Jitf-V. 163
V Trstu, v ponedeljek 16. junija 1919
vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo; uUct L.	Astškega itev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj sc pošiljajo ured-
tBtvu. — Nefrankiraita pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo, —
Kj#tdJ in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista torti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3 —, pol Itia L in celo leto L 36 —. — Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57.
lataife XUV
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — O^iasi se računajo v firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L I*—. Oglase sprejema Inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška Aš 2(X
Jadransko vprašanje.
Direktna pogajanja med ItaHjani bi Jugoslovani. — Znamenita razkritja.
PIM. 14. Glasilo reiormistov, »11 Giornale del
Popolo«, je prineslo članek o Izvestnih ddrektnih pogajanjih med Italijani in Jugoslovani rarfj Reke
Dalmacije. Članek vsebuje znamenita razikritja, ki so precej Tszburila javnost. Rečeni test pravi: #> Obtožujemo vlado, da ni hotela, da hi se dogo-vari. ki so £h prinest* direktna pogajanja med za-ltattfonov In Jugoslovanov, izvedla s podpisom kompTonihia, v katerem je bito določeno, da $e pripona I&iiji polna in neoporečna pravica do ■Rek*, ^o Istre, do Zadra in nekaterih otokov — proarara, ki je bil neskončno vi& od onega, kastu le io^e-ga, Tardieu-jevega, ki so mti naši za -stopnji pritrdili. Obtožujemo vlado, da >e zapravi k Reko in Zader za Italijo radi secesijornstlčne in kureograiične (plesaiske) geste, ki ie — med tem, ko je daJaJa Orlandu in Sonnimi triumfalne ir>ia.« od me}e do Rima — odbila naše delegate v I\iritzu z op&pelieno glavo in vrvjo okolo vratu. Najuoveja Kanosa.
Pok-mfeujoč z Orlando vim glasilom =£poko« j>fid<,d.ija 41 Oiornale del Popok>«:
Naslajamo, da so se pogajanja z Jugoslovani vrnila rudi o teritoriia-lnih vprašanjih, da so do-vedi j do pri poznanja Istre, Reke ia Zadra Italiji, « ;o se jugoslovanski zastopniki predstavili s potr bnimi po ve rito i mi listinami1 za podpis kompromisa. ali izvedeli so, da »so dobili italijanski za-st^ si nalog, naj prekinejo pogajanja, ker sta Orh .do Sramino — ta zadnji uporen — odpo-4ova*a v Italijo, da si nabereta aplavzov in poklonile v.
St3 !: nio vladi ta-le precizna vprašanja:
1.	Ari je res, da so se v mesecu aprtiu vršila di-rek:n :n /osebna pogajanja med Italiiam in Jitgo-
Jiil?
2.	.Vi je res, <ia '>o ta posrajami-a dovedla blvzu do spe ažurna, ki bi bil zagotovi* Italiji Reko in
Istro?
3 Ali je res, da bi se bil imel ta dogovor pod-
o'cati na dan odhoda italijanske misije vz Pariza?
4. Al« ie res, da bi biK mogli priti do podpisa naslednjega dne po odhodu misije?
prvo vprašanje odgovarja vlada z da. Po-jiaj-anin bila. Jemljemo na znanje. Morda zato, ker te b-la naša informacija pretočna, so nas oen-f Ji in sekvestrirali, v čast namestništveuega dekre:a, ki ttreja poslovanje centzure!
Na liriiga vprašanja vlada ne odgovarja. Ra-!jivo je: v zadregi je, kajti »dejstva, ki 'iih razkrivamo, in ki jih še razkrijemo, so Tesnična, neoporečno resnična.
ITAi lJA ZAHTEVA IZVEDBO LONDONSKEGA PAKTA.
PAPI Z, 14. Sedaj je gotovo, da |c vsak kompromis med Ttaliio in Jugoslovard — nemožan. Odhajajoč iz Pariza je Orlando izjavit v pisan, poslanem Lloyiiu Georgu In \Vilsonu. da ItaHja zahteva Izvedbo londonskega pakta. Odhod Orlar^a se pripisuje p^rrebf, da nastooi oroti mrlitaričnim dogodkom, ki se razvijajo na meji Koroške. Tudi Bar-zi'ai Je odpotoval v Rim.
Po ceicga pol leta trajajočih pogajanjih je torej par.ska mirovna konferenca srečno dospela tja-kaj. •kjer je bila — pred pol letom!
B ezdvomno najvažnejše vprašanje, katero ni mirovni konferenci dalo ne samo največ dela, temveč ji je takorekoč ve>Jno stalo na poti, da ni rnojila hi tudi danes ne more najprej, je bHo in je jadransko vprašanje, vprašanje meja med državo SHS iu kalijo.
Za mirovno pogodbo z Nemčijo je bila <stvar vse do zadniega precej lahka, kajti zastopniki za-veznih velevlasti so si bili že od začetka sem ed-liv v mnenju, da bodo Nemčiji narekovaH mir, !•: ker ga bodo hoteli oni sami. V zadnjem času se e s t v.' r sicei kolikortoliko rzprerncnila. O diktirali i sc ne govori več, pač pa o nekakšni, celo mor« J:- i> precejšnji ublažitvi mirovnih pogojev, češ da bi j vendar Nemčiji omogoči! drugače gotovo za-vnv^iTi podpis. Gospodje v Pariz.u — popuščajo.
Z NT-cmŠko Avstrijo je ista stvar; kvečjemu ida ..'•o tu i>ekam vedno jasneje na dan posebna stv a jenja naiprizadetejše vseh velevlasti — Fran. e: varuj nas bog, to se pravi, suha bodočnost. številno dvakrat, po svoji notranji moči pa kub^no močnejšega nemškega naroda. Prepričani -m- dn se stvar Nemške Avstrije z ententnimi vIe t:re<H tako, da Nemški Avstriji ne bo -treba ravno preveč žalovati. In še temmanj, ko so go-spr ije v Parizu, katerim neprestano lebdi pred očmi svetovno strašilo boijševištva, vendar sma-traf: za potrebno, da so se precej vljudno obrnili na >icer nepriznano in neupoštevano vlado mad-far^ko-ftdovske sovjetske republike in jo takore-koč prosHi, da naj stori, kar — lahko opusti.
Mirovna konferenca rešuje svojo nalogo od dneva -Jo dneva, ali čim daije tem bo?} se šz«rublja to delovanja v malenkostih velikih vprašanj, ki ostajajo nerešena. Opravila še ni niti s sovražniki, prijateljev se pa lotiti ne upa.
Bolgarsko vprašanje je do danes še popolnoma nedotaknjeno, iu svet ne ve sploh ničesar, kaj se dodaja v tej menda še vendar jugoslovanski državi.
Turčija je za vesoljni svet postala nepoznana dcicia. MU j ar de so žrtvovali za prehod skozi Dar-danele, tekla je tamkaj krv \-seh narodov, toda
PODLISTEK
Rose Mery. <n»
{▼o Vopjoric. — Prevede! M. C—č.
Dve polni uri je iskala ta trojica po zavodih, poizvedujoč, pregledujoč, a slednjič je odredil policijski komisar za naslednji dan konfrontacijo postreSčkov z uradnikom zastavljalnice ... Truden, strt se je privlekel Marko po obupnem letanju do svojega stanovanja. Studilo se mu je ob misli na vse tisto, ker je sam videl in pretrpel. — Koliko je stalo, da se mi čudijo? — je vendar govoril v njem užaljen ponos. — Hočem videti in sebe kaznovati.
Take misli so se vrtele po glavi grofa Bran-skega, ko se je težkim korakom vspenjal po atopnicah svojega stanovanja na Kohlmarktu.
Ali je kaj novega — je vprašal raztrefteno . svojega slugo, ki mu je v predsobfu snemal %plaič.
carigradsko vprašanje se ni doslej niti načelo, kal da bi se bilo šele razpravljalo o njem. Mala Azija je važnejša, ker je manje nevarna, in če se danes ati jutri vrše v Solunu ali kje drugje na Grškem viharni shodi zaradi smirenskega ali dodekane-škega vprašaiaa, se molči, ker se mora Še boli molčati zaradi Carigrada. Sirijo, Armenijo so načeli, ali razrezali je niso, Palestina pa je zopet nov »ne dotLkaj se mer« dasiravno je na njej soudeležen ves svet.
Tako bi lahko našteli četo vrsto najvažnejših vprašan*, o katerih se ni čulo sploh še nič, kakor tudi še nadaljno dolgo vrsto drugih, katera so Že bila na dnevnem redu, katera pa so zašia v razne »komisije,* iz katerih ne najdejo več izhoda.
Taiko pri sovražnikih; a kai šele pri prijateljih!
Kdo ve danes trohico resnice o največji, naj-tehtoviteiši »zaveznici« — Rusaji?
Razne Guatemaie, Nikarague in Paname, Siam", Hedžasi hi kdo vraga ve, kdo še, stTa&Uo pač po pariških zborovakucah. posvetovalnicah, salonih iu nesalomh; toda tiste velike Rusije, tistega velikega -ruskega naroda, ki ie tri Jeta žrtvoval milijone svojih sinov, da so se drugi mogM pri pravcati na končni obračan — tistega ruskega naroda danes ni nikjer za velike zmagovalce po njegovih žrtvah!
In dalje! Tisti mafli Jugoslovanski narod, srbski, ki že dolgih sedem let stoji kakor skala sredi razburkanih valov, kakor hrast, neomajen in ne porušen v najhujšem besnenju sovražnega viharja, ki je, krvaveč iz tisočerih ran tza svojo in svojih bratov Jugoslovanov svobodo žrtvoval na žrtveniku človečanstva vse, kar je imel: — ta narod s •svojimi brati, — prej tjubijenec med ljubljenci velike gospode — je danes, po šestih mesecih pogajanj, prerekanj, mešetarstva in kovarstva — tam. kjer je bil tedaj, ko je vstal za svojo in svojih bratov svobodo; samo da je skoraj — izginU!
Danes, po polletnem delovanju mirovne konference v Parizu, je jugoslovansko vprašanje, glavno vprašanje, nerešeno, kajH tu gre za vpraša-nte, ki se tiče dveh — zavezniških narodov: jugoslovanskega in italijanskega.
Danes stojimo, kakor smo stali, ne samo preti pol letom, temveč tudi že v pomladi leta 1915. — samo da nismo vedeli tedaj, kako Stojimo, ker nam ni nihče povedal, 4cako in kaj —: na londonski pogodbi!
Ne bomo razpravljali dalje. Dovoljujemo al pa le še eno edino ipripombo:
Srbija ni podpisala londonske pogodbe; in če bi bil jugoslovanski narod poznad londonsko pogodbo leta 1015?!
Hfrovna Konferenco.
PARIZ, 14. Javlja se službeno, da še izroči odgovor nemški delegaciji v ponedeljek popoldne, če ne pride kaj nepričakovanega vmes. Odgovor ho razdeljen v 3 dele: 1. pismo Brock-dorffa, ki vsebuje splošen odgovor; 2. memori-ial, ki odgovarja na vsako posamezno točko nemškega protinačrta; 3. dodatek, ki vsebuje nove klavzule mirovne pogodbe.
Pogodba bo, kakor stoji, popolnoma priob-čena. »Journal« piše, da se je moral Clemen-ceau boriti, da doseže priobčitev. Najhujši nasprotnik, piše list, je bil »borilec javnih pogodb-, Wilson.
Poročila iz Koblenza, Iftagonce in Kolna opisujejo strah nemškega prebivalstva v krajih okoli predstojećih postojank pred eventualnim zavezniškim prodiranjem. Mnoge družine zapuščajo svojo grudo in beže v notranjost, čeravno so nemške oblasti izdale proglase, ki pozivajo prebivalstvo, da ostane mimo po svojih mestih in vaseh.
»Journal« in »Action Francais« pišeta, da sc je včeraj v zbora petorice zopet govorilo o Reku »Journal.-< misli, da bo Tardieu-Nouse-jev kompromis, navzlic sednjim sporom vendar končno >pomiril jadransko nevihto«. »Matin« pripominja, da poteče v ponedeljek zvečer rok 15 dni, ki je bil Avstrijcem dovoljen, da predlože pismene pripombe na pogodbene dele, ki so jim bili izročeni dne 2. junija. Cle-menceau je bil opozoril Avstrijce, da bo svet četvorice pismeno odgovori! takoj po sprejemu pripomb ter da bo določil rok, v katerem mora dati Avstrija definitiven odgovor na celo pogodbo.
Toda razun zgoraj omenjenih delov ni bilo Avstrijcem izročeno nič, pa se radi tega »Ma-tin« vpraša, kako bo mogla konferenca v ponedeljek določiti rok za definitiven odgovor na celotni predlog, ki ne obstoji. »Chicago Tribune« opozarja na konferenčni sklep glede pripoznanja Kolčaka ter razjašnjuje, da ne gre za priznanje, temveč za obljubo materijalne pomoči. To pomenja, da se bo živež nadalje pošiljal v Rusijo in da se bo stavil Kolčaku na razpolago zavezniški materijal, ki gnije po sibirskih pristaniščih. Toda niti Francija, niti Združene države, niti Anglija ne morejo in ne bodo pošiljale svoje vojske v Rusijo.
So kaka pisma? — — je vprašal grof napoti vši se proti svoji sobi.
Je, vaša milost, nekoliko. Prišel je gospod grof Hugo W ... in prosi gospoda grofa, da bi bil tako dobroten, da bi prišel k njemu na obed...
Ne morem!... Sporočite mu.
Ah I---pozabil sem, gospod grof...
prišel je neki postrešček..«
Postrešček?---je vskliknil grof Marko
nehote ter se naglo obrnil proti presenečenemu sobarju--JCdaj?...
Pred pol ure.--— Prinesel i« za vašo
milost neki omot.,.
Kje je?... je šepnil grof Marko ia občutil, da ga obhaja slabost
Tam na mizi, vaša milost...
V hipu je bil grof Marko pred pisalno mizo. Ko je uzrl mali omot, ga je treslo krčevito... Z eno roko se je prijel za mizo — se naslonil nanjo kot kak bolnik ter jel polagoma odpirati omot.,. Iz baržunaate, s srebrom okovane šatule je izvlekel parfumirano kuvertou V njej je bil njegov denar, zamotan v rešent slati
orstmn *irnm>hiait> dtuk«..
Neko poročilo agencije »Radio« iz Vladi- ( voetoka trdi, da je neki italijanski oddelek po dolgem maršu prišel do dobro utrjene vasi Ale-ziejevskoje ter pregnal od tam, po hudem boju na bodala, boljševiško posadko, ki da je bila po številu močnejša in pod osebnim vodstvom poveljnika tistega področja.
Prvotni mirovni načrt je določal število nemške vojske na 100.000 mož. Vojaški strokovnjaki so sedaj predložili, naj iznaša to število za tri mesece po podpisu miru 300.000 mož. »Temps« poroča, da je svet četvorice nocoj določil, da v tem času ne sme presegati število nemške vojske 200.000 mož.
Kar se tiče odškodnin piše »Temps«, da odgovor zavezniških oblasti dovoljuje Nemčiji, da predloži v roku 4 mesecev po podpisu miru natančno svoto odškodnin. »Zastonj je govoriti, pripominja »Tempe«, da komisija za odškodnine lahko zavrne ali sprejme ta predlog.«
Odfeovor estento NasčJJL
PARIZ, 14. Svet četvorice, v katerem je Son-ttino nadomestovaJ Ortanda. ie <tovršil proučevanje zadnjih poročH komisij, nanašajočih se na odgovor na nemške protipretBogeL Preostaje le Še določitev roka za sprejem aH odklonitev pogojev zaveznikov. Komisija za končno aredbo odgovora je odobrila uvodno besedMo k odigovoru. Pismo je precej dolgo. Omenja načd, ki zabraniaijo zavezniškim in pridruženim jim vlasti m, da bi privolile Nemčiji bistvenih koncesij. Pismo postavlja Nemčijo vnovič pred odgovornost preprečanja in zvra-čanja naloženega tji miru. KomisHa ie ugotovila vrhu tega besedilo zaključkov, ki se predlože nemški del-egaciji na podlaga poročil, izdelanih od 18 komisij, ki so .proučile poglavja nemškega protinačrta. KonrisHa je odobrila nocoj definitivno redakcijo novih poročil ter izgotovi Jutri zadme dokaze glede vjzhodmh mej Nemčije, meje ScWes-viga in Slovaške, vojnih ujetnikov, klavzul o zrakoplovstvu, gospodarskih kiavairi, pristanišč, vodnih cest in dela. Sporazum je 'torej dosežen v bistveni točki, n. pr.: vzpostave, pripustitev Nemčije k Zveai narodov, okupacija porervske pokrajine od strani zavezniških čet, Alzacija-Lorena in Saarska kotKna. Pismo se dotika tudi perspektive tza razorožitev in zaščite manjšin pod pokroviteljstvom Zveze narodov. Odgovor bo dokončan ako ne pride kaj iznenaida vmes — nocoj in utegne biti dotiskan v nedeljo.
Izročitev pogodbe Nemčiji v ponedeljek.
PARIZ, 14. Izročitev pogodbe Nemčiji je odložena na ponedeljek. Ocznavši za to odložitev, je ka-tza-l Brockdorif veiiko nervoznost. UmaknH se je v svojo sobo in nI sprejemal nikogar. Cim dobi nemška delegacija ta dokument, se odpelje s posebnim vlakom v Nemčijo, ker odločitev pade v Wei-mariu takoj po sestanku naredne skupščine.
Separaten mir med Zedinfcultni državami in Nemčijo?
PARIZ. 14. Iz New Vorka javliasio: Republikanski senatorji računajo, da se na .prihodnji razpravi sklene pridružitev k Zvezi narodov. Vrhu tega da •se »določi separaten mir med Zedinjeninti državami in Nemčijo.	_
IZ FRANCIJE-
2ene so lahko volilo, toda ne sinejo voliti.
PARIZ, 14. Francoski senat je na glasu kot nasprotnik ženske volilne pravice. Ne zna se, ali je senator Beauvisage, da zlomi ta odpor svoHh tovarišev, aK da zavrne sufiragetske zahteve, predložil zakonski načrt, po kateremu ima sicer ženska pasivno, toda ne volilne pravice. Tako bi vsaka ženska, po dokončanih 30 letih, lahko postala, mestna aH deželna svetovalka in poslanka in po 40 letu tudi članica senata.
Senator Beauvisage motivira ta svoj predlog s tem, da, tudi če so ženske, ki lahko izastopajo francoski narod v odločujočih zbornicah, da pa vendar niso vse zmožne, da bt s svojim glasom pritpomagale izvolitvi narodnih zastopnikov. Senator Beauvisage priznava politično sposobnost nekaterih izjemnih žensk, toda zantka razsodnost ženski masi. _
IZ JUGOSLAVIJE.
Italijanske čete na Koroškem.
ST. VID OB GLINI, 14. Rimska agencija Štefani javlja: Italijanske čete so napredovale v okolišu Beljak—St. Vid. Prebivalstvo jih je sprejelo z genljlvimi, veličastnimi manifestacijam!. Lfaostvo jc obsipalo italijanske vojake s cvetjem ter jih imenuje dobre, pravične, plemenite in jih poziva, da naj osvobode vse nemško ozemlje, govoreč, da jih tako Italija osvobodi drugič: prvič jih je osvobodila cesarskega jarma, seda$ pa jugoslovanskega.
Na vizitnici je bilo Čitati debelo tiskano ime: Rose Mery. Marko je prečit al skozi zamegleni pogled:
»Gospod grof!
OproMite šalo trmaste ženske. Hotela sem dokazati sebi in Vam: da je izjem v vsakdanji družbi. Vi porečete: dal — jaz pravim, žal: nel Varala sva se, medsebojno igrajoč vlogi, ki ju nisva znala dobro na pamet. — Sicer pa sem jaz huje kaznovana nego Vi. — U ve rila sem se, da je viteštvo mrtva beseda. Ne jezite se ... in pozabite	R. M.«
Gospod Marko je sedel bogve koliko ur na istem mestu — brezčuten, strt. Bednik je čutil, da je neznanka« ta vila aa kocko svojo in njegovo srečo; — — a on je zaigral oboje!
—	Slika čarobne, fiudoviAe 2ene.se je izgubljala v daljini kot zadnji rožnati žarki zahajajočega solnea. V srcu je plakal glas Mignone:
dahin, dahial,, ,
m m m
Tri leta kasneje se je nahajal grof BranskT
—	ataše avstrijskega poslaništva — v Parizu na plesu rusketfa	Skoči vrvenje,
Jugoslovanske čete proti Madžarom?
DUNAJ, 14. Budimpeštansko socijalnodemokrat sko glasilo »Nepszavac doznava, da se v Jugoslaviji vrše velika premikanja čet proti Madžarski. Zagrebška socijalnodemokratska stranka je pričela silno agitacijo, da bi preprečila jugoslovansko ofenzivo proti madžarski sovjetski republiki,
IZ OGRSKE.
Budimpeštanska vlada pozvana, naj odneha od
sovražnosti.
BASEL, 14 Iz Budimpešte oavljajo: Predsednik paTiške konference je odposlal ogrski sovjetski republiki naslednjo brzojavko: Zavezniške in pridružene jim vlasti se tpripravljajo, tda pezovejo predstavi tel je ogrske vlade, ki naj da sporočilo o svojem naziranju glede mej Ogrske. To se potrja ravno v trenutku, ko Ogri uprizarjajo krivične in nasilne napade proti Ceho-Slovakom ter vdirajo v Ceško-Slovaško. Zavezniške in pridružene jim vlade so vendar sporočile svojo trdno voljo, da na pravijo konec brezkoristnim sovražnostim s tem, da so naložile, naj se romunske vojske, ki so pre koračile mejo, določeno v pogodbi ea premirje, -ustavijo in naj odnehajo tudi od svojega napredovanja iprti Budimpešti — iu s tem, da se srbske In francoske čete pridržujejo na južni meji Ogrske. Ob teh okolnostih se budimpeštanska vlada formalno pozivl'ja, naj nemudoma napravi konec svojim napadom proti Ceho-Slovakom. V nasprotnem slučaju se zavezniške in pridružene jim vlade trdno odločene za uporabo vseh skrajnih sredstev, da prisilijo Ogrsko v odnehanj od sovražnosti ter da jo obvežejo, da se podredi v neporušno voljo zaveznikov,ida se njih odredbe spoštujejo. Odgovor na to brzojavko mora priti v 24 urah. Podpisan: Clemenceau, predsednik mirovne konference.
Odgovor Bele Kuhna.
Bela Kuhn je odposlal ogrskemu zastopstvu na Dunaju naslednjo noto, da Jo izroči AHrzeju, zastopnik!! Francije: Vlada ogrske sovjetske republike idoznaje z veselem namen zavezniških iu pridruženih jim vlasti, da pozo vejo Ogrsko na mirovno konferenco. Ogrska sovjetska republika ne goji nobenih sovražnih namenov proti katerenrusi-bodi narodu sveta ter Želi živeti v prijateljstvu in miru z vsemi, teliko bolj, ko se ne stavlja vprašanje ns'e teritorijalne celokupnosti. Ni imeJa namena, da bi napadla Češko-slovaško Tapubliko in ni napadla. Držala se ie vedno točno demarkacijske črte, »določene od zavezniških in pridruženih jim držav ter je izpolnjevala nrllitarične klavzule dogovora z dne 13. novembra. Ugotovija obžaio-vaje, da so čete češko-sk>vaške republike in kraljestev Jugoslavije in Romunske, izrabljajoč zaveznike in kršeč dogovor z dne 13. novembra, vdrle na ozemlje ogrske sovjetske republike, grozeč ji, da io zaduše. Tedaj šele smo prijeli za orožje. Jemljemo naznanje z radostjo, da so zavezniške države naložile Češko-slovaškl republiki Ln jugoslovanskemu in romunskemu kraljestvu, naj odnehajo od svojih napadov; vendar moramo tudi itgotoviti, da se omenjene države niso pokorile odredbam zavetnikov, da se je njihova ofenziva razbila le vsied naših protinapadov, ter da se njihove čete še danes nahajajo onkraj določene demarkacijske črte. Vlada ogrske sovjetske republike izjavlja ponovno, da je pripravljena nemudoma zaustaviti sovražnosti proti tem državam v namen, da prenehajo vojne operacije in da se izvedejo klavzule m-ilitaričnega dogovora z dne 13. novembra, ln da se tako začasno rešfjo gospodarska vprašanja, smatramo za potrebno, da intere-sirane države odpošljejo odposlance ter da se komisija, sestavljena od njih, nemudoma sestane na Dunaju pod predsedstvom delegata ene zavezniških držav. Vlada ogrske sovjetske repubKke je pripravljena za vse, kar more prispevati k pravič-
nemu in modernemu miru med narodi in k vzajemnemu sporazumu, da se slednjič za vodno napravi konec vsakemu prelivanju krvi. Bela Kuhn.
IZ RUSIJE.
Boljševik! zapuste Kronstadt?
STOCKHOLM, 14. »AftenbladeU poroča, da je neki angleški pomorski oddelek obstreljeval Kronstadt, toda trdnjave da niso odgovorile. Boljševiki so postavili po vodovju pred Kronstadtom mine, da preprečijo izkrcanje, toda misli se, da se pripravljajo na izpraznitev mesta.
IZ ITALIJE. Orlandova povrnitev v Rim. RIM, 14. Orlando je prispel danes ob 8'10. Pričakovali so ga na postaji vsi ministri razun Cuiffelija in Mede ter razni drugi kabinetni uradniki. Orlando je izjavil svojim kabinetnim tovarišem, da jc informiran o dogodkih v Spez-zi in Genovi. Pripomnil je, da so bile v Franciji še hujše stavke. V palači Braschi se je pregovarjal z Colosinom, ki mu je razložil notranji položaj. Listi si niso na jasnem, ali bo Orlando rešil ministrski položaj s krizo, ali s preureditvijo. Zbornica bo 19. t. m. slišala vladna poročila, a takoj na to se začno diskusije o poročilih in o proračunu, ki se predloži 19. ali 20. i, m. Diskusijam bo prisostvovalo najmanj 400 poslancev. Razpravljalo se bo o internacionalnih in notranjih problemih. Razne politične skupine se Še niso odločile, kakšno stališče naj zavzamejo proti vladi. Giolitti je baje izjavil, da bo podpiral Orlandovo ministrstvo. Danes, ob 16 se je sestal v palači Broschi ministrski svet pod predsedstvom Orlanda. Seja je bila zelo važna, ker se je razpravljalo o internacionalnem in notranjem položaju, o vprašanju draginje in prehrani. Glede zunanjega položaja je Orlando izjavil, da se italijanska delegacija drži trdo Tardieujevega predloga z že znanimi modifikacijami ali pa londonskega pakta. Orlando je svoje kolege tudi obvestil o sklepih raznih socialističnih strank ententnih narodov. Te dni se sestane v Parizu kongres, katerega se udeleže proletarski zastopniki iz Belgije, Francije, Anglije in Italije; dogovorili sc bodo o načinu bližnjega mednarodnega gibanja, ki naj bo protest proti versailleskemu miru. Orlando smatra, da bo sklenjena mednarodna stavka. Zagotavlja se, da bo Paratore prevzel tajništvo za porabo (Consumi). Zdi se, da se tudi Ciuffelli, na Orlandovo izpodbudo, odreče svojega namena, da zapusti ministrstvo. Nekateri trdijo, da bodo pri vladi mogoče sodelovali tudi socijalistu
»Epoca« piše, da je prišel čas, da vstopijo na vlado socijalisti. Pravi, da bi sodelovanje delavskih organizacij morda rešilo neznosni položaj, ki se more rešiti edino s tem, da se zateče k živi državni sili, a ne s parlamentarnimi lekarijami.
Jutri se bo ministrska seja nadaljevala. Morda bo v ponedeljek ministrski položaj že poravnan.
sijajne družbe, obkrožene od plamena sveč in žara dragulj, je iskal izhoda, da bi prišel do salona za odmor. Hotel se je oddaljiti, ko je orkester pod vodstvom Oliviera Metre začel svirati Straussov valček »Myrthenbluthen<i. V valovju razkošja se je razširjal zvok bajnega plesa, a vihar plesalcev se je zazibal po ogromni dvorani. Marko je ostal nepremičen in zakrit od palm in japonskih vaz. Zvok valčka mu je doklical v spomin nepozabno noč, ko mu
je Rose Mery rekla: ti! —--Po tolikem
času se je spominjal vsake malenkosti iz tiste čudovite zgodbe... Zdelo se mu je, da jo vidi, da diše nje omamni duh, a čudna vrv se je ovila okolo srca mladega diplomata.
Slika, ki so jo glasbeni valovi dovedli pred oči mladega grofa, je bila toli živa, da je nehote — kakor da ga je zavlekla magnetična struja — obrnil glavo tja, odkoder je prihajal vihar plesalcev... in uzrl je... Ne, nel... z rokama je potegnil preko čela kakor da hoče odstraniti prikazen bolestne domišljije, ali .,. zastonj...	(Konec jutri)
Protijaponski bojkot v Kitajo.
LONDON, 14. Kitajci, posebno v velikih trgovskih središčih, se ne nameravajo prilagoditi konferenčnemu sklepu glede Šantunga. Agitacija proti Japoncem zavzema grozilne mere. Produktivna in izvozna tržišča so proglasila bojkot proti Japanu; a železniško osobje na progi Šangaj—Navkin in Šangaj—Ningpo je proglasilo stavko, ter noče prevažati blaga, ki je namenjeno za Japan. Stavka bi bila postala splošna, če bi pekinška vlada ne bila pozvala ministrov in uradnikov, prijaznih Japanu, da odstopijo.
V Šangaju in drugod vodijo to stavko intelektualci, med katerimi so mnogi dijaki, ki so se povrnili iz evropskih in ameriških vseučilišč. Japonska vlada je poslala v Wohu in Šangaj eno križarko in eno oklopnjačo, da zaščiti svoje vojake, ker so se že pojavila zlostavljanja. »Timesov« poročevalec iz Pekinga smatra bojkot proti Japanu za »ultimatum* zaveznikom. »Ce bodo zavezniki branili naše pravice, * pravijo študenti, »tim bolje; če ne, pa bomo postopali ž njimi ravno tako, kakor z Japanom.
Groze« vulkanski izbruh na Javi,
PARIZ, 14. »Daiđy Mail« poroča o groznem izbruhu vulkana Kloeta na Javi, dne 19. majnika. Goreča lava in vroča voda je oblHa mesto HHtar, uničila 12 vasi in presenetila v snu 50.000 prebivalcev, ki so vsi »sežgani. Sladko^jeve planta/e so izginile. Petintrideset km železniške proge jc uničeno.
Francozi o Slrossmayer]u,
(Konec)
Mg. Emile Olivier: L' eglise A 1, Etat an concile du Vatican (Cerkev in država na vatikanskem koncilu).
Cim sem dospel v Djakovo, sera se dal odvesti v škofijsko palačo, podolgasto zgradbo iz minolega stoletja, poleg lepega parka stoletnega gozdiča. Uvedli so me v prostrani salon. Komaj da sem vrgel pogled na slike, ki nosijo podpise: Matejka, Čermaka, Bukovca, že je skozi druga vrata vstopila visoka oseba v svečeniški halji, v kateri sera spoznal škofa po zlatem križu in prstanu. Sprejel me je izredno ljubeznjivo. »Zame je vedno velika sreča — je rekel ko me obiskuje kak Francoz. Ne izpustim vas. Sluge pojdejo po vaše stvari v gostilno in vi ostanete tu tako dolgo, dokler vas je volja.«
Strossmayer je visok, vitek, mišičast in povsem lahko nosi svojih petinšestdeset let. Pogled mu je poln finese, a fizinomija blesti od simpatije. S tem lepim starčkom, ki temeljito pozna francoski jezik in ki ga govori z eleganco, se je hitro razvila konverzacija. Z nekoliko besedi je razložil položaj Jugoslovanov: Hrvatov, Srbov, Dalmatince v, Bošnjakov, Črnogorcev ia Slovencev: napore, ki jih morajo zastavljaUg
»EDINOST« »tev. 1*3.
V i rstu, one i(>. mijiij^( ivi*.
da se približujejo drug drugemu ter da dosežejo svojo avtonomijo. Govoreč postaja monsg. Strossmayer žhahen: občutno odstopa cau-seur mesto — govorniku. Njegova topla vi-brantna beseda zadobiva polete zgovornosti.
Nadalje se priobčujeti dve pismi Stross-mayerjevi istemu gospodu. Glasite se:
Dragi in spoštovani prijatelj! Imeli ste dobroto, da ste se me spomnili povodom Novega ieta. Zahvaljujem se Vam bratski. Naj dobri Bog blagoslovi Vas in Vaše nakane in besede. Jako srečen sem, ko sem doznal, da ste zadovoljni pri nas in pri Jugoslovnaih. Da, dragi prijatelj moj, Jugoslovani zaslužujejo Vaše pažnje in- Vaše protekcije. Priporočam jih ponovno. Vaša draga Francija bo vsikdar nahajala sredi nas z-dušo in telesom udanih ji prijateljev. Vedno ji hočemo biti hvaležni za njeno plemenito in povsem desinteresirano protekcijo. Naj jo dobri Bog blagoslovi in osvobodi vseh zaprek. Sedanji nje položaj mi dela skrbi. Francija je potrebna svetu. Občuti se, da so jo vrgli z nje predsedniškega mesta. Nadejam se pa, da čim prej pridobi zopet svoj stari položaj in svojo staro premoč. Doslej jo je uživala več na korist drugih, nego na svojo lastno.
Ako bi zopet hodili po naših krajih, boste pri meni vsikdar bratski sprejeti. Sprejmite izraz mojih bratskih čutstev.
18. januarja 1880.
Strossmayer, biskup.
Gospod in dragi prijatelj! Eili ste tako dobri, da ste mi poslali svoje delo. Prečital sem je z vso pažnjo vsled Vašega literarnega slovesa in globine Vašega srčnega presojanja.
Presojate Evropsko situacijo pravilno in predvidevate vejno, ki se pripravlja proti Rusiji in istotako tudi proti Franciji.
Po mojem mnenju bi morali obširneje raz-tolmačiti sedanjo situacijo naše monarhije in j bolje precezirati delež, ki ga je zavzel v nji mongolski element. Opazili bi bili morda, da | ta element vlada danes Avstrijo skoro na abso-lutističen način ter da jo usodno tira v vojno ! preti Rusiji, kar znači tudi vojno proti Franciji! Te dni sem čitai v listih, da je 200 in več Mongolov došlo v Pariz, da izrazijo svoje simpatije napram Franciji. Prijatelj zakletega mojega sovražnika ne more biti nikdar moj prijatelj. Proti temu silogizmu (logičnem zaključku) ni priziva.
Siccr je Vaše delo izvrstno in Vase delovanje prinaša odrešitev. Vaš brat s svojim tovarišem je ostal dva dni pri meni.
Sprejmite izraz mojega spoštovanja.
Djakovo, 8. januarja 1883.
Strossmayer, biskup.
t Vsakokrat nam je nizkotno zasebno koristolovs^vo
»napravlialo največje ovire. Zato poživljam dotič-
nesra gospoda, ki nas je pos?a! v zavod sv. Nikolaja razdirat, onvga gospoda, ki nam je prepovedal
vplačevanje članarine pri socijalni zvezi, iatera je riiorJa zato prenehati, in onega «ospoda, ki }e posredno z vso silo delal proti delavnemu odboru strokovne zveze, ker se je bal konkiircnce, na] javno izjavi svoje mnenje o naši razpravi. Javno in neposredno. Ako tega ne stori ga bomo imele za nepoboljšljivega demagoga, in celo za nevarnega razdfraka, na .katerega bo treba vedno paziti, da nam po njegovi navadi posredno ne zanese v naše vrste spletek in nezaupanje. Potem, ko bo vsa stvar na čistem in jasnem, bo mogoče sklicati občni zbor, na katerem bo mogoče vse stalno določiti.	Skala.
Rožne »estl.
Tušl! je pod kosijo. Jari Berg'ner, siar 68 1et,
je včeraj v ulici Tesa prišel pod neko kočijo in dobi! razne pogodbe. Na rešilni postaji so mu dali prvo pomo^.
Potooj. Ana Leseiatto. stara 45 let, je prišla včeraj vsa krvava na rešilno postajo. -Povedala je, da Jo je nekdo nabil.
Avtomobil matici ob \oz. Včeraj je zadel neki avtomobil ob ročni vozičak prodajalke Avguštine Karlovič, ki ]c bila vržena na siran, pa se >e ranila v giavo. Na realni postaji so ii dali prvo pomoč in jo nato pel'ali v bolnišnico.
Tatvina. Aretirali so včeraj Alojzija Ribarila, ker so našli pri njem 2 konje, vredna 6000 lir, ki sta bila v noči dne 12. t. m., ukradena v Škodo nekega Antona Mušika.
L'šel j.e iz zapora v u-iica Tigor neki E. Guni.
Tatvina. V čevljr.rno Bortomeja Cehovina, v ti!:ci ScaKnata št. 4. so udrli neznani tatovi, ki so odnesli 19 parov čevljev, vrednih 13f*> Hr. — V hangarju 16 v prosti kiki so neznani tatovi ukrasi ii 17 vreč kave, vredne 9000 lir.
Umft VtttnlK.
Kužno terostl.
P^ec članka »Zaščitnicam našega ženstva«, v aCdinosti* od 8. t. m. se je menda že naveličal naše razprave, ker pravi, da k miših pisanih in govorjenih besec; že dovolj, in da naj se zdaj začno že ; e:anja. Poživljamo in prosimo dotičnega gospoda dopisnika, da naj se on zavzame iza to stvar, «« zelo hvaležne rim bomo, ako nam bo v teku enega meseca (toliko časa namreč traja naša diskusija) ustanovdobro delujočo organizacijo, katera bo ugasla vsem v vsakem oziru. Ako tega ne stori, hočemo smatrati, da g. dopisnik malo razume organizator i čno delo. Vem. da marsikomu to pisarenje ni všeč, toda stvar je nujna in potrebna ter zelo velikega pamena za splošno »družabno življenje. Ker pa sestankov za potrebne razgovore ne moremo sklicevati, nam ne preostaja dru-S.ga, nego da »se po časopisu razgov orimo. Tudi sin o zdaj žensk« v večini in hočemo priti enkrat do besede, naj smo bile, že od ustvarjenja sveta vedno le za pednožnico.
Me noZemo, da se organizacije ustanavljajo in razdirajo, kiikor se je to dogajalo cadnjih deset jet. Razprava se mora še nadaljevati, in želeti bi fcilo, da se oglase tudi oni in one, ki stvari nasprotujejo, da izrazijo svoje nazore in mišljenja. Tako n. pr. sem jaz v zadnjem članku zahtevala, da bi bilo dve tretjini služkinj v odboru ter da bi bi! tudi njim vsikdar omogočen vpogled v notranjo upravo društva. Temu nasproti je zahtevala dru-dopisnica, da hočemo svojo lastno, kzključno «vo;o organizacijo, katero bi same vodile ter da ne potrebujemo ne varuhov ne varuhinj, tretji zopet hočejo za predsednika moža in sicer duhovnika. Ako francoska javnost duhovniku, ki ga je dosedaj tak o rekoč izrivala iz svoje srede, sedaj daje zopet prednost in ga vabi v svoj delokrog, zakaj naj se me odtegnemo njegovi pomoči. Ako hočemo za služkinje in drugo preprosto ženstvo res kaj storiti, pustimo jim prosto voljo, da same odločajo o jipra\i v vodstvu, kateremu se bodo morale pokoriti. Nikakor ne bi bilo prav, da izobražena manjšina, manj izobraženi večini vsiljuje svojo voljo.
S tem bi se doseglo ravno nasprotno. Saj se že itak pojavljajo glasovi, da bi gospe, ko bi hotele res kaj služkinjam pomagati, bi jim bile pomagale že popre?, ali vsaj tistim, ki so v njihovih službah. Ne zahtevale bi od njih 14—16 urnega dete in da morajo poleg že it2k kratkega počitka še čakati pozno v noč, da se gospodarji vrnejo iz gledišča koncerta, da jim odpirajo vrata.
Takih in enakih pritožb je veliko. ZatoraJ je prav, da se sliši tudi nasprotno stran, ki bi nam enala pozneje veiiko škodovati. Seveda vsetn ustreči ne bo mogoče. Določiti bo treba srednjo pot. Dekleta, pišite stvarno, ka<j hočete in kateri stvari nasprotujete. Pišite kratko, da pridejo lahko vse na vrsto. Prosto je vsem, da izrazijo svoje iiiucnje, «ia ne bo potem preveč nasprotovanj. Nad deset let smo te borili, da bi spravili vsaj eno or-v dober tir, in ni se nam posrečilo.
Drag las. Bilo je prav mrzlo, januarsko jutro leta 1848. K pariškemu brivcu, ki je ravno obdeloval starega imenitnega gospoda, pride jako lepa, a revno oblečena dekl.^a. Globoko zardi, ko ponudi brivcu svoje krasne iase v nakup. Pravi pa, da mora imeti zanje 60 frankov. Joka in pripoveduje, da leži mati bolna doma in da so bratje in sestre lačni. Brivec potegne kito skozi prste ■in ji ponudi 20 frankov. Več ne more dati, pravi, lasje so sioer čudežno 'lepi, a žai-ibog črni, in takih dobi vsak dan dosti naprodaj. Olas se ji trese, ko .ga prosi, naj ji da vsaj 40 frankov, a brivec skomizgne z rameni. 2-e se je hoteta dekkca vse-sti, da bi si dala odrezati lase, četudi za 20 frankov, ko stari gospod vstane. Ves čas je bil sledil barantanju z največjim zanimanjem. Imel je v roki dva bankovca, dal ju je dcklici in jo vprašal: .Ali mi hočete prodati za ta denar lase?®
Ne da bi gleda'a na bankovce, šepeče deklica: »Da, gospod.«
Stari gospod vzame brivcu škarje iz rok- si skrbno izbere en sam dolg las in ga odreže Dene ga v svojo denarnico, stisne osup-H deklici prijazno roko in zapusti brivnico.
Sedaj šele pogleda deklica oba bankovca. Vsak se je glasil na sto frankov. Torej dvesto frankov za en sam la$! Mož je ali neumen ali pa angleški lord. reče 5-ezni brivec, ki mu je ušla dobra kupčija. Deklica teti ven, da se iahvu^ dobremu staremu gospodih Zasleda ga ravno še, ko vstopi v lep hotel (prav v bližini. Vpraša vratarja in ta ji odgovori, da gospod ni ne aeuoven in tudi ne angleški lord, temveč nemški -učenjak Aleksander Humboldt. Mudil se je takra-t v Parizu po političnih opravkih.
Umivanje z mrzlo vodo zjutraj na vse zgodaj,
priporočljivo samo ljudem, ki so močnega -zdravja. Takim ljudem vzbuja tako umivanje prijetno občutje. Pri -ljudeh, ki so nežnih živcev, pa to ni vedno na mestu, človeško telo pove že samo, -kaj mu prija aJi ne. Kdor kna grozničavo občutje, mu je to v znamenje, da njegovo telo ne pr-enese nagle menjave temperature Vendar .pa sveža voda ne more vedno škodovati, škoduje le ie-daj, če se umivamo z njo t3koj, ko stopimo iz gorke .posteij-e. Najbolje je. če se umijemo prvo z mlačno vodo do čista in se potem op'akivemo z mrzlo vodo. Ta način umivanja človeka osveži in ohrani kožo mehko.
Zgodovina galerije ogledal. Galerija ogledal se nahaja v Vers?-illesu in spaja dvorano -Mira« z dvorano »Vojwe*. V Tempsu je obširen članek o tem. Na tem m-esiu je bilo proglašeno pred 4S tet-i nemško cesarstvo. Neka slika v be-roilnski carski palači prikazuje ta prizor: sanve postave in šle ml, škornja in sablje, sami brki in od ponosa napihnjeni obrazi, na katerih se bere zadovoljstvo ittežene pohote. Glejte, niti pol t-iolerja ni preteklo, ko so zidovi te dvorane -zveneli od burnih vzklikov, ki so naznanjal brez«Twlno cesarstvo, a njih delegati se vračajo, da podpišejo mnrovno pogodbo. — Dvorana je oikinčana z freskami Karla Lebruaa iz le i« 16M, ki predstavljajo Francosko ko večno mUdo božanstvo, ki jo spremljajo vHe, ničjtcm, ko se dviga temen oblak, da pokrije Germanijo in njenega orla. Na spodnjem delu 'je Pohota, ki v sle-p-em srdu trga z eno roko 'krono s kraljevsk-e glave, z drugo pa 7, bakljo pali palače in hiše. S temi freskami se ie iLsbrun izkazal boli preroka nego umetnika.
Pijača, ki odpre. Kardinal Beiay je bil božon. Njegov zdravnik, znameniti patirihar Rabe laf s, je poklical k posvetovanj« še »dru-ge tovariše, a se m ntogei <zedlniti z njimi. Drugi so bili mnenja, naj bi se skuhala za eirrinenco p?iača, ki odpre. Rabelais pa ne. Molče je šel iz sobe, si dal na-praviti na dvorišču velik oetnj, postavil je nanj trinožnlk in na tega kotel poln vode. Vrgel je petem v kotel vse ključe, ki lih je mogel dobiti, oblekel beli jopič kuharja in mešal s palico ključe, kakor bi jih hotel skuhati. Ko pridejo tovariši na dvorišče in gc vidijo v tej čuciii opremi in pri tem dolu, mislijo, da se mu je zmešalo. Vprašajo ga. iGospoda moja,« r<če Rabelais. »izpeljujem Vaš modri nasvet, kajti ne poznan sredstva, ki bi bolje odprlo kakor ključ. Jaz jih imam pa kar več.a Na srečo je kardinal ozdravel brez le odpiralne pijače.
Cvetlice v hiši. Užitek cvetlic v izb: ty samo v tem, da krasc stanovanja, temveč je veliko bolj v tem, da čistijo vzduh ier so torej našemu zdravju; koristne. Z opazovanjem so dognal, da list srednje velikosti izpari povprečno 1 do 2 gramu vode. Cela rastlina more izpuhteti torej vsaj 50 gramov vode. Bivanje v gozdu na?m je zato tako všeč, ker Ima uamošnji vzduh v sebi več mokrote. Uspešno sredstvo, s katerim se odsiranjoije suhast zrak tbf se zrak v sobah temeljito čisti, nam nudijo rastline, k: imajo mnogo listja, kakor: palme, plektofci-neje, filodendroni, arkideje, draceue, kurlu fcgonc in drugo. Rečeiic rastline izparijo dosti vode. B.a-godtjni učinek, ki ga nudrje s tem našemu zdravju je tem večji, ker oddajejo listi ped vplivom sol učne svetlobe kisik, ki bistveno osvežuje zrak. Z obilnim izhlapevanjem kisika se zbuja -prijeten občutek. kakršnega imamo sostbno v *istna*em lesu. Raitline so torej jako potrebne za naše zdravje in n: h pomaakanie se maščuje na našem zdravju. Komur je totej zdravje milo, naj si onnsli vsaj v izbi nekaj listnatih rastlin.
Zgrešeni inkognito. Komponist LeonoavaNo pride nekega dne v južnoitalijansko mesto in bere na lepakih, da bodo igral: zveier njegovo opero >ba-jazzi*. Kiiro se odloči, tia bo šel giedat, kako bodo igrali in sicer inkognito — nepoznan. Kupi si parketni sedež. Poleg njega sedi iepa mlada dama. Kmalu se ji prične čudno zdeti, zakaj njen sosed ne ploska kakor vsi drugi, ampak je Čisto miren. Čez nekaj časa se obr.ie k njemu in ga vpraša: cZakaj ne pioskaie. Ali se Vam opera ne dopade?« Le-oncavallu se je cela stvar zcela smešna in mu do-paJla obenem; odgovoril je: »Odkrito povedauo, n»s; moram celo reči, da se mi Čisto nič ne dopade. Gotovo je opera delo kakega izačetnika, da ne rabim še hujših izrazov.«	to trdite, potem se na glasbo čisto nič ne razumete,« reče mlada dima, »Vidite,« reče Leoncavallo hi poje natibem kratko melodijo, »ta melodija je ukradena iz Mozarta, ta iz Bizeta, ta pa H Beethovena,« Skratka, odo opero je raztrgal- Njegova soseda ga vprašujoče pogleda in nadaijuje: »Ali je to. kar tte mi .pravkar povedali, res Vaše odkritosrčno mnenje?« »Prav zares,« pravi komponist. »Dobro,« reče dama in «?e iz glodHča z ironičnim nasmehom »a ustnicah. Drugi dan bere LeoncavaUo domači časopds in vidi članek <z napisom: Leoncavallo va sodba o njegovih »bajazztfv«. V veliko svoje
začudenje bere v>e. kar je bil prejšnji dan 5am
povedal o svoji t.peri. Njegova soseda, ki ga je bila takoi spoznala, je ixneia nalog spisati kritiko o operi in se je obrnifr na avtonm samega.
Za vseučilišče. Štiri podvzetja iza eksploatacjo petroleja v Londonu, so .ponudila vseučilišču v Chambridge vsote pet milijonov frankov, da se bo s tem denarjem osnovala posebna kemična Š0I2.
Morilec Raspntina. Princ Josu po v, ki je bi! ubil ■metrih« Rasptvtina, je prišel v Genovo, da obišče svojega rojaka velike era kneza Nikolaja.
Prenos tri&pla. Prenos mrtvega trupla Editb Ca-vel! iz Be-gije na Angleškem s^- '>e izvršil na naj-s večerne i ši način, ter je ob ti prilški prišlo do svečanih domoljubnih manifestacij.
Zapienjeni milijoni princezi nje Loize Belgijske. Princezinja Lojza Belgijska, hči Leopolda II. je bila 2e preje preganjana od svojih upnikov. Vojna je stvar šč bolj kompiloirala: po ločitvi zakona se sploh ni vedelo, h kateri narodnosti pripada. Po vojni pa je postala ogrska državljanka. Radi tega ji jie ogrska vlada zaplenHa 4 in pol mHijona frankov, katere so razdelili med upnike.
Zgradbe Reitnsa. Mesto Chikago je .prosilo francosko vlado za dovoljenje, če sme zgraditi znova R-eims. Če pomislimo, da je v Reimsu 10.000 razrušenih hiš, si iahko predstavljamo, kako ogromna je ta ponudba ntesta Chikago.
Judovska preganjanja. Nemški časopisa prinašajo dopise o potiskih preganjanjih judov, cako da v Vilni ni judovske hiše, ki ne bi bdia oropana in da je vsega skupaj okoli 300 mrtvili. Mnogo Židov so baje vrgli v jame, kjer so živi zakopani.
Zvit pes.-Hame, pes cesarja Napoleona IIL. tako imenovan po trdnjavi, kje* je Napoleon v letu 1S40 kakor jetnik sedel, je pripomogel svojemu gospodarju do bega. Ko je namreč Napoleon prišel na svojemu begu iz 'trditjave na zadnje dvorišče, kjer je staia ipoglavitna straža, je zapazil svojega psa pri vojakih, ki so se njegovim skokom in burkam smejali. Navadne pas bi bil stekel k .svojemu gospodarju in bi ga z dobrikanjem pozdravil. Ali Mame u\ bii tako n-esifctfiieten, ampak svojega gospodarja še pogleda! ni in kakor bi ga ne poznal. Bil je pač prej pri njem, ko se je Napoleon preoblačil. Zviti pes ie vsekaJto razumel gospodarjev namen. Hame -k torej naprej zabaval vojake s 'svojimi skozi in Napoleon je šel skoz vrata, ne da bi ga. kdo ustavit Oe>i uro aH kaj je slišal uskok za vozom, na katerem se j-e pefljal, psa laja«. Odprl >c vrata psu, ki ie tu-ii utekel in pribite! za cesarjem.
METLE iz fižilifts Mm
po L 1.20—1.60—2,— komad
Metle iz vrb za vrtove po 70 vin.
prodaja
tvrdka	G&MBEL
Skladišče v Trstu, ul. P. L. Palestina št. 2 (vogal ul. Coroneo). Tel. 2403
HALI OGLASI
se računajo po 10 stot beseda. Najmanjša pristojbina L J*—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2'—,
HIŠA z vrtom se proda. ŠkorkSja-Sv. Peter 144, od 3—8.	3792
POHIŠTVO 6 novih spalnih sob se proda. Kavarna Adiatico. Marko.	3789
DOBER bc1 vinski kis se dobi pri R. Malalanu na Opčijiftk v vsaki množini.	3756 b
IZVRSTNO VINO, istrsko, belo in črno, se dobi na debelo in drobno pri R. Malalanu na Opčinah po dnevnih cenah.	3756 a
BRIVSKEGA pomočnika iščem takoj. I. KoJokovič, brivec. Ajdovščina, Primorsko.	3783
liiSA z lepimi prostori in vrtom, pripravna tudi za gosti'no, se proda pod ugodnimi pogoji. Več pove Klemene. Kontovel 207.	3784
FOTOGRAF A. JERK1C, Trst, nI. delte Poste »t. 10. Gorica, Corso št. 36 na dvorišču. P 1233
SLOVENSKO-ITALIJANSKO SLOVNICO prodaja Štoka. Scbimpf, knjigarna za sv. Antonom in vratar Narodnega doma.	3791
NAGROBNI SPOMENIK, naročen v času vojne in od naroeUelja ne plačan .se proda takoj, radi pomanjkanja prostora Cena po dogovoru. Pojasnita (in načrt spomenika) se dobijo pri Ins. odd. Edinosti Edinosti (ul. S. Francesco 20, pritličje) kakor tudi pri lastniku Ivanu Rendiču, kiparju v v Trstu. ul. Rossetti št 11, pritličje. B 77.
Trgovski učenec
s primerno šolsko izobrazbo, poštenih starišev, prijazne zunanjosti, se sprejme v trgovino z manifakturnim blagom — Vinka Šketa v Ilirski Bistrici. —
NA DEBELO:
Nogavice, žepni robci, rute za «a slavo, razne maje, česalnlkt, pisemski papir, pipe. radfrte, trakl za
čevlje, vsakovrstni gumbi In drugo blago.
GIACOMO LEVI, Trst. BOCU S. HlCOift it 19.
Rlunfone Atfrfatlca dl SIcurta o Trstu.
(Lastna palača).	Ustanovljena leta 1838.
Zavarov. proti Škodi, povzročeni po ognju, streli ia eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja piotl tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju rn po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Delniška glavnica In rezerve dne 31. decembra 1915 K 1 §9,625.992*40. Stanje zavarovaJne glavnice na življenje (31. 12. 1915) K 516,405 849'—. Odkar obstoja družba, bik) v vseh branžah izplačano ua škodah K Mi.453.443'85. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važnejših krajih.
APNEN1 KARBOL
i krik. Ittii n 1H ki 11- a 1M ki
teža netto, embalata brezplačna, plača ae
takoj. ..Franoo aaloga Trst". Za špedicijo: atroiki povzeti.
PAOtO PATRIZI - TRST
Via Fabio FUzi (Via Vienna) 12

Vipavsko vino
na debelo prodala n konkurenčnih cenah
FR. frRANCAR, cesto v Lonjer & 223
Min ieleznlike postaje m VnieH.
OdlšKousna opnama J. WILD
Nebreiina
pcs&ie in dobama
Ia. igano apno v vsaki
v velikih in navadnih steklenicah se prodaja v skladisč«
RUG5SRO GAMĐEL - Trst ul. Pier Luigi da Paiestrsna 2
vogal ul. Ooroneo. — Telefon 24—03.
se je preselila iz ul. Seminario 4
v ullro sv. Mtm ltsy. 13,1. nedstropis
in se priporoča za nadaijno naklonjenost.
rrizmsflčnc
diljliis
OPTIK - HiE&CH
ulica Mazzini štev. 36 (ex Nuova)
Cement, a&nos pese k - - -• • - - vsake	opako,
itsrl&gtate plcšcsce Sr - -- dr^e zidarske požre^-ilme se prodajalo pri - -Sv. M. M. SpO&U^i £t. 575.
Dr. FRANZUm
ZOBOZDRAVNIK v Trstu. ul. Gioachino Rossini štev. 12, vogal ul delie Poste. Tehniški vodja Johnsclier, dolgoletni asistent Dr. J. Č rmaka. - Izdiranje m b
brez bolečin. Plombiranja. Umetni zobje
KREDITNI ZAVOD
za trgovino in obrt
Ptozza Hnsva 2 - TRST -Pfnzza Nuova 2
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Daje v najem varnostne jeklene celice (Safe) v svojem oklop-nem zakladu pod najboljšimi pogoji.
Uradne ure za blagajno od 9 do 13. Za varnostne celice od 9-13 in od 15—17.
Javen PLES
se priredi v VR BRITOFU poleg
Divače 22. junija. K obilni udeležbi vabi mladina.
U ZA EIRMO !!
Velika izbira vsakovrstnih zlatih in srebrnih daril.
Alojzij Povii, Trst, Trg 6. Gariinl« SL 3
(prej Trg Bamera vecchia .
Za uečle posestnike in gostilnim
s	Izvrsten itajerski inboicnik. krasna
~	uljtiča za poletje, po 30 stofink
is	liter se prolaja v hotela Fa"ta3.
=	Trst • allie Geppa Slsv. 23 - I rit.
Eno najboljših
PIV se toii
v hotela Balkan
ZOBOZDRAVNIK
D". N^ACEK TRST
Corso 24, 1. nadstropje
Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
Irezhlutid udiranje zob. tM\\m ia mM zt^li
Velika zaloga
OLJA raft^
Z in brez čeljusti, zlate krone in tudi obrobki
VIUZH TUSCHERio^irlTvK
TRST, ul 30. oktobra (ex Caserniai 13, II. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer.

p> konkurenčnih cenah
o Trstu, ulica Coimnertiaie it. 5
pri tvrdili
J. PIPAN A C.
Pfluletich & C.
Tnt, Hita [oiierdale U. Telefon 832.
V veliki množini:
Italijanski krompir .... po 60 sto t in k kg Kranjski „ .... B 90 „ „ Čtoo rino eSqnio iano* po L 3.12 k^, 14 stopinj . „Gallipoli- . » 312 » 14»,a „ , .PiemonU- , „ 3.72 n 11* „ » nEtua« . 2.52 „ 13V* . Belo vipavsko Darajzno vino L 2.48 kg, 9'/« m m sladko po n 2.80 , 9V8 w
Žganje 61®/........ . L, 1080 liter
Maršala I. 17Va....... 5.50 „
Vermovth Cinzano ..... „ 7.— „ Istrska paradižnikova kouserva po L 2.50 kg
Obiskujte dob o preskrbljeno trgovino
HANUFARTURNEOA BLAGA
tvrdke O. N. Ravalico v Trstu, u!.
Vlncenzo Belllnl 13 Mig nrkva sv. Ant»s imga) --Vaak dan novi prihodi. ■ ., r.
v TpsSu
registrovana zadr, z neoraojealm jamstv»
nI. sv. Frančiška Aslškesa 20, II. Bal
sprejemu hranilne viošs
od L 1 dalje.
Trgovcem otvarja tekoča čekovne račune. — Posoja hranilne puŠice na doin. — Rentni davek plačuje iz svojega.
Dole posojila
po najugodn Jših pog jili na vknjižbe, na osebno poroštvo, na tastave vrednostnih listin.
Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do I.
i
JADRANSKA BANKA
Deki. glav. K 30,000.000, Reserve K 8,500.0vW Centrala: TRST
na Cana di ftmm S - fia S. M) 3
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, JCotor, Ljub ljana, Metković, Opatija Split. Šibenik. Zad*r Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v bančno stroko spadaječe posle
Sprejema vlloge
na hranilne knjižice proti 3i/a°0 letnim obre-stim v bancogiro-prometu proti 3Vo letnim o-brestim. Na odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejS h pogojih. Ki se imajo pogoditi od slučaja do siuoija.
Bije i aajo vamistDB pniaJs (Saf^s ds^sifas).
Blagajna posluje od 9 do 13. ■OBHKamaH^nEHKaSOSSMB
s
GUGLIELMO WEISS — Trst.
Javljam svojim cenjenim odjemalcem, da je moja ZALOGA VINA v Trstu, ul. Valdirivo štev. 23 (telefon 29-78) vedno preskrbljena s najboljšim črnim in belim italijanskim vinom, katero prodajam po konkurenčnih cenah, hi da sem odprl
na BoljempolJu pri Prošeku tvojo PODRUŽNICO.
V tej podružnici se dobiva vino, žganje in pe inkovec boljši kup kot v Trstu.	Vdani GUGLIELMO WEISS.