio cesti.
V	našo farno šolo hodi to leto okoli 200 otrok in so vsi prostori napolnjeni. Želimo č. sestram obilo blagoslova božjega in veliko dobrih učencev v naši šoli. ' -
Na oklicih je naš vrli rojak Viktor Toplikar z Miss Rozali-jo 2eleznikar.
V	zakon je stopil naš vrli rojak Frank Ferlich, živeč na N. 5th St. Želimo mu mnogo sreče Iv novem stanu.
Tudi Mrs. Štorklja se je o-glasila pri sledečih družinah : Mr. Joseph Cvitkovich in soproga Terezija sta bila obdaro-jvana s krepkim fantičkom, katerega so krstili na ime Lov-jrenc. Mr. in Mrs. Geo Kovač sta tudi dobila v dar krepkega fantiča, katerega so krstili na ime Edward Paul. Mr. Joseph jKostelc in soproga sta pa dobila brhko hčerkico, kateri so dali ime Margaret Marija. Mr. in Mrs. Toplikar sta tudi dobila za prezent zalo hčerkico, katero so krstili na ime Bernardina Josephine. Mr. in Mrs. John Bukovac sta dobila krepkega fantička in so ga krstili na ime John Louisa. Mr. in Mrs. Stefan Ošaben sta dobila brhko deklico, katera je bila kršena na ime. Helena Marija. Mr. in Mrs. Peter Shutte sta dobila krepkega fantiča, katerega so krstili na ime Edward Lovren-cij. Želimo vsem tem mladim priseljencem, da bi bili pridni in zdravi; ponosnim očetom in materam pa naše čestitke.
Naši farani so kupili precej hiš okoli naše nove cerkve in še se jih dobi prav lepih. Za-želeti je, da bi naši rojaki segli po njih, da bi bili v bližini cerkve in župnišča. ki se zdaj zida. Pridite si ogledat prostor in j pokupite dokler jih ne dobijo tujci v pest.
Vreme smo imeli prav vroče letos, tako da ga že dolgo tace-ga ne pomnimo. Sedaj ko bo bolj hladno se bom že večkrat i kaj oglasil.
Sedaj Vas pa vse prav lepo
pozdravljam to in onostran lu-
i. . • ze v as
Matt Papich.
HOG
Tioga—Wilard, Wis.
VV »edetjo dne 13. sept. je ftx-JPHI|H	HHH^HHH
lo blagoslovljeno novo krasno Je Leavengworth, Kans., vjcila; o. in tf. č. sestra Loreta;
bandero dr. Marija Pomagaj spremstvu dru*lh č^ltih	in 8- č- sestra Romana,
štev. 174 K S K T Slavnost duhovnikov. Povabljena so .Pač je čast za našo župnijo, je izpadla kar najsijajneje iVsa naša dična slovenska druš- da imamo v svoji sr^di našo Čast "društvenicam, "dekletom tva' katerih *™amo precejšno lastno č. sestro Loreto, katera Marijine družbe, ker so kupile števil° tukaj" Tudl bratska dru-jtudi oskrbuje cerkveno petje dva nova angela k altarju kar stva Hrvatska> Slovaška m in je visoko izobražena. Ona je
USTRELIL PRIJATELJA PO NESREČI.
Chicago, III. — Clifford .Schuett, 1857 E. 81st St. in j Eugene May, 1828 Hyde Park iblvd. sta bila prijatelja v pravem pomenu besede. Skupaj sta trgala hlače po šolskih klopeh. Skupno sta sledila zve-znati zastavi preko morja v svetovni vojni in skupno sta se vrnila živa in zdrava v naročje svojih dragih starišev. Danes leži eden mrtev, drugi zdihuje v žalosti.
V soboto popoldan je prišel Clifford k svojemu prijatelju in mu pokazal novi revolver, jtrenutek po temu je bil že Eugene mrtev — revolver se je ;sprožii po nesreči. Clifford ta-(koj pelje z avtom smrtno zadetega v bolnišnico, dasi je bil že mrtev, sam pa gre na policijsko postajo. Ni dvoma, da je Clif-
* PR1SPEVANO.
Molek povišan ... v papigo!
Skazeni modrijan Molek ima v svojem krivem kljunu trditve, katere niti veleučeni Darwin se ni drznil jih določno zatrjevati, temveč je le domneval in si ustvarjal v svoji burni domišljiji hipoteze, ki so ostale nerešene in se ne bodo rešile, dokler ostane človek— krona vsega stvarstva—podoba božja. Molek zatrjuje, da je že dovolj dokazov, vsled katerih se smatra človeka za žival. Molek je namreč pobral svoje trditve iz nemških čifutskih virov in sedaj vpije, kot dresi-rana papiga, svojo "učenost" vsim tistim, ki občudujejo tega "kunštnega" ptiča.
Molek trdi, da je človek izšel iz opice, ker je človek nosil prvotno rep, ki je pa radi neuporabe odpadel. Priča za to je še ostanek repa pri človeku, koji ostanek je dva palca dolg. To je Moleku zadosten dokaz, da je bil praded človekov^—opica ; zakaj bi vendar človek, modruje nadalje Molek, nosil okoli ostanek re^a, kateri je popolnoma nepotreben.
Ako bi še živel Darwin, bi naj preje pošteno izuhljaj hudomušnega škrica, kateri mu svojeglavno potvarja njegove temeljne principe, pomiloval bi izprijenega šolarčka in bi mu odgovoril: Pes ima dve očesi, dve ušesi in štiri noge, kot jih ima mačka; pes ima tudi rep istega ima tudi mačka; ali je zategadelj tudi pes izšel iz mačke? Jaz mislim, da ne, ker se oba preveč grdo gledata. Zakaj pa ni mački rep odpa-nepotreben, ker njo celo ovira, kadar miši lovi ter ga nosi k večjem zato, da ji stopi kdo na rep, da ista glasno zamijavka. T^udi pes nosi svoj rep prav brez potrebe; ker pa ima pes menda več razuma, kakor kak Molek, ga vendar zna uporabljati ta zvesta žival, ker nima pes klobuka, da bi se klanjal svojemu gospodarju mu pomig-lje vsaj z repom v znak prijaznega pozdrava. Zakaj pa nosi j Molek, kot on sam trdi, svoj dva palca dolgi kozji rep okoli? Rajše, kot prežvečkuje nemške židovske vire, naj se uči od psa gentlemanske olike in naj s svojim kozjim repičem po-~ zdravi malo svojega kuče gaz-do Zafrknika.
(Dalje sledi.)
——————_.
I
ford nedolžen, in da se je revolver sprožil po nesreči, a vendar so ga pridržali v zaporu. -o-
— New York. — Sest oboro-jženih banditov je napadlo i-I gralko Nora Bayes, ko se je vozila v avto. Obstrelili so nevarno šoferja, a so se prestrašili in pobegnili v svojem avto, ne da bi nadlegovali igralko.
po svetu.
Spisala Helena Turk.
Druzega zahajanja ni imela nikamor, kakor v cerkev in pa k neki prijateljici, ki je bila neko pošteno dekle Marija Celanova in Kostelčeve sestri je pustila, ker je videla, da niso bile posebno pametne. Marija Celanova pa je bila pametna in jako zalo dekle, dasiravno je bila čisto navadna dekle. Neki braziljanski bogataš veleposestnik si je prizadeval na vse načine, da bi jo pridobil, da bi se poročil z njo in tudi dober katoličan je bil. Vendar ona ni marala slišati nič o tem*. Vsaka druga bi bila vesela, ko bi se ji taka sreča obetala. Toda ona je bila jako skromna in priprosta. In ker se ni mogla več odgovarjati, je sklenila pustiti to službo ter iti daleč proč v drugo mesto in z njo seveda tudi Helenica — kaj-že eno leto v Riberao Preto.

Že je prihajala druga spomlad in poletje v deželo. Kavina polja so se valovito zibala po volji sapic in vetrov, ki so se igrali na braziljanskim kontinentom ter poljubljali gorko južno zemljo. Iz Riberao Preto sta si odpravljali dve slovanski deklici na pot. Sklenili sta, da greste v Sao Paolo gl avno mesto dotične države. Njuna pot je vozila skozi čudovite nove kraje in tudi skozi Santa Veridiano znani kraj zlasti naši Helenici. Zgovorile sti se, da se ustavite v mestu, da obiščete tamošnje rojake. Zlasti Helenica bi bila rada zvedela kaj o Jeršanovih, pa tudi druge bi bila še rada videla. Ko je vlak privozil v Santa Veridiano je Helenica stopila z vlaka. Zavila je v kolonijo in povečini je Helenica našla še vse tam. Le od Jeršanovih ni nihče nič vedel. Nikoli niso nikomur pisali, le toliko so ljudje vedeli, ka kmalu po tistem-, ko so se Jeršanovi izselili iz Brazilije, da je nekje v Rio Grando voda zalila celo mesto in veliko ljudi je utonilo. Ko je Helenica to cula se je živo spomnila, kako je ji srce branilo, da ne iti z njimi. Najbrže so Jeršanovi tudi med nesrečnimi, kajti nikdar ni več
slišala o njih, in tudi drugi nihče, ne v Braziliji, ne v domovini. Bog se jih usmili.
Štrinajst dni je ostala Helenica v Santa Veridiano. Marija Celanova pa je šla, kar naprej v Sao Paolo. Pri tej priliki je bila neki slovenski deklici za birmansko botro, ker je bila ravno v istem času sv. birma pri sv. Križu. In kako prijazno se ji je zdelo tam, ker prišla je bila zopet med svoje slovenski jezik govoreče ljudi. Toda pripravne službe za Ilelenico ni bilo v tem mestu, zato se je tudi ona odpravila v Sao Paolo.
Ko je dospela v Sao Paolo se ni malo začudila tako velikemu mestu, ker v tako velikem mestu Helenica še ni bila. Akoravno je imela naslov od Marije Celanove je vendar le težko našla svojo prijateljico. Po dolgem iskanju jo najde. Sreča ni zapustila Helenice. Službo je dobila v veliki bogati hiši, kjer je služila Marija Celanova in še dve druge slovenski dekleti. Zdaj kar 4. dekleta skupaj in to slovenske, je bilo za v Braziliji daleč od lepe slovenske domovine nekaj izrednega. Gospoda, pri kateri so dekleta služile je bila strogo ka-
toliška. Vsako nedeljo so m<*rali vsi k sv. maši. Seveda ene dekleta niso rade šle. Hišna gospa je čestokrat nagovarjala dekleta naj bi vstopile "v družbo sester Srca Jezusovega, katera je bila tam precej razširjena. To je podobno društvo Marijini družbi. Toda nobena ni hotla. Edino Helenica je bila edina slovensko dekle, ki je pristopila v to družbo. Ostale so jo zasmehovale. Toda, ko so one videle, da ne pomaga nič, da ona se za tako zasmehovanje toliko zmeni, kakor za lanski sneg, so jo pričele kmalu spoštovati. Vsak prvi četrtek so šle sestre v društveno dvorano na sejo in so tam sprejele posebno apostolatno molitvico s podobo za vsak mesec posebej. Vsak prvi petek pa so imele skupno sv. obhajilo v cerkvi sv. Alojzija. Tri leta je bila Helenica v tej službi ves čas bivanja v Sao Paolo. Marsikaj je doživela tam in se tudi priučila za svoje poznejše življenje. Spoznala se je z neko deklico, katera je bivala "pri svojih stariših, ki so imeli tudi svojo hišo v Sao Paolo ter. sti postale veliki prijateljici. Bili so iz Štajerskega. Pri tem se je tudi seznanila z njenim bratom.
Kakor je bila Ivana iz Štajerskega lepa, tako je bil tudi njen brat krasen mladenič. Ljubezen je udarila na svoje strune in melodija iste je začutil posebno Ivan. Vse je bilo že dogovorjeno z mladeničevimi stari-ši, da se Ivan in Helenica poročita. A Helenica je začutila dolžnost v svojem srcu, da je treba tukaj upoštevati voljo starišev. OKieniia je pisati domov starišem, jim o-brazložiti vse natančno in potem se ravnati po njih navodilih. Kot krščansko dekle se je zavedalo, da brez dovoljenja starišev storiti kaj takega bi ne bilo prav in srce bi ji morda poznejše leta očitalo, kaj je storila . Vedela je, da brez materinega dovoljenja in blagoslova bi ji Bog ne dal sreče. Zato je pisala domov. Na papir je izlila vse svoje srčne misli. Razložila jih je v svojih besedah, kakor to stori samo pošteno hčerkino srce svoji ljubi mamici, ki ji vse zaupa. Povedala je, kaj misli, prosila je nasvetov in obljubila, da se bo po njih ravna-la.
(Dalje sledi.)
....- j -
AMERIKANSK1 SLOVENEC*

Iz življenja in sveta.

SMRT ROPARSKEGA GLAVARJA VUJOVIČA.
O krvavih činih roparja Vu-joviča, ki je bil strah in trepet Črne gore in Hercegovine, pri-
zacije je bil tudi nek Klapp-roth, ki se je pred vsem bavil z ustanavljanjem krajevnih organizacij. Njemu sta pomagala nadporočnik Hildebrand
nasa beogradska "Politika"!in dr" Hubenc- Policija je are-nekaj podrobnosti, odnosno'tirala Klapprotha v Weslu baš opis najgrozovitnejših njego
vih zločinov.
Po uničenju tolpe, ki jo je vodil istotako zloglasni Raspo-povič v Črni gori, je pobegnil Vujovic s svojimi pristaši Dušanom Roganovičem, Stevo Ste-vičem in-Dušanom Avramovi-čem v Hercegovino, kjer je štiri leta strahoval prebivalstvo. Nekega dne je vdrl v hišo Črnogorca Kraljeviča, zavratno u-moril tri njegove sinove in enega zeta ter nato njih trupla razsekal. F.den izmed umorjenih sinov je bil poslanec črno-
v trenutku, ko je hotel v avtomobilu pobegniti čez mejo na Holandsko.
Vse kaže, da je bila organizacija v zvezi z drugimi tajnimi društvi in da je sodelovala pri zadnjih političnih umorih. Dosedaj je ugotovljeno, da so "vitezi ognjenega križa" delovali pri svoječasnem puču v
KAT. SHOD. V SO. CHICAGO.
(Nadaljevanje 1. strani.)
in zato je tako!
Iz neke naselbine mi je pisal zastopnik našega lista.to le: "Pri nas so čudni ljudje. Čez "farje", oprostite irazu, za bavijajo skoro v vsaki hiši, hodijo ob nedeljah pa še v cer* kev." Dragi moji. kdo je to
bo svojega prepričanja, svoje [ vere in svoje cerkve.
Kdor hoče ta vidi, kdor hoče ta sliši in kdor hoče ta ve, da se v današnjih dneh poizkuša vse, da bi se strmoglavilo vero in J Sv. Cerkev. Lažnjivi tisk je na delu noč in dan. On napada noč in dan. Kaj pa mi, smo mi:
V jezi zažgal biio.	[niča ena ta debelih in tehta
Mizarju Wagnerju v Št. Jur- '425. funtov' dela veliko skrbi ju ob Taboru je njegov pomoč- Jetnižken?u nadzorniku. Postlje nik zažgal gospodarsko poslop- V.jet°išnici so v«e preslabe, da je iz jeze, ker mu mojster ni i drža,e to težo» spati bo mo-takoj izplačal celega teden- ra,a na t,eh> t skega zaslužka. Poslopje je bi-1 . Chicago, 111. — O. Schwe-| lo zavarovano. Požigalec se je rin' lastnik Gerstram piknik
tudi tako pridni? O tem rajši 3am zglasiI ^dišcu.
ne govorim, ampak apeliram „ „ . 0-
Poročalo se je o neznani samomorilki v Zagrebu. Sedaj se _ je dognalo, da je bila nesreč-iz Škofje Loke- z
ljudstvo navadil čez duhovnike	,
zabavljati? Kdo drugi, kot ?a Vas' sami razmišlju-
, . , . i • u • jete če smo? protiverski časopis, ki prihaja/	x
dnevno pod streho, in vsak dan' . Vec; Podpore' zanimam .
zanikuje to, kar on sliši v ne-'J.a; vec tajnosti m malo več .
deljo v cerkvi. D-vnn čit^o «*vovanja je potreba nam, paiimenom Kern' kl ima sorodstvo samo zabavljanje
caskih ali newyorskem proti-l~^"lili111	—v " ^ i strupiti.
v cerkvi. Dnevno čitajo V', "J ' ~ "	*** tudi v Kranin r-	. v
hndi« v chi !se bodo razmere kmalu predru- L !|\r J : lveinova se J« bodisi v chi-; gačile g,ovensko ljudJtvo se pred dvema letoma hotela za-
f	Slovenec published Four times a week at Chicago Illinois
fur October Ut, 1925. State of Illinois, County of Cook.	'
personluraDT^red^'iyf^ T an,d f°r thc Statc and	»foriaid.
personally appeared Alb.iTZakrajšek, who. having been duly sworn according
Sove^f'and3 Slat "Z^Vu* " ^ BMiM>	^ ^ Amerikan^
oovcnec and that, the following ,s, to the best of his knowledge
-ntl belief, a true statement of the ownership, management etc of the
■	, - Chicago'111. - Harry, ^J^ZTJ^ ^/T" ia ^	Quired t
in zakaj. Na takih ljudeh je vensk!™ «»d*voin se bo zopet j Gerhart, star 86 let, premi kač Ration*. PrfS? t*™*£ Postal Laws —
1. i hat the names and addresses of the publisher, editor.
verskem listu zoper duhovnike itd. Odtod zabavljanje čez du-
hovnike, ki pa ne vedo čemu
j bo otreslo ostudnega otrova-i nja, prebudilo se bo in solnce nove dobe bo zasijalo, med slo-
grove je bil napaden in-ustreljen. Napadalca sta bila dva	.
črnca, katera sta tudi obstreK- ŠIRITE A. SLOVENCA!
la enega policistov, ki je prišel na pomoč Schwerinu.
— Los Angeles, Cal. — V nekem poslopju na severovzhodnem delu mesta je nastala iz neznanega vzroka eksplozija pri kateri so prišle štiri osebe ob življenje. -o
STQU!RIDTBY°tkIHL^^5E^HIP' MANAGEMENT. ETC. RE-QUIRED BY THE ACT OP CONGRESS OF AUGUST 24, 1912
utelešena največja neznačaj-nost. V cerkev hodijo zraven
Kustrinu, katerega vodia ma- pa Pridno čez duhovnike za~ katoliški SI jor Buchdrucker je bil najbrže bavljajo. In če se temu ne stori tudi član te organizacije. Zdi konec' če ne bo slovenska duše, da so "vitezi" umorili tudi ša' ki v sv°iem bistvu še kolikor toliko zdrava se temu uprla temu nečednemu pagan-skemu mišljenju, se bo zgodilo,
>ba podčastnika državne brairr-be v Kustrinu Grescheja in
gorske skupščine, ki je letaj ?rauerja' kakor tudi Poročni-1918 sklenila ujedinje s Srbijo.Ika Sanda- Nedavno pa je brez V septembru preteklega leta>sledu ,z^iml neki član te orSa" bližini Plana umoril štiri. "izacije' ker so osumili iz-
je v
muslimane; med temi se je nahajal oče 9 otrok. Na istem mestu je nekaj dni pozneje umoril dva muslimana. Nekaj dni pozneje je skušal v bližini Bi leča oropati brata Samadr-jič iz Podosoja, k sreči so bili o napadu pravočasno obveščeni orožniki, ki so roparje pregnali. V boju je bil ranjen en orožnik. •
Še hujše zločine je izvršil ta črnogorski Čaruga letos. V Bahaplanini je Vujovič s svojimi tovarši napadel brata Av-dič, ju umoril ter ubil tudi njuna konja. Neposredno po tem dogodku je tolpa v bližini Borca napadla tri muslimane ter enega, ki se je branil, popolnoma razsekal. Par dni po krvavem zločinu so v občini Ljubo-
pojavila edinost in ljubezen in v službi Rock Island železnice Ameriška Slovenija bo začela! je bil na progi na 95. cesti zasnovo življenje. To pa bo, ako det od stroja. Naslednji dan ovenci pri svojih je na zadobljenih poškodbah delovanjih ne pozabijo in ne,preminul.
prezrejo najvažnejšega obram-; — Los Angeles, Cal. _ Mrs.
bnega faktorja to je katoliške-'Annie Raich, je dobila 90 dni ga časopisja! Hvala!	i kazni ker se je pečala s proda-
Govoru je sledilo dolgotraj- jo opojne pijače. Ker pa je jet-
110 pritrjevanje.
to: da zabavljanje čez duhovnike bo ostalo, a zadnje, da bi Stoloravnatelj je govornika v cerkev hodili bo pa zginilo, zahvalil za govor in nato je pa ; daje.	—Zato smo poklicani katoliča- predstavil občinstvu Rev.
ni, da napovemo protiverske- James Černeta slov. župnika iz Londonska skrivnost. , mu tisku, ki kvari našo sloven- Sheboygana in bivšega Duhov-V najbolj elegantnem delu sko dušo neizprosen boj. Da po- nega vodja KSKJ. Njegov go-angleške prestolice vzbuja že metemo iz slovenskih hiš vso vor se je glasil:
več kot eno desetletje neka proti versko in proticerkveno elegentna palača grozo vseh propagando na gnojišče, da mimoidočih. Okna v razkoš- odpovemo protiverskemu tisku nem prvem nadstropju so od- vsako podporo in narodu pa prta, zavese odmaknjene tako,j pridno odkrivati brez fraz soda se vidi sijajna miza in na vražne mahinacije in načrte, njej ostanki bogate pojedine. Sosedje so že naprosili javna'
(Dalje sledi.)
JOS. HLAVATY
zanesljivi lekarnar
Zdravniške recepte izvršuj« točno. Zaloga fotograf ičn i h
Na drugi strani, pa je dolž-oblastva, naj bi vdrla policija'nost katoličanov, da bi vsaj potrebščin. — Prinesite k nam v skrivnostni dom, a ti so iz- majhen del tistega, kar zmeče-j filme v izdeljavo. javili, da ni tam nič takega, kar za škodljiv in pohujšljiv, Kodaki m Kamrr, bi bilo v navskrižju s postavo. tlsk obrmh v P°dporo zaneslji- 1758 w 2lst Street in Wood j Posebno, ker dobiva davčna vega dobrega katoliškega tiska.j	CHICAGO, .ILL.
oblast visoke davke od te pa. Dragi rojaki, kar je sovražniku. Ixvratai ,ladoled _ • la£0	j njegov tisk, to je nam katoli-
mize za
The Will County National Bank
OF JOL1ET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne denarne vloge, ter poiilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00.
fčanom naše katoliško časopisje. Drzen mornar.	iKadar Vas napadajo v nasprot-
Kanadski oficir Smith se je nem časopisju, kam se zateče-mir vdrli v hišo sodnega ekse- (spustil iz Na polja v lahkem ^ ali ne h katoliškemu caso-
goste.
managing 1849
\\llt >2^ Z Tu nianagers arc: Publisher Edinost Publishing Co., ™ if. R ' Chicago. I«. Editor John Jerich 1925 West 22nd PL , 8 I Bus'ncss ^'anager Albin Zakrajšck, 1W9 W. 22nd. St. Chicago III
— I nat the owners are:
CMt ?ew-Mgr- A"t,h0ny °KU,in' 5«- Paul-	- Rt. Rev. Mgr. M, E
tjiibert, Minn. - Very Rev. M. Savs. Shakopee, Minn. _ Rev. J C
New Jersey St.. Sheboygan. Wis. — Rev. Ciril Zupan. 806 E B St P
Chicago, 111. Editor John Jerich 1925 West 22nd PL,Chi
t— —— m '	" '
the owners are:
^ Rev. Mgr. Anthony Oru...., L i am M.nn _	tix. Bi|ban
Cherne,
u u • o ,,	-----Zupan, 806 E. B. St.. Pueblo.
I i o	SnOJ' 62 St- Marks P,ace'	York. N. Y. - Rev.
CJfr?V>n- n , 0t^St ' C,cvclaad' °hio- Rev. A. L. Bombach, 400
Center St. Barberton. O^.o. - Rev. J. Blniič, Leckrone. Pa. - Rev. V
Leskovec, 307 Adams St., Eveleth. Minn. - Rev. F. Turk. 245 Linden Ave San Francisco Cahr - Rev. M. Pirnat, Butte. Mont. - *ev. A Miinar[
\V T T eet- PuebI°- Col°- — Rev. A. Mum OFM., Clifton NJ— Rev M. J. <fOlob 450 Pine Street, Bridgeport, Conn. - Rev. J. m'. Trunk',
Leadville. Co o -Rev. B. Winkler, So. Chicago, 111. Sisters of St. Francis
So. Chicago 111.
Dr. sv. Juri.ia st. V60 Kat. Boršt. Chicago. 111. — Dr. Mariie Dei
Colo
H. B ® '	. » ------^ est
■	^irila in Metoda št. 4. KSKJ.. Tower, Minn. T>r.
L°niafajJt- ^ K" S- K" J' Chicago. 111. Dr. S v. Družine št. 11. D. S.
..	L,	- „ . —- ----Marije Device st.
K K. j. Pttsburgh. Pa. — Dr. Presv. Srca Jezus., št. 1/2, KSKJ... VVt
r iirk, O. Dr.	r 1
e,
C. E. WILSON, prcti«d j| ______________j
kutorja Petra Popoviča ter ga čolniču na odprto morje z namenom, da preplove Sredozemsko morje, Atlantski ocean in
umorili vpričo žene in otrok. V Cemeranu so napadli pri
konji zaposlene seljake in jih Baltiško morje ter pristane v pet umorili. Ubili so tudi šest Lenin gradu, nekdanjem Petro-volov ter zapalili dva voza se- ' gradu. Ce mu ta drzen poskus na. Pri zvrševanju krvave obr- uspe dobi veliko nagrado.
ti so roparji peli in plesali. V	-o-
splošnem je število zločinov	DRAGA SNOV.
Vujovičeve tolpe brezmejno. V mnogih slučajih so roparji po-
Ena izmed najdražjih snov na svetu je bil dozdaj radij, ki
stopali še precej usmiljeno, za- j so ga uporabljali zlasti pri htevajoč samo denar, oropano zdravljenju želodčnega raka. žrtev pa so pustili pri miru. i Na novo odkrita snov radon.
Prebivalstvo v ogroženih ki učinkuje še bolj kot radi, je krajih je živelo zadnja leta v j pa neprimerffo dražjal Ena un
pisju, da se v njem zagovarjate in branite? Katoliški časopis je vaša najboljša obramba in zato so katoličani dolžni, da skrbe za to varnostno obram-
neprestanem strahu. Nihče ni bil več varen življenje, nihče se ni upal na cesto. Zato je razumljivo, da se je s smrtjo proslulega bandita prebivalstvo pošteno oddahnilo.
-o-
KU-KLUX-KLAN V BERLINU.
Berlinska policija je odkrila tajno organizacijo, ki je delo- no 32550 angleških čevljev —
ca radona stane okrog 150 milijonov lir!
-o-
NAJVEČJA GLOBINA MORJA.
Japonci so po potresu (1. sept. 1923) merili morje ob obali. Ob 3 lo 17' sev. širine in l ilo 16' vzh. d. so našli globi-
vala po metodah ameriške Ku-Klux-Klan organizacije. Člani organizacije so še imenovali "Vitezi ognjenega križa" in so imeli nalogo varovati Nemčijo pred tako zvanimi škodljivci. Vodstvo organizacije je bilo v rokah treh Američanov.
Dosedanja preiskava je dognala, da so morali člani organizacije priseči na brezpogojno pokorščino in so morali podati svečano izjavo, da raje umro mučeniške smrti, kakor pa da bi izdali tajnosti. Prisega se je vršila po ceremonijah. Ku-Klux Klana pred krvavim križem in pred črno-belo rdečo zastavo "hakenkreuzlerjev".' .
"Vitezi ognjenega križa,, so običajno zborovali v skritih prostorih raznih lokalov. Orga-nazacija je dve leti ne moteno delovala, ker je razpolagala z bogatimi denarnimi sredstvi, ki so jih preskrbeli njeni ameriški
voditelji.
Te dni pa sta dva detektiva iznenadila "viteze" pri zborovanju ter sta s pomočjo večjega števila pripravljenih varnostnih organov aretirala vse prisotne.
Med voditelji tajne organi-
9921 metrov. Doslej je bila zaznamovana kot najgloblja globina ob vzhodni obali otoka Mindanao v Filipinskem otočju.
-o-
ŽELEZNICE.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE (Holy Family Society)*
it. 1. D. D. D. Joliet, Illinois.
Ustanovljeno 2. r.ov. 101-4. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden
za vse."
Odbor za leto 1925.
1 Predsednik........George Stonič
Podpredscd.....John Kramaric
Ta'jnik Paul J. Laurich.
Zapisnikar........ Frank Videč
Blagajnik ............. Jos. Gršič
Reditelj ............ Martin Bluth
Nadzorniki: Frank Vranichar, Joseph As-cel, Jakob StrukeL
Društvo šteje 507 članov in članic ter 261 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $13,421.00 bolniške
teJja st. 13 DSD , Chicago. 111. — Dvor Baraga št. 1317 GOF.. Cleveland,
Oh,o. — Dr. Sv. Ane, št. 127 K.S.K.J. Waukepan, III — Dr. Sv. Cirila Ln
sFeto<la. st 144 KSKJ.. Shcboygaiv Wis. — Dr. Sv. Alojzija, št. 52 KSKJ.
inojaiiapoits. I ml. — Dr. Sv Jožefe, št. 53 KSKJ.. No. Chicago, III. — Dr
Sv. Ane. st. 134 KSKJ.. Indianapolis. Ind. — Dr. Sv. Družine, st. 6 DSD..
Sc. Chicago, II!. — Dr. Presv. Imena, No. Chicago. III. — Dr. Sv. Petra in
Pavla, št. 62 KSKJ.. Bradley. 111. — Dr. Sv. Alojzija št. 47 KSKJ., Chic :go.
111 — Dr. Sv. Jožefa št. 21 KSKJ.. Presto. Pa. — Dr. Sv. Imena. Newburg,
Cleveland. Ohio. — Dr. Marije Pomagaj, it. 79 KSKT-, Waukegan lil —
l Dr. Sv. Jožefa št. 103 KSKJ.. W. Allis, Wis. — Vitezi Sv. Florijana št. 44
j K SK I.. So. Chicago. 111. — Dr. Sv. Anton Pad. št. 185 KSKJ.. So. Burgetts-
; town, Pa — St. Cyril Church. 62 St. Marks Place. New York, N. Y. — Slo*.
I Dram. Klub. Zdr. Kat. .Društev. \*o. Chicago. III. — Dr. Sv. Ane. št. 156
KSKJ.. Chishohn. Minn. — Dr. Sv. Družine, št 136 KSKJ.. Tioga. Wis. —
Dr. Sv. lurija (samostojno). Waukegan. III. — Dr. Sv. Družine št. 1.. loliet.
III. — Ccdkv. dr. sv. Ant-. Pueblo. Colo., — Dr. sv. Jožefa št. 169. KSKI.
Cleveland, O. — Dr. sv. Elizabete št/171 KSKJ. Duluth. Minn. — Dr. Marije
Magdalere št. 162 KSKJ. Cleveland, O. Dr. Marije Cist. Spoč, št. 85. KSKJ.
I l.orain. O. — Cckv. Pevsko dr. Zarja, So. Chicago. 111. — Dramatično dr.
| Finzgar. Sheboygan. Wis.
Anton Grdina, 1053 E. 02nd St.. Cleveland. Ohio. — John Jerich, 1925
W. 22nd Place. Chicago. 111. — Albin Zakrajšek, 271V W. 15th St.. Chicago,
j 111 —	Suhadolnik. 6107 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. — Jacob
—————Turšič. 1937 W. 22ud Place. Chicago. III. _ Ursula Zakrajšek. 1849 W. 22nd
Street. Chicago, III. — Charles Bregantič. 1903 W. 22nd Street. Chicago. 111.
., . . „	.	, ,	I -- Leo Mladič, 1931 W. 22nd Place. Chicago. III. — Katie Triller. 739 S-
|Ako je imel le k^daj opravka, ali če je Bereod St. Los Angeles. Calif. — Dr. Tames Scliškar. Cleveland. OMo. —
Joseph Lekšan. Barberton, Ohio. — Anna Jerich. Chicago, 111. — Frank Mer-
lak. Chicago. 111. — John Kosmach. Chicago. 111. — John Lumbert. FarrcH,
Pa. — John Gornik. Cleveland. Ohio. — M. Zeleznikar. Chicago, 111. — Mrs.
1. Muhich. Cleveland, Ohio. — Martin Cesnik. Indianapolis. Ind. — Joseph
Lesjak. Braddock. Pa. — Anton Krainitz. Barberton. Ohio. —• Math Turšic,
Chicago, III. — Joseph Podpečnik. Barberton. Ohio. — .Catherine Kuhcl,
Cleveland. Ohio. — Clara Yeglic. New York. N. Y. — Mr. A. Berce. Mil-
nrlk^^nU ,IJ	„ i«' waukw- Xvi< — -lolln Bižal, Kansas City. Kans. —Anton Ovnik; La Salic. III.
ga naroda svoje prihranke, ah pa »majo _M H BridRCport. () _Anna Gcrchman. Forcst Citv. Pa._ Karol
posojeni denar na njih novih domovih,
VPRAŠAJTE VAŠEGA SOSEDA
že slišal kedaj o Kaspar American State Banki, njegov odgovor bo ''da"!
V tej banki ima večina našega slovenske-
Kovačič. Forest Citv. Pa. — Jožef Ponikvar. Forest City. Pa. — John Sivic; Forest City. Pa.—Jacok Stergar. Indianapolis. Ind.—Jos. Zalar: Joliet. 111.— John Jamnik: Imperial. Pa.—Mich. Staniša. Chicago, 111.—Ant. Hočevar, kupljene naše prve hipoteke aii hipoteč-' Bridgeport. O.—Jos. Kamcen J. Forest City. Pa.—John Krek; Presto. Pa.— . .	.	i Kat. Pavlič: New York. NT. Y.—Val. Pavlic. Xew York. N. Y.—T o s. Slapničar,
ne bonde, zavarujejo poslopja proti ;«,lict. ni. — John Frankovkh. Wathena. Kansas. — Gregor Gregorich, Fo-
ognju, pošiljajo denar v stari kraj in ku-|^ ~~	G,°b°kar- Biwabik' Minn- ~ J°scPh
pujeno šifkarte potom našega posredovanja.
Vsi, kateri so se obrnili na nas v bodisi kakršnemkoli bančnem poslu, so bili zadovoljni in tako boste tudi Vi.
KASPAR AMERICAN STATE BUM
ni.
Na koncu 1. 1924. je bilo na pore.
zemlji 1,192.550 km železnic. V Ameriki jih je več kot polovica, 698.000. v Evropi 368,-000, v Aziji 125,000, v Afriki 51,000, ostale v Avstraliji in na New Zealandu. Ker pa govorijo druge statistike o 1,-200,00 km že 1. 1920., gotovo tu niso vpoštevane ozkotirne proge.
-o-
MILJARDA.
Neki potrpežljivi Amerika-nec je izračunal, da bi moral šteti 79£7 dni ali 21 let in 9 mesecev, če bi hotel došteti do ene miljarde. Komur jeziček dobro miga, došteje v 1 minuti do 140; na dan torej do 126.-00. če vzamemo, da šteje neprestano po 15 ur dnevno.
-o-f
— Silver City, N. M. — Oliver P. Rice je tukaj ustrelil do smrti nekega rančarja, za kar mu je zvezno sodišče prisodilo 99 let zapora. #
Dne 1. Dec.1924. se je na hajalo v blagajni $4922.41.
Rojaki pristopite v naše ve liko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo.
Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v društvo.
Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed najmočnejših.
Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor: ' Predsednik: Geo. Stonicb 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Launch, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St. V«i * Jolietu, UL
Sigurna banka za Vaše prihranke.
1900 Blue Island Ave., vogel 19. ceste;
Chicago
Illinois.
Bančna trdnjava Jugoslovanov v Ameriki.
Slovenskim gospodinjam
je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju :
Math Kremesec


i^^ofci . ...... .
, .	A. ,
Louis Mergolc. So. Chicago. 111. — Anton Gregorich, Chi-Icago. I H. — Mike Trinko. Chicago. III. — Joseph Dreščck. Chicago. III. — Tozef Bucinell. Forest City. Pa. — Martin Kremesec. Chicago. 111. — Johana Hochevar. Bridgeport. Ohio. — Mrs. Mary Planinšek. Forest City, Pa. — John Vcrbiščar, Chicago, 111. — Math Primožič, So. Chicago. 111. — John Gorsich. Pueblo, Colo. — John Modic, La Salle. 111. — Math Komp Sr., La Salle, 111. — Mary Zaletel. Oregon City, Oregon. — Mrs. J. Meglen, Joliet, 111. — Ana Bahor. Joliet. UL — Miss Mary Zore. Olyphant. Pa. — R. Snider. Rothbury, Mich. — George Loparec, Joliet, 111. — Amalia Veranth, Ely, Minn. — Frank Veranth, Ely, Minn. — John in Ana Suklc. Joliet. III. — Mrs. G. Jelenovič, Chicago. III. — Jernej Muhič. Joliet. 111. — Nick Simonič. Beadling, Pa. — Fra.ik Pcrovšek. Willard. Wis. — Michael Hochevar, Bridgeport. Ohio. — Marko in Anna Bluth. Joliet. III. — Simon Šetina, I loliet. III. — Jos. Muhich. Joliet. 111. — Math Flajnik. Cleveland. Ohio. — i Mrs. M. A. Hegler. McKinlev. Minn. — Miss J. Mikš. St. Michael. Minn. — , lohn Dobranc. Franklin. Kansas. — John D. Butkovich. Pueblo, Colo. — I Frank Kokalj, Cleveland, Ohio. — Peter in Mary Novšek, Sheboygan, Wis. | — Tohn in Mary Prisland. Sheboynan. Wis. Felix Erlach. Sheboygan,
1 Wis. — Rttdoh' Turk. Sheboygan, Wis. — Frank Juvančič. So. Chicago, 111 — Mary Blažič. Leckrone. Pa. — A. J. Žužek. Cleveland. Ohio. — Frank Kužnki; Cleveland. O. — Barbara ^trucel. Calumet. Mich. Louis Gerčar. Cleveland, O. — Miss Mary Gostič, New York, N". Y. — John Pelhan; Strabane, Pa. — Frank Oven; Forest City. Pa. —Jacob Platnar. Eveleth. — Math. Kremi sec: Chicago. 111. — Leo Jurjovec; Chicago, III. — Frank Opeka; North Chicago. 111. —Malhew Tckavec. Cleveland. O. — Frank Anžlovar, Forest City. Pa. — Anna Susman. Canoji City. Colo. — John Xemgar; Eveleth. Minn. — Frank Rudež; Kinney. Minn. — J. A. Koshetz; So. Chicago, Jll. — M. F. Kobal; Chicago, III. — Frank Kotar; Forest City, Pa. — Mary Svigel: Forest City. Pa. —Frank Pancar; Forest City. Pa. — Johana Krese; Forest City. Pa. — Anna Bambich; Fredonia. Kans. — Lena Patrick: San Francisco, Cal. — John Grum; Forest City". Pa. .— Matrin Kirn; Cleveland, O. — Mary Marinčič: Forest City. Pa. — John Bregar: Forest City. Pa. — Gertrude Virant: Lorain, O. — Anton Sterk; Manganese. Minn. — Frank Clear; Gilbert. Minn. — Andrew Košir: Waukegan. 111. — Mr. & Mrs. John Kučič: So. Chicago. 111. — Stephen M. Jenko; Bulger. Pa. — Marco Plut; West Allis, Wis. — Andrew Tomcc: Johnstown. Pa. — Michael Tomšič; Houston. Pa. Barbara Yranesich; Joliet, 111. — Mary Plantan; West Linn. Oreg. — Frank 3: Johana Cheplak. Canonsburg, Pa.
3.	That the known bondholders, mortgages owning or holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities are: None.
4.	That the two paragraphs next above, giving the names ot the owners,stockholders. contain not only the list of stockholders as they appear upon" thc books of the company but also, in cases where the stockholder or security holder appears upon the books of the compauiv as trustee or in any other fiduciary relation, the name of the person or corporation for whom such trustee is actipg. is given; also that the said two paragraphs contain statements embracing affiant's full knowledge and belief as to the circumstances and conditions under which stockholders and security holders who do not appear upon thc books of the company as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that of a bona fide owner: and this affiant has no reason to believe that any other person, association, or corporation has any interest direct or indirect in the said stock, bonds, or other securities than as so stated by him.
Albin Zakrajšek, Business Manager.
Sworn\to and subscribed before me this 29th day of September 1925.
(Seal)	Leo Jurjovec.
(My commission expires Oct. 28, 1928.)
- .... . - ...
ifitfiiiir" itilftfrrliir

Gladiatorji
Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristus*. — Angle i ki spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulas.
Častnik je poznal navade in razvade svojih rojakov in je brez vsakršnega suma verjel njegovemu pripovedovanju.
Tako so dospeli do taborišča.
Tu je Eska pri vsej svoji nezadostni vojaški izkušenosti sprevidel, v kaki nevarnosti je bila palača za slučaj napada. Orjaški Germani so poležavali krog ognjev, kakor bi bil najeti za veseličenje, ne pa za brambo. Vino je teklo iz trebušastih vrčev v množinah, ki so odgovarjale plemeniti žeji teh skandinavskih velikanov. Celo stražniki so zdajpazdaj zapuščali svoja mesta, pristopali k ognju, se šalili in smejali s tovariši, pili iz polnih čaš in se spet vračali nazaj.
I11 vsakega novega prišleca so pozdravili z živahnim kričanjem in g*a silli s pijačo in četudi je Eska z veselim zadovoljstvom opazil, da nobeden ne zna latinski razen centu-riona in da ^e mu torej ni treba bati sitnt»ga izpraševanja, je vendar uvidel, da se jim ne bo mogel odtegniti brez globokih požirkov rezkega, močnega sabinčana.
Mladost, zdravje in trden sklep, da hoče ostati trezen, — to mu je pomagalo, da je srečno in brez škode za sebe opravil tudi to "vojaško" dolžnost v popolno zadovoljstvo svojih novih t ova niše v. Dolgi so bili trenutki, pa med tem, ko so Germani peli in pili in si v svojem jeziku delali opazke o njem, je imel čas, da si je napravil svoj načrt.
€e bi naravnost povedal, da ve za zaroto zoper cezarja, in bi zahteval od centuriona, naj g-a pusti pred vladarja, bi nedvomno vzbudil sum, da je zaveznik zarotnikov in najet morilec. Če bi posvaril častnika in ga opozoril na nevarnost, bi ta morebiti podvojil stražo in prepovedal vino, pa Eska je uvidel, da je peščica Germanov vobče preslaba za uspešno brambo proti tribunovim najemnikom.
Edina rešitev za cezarja je bil beg. Gie se mu posreči, prit do njega in ga osebno posvariti, je premišljeval, ga bo morebiti pregovoril, da pobegne.
Pa to je bilo težko. Cezar v svoji palači ni dostopen za vsakogar, celo takrat ne, kadar gre za njegovo osebno varnost. — Toda srečno je prišel v vrt, se je tolažil Eska, posrečilo se mu bo tudi, da pride v palačo.
GeYmani so bili pijani in se kmalu niso več brigali zanj. Z izgovorom-, da potrebuje počitka, si je Eska izposodil od robatega, hrup-** no kričečega tovariša njegovo vrhno suknjo, je legel precej daleč od ognja za grm in se naredil, kot da je trdno zaspal.
Cez nekoliko aasa se je počasi in previdno izmuznil iz Buknje, jo pustil ležati, kakor da je kaka postava vanjo zavita, in se je po kačje splazil za grmom tako daleč v stran, da ga niso mogli več videti. Tam je vstal in od hitel proti palači, ki se je, sijajno razsvetljena, v temi bliščala pred njim.
Tudi tukaj je bilo že vse po koncu. V trumah so hiteli sužnji in sužnje, ponajveč Grki in Aziati, iz palače ter prepadli in prestrašeni bežali v vrtove. Niso bili praznih rok, in vrednosti, ki so jih odnašali, so pričale, da se ne mislijo več vrniti. Niso se mnogo brigali zanj, le tu pa tam se je kak boječnež straho-ma izognil, ko je zagledal silno postavo, in je bežal še urneje. Drugi pa, pogumnejši, so prežimo zajježali vanj, ko so videli, da je brez orožja — svoj meč je pustifpri Germanih—, misleč, da jih navaden barbar ne razume. —-Eska se seveda za nikogar ni zmenil.
Dospel je na razsežni prostor pred palačo.
In tu so zares klicale trobente in telesna straža se je zbirala v vrste, očividno v brambo zoper napad.
Eska je gledal junaške postave, ki so s tako izurjeno naglico stopale pod orožje, in preračunaval, da bo morebiti ta peščica mogla braniti palačo toliko časa, dokler cezar ne pobegne, bodisi skozi kaka stranska vrata, bodisi
preoblečen v sužnja in pomešan med one, ki so vkljub zbirajočim se četam še vedno hiteli v gručah in posamič pri različnih vratih na dvorišče in v vrtove.
In — ni si mogel pomagati, navada je bila prevelika in mladi nauki krščanstva je še niso mogli zatreti — srce ga je vleklo k pogumnim bojevnikom. Kako rad bi stal v njihovih vrstah in poskusil kak udar, in četudi le za tako izgubljeno stvar, kakršna je bila njihova —.
Pa ni imel časa, se dolgo muditi pred palačo. Opazil je nezastražena vrata in je stopil v palačo. Nihče ga ni zadrževal.
Hitel je iz ene dvorane v drugo. Žive duše ni srečal. Videti pa je bilo, da je rop gospodaril po teh prostorih. Mnogo so odnesli begunci. pa dovolj je še ostalo, da bj vzbudilo poželjivost tudi najbogatejšemu meščanu. Pregrinjala, orožje, biseri, drago kamenje, vaze, kipi, dragocene čaše — vse je ležalo naokrog v veličanstvenem neredu. Poželjiva nevednost je pustila dragocenosti in odnesla mnogokaj, kar ni bilo vredno truda.
Eski se nikdar niti sanjalo ni o tolikem neizmernem bogastvu, kakršnega je tu gledal. Za nekaj minut šo bile njegove oči omamljene in ves zavzet je skoraj pozabil, po kaj je prišel . Pa časa ni smel izgubljati in zastonj je gledal krog sebe, kdo bi ga pripeljal skozi to blestečo se divjino do cezarja.
Brezkončno so se odpirali prostori drug za drugim, vsak je bil sijajnejši in bogatejši.
Po dolgem iskanju začuje glasove —.
Jadrno pohiti naprej, pahne vrata — in se znaj^jgg^red pol tucatom debelih ljudi, bogato in sijajno oblečenih, s cvetjem na glavi, ki so sloneli na svojih divanih krog ostankov pojedine, pred par vrči vina in zlato košaro s sadjem in cvetjem.
Ko je vstopil, so planili na noge in kričali:
"So že prišli —! Nad nas so prišli —!"
Zbežal-i so v kot kakor čreda ovc, kadar jih vganja pes. Ko pa so videli, da je Britanec sam in neoborožen, se jim je vrnil pogum in debel človek se je preril skozi nje in vpil v eni sapi:
"Nihče ga ne sme motiti! Cezar je zaposlen! — Ali Germani še trdno stojijo —V*
Glas se mu je tresel in vsa njegova postava je drgetala od strahu.
Eska ga je koj spoznal. Njegov nasprotnik je bil Spadon, eunuh-ljubljenec na dvoru. Bledi strah pred smrtjo mu je gledal iz oči, — pa kazal je še vsaj eno čednost, zvest je bil roki, ki mu je dajala kruh.
Tovariši so se gnetli za njegovim hrbtom in vneto zaupali, da bo njegova modrost svetovala takojšni beg.
"Poznam te!" mu je hitel Eska praviti. "Udaril sem te v jezi oni večer. Sedaj je vse dobro! Prišel sem, da ti rešim življenje in vsem vam, — da rešim cezarja!"
"Kako —?" je vprašal Spadon in v svojem strahu čisto pozabil na žalitev. "Ti nas moreš rešiti —? Ti moreš rešiti cezarja —? Torej je res —? Ta hrup pomeni upor! Straža se je umaknila, igra je izgubljena —!"
Njegovi tovariši so pograbili svoja vrhna oblačila, se prepasali in pripravili za beg. —
"Germani še morejo braniti palačo najmanj pol ure," je odgovoril Eska hladno. "Pa cezar mora pobegniti. Julij Placid bo takoj tu z dvesto gladiatorji, in tribun hoče umoriti svojega gospoda, tako gotovo kakor jaz tukaj stojim —
Še preden je skončal, je stal sam v dvorani s Spadonom. Tribunov značaj so pravilno cenili celo lenuhi v palači, niso več poslušali, mudilo se jim je —.
Spadon pa je stal pred Britancem, se tresel na vseh udih, mu s praznimi, strahotnimi očmi gledal v obraz in obupno lomil roke.
ZA DRUŠTVA
podporna tear nosti.
slav-
Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regaiije znake itd.
Pečati, itampil je in druge potrebščine naročite pri
AMERIKANSKI SLOVENEC
CLE VELAN D Č AN JE!
kadar potrebujete pogrebnika ie spomnite redno na prvi slovenski pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND. OHIO Primite za bližnji telefon is pokličite:
Randolph 1881 ali 455t.
T/HTTQ QTPFPAP
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pri po I j am na dom. Prevažam poki stva ob času selitev an vse kaz spada v to stroko. Pokličite me po telefona I
2018 W. 21 at Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221.
GROZDJE — GROZDJE!
V soboto dne 3. oktobra pride kara najboljšega grozdja ranih vrst na Pauline in Blue j Island ave. Rojaki ne zamudite prilike, pridite si ogledat. Slovencem' in Hrvatom se priporoča
LOVRENTZ LOTRICH 1937 Trumbull ave.
Phone Rockwell 8426.
e. in p.
ŠIRITE A. SLOVENCA!
PRIPOROČAM SE
rojakoln na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni.
FR. PENGAL,
Ely, Minn.	(č)

N AZ N A N I L O !
Slovencem v Chicago in okolici naznanjam, da sem pričel obrt
expressman
Na razpolago bom vsem| vsak dan, za prevažanji pohištva ob času selitve in druge stvari. Dova-ial in razvažal bom premog, drva, sem na razpolago tudi za dovažanje grozdja s trga, kadar istega kupite.
Vsemu občinstvu se prav toplo priporočam v naklonjenost. Kadar rabite expressmana pokličite vedno mene osebno ali telefonično številko Canal 5889. Kadar boste vprašali osebno pridite na naslov:
Martin Gabor
1845 West 22nd ST. 2nd Floor CHICAGO, ILL.
Nad Mr .J. Gottliebovo trgovino.
Naše jesenske novosti
»o pripravljene za Vas, da si jih ogledate.
Nove Obleke z dvojnimi hlačami — novi površniki in zimske suknje
Za moške in dečke. V zalogi vse velikosti za debele in suhe.
POSEBNE VREDNOSTI
$25 $30 $35
Poleg teh še veliko drugih na izbero. Hart, Schaffner & Mars obleke od $40 naprej.
M. H. JELINEK, lastnik VOGAL BLUE ISLAND AVE. & 18 CESTA
Odprto v torek, četrtek in soboto zvečer, kakor tudi nedeljo dopoldan.
-^PISANO POLJE
J* M. Trunk.
IjES

1
Established 1857
Pošiljate Vi
Denar v Evropo
Ako ga pošiljate, pridite k nam po pojasnila. Naša svetovna zveza nam omogoča z našo oseminšestdeset-letno izkušnjo v bančnem podjetju, da Vam lahko nudimo VEDNO NAJCENEJŠO POŠILJANJE denarja. Pridite!
FIRST NATIONAL BANK Največja in najstarejša banka v Jolietu.
Premoženje te banke rnsia $13,000,00040
Tudi Slovenski Narod si mora priboriti nekaj lavorik na Kitajskem. Kakor je razvidno iz članka v Gl. Sv., so mu Ame-rikanci samo pisalni stroji in neomejene številke. Stari liberalec pa ne sme pozabiti, da je star postal v brcanju krščanstva, zato se tudi takoj požuri, in flikne misijonarje.. Pozna se mu pa starikavost, ko vrže vse skupaj v en koš in pravi: "Na Kitajskem kar mrgoli šol, ki jih vodijo ameriški misijonarji. Toda tem gospodom ne gre za to, da bi Kitajce spreobrnili, in jih pripeljali v naročje matere katoliške cerkve."
Stavim, da je 90% protes-tantovskih misijonarjev tam, in bi se ti možakarji z vsemi štirimi branili, ko bi zvedeli, da delajo za—katoliško cerkev, a Slovenski Narod mora cerkev flikniti, ako že flikne tudi ameriške misijone. Brezzobna baba.
* * *
Tudi dve verziji. Ko so odkrili neki " missing link" v Južni Afriki, o katerem piše Dr. Fay Cole (glej Prosveta št. 202), so na dolgo in široko razpravljali tudi o tem, da je zibela človeštva tekla v Afriki. Nedavno so našli neko lobanjo ob bregu Galilejskega jezera. Poročilo o ti lobanji je podal Sir Arthur Keith pred zborom učenjakov v Southhampton. On je dejal: "The balance of evidence in this particular case is in favor of Europe being the cradleland both of man and his culture."
Naš profesor je imel navado v takih slučajih izjaviti: "Učenjaki so si v tem uprašanju še v laseh." Bo tako.
Zanimivo je tudi, kar pravi učenjak o Neandertalcu, ljubljencu nekih slovenskih učenjakov. "Certainly", meni, "his collective features were more like the ape than a man as man now lives, but he had a brain which in point of size if not in organization, reached modern standards at least." Vse brez
komentarja.
* » *
Halo, Johanin sin me je ujel na—laži. Vse je rešeno in Trunk "potruhkan" prav v dno. O "dogodkih" sem izrazil dvom, da ne morejo biti vsi izvirni, ker se nekatere stvari prav dvomljivo ponavljajo, pa sem izrecno pristavil, da ne podtikujem nikomur laži. Zdaj me je pa Johanin sin ujel na laži, ker sem zapisal Ostrožni vrh, v originalu se je pa glasilo Ostrožno Brdo. Sicer pravi, da je fant v Leadville zelo površen, no to bi še bilo, a spodaj pa govori direktno o laži. Bo pač tudi Johanin sin zelo površen, ker ne ve kaj je laž. Ako zdaj ne utihnem, ko sem razkrinkan kot lažnik pred vso rdečo javnostjo, potem me ne bodo ubile ne atmosferične in druge okolščine, niti Johanin sin. Treba bo pa bolj počiti, ta laž me še ne bo ubila.
Shakespeare, moderni kostumi, pasijonske igre, Kjist v Hupmobilu, Colombia Six in podrtija, revolucija, alas, da je
le* nekaj v — Prosveti.
* * *
Naj izbrišem, če morem, meni žarkometar, in našteva "zgodovinske dogodke" iz srednjega veka ali 16. stoletja, ko so se "nezmotljivi "možje in sveti možje baje kregali o Jezikih. Sam imenuje te bajke oslarije. Jaz vem še za druge "muhe," katerih so včasi drugače resni možje polni. Pa pustite vendar tudi "svetim" možem, če že tako hočete malo špasa, saj je bilo v 16. stoletju življenje tudi zelo resno. Mr. Molek, ako ste že tako resni, da stikate in se spodtikate na muhah in špasih srednjega veka, potem bi jaz Vam prip<$ročil, da bi se
prav resno enkrat bavili, kaj in koga in kdaj obsega pojm "nezmotljiv," se ne bo treba tolikokrat urezati.
* * *
Frances Šinkovec, ~ Breezy Hill, Kans., ki se še ni otresla paganskih zmot, dasi je hudo napredna, in moli mater naravo, pripoveduje o civilnem pogrebu Mary Ginardi, o civilni poroki Angele Cremošnik z Italijanom Signorino, "kar je več ko prav," kakor pristavi, in bo gotovo tudi držalo, ako se ne raztrga, o samomoru Joe Gor-šeja, o smrti Justine Oblak, o dopisu iz Leadvilla, kje manjka zahvala materi naravi — Urši — o Mr. Mladiču, ki ni u-prašal napredne France, če sme za katoliške liste agitirati, in — o meni, nekem Trunku, "človekom, ki se smeši pred vsem svetom tako strahovito, da Franca tega ne »pore popisati," akoravno popisuje deset in še več stvari. Prav žal mi je, ker bi rad videl, kako se smešim pred vsem svetom, saj človek lahko tudi s smehom slaven postane, kakor je postal baje Herostrat, ko je zažgal tempel Dijane v Efezu. Res škoda.
En sam list Amerikanskega Slovenca ji je veter ali kdo prinesel, pa je brihtna Franca takoj spoznala, da je nemogoče popisati smešnega Trunka, in da bi ona ne hotela imeti tak list v svoji hiši. Kaj bi šele bilo, ko bi ji bil veter prinesel dva, tri liste?? To bi bilo napredni Francki gotovo sapo zaprlo, da bi bilo treba zopet iti iskati pomoči pri materi naravi in jo zahvaljevati.
Kako more en sam list spraviti gotove ljudi iz duševnega ravnotežja ! Miru v brezvemem
srcu 5e dolgo ne bo.
* * *
G. Molek je nedavno menil, da naj bi jaz prijel za kako "dobro" delo, mesto da faj-moštrujem. Malo mi je stvar le rojila po prazni glavi, a ker je pač vse prazno, ni bilo kakih uspehov rojenja. Zdaj mi je prišel g. Molek sam na pomoč. V žarkometu od 31. avg. objavlja ponudbo Geo. Vrtnarja, Roslyn, Wash., naj me postavijo za čuvaja žen in žensk na konvenciji S. N. P. J. To delo mora biti gotovo "dobro," drugače je g. Molek nedosleden. Samo bi še rad izvedel od Žu-ljave roke iz Detroita, če mi prisodi milostno morda malo
več ,kakor 10c na uro ,in če so take žene in ženike, katere je treba čuvati, pohlevne ali zlobne narave, kar bo pa zopet težko povedati naprej. Ponudbe še nisem prijel, ko to pišem, in kadar bo objavljeno, bo konvencija že končana, toraj ne bo z "dobrim" delom nič, od česar bom imel škodo le jaz. Delo, ki ga delam, ni dobro, kjer je pa kako "dobro" delo, ga pa zopet ni mogoče dobiti, sijajna ponudba za službo ženskega pastirja pa tudi ne bo ficka vredna, tako, da bo pač v vsakem oziru — hudo.
LEDI LED! LED!
V vročih dneu mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso ne zadiši, mleko ne skisa, L t d.
Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega ledarja še ne kupupe naj to storh Pokličite na telefon: Canal 2606 in v prašajte za:
JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St. CHICAGO, ILL.
On pripelje led na dom, prodaja in razvaža premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča.
0 PAWL0SKI
Slovenski fotografist 719 No. Chicago St.
JOLIET, ILL.
Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost I