O teksturi valjanja, razogljičenja in rekristalizacije v jeklu z 0.03 C, 1.8 Si in 0.3 Al
UDK: 621.771.62-415:669.14.018.5 ASM/SLA: F23 M28k, M26c, N5, J4a, AY, 4-53
F. Vodopivec, F. Grešovnik, F. Marinšek, M. Kmetic in O. Kiirner
1. CILJ RAZISKAVE
Iz jekel s povečanim silicijem, visokim aluminijem ter nizkim ogljikom, manganom, nečistočami in rezidu-alnimi elementi se izdelujejo trakovi za elektropločevi-ne. Proces izdelave trakov obsega vroče in hladno valjanje, žarjenje za razogljičenje in za rekristalizacijo ter nanos izolacijske prevleke. Merilo kvalitete trakov so vatne izgube, ki povedo, koliko energije je potrebno za spremembo smeri magneterja pri določeni indukciji. Čim manjša je ta energija, tem boljša je elektropločevi-na. Jekla za elektropločevine delimo po stopnji testure v dve veliki skupini, v neteksturirane in v teksturirane. Po teži prevladujejo prve, ki se izdelujajo iz jekla z od 0.6 do 2.6 silicija. Te vrste pločevina mora biti izotrop-na, da so vatne izgube neodvisne od smeri, pod katero se glede na smer valjanja iz nje izrežejo lističi za magnetna jedra. Teksturirane pločevine imajo tako tekstu-ro, da so v ravnini valjanja le kristalna zrna z legama (110) ali (100), kristalna smer (100) pa se ujema s smerjo valjanja traka (1). Te vrste elektropločevine imajo nižje vatne izgube, ki so blizu tistim iz amorfnih kovin (2), vendar je zaradi teksturiranosti oz. anizotropije mogoče iz njih izdelati le magnetna jedra s posebno obliko za transformatorje.
Izhodišče za razvoj teksturirane elektropločevine je dejstvo, da je energija, potrebna za spremembo smeri magnetnega polja, odvisna od kristalne smeri in je največja v smeri (112) (3), najmanjša pa v smeri (100). Zato so z magnetnega stališča neugodna vsa kristalna zrna, pri katerih ploskev, ki te smeri ne vsebuje, leži v ravnini pločevine, torej vse ploskve iz družine (111).
Lastnosti elektropločevin so, razen od lege zrn v ravnini traka, odvisne še od električne upornosti ter od oblike in velikosti kristalnih zrn in magnetnih domen. Na električno upornost je mogoče vplivati s sestavo jekla in z velikostjo zrn, na obliko in velikost domen pa z velikostjo zrn in z napetostnim stanjem ob površini elektropločevine. Vse nekontrolirane primesi v glavnem slabšajo lastnosti elektropločevin, tudi vključki, mikroskopski in submikroskopski precipitati, ker ovirajo spremembo smeri magnetenja. Precipitati so lahko tudi koristni, če jih uporabimo za preprečenje rasti zrn v nadaljevanju primarne rekristalizacije, s čimer se izvrši sekundarna rekristalizacija šele pri višji temperaturi, ko se lahko razvije koristna tekstura. Tudi nekateri raztopljeni elementi so lahko koristni v majhnih množinah: poročajo namreč, da površinsko aktivni elementi, na primer antimon in kositer, zavirajo rast zrn z lego (111) med primarno in med sekundarno rekristalizacijo (4).
Lastnosti elektropločevin so odvisne od mnogih dejavnikov, ki jih ne bi mogli predstaviti v obsegu tega dela. Zato se omejujemo na razpravo o teksturi in njeni povezanosti z osnovnimi fazami procesa izdelave trakov, vročim in hladnim valjanjem ter žarjenjem za razo-
gličenje. Naša pozornost velja le neteksturirani elektro-pločevini, saj je proces izdelave teksturirane elektropločevine drugačen, drugačno pa tudi jeklo zanjo.
Delo predstavlja nadaljevanje dveh razprav, v katerih smo analizirali proces primarne rekristalizacije in selektivne rasti posamičnih rekristaliziranih zrn v jeklu iste vrste (5, 6).
2.	METODA DELA
Analize in preiskave smo izvršili deloma na industrijskih trakovih, deloma na trakovih, ki so bili vroče izvaljani v laboratoriju v temperaturno deformacijskih pogojih, ki reproducirajo industrijsko valjanje. Mikro-strukturo smo preverjali z opazovanjem v optičnem mikroskopu, teksturo pa smo sledili v strukturnem rentgenu po metodi določanja gostote gosto posedenih kristalnih ploskev (GPKP) (200), (110), (222) in drugih v ravnini pločevine. Ploskvi (200) in (222) sta odseva drugega reda od ploskev (100) in (111), zato ju v nadaljevanju tako označujemo. Rezultate teksturne analize prikazujemo v obliki gostote GPKP, ki je razmerje med gostoto v analiziranem vzorcu in v teoretično izotropnem jeklu.
3.	TEKSTURA PO VROČEM VALJANJU
Trakovi se iz slabov zvaljajo po postopku, ki vključuje zaporedje zmanjšanj debeline pri padajoči temperaturi. Eksperimentalnih podatkov o evoluciji mikro-strukture med valjanjem jekla z 1.8 Si ni na voljo, nekatere splošne zakonitosti pa lahko izpeljemo iz tega, kar se ve o procesih med valjanjem mehkega jekla (7, 8). Niso pa izključena odstopanja zaradi ev. vpliva silicija na hitrost statične rekristalizacije avstenita med vtiki in na proces poprave in poligonizacije ferita.
Osnovna razlika med valjanjem na reverzirnem stroju in na konti valjarni je v dejstvu, da se na konti napravah valjanje izvrši pri višji temperaturi,praktično le v področju obstojnosti avstenita, medtem ko je temperatura reverzirnega valjanja nizka in se velik del valjanja izvrši v področju obstojnosti ferita. Razlika je seveda manjša, če je sestava jekla taka, da je feritno v vsem temperaturnem razponu valjanja ali pa vsaj v prevladujočem delu tega razpona. Med jekla z zmanjšano stabilnostjo avstenita spada tudi jeklo z 1.8 % Si. V jeklu z 0,03 C in 1.8 Si je pri 950°c že 80 % ferita, v jeklu z 0.04 C pa je premenska temperatura 875°C. V tem jeklu se pojavi ferit med valjanjem pri temperaturi okoli 870°C (7), zato v prvem jeklu ferit nastaja v večjem deležu že pri cca 100°C višji temperaturi.
Osnovna razlika med ponašanjem avstenita in ferita med vročim valjanjem z zaporednimi vtiki in pri padajoči temperaturi izhaja iz dejstva, da jfc potrebna za sta-
VV -vroče valjan trak HV - hladno valjan trak RR -razogljičen, rekristaliziran trak • o ploskve (110) »"»noga 1 o ploskve (100 i o o » glava > "ploskve (111 j
C.0K7
-4495-
kolobar
-4503—1 )-}—4482—I
It
VV HV RR
t
53.
_s4
VV HV RR HV
RR
izhodišče vroče valjano lamela
a 11.1 t
izhodišče vroče		kolobar
■ valjana in norma—		- 4495 —
lizirana lamela		
537
VV HV
VV HV
VV HV RR
Slikal
Relativna gosota GPKP vroče in hladno izvaljanem traku (VV in HV) ter v razogljičenem in rekristaliziranem traku (RR) Fig. 1
Relative density of close-placked crystal planeš (CPCP) in hot and cold rolled strip (VV and HV), and decarburized and re-crystallized strip (RR)
tično rekristalizacijo avstenita med vtiki 10 do 12 % deformacija, za statično rekristalizacijo ferita med vtiki pa deformacija okoli 62% (9, 10). V deformiranem feritu sta zelo hitri poprava in poligonizacija (11), zelo hitra pa v feritu z malo ali brez silicija tudi deformacijsko inducirana rast zrn (7). To je neke vrste rekristalizacija »in situ«, pri kateri izredno hitro rastejo posamična zrna in požirajo pri tem poligonizirani ferit. Ker ni na voljo eksperimentalnih podatkov, ni mogoče oblikovati točnega modela procesa vročega valjanja jekla z 1.8 Si. Iz izkušenj pri maloogljičnih jeklih sklepamo, da je pri reverzirnem valjanju rekristalizacija praktično popolna med vtiki, ki se valja v avstenitnem področju, in da rekristalizacije sploh ni, ko se valja v feritnem področju. V dvofaznem področju, ki je tem širše, čim več je v jeklu ogljika, se obe fazi ponašata, kot je zanju značilno, torej avstenit rekristalizira, če je le temperatura zadostna, ferit pa sploh ne rekristalizira. Posledica prepletanja je, da se v jeklu z nizkim ogljikom velikost zrn najprej zmanjšuje, ko se znižuje temperatura valjanja, ko pa se pojavi ferit v primerni množini, velikost zrn, hitro raste pri nadaljnjem znižanju temperature valjanja. S tem nastane v jeklu tudi močna deformacijska anizotro-pija (7, 8).
Za lažjo oceno stopnje teksture v nadaljevanju te razprave, smo v tabeli 1 zbrali podatke o relativni povprečni gostoti GPKP v ravnini valjanja za tri stanja industrijske elektropločevine: vroče valjano, hladnovalja-no ter razogljičeno in rekristalizirano. Podatki v tabeli so povprečje 5 meritev v glavi in nogi različnih kolobar-
Slika 2.
Relativna gostota GPKP v jeklu z 0.06 C, ki je bilo v laboratoriju izvaljano od 60 na 11 mm v temperaturnem intervalu med 900 in 790°C, hladno izvaljano na debelino 1,6 mm in na različne načine žarjeno. Fig. 2
Relative density of CPCP in steel vvith 0.06 C being rolled in laboratory from 60 to 11 mm in temperature interval between 900 and 790°, cold rolled to 1.6 mm and in various ways annealed. W — hot rolled, HV — cold rolled, RR — recrystallized, N — normalized
jev. Relativno majhno odstopanje od povprečja pove, daje gostota GPKP dokaj konstantna. Rezultate za posamične industrijske trakove prikazuje slika 1, slika 2 pa za jeklo z 0.06 C, ki je bilo izvaljano v laboratoriju.
Po vročem valjanju je tekstura zadovoljiva, saj je relativno majhna gostota ploskev, ki so povezane s kristalnimi smermi, ki trošijo veliko energije za spremembo smeri magnetenja in je relativno velika gostota ploskev (110) in (100), ki sta magnetno mehki. Podobna tekstura nastane pri vročem valjanju mehkega jekla z 0.06 C, ki je praktično brez silicija. To pove, da je tekstura vročega valjanja neodvisna od sestave jekla in je zato izključno rezultat procesa vročega valjanja, ki poteka praktično skoraj brez rekristalizacije med vtiki. Z magnetnega stališča je tekstura po vročem valjanju dobra. To razlaga, zakaj so v preteklosti dosegali relativno dobre vatne izgube v elektropločevinah, ki so bile na majhno debelino vroče valjane v paketih.
Na sliki 3 vidimo, kako vplivajo pri približno enaki skupni redukciji na gostoto GPKP temperatura valjanja in parcialne redukcije. V sliko je vključen tudi rezultat za jeklo z 0.06 C. Primerjava s tabelo 1 in slikama 1 in 2 pokaže, da se pri laboratorijskem vročem valjanju razvije praktično identična tekstura, kot pri industrijskem vakljanju trakov. Slika 3. kaže da temperatura valjanja in parcialne redukcije ne vplivajo pomembno na tekstu-ro.
Tabela 1: Povprečje relativnih gostot vseh analiziranih ploskev v ravnini valjanja
Stanje traka	(110)	(200)	Kristalna (222)	ploskev (211)	(310)	(321)
VV1	1,11 ±0,14	0,61+0,05	0,38	0,59 ±0,05	0,68 ±0,1	0,56 ±0,05
HV2	0,11+0,03	3,84 + 0,37	2,27 + 0,58	1,49 ± 0,1	0,25 ±0,05	0,22 ±0,05
RR1	0,54 + 0,03	1,16 + 0,19	1,96 + 0,52	0,92 ±0,13	0,66 ±0,09	0,32 ±0,05
1	- VT - 4495 in 4503, G in N
2	- HT - 4482, 4495 in 4503, G in N
3	_ rr _ 4482, 4495 in 4503, G in N
>
a> j* <n
t
S
o
s
O)
o
C >
a> a:
□ _ i
73+ 50
(110) (100) (111)
Redukcije na vtik v %>
Č.0147
73+ 50

i
28+ 15+	28+	28+	28+
38+ 22+	38+	30+	30+
39+ 20+	39+	27+	27+
38 24+	38	33+	33+
25	30	30
t lit
1 □			
	t	t,	t
"950	850	750
Temperatura na koncu valjanja, °C
Slika 3
Relativna gostota GPKP v odvisnosti od končne temperature valjanja za enako končno debelino, doseženo z različnimi redukcijami na vtik. V sliko je vrisan tudi podatek za jeklo z 0.06 C. Fig. 3
Relative density of CPCP depending on the final rolling temperature for equal final thicknesses achieved by various reduc-tions per pass. Also the data for steel with 0.06 C is plotted.
Poglejmo, kakšna je povezava med teksturo in mi-krostrukturo izvajalnega jekla, torej z obliko in velikostjo zrn v izvaljanjem traku. Slike 4, 5 in 6 kažejo mikro-strukturo ob površini trakov, ki so bili izvaljani v laboratoriju pri različni končni temperaturi in redukciji. V notranjosti vseh vzorcev vidimo podolgovata zrna, ki so znak, da jeklo med valjanjem ni rekristaliziralo, ob površini pa različno debel sloj drobnih rekristaliziranih zrn. Na vzorcih za rentgensko analizo se je s površine odbrusila cca 0.1 mm debela plast, torej približno plast drobnih zrn na sliki 6. Zato lahko sklepamo, da se mi-krostruktura ob površini ne odraža na teksturi, ki jo določimo z rentgensko analizo. Pač pa je plast drobnih rekristaliziranih zrn zelo pomembna za preoblikovanost jekla s hladnim valjanjem (12). Za nastanek plasti drobnih zrn ob površini še ni bila predložena konsistentna razlaga glede na dejstvo, da rekristalizacijo sproži le deformacija 62 % na vtik, oz. ustrezna kumulativna deformacija iz več vtikov s pogojem, da se med vtiki utrditev zaradi poprave preveč ne zmanjša. Mogoče je naslednja razlaga: jeklo ob površini traka se v stiku z valji nekoliko ohladi, toliko, da je v njem poprava manj učinkovita, kot v bolj vroči notranjosti. Zato se ob površini ku-mulira utrditev, ki doseže tako stopnjo, da se sproži proces rekristalizacije, ko je valjanje končano, in se dvigne temperatura ob površini traka na račun toplote iz notranjosti. Da je tekstura praktično neodvisna od mikrostrukture jekla ob površini vroče izvaljanih trakov, potrjuje tudi mikrostruktura jekla v industrijskih trakovih. Tu najdemo ob površini zrna različne oblike, od rekristaliziranih do bolj ali manj deformiranih in z različno velikostjo (slike 7, 8, 9 in 10), gostota GPKP pa je v vseh primerih zelo podobna. Drugačno gostoto GPKP pa lahko pričakujemo, če je sloj drugačne mikrostrukture ob površini trakov globlji, toliko debel, da predstavlja pomemben delež globine prodiranja rentgenskega sevanja pri analizi. Mogoče je prav tu razlaga, zakaj je gostota GPKP na istem kolobarju različna v glavi in nogi.
« /v/ ■ - •-s?'r naAsrjS i
afOmS^-	■ m. -

Slika 4, 5 in 6, pov 100x:
Mikrostruktura jekla z 1.8 % Si, ki je bilo v laboratoriju iz predtraka 18 mm izvaljano v platino z debelino 2.3 mm, s temperaturami na koncu valjanja 938°C, 810°C in 710°C.
Fig. 4. 5, 6.
Magn. 100 X: Microstructure of steel with 1.8% Si being rol-led in laboratory from flat billet of 18 mm into billet of 2.3 mm at final rolling temperatures of 938, 810, and 710°C
Našo razpravo lahko v tej točki zaključimo z ugotovitvijo, da med vročim valjanjem, ki poteka brez rekristalizacije med vtiki, nastane v jeklu tekstura, ki jo ka-rakterizira specifična porazdelitev gostot GPKP v ravnini valjanja. Ta porazdelitev je neodvisna od temperature valjanja in od parcialnih redukcij. To je očiten znak, da gre za teksturo, ki je produkt vroče deformacije brez rekristalizacije med vtiki, in z izločanjem defor-macijske utrditve iz jekla s popravo, poligonizacijo in deformacijsko inducirano rastjo kristalnih zrn ferita.
Slika 7, 8, 9 in 10, pov. 100x
Mikrostruktura ob površini industrijskih trakov, na katerih so bile izvršene analize gostote GPKP. Fig. 7, 8, 9, and 10. Magn. 100 x: Microstructure close to the surface in industrial-ly rolled strip for which the analysed of the density of CPCP were made
4. TEKSTURA PO HLADNEM VALJANJU
Rezultati v tabeli 1 ter na slikah 1 in 2 kažejo, da ustvari deformacija pri hladnem valjanju popolnoma drugačno porazdelitev gostot GPKP, kot po vročem valjanju. Po hladnem valjanju najdemo v ravnini valjanja močno povečano gostoto ploskev (100), posebno pa (111), in močno zmanjšano gostoto ploskev (110). To se ujema z literaturnimi podatki (13). Gostota zrn z lego (100) oz. (111) v ravnini pločevine se poveča okoli 6-krat, gostota zrn z lego (110) pa se zmanjša okoli 10-krat. V jeklu z 0.06 C, ki je bilo izvaljano v laboratoriju z večjo celotno redukcijo, je tekstura istega tipa, vendar še močnejša. Tekstura je podobna, ko se je jeklo z 0.06 C hladno izvaljalo z izhodiščem v vroče valjanem stanju in v normaliziranem stanju. Pri tem je bila po vročem valjanju v jeklu prisotna že opisana tekstura, po normalizaciji pa je bilo jeklo skoraj izotropno. To je dokaz, da je tekstura, ki nastane v procesu hladnega valjanja, praktično neodvisna od stopnje anizotropnosti jekla pred valjanjem. Pri industrijskem valjanju se trakovi iz debeline okoli 2.2 mm izvaljajo na debelino 0.5 mm v 5 prehodih, pri laboratorijskem valjanju pa se je lamela iz jekla z 0.06 C izvaljala v 12 prehodih iz debeline 10 na debelino 1.6 mm. Med obema vzorcema je razlika v skupni in v parcialnih redukcijah, kljub temu najdemo v obeh primerih enako teksturo, le gostota ploskev (100) in (111) je večja v mehkem jeklu.
5. TEKSTURA PO REKRISTALIZACIJI
Rezultati analiz industrijsko izdelanih trakov in trakov, ki so bili rekristalizirani v laboratoriju, so prikazani v tabeli 1 ter na slikah 1 in 2. Pred začetkom razprave o rezultatih je potrebno vedeti, da se pri industrijskem žarjenju prepletata rekristalizacija in razogljičenje, pri laboratorijskem žarjenju pa poteka le rekristalizacija.
Razogljičenje in rekristalizacija v povprečju izboljšata teksturo v primerjavi z hladnim valjanjem, povečana je gostota ploskev (110), vendar je precej zmanjšana gostota ploskev (100). Gostota ploskev (1") Pa Je zmanjšana najmanj in je zato po rekristalizaciji precej nad tisto, ki jo najdemo po vročem valjanju. V industrijskih trakovih dosega gostota ploskev (110) približno 50 % nivoja izotropnosti, gostota ploskev (100) je nekoliko nad tem nivojem, gostota ploskev (111) pa je cca 2-krat večja kot v izotropnem jeklu. Podobno ostaja relativno velika tudi gostota drugih ploskev iz družine (111). V povprečju je gostota teh ploskev cca 3.2-krat večja, gostota ploskev družin (110) in (100) pa je cca 60 % večja od nivoja izotropnosti. Iz tega sklepamo, da lahko pričakujemo izboljšanje lastnosti elektropločevi-ne od vsakega ukrepa, ki bi zmanjšal v ravnini valjanja gostoto ploskev družine (111) in povečal gostoto ploskev (110) in 100).
Na sliki 11 je prikazano, kako temperatura rekristalizacije v laboratoriju vpliva na gostoto GPKP. V sliko
□-(200)
Slika 11.
Odvisnost med temperaturo laboratorijske rekristalizacije in relativno gostoto GPKP. V diagramu so vrisane tudi povprečne gostote GPKP industrijskih trakov in rezultati doseženi z variacijo temperature industrijske rekristalizacije po razogliče-nju.
Fig. 11
Relationship between the temperature of recrystallization in laboratory and the relative density of CPCP. The plot gives al-so the average densities of CPCP for industrial strips, and the achieved of CPCP for industrial strips, and the achieved re-sults obtained by varying recrystallization temperature in industrial conditions after decarburisation.
so vrisani tudi podatki za poizkus variacije temperature pri industrijski rekristalizaciji po razogljičenju in povprečje rezultatov analize industrijskih trakov. Temperaturo žarjenja smo pri laboratorijski rekristalizaciji omejili na območje med 700 in 900 °C , ker je v tem območju poprava praktično zanemarljiva in dobimo mikro-strukturo, ki je produkt primarne rekristalizacije jekla. Že nad 850 °C, posebno pa nad 900 °C, pa se tudi pri laboratorijskem žarjenju pojavlja sekundarna rekristali-zacija, ki se kaže v anormalno hitri rasti posamičnih zrn ferita.
Pri najnižji preverjeni temperaturi 700°C nastane tekstura, ki ima določeno gostoto posamičnih GPKP v ravnini valjanja. S povečanjem temperature do 800"C se rahlo poveča gostota ploskev (110) in zmanjša gostota ploskev (100) in (111). Po rekristalizaciji pri 800°C in višje je gostota GPKP podobna kot v industrijskih trakovih, vendarle je v laboratorijskem jeklu nekoliko večja gostota ploskev (100) in (110). Povedali smo že, da se na industrijski liniji izvršita vzporedno razogljičenje in rekristalizacija jekla, pri laboratorijskem žarjenju pa le rekristalizacija. Zato razlagamo razliko v gostoti GPKP med industrijskim in laboratorijskim jeklom z vplivom razogljičenja. V že omenjenih delih smo pokazali, da se v razogličenem jeklu odvija proces sekundarne rekristalizacije jekla v obliki zelo hitre rasti posamičnih zrn iz jeder, ki nastanejo s koalescenco drobnih zrn, ki so nastala pri primarni rekristalizaciji in imajo podobno prostorsko lego (5,6). Ker je po primarni rekristalizaciji največ zrn z lego (111), je razumljivo, da bo tudi največ začetkov sekundarne rekristalizacije s to lego v ravnini pločevine. To se končno pokaže v povečanem deležu teh zrn v industrijski pločevini. Pri industrijskem preizkusu, s katerim smo hoteli preveriti vpliv temperature
rekristalizacije, ki sledi razogljičenju, smo dobili tekstu-ro, ki močno odstopa od teksture po standardni obdelavi. Gostota ploskev (110) in (100) se je sicer sprejemljivo ujemala s povprečjem, gostota ploskev (111) pa je bila mnogo višja. Razlaga je lahko dvojna: gre lahko za šaržo jekla z drugačnim rekristalizacijskim ponašanjem, ali pa je bil poizkus izvršen v pogojih, ki so omogočili intenzivnejšo sekundarno rekristalizacijo. Analiza razpoložljivih podatkov je pokazala, da drži druga razlaga. Nauk iz tega poskusa je, da je tekstura zelo občutljiva na spremembe parametrov razogljičenja in rekristalizacije. Ta proces naj se vodi tako, da bo čim manj sekundarne rekristalizacije.
SKLEPI
Izvršeni so bili različni preizkusi in analize, da bi opredelili, kako se razvija tekstura v osnovnih fazah izdelave dinamo trakov, vroče in hladno valjanje ter razogljičenje in rekristalizacija. Poizkusi in analize so bili izvršeni delno na industrijskih trakovih, delno pa na trakovih, ki so bili izvaljani in rekristalizirani v laboratoriju. Teksturo smo opredelili kot razmerje med gostoto kristalnih ploskev (100), (110) in (111) po določeni ter-motehnični obdelavi in gostoto v teoretično izotropnem jeklu. Na osnovi vrste in evolucije teksture in mikro-strukture smo prišli do naslednjih sklepov in ugotovitev:
—	pri vročem valjanju nastane določena tekstura; temperature na koncu valjanja v razponu med 938 in 710°C in velikost redukcije na vtik ne vplivajo zaznavno na to teksturo;
—	hladno valjanje ustvari teksturo, ki je bogata s ploskavami (100) in (111) v ravnini valjanja traku, zmanjšana pa je gostota ploskev (110) v primerjavi s stanjem po vročem valjanju;
—	po razogljičenju in rekristalizaciji se tekstura izboljša v primerjavi s stanjem po hladnem valjanju, vendar pa je še vedno manj ugodna kot po vročem valjanju, ker je gostota ploskev (111) v ravnini valjanja še vedno največja;
—	temperatura rekristalizacije v razponu med 800 in 900°C ne vpliva na teksturo, pač pa se lahko tekstura močno poslabša, če razogljičenje sproži sekundarno rekristalizacijo, pri kateri hitro rastejo predvsem zrna z lego (111) v ravnini valjanja.
LITERATURA
1.	G. Y. Chin: Jourmal of Magnetism and Magnetic Materials 9, 1978,283.
2.	F. Bolling in M. Hastenrath: Stahl u. Eisen, 106, 1986, 57.
3.	S. Taguchi: Transactions ISIJ 17, 1977, 604.
4.	H. C. Fielder: Journal of Magnetism and Magnetic Materials 26, 1982, 22.
5.	F. Vodopivec, F. Marinšek in F. Grešovnik: Železarski Zbornik 21, 1987, 1, 29-37.
6.	F. Vodopivec in F. Marinšek: Steel Research 57, 1986, 531.
7.	F. Vodopivec, M. Gabrovšek in J. Žvokelj: Železarski Zbornik, 20, 1986, 3,51.
8.	F. Vodopivec, M. Gabrovšek, M. Kmetič in A. Rodič: Metals Technology 11, 1984, 481.
9.	T. Tanaka, T. Habata, T. Hatomura in C. Shiga: Micro Al-loying 75, Union Carbide Corporation, New York 1977, 32.
10.	S. Gohda, T. Watanabe, J. Hashimoto: Transactions ISIJ 21, 1981,6.
11.	F. Vodopivec, F. Marinšek, M. Torkar in M. Grašič: Poročilo Metalurškega instituta, Ljubljana, št. 86-033.
12.	M. Kmetič, F. Vodopivec in F. Marinšek: Poročilo Metalurškega inštituta, Ljubljana, št. 81-019 in št. 82-036.
13.	D. N. Hawkins: Metals Technology 5, 1978, 37.
ZUSAMMENFASSUNG
Das Walzgefiige wurde als relative Dichte der Kristallflac-hen (100), (110) und (111) in der Walzebene definiert. Das Mi-krogefuge aber wurde im optischen Mikroskop bestimmt. Nach dem Warmwalzen arhalt das Blech ein Gefuge, dass nach ei-ner uberdurchschnittlichen Dichte der Flachen (110) in der Walzebene charakteristisch ist. Das Gefuge ist praktisch unab-hangig von der Endwalzemperatur im Bereich von 938 bis 710 C, der Reihenfolge der Stichabnachme und vom Mikrogefuge von Stahl dicht an der Bandoberflache. Bei den ahnlichen Walzbedingungen ensteht im Stahl mit 1,8% Si ein ahnliches Walzgefuge wie im Stahl mit 0,06 %C. Nach dem Kaltwalzen
wird die Dichte der Flachen (100) und (111) in der Walzebene stark vergrossert.
Nach der Kristallisation nahert sich der Stahl der Isotro-pie, jedoch bleibt die Dichte der Flachen (110) unter dem Durchschnitt, und iiber dem Durchschnitt die Dichte der Flachen (111) in der Blechebene. Die Entkohlung begUnstigt die sekundare Rekristallisation bei welcher einzelne Korner mit der Lage nahe (111) sehr schnell wachsen. Das Walzgefiige bestimmt an Proben aus dem Betrieb stimmt seht gut mit dem Gefuge erhalten bei laboratorischer Prozessfiihrungerein iiber-ein.
SUMMARY
The texture was defined as relative density of crystal planeš (100), (110), and (111) in the plane of rolling, while the microstructure was determined by optical microscope. After hot rolling the texture in plate is characterized by an overaverage density of (110) planeš in the plane of rolling. The texture is practically independent of final temperature of rolling in the interval from 938 to 710"C, on the reduction sequence in single passes, and on the microstructure of steel close under the strip surface. In similar rolling conditions a similar texture is obtai-ned in steel vvith 1.8. Si and in steel vvith 0.06 C. After cold rol-
ling the density of (100) and (111) in the plane of rolling is highly increased. After recrystallization steel approaches to isotropical state, but the underaverage density of (110) planeš, and overaverage density of (111) planeš in the plane of rolling remain. The decarburusation facilitates the secondary recry-stallization in which single grains in position close to (111) grow rapidly. The texture determined in industrial samples is in a good agreement with the texture obtained in the laborato-ry treatment of steel.
I
3AKJ1IOMEHME
TeKCTypa 6bijia onpeaejieHa KaK pejiHThbh3s rycTOTa Kpii-CTaJiJiHHecKnx njiocKOCTefi (100), (110) h (U 1) b paBHHHe npo-KaTbiBaHHfl, a MHKpocTpyKTypa b onTHiecKOM MHKpocKone. flocjie ropaneH npoKaTKH nojiynaeT jiHCTOBaa CTajib TeKCTy-py, KOTopa« npHMenaTejibHa no CBbiuie cpeaHefi rycTOTe njio-CKOCTefi (110) b paBHHHe npoKaTKH. ripaKTHHecKH TeKCTypa He 33BHCHT ot TeMnepaType KOHua npoKaTKH b jHana30He ot 938 ao 710°C ot nocueaoBaTejibHOCTH peayKUHH Ha nponycK
H OT MHKpOCTpyKTypbI CTajiH Cpa3y 06 nOBepXHOCTH JieHTbl. npn noao6Hbix ycjiOBnax npoKaTKH pa3BHBaeTca noao6Haa TeKCTypa b ctajih c coaep>KaHHe.\i 1.8 Si h b crrajiH c 0.06 C.
rioc.ne xojioahoh npoKaTKH cmibHO yBejiHHHHa rycTOTa njio-CKOCTeii (100) h (111) b paBHHHe npoKaTKH. riocjie peKpHCTan-J1H33UHH CTajib npH6jlH)KaeTCH H30Tp0nH0CTH, ho OCTaeTCH CBbime cpeaHero rycTOTa njiocKOcrefi (110), a CBbiuie cpeaHe-ro coaepjKaHne rycroTbi nJiocKOCTeii (111) b paBHHHe jincra CTajiH. 06e3yrjiepo>KHBaHHe yjiyHiuaeT BTopHHHyio peKpn-CTaji.THiaimio, npn KOTopofi 6biCTpo BO jpaCTatoT OTaejibHbie 3epHa nojro)KeHHH (111). TeKCTypa, onpeaejieHa Ha npo\ibi-uijreHHbix o6pa3uax, xopouio corjiacyeTca c TeKCTypoH, koto-pan noJTyneHa b cTaJi$ix jiaGopaTopHbivi npoueccoM.