Kotiček gospoda Doropoljskega
Dragi raoji!
Tn jc moje prvo pismo v novem letu. Ždim vam mnogo sreie in veliko veselih in adovoljnlli dni! Prepričan sem, da tudi vi njeni vse to Ždite. Danes, ko vam to piSem. Imanio Sele 12. januarja. Prvo ,2vončkovo" Jtcvilko, kjer vas vabim, da mi piSete, stc prejeii Sele pred nekaj dnevi. Z veseljem vam naznanjam, da sem že dobtl nekaj pisemc. kf jfh priobčujem spodaj. - Prepričan setn, da je več pisemc Že na poti, toda ne morem takati nanje, zaka'} stavci, ki stavljo frke za .ZvonČek", hofejo imcti rokopise o pravem fasu. da morejo list dotiskati do 1. dne prihodnjcga meseca. Tisti moji rnladi prija-tcljčki, ki so mi pisali, pa Sc ne dobe svo-jega pisma v tej številki, naj ne bodo preveč JaTosUii. Njihova pisma s svojim odgovororn vred priobčim v prlhodnji številki. — Le hitro torej pero v roke, pa pridno mi pišite. Člmprej dobim jaz plsmo v roke, temprej dobttc tudi vi odgovor.
In sedaj začnimo s pismi!
Dragi gosp  Doropoljski!
Spicpartel *) je na Mlklavzev večer iz stola padcl, da so se otroci tako smejali. Enerrni dečku je pa slabo postalo, tako se je ustrašil. Pa so drugi rekli. da ga bo zdaj biidobec vzel. Jaz sem se Že na ladji pcljal po morju. Videl sem ribe, pa ludi. kako so iih UjvUL
Span TonCck, učencc II. razreda v Slov. Bistrici.
Odgovor:
Ljubi Tonček!
To Tvoje pisemce je prvo \n mc je tem-bolj razveselilo, kcr si na drugi strani lista narisal ludi ladjo, s kakršno si se peljal po niorju. V morju si narisal tudi več rib in ribic. Pa kako si prišel na ladjo, saj v Sio-Venskt Btstrici nimate morja? - Tvoja ladja Ima tri jadrnike, in na vsakem vihra bcio-modro-rdeča zastava. — Pa tudi ve5, kaj po-meni taka ustaxa? — Nadalje ima fvoja ' .'Ij-n tudi tri velike dimnike, ki se iz njih 1 ^osi, rjav dim. Tb ladja je torej parnik. ]c irnela tudi tri dimnikc tista, ki si se i'cijd] 7. n]o? Pa sidro \idim tudi na velikem pamiku. Ali veš, čemu je sidro? — K ve-tikcmu parniku je privezan Čolnič .k ? Cemu naj služi ta ? Na vsako stran vellkega par-nlka si narisal 5e dve ladji. Ena Ima dva Jadmika in samo en dimnik. To je mali par-n!k. Druga ninia dimnika, zato pa prav velika Jadra. To je jadrntca. Nekdaj so sc vozili samo s lakimi. Toda krmila niscm zapazil pri nobeni ladji. AH veS, kaj je krmilo? Ena riba ]e podobna kači.   Veš li, kako jo Itne-
n Hudobec.
nujemo? NajveCja riba ima pa dolg, raven kljun, Ccmu ji služi ta? — Ribe imajo tudi piavute; seveds. sicer ne bi mogle plavati. Z njimi veslajo. Pa tudi vei, čemu siuži ribam rep? — S iim se pa hranijo ribe? — Vidiš, ljubi Tončok, tukaj imsS sedaj mnogo vprašanj. Tista, ki nc boS znal sam nanje odgovoriti, Ti pojasnim jaz, — Lc kmalu mi zopet piSi! — Pa 5e nekaj! PiSeš mi, da je hudobec padel iz stola. Kako pa? AH ni sedel no stolu? Saj vendar ni bil v stolu, da pišeS, da je padel U siola. — Pomisli malo, kako je treba tu pisati. da bo dobro! — Sicer setn pa s Tvojim pismom zadovol)en, zlasti ker vidim, da si ga pisal snm. Pa na-riži mi 5e ka}!
Dragi natn gospod Doropoljski!
Željno smo pričakovale nam tako jako priljubljencga .Zvontka*. Slednjič narn ga je vendar nrinesel poslreŠČek. NajbolJ nas jc razveselil Vaš kotičck, v katerem ste se \z-javili kot iskren prijatcj slovenske mladine in da se Želite pogovarjati z nami. — Tisoi-kratna zahvala Vam bodi! Jako smo Vam hvaležnc, dragi gospod! Obljubljamo Vam, da Vain bomo zvesto dopisovale ter Vas prosimo, da nsm blagovoVitt tudi odgovoriti. Proslmo Vas, napiSite svoje pravo itne v pri-tiodnjem .Zvončku*! Veste, jako smo rado-vedne in to tembolj, kcr je cna izmed nas IdrijČankfl. Ker smo u&ntte, nas bo /ako ve-selilo,  fe  nam   naznanite,   kje   ste   hodili   v
Mctka iz Bohinjske Bistrice in Ivanka iz Po-stojne. — Sedflj pa je že ias, da začnemo s pripovedoVtinjem, Veste, tlovck najrajSi go-vori o tem, kar mu je najljubSe in najdražje. Ootovo nam ne zamerite, Če Vam kar odkrito-srčno povemo, da smo se jako veseJrle mi-ntilth počitnic. Ni nam treba poudariati, kako nam je bilo pri srcu, ko smo prestopile tto-mači prag ter pozdravile drage svojce. Vedcle smo svojim dragtm mnogo povedati. Jczičck jc prav dobro izvrševal svojo nalogo. Itnele smo tudi mnogo dcia. NajlJubŠe opravilo pa so bile jaslice. Hitro, da, prehitro je mineval čas. PribtiŽal se je Sveti večer — najlepži veter. Angel mimje razprostri svoja krila Lrez 2crnljo. LuČce ob jaslk-ah so gnrele in prepe-vale so se veselc božičnice. Slednjič so se oglasNi tndi zvonovi (er vabili J/udi k polnoČ-nici. Bilo je, kakor bi krilatci prepevali nad hetleheinskirn hlevčkom: .Glorla m excelsis Deo!" OdSJi smo torej k polnočnici. Jaz v Postojni in Albina v Idriji sva srečno prišll tja. Pri Metki pa je bilo nekoliko drugače. Ker je bila pot predolga, so upregli rajiSi ko-njička, sedli. veselo se smcje in dobro za-viti, v snni, ki so zdrčale v tiho not Bilo jlh jt: 5est: Francka. Metka, Vitiko, Francel, dckla in hlapcc.   Niso se dolgo peljaii. kar
se obrncjo sani. Zvmili so se kar cden na drugega kakor snopi. K srcči, da so padli v mehki sneg. Toda kakor hitro so padli, tako in že hitreje so bili na nogah, Lc Metka je ostala v snegu. Ni mogla niti vstaii oiti tzpregovoriti, le smejala se je. Drugi so se prestra&K, misIcC. da sc jc ponesrttila. Ko so pa spoznali. da ni nič hudega, so se zopei spravilt na sani, in smelia ni bilo nc konca ne kraja. - Oprosttte, dragi gospod, da smo take klepetulje, saj ste ickli, da smtmo pisati, kar in koltkor hočemo. Zagotovljamo Vam, da bcmo v .Zvončku* prav posebno iskale VaSega odgovora. Nc odrečtte natu torej naše prošnje ter se oglasrte iz svojega kotička, zakaj Že željno Čakamo VaSega odgovora, Končno Vras prosimo, oprostite našim napa-kam ter nas bfagovoflte časift oponiniti na lo ali ono.
Nebroj pozdravčkov Vam poši|jajo
Albina. Metka iii Ivanka. Odgovor:
Trolista deteljica! Tako sem vzkltknil, ko sem prebral to pismo. Albina, Metka inlvanka, ali pa tudi umete phmero s trolistd deteijico? Kakor je troje listov združenih v lepo, ze-leno i.cloto, v prijazno dcteljtco, tako se naj važa trojicn vedno druži v topleni, zvesletn prijateljstvu! čim starejSi prihaja fciovek, tcm-bolj ve ceniti vrednost iskrenega prljateljstva. Prijateljstvo, sklenjeno v mladosti, je flovekn mnogokrat edina opora v boju Življenja. Tro-Hsta deteljica vain bodi simbol (znamenje, podoba) stainega prijateljstva, — VaSe pismo me je razvesolilo, ker je odkriiosrfno. In od-kritosrCnost jc lepa Čednost. Nekoijko gosto-besedno je paf. pa saj same pri^navate, da ste ,take klepetulje'. In priznanje lastnih na-pak je prva pot k poboljšanju. Toda jaz ra-zumem vašo zgovomost. Lepo je triio o Bo-žiču doma, in Clovek ne more nikoli z be-sedo dovolj opisati tega, kar čuti v srcu. Go-vori in govori — pa se ne pove vsegd- Srce Je skrivnostno morje, pravi pesnik, ^aj, rade bi vedele inoje pravo ime? E. kako ste ra-dovedne! Zakaj pa same ne poveste polnih svojili imen? Koliko jc Albin, Metk in Ivank! Od drugcga bi rade, tcsar ne marate samt! To se pravi: merite z dvojno mero! Sklcnil sem, da sc ne izdain, zato mi oprostite, da ostanemoje pravo ime tajno. Bodi irne pravoaii izmišljeno, glavno je, da si ohntnimo imc Cisto in neomadežcvano! To veljaj tudi varn! — V šolo sem hodil ija, kjer so me učili branja in pisanja ter drugih znano$tj in spret-nosli, največ sem se pozneje nau^ii Sam iz knjig in življenja, zakaj živfjenje Je najboljša šo)a! Vidim, da se pridno ufite sjpvf/j.ifjjji1, sladke svoje materne govorice: vašc pismo je pisano pravilno. Nekaj malenkostj seni po-pravil sam, Tt* popravke spoznatc, ako pri-merjate natisnjeno pismo z onitn, ki ga še htanite doma. Opozarjam vas §e na to-le: Enkrat pišete, da so sedli v sani, drugič, da so se spravili na sani.  Zapomnite si, da pra-
vimo: Zagotavljamo Vas. ne pa: Zagotav-ljamo Vam. in da piScmo končno (konec — koncal, ne pa konečno- Sicer pa tudi od tnoje str-ini: Nebroj pozdravčkov!
Draga Dija!
J.ikec že ztia nem5ko in italijansko ie tudi malo. Jakcc bi rad imcl novo vojaSko kapo. Kaj pa delajo zajfki? Pozdrav NiCici, Peiki. Ru5i, Mileni in ueli)
Tvoj brat Tonček. Odgovor:
Kdo pa je ta TonfeV? Poznam jako vc-liko Ton^kov, pa ne vem, kateri mi je poslal to pismo. - Da pa moremo ločiti enega Tončka, Frani;ka, Nacka itd. od drugega, ima vsak flovek dve imcni, namreč krstno ime in priimek. Priimek si pa pozabil pripisati ali si pa mislil: moja sestra Dija bo Že vedela, da sem ji pisal jaz. — Kaj pa, fe je vef Dij in če ima vsaka bratca z imcnom Tonček? Tedaj pa ne moremo vedeti, kateri Diji ptSeš, in katera Dija Ti naj odgovori. — Zdaj vidfS, knko polreben je priimek. — Pa ko bi vsaj povcdal, kjc si doma! — To bi bilo Že nckaj. Tedaj bi 2c lahko malo sklepal. kateri Ton-Cek je pisal in kateri Diji je namenjeno pistno. - Zapomni si tofej, tjubi TonČck Ne-poznanček. kar Ti sedaj povem: Da natanko vcmo, kdo pjše in komu je pisrno namenjcno, tnoramo najprej pismo nasloviti, t- j. napisati ime, priiniek in kraj. kjer biva tisti, komur je pismo nflmenjeno. Koncem pistna napišemo iine in priiinek tistega, ki piše pismo. Pa Še na nekaj ne smcrno poz.ibiti. Na koncu pisma dosiavtmo še kraj. dan, mesec in lcto, kjcr in kdaj stno pisali pismo. Temu pravimo: daium. — Če pa hočemo, da ]e pismo po-polnoma natanfno, dostavimo še. kaj je ali kakSen opravek ima tista ftseba, ki ji je pismo namenjeno. in tista oseba. ki je pisala pismo. — No. upani, da se za scdaj oglasi prava Dija. — Kdo pa jc Jakec ? Menda Tvoj bra-tec. Zakaj pa sam ne piše Diji za novo vo-jaško Čepico? — Menda ie ne liodi v Lofo. Siromaček! Nemara je 5e premajhcn. Gotovo bi rad sam pisal Diji, pa ne zna. Ti pa It znaš, ker hodiS v 5olo. — VidiS, koliko jc vredna Sola! Razen staršem sl Šoli in ufitelju dolžan na]vt( hvale. — Sicer pa nrnviS, da zna Jakec Že tudt nemško in malo itaiijansko, totej kar troje jezikov! Kaj §ele bo, kadarbo velik! Da, res je lepo, ako zna človek več jezikov; tim več, teni boljc! Toda en jezik nam rnora biii na}ljiib&i, najdražji izmed vseh, pa Če bi znali vsc jezike vsega svcta. Ali tudi veS, kateri jezik jc ta? — U piši mi, potem Ti povem, fcaj sem neftrfaj' dbžfvef, fto sein se peljal po železnici. Kdo so pa tiste deklice s tako lepimi slovenskimi imcni? Gotovo Ti (udi one odzdravijo.
*
Na druga pisma odgovori gospod Doro-poljski prihodnjič.