KATOLJŠK CERKVEN LIST. »Danica« , izhaja vsak petek na celi poli in veljd po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta o krone 50 vinarjev, za četrt leta 2 kroni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za */, leta 3 krone, za V« leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide > Danica < dan poprej. Tečaj LIV. V Ljubljani, 15. februarija 1901. List 7. Šopek presv. Srcu Jezusovemu. i. Unice cordis amor. timor uniči cordis, Jesu ! Presladki Jezus, eno le, le eno prosim Te srčno: Presveto Tvoje naj Srce edina mi ljubezen bo. Naj vedno v sicu mi gori ljubezni plamen Tebi v čast, naj sveti mi do konca dni, da ne zaidem kdaj v propast. O daj, da svet ne zvabi me v vihar nebrzdanih strasti, da mi ljubezni ne zatre in žara nje ne pogasi. Zato pa, ljubi Jezus, daj kotiček v Srcu svojem mi; in tam zavetje najdem naj, kedar nevarnost mi preti . . . II. <<>uis illud Gor tam vulne-ratum non diligat? (S. Bernardus.) Molim Te, Srce presveto, Srce Jezusa Bega, z vso se dušo Ti podvržem, naj Ti vedno služi vsa. In kako bi se ne vdal Ti' s srcem vsem in dušo vso? saj Ti, Srce, si se dalo zame z vse ljubeznijo . . . Vedno še ljubezni plamen v Tebi. Srce, vžiga se — a v zahvalo trnjev venec krog in krog ovija te. Križ postavili sramotni, nanj pripeli sino roke. ki so nas blagoslavljale in vabile na Srce. — A ljubilo si nas vendar, svojo dalo kri za nas; in zato Ti duša moja hvalo peva slednji čas. III. A nima mea sicut terra sine aqua tibi. (Ps. 142, 6). Kot ob suši žejna zemlja po dežju zahrepeni, duša si tako usehla rose milosti želi . . . Pokopale dušo mojo strasti v brezdno so gorja, roso milosti nebeške so izpile mi do dna. — O Srce, Ti v dušo vlij mi Rešnje kapljico Krvi, ž njo napoji dušo žejno, da želja ne skoprni. Ti, o Jezus, dvigni mene iz prepada grešnega, v rano skrij Srca odprto, da obvaruješ me zla. G ene r oz Maver. ANTON BONAVENTURA, po božji in apostolskega sedeža milosti knezškol ljubljanski vsem vernikom svoje škofije mir, srečo in blagoslov v Gospodu našem Jezusu Eristu. (Konec». 3. Zmage svete cerkve v poslanstvu pastirskem. Oglejmo si nazadnje še pastirstvo svete katoliške cerkve v li*. stoletju. Najpoprej opazimo tu celo vrsto velikih papežev. Pij VII. cd 1 1800. do 1823. je velik v svoji borbi proti Napoleonu I. za svobodo sv. cerkve in njene pravice. Ni omagal tudi tedaj ne, ko mu je Napoleon vzel dežele, Rim, palačo in vse premoženje; ni omagal, ko ga je s silo odpeljal kot jetnika v Savono in je le tam grdo z njim postopal. Pij VIL je s pomočjo Božjo zmagal in napravil red v cerkvi na Francoskem in red v svojih deželah. Slavno je vladal Leon XII. od 1823—1829. Razpisal je I. 1825. sv. leto, odkril je svetu nevarnost prostozidarstva, ter je vse njegove ude iz cerkve izobčil; pospeševal je znanosti, začel zidati prekrasno cerkev sv. Pavla v Rimu, modro vladal cerkveno državo in skušal s kon-kordati urediti cerkvene zadeve na Nemškem, v Švici, na Nizozemskem in v južni Ameriki. Naslednik Pij VIII. je vladal samo eno leto in osem mesecev. Opozarjal je narode na nevarnosti, ki jim prete v verskem in družabnem življenju: opozarjal posebno na pogubno delovanje prostozidarjev v šoli in v vzgoji. Umirajoč je prorokoval cerkvi težke čase: in kmalu so prišl*. Koliko je trpel njega naslednik Gregorij XVI. od 1831 do 1846. Trikrat se je moral vojskovati zoper prekucijo, branil je sv. vero, proti raznim zmotam, branil pravice svete cerkve po raznih državah, z apostolsko odkritosrčnostjo je svaril ruskega carja Aleksandra I., pospeševal je znanosti in umetnosti. Živel je kaj strogo. Dobri so ga ljubili in častili, zlobneži in pa pre-kucuhi so ga smrtno sovražili. Za njim ie sv. cerkev vladal nam že bolj poznani Pij IX. od 1846. do 1878. Njegova vlada je posebno slavna, akoravno ga je Pie-mont pod vodstvom temnih družeb oropal vseh dežel in ga zaprl v Vatikan. On je proglasil brezmadežno spočetje Device Marije kot versko resnico, on je sklical vesoljni cerkveni zbor, on je v raznih okrožnicah podiral in obsojal premnoge zmote današnjih dni, on je poveličal cerkveno bogoslužje, on je utemeljil mnogo novih škofij, tudi on je v mnogih državah 8 konkor-dati uredil cerkvene zadeve. Duh Božji je narodom vsega sveta viil v njihova srca prav posebno ljubezen do njega, zato so pa tudi pri raznih prilikah kar vreli v Rim. Od vseh papežev je on najbolj dolgo vladal, namreč 31 let 7 mesecev in 15 dni. Sedaj vlada 90letni starček Leon XIII. sv. cerkev. Njega ljubeznjivo in častitljivo osebo mnogi poznate, saj ste ga letos videli. Slavnega njegovega vladanja ne bom popisoval, saj ves i svet priznava, da je bil komaj kak papež, ki bi bil njemu enak. Zraven velikih papežev imamo v 19. stoletju tudi velikih kardinalov, škofov in duhovnov. Prav posebno se pozna previdnost Božja nad cerkvijo v tem, da je papežem v pretežkih i časih poklonila izvrstnih svetovalcev. Naj ime-1 nujem samo kardinale Consalvi, Antonelli, Ram-polla, ki so papežem zvesto pomagali in svetne i državnike v znanosti, okretnosti in modrosti prekosili. Zunaj Rima se je odlikoval slavni kardinal Rauscher na Dunaju, imenitni kardinal Reisach na Bavarskem, sloveči kardinal Wiseman in kardinal Manning na Angleškem. Naj imenujem se nekoliko imenitnih škofov: škof Fessler v St. Hipolitu, škof Rudigier v Lincu, škof Gassner v Brixenu, naš slavni skof | Anton Martin Siomšek in mnogi drugi po Avstriji. Slavnih škofov drugih dežel ne omenjam. Nikakor pa škofje ne bi bili mogli toliko izvrstnega v čast Božjo, v korist cerkve in ljudstva storiti, ko bi ne bili imeli prav posebno dobrih, svetih, učenih, vnetih duhovnikov. Teh pa ne morem naštevati, jih je preveč. Samo to smemo z zgodovinarji reči, da je bil komaj Kak čas, v katerem bi bilo toliko gorečih in pobožnih svetnih duhovnikov, kakor jih ima posebno druga polovica našega stoletja. Res, oni so sol zemlje, luč sveta in mesto na gori postavljeno. Morda nikoli niso bili škofje tako tesno spojeni s pa-pežem, in duhovniki 8 svojimi škofi, kakor so dandanes. Naj se sovražniki le zaletavajo zoper skalo sv. Petra; o, na tej skali jih pričakuje složna vojska navdušenih borilcev. Ne smemo prezreti redovnikov in redovnic. ; Stari redovi so se večinoma obnovili, posebno po Avstriji: bazilijanci, benediktinci, med kate-i rimi so beuronski najbolj sloveči, in frančiškani. Poedine neodvisne hiše posameznih redov so se tesnejše združile, da združene laglje delujejo. V redovih se pravila zmeraj bolj točno izpolnjujejo. Ob času nevarnosti in poskušenj je le malo redovnikov odpadlo. Med redovniki in svetnimi duhovniki je najlepša vzajemnost in bratovska ljubezen. Pomniti je, da se je poprej odstranjeni red jezuitski 1. 1814. zopet ustanovil. A ne samo stari redovi so se v svojem pravem življenju in v duhu svetih začetnikov obnovili, tudi mnogo novih redovniških družin se je ustanovilo, bilo moških, bilo ženskih. Naj omenim društvo spreobrnjenega Ratisbona za spreobrnjenje judov, Libermanovo misijonsko društvo od neomadeževanega Srca Marijinega, očete od Božje besede, Salvatorijane, društvo za pomoč rokodelcem, Boskovo društvo Salezijancev za zanemarjeno mladino, Bufalovo društvo od presvete krvi, Eymardovo društvo za češčenje presv. Rešnjega Telesa, Ligorijane, šolske brate: pa kaj, saj ne morem našteti vseh, ker je raznih, posebno ženskih preveliko število. Kako vspešno delujejo redovniki in redovnice med pa-gani, kjer večkrat za Gospoda Jezusa tudi kri prelijejo, kako vspešno v raznih šolah, v bolnišnicah, v jetnišnicah, v duhovnem pastirstvu! Ne bom Vam tega opisoval, vsaj njihovo delovanje deloma sami gledate. A i ne poznate misijonskih govornikov in izpovednikov iz reda jezuitov, lazaristov, frančiškanov in kapucinov? Ali ne vidite dobrih šol nunskih, usmiljenih in šolskih sestra! Ali ne opažate v bolnišnicah usmiljenih sestra in usmi-ljtnih bratov? Tudi pri nas smo v tem oziru zadnji čas močno napredovali. Toliko sijaja opažamo pri učeči cerkvi 19. stoletja. Kaj pa pri poslušajoči, pri vernikih raznih stanov? O, vernikih vseh stanov so zvesti svojim od Boga poslanim duhovnim voditeljem. Kako zvesto se oklepajo rimrdh papežev, posebno zadnjih dveh, Pija IX. in Leona XIII. Pri raznih prilikah potujejo tisoči in tisoči v Rim, da osebno izkažejo sv. Očetu svojo ljubezen in vdanost; kako radi prinašajo katoličani vsega sveta papežu denarno pomoč, katero potrebuje za vlado sv. cerkve, posebno za svete misijone! Da, reči smemo, morebiti se v nobenem stoletju verniki uiso sv. Očeta s tako otročjo ljubeznijo oklepali, kakor sedaj ob koncu devetnajstega. Prav tako so pa verniki tudi svojim škofom in duhovnom vdani. Verniki poslušajo radi na glas svojih duhovnih pastirjev ne samo v strogo cerkvenih in verskih zadevah ampak, tudi v bolj svetnih stvareh, ki so le nekoliko z vero spojene, vsaj vedo, da tudi v teh zadevah jim bodo duhovni pastirji najbolj prav svetovali in najbolj nesebično pomagali. In res, tudi tu moramo reči, da so verniki malokedaj besede duhovnov tako uvaževali, kakor dandanes; zato jih pa tudi radi izbirajo za svoje zastopnike v raznih zborih in za načelnike v občekoristnih podjetjih. Akoravno nasprotni svet vernike zato grdi in zmerja, verniki ostajajo vendar le zvesti in se ud svojih duhovnikov odvrniti ne dajo. Res, verniki so pogumni in se javno združujejo, da bi sveto cerkev in njene pravice srčno branili. Nikdar ni katoliško združevanje tako cvetelo kakor dandanes; dokaz temu so rokodelska društva, delalska društva, razne zadruge, | katoliško-politična društva, meščanska društva in druga. In kako pogumno in neustrašeno so se katoliški možje borili za cerkvene pravice! Ob prekuciji je na Francoskem prekucijska vlada ljudstvu svoje duhovne usiljevala, verniki se tanje še zmeniti niso hoteli. Kdo ne pozna srčnih mož, ki so na raznih katoliških shodih po Avstriji z zgovorno in navdušeno besedo zagovarjali Gospoda Jezusa in njegovo cerkev. Pa tudi žrtvovati uraejo verni katoličani za svojo cerkev, posebno v časih preganjanja. To so. dragi moji, boji in zmage svete cerkve v 19. stoletju, posebno v zadnjih desetletjih. S papežem jetnikom se je to stoletje začelo, s papežem jetnikom, toda slavnim zmagovalcem se zvršuje. Druga polovica njegova pripada najlepšim časom katoliške cerkve. — Mi stojimo na pragu novega dvajsetega stoletja. Kaj bo prineslo? Ne vemo. ali eno vemo: naj pride karkoli, cerkve katoliške tudi peklenska vrata ne bodo premagala: da, države bodo razpadle, narodi se izgubili, cerkev pa bo stala in ž njo i vsi in samo oni, ki sc bodo nje oklepali. III. Sklep. Za sklep in sebi v veliko tolažbo se prav i hitro ozrimo še na boje in zmage v naši ško-i fiji prav v zadnjem letu 19. veka, namreč letos. Ako se ozremo nazaj, vidimo, da je letos pri nas krščansko življenje močno napredovalo. To razvidimo iz nastopnih pojavov: 1. Opravili smo po beli nedelji božjo pot v Rim, bilo nas je (>('0 oseb, mnogi so se nam v duhu pridružili. V Rimu smo se kar naravnost navdušili za sveto cerkev in njenega vid- | nega poglavarja. B;li smo eno srce vsi: jaz, duhovni in verniki. 2. Meseca septembra smo imeli drugi slo-| venski katoliški shod v Ljubljani. Na čelu shodu 1 so bili najbolj izobraženi, Jezusu in cerkvi vdani možje iz vseh slovenskih pokrajin: shoda i se vas je vdeležilo okoli 4000 čvrstih slovenskih mož, med njimi mnogo županov in zastop-1 nikov raznih družeb; naš shod so počastili uzorni kardinal dr. Jakob Missia. knez nadškof goriški, knez škof lavantinski dr. Mihael Napotnik in škof Jakob Trobec iz Amerike. Tu smo sestavili in navdušeno sprejeli sklepe, kako moramo vse nase družabno življenje vravnavati po svetem evangeliju. :>. Slovesno smo praznovali praznik presve-tega Srca Jezusovega; napravili smo sijajne procesije, posvetili smo se temu presv. Srcu in zažgali smo njemu v slavo mnogoštevilne kresove. Gotovo smo Božje Srce Jezusovo posebno potolažili in razveselili, ker smo storili po njegovi osebni želji, kakor jo je razodel blaženi Margareti Alaco<|iie. 4. Napredovalo je skupno češčenje presve-tega llešnjega Telesa ob nedeljah: mnogoštevilno ste pristopali k spovednici in k sv. obhajilu, doma in po raznih božjih potih pa ste se vne-mali za pravo pošteno življenje in za boj zoper grde in nesrečne strasti. T>. V premnogih župnijah ste v zadnjih treh letih, posebno letos, imeli sv. misijon. ali ste ga pa ponovili. Kako je veselo, da ste se svetega misijona skoraj brez izjeme vsi radi vdeleževali in zadobili srčni mir, kar so konec svetega misijona oznanjevali veseli vaši obrazi. <>. Prav znatno ao se pomnožile Marijine družbe; na stotine mladeničev in deklet stoji pod zastavo Device Marije, pa se vojskuje zoper najhujše in najgrše strasti. Novo je to, da so letos tem družbam začeli pristopati tudi možje in žene. Le naprej po Mariji k Jezusu! Naj se po tem potu premaga dosedanja hladnost in mlačnost, naj se poživi pogosto sv. obhajilo zlasti pri možeh in mladeničih. 7. Napredoval je tretji red sv. Frančiška. Kar vas ni v Marijinih družbah, možje in žene, pristopite v tretji red. pa bo kmalu konec pijančevanju , ponočevanju, zapravljanju, nečisto vanju. 8. Ustanovila se je za učitelje „Slomšekova zvezau, katera naj bi nam dala dobrih in pravih vzgojiteljev nežnih vaših otrok. 9. Ojačala se je gospodarska zveza, ki vam bo prinesla po razuih gospodarskih zadrugah mnogo koristi za vsakdanje življenje; pomnožile so se Raiffeisenovo posojilnice, kjer morete v sili in potrebi brez posebnih stroškov dobiti posojila; ustanovila se je domača zavarovalnica tudi vam in deželi na korist. Osnovale so se županske zveze za posamezne okraje pod katoliško zastavo. 10. Naj še omenim krščanske delalske zveze dokaj pomembne za naše delalcem tako nevarne čase, da ne zabredejo v Bogu zoperno soeijalno demokracijo. To so sijajne strani krščanskega življenja, kakor se je letos pri nas razzvijalo in razcvi- talo. Daj Bog, da ne zamre, ampak se v 20. stoletju še bolj razširi in obvzame srca vseh Slovencev brez razlike stanu, starosti in spola; daj Bog, da kakor smo začeli, na tem dobrem krščanskem potu napredujemo neprenehoma. Toda z žalostjo vas moram opozoriti tudi več temnih strani v življenju vernikov naše škofije, moram vas opomniti na nekatere prav posebno nevarne zmote. 1. Prva in temeljna zmota je nauk o slo-bodni misli, kakor da bi bil človek neodvisen v mišljenju in bi imel pravico, karkoli misli, tudi slobodno povedati, tiskati, učiti. In vendar nismo neomejeno slobodni, ampak smo podložni Bogu in njemu odgovorni za vse, kar mislimo, govorimo, učimo, tiskamo in delamo. 2. Druga zmota izvira iz te prve. Trdi se namreč med nami, da naj duhovnik lepo v cerkvi ostane, v javnem življenju naj pa kar nič ne zapoveduje. In vendar je Bog prav duhovne postavil, da vam oznanjujejo večne resnice in pa njegove zapovedi, po katerih moramo vsi uravnavati vse, kar mislimo, kar govorimo, delamo, tiskamo, učimo. Zato moramo pa duhovniki paziti na to, kaj se govori, dela, tiska in uči, in povedati, da li je to vse prav ali ne, povedati da li se vjema z večnimi resnicami in zapovedmi Božjimi ali ne. In to moramo povedati vsakemu človeku, delalcu, kmetu, trgovcu, učitelju, uradniku, knezu, vladarju. Ali so morebiti posvetni stanovi za to postavljeni, ne pa duhovniki? 3. Ker pa tako delamo in vse javno življenje presojamo, trdi se zopet krivo, da hočemo mi duhovniki povsod gospodovati. In vendar ne- ! čemo gospodovati mi, ampak hočemo, da povsod gospoduje Bog in se vsi ljudje v vsem življenju le njemu pokoravajo. Mi pa ljudi prosimo in svarimo po svoji dolžnosti. Za vse smo postavljeni kot duhovni pastirji in prav zavoljo tega moramo vedno in vedno vsem glasno oznanjevati, katero prizadevanje, katera politika se vjema z gospodstvom Božjim, katera pa ne; prvo moramo podpirati in vam priporočati, drugo pa pobijati in vas od nje odvračati. Posebno pri volitvah S vam moramo bistro povedati, kako morate voliti, ako hočete imeti zastopnike Bogu pokorne, ne pa Bogu upornih. 4. Nasprotniki trdijo, da se bore zoper klerikalizem, ne pa zoper vero, ko spodkopavajo oblast duhovnikov. In vendar je Jezus vsta-novil svojo cerkev in je njej dal vso oblast in zapovedal. da mora njo vsakdo poslušati. Cerkev Jezusova pa nam govori po papežu, po škofih in duhovnikih. Kdor teh ne posluša, ampak njihovo delovanje spodkopava, upira se kar naravnost Jezusovim naredbam. Ako se pa zgodi, da je kak duhovnik na krivem potu, povejte višji cerkveni oblasti, da ga posvari. 5. Da bi se duhovnikom vzel ugled, zato jih zaničujejo, zasramujejo iu vse slabo o njih govore; najrajše trdijo, da so duhovniki vsi podivjani, pijanci in nečistniki. To nas duhovnike silno boli. Rečem vam, da so duhovniki večinoma ne le dobri, ampak izvrstni; mnogi so zares dobri, le prav malo je slabih, nevreden skoraj nobeden. Predragi, nikar ne pustite duhovnikov zaničevati, nikar ne hodite v hiše, kjer se naročajo in čitajo časniki polni grdega obrekovanja zoper duhovnike: že sedaj je pomanjkanje duhovnikov, moglo bi nastati vam za kazen še večje ali bi pa mogli dobiti v resnici mnogo slabih duhovnikov. In zapomnite si, da kdor zaničuje duhovnika kot duhovnika, zaničuje samega Jezusa Prosim vas, molite, molite prav goreče za dobre duhovnike! 6. Ponavlja se posebuo pogostokrat zahteva, da šola ne sme biti odvisna od duhovniške oblasti, hvalijo se sedanje šolske postave prav zato, ker sedaj duhovnik v šoli samo eno ali dve uri na teden veronauk poučuje in vodi razne pobožnosti, druzega pa nima nič opraviti. In vendar bi morali vi, ki otroke v šole pošiljate, biti prepričani, da se ne bodo otroci nič krivega naučili. To je pa le mogpče, ako cerkev po svojih duhovnikih more paziti, kaj se po šolah uči, kakošne so šolske knjige, kako se vzgaja, kako učitelji žive. Gornja zahteva je popolno napačna in zoper cerkvene pravice in od cerkve že davno obsojena. 7. Dukovski stan se odriva, in posebno mnogi iz omikanih stanov ne marajo ne za besedo Božjo, ne za sv. maso, ne za sv. zakramente in vendar pred vami trdijo, da so dobri, verni kristijanje. No, verni že morejo biti, toda vera njihova je mrtva; dobri pa niso, saj ne izpolnjujejo dolžnosti dobrega kristijana; kdor pa teh ne izpolnjuje, se ne more izveličati. Duhovniki morajo siliti vse, da naj izpolnjujejo krščanske dolžnosti; kdor jih ne izpolnjuje, čuti se zadetega in jo v srcu že proti duhovniku. Da se v srcu umiri, drago mu je vse, kar se proti duhovniku govori ter napačno misli, da mu to opraviči njegovo nekrščansko življenje. 8. In kako se vam liberalci, ki prav vse omenjene zmote uče, sovraštvo do cerkve podpi- hujejo, in so tako slabi kristijani, morda že odpadniki, vrivajo za učitelje in zastopnike! Kako širijo časopise, nov katekizem, kako znajo govoriti! Duhovniki naj bi pa molčali, naj bi bili podobni najemnikom, ki se skrijejo, ko pride volk v ovčji obleki, da bi raztrgal ovce. Ne, ne smemo molčati, ampak govoriti moramo in poučevati v cerkvi in zunaj cerkve. In, hvala Bogu, da vaši vrli duhovniki tako delajo! To dolžnost bomo vsikdar vestno in nevstrašeno izpolnjevali. To so temne strani v našem cerkvenem življenju, ki so se posebno v zadnjem času pojavile. Predragi, prosim vas, ostanite zvesti sveti cerkvi Jezusovi, ne dajte se odtrgati od njenih duhovnikov, ki j»o vaši sinovi in vam poslani, da med vami nadaljujejo delo odrešenja. Kes je, tudi duhovniki morejo imeti slabosti, tudi oni i morejo storiti pogreškc, saj so ljudje: toda vsi duhovniki imajo one oblasti, brez katerih ne ' morete priti v nebesa in se izveličati. Oh obžalujte pogreške takih nesrečnih duhovnikov, obžalujte njih strastnost, toda spoštujte jih kot duhovnike, kot namestnike Božje! Daj Bog, da tudi v 20. stoletju ostanemo tesno združeni pastirji in ovce po volji našega stvarnika in odrešenika. Povem vam še to, da prav pri nas ima vse proticerkveno gibanje značaj prostozidarstva, tega najhujšega sovražnika Božjega. Le prostozidarstvo nosi v srcu smrtno sovraštvo do duhovskega stanu, ter ga črni, opravlja in obrekuje in se na vse kriplje napenja, da bi ljudi popolnoma od duhovnikov odvrnilo, da bi liudem pravo sovraštvo do duhovnikov v srcu obudilo. Zakaj? Zato, ker duhovniki varujejo pravice Božje, ker hočejo, da povsod vlada Bog, prostozidarji pa Boga sovražijo, za njegovo voljo ne marajo, ampak hočejo biti prosti, neodvisni, sami svoji bogovi. Od tod ono sovraštvo do duhovnikov, kakor se pri nas posebno zadnje čase pokazuje in širi. Predragi v Kristu! v kratkih potezah sem vam načrtal boje in zmage sv. cerkve Jezusove tekom 19. stoletja po vsem svetu; dodal sem še sliko cerkvenega življenja na koncu stoletja pri nas v ljubljanski škofiji. Veselimo se lepih zmag sv. cerkve, zmag resnice in pravice! Bojmo se pa, da nas nasprotniki Božji ne premamijo in ne odtrgajo od cerkve. O, le trdno se oklenimo te svete cerkve in po njej Jezusa Kralja: Za nesrečne odpadnike pa molimo, naj bi jih dobri Oče nebeški razsvetlil, in se ne izgube za vekomaj ! Blagoslov vsemogočnega Boga Očeta in Sina in svetega Duha naj pride nad vas in naj bo vedno nad vami. Amen. t Anton Bona ven t ur a, knez-Skof Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. (Dalje.) XVi. m a rt in pri Kranja. Podružnice. 4. Druljevek. Velika in slavna je bila stara šmartinska župnija, brojila je namreč 17 podružnic*), izmed katerih ste bili najbolj oddaljeni Podreča v sedanji mavčiški in Crešnjica v sedanji olšiški župniji. Ljudje, preveč oddaljeni od župnijske cerkve. so svojega duhovnega očeta pač poznali po obrazu, a ljubili ga menda niso posebno. Prvič zato ne. ker bo prišli le redkokrat k njemu, drugič zato ne, ker so nm morali za tri krajcarje na dan delati tlako ter dajati desetino v snopih in v mladi živini (Garm - und Jutrendzehend) Celo vsak deseti pnnj čebel so mu prinesli v župnišče! Kakor večinoma vse cerkve kran skega dekanata, tako je stala tudi podružnica .sv. Mihaela v Druljevku še v prediuteranski dobi. I>a-si ne vidimo v svetišču, katero so pozneje prezidali, gotskega sloga, značijo ga vendar pe-ttrostranske stene in lični stebriči ob vnanjih voglih. Oltar je samo eden. delan v barok-slogu 17. veka; v sredi stoji sv. Mihael s tehtnico in mečem, tovariša sta mu apostola sv. Matej in sv. Matija, na vrhu oltarja stoluje lati božja z Jezusom v naročju. Na listno stran ladije so postavili kip sv. Marka s peresom, knjigo in levom, med svetiščem in ladijo je pri-slmijena ob steni evangeljske strani leča, leseni strop cerkve so nadomestili 1. 1874 z obokom. Spominj cerkvenega blagoslovljenja ali posvečen ja, }>o domače „somenju, obhaja naše ljudstvo k«»t praznik. Veseli se ga staro in mlado, žal da ne vselej „v Gospodu", kajti k tem svečanostim so se vrinile marsikatere slabe • Podreja. Mavčite. Fraše. Jama. Breg, Druljevek, Srednje Bit nje. Zgornje Bitinje. Stražišče. sv Peter pod Šmarjetino Goro, Šmarjetma Gora. sv. Jošt. Spodnja Besnica. Zgornja Besnica. Okroglo. Olše in ČrcSnjica lz prvih Štirih so naredili 1. 1787 lo-kalijo Mav^Ve, iz zadnjih dveh pa že L 17>\ vikarijat Olše, Okroglo pripade Nakiu (1786). deset jih ostane sv. Martinu navade. Kako da se je obhajal ta dan v starih časih, kaže pismo šmartinskega župnika Ga-šparja de Franckenfeld iz 1. 1773. Pritožuje se nad podružnicami svoje župnije (med katerimi je bil gotovo tudi Druljevek) ter prosi deželsko gosposko pomoči zoper pogubi j i ve ljudske razvade. Ker nam daje to pismo malo sliko takratnega kulturnega življenja, beležimo iz njega nekaj vrstic: Hochlijbl k. k. Kreiss Haubtmansstelle in Oberkhrainv Viertel! Die Gotlesforcht und der eiwiinschte Pfarrfriden erfordtrt, obwuhl mein zuliinglictcr Fleiss zu nottiger Bcforderung dtsselben etwas beitriigt, dass diese Tugenden aucli von einer Hcchlobl. k. k. Kreiss-Haubtmanssielle gefordert we den mogen. Besonders ei\viins(bt \vare eine Unttrstutzung zur Kirchweih bei den Filialen, wo sich beim unmiis-igen Wein und unraimlichen Spielen Vagabundi und gewante liderliche Landtbettler einfinden und vermassendtlich, iirgerlich und striifflich auffuhren. Bti solehen Umstiindtn ist wolil die Erwiigung &m Plat e, auf welche We.se tolche Excesse. bluuge Rautfereien und auch Ttdtschliige \vo nii-ht vollstardig auszu otten, so do h in etwas zu hemmen waren. \Vas ireine. obsehon seh»- eifr'ge Kanzel n cht verhindern kann. konnt*» das waehtbare Aug der Landtgerichte verhindern. und dies* mit tigentlichen krainerischen Namen »reic genannte Conventicula in el\vas hemmen Eaer Horh\vohlgebohren Pteichs-freiherrlichen Gnaden als lobwi'irdigst regieiender Pater patriae wissen aber am besten, wie Sie mittelst gniidigem Girculare oder andertn ex officio Anordnung n meinem Ziele feste Hand reichen vvurden, um dem deminirenden Uebel vorzubeugen . . . V praznik sv. Rešnjega Telesa 14. junija 1900, ko so se ljudje vrafevali od šmar-tinske procesije, je nastal ogenj pri Cajnarju v Druljevku. Zažgali so otroci in v eni uri je bilo končane več kot polovica vasi. Požar se je polastil tudi cerkve sv. Mihaela. Lahko bi jo bili obvarovali, ako bi bila pri roki vsaj maj-hena brizgalnica, tako pa je. da-si krita s ploščicami, zgorela s stolpom vred, ker se je vsled silne vročine vnelo tramovje. Zvonova sta padla na obok ter se nista veliko poškodovala; oltar k sreči ni zgorel, ker ogenj ni prišel v cerkev. Dva zvonova a premerom 79: 59 cm. Manjši z glasom a poje za cel ton nižje kakor večji zvon z glasom h. Večji tehta 275 kg. vlit, v Albert Samassovi zvonarni J. 1894. Križ, sv. Mihael, sv. Štefan. Napis ob krilo: LAUDATE DOMINUM OMNES GENTES, LAU-DATE EUM OMNES POPULI. (Hvalite Gospoda vsi narodi, hvalite ga vsa ljudstva). Manjši je iz livarne v Kranju, okrašen s podobami: Križ, Marija z Jezusom v naročju, s krono na glavi in z žezlom v roki, sv. Jurii. sv. Florijan. Ob zvonovem vratu se Cita: JOHANN CHR1ST1AN RISER GOSS MICH Zl CRAINBURG 1761. Župnik Josip Lavtižar. (Dalje prihodnjič.) I. Bratovske zadeva molitvenega apostolstva. (Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.) Glavni namen za mesec februarij: Krščanski duh v druHni. Stara pripovedka — gotovo znana čč. bralcem nDa-ničinim" — govori tako-le: „Ko se je bližal naš praded Adam svoji smrti, skušal je doiti njegov tretji sin Set še enkrat v raj, da bi utrgal z „drevesa življenja" vejico in z njo umirajočemu očetu rešil življenje. Posrečilo se mu je, a prišel je z vejico prepozno; Adam je med tem umrl. Set vzame mladiko, da bi ne bil njegov trud čisto zaman, ter jo zasadi na očetov grob. In glej! vejica požene korenine in ozeleni. Zelenela je prav tako, kakor je živelo izvoljeno ljudstvo izraelsko: ako je živelo ljudstvo v strahu božjem in se ravnalo po zapovedih rospodnjih, bilo je tudi mlado drevo življenja v polnem cvetu; ako pa so dre vili Izraelci za maliki in zlatimi teleti, povesilo je tudi to čudovito drevo svoje veje ter jelo veneti. To je trpelo tako dolgo, dokler ni bilo judovsko ljudstvo odpeljano v babilonsko sužnost. Takrat je udarila gromka strela z nebes, in drevo se je razklalo; ostal je le še parobek. A ko je prišel čas, da se daruje na Kalvariji velika daritev novega zakona, takrat je prišel ostanek življenskega drevesa zopet do časti. Obsodili so namreč Odrešenika sveta k smrti, a bilo ni pripravnega lesa, da bi ste-sali križ. V naglici so pograbili prepereli štor in napravili iz njega Izveličarju smrtno postelj. Napojeno Kri-stove krvi je zazelenelo drevo še enkrat in doneslo sad odrešenja; saj je nosi'o na sebi večno življenje, in vsi, ki okusijo drevesnega sadu, ne vidijo smrti vekomaj. — Tako ganljiva povest. Nekaj podobnega s tem bajnim drevesom ima družina, ki je tudi drevo življenja; zasadil je je sam Gospod Bog že v raju. Kajti Bog je pripeljal Adamu tovarišico Evo, blagoslovil je prvo človeško dvojico govoreč: „Rastita in množita se ter napolnita zemljo." (I. Moz. 1, 28.) A prvi greh je odpeljal človeka v ujetništvo hudobnega duha ter kakor pokon-čevalna strela skoro porušil to drevo življenja. Brez listov in nakitja je moralo tisočletja dolgo životariti v bednih razmerah, tako dolgo namreč, kolikor časa je gospodarilo poganstvo s svojo nevero, nenravnostjo in svojimi grozodejstvi. Toda božji Vrtnar človeškega rodu se ga je usmilil, ni ga hotel popolnoma pogubiti. Kakor je prenovil vse drugo, tako je dvignil tudi družino do prejšnje njene časti. Da, iz zemeljskega prahu jo je dvignil do nepričakovane višine. Zakon je postal zakrament; in ko je visel na križu, razlil se je tudi nad to življensko drevo blagoslov Njegove rešnje krvi. Od tedaj raste zopet dalje in se razcvita — prav tako, kakor versko življenje človeško. Ako ;.e v družini vernost in pobožnost, prinaša bogatih cvetov in sadov, družina postane dom sreče, zadovoljstva in neizkalje-nega veselja. Ako je pa družinsko življenje brezbožno in nenravno, tedaj se to drevo posuši, - družina pogreša vseh onih dobrin, ki bi je morala imeti po volji Božji. Če je vera vsak čas važna in velepomembna za družino, gotovo je tembolj ob času, ko je naravno družabno in versko življenje v veliki nevarnosti; ko je v družbi toliko strupenih snovij, kakor dandanes. Zato naj družine v naših dneh bolj vestno in goreče nego sicer goje versko življenje. Prvič morajo storiti toradi sebe samih, da ne izgube svoje plemenitosti in svojih zakladov. Kajti dandanes napadajo vse dele in veje tega življenskega drevesa. Družini skušajo pokvariti korenino — t. j. zakon, čegar svetost in dostojanstvo teptajo z nogami. Še-le takrat — tako govore — bode družina srečna, kadar postane zakon sloboden, ako se mož in žena poljubno razideta ter si vsak za-se po-iščeta drugih zakonskih polovic. — Pokvariti skušajo, deblo, ko hočejo vzeti družini to, kar ji uprav daje trdnost in stalnost: stare krščanske šege, staro skromnost in ono tajno privlačnost, stare navade in običaje. — Pokvariti skušajo veje in vejice — otroke, njihovo nedolžnost in čistost. Sedanje razmere hočejo, da pridejo otroci prej in bolj pogosto na veliki svet nego prejšnje čase, ko je bilo za potovanje več časa, denarja in truda in ko industrija ter tovarne še niso rabile toliko ljudij. Če je odšel takrat mladenič od doma ter potoval v tuj svet, prišel j a navadno med ljudi, ki so govorili overi spoštljivo; prišel je v družino, kjer so živeli poveri insmatrali so ga kot domačega. To se je do danes že precej predru-gačilo. Na vsakem potu innavsaki stezi preži namladeniča ali deklico izkušnjava. Zreti mora, kako prestopajo povsem hladnokrvno cerkvene predpise; poslušati mora. kako zaničujejo in sramote cerkev in njene služabnike. Tudi sam mora požreti marsikatero grenko ali prenesti tudi kako žrtev, ako hoče ostati Bogu zvest ter živeti po svojem verskem prepričanju. Najboljši pomoček proti vsem tem nevarnostim, ki prete družini, je goreče versko življenje, V družini, i kjer prešinja dober, verski duh vse življenje, kjer se spoštujejo zapovedi božje, tam se zna ceniti tudi svetost zakona, tam ni strast merodajua za medsebojno razmerje obeh zakonskih. Tam velja apostolova beseda: „Kakor je podložna cerkev Kristu, tako naj bodo žene podložne svojim možem v vsem. Možje, ljubite svoje žene, kakor je Krist ljubil cerkev in se samega sebe za-njo daroval!" (Ef. 5, 24.) V tako družino, kjer še redoma molijo, kjer se postijo zapovedane dni ter posvečujejo nedeljo (io-spodu Bogu, tj ase verska mlačuost ne more kmaluvsiliti. Tukaj se tudi ne bodo udajali kvarnim zabavam, temveč cenili bodo višje domače veselja nego hrupne veselice in plese po gostilnah, — ali se bodo pa vsaj zmerno udeleževali dovoljenih zabav, a vedno v svesti si svojih krščanskih dolžnostij. — V takih družinah se potrudijo slednjič tudi otroci, da si prislužijo s pokorščino in ljubeznijo do starišev blagoslova, ki jim ga obeta četrta božja zapoved; stariši pa si prizadevajo, da vzgoje otroke do uprav jedrnate kreposti, katera se ob času viharja ne omaje, temveč kljubuje vsem nasprotnim pritiskom. Drugič mora družina v naših dueh goreče gojiti versko življenje radi cerkve in krščanstva. Kakor je bil nekdaj njen ustanovitelj in mojster zaničevan in preganjan, tako zaničujejo dandanes povsod tudi cerkev. Šola n. pr., ki je hči sv. cerkve, se je njenemu vplivu skoro popolnoma odtegnila. Po svojem notranjem bistvu ni šola prav za prav drnzega nego spopolnje-valka družini in pomočnica stariš^m pri vzgoji otrok. Zato bi šola tudi morala delovati v čistem soglasju s statiši, če hi hotela zasaditi v mladih srcih poleg znanstva tudi kali prave čednosti. Mesto tega se pa zad< volje največkrat s tem. da priuče otroke le tako-zvani zunanji Jzolikr, da nai drže veliko na svojo „< H>t~ in dolu o ime pred svetom. Tej roliki" se pa zgodi kakor >neeru. s kateiim delajo otroci sedaj po zin i snežene može. Komaj se prikaže pomlad, ter postanejo solnčni žarki toplejši, skopne ti rmožje" v malo dneh: naposled ne ostane na dotičnih mestih družeča nego umazana kaluža. — Tako izginejo tudi vsi oziri časti, kadar sp vzbnde v notranjosti strasti in ko prihrnme vse dražesti grešnih priložnostij nad slabotno mladostno srce. Se manj kakor v šoli se čuje o veri govoriti v javnem življenju. Kakor o kakem čudežu se piše in govori, čese drzne kak državnik ali vladar govoriti javno o Bogu. In vender je izkazovala vera človeški družbi že od nekdaj le dobrote. in sicer ne samo za večnost ampak tudi za časno življenje. Samo vera oznanja ono pravičnost in ljubezen. brez katere si ne moremo misliti urejene družabnosti. Kakor vera zahteva pokorščino napram volji boži i, tako veleva tudi, naj se priznava svetna gosposka in naj se ji izkazuje radovoljna pokorščina. Ob takem času naj smatra družina kot svojo sveto dolžnost, da postane trdna opora veri in zanesljivo pribežališče preganjani cerkvi. Čim bolj krščanstvo med svetom zaničujejo in preganjajo, tembolj naj se čuva in negruje v družini. Ako se zgodi to, potem naj preganjajo cerkev kakor hočejo, naj zaklepajo cerkve. Škote in duhovnike naj vlačijo jo ječah —krščanstvo nam ostane ohranjeno, prej ali slej se pokaže okrepljeno in častneje od poprej zopet med svetom, kakor se je pokazal pravični Noe s svojci po vesoljnem potopu iz ladije. Kakor nedopovedljivo lepi tič Feniks se iz ognja dvigue na dan. Veliki apostol med prgani. sv. Frančišek Ksa-verij, je oznanjal krščanstvo z ogromnim vspehom na Japonskem. Toda peklo se je zarotilo proti bujno cvetoči cerkvi. Nastalo je grozovito preganjanje ki isti-janov. Katoliške cerkve so porušili, duhovnike in vernike so strahovito mučili in morili. Zdelo se je, da je kiščanstvo že iztrebljeno. Ko so pa prišli po dolgem času. po več nego 20o letih zopet prvi misijonarji za papeža Pija IX. tjakaj, našli so tam še veliko kri-stijanov. ki so ostali zvesti Kristu ter goreče častili njegovo presveto Mater. V tiliih družinah so namreč marsikje ohranili še katoliško vero. Lajiki so krščevali otroke; sta riši so je pončevali o glavnih resnicah naše svete vere, goreče so molili k Odrešeniku in klicali presveto I >evieo na pomoč. T a k o s o n a .1 a p o n s k e m obvarovale družine kar same krščanstvo pred prepadom. Zato molimo ta mesec z združenimi močmi k božjemu Srcu našega Od rešen i k a, ki je tudi kedaj živel v družini, da naj bi znova podelilo krščanskim družinam svojega duha. Saj to Srce jj ognjišče življenja in ljubezni: pri njem naj bi našle družine, katere prešinja še polni krščanski duh. novih morij, da si tega duha tudi ohranijo. Tiste družine pa. ki so postale mlačne ali celo mrzle, naj bi zopet razumele, kaj je vera in milost sv. Duha. X. Hrvatska mladina posvečena Srcu Jezusovemu. (Konec.) Posvetitev se je vršila deloma na praznik Srca Jezusovega, deloma nastopno nedeljo na neštevilnih krajih in na prav vzvišen način. V glavnem mestu Hrvatske. v kraljevem Zagrebu je bila slovesnost naj-krasnejša. Kakor v rekah je lila mladi a v starodavno, častitljivo katedralo in bila je ta velikanska stavba — premajhna, da bi obsegla vse tisoče mladega sveta, ki so se želeli posvetiti najsvetejšemu Srcu našega Kralja. Posebno lepo so slavili ta veliki in sveti dan, kateri nam je porok za boljšo bodočnost naše pose-strime Hrvatske, v Bosni, v gimnazijskem mestu Travniku. Ped vodstvom čč. oo. Jezusovcev. Travniški gojenci so navzlic svojemu siromaštvu zbrali za zlato srce 100 kron, za sv. očeta pa so nabrali sledeča duhovna darila: 1685 sv. obhajil. 4983 rožnih vencev; 6407 sv. maš in nebroj dobrih del. Tako se je posvetila mladina hrvatska ljubečemu Srcu svojega najboljšega Zaščitnika, svojega božjega Pokrovitelja. O celi slavnosti izide kmalu obširno poročilo. Ali nismo Slovenci precej za Hrvati? A. Namen za mesec februarij 190 0. Krščanski duh v družini. b) Posebni nameni. 15 i Sv. Ivan ln tovarlii, mučenoi. Družba Jezusova v Nemčiji. Goreli aj ostuli brca Jezusovega. Nove cerkve posvečene Srcu Jezusovemu Iti.) Sv. Jnl