LUDVIK KUKAVICA
Boj na Jančah
0 pohodu II. grupe odredov na Štajersko v maju leta 1942 je bilo že veliko povedanega in napisanega.
Nekatere zapiske in spominske sestavke udeležencev pohoda smo občasno objavili tudi na straneh Naše skupnosti.
In vendar se nam je zdelo potrebno, da se ob 30-letnici pohoda spomnimo nekaterih podrobnosti in hrabrih dejanj borcev II. grupe odredov; to tem bolj, ker se je znameniti boj te partizanske enote pretežno odvijal na hribovitem ozemlju naše občine in ima II. giupa v občini Moste-Polje tudi svoj domicil.
Živahno vrvenjc v partizanskem taborišču na Pugledu je kazalo, da se bo spet nekaj zgodilp - nekaj novega, nekaj važnega. Člani štaba so neprestano tičali glave skupaj in razpravljali o nečem. To je pome-nilo, da bodo enote odšle napohod ali se bo kakorkoli spremenilo se-danje stanje oddelkov. Sanitetni re-fcrent je dobil nalogo oddati štabu seznam potrebnega sanitetnega ma-teriala.
Komandant Stane je že pred dnevi poslal patruljo na pot prek nemško-italijanske          olcupacijske
meje, da pregleda teren - od teren-skih obveščevalcev dobi podatke o moči, premikih in namenih sovraž-nika. Kazno je bilo, da se bo v krat-kem treba spoprijeti s švabi.
Borci vseh treh bataljonov so imeli za seboj že nešteto težkih bo-jev. Mnogokrat so gledali smrti v oči, tako da jih predvidena akcija ni presenečala. Bili so že v raznih bo-jih, prekaljeni in usposobljeni. Le nekaj med njimi je bilo novincev, ki so se šele uvajali v partizanski način Svljenja.
Mnogo I talijanov je padlo v boju s parttzani za njihov fašistični red. Zato je dejal njihov duce: ,,To ljud-stvo v zasedenih krajih nas ne bo nikdar Ijubilo. Zato streljajte in uničujte vse, kar je slovenskega, kar vam pride pod roko!" Kot lačne hijene so iz svojih postojank vdirale fašistične hoide v vasi, tam plenile, ropale, posiljevale, požigale, kradle in ubijale. Niso samo lovili mož in fantov, marveč tudi dekleta in žene: posebno se je ta ,,kurja" vojska odli-kovalapri ropanju in požiganju.
Okupator se ni preveč upal stikati za partizani po gozdovih. Tam je bilo pieveč ,,ribelov", tam jih je čakala za vsakim gimom, za vsakim drevesoin in skalo preteča smrt. I" manjših postojank so se premestili v večje, da so bili bolj na vamem. Partizani so jih z nenadnimi in od-ločnimi napadi izrinili iz manjših postojank in si tako žc ustvarjali osvobojeno ozemlje, kjer so oigani-zirali odbore Ijudske oblasti.
Ponoči so v taborišče na Pugledu( prispele vse čete in patrole. Že do-poldne so v taborišču temeljito po-spravljali, tako da je le pohojena trava pričala,  kje je bilo bivališče
V mraku se je iz taborišča na Pu-gledu v največji tiani pomikala dol-ga kolona borcev proti italijansko-nemški okupacijski meji. Tam so se ustavili. Patrulja je odšla naprej od-stranit mine, ki so bile razpostav-ljene vzdolž ,,meje" ob žici. Ko je kolona borcev srečno prešla te ovi-re, je sledil kiatekpočitek, nato pa: Naprej! Borec za borcem, prek petsto dobro oboioženih parti-zanov, pod spretnim vodstvom Sta-neta in Tomaža.
Po sledi, ki p je puščala za seboj partizanska kolona, pa se je plazila nemška patrulja; med potjo je pai-tizane izza priprtih vrat preštevalo oko izdajalca.
Zdanilo se je. Porajal se je lep majniški dan. Borci so se vsi nepre-spani in trudni od dolge poti posedli ob poti in počivali. Piek doline se je vrh hriba v jutranjem soncu bleščala cerkvica na Prežganju, v kateri je bila nemška postojanka.
Tedaj pa . . . Pri zaščitnici zaro-pota. Mitraljezee Matiček je ranjen v oko. Priskoči njegov pomočnik in pritisne na petelina, a tudi on je za-det, tudi iz njegovega čela privrc kri - mimo omahne ob zbrojevki.
,,Na položaje!"
Partizanska kolona se je zganila, že so bili borci v zaklonih. Potem jih je obiskala ,,štorklja", iz katere je nemški pilot opazoval partizanske položaje.
Po gozdu je zavladaJa mučna ti-šina. Motilo jo je le brnenje nemških kamionov.
Partizani so se premaknili iz do-line na bližnji hrib. Nemci so jih opazili. Iz cerkvice se je oglasila težka švabska strojnica.
Partizani so čakali noči. Noč je bila vedno zaščitnica partizanov. Bili so v stalni pripravljenosti v za-sedah okiog začasnega taborišča. Na kuhanje niso mislili, saj so pričako-vali skorajšnji napad.
Brnenje kamionov se je stopnje-valo. V temi so se partizani previdno spuščali po strmini navzdol proti reki Savi. Toda v jutranjem svitu so se razočarani vmili na svoje izho-diščne položaje. Vedeli so, da se Nemci pripravljajo na napad, da jih uničijo.   Umika   podnevi   ni   bilo.
Simonova četa iz sestava II. grupe odredov na Kremenjku na Do-lenjskem spomladi leta 1942. Na skrajni levi stoji komandir čete Janko Sekirnik-Simon.
treh partizanskih bataljonov. Borci so si pripravljali prtljago in nahrbt-nike za dolgo pot. Treba^se je bilo temeljito pripraviti za pohod na Šta-jeisko, da bi tako tudi na severni del slovenske domovine prenesli moč-nejši val upora proti nemškemu okupatorju. Marsikomu sc je stisnilo srce, kajti posloviti se je bilo treba od dobrih vaščanov in iti v dosedaj neznane kraje.
V grmovju je hrzalo dvajset konj, vsak je bil natovorjen s kotli, hrano in strelivom, na vrhu vse te ropotije pa je vsaka žival nosila še vrcčo sena. Konji so nosili tudi dva težka mitraljeza. Vsak je nosil 4.000 raz-ličnih nabojev, nabojnih, probojnih in svetlečih. Borci pa so imeli po 300 do 400 nabojev. Toliko orožja in nabojev so dobili bataljoni s pod-poro Ijudstva ali pa so ga sami za-plenili okupatorju m domačim iz-dajalcem.
Pioij večeru so bili skiicani zbori bataljonov. Borci so čakali v po-polni bojni opremi. Prednje je stopil politkomisar Tomaž in jim govoril o bojih bataljonov dosedaj in v bo-doče. Pozval jih jc, naj še naprej ju-naško branijo čast in zastavo bata-Ijona. Komisarjeva besedaje prodrla v srce vsakega borca ;n vsi so bili navdušeni za pohod: ,,Čimprcj na Štajersko". Cimp-cjnad švabe!"
Potne roke so stiskale orožje, po-gledi borcev so prodirali v zelenje gozda. Vedeli so, da so bili izdani! Ob Savi je bilo vse polno Nemcev, ki so čakali v zasedah, da ob pri-hodu partizanov k reki, k t>rehodu na drugo stran Save na Stajersko razbijejo kolono in dajo naplanjavi razbijejo ln uničijo. Izdajalec je to pot preprečil partizanom pohod na Stajersko. Za to satansko delo je dobil svoje plačilo . . .
Kaj zdaj?
Čez Savo ni mogoče, druge poti pa zdaj ni. Vrniti se torej nazaj, od koder so bili prišli? A ta vrnitev je zvezana z napadom in žrtvami. Po-dnevi je bil premik bataljona one-mogočen in pred njimi je bilo samo eno: sprejeti boj z nadmočnim so-vražnikom.
Bilo je okrog osme ure zjutraj . .
Grobo tišino je pretrgal strel, nato refali, silovit og;nj. Nemci so napadali.
Ob robu čistine, po Jelnikaijevcm travniku, ob robu gozda so se pri-huljeno vlekli švabi.
Komandant bataljona je udaril z vodom čele. ki je bila namrtvistra-ži. Že je bil na mestu celoten bata-ljon borcev. Silovito lajanje strojnic je tigalo glasne bescde komandanta. Svabi pa so tulili.
Majhen juriš prek čistine na desno krilo . . . Zelence so obsuli s čela in z desnega boka; obležali so vsi. . . Niso vedeli o partizanskem junaštvu in boja niso vzeli tako res-no, češ kaj bi proti takim ,,mladim vojakom".
Nemški komandant je neprestano kričal nad svojimi rodrejenimi ter jih gonil v boj; Popoldne je sam šel na položaj. Po eni uri mu je rafal partizanskega mitraljezca odtigal glavo ...
Vedno znova so Nemci pošiljali svoje enote na juriš proti partizan-skim položajem. Toda zaman! Par-tizanske vojske se niso omajale niti za las. Esesovci, v zlikanih srajcah z zavihanimi rokavi in s svetlimi škomji, so prerešetani v zadnjih krčih rinili v zemljo in ostajali tam . . .
Na glavnino partizanskega bata-ljona so usmerili blindo, toda tudi ta ni našla prostora za predor skoz vrste bataljona. Pod eevmi partizan-skih mitraljezcev je zagorela tra-va .. .
Blinda je zbežala, od koder je prišla. Zažigalne granate so treskale vse naokrog. Zažgali sojim položaje.
28. MAJA SE D0BIM0 NA JANČAH, KJER B0M0 PB0SLAVIU 30-LETNICO BOJEV IL GRUPE 0DBED0V!
bojevali so se v ognju in dimu. Neki borec je skočil s položaja, zgrabil vejo in jel udiihati po ognju, da bi ga pogasil, saj se je razplamtel po partizanskih položajih. Požaxa ni mogel ugasiti, le ranjenega borca je odvlekel iz bližine ognja. Skočil je ponovno v zaklon in srdito streljal. Borci so namakali žepne rute in jih dajali na obraze, ker jih je dušil dim. Ogenj pratizanskega orožja kljub temu ni bil šibkejši, tudi moiala bor-cev ne . . .
Spet priropota po cesti nemška blinda. Vod se umakne nagozdnate rebri gričev, kjer skopljejo borci jarek za mitraJjez. Sedaj ležijo pod nizkimi vejami smrek. Po cesti. prek travnika pod njimi, se prikaže mala skupina Nemcev. Zj njo pa cela četa. Med borci napeta tišina, ki jo preseka drdranje partizanskega mi-traljeza. Razpode se švabi na vse strani v travo, nekaj jih obleži, toda še preden utegnejo leči, že vsujejo mitraljezci in puškarji ogenj po njih. Svabovje zbegano beži in pada. Nemcev pa je vedno več.
Partizani jih dobro bijejo. Tik ob robu gozda se prihuljeno plazi ko-lona Nemcev, hoteč priti za parti-zanske hrbte.
Dva partizana padeta. Todadrugi že jurišajo. Mitraljezet teče. Nemci se ustavijo v zarczanem kolovozu, partizani pa jim izza bukve name-čejo bomb nanje. Trije švabi pjanejo iz kolovoza, dva vlečeta ranjenca, tretji jih ščiti z bizostrclko. Mitra-ljezec ga vzame na muho in vsi trije obleže. Švabska skupina izza njih še stielja. Partizani jih napadejo od strani in s čela in po polurnem boju je vse končano. Mrtvi, ranjeni švabi leže po tleh. Krvavi kosi obleke, preluknjane čalade leže po podrsani ^ledi, koder so odvlekli nekaj ra-njencev. Pust duh po smodniku in krvi, a srebme bukve mimo sto-je .. .
,,Tovariši! Za svoje življenje se . borimo," je dejal komisar Tomaž, ko je obiskal borce na položajih. Rožnato ravno ni bilo, a morala je kljub temu na višku. Svabi so imeli na desnem krilu bataljona više le-žeče položaje kot partizani, tako da so se borci bojevali v odprtem ognju, vendar jih to ni preveč mo-tilo. Se celo za humor je bilo dovolj časa, kajti marsikateri švaba je iz-vedel nepozabno figuro, potem ko je prejel to, kai je iskal na naši zemlji.
Poleg orožja so partizani med bo-jem zaplenili tudi torbico nemškega oficirja, v kateri je bil njegov načrt akcije proti partizanom. Komanda štabaje načrt dobro preučila.
Proti večeru je švabski pritisk nekoliko popustil, vendar so bili borci kot vedno na svojem mestu; njihove ranjence so vcs dan nado-meščali novi borti in rezerve.
Nastopila je noč.
Partizani so se obmili, naložili raii jence in v največji tišini krenili za vodniki.
Nemški oficir je žc sanjal o vo-jaškem odlikovanju. ki mu ga bo prav gotovo pripel sam Hitler. ker
bo uničil partizanski balaijon: pa sc je v svojih račuriih zelo uštel. Prck 150 njegovih elitnih vojakov je ob-ležalo mrtvih na pobočjih in polo-žajih nad vasico Tuji grm pod Jan-čami.
Tipajoč z nogami so se botci spuščali navzdol. Nekaj časa je že šlo tako, potem pa so se začeli dr-sati, večinoma po nogah in zadnji plati, nekateri tudi po hrbtu in glavi. Tu pa tam je zaropotal mitjaljez aJi zaboj z municijo.
Proti jutru jih pregme megla. Avioni jih zaman iščejo in tudi nem-ške patrulje zaman stikajo za parti-zani. Rjoveče granate in šrapneli jih iščejo.
Hodili so, čakali. Kolona se je raztegnila in vlekla kot velika dolga gosenica; v oddaljenih vaseh so lajali psi. Ob redkih počitkih so borci posedli na nahrbtnike in spali. V takih trenutkih je kazalo, kot da je kolona okamenela. Razne komande so znova prebujale kolono in napol zdramljeni so borci začeli raztezati zaspane ude. Glad med njimi je imel svojo besedo. Nikjer ni bilo nič za pod zob. Morali so pozabljati na glad, saj se jih je neprestano loteval spanec. Hodeč so domala vsi spali. Dostikrat se je kak borec zaletel v tovariša pred seboj, udaril morda z glavo ob razervno cev puškomitra-ljezca, da je pri priči videl vse zvezde.
Poti pa ni bilo ne konca ne kia-ja . . .
,,Pojdimo!" je tiho šla komanda iz ust do ust - in bataljoni so šli, kajti mudilo se je. Švabi so zasedli že skoraj vse eeste, poti in vrhove. Počasi, oiganizirano in previdno so sklepali obroč in se pripravljali na obkolitev in uničenje partizanskih enot. Vedeli so, da se partizani umi-kajo prek italijansko-nemške oku-pacijske meje na svoje izhodiščne položajc. Le cesta po dolini Beaiice je bila še prosta in nezasedena.
Nekje zadaj se je udarila paiti-zanska zaščitnica z nemško zasedo. Pognali so jih.
Borci so spešili svoje korake in po grapi so morali skoraj teči. Cofotali so po potoku in vse hitreje so jih preganjali komandanti, komisarji, komandirji in vodniki, da se rešijo švabskega obroča.
Nekje daleč se je spet slišalo stre-ljanje bizostrelk in detonacije bomb. Švabi so lovili in pobijali za-kasnele posamezne borce, ki so utrujeni in izčrpani zaostali in sede zadremali.
Pri umiku so borci mimogrede likvidirali izdajalca, ki je prejšnjo noč preštel partizane in števUčno moč javil švabski postojanki. Pri eni izmed nemških vlačug so v postelji našli gestapovca. Strel iz pištole je oba ,,zaljubljenca" združil za vedno.
Ob prehodu doline Besnice so nad vasjo partizani postavili zasedo, ki naj bi ranjencem omogočila varen prehod.
Po cesti je bizel motor. Vedno bliže je prihajalo njegovo bmenje. Esesovec je bil sklonjen nad kimi-lom in molel naprej čalado z zna-kom mrtvaške glave.
Vozilo je drselo po gladki Besni-ški cesti. Iz zasedc se je upiralo vanj pet pušk. Padli so streli in Nemec se je zadet najprej zravnal na drvečem motorju, nato pa ga je vrglo ob te-lefonski drog in tam je mrtev oble-
THOMY
Kolinska
žal. Borci so se prepirali med seboj in vsak je trdil in bil ptepiičan, da je bil švaba zadet od njegovega strela. Veljalo je namreč partizansko pra-vilo: kdor ubije sovražnika, dobi za nagrado tudi njegovo orožje. Švaba je imel parabelo, breostrelko in svetlc škomjc. Vsak jih je hotel imeti. Končno so se le dogovorili, naj o-tem odloči štab bataljona.
Medtem ko so se prcrekali, je za motoristom pripeljai avtomobil. Doletela ga je enaka usoda. Zaletel se je v hišo. Sami esesovd so bili v njem.
Nato spet brnenje in spet motor s prikolico. Zopet streli, ječanje in kri. Sledil mu je voz. V njem je bilo vedro mcdu in marmelada, salama, sir, kruh. same dobrote za lačne že-lodce. Vse to jc bilo namenjeno nemškim vojakom na položajih.
Poveljstvo II. grupe odiedov. Fotografija je bila posneta v Ručetni vasi poleti 1944, ko so člani poveljstva zavzemali že druge odgo-vornejše naloge. Z leve: komisar grupe odredov Dušan Kveder-Tomaž, komandant Franc Rozman-Stane in namestnik koman-danta Peter Stante-Skala.
NemSki oficir se je sktil v hlev. Okoli hleva je ste kel borec, a Nemcu ni mogel do živega. Odprl je hlevska vrata, zgrabil bombo in jo vrgel v mračni hlev. A hkrati je sprožfl brzostrelko tudi švaba. Borec se je zgrudil in kri se mu je vlila po prsih. Razjarjeni borci so skočili k njemu in odvili drugo bombo in jo vrgli skoz okno. Močno je počilo. Od tedaj se švaba ni več oglasil.
Pri ubitem Nemcu so našli poleg oiožja toibico iz čmega usnja, kjer so bili dokumenti, limone in nekaj zavitkov saharina. Za pasom je imel novo pištolo in v rokah bizostrelko. ,,Ta torbica je najdragocenejši plen, kar smo ga dobili v roke," je kasneje dejal komandant. Bil je načrt za napad na štiri partizanske posto-janke nekje na Gorenjskem. Kakšna dragocenost!
Medtem so jemali borci z voza kruh, z rokamigrabilimaimelado in med. Kdor je bil pametnejši, jeupo-rabil ,,porcijo".
Komandant je prekinil to ,,deli-tev", zmetali so vso hrano v razgr-njeno šotorsko ponjavo in vse sku-paj odnesli, da si kasneje med seboj razdelijo.
Boj v Besniški dolini je bil proti prejšnjemu dnevu šala. Nemci so se čutili varne in so sami prišli vparti-zansko zasedo, s seboj so pripeljali hrano, načrt. Več pa partizani niso zahtevali. Tudi odpočili so se v tej zasedi.
Medtem ko so se v Besnici odvj-jali dogodki, je komandant bataljo-na Risto jurišal z dvema vodoma na greben, kjer je bila italijanska oku-pacijska meja. Na robu grebena so trčili v sovražnikovo zasedo. Oba voda sta udarila s križnim ognjem in čez nekaj minut ni bilo zasede ni-kjer. Na drugi stiani gozda, ob meji, so prav tako držali zasedo vojaki ,,kurje vojske" Italijani so takoj zbe-žali, ko so zaslišali pokanje. Samo vihrajoče palerine in alpinski klo-buki so « Še videli za njimi. . .
Bataljorii so se v spremstvu ra-njencev prcmikali prek vrha, se tam spuščali po strmini navzdol v drugo grapo, kjer so spešili korak, da se rešijo obroča, ki so ga švabi že skle-pali po bližnjih vrhovlh. Od daleč se je čulo zamolklo bmenje težkih kamionov, tankovin blind. Dovažali so skupaj svojo motorizacijo in tež-ko orožje. Prepričani so bili, dapar-tizani ne bodo mogli uiti uničenju. Niso računali na spretnost in par-tizansko taktiko manevriranja. Komandant Stane je bil pri tem zelo iznajdljiv in spreten. Svoje borbcne izkušnje, ki si jih je piidobil v špan-ski državljanski vojni, je uspešno uporabljal v partizanih.
Nemci so predvidevali, da bodo partizani poskušali prehod čez Savo ali pa napad na Litijo. Zato so imeli koncentrirane svoje sile na sektorju zaliodno od Litije po hribovju nad Savo. Računali pa so tudi z napa-dom na njihovo postojanko.
Pritiodnj^ga      dne     so     Nemci
ugotovili, da partizan                 ^iso
več na starem mesti.. ^uu. ... po-novno zasedli celoten rob. gnševja. Edini izhod za partizane je bil ta, po kateiem so se zdaj umikali.
Nemci so vso noč odnašalrz.bo-jišča ranjence in mrtve. Rri tenv jim je moralo pomagati civilno prebi-valstvo. Z vozovi so morali kmetje voziti do cerkvice na Jaačah,i Tam so mrtve nalagali na nvtotnoJale, kolikor pa jih niso mogli odpeljati, so jih nametali v cerkev. Neki kmet jih je naložil dvakrat po trideset. Civilisti, ki so morali metati .iMtve švabe na voz, so najprej zmetali ra-njence, nato pa mrtvece, tako daso preživeli švabi našli smrt podsvojimi mrliči. Nekaj mrtvih so odpeljali po dolini. Ustavili so se s tremi kamioni pred gostilno pri Kuharju na Vev-čah, kjer so očividci videli, kako je iz kamionov curljala kri.
Drugo skupino mrtvih so odpe-ljali proti Litiji, kjer so jih že v krstah naJožili na vagone in poslali v Nemčijo. Trupla so peljali v Reich, rekoč da v ,,ničvrediu slovenski zemlji njihovi junaki ne morejo po-čivati".
Nemci sami so se čudili hrabiosti partizanov in izjavIjaJi, da če bi imela stara Jugoslavija tako vojsko, je ne bi okupirali v sedmih dneh. Po izjavah ljudi, ki so odnašali Nemce in videli naložene kamione mrtvih, je padlo v tem boju nad tristo Nemcev, medtem ko so našli na par-tizamkih položajih samo sedert mrtvih.
Geslo nemškega komandanta, da mora pasti za vsakega ubitega Nem-ca deset ,,banditov", se je precej obmilo. V glavnem so padli samo policisti, ki so na vsak način hoteli izbojevati zmago. Tako pa so bili poraženi. ln prav tak poraz so doži-veli ltalijani, ki naj bi branili ofoi-pacijsko mejo.
V, nočnih urah so prišli borci mokri, blatni in utrujeni v svoje »ta-ro taborišče na Poltci. Tu je bilo^e-liko razdejanje. Borci vseh čefso brez vsakega reda polcgli po zeralji. Komandirji čet so se zelo trudilioda bi obdržali red. Okrog tabonšča^o postavili straže in zasede, ki so.Se menjavale vsako uro. Od velike u^u-jenosti nj bil nihče lačen. Sela, v dopoldanskem času so borce zbu*li in jim pripravili hrano. Toda razoja-ranje je bilo veliko. Borci so prSa-kovali, da jmi bodo kuharji skuhali zgancev. zabeljenih z ocvirki, da-bi se jih do sitega najedli. Namešto tega pa so dobili čino kavno broz-go, osladkano s saharinom. Po zdravnikovem navodilu so morali borci zaužiti hrano v presledkih, da ne bi oboleli, ker so bili njihovi že-lodci prazni že nckaj dni. Po kavi so se borci prespali, za večerjo pa so dobili lc redek koruzni močrukl Šele drugo jutro so se urcsničil^njihove sanje. Kuhar je skuhal žgance, zabe-Ijene z ocvirki. ..Napokali" so se$h več kot do sitega.