Sions
ZELEZAR
Leto XIV. — St. 2
25. februar 1974
KONFERENCA SINDIKATA ŽELEZARNE ŠTORE
POROČILO PREDSEDNIKA
Tovarišice in tovariši delegati, spoštovani gostje!
Ko danes podajam poročilo na I. konferenci Sveta sindikatov Železarne Štore, se zavedam prelomnega trenutka v delu naše sindikalne organizacije Železarne Štore. 'Živimo v času, ko naša, samoupravna družbena skupnost nastopa po mnogih težavah in uspehih v novo kvalitetnejše obdobje svojega obstoja, to je poglobljeno obliko prenosa pravic in dolžnosti neposrednega proizvajalca kot nosilca družbene reprodukcije ter nadaljnjega progresivnega razvoja. Iz tega razloga mi bo težko podati celoten okvir dogajanja kot tudi popolen pregled vsega dogajanja v našem kolektivu Železarni Štore.
Živimo v zelo dinamičnem času, ki je bil v preteklosti prepleten z različnimi alternativami in dilemami, vse to pa z namenom, da v konkretnih in danih pogojih krepi pravice in dolžnosti neposrednega proizvajalca na poglabljanju družbenih odnosov, povečanju vpliva delavskega razreda Jugoslavije in izkoreninjenju negativnih pojavov, ki so zaznavni v naši družbeni stvarnosti in ki so. se že tudi pojavljali. Odtujenost moči razpolaganja s sadovi svojega dela, pojavi birokratizma in tehnokratizma, negiranju vodilne vloge delavskega razreda z vodilno vlogo ZKJ na čelu, vse to je zaviralo v preteklosti še hitrejši razvoj. Po pismu predsednika Tita in 21. seji predsedstva ZKJ so se stvari začele odvijati hitreje in dosledneje na vseh ravneh, tudi v našem kolektivu. Priče smo bili korenitim spremembam, kot so ustavna dopolnila, predvsem tako imenovani delavski amand-
maji, 21., in 23. ter 22. Zvezne ustave ter republiških dopolnil. Tudi v našem kolektivu je bilo čutiti nove odnose in potrebo po doslednem uveljavljanju že omenjenih načel. Ni naša današnja naloga, analiza vseh omenjenih preteklih dogodkov, ker je v današnjem času že preteklost, temveč analiza stanja kje smo, kaj smo naredili dobrega, oziroma kaj moramo še narediti.
V času mandatne dobe od januarja 1973 do danes, je delo sindikata osnovne organizacije bilo precej razgibano, vendar s samokritičnega pogleda oziroma ocene, v prvem polletju bolj oblikovno. Šele sklepi 4. konference zveze sindikatov Slovenije so nas spodbudili k temeljitim pripravam na poglobljeno delo in novo , obliko organiziranosti. Samo obliko organiziranosti je tudi narekovala odločitev za formiranje dveh TOZD in OSS. Tudi sindikalna organizacija je v smislu sklepov 4. konference danes organizirana v tri osnovne organizacije sindikata, in to OOS 114, katera ima sindikalne odbore: plavž, valjarna I, valjarna II, jeklarna I iin jeklarna II; OOS 117 sindikalne odbore v obratih livarna I, livarna II, mehanska obdelava litine, mehanska obdelava valjev, modelna in vodstvo z vzdrževanjem. OOS v OSS ima 13 sindikalnih odborov v vseh obratih in strokovnih službah. V slehernem obratu imamo po delovnih skupinah sindikalne poverjenike, kar je nova oblika, ki nam bo služila za boljše in tesnejše prenašanje želja, potreb članstva neposredno na sindikalne odbore obratov in tudi na izvršne odbore osnovnih organizacij v sklopu. Ta oblika organiziranosti nam je poroštvo tako za vsebinsko kot organizacijsko lažje, hitrejše ter tu-
di aktivnejše delo. Najvažnejša naloga današnje seje je, da sprejme sklep o utrjevanju dela sindikalnih organov, kar je še vedno potrebno. Dosedanje delo novoustanovljenih vodstev osnovnih organizacij, komisij in sindikalnih odborov, pa že daje slutiti, da je pomen in vloga organizacije sindikata kot družbenopolitične organizacije delavskega razreda, že pridobila tudi svojo veljavo tako pri odločanju kot pri reševanju tekočih zadev in problemov.
V pretekli poslovni dobi je bila sindikalna organizacija prisotna pri vsem dogajanju v našem kolektivu. Res je, da doslej nismo dovolj objavljali rezultatov našega dela, zato naj v kratki obliki naštejem področja, kjer smo tvorno sodelovali, kot: v celotnih pripravah pri ustanavljanju TOZD, tako vsebinsko kot tudi politično, pri pripravah sprejemanja odločitev in dopolnitvah v naši interni zakonodaji, oziroma pri pripravah na samoupravni sporazum, pravilnik o delavski kontroli, pri sistematskem urejevanju določil o spremembi dodatkov za pogoje dela ter lahko danes ugotovimo, da so samoupravni organi vedno upoštevali predloge in mnenja sindikalne organizacije, z izjemo o ureditvi odbitkov starejšim članom kolektiva, kar pa se je po 4-mesečnem obdobju tudi uredilo po predlogu družbenopolitičnih organizacij.
V preteklem letu smo posvečali tudi veliko skrb rekreaciji, dopust-ništvu, zdravljenju, dajanju socialnih pomoči in drugemu. Ugotovimo lahko, da smo v Železarni Štore v letu 1973 resnično dobro in uspešno opravili delo na teh področjih. Najbolj razveseljivo dejtsvo je vsekakor razgibana dejavnost rekreacije in to vsestransko. Zato se moramo zahvaliti odboru za rekreacijo, ki je uspešno izvršil celotni program dela ter že tudi pripravil program za leto
1974.	Upam, da bo o vseh teh vprašanjih potekala še danes razprava. Tudi sistemskemu reševanju skrbi izboljšanja življenjskega standarda smo posvetih skupno s samoupravnimi organi precej skrbi. Izboljšala se je oskrba s toplim obrokom in prehrano s tem, da je. bila v letu 1973 preurejena kuhinja ter objekti v novih jedilnicah, v Štorah I im Štorah II; s tem slo bile podane osnove za kul-turmejšo postrežbo, izboljšanje kvalitete malic in za izbiro malic. Danes v vseh treh izmenah koristi malico nad 2.000 članov kolektiva. Istočasno pa smo pridobili tudi večjo možnost prehranjevanja članov kolektiva za kosila ter večerje. Ker ne zadošča prispevek za malico v višini 3 din, podjetje regresira malico v višini 60 din na posameznika, ostalo razliko do polne cene malice pa krije iz sklada skupne porabe.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Prva seja upravnega sveta slovenskih železarn
Predsednik upravnega sveta Slovenskih železarn dipl. inž. Boris Bregant, je 24. januarja sklical prvo sejo upravnega sveta v sedanji mandatni dobi. Seje so se udeležili vsi izvoljeni delegati: Boris Bregant in Oto Pestotnik (železarna Jesenice), Herman Lesjak in Albert Potočnik (železarna Ravne), Ivan Stefanie in Vlado Magajna (železarna Štore), Janez Smole (Veriga Lesce), Zdravko Štefelin (Plamen Kropa), Jože Nadu (Tovil Ljubljana), Vili Kurmin (Žična Celje), France dr. Vodopivec (Metalurški inštitut) in Peter Kosec (organizacija skupne službe). Na seji so tudi sodelovali generalni direktor Gregor Klančnik in sekretar Miha Potočnik iz organizacije skupne službe in predsednik delavskega sveta Slovenskih železarn Koloman Vrečič in predsednik sveta sindikatov SŽ Franc Kobentar.
Na seji so obravnavali in sprejeli poslovnik o delu US SZ, izvolili namestnika predsednika US S2, imenovali kolegijske- poslovodne organe SŽ in teamov^ poslušali informacijo o povišanju cen jekla in o oskrbi Slovenskih železarn z naravnim plinom ter odobrili nekaj službenih potovanj.
Za namestnika predsednika je bil izvoljen Janez Smole. Kolegijski poslovodni organi pa so bili imenovani na predlog-generalnega direktorja SZ. V razpravi o povišanju cen jekla, je upravni svet zavzel stališče, da je zahteva Združenja jugoslovanskih železarn po korekciji cen kovanega, valjanega in vlečenega jekla za 18,72 % UP~ ravičena in rèalna. Ta porast pogojujejo višje cene vložka in energije, kakor tudi in predvsem porast osebnih dohodkov. Ker bo povišanje cen vplivalo tudi na gospodarjenje tistih organizacij pri katerih je jeklo osnovni vložek, so na seji menili, da naj se tudi
cene teh izdelkov spremenijo, vendar sorazmerno porastu stroškov zaradi višje cene vložnega materiala. Pismo take vsebine bo posredovano tudi republiškim organom z zahtevo, da se v odgovornih službah uvede mehanizem, ki bo omogočal pravično in pravočasno regulacijo cen jekla in jeklenih izdelkov.
V zvezi s tem je bila na seji poudarjena zahteva po enotnem nastopu vseh članic Slovenskih železarn, kakor tudi Združenja jugoslovanskih železarn v obravnavi vseh zadev skupnega interesa.
Ob sklepu seje, je upravni svet Slovenskih železarn pooblastil vodstvo Slovenskih železarn, da obravnava službena potovanja v tujino za delavce skupnih služb Slovenskih železarn v obsegu, kot bo predviden v periodičnem programu. O uspešnosti potovanj pa mora vodstvo Slovenskih železarn poročati na rednih sejah upravnega sveta.	B. B.
Sodobna tehnologija obdelave valjev
KONFERENCjA SINDIKATA ŽELEZARNE ŠTORE
(Nadaljevanje s 1. strani)
Veliko skrb smo v podjetju posvetili tudi stanovanjskim potrebam. Odprtih je sedaj 165 primerov, od tega 82 prosilcev za dodelitev stanovanj in 83 primerov prosilcev za zamenjavo stanovanj. Podjetje je iz ustvarjenih sredstev stanovanjskega sklada, prišlo do sklepa, da z najetjem kredita, zgradi do maja prihodnjega leta 106 novih stanovanj in to v Celju. Po določilih in smernicah
23.	ustavnega dopolnila so nam jasne naloge predvidenih samoupravnih stanovanjskih skupnosti. V našem podjetju pa smo mnenja, da bi drobitev namenskih sredstev za stanovanja imela tudi lahko slabše rezultate. Mnenja smo, da bi našim temeljnim organizacijam kot OZD Železarne bilo primernejše, 'da skrbimo za reševanje stanovanjskih zadev še naprej sami prek lastne TOZD, ki bi imela v upravljanju naš stanovanjski sklad; kljub pisanim pravilom, kako se bo v bodoče gospodarilo, ne moremo biti optimisti zaradi izkušenj iz preteklosti. Do sedaj smo spadali med tiste delovne organizacije, ki so dokaj uspešno reševale stanovanjske zadeve za vse kategorije zaposlenih in menimo, da bi naj odvajali od 6 % obveznega stanovanjskega prispevka le minimalen odstotek te vsote, v sklad samoupravne stanovanjske skupnosti, in ne 40 %, smo pa pripravil j eni pristopiti k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev, če dobimo zagotovilo, da dobimo kredit v zadostni višini za realizacijo plana stanovanjske izgradnje do leta
1975.	Pri tem pa se postavlja tudi vprašanje politike, kje urediti stanovanja ter brez povečane režije doseči največji učinek. Nismo nasprotni formiranju samoupravne stanovanjske skupnosti ter menimo, da je njen obstoj upravičen predvsem z vidika enotne politike v stanovanjskem gospodarstvu v občini, vendar nam sama organiziranost te skupnosti kaže nekoliko preobsežne oblike, ter znake večanja birokracije. Želimo, da se stanovanjske zadeve rešujejo čimbolj efikasno in na racionalen način, nove oblike pa nam kažejo na razdrobljenost in odtujevanje istih iz TOZD, kar pa ni v skladu z resolucijo o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva.
Dovolite mi, da podam v mojem današnjem poročilu tudi nekaj pokazateljev uspešnosti ali neuspešnosti poslovanja naše OZD v letu 1973. Skupna proizvodnja v tonah je bila dosežena z indeksom 94,2, v primerjavi z letom 1972 pa z indeksom 101,1. Realizacija je bila dosežena 493,677.000 ali v indeksu
90,4	nasproti planu za leto 1973, v primerjavi z letom 1972 pa v porastu z indeksom 123,9. Produktivnost dela ton na zaposlenega smo dosegli 81,2 oziroma v indeksu 99,6, v primerjavi z letom 1972 v indeksu 98,9. Produktivnost merjena v din na zaposlenega je dosežena z indeksom 95,5 glede na postavljen plan v letu 1973, v primerjavi z indeksom za leto 1972 pa smo jo povečali na indeks 121,1. Boljše rezultate smo dosegli v letu 1973 pri izmečku, kjer smo izmeček v tonah dosegli z indeksom
66,0,	izmeček v vrednosti pa 69,9. Ne moremo pa se najbolje posta-
viti pri reklamacijah, saj smo reklamacije v letu 1973 po vrednosti od planirane dosegli z indeksom 117,1 od deleža v realizaciji, izraženo v odstotkih pa smo presegli z indeksom 129,2. Pri osebnih dohodkih pa je stanje naslednje: OD smo dosegli v letu 1973 od planiranih v indeksu 101,6 od deleža OD v realizaciji pa v indeksu 112,5. Poprečni osebni dohodek na zaposlenega brez regresa je znašal 2.353,28 din, kar je v razmerju do planiranih povečano razmerje v indeksu 106,4, v povečanju v primerjavi z letom 1972 pa razmerje v indeksu 118,6. Naj-nižjii poprečni OD v letu 1973 je bil 1.333,20 din, najvišji poprečni OD v letu 1973 pa 7.379,55 din, kar je v razmerju 1:5,53 med najnižjim in najvišjim OD. Sledeč družbenemu pravilu, da naj OD rastejo proporcionalno z rastjo družbenega proizvoda, bomo morali v letošnjem letu paziti in usmeriti več skrbi na realizacijo postavljenih planskih nalog v letu 1974, ki pa niso bile majhne in bodo zahtevale od slehernega člana naše OZD polno angažiranje. Po planu predvidevamo porast skupne proizvodnje v indeksu 135,0 po realizaciji pa v indeksu 151,3, kar naj bi predstavljajo vrednost 747 mi-lijinov 244.000 din. Tako bi se pri povečanju števila zaposlenih za indeks 109,8 produktivnost din na zaposlenega povečala v indeksu na 137,9, produktivnost ton na zaposlenega pa samo na indeks 100,9. Navedeni podatki nam dovolj zgovorno dokazujejo: 1. kvalitetni premik v našem asortimanu in 2. usklajenost naših proizvodov na tržišču. S polno odgovornostjo bomo morali slediti zahtevam tržišča, tehnološki in delovni disciplini, obenem pa posvetiti povečano skrb zmanjševanju naših stroškov. Tu pa moramo člani sindikata in vsa sindikalna vodstva nositi skupno odgovornost s samoupravnimi organi, vodstvenimi organi ter voditi bitko za doseganje plansko postavljenih nalog. Pri tem se že danes zavedamo, da nam ekonomske zakonitosti pogojene v panogi, družbeni skupnosti, kot tudi v svetovnem merilu, ne bodo najbolj naklonjene. Pri vsem tem pa kot člani vodstev sindikalnih organizacij ne smemo in tudi ne moremo mimo naše osnovne naloge, skrbi za delovnega človeka, v najširšem smislu. Tu ne mislimo samo na OD, temveč ves sklop tistih nalog, ki povišujejo življenjsko raven v nematerialni obliki. Vedno bo prisotna skrb za realni OD predvsem tistih članov kolektiva z nižjimi OD, ustvarjanje pogojev in to takšnih pogojev, ki zadovoljujejo člana našega delovnega kolektiva pri dvigu standarda, kot so npr.: topli obrok, pravilni dodatki za pogoje dela, realizacija, ugodni pogoji za letovanje, stanovanjska problematika ter splošna socialna varnost. O teh vprašanjih naj tudi razprava doprinese svoj delež.
Tovarišice in tovariši! Do sedaj sem skušal podati grobi pregled delovanja sindikalne organizacije v preteklem letu ter res skopo oceniti delovne uspehe v podjetju. Želim podati nekaj mnenj za naše bodoče delo, kar vse bi lahko služilo tudi pri sprejemnaju sklepov naše današnje konference. Kot
družbenopolitična organizacija delavskega razreda Jugoslavije je sindikalna organizacija dobila polno veljavo, s tem pa tudi povečano odgovornost pri odločanju o vseh vprašnjih družbenega dogajanja. Zavedajoč se te odgovornosti in pravice lahko danes sprejmemo nekaj sklepov, s katerimi želimo prispevati k boljši urejenosti. v podjetju, reševanju določenih sistematskih vprašanj, kot so: v interesu poglabljanja samoupravnih pravic v smislu ustavnih dopolnil in indicdj nove ustave, naj proces ustanavljanja novih TOZD pride v najkrajšem času do realizacije. Menimo, da je politično pravilo, da v našem podjetju zajezimo širjenje naziva direktorjev, zato naj us,trezni samoupravni organi izvedejo postopek preimenovanja vodstvenih delovnih mest v TOZD in sektorjev tako, da bi imeli v podjetju samo eno delovno mesto direktorja. Pri tem moramo zasledovati samo en cilj. Na vodstvena in vodilna mesta naj prihajajo resnično samo takšne osebe, ki zadovoljujejo po razpisnih pogojih splošnim zahtevam, ob tem pa tudi, posebnim zahtevam, med katerimi ni najmanj pomembna zahteva po druž-beno-moralno-političm kvalifikaciji. Med to pa vsekakor spadajo aktivni odnos, do samoupravljanja kot družbenega sistema, pravilen odnos do dela in akcij družbenopolitičnih organizacij, pravilen odnos do sodelavcev z upoštevanjem pravilnih medsebojnih komunikacij, vrednotenja človeške osebnosti, posluha do predlogov in mnenj sodelavcev, predvsem pa kot osnovno merilo pravilen pogled in osebna opredelitev v pogledu in vrednotenju našega samoupravnega družbenopolitičnega sistema in njegove usmeritve. Osebe, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, ne morejo in ne smejo zasesti vodilnih in vodstvenih mest. V organizacijskem smislu dela sindikalnih organizacij in vodstev, podajam v razmišljanju naslednje predloge: v neposredni bodočnosti nuditi vso pomoč sindikalnim odborom v obratih in sindikalnim poverjenikom v delovnih skupinah, poglobiti obliko in povečati aktivnost dela izvršnih odborov OOS ter njih komisij, na ravni sveta sindikata Železarne Štore pa sistematsko pristopiti k reševanju in usklajevanju vprašanj, ki morajo 'biti enotna na ravni OZD ter pripraviti nekaj sistemskih posvetov v letu 1974. Da bi sindikalni vodstveni kadri bili kos vsem tem nalogam, pospešiti priprave na družbenem izobraževanju skupno z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju kot tudi v občini.
Pred nami je postavljena važna naloga organizacije razprav _v zvezi z odgovorom o financiranju splošne in skupne porabe, ter neposredni pristop k pripravam na volitve v letu 1974. Takoj moramo pristopiti k evidentiranju kadrov po TOZD. V času priprav na nove samoupravne akte (statuti, samoupravni sporazum o delitvi dohodka in OD ter ostalih ) moramo aktivno sodelovati ter pojasnjevati članstvu vsebino ter zbirati prediloige in skrbeti, da se pravilni predlogi tudi upoštevajo. Sistemsko urediti vprašanja družbenega standarda, letovanja, socialnih pomoči, aktivno ter s polnim razumevanjem razvijati kulturno, telesno, rekreativno ter izobraževalno dejavnost; to so naloge ki jih bomo morali v letošnjem letu uresničevati.
Tovarišice in tovariši! Naj omenim še dejstvo, da smo bili v preteklem letu kos vsem opravljenim nalogam, se moramo v prvi vrsti zahvaliti tesnemu sodelovanju z organizacijo ZK in mladino, razumevanju 'Samoupravnih organov, kot tudi enotnemu stališču in razumevanju vodstvenega kadra. Vse to kaže, da imamo v našem podjetju pravilen, zdrav, razumevajoč odnos. Želim, da takšna konsolidacija in sodelovanje ostane praksa -tudi v bodoče na vseh ravneh tako OZD in TOZD in obratih. Za preteklo sodelovanje pa se vsem činiteljem v imenu dosedanjega predsedstva sindikata najilepše zahvaljujem.
Zavedam se, da je moje današnje poročilo bilo kratko in pomanjkljivo, upam, da bo razprava stanje, probleme ter naloge dopolnila ter podrobnejše ocenila naše preteklo delo in nakazala še nove bodoče naloge, zato sem vendarle prepričan, da je dosedanja osnovna organizacija sindikata Železarne Štore, opravila s svojimi voljenimi organi ter komisijami svoje poslanstvo v letu 1973. Želim, da bi novoizvoljena vodstva osnovnih organizacij v bodoče opravljala to poslanstvo še bolje in uspešnejše, za kar so dani vsi pogoji; sivet sindikata Železarne Štore pa naj bi svojo koordinacijsko vlogo v novih pogojih v bodoče čimbolj uspešno opravljal, vse to z edinim ciljem, da upravičimo poslanstvo Sindikalne organizacije koit predstavnika in družbenopolitičnega dejavnika 'delovnega človeka v slehernem TOZD in OZD Železarne Štore.
Gradišnik Frida
REŠITEV V SILI
Dne 6. februarja so iz celjske bolnišnice sporočili, da so popolnoma brez krvi in nas prosili za nujno pomoč. Šli smo v akcijo in pripravili v kratkem času kar 48 članov kolektiva, ki so 7. in 8. februarja darovali kri ter s tem rešili bolnico iz velike krize.
V imenu transfuzijske postaje, občinskega odbora RK in seveda prizadetih pacientov, vsem darovalcem, kakor tudi vodstvu obratov, ki so omogočili odsotnost krvodajalcev, iskrena hvala.
Sporočamo, da bo v petek, dne 29. marca 1974 za naš kolektiv redna krvodajalska akcija v Štorah. Pričakujemo tudi tokrat čim večjo udeležbo.	Komisija za krvodajalstvo
DRŽAVNI KAPITAL - BLAŽEV ŽEGEN
Z razpravo o osnutku zakona v Skupščini se je 7. februarja začel finale odpravljanja državnega kapitala v SR Sloveniji. Medtem, ko so se druge republike kljub temu, da so iz zapuščine federacije izvlekle znatno več, s prenosom na gospodarstvo podvizale in v glavnem izvedle enostavno črtanje dolgov, se v Sloveniji vrši premišljeni postopek, po katerem bo pri dedičih zavarovana reprodukcija pridobljenih sredstev in dosežena večja skladnost razvoja gospodarstva.
ZAPUŠČINSKI GLAVOBOL
Po podatkih, ki so bili posredovani poslancem, gre v Sloveniji za prenos 2.814 milijonov dinarjev sredstev, ki so v obliki kreditov plasirana raznim koristnikom. V primerjavi s celo državo je to le okrog 6 % državnega kapitala, kar pomeni, da je ta dediščina relativno skromna in da zato z njo ne bo mogoče zadovoljiti vse interesente niti v celoti razrešiti bolečega strukturalnega neskladja. Smo pred podobnim problemom kot kmet, ki želi zadržati celovitost posestva in ustreči željam vseh potomcev. Razparceliranje zemlje je običajno najslabša rešitev, saj skoraj vedno pomeni hiranje posestva in konec sloge med nasledniki.
Piše: GREGOR KLANČNIK
Tudi organizirana samoupravna družba mora to imeti pred seboj, zato ni naključje, da predlagatelj zakona Izvršni svet SR Slovenije o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela želi zadržati prednost združenih sredstev in samoupravno organizirano gospodarstvo vzpodbuditi za pospeševanje razvoja tistih dejavnosti, ki so postale coklja gospodarske rasti — infra struktura, poljedelstvo in druga primarna proizvodnja.
Poslanci so tako opredelitev podprli in bili mišljenja, da bi morala vrnjena sredstva državnega kapitala, pa naj si bodo tista iz bivšega splošnega investicijskega sklada, republiški kapital ali iz republiških skupnih rezerv gospodarskih organizacij, ostati združena. V osnutku zakona je bila ugotovljena načelna nedoslednost, ki bi jo kazalo v končnem predlogu zakona odpraviti. Ta namreč na eni strani predvideva prenos sredstev neidentificiranega državnega kapitala na veliko število temeljnih organizacij, za katere ni dokazano, da so ustvarjale in sooblikovale državni kapital, istočasno pa znanim ustvarjalcem in oblikovalcem obveznega vplačevanja v republiški sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij ne priznava prenosa v njihove poslovne sklade. Odstop od načela je tudi predvideni prenos sredstev državnega kapitala na eno samo delovno organizacijo.
STRATEGIJA PRENOSA KAPITALA
Pri končni formulaciji bi predlog zakona moral biti načelno dosleden. Odgovoriti bi moral tudi na dve bistveni vprašanji: katerim temeljnim organizacijam in po kakšnih kriterijih naj se državni kapital razdeli in predvsem kaj se s tem prenosom želi doseči.
Državni kapital in obvezno brez povračila do leta 1970 oblikovani sklad republiških skupnih rezerv gospodarskih organizacij pomeni-
ta minulo delo, ki so ga ustvarjale in odvajale delovne organizacije vsa leta našega socialističnega gospodarjenja. Nemogoče je kvanti-ficirano ugotavljati delež posameznih TOZD pri oblikovanju teh sredstev, brez dvoma pa je, da je prispevek odvisen od časovne dol-žine delovanja proizvodne ustvarjalnosti. V tem je tudi razlog, da ga ne kaže prenašati z odpisom dolga in da bi prednost morale imeti primarne dejavnosti. Kaj se hoče s prenosom sredstev, pravic in dolžnosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela doseči, je politično že opredeljeno, in to v družbenem planu razvoja SR Slovenije v letih 1971 do 1975 in tudi v resoluciji druž-beno-ekonomske politike in razvoja SR Slovenije v letu 1974. S tema dvema dokumentoma je nakazana smer, za katere strategič-ne cilje je prednostno treba koncentrirati naše umske, delovne in materialne potenciale. To so naloge, ki pomenijo zoževanje strukturalnega neskladja in odpravljanje deficitarnosti, ki zadržuje stopnjo rasti celotnega gospodarstva. Sem spadajo energetika, proizvodnja hrane, transport in proizvodnja surovin ter reprodukcijskega materiala. Ni zato naključje, da osnutek zakona v 1. členu usmerja sredstva v te dejavnosti. Razumljivo je tudi, da morajo sredstva iz bivših skupnih stanovanjskih skladov ostati v tej sferi. Medtem, ko za infra strukturo osnutek zakona o prenosu sredstev na temeljne organizacije združenega dela ni sporen, pa je v nekaterih določbah za kmetijstvo in črno metalurgijo problematičen in težko izvedljiv. Ta namreč predvideva, da se sredstva, pravice in obveznosti, ki se reproducirajo iz anuitet kmetijske dejavnosti, prenesejo na temeljne organizacije združenega dela živilske industrije in kmetijstva, in tista, dana iz bivšega splošnega investicijskega sklada, ki se v obliki anuitet reproducirajo v slovenskih železarnah, prenesejo na temeljne organizacije združenega dela celotnega kompleksa kovinske in elektro industrije ter črne metalurgije.
a .1*1
ENOTNE KOMPONENTE POLJEDELSTVA IN ŽELEZARSTVA
Vemo, da gre v tem primeru za dve dejavnosti, ki imata v svojem delovanju po osvoboditvi in pred tem nekaj skupnih komponent:
—	obe imata pomembno vlogo pri razvoju našega socialističnega gospodarstva — železarstvo je v Sloveniji začetek industrijske proizvodnje — in imata tudi velik delež pri oblikovanju državnega kapitala;
—	obe sta tudi z maksimalnimi in depresiranimi cenami zgubili znatna lastna sredstva;
—	obe imata v tekočem družbenem planu 5-letnega razvoja SRS zaradi deficitarnosti proizvodnje poljedelskih izdelkov in jekla, kar
pa bo moralo biti tudi v letih od 1976 do 1980, odrejeno prednost.
Upravičeno se zato sprašujemo, ali ne bi kazalo državni kapital, ki se sedaj v kmetijstvu in črni metalurgiji nahaja kot kredit, prenesti enostavno na temeljne organizacije združenega dela kmetijstva in sestavljene organizacije Slovenskih železarn.
Prenos sredstev, plasiranih v železarne, na vse temeljne organizacije združenega dela kovinskega kompleksa in za tem obvezno namensko združevanje za modernizacijo in širjenje proizvodnje jekla, bi bil zapleten že pri iskanju kriterija za delitev ter nato za združevanje sredstev, postopek pa zvezan z obsežno administracijo brez pravega učinka.
Najlažje je to dojeti, če se pogleda, za kakšen Obseg sredstev gre. Skupaj se v Slovenskih železarnah nahaja 463,4 milijone dinarjev kredita, ki se bo pretvoril v poslovna sredstva z zakonom določenim temeljnim organizacijam združenega dela. Letne anuitete teh kreditov znašajo poprečno okrog 45 milijonov dinarjev, kar je le 1 % od celotnega dohodka Slovenskih železarn. To pa so zelo skromna sredstva pri oblikovanju lastne udeležbe za razvoj kapitalno tako intenzivne proizvodne dejavnosti.
Namen zakona, da bi se s prenosom sredstev državnega kapitala pospešilo združevanje od primarne, sekundarne do terciarne dejavnosti, bo najuspešnejše dosežen s podporo obstoječih integracijskih tvorb.
KAPITAL BO SPAJAL TOZD
Slovenske železarne so sestavljena organizacija združenega dela, v katero so združene delovne organizacije železarne Jesenice, Ravne in Store ter predelovalci žice Veriga Lesce, Plamen Kropa, Žična Celje in Tovil Ljubljana ter raziskovalna inštitucija Metalurški inštitut Ljubljana. Po gospodarskem načrtu bo ta integracijska tvorba leta 1974 dala okrog 4,5 milijarde dinarjev realizacije in od te izvozila za okrog 40 milijonov dolarjev blaga. Zaposluje okrog 15.400 ljudi. Štiriletne izkušnje združevanja dela in sredstev so Slovenskim železarnam dale osnovo za razširitev svoje integracije na področje predelave in raziskav ter za optimalnejše upravljanje in poslovanje v prihodnosti. Medsebojna transfuzija sredstev je v tem združevanju vezilno gradivo, ki mora voditi k relativno večjemu dohodku vseh temeljnih organizacij združenega dela in celotne proizvodne dejavnosti. Pri tem ima pomembno vlogo interna banka.
Interna banka je finančna aktivnost Slovenskih železarn, ki skrbi za optimalno financiranje redne in razširjene reprodukcije združenih delovnih organizacij. Upravljajo jo delegacije TOZD v delavskem svetu in upravnem svetu Slovenskih železarn. Sredstva, ki jih pri tem obračajo, izvirajo iz združenih sredstev upravljalcev, kreditov in bančnih virov. Med drugim razpolaga s sredstvi v višini 29,5 milijonov dinarjev, ki jih je Skupščina SR Slovenije leta 1972 odstopila TOZD Slovenskih železarn in so bila nato samoupravno združena v interni banki.
Po odločitvi delavskega sveta je velik del razpoložljivih združenih sredstev in drugih virov s tveganjem vseh TOZD bil, in to v višini 20 milijonov din kot skupna naložba in 33 milijonov din kot dolgoročni kredit, vložen v Železarno Store za dokončanje investicij metalurških obratov in za potrebna obratna sredstva. V prihodnosti upravljalci Slovenskih železarn želijo razširiti, kvantitet-no in kvalitetno poglobiti vezi, ki jih tvorijo skupne naložbe. To je namen pri realizaciji izgradnje hladne valjarne na Jesenicah, pri novih metalurških obratih na Ravnah, posodobljenju tehnologije in še posebej pri skupnem nastopu za razreševanje energetske problematike, zlasti plinifikacije naše republike.
SKRB ZA UBRANO PRIHODNOST
Oddaljenost od surovinskih središč preprečuje na Slovenskem razvoj proizvodnje navadnih asor-timanov jekel, tradicija, delovne navade in sposobnost pa omogočajo širjenje proizvodnje kvalitetnega in žlahtnega jekla. Ta orientacija je prisotna v celotnem jugoslovanskem konceptu razvoja črne metalurgije. Da bi Slovenske železarne lahko sledile svetovnemu tehnološkemu napredku, bodo morale biti oskrbovane s primerno elektro energijo, tekočimi in plinskimi gorivi ter s kvalitetnimi surovinami, vpeljati pa bodo morale tudi sodobno tehnologijo kontinuirane proizvodnje elektro jekla. Vse to bo pogojeno z velikimi naložbami, ki bodo dosegle optimalne učinke le z združevanjem umskih in delovnih potencialov ter finančnih sredstev. Pri odločanju o prenosu sredstev državnega kapitala bi morali to upoštevati in Slovenskim železarnam dati materialno osnovo za njihovo prihodnost.
Slovenske železarne se zavedajo, da same sebi niso svoj namen, zato kot pobudnik delujejo za skladnejšo proizvodnjo in predelavo jekla zlasti na območju, kjer so locirane. Preteklost je ob hitri industrializaciji pripeljala do relativno velike porabe kvalitetnih in žilavih vrst jekla v drugih republikah, v prihodnosti pa bi se morala slovenska in bližnja hrvatska industrija bolj orientirati na izdelke slovenskih železarn. V tem je razlog pobude za ustanovitev poslovne samoupravne interesne skupnosti za proizvodnjo in predelavo jekla. V tej skupnosti naj bi bile povezane grupacije cestnih in železniških vozil, strojegradnje in bele tehnike. Glavna naloga te interesne skupnosti bo medsebojno usklajevanje razvoja, enotnejši nastop pri iskanju finančnih virov za razvoj in skupno uveljavljanje na zunanjih tržiščih. Ko bo ta skupnost osnovana, bo lahko prevzela tudi samoupravljalske pravice, namenjene državnemu kapitalu, to pa bi pomenilo doseganje celotnega namena predlagatelja zakona Izvršnega sveta Skupščine SRS.
Kljub temu, da je obseg državnega kapitala, ki ga prenašamo na gospodarstvo, v Sloveniji relativno skromno, ne bi smeli pozabili na edinstveno priložnost, ki se (Nadaljevanje na 4. strani)
Sklepi I. konference sveta sindikata železarne Štore sprejeti 19.1.1974
1.	V letu 1974 nadaljevati nadaljnjo organiziranost sindikata v Železarni, s poudarkom ustanavljanja osnovnih organizacij, poglabljanje dela sindikalnih poverjenikov. Nosilec naloge: predsednik sveta sindikata.
2.	Podpirati formiranje novih TOZD povsod tam, kjer so za to podani pogoji za ustanavljanje. Nosilec naloge: predsedniki OOS in predsednik sveta
3.	Poglobiti obliko izobraževanja, sestaviti program seminarja skupno z vodstvom ZK, mladine in samoupravnimi organi.
Rok: februar 1974. Nosilec naloge: podpredsednik sveta.
4.	V bodoči mandatni dobi še nadalje podpirati vse oblike rekreacije, lizletništva in delovanje društev ter nuditi preko sindikalnih vodstev vso pomoč rekreator-jem. Nenehno razvijati nove oblike dejavnosti na tem področju. Nosilec naloge: komisija za rekreacijo pri svetu.
5.	Poživeti kulturno dejavnost ter ustanoviti kulturno komisijo pri svetu sindikata.
Nosilec naloge: predsednik sveta sindikata,
6.	Nuditi vso pomoč klubu zdravljenih alkoholikov Štore ter pospeševati delo tega kluba.
Nosilec naloge: predsedstvo sveta.
7.	V letu 1972 v času razprav o osnutkih statutov izoblikovati stališče o vlogi, delu in nalogah delovnih skupin ter vodij delovnih skupin. Delovni skupini dati takšno obliko in pristojnost, da predstavlja osnovo samoupravnega sistema.
Nosilec naloge: predsednik sveta.
8.	Ustanoviti koordinacijske odbore na nivoju TOZD in OZD z nalogo koordiniranega delovanja v času razprav o splošni in skupni porabi, kandidacijskem postopku ter volilnem postopku. Po potrebi te koordinacijske odbore uveljaviti tudi kot stalno obliko.
Rok: takoj!
Nosilec naloge: predsednik sveta.
9.	Izvršiti postopek evidentiranja kandidatov na vseh nivojih. Rok: februar 1974.
Nosilci nalog: predsedniki OOS in predsednik sveta.
10.	Organizirati enodnevni posvet z vsemi kadri sindikalnih vodstev. Rok: februar 1974.
Nosilec naloge: predsednik sveta.
11.	Predlagati samoupravnim organom (DSP) naj urede spremembo nazivov direktorjev TOZD in sektorjev v vodje TOZD in sektorjev.
Nosilec naloge: • predsednik sveta.
12.	Pri kadrovanju naj kadrovske komisije družbeno političnih organizacij kot tudi razpisne komisije upoštevajo pod pojmom moralno politične kvalifikacije naslednja načela:
—	aktiven odnos do samoupravljanja kot družbenega sistema,
—	pravilni odnos do dela in akcij družbenopolitičnih organizacij,
—	pravilen odnos do sodelavcev z upoštevanjem pravilnih medsebojnih komunikacij, vrednotenja človeške osebnosti, posluha do predlogov in mnenj sodelavcev,
—	pravilen pogled in osebna opredelitev v pogledu in vrednotenju našega samoupravnega
družbenopolitičnega sistema in njegove usmeritve.
13.	Kadrovske komisije morajo pri izbiri kandidatov za vodilna in vodstvena delovna mesta vedno podati politično oceno za izbranega kandidata.
Nosilec naloge: kadrovska komisija pri svetu sindikata.
14.	Nuditi 'vso pomoč izvršilnim odborom OSS, komisijam ter sindikalnim poverjenikom pri izpolnjevanju nalog.
Nosilec naloge: predsedstvo sveta sindikata.
15.	V času priprav na nove samoupravne akte (statuti, samoupravni sporazum o delitvi do-hodja in OD, samoupravni sporazum o varstvu pri delu, samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih) vsa sindikalna vodstva pojasnjujejo članstvu vsebino, zbirajo predloge ter so iniciatorji najširšega tolmačenja.
Nosilec naloge: predsednik OOS, predsedniki komisij in predsednik sveta.
16.	Nenehno skrbeti za sistemsko urejevanje vprašanj družbe-
nega standarda, letovanja, pomoči ter nudenje nasvetov pravne pomoči.
Nosilec naloge: predsedniki OOS in predsednik sveta.
17.	Podrobno seznaniti člane kolektiva o nalogah «letnega plana za leto 1974, ter mobilizirati vso članstvo na realizaciji plansko postavljenih nalog, štednji in zmanjševanju stroškov, povečevanju proizvodnje.
Nosilci naloge: predsedniki OOS in sveta.
Urejevanje medsebojnih razmerij delavcev
v združenem delu
Pripravljen in posredovan v razpravo zboru delavcev je predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu delavcev v TOZD in skupnih službah (OSS) v Železarni Štore.
O predlogu osnutka sporazuma bomo delavci razpravljali v svojih delovnih skupinah, oziroma na zborih delavcev po delovnih enotah.
Dosedaj smo govorili o delovnih razmerjih in samoupravni akt, ki je urejal delovna razmerja je bil pravilnik, sprejet po delavskem svetu. Pravilnik je določal pravice in dolžnosti, ki jih je moral delavec izpolnjevati v delovnem razmerju. Z določili ustavnih dopolnil se ti odnosi bistveno menjajo, saj tudi ne govorimo več o delovnih razmerjih, ampak o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Delavec ne sklene delovnega razmerja, ampak združuje svoje delo z ostalimi delavci TOZD, oziroma OSS. Na osnovi ustavnih dopoinil je bil že sprejet zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki je služil tudi kot osnova za izdelavo predloga samoupravnega sporazuma. Po zakonu delavci urejajo medsebojna razmerja z enim ali več sporazumom. V Železarni je predvideno, da bomo razen sporazuma o medsebojnih razmerjih imeli še sporazum o delitvi OD in sporazum o varstvu pri delu ter bo tako s tem urejena kompleksna problematika s področja medsebojnih razmerij.
Predlog samoupravnega sporazuma vsebuje predvsem določila o pravicah in obveznostih delavcev v TOZD ,iin OSS. Način, kako bomo uveljaivljali pravice in izpolnjevali obveznosti, bo posebej urejen v ustreznem samoupravnem aktu.
Predlog osnutka samoupravnega sporazuma sprejemajo najprej delavci na svojih zborih z večino glasov vseh delavcev v delovni enoti ter obenem dajo pripombe in dopolnitve, ki jih bo posebna komisija, imenovana na zborih delavcev sklenila in izdelala končno besedilo sporazuma. Po en izvod sporazuma prejme vsak delavec v TOZD oziroma OSS in nato bo podpisal izjavo, če se bo strinjal s pravicami in obveznostmi sporazuma. Sporazum bo sklenjen, ko podpiše izjavo dve tretjini delavcev v TOZD oziroma OOS.
Celotna snov predloga sporazuma je razdeljena v 17 poglavij. Predlog sporazuma je sestavljen v
enotnem besedilu za vse TOZD in OSS predvsem z namenom, da se zagotovi v osnovi enak položaj vsakemu delavcu v delovni organizaciji ne glede, v katero TOZD ali OSS je združil svoje delo. Vsaka TOZD Oziroma OSS bo imela svoj sporazum in sicer, kakor že rečeno, v enakem besedilu za vse organizacije združenega dela železarne.
V	predlog sporazuma so vključena načela o sistemizaciji delovnih mest, načela o delitvi osebnega dohodka ter načela o varstvu pri delu, čeprav bodo v bodoče ta področja urejena v posebnih samoupravnih aktih. Tako bomo za sistemizacijo delovnih mest uredili ustrezen pravilnik, kjer naj bo podrobno urejeno gradivo s tega «področja. Za področje varstva pri delu in delitve OD bodo pripravljeni samoupravni sporazumi. S itemi samoupravnimi akti bodo urejena na enotnih osnovah vsa področja iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, kakor je to določeno v členu 4 Zakona o MRZD.
V	predlogu sporazuma so detaljno urejena predvsem vprašanja: pridobitve lastnosti delavca v združenem delu, razporeditve na delovno mesto, napredovanje in razporeditve na drugo delovno mesto «ter pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za razporeditev «na drugo delovno mesto, vključene so pravice in obveznosti delavcev v združenem delu, delovni čas in razporeditev le-tega, odmori, počitek, letni dopusti in druge odsotnosti z dela z nadomestilom OD ali brez nadomestila OD
Državni kapital
(Nadaljevanje s 3. strani) nam odpira v sporazumu med vladama Sovjetske zveze in SFRJ o dobavi naravnega plina od leta 1975 dalje. Poleg izraženih želja in aktivne podpore pri iskanju virov naravnega plina bo SR Slovenija morala tudi materialno vzpodbuditi predvidene porabnike za združevanje lastnih sredstev, ki bodo pogoj finančne konstrukcije in angažiranja dodatnih bančnih virov ter tujih blagovnih in finančnih kreditov.
Ob odpravljanju državnega kapitala se govori kot da se bodo odprli tresorji republike in občin ter da bodo prenesena dodatna sred-
Posebno poglavje urejuje vprašanje odgovornosti delavca za neizvajanje svojih obveznosti ter odškodninska odgovornost za povzročeno materialno škodo. Posebno varstvo žena, «mladine in invalidov, poglavje o pravicah in obveznostih s področja izobraževanja in usposabljanja za delo. Trinajsto poglavje urejuje področje prenehanje lastnosti delavca v združenem delu. Naslednja poglavja so: varstvo pravic delavcev, obveščanje delavcev s področja medsebojnih razmerij ter posebna določila, kjer je vključeno vprašanje vloge družbenopolitičnih organizacij s področja medsebojnih razmerij, delo po pogodbi (prej pravno razmerje). V končnih določbah je predlagana vsebina izjave, ki «naj jo podpiše delavec, ki se strinja s pravicami in obveznostmi v združenem delu.
Predlog osnutka samoupravnega sporazuma so prejeli vsi člani vseh organov samoupravljanja v TOZD in delovni organizaciji, izvoljeni funkcionarji družbenopolitičnih organizacij v TOZD in delovni organizaciji, vodje delovnih skupin, obratovodje in direktorji sektorjev. Vsi, ki so prejeli predlog, so obvezni posredovati informacijo o posameznih poglavjih v svojem krogu delavcev in dati iniciativo za razpravo v delovnih skupinah ter «prispevati svoj delež za ureditev sporazuma, ki bo odraz želja in hotenj večine delavcev v TOZD in OSS.
V razpravi pričakujemo vrsto vaših predlogov in pobud. Želimo kritično in ustvarjalno razpravo ter vsebinske predloge.
„blažev žegen"
stva v gospodarstvo, v resnici pa se vsa ta sredstva že nahajajo v proizvodni sferi. Razlika bo le v tem, da so sedaj plasirana v obliki ugodnih dolgoročnih kreditov, ki se bodo pretvorili v lastne vire določenih temeljnih organizacij združenega dela. Vemo tudi, da se ta sredstva nahajajo na ključnih obrambnih pozicijah, ki bodo morale dobiti ojačitve, zato bo samoupravno organizirano gospodarstvo modro ravnalo, če jih pusti tam, kjer so. Povečanje reproduktivne sposobnosti celotnega gospodarstva bo tudi v prihodnosti potrebno iskati v novoustvarjeni vrednosti.
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Na volitvah, dne 26. decembra
1973	smo izvolili nove organe upravljanja, imed drugimi tudi štiri odbore, in sicer EKONOMSKO-GOSPODARSKI ODBOR, ODBOR ZA KADROVSKO-SOCIALNE ZADEVE IN DRUŽBENI STANDARD, ODBOR za delitev dohodka in osebnega dohodka in Odbor za splošne zadeve.
Odbori so se konstituirali in že pričeli s svojim delom, ki ga v nadaljevanju posredujemo članom delovne organizacije.
I. EKONOMSKO-GOSPODAR-SKI ODBOR je na I. seji dne 14. januarja 1974 sprejel naslednje sklepe:
—	Izvolil je predsednika odbora tovariša ŠKORJANC Leopolda in namestnika tov. MAGAJNA Vla-dota.
—	Obravnaval je operativni plan za januar 1974.
Pri tem je sklenil, da je kar največjo pozornost posvetiti nadurnemu delu, ki v pogledu višine izkazuje stalnost. Zadolžil je tehničnega direktorja, da k nadurnemu delu da posebno obrazložitev.
—	Odobril je službeno potovanje dipl. ing. Ravnikar Ivana v ZRN in Jožetu Korentu prav tako v ZRN s tem, da je odobril celotne stroške združene s tem potovanjem. Stroški potovanja se krijejo iz sredstev za izobraževanje.
—	Obravnaval je predlog Komisije za realizacije in s tem v zvezi sklenil:
1.	tovarišu Šeligi Vinku, glavnemu delovodju v valjarni I, se iz naslova tehnične izboljšave pri valjanju profilov za polove čevlje na osnovi izračunanega prihranka 50.274,11 din izplača nagrada za prvo leto koriščenja te racionalizacije v višini 1.400,18 din.
2.	Tov. Žohar Viliju iz livarne I se iz naslova racionalizacije »izdelava naprave za navijanje vrvi in šara« na osnovi izračunanega prihranka za drugo leto koriščenja racionalizacije v višini
3.515.20	din izplača nagrada v višini 813,81 din.
3.	Ing. Leban Jožetu in Bule Vinku se iz naslova racionalizacije »uporaba modificiranega škroba v livarni II« v osnovi izračunanega prihranka za II. leto koriščenja v višini 747.714,50 din izplača nagrada v višini 3.419,28 din, ki si jo predlagatelja delita v razmerju 50:50, tako da prejme vsak predlagatelj 1.708,64 din.
—	Tov. Gajšek Stanku, vratarju III, se zaradi preprečitve nesreče, ki bi nastala zaradi utečenih vagonov, če ne bi bili zadržani, izplača enkratna nagrada v višini 500 din. II.
II.	EKONOMSKO-GOSPODAR-SKI ODBOR je na II. seji dne 6. 2.
1974	sprejel naslednje sklepe:
—	Po pregledu sklepov sprejetih na prejšnji seji in poročilu o njih izvršitvi je potrdil zapisnik prejšnje seje.
—	Obravnaval je operativni plan za februar 1974.
—	Odobril je odpise negativnih razlik in sklenil, da oddelek tehnične kontrole do prihodnje seje predloži detaljno pojasnilo k tem reklamacijam in s tem združenih odpisov razlik, kakor tudi o ukrepih, ki se bodo podvzeli, za izboljšanje stanja.
—	Imenoval je komisijo za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki jo sestavljajo:
ing. Pišek Alojz kot predsednik, dipl. iing. Starc Milko, ing. Kline Anton, Arzenšek Stefan, ing. Oavirk Stane kot člani.
Na prihodnji seji komisija predloži plan dela in predračun stroškov z navedbo kako se bodo stroški pokrili.
—	Imenoval je komisijo za racionalizacijo, ki jo sestavljajo:
dipl. ing. Plauštajner Hinko kot predsednik, ing. Škerl Ivan, Spo-lenak Jože, ing. Leban Jože, ing. Povalej Leopold, dipl. ing. Kramer Jože, dipl. ing. Knez Peter, dipl. ing. Logar Viktor, dipl. oec. Gajser Stane kot člani.
—	Naknadno je odobril službena potovanja v inozemstvo s tem, da se je strinjal s tem, da je treba nujna potovanja med eno im drugo sejo sporočiti predsedniku Odbora proti naknadni odobritvi na Odboru.
Sklenil pa je, da o izvršenih potovanjih v inozemstvo predloži poročilo o uspehih potovanj.
Odobril je naslednja službena potovanja :
tov. Gerkeš Štefanu v DDR za 4 dni, gl. direktorju in Belej Marjanu v SSSR za 6 dni in dipl. ing. Feliksu Cernaku v ČSSR za 4 dni.
II.	Na I. seji ODBORA ZA KADROVSKO-SOCIALNE ZADEVE IN DRUŽBENI STANDARD dne 11. januarja 1974 so bili sprejeti naslednji sklepi:
—	izvolil je predsednika Odbora tovariša KAVKA Franca in namestnika tovariša PLANK Stanka.
—	Štipendistoma tovarišici Hrušovarjevi in Vebru je odobril najetje posojila v višini po 500 din za potrebe študija.
V kolikor pa bo gospodarski načrt za leto 1974 zajel celotna predlagana sredstva za izobraževanje v letu 1974, se to posojilo poviša na 1.000 din in se štipendistom naknadno izplača razlika.
Na II. seji ODBORA ZA KADROVSKO-SOCIALNE ZADEVE IN DRUŽBENI STANDARD dne
31. januarja 1974 so bili sprejeti sklepi :
—	po pregledu sklepov sprejetih na prejšnji seji in potrdil zapisnik prejšnje seje.
—	Z veljavnostjo od 1. januarja 1974 je potrdiil
a)	okvirno tabelo za določanje potrebne prakse,
b)	višino prakse za posamezna delovna mesta določeno po gornji tabeli.
S tem v zvezi je Odbor pooblastil kadrovski sektor, da na podlagi sprejete okvirne tabele za določanje potrebne prakse in na osnovi ranga, ki ga bo Odbor za dohodek in osebni dohodek potrdil, sam določi zahtevano prakso s tem, da v primeru, če je na dolžino prakse pripomba, ugovor ali pritožba, le-to obravnava Odbor za KSZ.
—	Na prašno ORAŽEM IVANKE, socialne delavke v podjetju, v zvezi s povračilom štipendije zaradi njene odpovedi, ki jo je podjetje izplačalo v teku njenega študija, je prošnji delno ugodil v tem smislu, da se ji od skupno sprejete štipendije v višini 17.290 din črta vračilo'' štipendije za 13 mesecev zaposlitve v podjetju, preostali znesek pa mora Oražmo-va podjetju povrniti.
—	V zvezi s predlogom za or-organiziranje politične šole v Štorah je sklenil:
—	odobri se izvedba politične šole v Štorah za 61 kandidatov v času od 11. do vključno 15. februarja 1974;
— potrdi se program te šole;
—	odobrijo se sredstva za to šolo v višini 9.455,00 din;
—	kandidatom — 61 — po posebnem spisku, se odobri za čas udeležbe v tej šoli, to je za 5 dni, izredni plačani dopust;
—	imenoval je predstavnika na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, tovariša dipl. ing. Borisa Nečemerja;
—	razveljavil je svoječasno sprejet sklep KSO glede tistega dela, kjer je naziv novoustanovljenega delovnega mesta v komercialnem sektorju »šef uvoza in izvoza« tako, da se spremeni naziv delovnega mesta v »vodja raziskave inozemskega tržišča«, v ostalem je veljaven dosedanji sklep ;
—	tovarišu Jezovšek Stanku je za izredni študij na višji prometni šoli v Ljubljani naknadno odobril status izrednega študenta;
—	družini pokojnega Jazbeca, ki se je ponesrečil v tovarni, je odobril enkratno finančno pomoč v višini 3.000 din iz sredstev sklada skupne porabe.
Nadalje je sklenil, da bo delovna organizacija štipendirala tiste otroke pokojnega Jazbeca, ki se bodo vključili v šolanje na II. stopnji.
Hkrati je odbor predložil finančni službi, da prouči možnost formiranja solidarnostnega sklada, odkoder bi se črpala sredstva za razne socialne pomoči članom delovne organizacije;
—	sklenil je, da se tovarišu Danielu Grobelšeku, pom. ključavničarju v mehanični delavnici, odobri enkratna finančna pomoč v višini 1.000 din in za stroške preselitve enkratni znesek v višini 500 din;
—	odobril je zamenjavo stanovanja, ki ga zaseda Ivan Ravnikar. dipl. iing. v Kajuhovi ulici 9, Celje, s stanovanjem, ki ga pridobi od Zdravstvenega doma Celje s tem, da pravna služba sklene pravnoveljavno pogodbo o zamenjavi in lastništvu stanovanja;
—	odobril je zamenjavo garsonjere v Vrunčeivi ul. 25-c z garsonjerama Otoku III s tem, da pravna služba pravno veljavno uredi zadevo glede zamenjave in lastništva z ljubljansko banko.
Hkrati je sklenil, da se garsonjera dodeli dipl. oec. Danici Ojsteršek-Žnidaršič.
III.	ODBOR ZA DELITEV DOHODKA IN OSEBNEGA DOHODKA je na I. seji dne 10. januarja 1974 izvolil predsednika odbora tovariša LEGVART Franca iz mehanske obdelave ter namestnika tovariša ŽOHAR MARTINA iz priprave dela 117. panoge.
Na II. seji je ODBOR ZA DELITEV DOHODKA IN OSEBNEGA DOHODKA dne 25. I. 1974 sprejel sklepe :
—	Po pregledu sklepov sprejetih na prejšnji seji in poročilu o njih izvršitvi je potrdil zapisnik prejšnje seje.
—	Na osnovi in v smislu 6. člena Pravilnika o osnovnih izhodiščih za oblikovanje sistema delit-
ve osebnih dohodkov je za leto 1974 potrdil:
—	osnovno vrednost točke za izračun obračunskih postavk v višini 6,60 din;
—	fiksni odstotek dopolnilnega dela osebnega dohodka v mesecih, ko je število plačanih dni nižje. Ta odstotek znaša:
a)	v mesecih, ko je 176 plačanih ur, to je za februar, junij dn september, 6% osnovo;
b)	v mesecih, ko je 184 plačanih ur, to je za marec, avgust, oktober in december, 3 % osnovo.
Osnova za izračun dopolnilnega dela osebnega dohodka so redne izvršene in neizvršene plačane ure obračunane po obračunskih postavkah. V osnovo se ne prištevajo nadure, akordi, stimulativni dodatki in nadomestila za bolezni do 30 dni.
—	Potrdil je višino obračunskih postavk za posamezne range izračunane po vrednosti točke 6,60 din.
—	Dopolnilni del dodatka za neprekinjeno zaposlitev, ki je določen v odstotkih na osnovni osebni dohodek, se v letu 1974 ne glede na doseženo akumulacijo v letu 1973 v celoti izplačuje.
V kolikor pa bi se med letom pokazalo, da ustvarjeni dohodek ne zadošča za pokritje obračunanih osebnih dohodkov, bo odbor za dohodek in delitev osebnih dohodkov o dopolnilnem delu dodatka ponovno razpravljal in odločil o eventualnem znižanju teh izplačil.
—	Razveljavi se tabela faktorjev zmanjšanja števila točk zaradi neustrezne izobrazbe, ki je sestavni del poslovnika o ugotavljanju odbitkov. Namesto te tabele sprejme Odbor naslednje določilo :
—	Delavci, ki nimajo takšne prakse, ki je določena za delovna mesta, ki jih zasedajo, imajo odbitek od polnega števila točk. Odbitek znaša 2 % za vsako leto manjkajoče prakse;
—	za delavce v proizvodnji in vzdrževanju do vključno skupino-vodij lahko na predlog obratovod-je delavski svet TOZD ali OSS ta odbitek zmanjša ali črta;
—	za administrativne in strokovne delavce od vključno delovodij navzgor lahko le v izjemnih primerih ta odbitek zmanjša ali črta odbor za kadrovsko socialne zadeve in družbeni standard;
—	delavci, ki bi zaradi nove višine odbitkov imeli nižje število točk kot so jih imeli doslej, obdržijo za obračun osebnega dohodka točke v sedanji višini.
Sprememba poslovnika o ugotavljanju odbitkov se pri obračunu OD upošteva od 1. januarja 1974 dalje.
S tem so določila poslovnika usklajena z določili Pravilnika o osnovnih izhodiščih.
Imenoval je člana v skupno komisijo o samoupravnem sporazumevanju in sicer tovarišico Mastnak Olgo, za namestnika pa tovarišico Gregorin Marijo.
Za zbor udeležencev o samoupravnem sporazumevanju pa je imenoval tovariša Ramšak Marjana iz OSS, Šeliga Vinka iz TOZD PROIZVODNJA 114. PANOGE in tovariša Žohar Martina iz TOZD PROIZVODNJA 117. PANOGE.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Prometno vzgojo tudi v naš kolektiv
Na iniciativo »Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu« pri Občinski skupščini Celje je ekonomsko-gospodarski odbor naše železarne imenoval komisijo za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Železarni Store. Da bi delo te komisije najhitreje steklo in čimprej rodilo tudi sadove, je komisija že pričela z delom in sestavila program, kot sledi:
i.	Organizirati predavanja o varnosti v cestnem prometu. Predavanja naj bi bila periodična v razdobju treh mesecev in popestrena s filmi.
2.	Izvesti prostovoljen preizkus znanja iz cestno-prometnih predpisov za delavce zaposlene v železarni, kot za širše področje Štor.
3.	Organizirati kratka predavanja v sklopu sindikalnih sestankov po obratih, kjer bodo zlasti opozorjeni pešci o nevarnostih, ki jim dnevno pretijo na cesti.
4.	Za kolesarje bo pripravljeno posebno predavanje tako iz stališča varnosti, kot neobhodno potrebni opremi koles.
5.	Organizirati preventivni pregled zlasti koles in mopedov ter ostalih motornih vozil in odklanjanje manjših napak na svetlob-
Beseda
mladih
Pred kratkim je bil v Celju na OK ZMS ustanovljen Center za obveščanje in propagando. Namen centra je, da obvešča širšo javnost o delovanju mladine. Cen-
ter sprejema novice iz vseh de-lavndh_ organizacij ter šol.
Za Železarno Store sta to nalogo prevzela NADA BOHORC in BOGDAN PODPLATAN.
Politična sola
Oddelek za izobraževanje in center za funkcionalno izobraževanje pri Šolskem kovinarskem in metalurškem centru v Štorah, je na zahtevo družbenopolitičnih organizacij v temeljnih organizacijah združenega dela in organizaciji skupnih služb, organiziral politično šolo. Seminar je trajal od 11. 2. do 15. 2. tega leta v Železarskem domu na Teharjah.
Vključeni so bili vsi aktivni družbenopolitični delavci v organih samoupravljanja, Zveze mladine, sindikatu ter Zvezi komunistov v Železarni Štore.
Število članov je bilo omejeno na 60 slušateljev.
Tak ali podoben seminar je le-
letos potekal prvič in vsi predavatelji in slušatelji so s tem načinom usposabljanja in izobraževanja zadovoljni.
Slušatelji so bili s temami predavanj seznanjeni že pred začetkom seminarja. Teme so zajemale aktualnosti sedanjega družbenega trenutka, povezovale so se teze iz razvoja, načrtovanja, financiranja in sredstva temeljne organizacije združenega dela. Poseben poudarek je bil na samoupravnih odnosih in vlogi sindikata in KP v podjetju.
Seminar je slušateljem podal znanje, ki ga bodo koristno uporabili pri delu na vseh področjih družbenopolitičnega in samoupravnega dela v kolektivu.
Nas razgovor
Med zelo aktivnimi mladimi v Železarni Store, je prav gotovo BOJAN BOŽIČEK, ki je bil pred kratkim izvoljen za sekretarja 114. panoge. S prijateljico Nado, sva ga prosila za kratek pogovor, katerega se je kljub obilici dela, rad odzval.
Rojen je bil v Brežicah 1. junija 1951, sedaj pa stanuje v Laškem. Poklicno strokovno šolo je končal v Litostroju, danes pa obiskuje srednjo tehnično , šolo — strojne smeri.
V železarni se je zaposlil 13. 1.
1972.	Dela v kalibrerskem oddelku kot konstruktor — risar.
— Kaok to, da si se vključil med vrste aktivnih mladincev in kdaj?
»Predno sem prišel v Store, sem delal v Litostroju v Ljubljani. Že tam sem se začel uvajati in sodelovati v mladinski organizaciji. To so bili moji začetki spoznavanja organizacije, čutil sem potrebo, da se mladina organizira. Udeleževal sem se izobraževalnih seminarjev. Bil sem član predsedstva. Toda, kmalu sem moral na odsluženje vojaškega roka.
Po odsluženju sem se zaposlil v Železarni Štore ter imel razgovor z mladinci, ki so me kmalu
pridobili v svoje vrste. Najprej sem bil član predsedstva in član komisije, ki se je ukvarjala z razno problematiko (stanovanjska politika, delovni pogoji ...). Kmalu za tem, pa sem bil izvoljen za sekretarja TOZD 114. panoge za dobo dveh let.«
—	Ali ti mladi v zadostni meri pomagajo pri reševanju problemov in kakšen je tvoj pogled na njihovo delo, ter tvoje želje, da bi delo mladinske organizacije zainteresiralo čim večji krog mladincev?
»Zapažam, da je mladina le bolj pasivni opazovalec. Priznam, da k temu veliko pripomore slaba informiranost. Želim si, da bi sedaj s to metodo dela oziroma obveščanja, razširili zainteresiranost za mladinsko dejavnost. Skratka želim si, da bi mladina v večji meri sodelovala pri kreiranju politike.«
—	In tvoja osebna želja?
»Želim še v bodoče sodelovati
in delati pri ZM, ter s svojim delom prispevati k skupnim akcijam vseh družbenopolitičnih organizacij v podjetju.«
Pogovor vodila: NADA BOHORC BOGDAN PODPLATAN
nih telesih in zavorah s tem, da bo lastnik nosil le materialne stroške.
6.	Izvedena bo propagandna akcija s plakati, s čim bolj nazornimi prikazi nesreč, publicistično pa se bomo vključili v naše glasilo Železar.
7.	V sodelovanju s krajevno skupnostjo bodo organizirana predavanja s prometnimi filmi in obnašanju na cesti.
8.	Na območju Štor bo pregledala cestno-prometno signalizacijo in registrirala črne točke ter predlagala njih rešitev.
9.	Skrbela bo za prometno vzgojo učencev Kovinarsko metalurškega centra v Štorah.
10.	Vse akcije bodo potekale v tesnem sodelovanju, zlasti z našim društvom ljudske tehnike, krajevno skupnostjo in sindikalno organizacijo Železarne Štore.
Program je morda na prvi pogled obširen, vendar ne iluzoren. Naši delovni organizaciji še zlasti
ne more biti vseeno, če so soudeleženci v prometnih nesrečah člani našega kolektiva. Drage in boleče so izgube, ki jih puščajo za seboj prometne nesreče.
Na področju Uprave javne varnosti Celje jebilo vletu 1973,5513 prometnih nesreč, pri tem pa je umrlo kar 158 ljudi. Uvrščamo se na nečastno prvo mesto v republiki Sloveniji. Kateri pa so bili glavni vzroki teh nesreč:
1.	Neprimerna hitrost
2.	Alkohol
3.	Neupoštevanje prednosti
4.	Nepravilno prehitevanje
Da je stanje pri nas tako pereče nam pripomorejo še zlasti pomanjkanje kolesarskih stez, sorazmerno slabe ceste, slaba signalizacija, itd. Vsekakor pa ima pri tem tudi svoje mesto prometna vzgoja v širšem smislu. Del te naloge pa naj bi opravila tudi naša komisija, ki je pripravljena svoje, delo najresneje izvršiti.
Alojz ing. Pišek
Delo samoupravnih organov
Na III. seji ODBORA ZA DELITEV DOHODKA IN OSEBNEGA DOHODKA dne 30. januarja 1974 so bili sprejeti naslednji sklepi:
1. V livarni I se poveča zasedba pri čistilcih od 5 na 10 v rangu IX, zmanjša pa se zasedba na delovnem mestu »čistilci« rang VIII od 13 na 8.
V livarni II se na delovnem me-mestu »čistilec« poveča zasedba v rangu IX od 25 na 35, zmanjša pa na delovnem mestu »čistilec« v rangu VIII od 56 na 41.
Odbor je ugotovil, kot je pred tem že ugotovljeno v elaboratu, da bo (kompleksna rešitev tega problema možna v roku dveh mesecev, v katerem času je potrebno pripraviti ustrezno analizo s tem, da se upošteva deficitarnost tega kadra in ekonomska utemeljitev.
Sklep za livarno I in livarno II velja od 1. januarja 1973, medtem ko bi sklep za tretji odstavek veljal od prvega naslednjega meseca po sprejemu sklepa.
—	Sklenil je, da se žerjavovodje v livarni I (livni žerjav) prerangi-ra iz XI-24 v XII-292 rang z veljavnostjo od 1. 2. 1974 dalje in zasedbo 4 žerjavovodje.
—	Odobril je prerangiranje delovnega mesta »skupimovodja pri talilnici v livarni II« s tem, da se skupinovodje taliilcev 3 D prestavijo liz XII-272 v XIII-310 rang z veljavnostjo od 1. 1. 1973 dalje.
—	Ni pa ugodili predlogu za prerangiranje delavnega mesta »skupinovodje pri strojnem formanju v livarni II«, kjer je delovno mesto usklajeno z ostalimi delovnimi mesiti v obratih.
—	Na OTK se prerangiraita delovni mesti:
—	vodja kontrole II, D 1, se prestavi iz XHI-310 v XV-351 rang, izobrazbena stopnja se spremeni od D na E;
—	vodja kontrole I, E 3 XV-351 rang se prerangira tako, da se en vodja kontrole prestavi iz XV-351 v XVI-373 rang, ostala dva pa o-staneta v 15. rangu — vse z ve-ljavnostjo od 1. januarja 1973.
V zvezi s pritožbo programerjev v 114. panogi je sprejel sklep, da se programerji 114. panoge pre-
stavijo iz 14. ranga — 330 točk v
15.	rang — 359 točk s tem, da se . izobrazbena zahteva ne spremeni. Sklep pa velja od 1. januarja 1973 dalje.
—	Tenjšek Mijo — odobri se prerangiranje delovnega mesta »vodja jemalcev vzorcev« s tem, da se delovno mesto prestavi iz 13 — 310 v 14. — 330 rang, z veljavnostjo od 1. januarja 1973 dalje.
—	Ni ugodil predlogu za prerangiranje delovnega mesta »me-hainik-specialiist«, ker je ugotovil, da je delovno mesto usklajeno z drugimi delovnimi mesti v podjetju. Eventualna premestitev na drugo delovno mesto se obravnava v okviru obrata.
—	Kurjači z mehaniziranim kurjenjem v energetskem obratu se prestavijo iz 12-292 rang v 13-310 rang z veljavnostjo od 1. avgusta 1973.
—	Kar zadeva prerangiranje delovnega mesta »transportni od-premnik« predlogu za prerangiranje ni ugodil, ker je smatral, da je delovno mesto usklajeno z ostalimi delovnimi mesti v podjetju.
—	Odobril je prerangiranje delovnega mesta »šef skladišča UOS« iz 15. v 16. rang — 373 točk z veljavnostjo od 1. 1. 1973 dalje.
—	Sklenili je, da se delovno mesto »tajnik tehničnega sektorja« uvrsti med administrativne kadre.
OPOZORILO
Telefonski številki gasilske službe sta:
302	DEŽURNI GASILCI
303	GASILSKI DOM
in ne tako kot je pomotoma navedeno v novem telefonskem imeniku.
ŠPORT IN REKREACIJA
PREMIERA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKI
Komisija za šport in rekreacijo pri Svetu sindikata slovenskih železarn je na svoji I. isejii 8. februarji t. 1. izvolila za novega predsednika komisije tovariša Tineta VEBRA, refrenta za šport in rekreacijo pri železarni Store, za namestnika pa tovariša ing. Smrtnika Mateja iz železarne Ravne. Člani komisije so bili seznanjeni z osnovnimi kriteriji za delo komisije v prihodnje, bi jih je postavil svet sindikata slovenskih železarn. V naslednji točki pa so se pogovorili o programu dela komisije in soglašali s predlogom tovariša Vebra Tineta, da sprejmejo podrobno pripravljen program dela za zimsko sezono, za letno sezono pa pripravijo orientacijske akcije. Program za zimski čas zajema veleslalom, sankanje in teke in sicer veleslalom za ženske, za moške do 35 let, pa od 36 do 45 let in od 46 let starosti dalje. Organizator tekmovanja je Železarna Štore.
Čas je določen: veleslalom bo 9. marca 1974 na terenu, ki ga razpiše organizator tekmovanja. Ekipe po starostnih kategorijah štejejo največ po 5 tekmovalcev, trije najboljši pa se upoštevajo za konkurenčno tekmovanje. Podrobnejše propozicije tekmovanja izdela organizator.
V	ženski konkurenci je možen nastop s 5 tekmovalkami, za plasman pa se upoštevata dva najboljša rezultata. Ocenjuje se en tek veleslaloma. Žrebanje bo izvršeno na predvečer tekmovanja.
Sankanje: organizator tekmovanja je Železarna Jesenice. Termin
9.	marec 1974, na terenu, določenem po organizatorju.
Nastopajo: ženske, moški do 35 in moški nad 35 let starosti.
Tekmovalci smejo nastopiti z navadnimi sankami, ki so spredaj vezane in ne smejo biti težje od 10 kg. V vseh kategorijah šteje ekipa največ 5 tekmovalcev, v konkurenci se upoštevajo trije najboljši časi, v ženski konkurenci pa dva najboljša časa.
Organizator je dolžan v razpisu izdelati podrobnejše propozicije tekmovanja.
Teki : organizator tekmovanja je »Veriga-« Lesce-Bled. Termin je določen za 23. marec 1974, na terenu, ki ga določi organizator.
Nastopaj«': moški do 35 let — 5 kilometrov; moški od 36 do 45 let
—	3 km ; moški nad 45 let — 2 km.
V	prvih dveh kategorijah lahko ekipa šteje največ 5 tekmovalcev, za plasman pa se upoštevata dva najboljša časa. Nastop je dovoljen s smučmi po prosti izbiri tekmovalcev. Podrobnejše propozicije tekmovanja izdela organizator. V primeru neugodnih snežnih razmer je organizator dolžan odpovedati prireditev najmanj tri dni pred prireditvijo.
LETNE IGRE:
Komisija predlaga, da bi se v letnih igrah organiziralo več športnih panog v različnih krajih.
Tekmovalne panoge:
—	športni ribolov — moški,
—	malokalibrska puška — moški, ženske,
—	odbojka — moški, ženske,
—	TRIM-štafeta — moška ekipa,
—	balinanje — moški,
—	kegljanje — moški, ženske,
—	šah — moški,
—	namizni tenis — moški, ženske. Načelne propozicije in organizatorji posameznih panog.
Ribiško tekmovanje — organizator Železarna Jesenice — ekipa šteje 6 tekmovalcev.
Malokalibrska puška — organizator Železarna Štore — ekipa štejejo: moški 4 tekmovalci, ženske 2 tekmovalki.
Odbojka — organizator Plamen Kropa — turnir moških in ženskih ekip.
TRIM-štafeta — organizator Žična Celje — mešane ekipe: pet moških, tri ženske.
Balinanje — organizator TOVIL Ljubljana — ekipa šteje 4 tekmovalce.
Kegljanje — organizator Železarna Jesenice — ekipe štejejo pri moških 6, ženskah 3 in se tekmuje samo v borbenih partijah.
Šah — organizator Veriga Lesce
—	ekipe štejejo po 4 tekmovalce in 2 rezervi.
Namizni tenis — organizator Železarna Ravne — ekipe štejejo pri moških 3 tekmovalci, pri ženskah 2 tekmovalki.
Za vsa navedena tekmovanja pripravi podrobnejše propozicije organizator tekmovanja.
Peca, v mesecu juniju — organizator Železarna Ravne.
Triglav, v mesecu septembru — organizator Železarna Jesenice.
Stol, pohod mladih — organizator Veriga Lesce.
Dogovorjeno je, da bo komisija na svoji 2 seji določila termine za vse prireditve letnih iger.
Iz predlaganega programa o pogojih nastopa glede na zavarovanje nastopajočih so posamezni predstavniki povedali, da v svojih organizacijah nimajo rešenega tega vprašanja. Zato je predlog, da naj bi to problematiko rešil, oziroma pomagal rešiti Svet sindikata SŽ.
Pri obravnavi samega programa je bilo sporno vprašanje tekmovanja v tekih zaradi pravice nastopa, glede na vrste smuči. Komisija meni, da ne more zahtevati od ekip, da bi letos nastopili tekmovalci samo s standardnimi smučmi, ker teh ni na razpolago.
Zaradi tega je komisija mnenja, da predlaga že danes vsem ekipam, da si v bodoče priskrbijo terenske smuči in bo tako v bodoče razpisano tekmovanje v tekih sa~
Naše amatersko gledališče »Že-lezar« nam je pripravilo novo uprizoritev v tej sezoni. Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, smo si lahko ogledali komedijo George Dandin ali Kaznovani soprog.
Avtor besedila, Jean Baptista Poquelin (1622—1673), ki si je leta 1643 nadel psevdonim Molière, je bil največjd francoski komediograf. Bil je sam odličen igralec, kot pisatelj pa se je odlikoval z velikim bogastvom fantazije, lahkoto ustvarjanja, z globoko modrostjo in neizčrpno voljo. Njegov slog, jezik in način prikazovanja močno vplivajo s svojo enostavnostjo, tipi, katere je ustvaril, pa so postali prislovični. Poleg komedije George Dandin naj omenimo še nekatera dela: Skopuh, Učene žene, Tartuffe, Namišljeni bolnik, šola za učene in drugo. Precej del je prevedenih tudi v naš jezik; prevod dela George
V mesecu januarju 1974 je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu:
Jeklarna 2, elektrojeklarna 2, valjarna I 4, valjarna II 1, jeklo-vlek 2, kalibrirni oddelek 1, livarna I 4, livarna II 4, obdelovalnica valjev 2, obdelovalnica litine 1 in promet 2. Skupaj 25 nezgod.
Brez nezgod pri delu so bili na-
Odgovor kadrovske službe na sklep skupnih služb in dolgoletnemu članu kolektiva.
V Železarni sem zaposlena od leta 1949. Dve leti sem bila v planskem oddelku, kot statistični manipulant, nato v energetskem oddelku in obratu valjarne' I, kot obračunar proizvodnje ali sedaj »referent za obračun proizvodnje«. Delo, katerega opravljam, je samostojno in odgovorno. Izračun mesečnega poročila, od vložka do proizvodnje, dobava — poraba surovin, izračun akordnega presežka. Podatke, poročila potrebuje za nadaljnje delo ekonomski biro, obratovno-materdalno knjigovodstvo, obračunska služba, nabava, prodaja. Podatki morajo biti točni, do roka izvršeni za izračun realizacije, statistike, planiranja in za uporabo ostalih podatkov, ki so potrebni v podjetju.
Za referenta obračuna proizvodnje se zahteva srednja ekonomska šola ter je ocenjeno ie s 310 točkami, XIII. rang. Z isto izobrazbo so vsa delovna mesta v podjetju višje rangirana ne glede na odgovornost in zahtevnost dela.
Na prvo pritožbo k odločbi z dne 26. 9. 1973 sem prejela sklep SS, ki je objavljen v november-skem »Železarju«. Na mojo prošnjo za ponovno rangiranje delovnega mesta z dne 18. 12. 1973, sem prejela odgovor SE skupnih služb, da delovno mesto ne morejo uvr-siti v višji rang, priporočil pa je svet enote kadrovski službi, da vodi evidenco o starejših kadrih in jih polagoma premešča na zahtevnejša delovna mesta, da jim s tem omogoči boljše osebne dohodke.
Dandin poznamo na primer že iz leta 1935 pod naslovom »Jurij Tepček« v prevodu Ivana Koštia-la.
Štorsko uprizoritev je režiral »Železarjev« gost, član SLG Celje, tovariš Branko Grubar, vlogo kaznovanega soproga pa je zaigral Tone Vidic. Ob uprizoritvi naj omenim še prijetno, domiselno sceno in premišljene tonske in svetlobne efekte. Tehnično vodstvo je delo Kariija Šeliga, ki zaradi odsotnosti stalnega tehničnega vodje tov. Ivačiča, to dolžnost že nekaj časa vestno opravlja.
Mislim, da je prav, da povemo nekaj tudi o publiki. Razveseljivo je dejstvo, da je bil obisk zadovoljiv, gledaldi pa so zvesto sledili dogodkom na odru in nagradili nastopajoče z glasnim aplavzom. Splošno mnenje ob zaključku je bilo, naj bi bilo takih predstav še več.
slednji obrati oziroma oddelki: elektroplavž, modelna mizama, energetski obrat, merilna služba, mehanična delavnica, elektroob-rat, razvojni oddelek, OTK, ekspe-dit, stanovanjska enota, gostinska enota ter ostali oddelki in službe.
Na poti na delo je bila prijavljena ena nezgoda, in sicer: PTIČEK Fanika iz livarne I.
Z dne 26. 12. 1973 sem zaprosi-la kadrovski sektor za premestitev na drugo delovno mesto.
Citiram odgovor kadrovske službe:
S-6/610/PS-GD, zadeva: odgovor na vlogo.
Prejeli smo vašo pismeno vlogo za premestitev na bolj zahtevno, oziroma boljše plačano delovno mesto.
Kot že sami navajate v dopisu, ste sedaj zaposleni na delovnem mestu, ki je zahtevno, odgovorno in samostojno, po naši oceni je tudi primemo nagrajeno.
Menim, da po 24 letih službe v železarni nisem zaslužila tako ironičnega odgovora in ga dajem še v vednost našim članom kolektiva, koliko si vreden in kaj lahko pričakuješ po dolgoletnem vsestransko prizadevnem delu.
Pričakujem, da se bo v zvezi navedenega le nekje kaj ukrenilo, da bomo lahko upravičeno govorili o nagrajevanju po delu.
Božena Arzenšek
ZAHVALA
Ob smrti dobrega moža in očeta
FRANCA KAJBA
upokojenca Železarne Store, se iskreno zahvaljujeva prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so mu poklonili vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekava upravi Železarne Štore, sindikalni podružnici ter hišnemu svetu Štore 36 in 37 za izraze sožalja in vence.
Žalujoča žena in sin z družino.
mo s terenskimi smučmi.
Po zapisniku: R. U.
STORSKI ZelezAR. Glasilo delovnega kolektiva železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni in glavni urednik ing. Stane' Ocvirk —> Pomočnik urednika Rudolf Uršič — Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-2/72 z dne 27. 12. 1972) — Tisk: AERO, kemična in grafična industrija Celje.
čič-ko
NEZGODE PRI DELU
PIŠEJO NAM
KADROVSKE VESTI
V	mesecu januarju so bile v naši delovni skupnosti naslednje kadrovske spremembe:
Iz JLA so se vrnili:
SIVKA BOŽIDAR, NK delavec, valjarna II; VERBIČ MIHAEL, maturant gimn., komercialni sektor; POLAK ALBIN, NK delavec, jeklovlek; SELIČ DUŠAN, NK delavec, valjarna I; KRUŠKO MUSTAFA, KV strugar, obdelovalni-ca valjev; KOS JOŽE, PK žerja-vovodja, jeklarna II; PUGRŠEK VLADIMIR, NK delavec, livarna
I.
Novi člani naše organizacije združenega dela:
V	jeklarni II: ŽUREJ LEOPOLD, RAJNIŠ IVAN, HRUSTIC JOSIP, SAJOVIC JOŽE — vsi NK delavci; MERNIK ROBERT, KV ključavničar; ClŽMlC DŽEMAL, PK elektrovarilec ; ESAD HADŽIČ, PK elektrovarilec. V livarni I: PLAVCAK BRANKO, SMID-TRAN RANKO, JERILOVIC NEDELJKO, BOROVICANIN SREČKO, KISENI ENVER, KUZMANOV MOMCE, SALKIČ SMAJIL — vsi NK delavci; HERNAVS ANTON in HORAK ALOJZ — oba KV livarja. V valjarni I: KA-RAMEHIC MUHAMED, HAHKO-VIC NAZIF, JAZBEC STANISLAV, ČUDEN JOŽEF, KRDŽA-LlC RASIM, GLAVIC HAJRU-DIN, KLADNIK JOŽEF, MERC FRANC, HUNDIC JOSIP, KOVAČIČ GOJKO, GALOVIC PETAR, ZIVOJEVlC MUHAMED — vsi NK delavci. V energetskem obratu: MIBRADOVIC RAJA, KV ključavničar. Na prometu: BELE AVGUST, NK delavec; SAVIČ MILOVAN in PEFlClC BOGDAN, PK" premikača; TADŽIC SAKIB, NK delavec. V obdelovalnim valjev: KOLAR DANIEL, PK žerja-vovodja; PETROVIČ MILOVAN, KV strugar. V elektroobratu : ŠTURBEJ AVGUST, KV obratni elektrikar. Na elektroplavžu : LESNIKA VIKTOR, NK delavec; MRKŠlC NIKOLA, JELClC NIKOLA — oba NK delavca. V valjarni II: FERME FRANC, MEHMET GANI, ARZENŠEK SILVESTER — vsi NK delavci. V komercialnem sektorju: GORNIK BORIS, diplomirani ekonomist. OBERŽAN MARIJA, KV krojači-ca. V finančnem sektorju: ANICA HRASTNIK, KV prodajalka; SI-MOVIC VERA, ekonomski tehnik.
V	jeklarni II: NEMEC IVAN in KUClŠ MIJO — NK delavca. V jeklovleku: FIDLER ŠTEFAN, NK delavec; v komunalnem oddelku: SALOBIR VERONIKA, NK delavka; v mehanični delavnici: HAŠPL OLDRIH, PK varilec; KRIVEC ŠTEFAN, NK delavec.
V	ekonomsko organizacijskem sektorju: BAJRAMOVIČ ENVER, NS uslužbenec.
Vsem želimo prijetno počutje v našem kolektivu!
Na odsluženje kadrovskega roka so odšli:
KULIC MILORAD, KV strojni ključavničar iz kalibrirnice; PUŠNIK ROMAN, delavec iz obdelo-valnice valjev; GAJŠEK ZDENKO. NK delavec iz valjarne I; ZDOVC EMIL, NK delavec iz elektroplavža; PENIC IVAN, NK delavec i'z livarne valjev; VRES
MATEVŽ, delavec iz kemičnega laboratorija; ROZMAN PAVEL, NK delavec iz jeklovleka; VIDEC JOŽEF, NK delavec iz livarne sive litine; HROVAT FRANC, delavec iz prometa; JAZBINŠEK MILAN, strojni ključavničar iz ob-delovalni.ee valjev; TANŠEK DRAGO, strojni ključavničar iz mehanične delavnice, GABROVEC DARKO, strugar iz obdelo-valnice valjev; KRAJNC EDVARD, premikač iz prometa; ARTNAK FRANKO, premikač iz prometa; LUBEJ FRANC, strugar iz mehanične delavnice; ZLAUS JOŽEF, mat. gimn. iz komercialnega sektorja; HERNAVS EMIL, asistent proizvodnje v jeklovleku; GRADIŠNIK MARJAN, delavec iz livarne sive litine.
Po lastni želji je odšla iz naše delovne organizacije:
ORAŽEM IVANKA, socialna delavka iz kadrovskega sektorja.
Samovoljno so prekinili delovno razmerje:
KROFLIČ STANKA, natakarica iz gostinske enote; PEĆEK JOSIP, delavec iz valjarne I; FERIZOVIĆ EKREM, delavec iz livarne sive litine; PROKOVlC RADOMIR, elektrovarilec iz jeklarne I; KLEPE ALOJZIJA, natakarica iz gostinske enote; KAJBA MIRA, tajnica komercialnega sektorja; RAMIZ OMERCEVIC, delavec iz jeklarne II; DELIBEGO.VIC PAŠA-GA, elektromehanik iz elektroob-rata; BLAŽIČ SPASOJE, delavec iz livarne valjev; SMOLAR MI-HAJKO, delavec iz valjarne II; NOGIC MILENKO, delavec iz jeklarne II; LIPAR BRANKO, delavec iz livarne valjev; HALILOVIČ HAKIM, delavec iz jeklarne II; BELE AVGUST, delavec iz prometa ; JANKOVIČ MILAN, delavec iz livarne sive litine; SOBA JOŽE, varilec iz mehanične delavnice; KRIZMANIC ZVONKO, delavec iz livarne valjev; DEŽELAK FRANC, premikač iz prometa in BERISHA SHEREMET, delavec iz valjarne II.
Naraščaj v družini so dobili:
PESTIVŠEK JOŽE iz elektroplavža, MLAKAR IVAN in PO-SPEH MIHAEL iz valjarne I, MASTNAK IVAN iz stanovanjske enote, LEŠEK IVAN in DOMANJ-KO ALBIN iz komercialnega sektorja in REZAR JOŽE iz obdelo-valnice litine.
Čestitamo !
V mesecu decembru 1973 so se komisije za kršitev delovnih dolžnosti pri svetu kovinske enote, enote vzdrževalnih obratov in enote skupnih služb sestale (trikrat in obravnavale 28 primerov kršitev delovnih dolžnosti.
HUJE SO PREKRŠILI DELOVNO DOLŽNOST
Kaznovani z zadnjim javnim opominom:
1.	ŽLENDER JOŽE, livarna I: dne 3. 8. 1973 je neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
2.	MAJKOVIC HILMIJA, livarna II: dne 18. 10., 29. 10. in 16. 11. 1973 je neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
Z javnim opominom:
1.	ŠTARKL MILAN, livarna I: dne 1. 11. in 19. 11. 1973 je neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
2.	GRAJŽL IVAN, obdelovalni-ca II: dne 30. 10. in 12. 11. 1973 — malomarnost pri delu — javni opomin.
3.	FERIZOVIC EKREM, livarna II: dne 5. 11. in 5. 12. 1973 je neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
4.	VERK ROMAN, obdelovalni-ca valjev: dne 10. 11. 1973 je ne-
opravičeno izostal z dela — javni opomin.
5.	OCVIRK FRANC, ekspedit: v mesecih: maju, juniju in juliju
—	nevestna opustitev delovne dolžnosti — javni opomin.
6.	FIDLER MARJAN, mehanična delavnica: dne 23. 10. 1973 — vinjenost na delovnem mestu — javni opomin.
7.	JELOVŠEK FRANC, mehanična delavnica: dne 23. 10. 1973
—	vinjenost na delovnem mestu
—	javni opomin.
Iz pravne pisarne
UPOKOJENI V MESECU JANUARJU
ŠTARLEKAR IVAN, roj. 24. 11. 1928 v Kompolah, kjer še sedaj stanuje. Leta 1944 se je izučil poklica kovača in se leta 1946 zapo-
slil v našem podjetju. Razen dveh krajših prekinitev je bil zaposlen ves čas pri nas, in to deset let v šamotarni, ostali čas pa v
mehanični delavnici na delovnem mestu »kovač«.
Dne 4. 1. 1974 je bil zaradi slabega zdravja upokojen kot invalid I. kategorije.
KRIŽNIK JOŽE, rojen 4. marca 1924 v Zgornem Tinskem, sedaj pa stanuje v Trnovljah pri Celju. Leta 1944 je odšel v NOB, kjer je sodeloval do osvoboditve. Dne 31.
12.	1947 se je zaposlil v naši delovni organizaciji, in sicer najprej v valjarni. Opravil je izpit za kovača in žerjavovodjo, nato je nekaj časa delal v laboratoriju. Dne
1.	9. 1957 pa je bil premeščen na elektroplavž, kjer je delal največ kot kontrolor strojev. Leta 1969 je bil premeščen na promet, kjer je delal kot kovač-varilec do 25. 1. 1974, ko je bil zaradi slabega zdravja upokojen kot invalid I. kategorije.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
IVANA KUKOVIČA
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu preranemu poslednjemu počitku, mu darovali vence in cvetje.
Posebna hvala vsem sodelavcem, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v teh težkih
trenutkih nudili pomoč, z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje.
Hvala sdndikalnijorganiizaciji in tesarski delavnici Železarne Štore za darovane vence, pevcem za izpete žalostinke in godbi na pihala. Posebno pa tov. Antleju za poslovilni govor.
Žalujoča žena in starši, hčerki Marjana in Danica, sin Zdravko ter ostalo sorodstvo
UMRLA
KUKOVIČ IVAN, star 41 let, doma v Trnovem pri Šentjurju,
po poklicu je bil tesar, v naši organizaciji združenega dela — stanovanjsko gradbeni enoti je bil zaposlen 10 let, je dne 26. januarja letos umrl.
HOLCINGER FRIDERIK, star 46 let, iz Štor, v naši organizaciji združenega dela — modelni mi-
zami je bil zaposlen 12 let, je dne 1. 2. 1974 umrl.