Poštnina plačana pri pošti 1290 Grosuplje Informativno glasilo občine Dobrepolje ■ letnik 28, št. 7-8 ■ julij-avgust 2022 Za gasilci so pestri meseci. Po slovesnem praznovanju državnega praznika in odprtja prenovljenega gasilskega doma v Kompoljah so številni sodelovali v gašenju največjega požara v Sloveniji, mnogi pa so opravili tudi izobraževanja (slika zgoraj, foto: Tamino Petelinšek). Pred začetkom novega šolskega leta je končana prenova cest in parkirišč pri šoli in vrtcu. Naj bo šolsko leto varno, delovno in uspešno (slika levo)! MAS – PUGELJ Posek in spravilo lesa Prevoz lesa z gozdarsko prikolico Strojno cepljenje drv 041 755 688 (Ele) Fizioterapijo na delovni nalog FIZIOTERAPIJA KRAJNC (čakalna doba od 6t ednov do 9 mesecev) Samoplačniške terapije za odpravo bolečin, sanacijo poškodb ter boljše počutje za otroke in odrasle: Ana Krajnc, fizioterapevtka m: 040 332 712 e: info@fizioterapija-krajnc.si - manualna terapija, - Bownova terapija - obravnava težav s čeljustnim sklepom - biodinamična kraniosakralna terapija - Tecar www.fizioterapija-krajnc.si Lokacija izvajanja: Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije) 1312 Videm - Dobrepolje Partner TRIGLAV zdravje za SPECIALIST: Aktualne informacije in razpise najdete na spletni strani Občine Dobrepolje www.dobrepolje.si Za vas in vaše brbončice poskrbimo v Mesarstvu Adamič ! Nudimo sveže in že pripravljeno meso slovenskega porekla po UGODNIH CENAH. Ker prisegamo na domačo umetnost priprave mesa, je meso kvalitetno in odličnega okusa. Z vami z veseljem delimo tudi nasvete za pripravo mesa in poskrbimo za dostavo. Pokliči 041 25 25 14 Janez Možnost oglaševanja v Našem kraju Morebitni novi oglaševalci lahko vse informacije v zvezi z oglaševanjem dobite pri uredniku ali v tajništvu Občine Dobrepolje. Informat ivno gla silo obči ne Dobre polje ■ letnik XXIII. št. 2 ■ februar 2017 Infor mati vno g lasil o obč ine D obrep olje XXIII. št. 5 ■ letnik lje repo Dob čine o ob asil o gl tivn rma Info ■ letnik XXIII. ■maj 2017 ■ janua r 2017 št. 1 Slika zgoraj: V šoli je 15. 2. 2017 gostovala ljubljanska Hiša eksperimentov. Šolarji so se lahko tisti dan učili nekoliko drugače. Slika levo: Redni krvodajalci so se zbrali na srečanju in mnogi od njih so prejeli priznanja za številne darovane litre krvi. j: epolje Slika zgora šola Dobr pripravila Osnovna mbra dnevu c dece je kone proslavo ob osti. slovesno osti in enotn samostojn mbrska Slika levo: jeva dece ljena so je Pinki Končana a akcija, pode tva. dobrodeln zbrana sreds že bila tudi Slika zgoraj: Otroci iz vrtca pa preživeli nekaj dni na taboru na Gradu Prestranek pri Postojn i. Slika levo: Člani Gobars kega društv Štorovke a Šentrumar udeležili so se tridnevnega dogodka gobarskega na Hrvašk em. 3 ••• Urednikov uvodnik ••• Naš kraj ■ avgust 2022 Spoštovani bralci Našega kraja, po poletnem premoru je nazaj naše občinsko informativno glasilo. Upam, da so za vami prijetni poletni meseci. Čas, ki ga navadno namenjamo tudi za vse tisto, za kar v drugih desetih mesecih zmanjka časa. Čas dopustov, raznih taborov, izletov, potovanj. Tudi čas branja, reševanja križank in drugih ugank, igranja videoiger. Letošnje poletje nam ni prizanašalo z vročino, posledično z izrazito sušo. V naši občini na srečo nismo izkusili pomanjkanja pitne vode, se pa žal pomanjkanje vode pozna na vrtovih in poljih. Tudi s požari smo imeli srečo, še posebej v luči največjega požara v zgodovini naše države. Širjenje požara na goriškem Krasu je ponovno povezalo ljudi. Številni slovenski gasilci so dobesedno spustili vse iz svojih rok in šli pomagat lokalnim gasilcem. Mediji so bili polni posnetkov kolon gasilskih vozil na primorski avtocesti. Kurjo polt so povzročale slike lokalnega prebivalstva, ki so ob cestah držali napise z besedami zahvale. Na gasilce se človek lahko vedno zanese. V nasprotju z drugimi državnimi sistemi, do katerih smo včasih (tudi upravičeno) kritični. Verjetno se državljani poleg tovrstnih gasilskih posredovanj tako združimo le še pri športnih uspehih. Seveda so se klicu na pomoč odzvali tudi gasilci naše gasilske zveze. Številni so odšli in pomagali pri menjavanju ekip na požarišču. O tem in drugih številnih gasilskih dejavnostih boste lahko brali v tej številki. V poletnem času imajo otroci veliko več časa kot sicer. Družili so se na nekaj organiziranih dejavnostih, veliko pa se jih je udeleževalo taborov izven meja naše občine. V občini so počitniški tedenski tabor pripravili v Futsal klubu Dobrepolje, zanimive pa so bile tudi delavnice v knjižnici. V tem tednu poteka tudi tradicionalni oratorij. V preteklih dveh mesecih so bili dejavni tudi v drugih ustanovah in društvih. V bogati številki si lahko preberete, s čim vse so se ukvarjali. Na občini so se konec junija na redni seji, eni zadnjih v tem mandatu, zbrali svetniki in razpravljali o številnih pomembnih odločitvah za razvoj naše občine. Tako županu kot svetnikom se nezadržno bliža konec mandata, saj bomo novo vodstvo občine izbirali 20. novembra. Vabim vas, da si preberete poročilo s seje, obenem pa tudi poročilo Policijske postaje Grosuplje o delovanju v naši občini. Pred nami je torej september, mesec novih izzivov. Zadnja beseda je namerno izbrana. Mnogi učenci po mojih izkušnjah doživljajo stisko, ko je treba spremeniti dnevno rutino, predvsem pa drugam usmeriti energijo in pozornost. Seveda je to po času počitnic razumljivo. Pa vendar se življenje odvija v nekih zaporednih ciklih in uspešnejši hitreje najdejo način prilagoditve. Prihajajoče novosti, naloge, opravila, zadolžitve si je bolje definirati kot izzive kot težave. Človeštvo je v dolgi zgodovini že iznašlo formulo uspeha. Včasih se do njega pride po bližnjici, nekako po sreči, večinoma pa je pot do uspeha tlakovana z željami, cilji in delom. Ta kombinacija naredi dovolj trdno podlago, ki vodi proti uspehu. Kot za dober beton potrebujemo vse troje – pesek, vodo in cement –, potrebujemo za dobro pot do uspeha željo biti uspešni, realno postavljen cilj in seveda delo. Nič ne sme manjkati. Na družbenih omrežjih sem našel zanimivo fotografijo, ki na podoben način kaže pot do uspeha. Na š k r a j Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Člani izdajateljskega sveta: Tina Kadunc (predsednica), Jasmina Mersel Šušteršič, Tamino Petelinšek, Ana Pugelj, Alenka Zabukovec. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov. Naslednja številka Naslednja številka izide v četrtek, 29. septembra. Rok za oddajo prispevkov je 19. september 2022. vir: @WrittenNotes Če imamo samo cilj, se zdi lahko ta precej oddaljen. Za uresničitev (lestev) potrebujemo sistem oziroma način, kako ga doseči. In seveda delo, da sistem (lestev) in cilj združimo. Upam, da bo čim več učencev in dijakov v naslednjih tednih našlo pravo kombinacijo in bodo v beton vmešali vse potrebne sestavine. Pomembna tema mora biti konec avgusta tudi prometna varnost. Gneča se bo z avtocest in mejnih prehodov preselila v okolice šol in vrtca. Razveseljivo je, da so ceste pri šoli in vrtcu na Vidmu dokončno urejene, prometni režim posodobljen, učence pa čaka tudi nova pokrita kolesarnica. A vse to so asfalt, beton in kovina. Vsebino prometu vedno damo ljudje. Bodimo v prvih dneh in tednih še posebej pozorni na najmlajše udeležence. Naj se naša prometna kultura vsako leto dviga. Na slabe pogoje v okolici šole in vrtca se zdaj ne bomo mogli več izgovarjati. Tako kot nimajo izgovora tisti, ki na kolesu ne nosijo zaščitne čelade. In ti so žal v okolici šol v večini. Na športna igrišča in v novo dvorano se s septembrom vračajo športne vsebine, v Jakličev dom glasbena šola, v župnišče verouk. Veliko informacij o prihajajočih dejavnostih najdete v glasilu. Vsem želim prijetno branje in lepe septembrske dni. Urednik Bojan Novak Kazalo IZ OBČINE.........................................4 OBVESTILA........................................5 KULTURA.........................................12 IZ VRTCA IN ŠOLE...........................16 IZ DRUŠTEV.....................................24 ŠPORT.............................................41 POLITIČNE STRANKE.......................45 ZAHVALE.........................................48 4 ••• Iz občine ••• Naš kraj ■ avgust 2022 Županova stran Življenje gre pa res hitro; pravijo, da gre v nekaterih razvitejših državah še hitreje kot pri nas. Tega si kar ne morem predstavljati. No, komaj smo pospravili šolske torbe, že so te spet pripravljene na novo šolsko leto. A ni ravno obdobje šolanja najlepši del življenja? Upam, da ste počitnice zares lepo preživeli in veliko doživeli. Vsem, ki ste v procesu šolanja na različnih stopnjah in ravneh, želim veliko uspeha pri pridobivanju znanja in sklepanju novih znanj in prijateljstev v naslednjem šolskem letu. Nekdaj so bila poletja čas, ko se je življenje nekoliko umirilo, ko so bile v ospredju lažje teme. Letošnje poletje pa je bilo precej drugačno. Polno skrbi o tem, ali bomo sploh imeli dovolj hrane in po kakšni ceni. Ali bomo imeli za zimsko obdobje dovolj energentov, da nas ne bo zeblo, in po kakšni ceni? Večinoma so to vprašanja brez trdnega odgovora. Bomo videli, kako bo! Gotovo je le to, da se bo treba z vsem spopasti oziroma se prilagoditi na razmere. Res živimo v zanimivem, lahko bi rekel pestrem obdobju, vendar zelo zahtevnem za vse nas. Vsi imamo nešteto vprašanj, malo dobimo odgovorov. Zelo zanimivo mi je bilo mnenje neke starejše, izkušene gospe, ki sem ga prebral v časopisu, da bomo morali postati bolj asketski. Da bomo morali zapustiti cono udobja. Verjetno res, sicer bo vse naše govorjenje o boju s podnebnimi spremembami in prilagajanju nanje ter vsemi posledicami ravnanja nekaterih neodgovornih politikov tega sveta le prazno govorjenje. Vsem želim veliko poguma v prihodnjih tednih in mesecih, z vero, da se bo vse rešilo prav in tako, kot je treba. Igor Ahačevčič, župan Poročilo z 20. redne seje občinskega sveta 20. redna seja občinskega sveta, ena zadnjih v tem mandatu, je potekala v ponedeljek, 20. junija 2022. Svetniki so imeli na županov predlog na dnevnem redu 13 točk. Glavni poudarki s seje: Svetniki so sprejeli rebalans proračuna za letošnje leto, Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje opremljanja stanovanjskega območja Predstruge, letni program športa ter spremenjene cene storitev v vrtcu. Nova cena velja tudi za 24-urno dežurno pogrebno službo. Občina je prvič dobila strategijo razvoja turizma, pred jesenskimi lokalnimi volitvami pa je občinski svet imenoval občinsko volilno komisijo. Bojan Novak Po dolgem obdobju, ko so seje občinskega sveta naše občine potekale na daljavo, so se svetniki v ponedeljek, 20. junija, ponovno zbrali v sejni sobi občinske stavbe. Uvodoma so svetniki opravili obravnavo in sprejem zapisnika 19. redne seje. Nato so obravnavali točke dnevnega reda, pri katerih so sodelovali zunanji pripravljavci ali poročevalci. G. Blaž Malenšek je predstavil predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje opremljanja »del ZN za stanovanjsko območje Predstruge in za del UrN Predstruge«. Svetniki so po njegovi predstavitvi opravili drugo obravnavo. Odlok je pripravljen za novogradnje, na obstoječe stavbe nima vpliva. Zaradi spreminjajočih se razmer na trgih je prišlo od prve do druge obravnave do razlik v predvideni ceni izgradnje komunalne opreme. Višina komunalnega prispevka za povprečno veliko novogradnjo na parceli v zazidalni coni naj bi bila slabih 30.000 evrov. Svetniki so predlog obravnavali na odboru za gospodarstvo. Predsednik odbora Franci Žnidaršič je povzel, da so se mnenja razlikovala glede popusta, ki bi ga občina namenila plačnikom prispevka. Župan je predlagal amandma, da se prispevek zniža za 10 odstotkov. To bi pomenilo, da občina s pobranim komunalnim prispevkom dobi vrnjenih 90 odstotkov sredstev, ki jih bo vložila za komunalno ureditev območja. Po nekaj razpravah svetnikov je z glasovanjem večina podprla županov amandma o znižanju prispevka, nato so svetniki podprli tudi predlog od- loka v celoti. Sledila je obravnava rebalansa proračuna občine za letošnje leto. Župan je svetnikom pojasnil razloge za pripravo rebalansa. Potreben je zaradi povečanja možnosti izvedbe načrtovanih naložb, spremenjene časovnice poteka projektov in zaradi spreminjajočih se cen na trgu energentov in materiala. Brez nadaljnjega zadolževanja nalog ne bo možno izvajati, je pa naša občina na petem mestu med najbolj zadolženimi občinami v državi. Na občini želijo v letošnjem letu obnoviti zdravstveno postajo na Vidmu (440.000 evrov), rekonstruirati občinske ceste (Rapljevo) (350.000 evrov), kupiti parcele »Gostilne Krajček« (80.000), zgraditi povezovalni hodnik šola–športna dvorana (294.000) in sofinancirati izvedbo državne ceste v Strugah (200.000). Za obnovo zdra- Naš kraj ■ avgust 2022 vstvene postaje je občina pridobila 213.000 evrov iz državnega proračuna. Treba je odpraviti tudi nekaj pomanjkljivosti v šoli. Za pokrivanje vseh načrtovanih odhodkov se bo občina zadolžila za dodatnih 200.000 evrov. Predsedniki odborov in komisij so poročali o dogajanju na srečanjih. Vsi odbori in komisije so dali zeleno luč za nadaljevanje sprejemanja rebalansa. Po daljši razpravi svetnikov je bil županov predlog rebalansa proračuna soglasno sprejet. Soglasno so sprejeli tudi predlog povečanja zadolžitve z 800.000 na 1.000.000 evrov. V naslednji točki so svetniki obravnavali predlog letnega programa športa. Predlog je predstavil Aleš Tegel, nekdanji predsednik ZŠO Dobrepolje. Tematika je bila obravnavana na odboru za družbene dejavnosti. Po krajši razpravi so svetniki predlog letnega programa športa potrdili. V vodstvu JVIZ OŠ Dobrepolje so pripravili predlog sklepa o določitvi cen vzgojno-varstvenih storitev v vrtcu Ringaraja. V prvem starostnem obdobju je predlog dviga cene za 13,93 odstotka, v drugem (3 do 6 let) pa za 12,37 odstotka. Razlogi za povišanje so v napredovanju vzgojiteljic, dvigu cene za prehrano ter cene energentov. Odbor za družbene dejavnosti je o predlogu že predhodno razpravljal in menil, da je primeren za sprejem. Enako so z glasovanjem potrdili tudi svetniki in dvignili ceno. Občinski inšpektor Borut Šoba je svetnikom predstavil delovanje Skupne občinske uprave 5G. Sledila je krajša razprava o ceni najema radarjev za merjenje prometa. Delovanje Policijske postaje Grosuplje je predstavil načelnik Bojan Petek. Na območju Občine Dobrepolje je število obravnav s področja kriminalitete ostalo nekje na ravni preteklih let. Druge podrobnosti si lahko preberete v posebnem prispevku. Na seji sem v vlogi urednika podal po- 5 ••• Obvestila ••• ročilo o izvrševanju programske politike našega glasila. Župan je svetnikom v razpravo in odločanje podal predlog o turistični in promocijski pristojbini v naši občini. Akt je potreben za morebitno zaračunavanje pristojbine ob prenočevanju turistov v naši občini. Župan je predlagal obravnavo po skrajšanem postopku in dobil zeleno luč svetnikov. Ti so predlog odloka soglasno podprli. Svetniki so sprejeli dopolnitve letnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem. Koncesionar za izvajanje 24-urne dežurne službe (pogrebna dejavnost) mora vsako leto pripraviti elaborat za določitev cene. Cena se po predlogu dvigne za nekaj več kot en odstotek. K temu je dal soglasje odbor za gospodarstvo. Svetniki so predlog soglasno podprli. Proti koncu seje so se svetniki seznanili s predlogom strategije razvoja turizma v naši občini. Po novem letu je prišlo do srečanj med člani turističnih društev, posamezniki in strokovnjaki za pripravo strategije razvoja turizma. Dokument je obravnaval odbor za družbene dejavnosti. Svetniki so predlagano strategijo soglasno potrdili. Nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami so svetniki na predlog mandatne komisije potrdili predsednico, namestnico, člane in namestnike članov občinske volilne komisije. Na poziv se je javilo ravno potrebno število predlogov. Ker se za predsednika in namestnika predsednika iz naše občine ni javil nihče (zahteva je vsaj izobrazba diplomiranega pravnika), sta v predlogu za obe funkciji kandidatki iz sosednje občine, Velike Lašče. Svetniki so potrdili sestavo občinske volilne komisije: Predsednica: Sonja Ilovar Gradišar. Namestnica predsednice: Teja Levstik. Člani: Ivan Štrubelj, Miha Jakič in Andreja Novak. Namestniki članov: Uroš Gačnik, Marta Šuštar in Vida Novak. Svetniki so predlagani predlog soglasno potrdili. Seja se je zaključila z vprašanji in pobudami svetnikov. Jernej Stare je razpravljal o prometni varnosti in predlagal nekaj rešitev. Župan je predloge posredoval na direkcijo za infrastrukturo. Janez Škulj je imel predlog za zaščito ponikalnice v Ponikvah, sanacijo mostička čez Rašico ter dvig varovalnega nasipa za vasjo Ponikve. Slavc Palčar je vprašal glede statusa komasacijske ceste od šole do ceste proti Podgorici ter o delovanju fontane pred občinsko stavbo. Občinski svet Občine Dobrepolje je sprejel: – Predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje opremljanja stanovanjskega območja Predstruge. – Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2022 (rebalans proračuna). – Predlog Letnega programa športa za leto 2022. – Predlog Sklepa o določitvi cen vzgojno-varstvenih storitev v JVIZ OŠ Dobrepolje (VVE Ringaraja). – Predlog Odloka o turistični in promocijski pristojbini v Občini Dobrepolje. – Predlog Sklepa o določitvi višine cene 24-urne dežurne službe v okviru koncesijske pogrebne dejavnosti na območju naše občine. – Strategijo razvoja turizma Občine Dobrepolje za obdobje 2022–2026. – Predlagano sestavo občinske volilne komisije. Delo policistov v letu 2021 na območju naše občine Na 20. redni seji je načelnik Policijske postaje Grosuplje Bojan Petek predstavil poročilo o delu policistov v letu 2021. Vsako leto policisti v poročilu opišejo dogajanje na območju občine po različnih področjih. Bojan Novak Področje kaznivih dejanj Na območju naše občine so policisti zaznali 73 kaznivih dejanj, za katere je bilo po vseh zbranih podatkih obveščeno pristojno državno tožilstvo. Število je povsem enako tistemu iz leta 2020. Delež preiskanih kaznivih dejanj znaša 41,1 %. 53 kaznivih dejanj je bilo s področja premoženjske kriminalitete, štiri kazniva dejanja so bila s področja goljufije, šest kaznivih dejanj pa s področja poškodovanja tuje stvari. Trije primeri so bili s področja dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, tri kazniva dejanja s področja prepovedanih drog, osem kaznivih dejanj grožnje ter dve kaznivi dejanji povzročitve splošne nevarnosti. Področje javnega reda in miru Na območju naše občine so policisti 6 obravnavali 29 kršitev, leto poprej pa 42. Največ kršitev (po osem) je bilo s področij kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru ter Zakona o nalezljivih boleznih. V večini primerov so kršiteljem predpisali globo, v petih primerih je bil uveden prekrškovni postopek, v šestih primerih pa so izrekli opozorilo. Področje cestnega prometa Na območju naše občine se je zgodilo 23 prometnih nesreč, leto prej le 15. Število prometnih nesreč v zadnjih letih prikazuje grafikon. ••• Obvestila ••• Najpogostejši vzroki za prometne nesreče so bili: – neprilagojena hitrost (6), – nepravilna stran in smer vožnje (5), – nepravilni premik z vozilom (3), – nepravilno prehitevanje (2), – drugi vzroki (7). V 17 primerih prometnih nesreč je prišlo do materialne škode, tri prometne nesreče so se končale z lažjo telesno poškodbo, dve nesreči s hudo telesno po- Naš kraj ■ avgust 2022 škodbo, ena pa s smrtnim izidom. Policisti so obravnavali 83 kršitev cestnoprometnih predpisov, deset več kot v letu 2020. Število obravnavanih kršitev po letih prikazuje grafikon. Policisti so zabeležili 17 kršitev nepravilne strani in smeri vožnje, 16 kršitev neuporabe varnostnega pasu, 16 kršitev prekoračitve hitrosti ter štiri kršitve vožnje pod vplivom alkohola. Izdali so 38 plačilnih nalogov, podali šest obdolžilnih predlogov na pristojno sodišče ter izrekli 33 opozoril. Nova prometna ureditev pri šoli in vrtcu V zadnjem desetletju smo na območju Osnovne šole Dobrepolje zgradili več novih objektov: kotlovnico na sekance za ogrevanje celotnega kompleksa, nov sodoben vrtec in večnamensko športno dvorano. V kratkem bomo začeli še izgradnjo povezovalnega hodnika med osnovno šolo in športno dvorano. Območje cest in poti okoli teh objektov pa je ostalo neurejeno. Jože Prijatelj V proračun za leto 2022 smo med aktualne projekte uvrstili tudi prometno ureditev na celotnem območju osnovne šole, vrtca in športne dvorane. Prometna ureditev zajema celovito ureditev na tem območju, in sicer: rekonstrukcijo JP 565391 od odcepa lokalne ceste proti Mali vasi pa do kapelice ob lokalni cesti proti Podgorici oziroma ureditev poti mimo t. i. Štihove doline in priključka na lokalno cesto proti Podgorici. Prva faza, ki je že zaključena, pa obsega ureditev do križišča s komasacijsko potjo. V skladu s projektom je urejena rekonstrukcija lokalne ceste, vključno z novim pločnikom, novim avtobusnim postajališčem ter novo ureditvijo parkirišča pred šolo in vrtcem in urejenim odvodnjavanjem meteorne vode v nove in obstoječe ponikovalnice. Del lokalne ceste pred vrtcem je v skladu s projektom enosmeren, ker želimo zagotoviti večjo varnost otrok na tem območju. K večji varnosti vseh udeležencev, zlasti pa otrok, bosta gotovo prispevali določitev trase za vožnjo avtobusa in lokacija postajališča. Otroci iz avtobusa izstopijo na avtobusni postaji in se odpravijo po pločniku, ki je ločen z zelenico od parkirišča, do vhoda v šolo. Ob eko otoku je postavljena pokrita kolesarnica s stojali za kolesa. Veseli smo, da se čedalje več otrok vozi v šolo tudi s kolesi, zato želimo učence in tudi učitelje z novo pokrito kolesarnico spodbuditi k večji uporabi koles vsak dan. Na začetke oz. zaključke novozgrajenih pločnikov smo vgradili taktilne plošče, ki omogočajo slepim in slabovidnim boljšo orientacijo v prostoru in varnejšo ter samostojno hojo v šolo. Celoten projekt prometne ureditve na območju šole in vrtca je urejen tako, da bo zagotovljena boljša varnost za vse udeležence v prometu, zlasti pa za otroke. V tem duhu vse starše in druge udeležence pozivamo, da striktno spoštujejo postavljene prometne znake in upoštevajo prometni režim, ki je določen z njimi. Prosimo za strpno in odgovorno ravnanje vseh udeležencev, zlasti v prometnih konicah. Na parkirišču pred novim in starim vrtcem je pred nekaterimi parkirnimi mesti narisana modra črta, ki označuje Naš kraj ■ avgust 2022 7 ••• Obvestila ••• parkirna mesta, na katerih je omejen čas parkiranja. Namenjena so staršem, ki pripeljejo oz. odpeljejo svoje otroke v vrtec in morajo parkirno mesto zapustiti v najkrajšem možnem času. Ta parkirna mesta niso namenjena dolgotrajnemu parkiranju. Konec avgusta in v začetku septembra bo za »privajanje« na novi prometni režim skrbela tudi naša redarska služba. V začetku bodo redarji voznike le opozarjali, kasneje pa bodo tudi ukrepali s »plačilnimi nalogi« za prekrškarje. Zato je za vse udeležence v prometu, predvsem pa za varnost otrok, pomembno, da vozimo v skladu s prometnim režimom. Vrednost celotnega projekta z dokumentacijo, izgradnjo, dodatnimi deli in nadzorom je skoraj 300.000,00 EUR. Javni razpis za zbiranje predlogov za priznanja Občine Dobrepolje Na podlagi 9. in 10. člena Odloka o priznanjih Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 50/19, 55/19 in 69/20) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Dobrepolje (v nadaljnjem besedilu: Komisija) objavlja javni razpis za zbiranje predlogov za priznanja Občine Dobrepolje v letu 2022. Jernej Stare, predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Priznanja, ki so predmet tega razpisa: • priznanje častni občan; • priznanja zlata, srebrna in bronasta plaketa Občine Dobrepolje. Kriteriji za priznanja: Priznanje častni občan je najvišje priznanje in se podeljuje posameznikom, ki so izjemno zaslužni za ugled, prepoznavnost, razvoj in napredek Občine Dobrepolje ter za njeno povezovanje v Republiki Sloveniji in širše. Praviloma se podeljuje sedanjim in nekdanjim prebivalcem Občine Dobrepolje za življenjsko delo oz. za izredne dosežke na raznih področjih družbenega življenja in dela. Zlata, srebrna ali bronasta plaketa se podeli posameznikom, skupinam posameznikov, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom, ki so s svojim delom prispevali h kakovostnejšemu življenju občanov ter imajo pomen za razvoj in ugled Občine Dobrepolje na različnih področjih. Plaketa se podeli tudi za življenjsko delo ali za izjemne dosežke pri delu. Priznanja se lahko fizičnim osebam po- delijo tudi posmrtno, če je smrt kandidata nastopila v letu oziroma v predhodnem letu oddaje predloga za priznanje (2022 ali 2021) in če s tem soglašajo najbližji sorodniki kandidata. Upravičeni predlagatelji: Predloge kandidatov za dobitnike priznanja Občine Dobrepolje lahko podajo posamezniki, podjetja, zavodi, društva, politične stranke, župan in vaški odbori. Obvezna vsebina predloga: Predlog mora vsebovati ime (imena) oz. naziv kandidata ter vrsto predlaganega priznanja (častni občan ali plaketa, pri čemer v primeru plakete ni treba navesti, ali gre za zlato, srebrno ali bronasto plaketo). Predlog mora biti pisno utemeljen in mora vsebovati kronološko urejene podatke o kandidatu in njegovih dosežkih, ki predlog utemeljujejo v skladu s kriteriji za priznanja. Če je kandidat fizična oseba, mora predlog vsebovati soglasje kandidata h kandidaturi ter soglasje kandidata za uporabo osebnih podatkov. Soglasje za umrlega kandidata podajo najbližji sorodniki. Obrazec za soglasje je na voljo na spletni strani občine. Rok in način zbiranja predlogov: Predlogi na osnovi tega razpisa se zbirajo od dneva objave do vključno 30. septembra 2022. Predlogi morajo biti posredovani v pisni obliki v zaprti ovojnici s pripisom »Predlog za občinska priznanja« na naslov: Občina Dobrepolje, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Videm 35, 1312 Videm - Dobrepolje. Odločitev o podelitvi priznanj: O podelitvi priznanj odloči Občinski svet Občine Dobrepolje na predlog Komisije. Komisija lahko v okviru postopka oblikovanja predlogov spremeni vrsto predlaganega priznanja ob soglasju predlagatelja. Komisija ima tudi pravico, da za posamezno priznanje Občinskemu svetu ne predlaga nikogar, četudi so bili predlogi podani. Seja Komisije, na kateri se obravnavajo predlogi, je zaprta za javnost in mora biti sklicana najkasneje deset dni po izteku roka za oddajo predlogov. Odločitev Občinskega sveta o podelitvi priznanj je dokončna. Informacije o razpisu in pripravi vloge: Za informacije o razpisu in pripravi vloge se lahko zainteresirani obrnejo na tajništvo Občine Dobrepolje (tel. 01 786 7010) v času uradnih ur ali na e-naslov obcina@dobrepolje.si. 8 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ avgust 2022 Proslava ob dnevu državnosti letos združena z gasilskim praznovanjem v Kompoljah V petek, 24. junija, je osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti letos potekala v Kompoljah, kjer so domači gasilci praznovali odprtje prenovljenega gasilskega doma. Slavnostnemu delu je sledila gasilska veselica. Bojan Novak, foto Tamino Petelinšek Gasilci so se zbrali pri prenovljenem gasilskem domu in ob zvokih Godbe Dobrepolje v paradi za prapori naših gasilskih društev odšli do prireditvenega prostora na športnem igrišču. Zbrane so nagovorili Primož Štefanc, predsednik PGD Kompo- lje, Jože Prijatelj, predsednik Gasilske zveze Dobrepolje, ter župan Igor Ahačevčič. V besedi sta se prepletali dve veliki vrednoti našega naroda – nesebična medsebojna pomoč, ki jo v največji meri živijo prostovoljni gasilci, ter dejstvo, da imamo svojo državo. V kulturnem programu so sodelovali člani Godbe Dobrepolje, učenci Podružnične šole Kompolje, pevka Taja Štefanc ter mladi domači gasilci, ki so pripravili humorni vložek. Prireditev je povezoval domači gasilec Janez Novak. Prijeten junijski večer se je nadaljeval s prijetnim druženjem na gasilski veselici. Naš kraj ■ avgust 2022 9 ••• Obvestila ••• Začenja se šola – bodimo previdni in pozorni na cesti! V četrtek, 1. septembra 2022, se začenja novo šolsko leto. Zagotavljanje varnosti otrok je v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policije. Damjan Lenček, pomočnik načelnika policijske postaje Na cestah bomo veliko pogosteje kot med počitnicami srečevali otroke, med njimi se jih bo mnogo podalo v šolo prvič. Skrb za tiste, ki prvič stopajo na šolske poti in ne poznajo nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo na šolski poti in v vsakdanjem prometu, je izredno pomembna. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti na učence, ki se po dolgih počitnicah vračajo v šole in so še razigrani. Otroci so kot prometni udeleženci nepredvidljivi, prometne predpise pogosto spregledajo ali pa si jih razlagajo po svoje (predvsem prometne znake, ki obveščajo o varni hoji). Poleg tega ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu. Otroci in mladoletniki spadajo v t. i. skupino šibkejših prometnih udeležencev, saj se zelo redko pojavljajo kot povzročitelji prometnih nesreč. Vozniki moramo nanje še posebej paziti! Za večjo varnost otrok vam policisti svetujemo: Starši • Te in prihodnje dni čim več časa namenite prometnovarnostni vzgoji otrok! • Preverite, kaj vaši otroci znajo in zmorejo, ne le na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu. • Pri tem ne pozabite, da z lastnim ravnanjem dajete zgled svojim otrokom! • Pri prevozu otroke dosledno zavarujte z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažajte zavarovane v ustreznih sedežih. • Poskrbite, da bodo otroci v avto vstopali in iz avta izstopali na tisti strani, ki je obrnjena stran od drugih vozil in prometa. Nevarno je tudi vsako prerivanje otrok ob avtu! Mlajšega otroka starši iz vozila vzemite sami. • Tudi sami se vedno pripnite! Vozniki • Kot udeleženci v prometu bodite na otroke in njihovo nepredvidljivost še posebej pozorni! • Temu prilagodite tudi način svoje vožnje. • Še posebej bodite pozorni v bližini vrtcev in šol ter krajev, kjer se morda otroci igrajo (npr. na ulicah, na parkiriščih ...). • Pešcem odstopite prednost, da bodo lahko varno prečkali cesto. • Parkirati morate pravilno, saj z nepravilno ustavitvijo ali parkiranjem lahko ne samo ovirate, temveč otroke in druge pešce tudi ogrožate. • Izogibajte se uporabi mobilnega telefona med vožnjo, ki nevarno preusmerja pozornost s ceste in od dogajanja v prometu. Zagotavljanje varnosti otrok je v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policije. V skladu z usmeritvami na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa bomo policisti ob začetku šolskega leta izvedli ustaljene dejavnosti. S stalno navzočnostjo ob šolah in šolskih poteh bomo prispevali k umirjanju prometa. Policijsko preventivno in represivno delo je usmerjeno predvsem v problematiko otrok in mladoletnikov kot potnikov ter v nadzor nad upoštevanjem prometnih predpisov voznikov na območjih, kjer se otroci najpogosteje zadržujejo, oz. v okolici šol. Koledar prihajajočih dogodkov – september 2022 Sobota, 27. 8. Tretje dobrepoljsko krompirjevanje in tekmovanje harmonikarjev (trg v središču Vidma, 15.00) Petek, 2. 9. vpis v vadbene skupine Futsal kluba Dobrepolje (športna dvorana, 18.00) Nedelja, 18. 9. 15. razstava gob v Hočevju (Štentov kozolec, Hočevje, 10.00 do 19.00) Sreda, 21. 9. predstavitev knjige Na krilih poguma (knjižnica, 19.00) Sreda, 21. 9. dan odprtih vrat ŠD Dobrepolje (Jakličev dom, 19.00) Petek, 23. 9. domača tekma članske ekipe Futsal kluba Dobrepolje (športna dvorana, 20.30) Sobota, 24. 9. ekskurzija po poteh ustvarjanja umetnika Toneta Kralja (Turistično društvo, odhod ob 7.00) Nedelja, 25. 9. domača tekma selekcije U-19 Futsal kluba Dobrepolje (športna dvorana, 17.00) Sreda, 28. 9. predstavitev knjige Spodbude (Jakličev dom, Modra dvorana, 18.00) 10 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ avgust 2022 Vabljeni na brezplačne vodene kolesarske ture po Ljubljanskem barju Naložite si mobilno aplikacijo SUSTOURISMO in se udeležite brezplačne kolesarske ture, kjer boste v spremstvu izkušenega kolesarskega vodnika spoznali kulturno in naravno dediščino Ljubljanskega barja. Prijave sprejemamo na e-naslovu: ljubljanabybike@gmail.com. Vodene ture bodo potekale vsak teden v avgustu in septembru. BREZPLAČNE VODENE KOLESARSKE TURE PO LJUBLJANSKEM BARJU 1 Naložite si mobilno aplikacijo SUSTOURISMO in trajnostno potujte. Aplikacija SUSTOURISMO je na voljo uporabnikom pametnih telefonov z operacijskim sistemom Android in iOS. 2 Rezervirajte svojo vodeno kolesarsko turo na e-naslovu: ljubljanabybike@gmail.com. Vodene ture bodo potekale vsak teden v avgustu in septembru. 3 ODKRIJTE LEPOTE LJUBLJANSKEGA BARJA Vlak vas bo iz Ljubljane popeljal do Škofljice, od koder se boste s kolesom odpravili raziskovati južne barjanske obronke in se nato z vlakom vrnili nazaj do izhodišča. Celotna tura je brezplačna, vozovnice za vlak bo za vas vnaprej kupil in rezerviral vodnik. Kolesarska tura je dolga 25km. 4 ZBIRAJTE TOČKE IN OSVOJITE NAGRADO Za trajnostno vedenje vas aplikacija SUSTORUSIMO nagradi s točkami. Zberite 1000 točk in prevzemite svojo nagrado - vozovnice za potovanja z vlakom. Dokument je bil pripravljen s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebino dokumenta sta odgovorni izključno RRA LUR in PIL. Vsebina pod nobenimi pogoji ne odraža stališča Evropske unije in/ali organov programa ADRION. https://sustourismo.adrioninterreg.eu/ SUSTORUSIMO app za ANDROIDE Obstaja le nekaj glavnih mest, ki imajo na svojem pragu tako obsežno in posebno zeleno površino, kot je Ljubljansko barje, kamor lahko pridete s kolesom ali celo peš. Območje ni posebno samo po svoji čudoviti naravi, ponaša se tudi z zelo bogato zgodovino in arheološko dediščino. Kolesarska tura je zasnovana tako, da omogoča doživetje vseh vidikov tega neverjetnega območja, ki je zaščiteno kot krajinski park. Kolesarjenje poteka v kombinaciji z železniškim prevozom. Vlak vas bo iz Ljubljane popeljal do Škofljice, od koder se boste s kolesom odpravili raziskovat južne barjanske obronke in se nato vrnili z vlakom do izhodišča. Celotna tura je brezplačna, vozovnice za vlak bo za vas vnaprej kupil in rezerviral vodnik. Skupna dolžina poti je 25 km, časovno pa traja 2–3 ure. Na poti si boste ogledali številne barjanske zanimivosti, kot so Ižanske toplice, jezero Podpeč, Iški morost, če jih naštejemo le nekaj. Sistem kolesarskih tur Trajnostni krog po Ljubljanskem barju je bil zasnovan kot pilotni projekt v okviru evropskega projekta SUSTOURISMO, programa Interreg ADRION. Dejavnosti projekta so usmerjene v povezovanje turističnih in prevoznih storitev v integralno turistično ponudbo, s ciljem zmanjšanja ogljičnega odtisa turizma ter trajnostnega ozaveščanja turistov. Slovenska partnerja v projektu sta Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije in Prometni institut Ljubljana. Aplikacija SUSTOURISMO je na voljo tako uporabnikom pametnih telefonov z operacijskim sistemom Android kot iOS. SUSTORUSIMO app za iOS Barbara Boh 11 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ avgust 2022 Delovni čas pomembnih služb, ustanov ZDRAVNIŠKA OSKRBA Ordinacijski čas ambulante: ponedeljek popoldne, torek dopoldne, četrtek popoldne, petek dopoldne. Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 20. Elektronska pošta: narocanje@zd-videm.si (za naročanje na pregled), ambulanta@zd-videm.si (za druga vprašanja). ZDRAVNIŠKA OSKRBA KONEC TEDNA IN PONOČI – dežurna služba Ob delavnikih ponoči (od 19.30 do 6.30), od sobote od 14.00 do ponedeljka do 6.30 in ob praznikih deluje skupna dežurna služba za območje občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, organizirana na lokaciji ZD Ivančna Gorica. Za vsa NUJNA stanja kličite na telefonsko številko 112 ali dežurnega zdravnika na 031 656 000. ZOBNA ORDINACIJA VIDEM (dr. Miha Markelj) Ponedeljek: 12.30 do 19.00 Torek: 13.00 do 19.30 Sreda: 7.00 do 13.30 Četrtek: 7.00 do 13.30 Petek: 7.00 do 13.30 Naročanje je možno na telefonskih številkah 01 780 78 66 in 031 478 290 ali na elektronski pošti: zobna.videm@gmail.com ali mmiha2@siol.net. ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 10. LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM Ponedeljek in četrtek: 12.00 do 19.00. Torek, sreda in petek: 7.30 do 14.30. www.lekarnaljubljana.si, kontaktna telefonska številka: 01 230 61 00. FIZIOTERAPIJA KRAJNC www.fizioterapija-krajnc.si, kontaktna telefonska številka: 041 386 311. OBČINA DOBREPOLJE – URADNE URE Ponedeljek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 14.30 Sreda: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 17.00 Petek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 13.00 Kontaktna telefonska številka: 01 786 70 10. KLICNI CENTER PROSTOFER (080 10 10) Od ponedeljka do petka: 8.00–18.00. KNJIŽNICA GROSUPLJE – VIDEM Delovni čas: Ponedeljek: 12.30 do 19.00 Torek: 8.00 do 15.00 Sreda: 12.30 do 19.00 Četrtek: 11.00 do 15.00 Petek: 12.30 do 19.00 www.gro-sik.si/Enote/Enota-Dobrepolje, kontaktna telefonska številka: 01 786 71 40. ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA Torek: 18.00 do 20.00 POŠTA VIDEM Ponedeljek in sreda: 14.00–18.00. Torek, četrtek in petek: 9.00–14.00. Sobota: 9.00–12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 788 77 68. KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM Od ponedeljka do petka: 7.00–17.00. Sobota: 8.00–12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 04. POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE (Videm 36) www.policija.si, kontaktna telefonska številka: 01 780 72 31. KONCESIONAR – UREJANJE POKOPALIŠČ, 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA Pogrebne storitve Novak Kontaktni telefonski številki: 07 388 81 00 in 031 876 276. SKUPNA OBČINSKA UPRAVA 5G: PODROČJE UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 59, e-naslov: jasmina.selan@grosuplje.si. MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 50, e-naslov: inspektorat@grosuplje.si. MEDOBČINSKO REDARSTVO Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 50, e-naslov: redarstvo@grosuplje.si. LOKACIJE AVTOMATSKIH EKSTERNIH DEFIBRILATORJEV (AED) PGD LOKACIJA DEFIBRILATORJA AED-JA NASLOV PGD VIDEM – JAKLIČEV DOM (SPREDNJA STENA STAVBE) VIDEM 34 – ELEKTRO DOBREPOLJE (VHOD V STAVBO) VIDEM 42 – GASILSKI DOM PGD VIDEM (VOZILO GVM-1) VIDEM 37b – ELMA TT TOVARNA TRANSFORMATORJEV (SPREDNJA STRAN STAVBE) PREDSTRUGE 29 – ZAVOD SV. TEREZIJE (V STAVBI) VIDEM 33a – ŠPORTNA DVORANA VIDEM 80 – GASILSKI DOM PGD ZDENSKA VAS (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZDENSKA VAS 59 – VAŠKI DOM CESTA (SPREDNJA STRAN STAVBE) CESTA 38a PGD HOČEVJE – GASILSKI DOM PGD HOČEVJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) HOČEVJE 19 PGD STRUGE – STARI GASILSKI DOM (SPREDNJA STRAN STAVBE) PRI CERKVI 1 – NA PRIVATNI HIŠI PODTABOR 5 PGD KOMPOLJE – GASILSKI DOM PGD KOMPOLJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) KOMPOLJE 60 PGD ZAGORICA – GASILSKI DOM PGD ZAGORICA (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZAGORICA 36a PGD PONIKVE – GASILSKI DOM PGD PONIKVE (SPREDNJA STRAN STAVBE) PONIKVE 45 – PRIZMA PONIKVE, POSEBNI SOCIALNOVARSTVENI ZAVOD RS (V STAVBI) PONIKVE 76 PGD ZDENSKA VAS V nujnih primerih, ko je potrebna uporaba AED-ja, pokličite številko 112. 12 ••• Kultura ••• Naš kraj ■ avgust 2022 Že berem sam Tudi letos je knjižnica v sodelovanju z OŠ Dobrepolje izpeljala projekt Jaz berem, katerega namen je poudariti pomen branja in bralne kulture. Jasmina Mersel Šušteršič Za učence 2. razredov smo ob koncu šolskega leta pripravili poseben slavnostni dogodek, kajti dosegli so pomembno življenjsko prelomnico in postali samostojni bralci. S trudom in marljivostjo so namreč osvojili skrivnostni svet pisanih in tiskanih črk in s tem odprli vrata v svet modrosti in znanja. Učenje branja je zahteven proces, a nagrada je neprecenljiva. S tem ko so postali samostojni bralci, bodo lahko sami odkrivali nova znanja, katerih temeljne nosilke so predvsem knjige, se družili z vitezi, čarovniki, dinozavri in doživljali pustolovščine z mnogoterimi knjižnimi junaki, raziskovali ter odpotovali v najrazličnejše svetove … Na slavnostni dogodek smo tokrat povabili Grajsko lutkovno gledališče Sevnica, ki je za učence pripravilo zanimivo gledališko predstavo z naslovom »Zakaj sem Ajček?«. Otroci so spoznali zanimive lutke, vsebina predstave pa je sporočila, zakaj je pomembno, da znamo brati. Novih bralcev se veseli ne samo knjižnica, temveč tudi občina. Zahvaljujemo se našemu županu g. Igorju Ahačevčiču, da so vsi učenci poleg priznanja prejeli tudi majico Palček bralček z napisom Jaz berem, ki jih bo na njihov pomemben življenjski dosežek spominjala tudi v prihodnje. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi vsem učiteljicam za sodelovanje in koordinacijo ter izjemno namenjanje pozornosti knjigam in branju. Novim samostojnim bralcem pa želimo še veliko zanimivih bralnih doživetij. Vsakodnevno branje vodi v kakovostno, razumljivo in hitro branje, zatorej bodimo tudi starši vzgled in podpirajmo ter spodbujajmo otroke, da posežejo po knjigi čim večkrat. Vsem drugošolcem čestitamo za pomembno življenjsko prelomnico, postali so samostojni bralci. Kunstelj je potekalo na prostem v zavetju lipovega gaja in sv. Antona na Tisljevem razgledišču. Pisateljica je spregovorila o svoji življenjski zgodbi, ki jo je zapisala v knjigi z naslovom »1 + 2 = 4: rejenka«. Vsi so prejeli priznanje in majico, ki jim jo je podelil sam minister Beremrad. Na slavnostnem dogodku so si ogledali zanimivo lutkovno predstavo Grajskega gledališča Sevnica »Zakaj sem Ajček?«. Literarni večer s pisateljico Olgo Pega Kunstelj Srečanje s pisateljico je potekalo v okviru zaključka že 8. sezone bralnega kluba Dobrevoljci. Druženje s pisateljico Olgo P. Gospa Pega je bila primorana izkušnjo rejništva s svojimi brati in sestricami doživeti pri sedmih letih. Do svojega 15. leta je živela pri treh različnih družinah. Žal nikjer ni bila deležna ljubezni, ki jo potrebuje otrok. Svoje najranljivejše otroško življenje je tako doživljala kot deklica brez pravic, ki so jo izkoriščali in imeli tako rekoč za služkinjo. Po 15. letu je odšla v dijaški dom do polnoletnosti ter nato pristala na cesti brez vsega. Svojo zgodbo je želela zapisati tudi zaradi vnukov ter v opomin in čuječnost institucijam in vsem nam, kako pozorni moramo biti tudi na življenja in stiske soljudi, predvsem otrok. Sama namreč ni bila deležna nikogar, ki bi ji priskočil na pomoč, saj so tudi posamezniki, ki so vedeli, v kakšnih okoliščinah odrašča, raje pogledali stran in niso storili ničesar. Naš kraj ■ avgust 2022 Knjiga gospe Olge P. Kunstelj je na voljo za izposojo v knjižnici. Pridružite se nam lahko tudi na novih srečanjih ob knjigi bralnega kluba, ki jih bomo ponovno začeli v mesecu septembru. Srečujemo se enkrat mesečno in na pogovornem večeru delimo svoja mnenja ter vtise o prebrani knjigi. Skušamo se sprehajati po različnih tematikah, med različnimi avtorji, žanri in literarnimi zvrstmi. Predvsem pa želimo širiti dobro voljo in spodbujati branje, kajti vsaka prebrana zgodba širi naša obzorja. Poletne počitniške delavnice v knjižnici Za otroke je knjižnica v času počitnic pripravila zanimive ustvarjalne delavnice. Skupaj smo raziskovali in spoznavali nova znanja v knjigah, prebirali zgodbe, prepevali, se igrali … Ena izmed delavnic je potekala v angleškem jeziku, z nami je bila namreč gospa Veronika Lavrič, učiteljica angleškega jezika, ki je otrokom približala zgodbo »Jack and the beanstalk«. Zanimiv je bil tudi obisk kužka Haitija iz društva Tačke pomagačke ter gospe Dragice Šuštar, ki nam je spregovorila o tem, kako je treba ravnati s kužki. Haiti in gospa Dragica delujeta tudi v programu R.E.A.D., ki omogoča posebno spodbujanje branja. Med srečanjem s terapevtskim parom otrok bere psu, kar pripomore k izboljšanju bralnih in komunikacijskih sposobnosti. Če želite tudi vi brati kužku Haitiju v okviru Tačk pomagačk, se lahko prijavite v knjižnici. Na vseh delavnicah je bilo zelo veselo, imeli smo se neizmerno lepo in želimo si novih druženj na pravljičnih uricah ter delavnicah v knjižnici tudi v jesenskem času. Nekaj utrinkov z delavnic prikazujejo fotografije. ••• Kultura ••• Na počitniškem druženju ni manjkalo dobre volje, smeha, igre, ustvarjanja, zabave ter seveda knjižnih junakov. 13 zbijat. Obiskal nas je tudi kuža Haiti z gospo Dragico Šuštar, ki delujeta tudi v okviru društva Tačke pomagačke. Poznate igro, s katero so si kratili časi pastirji in Kekec? Ne? To je igra kamenčke Delavnico v angleškem jeziku je izvedla gospa Veronika Lavrič. Četudi je v knjižnici najprijetnejše, saj nas obkrožajo prijateljice knjige, smo ob lepem vremenu imeli delavnice na prostem, pred Jakličevim domom. 14 ••• Kultura ••• Naš kraj ■ avgust 2022 Monografija o Sodražici predstavljena tudi v Dobrepolju V knjižnici Dobrepolje smo 1. junija gostili predstavnike Občine Sodražica, ki so nam približali monografijo Sodraških 800. Jolanda Mihelič Toliko let je namreč minilo, odkar je bila Sodražica prvič omenjena v pisnih virih. Občina je ob tem jubileju v letu 2020 načrtovala veliko prireditev, vendar so bile zaradi pandemije okrnjene ali pa jih sploh ni bilo. Zato je knjiga ostala kot svetla luč, ki bo sedanjim in prihodnjim rodovom razsvetljevala življenje v sodraški občini. Dogodka, ki ga je organizirala gospa Jasmina Mersel Šušteršič, so se poleg drugih udeležili gospod župan Igor Ahačevčič, gospod ravnatelj Ivan Grandovec, gospod župnik Franc Škulj ter sedanja in nekdanja direktorica Knjižnice Grosuplje. Dogajanje so popestrili učenci Glasbene šole Grosuplje, podružnica Dobrepolje. Predstavitev monografije je potekala kot intervju z urednikom Ludvikom Miheličem, podžupanom Občine Sodražica Andrejem Pogorelcem in gospo Polono Rigler Grm, ki so bili tudi avtorji člankov. Pogovor je vodila naša rojakinja, prof. Majda Kovačič Cimperman, ravnateljica Osnovne šole dr. Ivana Prijatelja v Sodražici. Voditeljica je na začetku pozdravila sodelujoče in goste ter predala besedo podžupanu Občine Sodražica in našemu županu Igorju Ahačevčiču. Zatem je kitarski trio v sestavi Vid Peter Pugelj, Erik Ahačevčič in Gabrijel Turk zaigral ljudsko Slišala sem ptičko pet. V nadaljevanju smo spoznavali obsežno monografijo Sodraških 800, njenih devet vsebinskih sklopov (narava, zgodovinski mejniki, zgodovina in se- danjost Občine Sodražica, verski utrip, šolstvo in zdravstvo, kraji in ljudje, gospodarstvo, likovna umetnost in glasba, društva v Sodražici) ter posebno deseto poglavje, v katerem so predstavljeni znani Sodražani. Vsebino monografije je oblikovalo več kot 60 avtorjev, od doktorjev znanosti, ki so se svojih člankov lotili na znanstveni ravni, do občanov, ki so npr. predstavljali društva, ki jih je v Občini Sodražica res veliko, in to vseh vrst, od gasilskih, športnih, dobrodelnih, čebelarskega, lovskega in ribiškega do turističnega, upokojenskega in dveh mladinskih. Za glasbeni predah med pogovorom je Petra Mihelič zaigrala na flavto skladbo Kraljevska. Monografija bo z močno vsebino, ki se razteza na kar 900 straneh in je nastajala štiri leta, prihodnjim rodovom prikazovala življenje in delo prednikov. Posebej pomembno je, da so občani uredniškemu odboru odstopili ogromno slikovnega gradiva. Pri odkrivanju snovne in nesnovne dediščine pa so bila nenadomestljiva ustna pričevanja občanov, med katerimi so nekateri že pokojni. Nastanek takšnega knjižnega dela je vedno izraz delovanja celotne skupnosti in nekaterih posameznikov, ki znajo tankočutno prisluhniti vsakomur in ga primerno vključiti v projekt. Za konec pogovora z gosti je Jošt Babič z violino vzbudil nekaj domovinskih čustev s pesmijo Gustava Ipavca Slovenec sem. Gostom se je za zanimivo predstavitev zahvalila predstavnica turističnega društva Marija Žnidaršič in nam v narečju predstavila zgodbo, kako so se samska dekleta priporočala sv. Antonu, da bi dobila dobrega moža. Naš kraj ■ avgust 2022 ••• Kultura ••• OBČINA DOBREPOLJE MESTNA KNJIŽNICA GROSUPLJE, ENOTA DOBREPOLJE, TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOLJE Vabimo vas na predstavitev knjige NA KRILIH POGUMA avtorjev Boruta Podgorška in Marka Malca. Sreda, 21. 9. 2022, ob 19. uri v prostorih knjižnice Dobrepolje. Avtorja v knjigi predstavita življenjske zgodbe oseb, ki so v letalstvu pustile neizbrisen pečat in oblikovale delček bogate slovenske letalske zgodovine, ki je žal premalo poznana. Gre za zgodbe drznih in pogumnih mož, predanih poklicu, z neizmerno ljubeznijo do letenja. Med njimi je tudi življenjska zgodba Bogomila Jakliča, sina našega pisatelja in politika Frana Jakliča. Lepo vabljeni! ŠPORTNO DRUŠTVO DOBREPOLJE IN MESTNA KNJIŽNICA GROSUPLJE, ENOTA DOBREPOLJE, Vas vabita NA SREČANJE Z DR. SANELO BANOVIĆ Dotik, objem, poljub, komunikacija. To so vrednote, ki jih je dr. Sanela Banović zasejala s svojimi predavanji po Sloveniji. Zdravnica, ki je zaposlena na Univerzitetnem kliničnem centru, na Oddelku za gastroenterologijo, pravi: »Življenje ni vedno lahko, je pa lahko enostavno. Le mi si ga brez vsake potrebe zakompliciramo. Ne bom rekla, da je preprosto kot pasulj … Ni pa niti približno tako zapleteno, da ga ne bi mogel povsem dovolj dobro doumeti prav vsak od nas.« Srečanje bo v sredo, 28. septembra 2022, ob 18. uri v prostorih Jakličevega doma (Modra dvorana). Vabljeni! 15 16 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ avgust 2022 Plavalni tečaj v Cerknem Z letošnjimi tretješolci smo se v zadnjem tednu tega šolskega leta odpravili v Cerkno. Tam smo preživeli pet dni in opravili 20-urni plavalni tečaj. Ines P. Šilc in Mateja Hočevar Še preden smo se odpravili na pot, smo dobro pregledali urnik za vsak dan posebej in se na ta način pripravili na tamkajšnje dogajanje. Hkrati pa smo se tudi že prej dogovorili, kako bomo razporejeni po sobah, kakšna bo večerna rutina pred spanjem, kakšno je primerno vedenje na ogledih, avtobusu … Sama pot do Cerknega je bila za marsikoga precej naporna. Ovinki niso prizanašali nikomur, zato smo bili zelo veseli, ko smo prispeli na cilj, pa četudi zelenih obrazov. Že prvi dan je učence čakal preizkus plavanja. Tam smo jih na podlagi njihovega predznanja učitelji razdelili v pet skupin. Vsaka skupina je dobila svojega učitelja plavanja in za lažji nadzor tudi svojo barvo plavalne kape. Tečaj plavanja smo izvajali v dopoldanskem času. Intenzivno smo delali na prilagajanju na vodo in pravilni tehniki plavanja. Med samim učenjem smo popestrili dogajanje tudi z igrami v vodi, kot so igre z žogo, lovljenje v bazenu, pobiranje pripomočkov z dna bazena … Pestro dogajanje je sledilo tudi v popoldanskem času. Ogledali smo si bolnico Franjo, šli na pohod, spoznali cerkljanske maske, se učili osnov fizike s pomočjo gradnikov in gradnje mostov … gajanje, popuščanje, vztrajanje … Vse to so bile izkušnje, s pomočjo katerih so naši otroci šli domov bogatejši, ali kot radi rečemo učitelji: bila je tudi šola za življenje. Poleg vseh športnih dejavnosti smo se tudi resno in odgovorno vedli do hrane. Že na začetku je bilo jasno postavljeno pravilo, da se na krožnik vzame toliko, kot naj bi pojedel. Tega so se učenci držali zelo dobro in so bili tudi pohvaljeni od tamkajšnjih učiteljev. Za večjo motivacijo se je vsak dan po kosilu tudi tehtala zavržena hrana, tako da so učenci dobili konkreten vpogled v to, koliko hrane se je zavrglo. Prijateljske vezi so učenci krepili tudi s pomočjo družabnih iger, ki so jih prinesli od doma. Poleg tega pa so veliko vlogo igrali tudi njihovi skupni trenutki, ki so jih preživeli v sobah. Smeh, veselje, spodbujanje, tarnanje, prerekanje, prila- Zvečer se je marsikomu prikradla v oči tudi kakšna solzica, a smo jo vsakič znova uspešno obrisali in s pogovorom, objemom in tolažilnimi besedami so lahko vsi pogumno nadaljevali dejavnosti. Zadnji dan našega letovanja smo še enkrat opravili preizkus plavanja, kjer je vsak posebej pokazal, kaj se je naučil. Tako smo podelili enega bronastega konjička, 28 bronastih delfinčkov in sedem srebrnih delfinčkov. Kar je najpomembnejše, je to, da je vsak pri sebi napredoval. Tako na plavalnem kot na socialnem področju. S ponosom, z nabranimi izkušnjami in zaključnim spričevalom v roki so se vsi srečno vrnili v domače okolje. Vsem učencem še enkrat čestitamo za vse šolske in plavalne dosežke, hkrati pa jim želimo lep vstop v novo šolsko leto. Zlato priznanje na sejmu Altermed Za predstavitev z naslovom »Žganci« smo na sejmu Altermed prejeli zlato priznanje. Ema Zajc, OŠ Dobrepolje Maja smo ponovno sodelovali na sejmu Altermed v Celju. Za predstavitev z naslovom »Žganci« smo prejeli zlato priznanje, k čemur so pripomogli estetska predstavitev, petje in pozitivna energija učenk Vite Hočevar, Zale Škrlj, Lane Virant, Ele Zajc in Ane Žnidaršič, medsebojno sodelovanje mentoric Dragice Volek in Eme Zajc ter številnih drugih, ki so na različne načine pripomogli k temu uspehu. Iskrena hvala vsem. Po zlatih priznanjih s temami Pustna praznovanja v Dobrepolju (2019), Krompirjeva potica (2018) itd. je zadnje ponovna potrditev, da skupaj zmoremo največ. na razstavnem prostoru Altermed 2022 na temo: »Žganci« VIZ OŠ Dobrepolje Celje, 21. maja 2022 Naš kraj ■ avgust 2022 17 ••• Iz vrtca in šole ••• Jakličev dom zadnji šolski dan gostil kulturno prireditev Zadnji šolski dan, 24. junija 2022, je v Jakličevem domu na Vidmu po skoraj treh letih koronavirusnega premora potekala šolska kulturna prireditev. Maja Hrovat in Polona Otoničar Pajk Uvodni Zdravljici in šolski himni je sledil govor ravnatelja Ivana Grandovca in nato še župana Igorja Ahačevčiča, ki nam je povedal, kako se je tudi on boril v vojni za samostojno Slovenijo. Posebej zanimiva je bila njegova pripoved o tem, kako je v roke dobil orožje. Nato so se razvrstili različni zvoki: Maja Ašič, Maruša Kastelec, Nadja Adamič ter Nastja Nose so na saksofon zaigrale pesem: How far I'll go iz Moane in glavno temo iz filma Vojna zvezd; Anže Ahačevčič je na klavir zaigral Capriccieto, pevski zbori iz glavne in podružničnih šol pa so nas razveselili z različnimi pesmimi: Basko in Violeta, Lepa je dežela naša, Sončna, Bratovščina Sinjega galeba itd. Prek zaslona smo si nato ogledali glasbeni nastop prvošolca Gabra Jakopiča. Sledili so trenutki pisane besede: nagrajenke natečaja Moja rodna domovina Lana Virant, Ela Zajc ter Ana in Eva Žnidaršič so nam predstavile odlomke iz nagrajenih besedil. Čast pisani besedi je pokazal tudi knjižničar Matej Kalan, ki je osmošolki Anabel Brezovar podelil knjižno nagrado za izjemno zvestobo knjigi. Na koncu prireditve je tradicionalno vsem zaželel srečno in zdravo na počitnicah in da bi se jeseni vsi zdravi vrnili v šolo. Prireditev sta spretno povezovala osmošolca Nina Lumbar in Gal Munda, ki je v roke prijel tudi kitaro. Poslovili smo se s pesmijo "Vem, da danes bo srečen dan" in si zaželeli, da bi bilo res tako. Na zaslonu odra v Jakličevem domu se je ves čas kulturne prireditve predvajala Čačka – letni šolski časopis glavne in podružničnih šol, kjer so zbrana številna literarna in likovna dela učencev od prvega do osmega razreda. Na klavirju je vse nastope zborov spremljala učiteljica angleščine Mojca Zaviršek, dirigirala je učiteljica glasbene umetnosti Maja Hrovat, vezno besedilo pa je napisala učiteljica slovenščine Polona Otoničar Pajk. Eko projekt Hrana ni za tjavendan na Osnovni šoli Dobrepolje V šolskem letu 2021/2022 smo skupaj z učenci, vključenimi v eko projekt Hrana ni za tjavendan, aktivno sodelovali pri različnih dejavnostih in natečajih, razpisanih na tematiko zmanjševanja količine zavržene hrane ter vzpostavljanja odgovornega odnosa do nje. Metka Laharnar, mentorica eko projekta Hrana ni za tjavendan na OŠ Dobrepolje V juniju 2022 smo na spletnem slavnostnem zaključku projekta od Ekošole in Lidla Slovenija izvedeli čudovito novico. Naši učenci OŠ Dobrepolje, učenci 6. a. ter 7. razreda, vključeni v eko projekt Hrana ni za tjavendan, so se po izboru komisije Ekošole in Lidla Slovenija s svojimi izdelki in izvedenimi dejavnostmi v smeri zmanjševanja količine zavržene hrane in ozaveščanja populacije, da hrana ni in ne sme biti odpadek, uvrstili na odlično 3. mesto, v starostni skupini 2. in 3. triade. Ob tej priložnosti jim ponovno iz srca čestitam ter se jim zahvaljujem za ves vloženi trud in ideje! Ob tej priložnosti pa se iskreno zahvaljujem tudi vsem, ki so pri projektu nudili sodelovanje in pomoč – vodstvu šole, kuhinjskemu šolskemu osebju, Ekošoli in Lidlu Slovenije. Na sliki so učenci ekokrožka (6. a in 7. razreda) s priznanji projekta za osvojeno 3. mesto. 18 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ avgust 2022 »Pusti pevcu pesem peti« Naslov prispevka je geslo letošnjega »pokoronskega« junijskega dogajanja v Šentvidu pri Stični, kjer so gostili 51. Tabor slovenskih pevskih zborov, ki je ena največjih zborovskih prireditev v Sloveniji. Maja Hrovat Letos se ga je udeležilo več kot 80 zborov z vseh koncev Slovenije in zamejstva. Posvečen je bil pokojnemu Stanetu Pečku, dolgoletnemu scenaristu in programskemu vodji, čigar misli so nas v veznem besedilu spremljale na nedeljski prireditvi. V nedeljo so v Šentvidu pri Stični in po Sloveniji s pomočjo neposrednega prenosa RTV Slovenije odzvanjale naj- bolj priljubljene tradicionalne slovenske ljudske in umetne pesmi. Od 80 ženskih, moških in mešanih zborov so v programu nastopili tudi združeni otroški in mladinski pevski zbori. Prvič so se na Taboru slovenskih pevskih zborov predstavili pevke in pevci iz Osnovne šole Dobrepolje, ki so nastopili s pevkami in pevci iz OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, OŠ Stična in OŠ Zagradec. Glavna prireditev in spremljevalni program sta bila skrbno pripravljena in vključevala bogate vsebine. Na tradicionalni povorki so pevce spremljali še konjeniki in vprege Konjerejskega društva Radohova vas in Društva prijateljev konj Višnja Gora, narodne noše, domači folklorniki, trebanjske mažoretke ter godbi iz Dobrepolja in Vodic. Pevke in pevci OŠ Dobrepolje so izredno ponosni, da so lahko prvič sodelovali na tako velikem zborovskem dogodku, in se veselijo nadaljnjih nastopov. Zaključek bralne značke v PŠ Struge »Knjige so sanje, ki jih držimo v rokah.« (Neil Gaiman) Bralna značka je slovensko kulturno gibanje, ki otroke vseh starosti spodbuja k branju. Zakaj je branje tako zelo pomembno? Karmen Kljun, Mojca Pugelj in Andreja Polzelnik Marolt, mentorice bralne značke Otrokom začnemo brati že v njihovi predšolski dobi, saj pravljice spodbujajo razvoj govora, domišljije, razvijajo posebno vez med starši in otroki. Ljubezen do branja je neprecenljivo darilo s skritimi darovi, ki dozorijo v šolskih in najstniških letih. Branje je vrednota oz. kot pravi Newman: »Besede so kot vitamini za razvijajoče se možgane vašega otroka.« Tudi v PŠ Struge se trudimo, da bi otroci čim več brali. Včasih smo uspešni, včasih žal tudi ne. Želimo si vzgojiti bralca, ki bo rad bral. Letos smo otroke za opravljeno bralno značko tudi nagradili. Mlajše bralce smo pogostili s pico in s sladoledom, starejše pa nagradili z ogledom risanke Ježek Sonic 2 v Koloseju. Dragi otroci, tudi na počitnice vzemite s seboj dobro knjigo, ki vas bo popelja- la v čudoviti svet domišljije, junakov in napetih dogodivščin. Mi odrasli pa ne pozabimo, da smo njihov vzor in vzgled. Naš kraj ■ avgust 2022 19 ••• Iz vrtca in šole ••• Največji uspeh v zgodovini OŠ Dobrepolje na tradicionalnem natečaju Naravne in druge nesreče V šolskem letu 2020/2021 so šestošolci in sedmošolci OŠ Dobrepolje sodelovali na 25. državnem natečaju »Naravne in druge nesreče – Požarna varnost in prosti čas«. Ema Sevšek Cilj natečaja »Naravne in druge nesreče – Požarna varnost in prosti čas« je mlade, posredno pa tudi njihove starše, vzgojitelje in učitelje ozavestiti oziroma opozoriti, da tudi med preživljanjem prostega časa obstaja veliko nevarnosti, ki lahko povzročijo požar. Kljub oteženim razmeram pouka smo se s šestošolci in sedmošolci literarnega ustvarjanja lotili z vso vnemo, saj je razpisana tematika za življenje še kako pomembna. In prav ponosna sem nanje, saj je slehernemu uspelo zapisati kako izkušnjo z ognjem v naravi ali vedenje o tem, kako ravnati, da ne pride do požara, oziroma kako omiliti ali preprečiti najhujše, tudi sebi in drugim rešiti življenje. In toliko bolj ponosna sem, ker smo to zmogli med redkimi sodelujočimi. Prav zaradi premalo sodelujočih je Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) v šolskem letu 2021/2022 ponovno razpisala omenjeni natečaj in skupaj združila likovne, literarne in filmske prispevke dveh šolskih let. In izkupiček nagrajencev? Za sodelovanje na državni ravni je bilo izbranih kar osem literarnih prispevkov, in sicer vseh pet naših takratnih šestošolcev (Martin Samec, Iza Erjavec, Nicolas Maksim Glover, Neža Zajec, Taja Štefanc) je zastopalo celotno ljubljansko regijo in trije sedmošolci (Luka Smrke, Vita Hočevar, Nejc Zrimšek) od petih regijskih nagrajencev, kar je največji dosežek OŠ Dobrepolje na tem področju doslej. Prav tako je največji dosežek doslej, da sta bila na državni ravni nagrajena kar dva literarna prispevka, in sicer Martina Samca v III. kategoriji (druga triada) ter Nejca Zrimška v IV. kategoriji (3. triada). Svečana podelitev priznanj in praktičnih daril je bila tudi tokrat v Izobraževalnem centru RS za zaščito in reševanje na Igu. Na sami prireditvi je spregovorila Olga Andrejek, direktorica UPUMS, prisotni so si ogledali njihov vadbeni poligon in lutkovno predstavo. Vsi izdelki nagrajencev bodo v njihovih prostorih na ogled do naslednjega literarnega natečaja. In verjamem, da se bo pri njih zaustavil marsikateri slovenski in tuji obiskovalec. Vsa priznanja naših učencev so vredna posebne pohvale. Vse zapisane misli vseh sodelujočih učencev prav tako. Cenjeni učenci in učenke, naj vam ustvarjalnost in črnilo ne presahneta. Zahvala staršem, dedkom, babicam, sorodnikom pišočih, ki ste se o pomembni življenjski tematiki z njimi pogovarjali in jih v težjih pogojih izobraževanja spodbujali pri zapisih ter jim medgeneracijsko predajali svoje znanje in življenjske modrosti. Pomemben je celoten proces natečaja, saj smo se naučili, da ne glede na to, kje preživljamo prosti čas, naj bodo to počitnice, prazniki ali vikend, morje, gore ali potovanja – nikoli ne smemo pozabiti, da lahko zagori kadar koli in kjer koli. Pomembno je, da poznamo preventivne ukrepe, s katerimi lahko preprečimo nastanek požara, in ukrepe, s katerimi omilimo posledice in morda celo rešimo življenje. Prispevki iz III. kategorije (prispevek Mavrični plamen učenca Martina Samca je bil objavljen januarja 2021): DIM IZNAD MORJA Bilo je vroče poletje. Komaj sem čakala, da se z družino odpeljemo na zaslužene počitnice. Starša sta izbrala destinacijo na morju. Dan pred odhodom smo bili vsi zaposleni s pakiranjem. Noč se mi nikakor ni hotela končati. Imela sem občutek, da je nikoli ne bo konec. Zjutraj smo vstali zelo zgodaj, pozajtrkovali in znosili kovčke v avto. Tako se je začelo naše potovanje. Prvi postanek smo naredili v Delnicah, kjer smo si pretegnili noge in se okrepčali s pijačo v obcestnem lokalu. Nato smo nadaljevali pot proti morju. Čez slabo uro smo prispeli do našega apartmaja na otoku Krk. Ko smo znesli prtljago v apartma, smo otroci želeli takoj na plažo. Preoblekli smo se v kopalke, vzeli kopalne brisače in odšli na bližnjo plažo. Cel popoldan smo plavali, se potapljali in iskali školjke. Na plaži sva se s sestrico spoprijateljili z dvema deklicama. Dogovorile smo se, da se zvečer dobimo na igrišču. Po večerji sva odšli na igrišče, kjer sta naju že čakali prijateljici. Tam je bilo polno otrok. Nekateri so igrali nogomet, drugi košarko, tretji badminton, nekateri pa so se samo pogovarjali. Ko smo bili že nekaj časa na igrišču, je nek mlajši črnolas deček zaklical: »Poglejte, iz morja se kadi!« Vsi smo se ozrli proti morju, ki je izgledalo, kakor da bi se res kadilo. Mlajši otroci so se verjetno ustrašili, saj so jo popihali domov. Ostali smo se odločili, da gremo pogledat, kaj se dogaja. Ko smo se približali plaži in morju, smo začeli vohati dim. Videli smo, da gori manjši ribiški čoln. Ker je bil čoln privezan na samem, ni ogrožal drugih. Neki fant, ki je bil oblečen v svetlo rumeno majico in črne hlače, je predlagal: »Kaj, če bi postali gasilci in pogasnili goreči čoln?« Ker je ogenj samo tlel, se je nad čolnom valil gost dim. Skoraj v en glas smo odgovorili: »Jaaaaa!« Neka deklica v pisani obleki z oranžnimi lasmi je dejala: »Kaj, če vseeno pokličemo gasilce?« Nato sem se oglasila jaz: »Saj ne poznamo številke za gasilce. Saj smo vendar v drugi državi.« Potem se je zopet oglasil deček v rumeni majici: »S tem pregovarjanjem samo izgubljamo čas, hitro pričnimo z gašenjem.« Kakih dvajset metrov od mesta čolna je stala zapuščena hiša, zgrajena iz kamna. Na okenskih policah so stala korita za rože, vendar v njih ni bilo rož. Zraven vhodnih vrat so stale štiri kante od barve. Najbrž je dolgo nazaj nekdo belil notranjost hiše ali pa jih je nekdo samo odložil tukaj. Ko sem se začela ozirati okrog sebe, da bi našla kakšen pripomoček, ki bi mi pomagal pri gašenju, sem zagledala kante od barve. Zaklicala sem: »Hej! Tukaj so kante, z njimi lahko pogasimo požar na čolnu.« Nekdo drug se je tudi oglasil: »Uporabimo lahko tudi korita za rože.« Vsi skupaj smo se lotili gašenja. Požar je bil pogašen zelo hitro, 20 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ avgust 2022 tako da je čoln ostal cel, stopila se je samo plastika pri sedalu. Vsi skupaj smo se posedli v krog na plaži in razglabljali, zakaj je sploh začelo goreti. Fantje so nas dekleta prepričevali, da je prišlo do stika med žicami pri motorju. Kar naenkrat pa smo za seboj zaslišali hrup in govorjenje: »Kaj se tu dogaja? Kaj je z mojim čolnom? Joj, joj!« Predvidevali smo, da je to lastnik malega lesenega ribiškega čolna. Deklica z očali je vstala in gospodu razložila vse, kar se je zgodilo. Od tega, kako smo na igrišču zagledali dim iz morja, do tega, da smo čisto sami pogasili požar, ki je izbruhnil na čolnu. Lastnik čolna se nam ni in ni mogel dovolj zahvaliti, da smo čisto sami poskrbeli za njegov čoln. Ves vzhičen nas je povabil: »Pridite z menoj, moja žena peče odlične palačinke in pripravlja okusno domačo limonado. S tem se vam želim zahvaliti za odlično opravljeno delo.« Ko sva se s sestrico vračali domov, sva komaj čakali, da staršem poveva o današnji dogodivščini. Starša sta naju poslušala odprtih ust in se čudila. Ni jima bilo všeč, da smo se sami lotili gašenja. Menila sta, da bi bilo bolje, da bi gašenje požara na čolnu prepustili gasilcem, ki so usposobljeni za to. Jaz pa sem se po koncu dneva počutila čudovito, saj smo bili vsi otroci, ki smo sodelovali pri gašenju požara, v očeh lastnika pravi heroji. Še cel teden do konca naših počitnic je minil v duhu požara. Veliko smo se pogovarjali o njem in ta dogodek mi bo ostal v spominu do konca življenja. Iza Erjavec; mentorica Ema Sevšek PLAMENI Nekoč so živeli trije prijatelji: Lukas, Kevin in Jonas. Vsi so bili stari štirinajst let in obiskovali so 8. razred. Čas so radi preživljali v bližnjem gozdu, vsi pa so bili skavti. Pri skavtih so se naučili zakuriti ogenj in kako preživeti v naravi. Ko je bil zadnji dan šole, so se odločili, da bodo zakurili ogenj in pekli penice. Po končanem pouku so igrali računalniške igrice, nato pa so šli v bližnji gozd zakurit ogenj. Ko so prišli v gozd, sta Jonas in Kevin zakurila ogenj. Potem je nekaj zmotilo njihovo pozornost in slišali so pokanje vej. Lukas je vzkliknil: »O, poglejta, jazbeca vidim!« Pognal se je za jazbecem in za njim še Kevin in Jonas. Pretekli so nekaj sto metrov in dejansko našli jazbečev brlog. Veseli zaradi svojega odkritja so pozabili na ogenj. Čakali so pred brlogom in upali, da se bo prikazal jazbec. »Ojoj, čisto smo pozabili na ogenj!« se je spomnil Jonas. Stekli so do prostora, kjer so zakurili ogenj, in opazili, da se je požar razširil. Videli so plamene, ki so švigali vsepovsod. »Kaj bomo pa zdaj?« se je obupan zadrl Kevin. »Poklicati moramo pomoč!« sta Lukas in Jonas oba naenkrat zaklicala. Lukas je imel na srečo pri sebi mobilni telefon in je poklical gasilce (112). Gasilci so kmalu prišli in pogasili ogenj. O tem so bili obveščeni njihovi starši. Kaznovani so bili tako, da so morali sodelovati pri obnovi gasilske- ga doma. Poleg tega so dobili prepoved igranja računalniških igric. Zaradi slabe vesti in škode, ki so jo povzročili, se niso pritoževali. Marljivo so pomagali pri obnovi gasilskega doma in tako bolj spoznali gasilsko delo. Postalo jim je zelo všeč, zato so se odločili in se včlanili med gasilce. Poletje so preživeli med gasilci, kar je veliko bolje kot na računalniških igricah. Naučili so se tudi veliko o nevarnostih ognja in se usposobili tudi za njegovo gašenje. Te počitnice jim bodo ostale v lepem spominu. Neža Zajec; mentorica Ema Sevšek OGENJ V GOZDU Štirje prijatelji so se odpravljali na piknik. »Vzemimo še hladilno torbo,« je rekel Mark. Leon je odvrnil: »Eh, pustimo jo doma. Pretežka je.« Na to se je oglasil Nicolas: »Jaz jo bom nesel, saj sem močan.« V hladilno torbo so zložili sokove, vodo in vrečko s sladkornimi penicami. »Težja je, kot sem pričakoval,« je zamomljal Nicolas. Prijatelji so se odpravili na pot. Šli so do mostu in čez reko Rašico. Na drugi strani reke se je začel gozd. Poiskali so majhno jaso. Andraž je rekel: »Naberimo dračje, da bomo zakurili ogenj. Fantje so se razkropili po gozdu. Vsak je prinesel kakšno palico ali vejo. Zakurili so ogenj. Medtem so na tanke vejice nabadali sladkorne penice, da jih bodo popekli na ognju. Ta se je že precej razgorel. Fantje so palčke s penicami držali nad ognjem in se veselo pogovarjali. Na poti domov so nameravali na kmetiji pogledati račke, ki so se izvalile pred dvema dnevoma. Nicolas je rekel: »Ne veste, kako so mehke in puhaste! Upam, da nas ne bo napadel gosak Donald. Ta je grozno tečen.« Takrat se je ena od palčk prežgala in padla na suho listje. »Bežimo!« je zavpil Mark. »Ne, poskusimo pogasiti ogenj,« je zaklical Nicolas. Hitro je zgrabil hladilno torbo in stresel ven plastenke. Stekel je do reke in zajel vodo. Leon je hitro priskočil na pomoč in skupaj sta nesla torbo, polno vode. Ko sta prišla do ognja, je bil ta že zelo velik. Mark in Andraž sta ga poskušala pohodi- ti, vendar se je že razširil na smrečico v bližini. Nicolas in Leon sta vso vodo zlila nanjo. Ogenj je ugasnil. »Zasujmo kurišče z zemljo,« se je domislil Andraž. Vsi štirje so iz krtin prinesli zemljo in jo nametali na ogenj, ki je počasi ugasnil. Iz plastenk, ki so jih prinesli s seboj, so zlili vso vodo na pogorišče. »Ne bi smeli kuriti v gozdu,« je rekel Nicolas. »Kurišče bi morali obdati s kamni,« je poklapano rekel Andraž. Dobro, da smo kurišče zasuli z zemljo,« je pripomnil Leon. Počasi se je nehalo kaditi. Fantje so vzeli torbo, pospravili plastenke in odšli domov. O ognju v gozdu niso doma niti pisnili. Nicolas Maksim Glover; mentorica Ema Sevšek POŽAR V GOZDU Bil je lep zimski dan, z družino smo bili doma in se dolgočasili. Bilo je po kosilu in vsi smo bili tako siti od hrane, da se še premakniti nismo mogli. Nakar se moja mama spomni, da bi lahko vsaj enkrat šli vsi skupaj na sprehod. Saj veste, zmerom smo vsak zase v svoji sobi. Ampak ja, začuda se je tudi očka strinjal in res smo odšli na sprehod v gozd. Sprehajali smo se, se smejali in poslušali, kako žolne udarjajo po deblih velikih dreves. Milina. Ampak tudi vsak božji mir se enkrat konča. Kar naenkrat se je stemnilo, začelo je pihati in lep zimski dan se je prevesil v malo nočno moro. Mislila sem, da je to najhuje, a do doma bo že zdržalo, sem si mislila. Nakar pa sredi gozda zagledamo nekega čudnega gospoda, ki ga še nikoli v življenju nisem videla. Malo je bil srhljivo oblečen, a po glasu sodeč se je zdel mil in prijazen. Pozdravili smo ga, nič sluteči, da je on kak požigalski fičfirič. Malo je sicer dišal po bencinu, ampak kaj veš, sto ljudi, sto čudi. Hodimo mi Naš kraj ■ avgust 2022 še malo naprej, dokler se za nami ni začela poditi gruča gozdnih živali. Mislili smo, da jih preganjajo lovci, dokler nismo zavohali dima. Za nami je gorel gozd. Začeli smo teči, in ker sem se utrudila, smo si z družino vzeli kratek krizni predah. Mislili smo, da smo ognju že ušli, ampak ne. V času, ko smo mi počivali, nas je dim ujel in se tako nakopičil, da smo izgubili orientacijo. Narobe smo se obrnili in začeli smo ••• Iz vrtca in šole ••• teči proti ognju. Tako nas je bilo strah, da nismo imeli niti časa poklicati na številko za pomoč v krizi 112, ampak seveda na to nismo pozabili. Ko smo bili na varni razdalji, je oče poklical. Tam se mu je oglasil dispečer in ga takoj izprašal o lokaciji in kakšne vrste požar je. Tako so gasilci našega prostovoljnega društva takoj prihiteli na kraj požara. Z ognjem so se borili dolgih šest ur in v borbi so zmagali. Ampak nekaj 21 mi je ostalo v očeh. Pa to ni bilo kup ubogih živali, ki so se borile za življenje, ali pa vsa ta narava, ampak le gospod, ki je dišal po bencinu. Hmmm, ali ima on kaj s tem? To sem povedala tudi policiji, ki je prispela na kraj požara in rekli so, da sem res zelo pomagala. Še danes ne vem, kaj je na tem, ampak ko odrastem, bom to raziskala. Taja Štefanc; mentorica Ema Sevšek Prispevki iz IV. kategorije (Nejc Zrimšek je z besedilom Odkril sem gozdni požar državni nagrajenec v razpisani IV. kategoriji. Besedilo regijske nagrajenke Vite Hočevar je bilo v Našem kraju objavljeno decembra 2020): KAKO SEM REŠIL GOZD PRED POŽAROM Bilo je poleti, med počitnicami. Več kot štirinajst dni ni padla niti kaplja dežja. Zemlja je bila suha kot puščava. Pri vseh poročilih so opozarjali na možnost požarov v naravi. Zjutraj sem vstal in prišel v kuhinjo. Mami in brat sta že zajtrkovala. »Kje pa je oče?« sem vprašal. Mami mi je odgovorila: »Oče je šel pokosit travnik. Usedi se in pojej.« Ko sem pojedel, me je mami prosila: »Zunaj je zelo vroče. Prosim, odnesi vodo očku.« »Bom,« sem odvrnil in odšel na dvorišče. Mami mi je pripravila plastenko vode: »Izvoli, odnesi jo očku. Pojdi po poti in ne skreni s poti kam v gozd!« »Obljubim,« sem ji odvrnil, vzel plastenko vode in odhitel. Do travnika je peljala pot mimo manjšega gozda. Ko sem prišel bližje gozdu, sem opazil nekaj svetlikastega. »Le kaj bi to bilo,« sem se vprašal in hodil dalje. Kmalu sem opazil dim. Odvržene steklenice, ki so jih vaški otroci po pikniku kar pustili, so se pregrele na soncu in vnela se je suha trava. »Na pomoč, ogenj!« sem kričal na ves glas. Oče je bil predaleč, da bi me slišal. Ogenj se je bližal gozdu. »Nekaj moram storiti,« sem si rekel, pograbil plastenko, se približal ognju in ga poskusil pogasiti. Vode je hitro zmanjkalo in ogenj je še vedno vztrajal. Oče je bil predaleč, da bi šel ponj. Tudi do vasi je bilo daleč. »Kaj naj storim?« sem se spraševal in se poskušal spomniti, kaj so nas učili gasilci. V glavi mi je odmevalo: »Za ogenj je potrebna toplota, gorljiva snov in kisik. Da ne pride do požara, je potrebno odstraniti enega od teh elementov.« Toplote nisem mogel odstraniti, niti suhe trave ne. »Kako naj odstranim kisik?« sem se začel spraševati. »Saj res, veje lahko uporabim,« sem se spomnil. Odlomil sem listnato vejo in začel teptati ogenj. Ogenj se je res počasneje širil. Kmalu je pritekel tudi oče, saj je opazil dim. Tudi on je pričel teptati ogenj. »Teci domov v vas in pokliči gasilce,« mi je ukazal. Pritekel sem na dvorišče in začel vpiti: »Mami, v gozdu gori. Pokliči gasilce!« Mami je takoj poklicala gasilce in kmalu se je slišala sirena gasilskega avtomobila. Ogenj so kmalu pogasili in po moji zaslugi se ni razširil v gozd. Še danes sem ponosen na svoje preudarno ravnanje. Luka Smrke, mentorica Ema Sevšek ODKRIL SEM GOZDNI POŽAR Spomnim se toplega poletnega jutra. Zbudili so me sončni žarki, ki so posijali v mojo sobo. Nikamor se mi ni mudilo, saj so bile počitnice. Počasi sem vstal in pogledal skozi okno. Na dvorišču sem zagledal našega psa Reksa, ki je veselo mahal z repom. Hitro sem se oblekel in stekel na dvorišče. Komaj sem stopil skozi vrata, sem že zaslišal mamin glas: »Jure, pridi, zajtrk te že čaka na mizi.« Šel sem v kuhinjo in hitro pojedel. Spet sem se pripravil za sprehod, takrat pa me spet zaustavi mamin glas: »Tole odnesi še Reksu!« »Bom,« sem odgovoril in stekel skozi vrata. Reks me je bil vesel, zato je veselo skakal okoli mene. Dal sem mu jesti in ga opazoval. Ko je pojedel, se je hotel igrati z mano. »Pa pojdiva malo do gozda,« sem mu rekel, ga odvezal in pripel na povodec. Mahnila sva jo proti gozdu, ki leži za našo hišo. Odpravila sva se proti jasi, ki jo velikokrat obiščeva. Reks je veselo tekal okoli. Kar naenkrat pa sem začutil dim. Tudi Reks je postal nekam nemiren. Odšla sva malo naprej in za jaso ob lovski koči zagledala pogorišče, iz katerega se je kadilo. Lovci so ponoči oprezali za divjadjo in so si zakurili. Ognja pa niso dokončno pogasili. Sedaj pa ga je veter ponovno oživel. Bolj ko sem gledal pogorišče, bolj se mi je dozdevalo, da postaja ogenj vse večji. Ob njem je rasla suha smreka, ki jo je ogenj vsake toliko časa že dosegel. »Teciva,« sem zaklical Reksu in odšla sva proti domu. Predno sva prispela domov, sem videl, da je ogenj vse višji in višji. Stekel sem do telefona in odtipkal številko 112. Na drugi strani se je oglasil moški glas: »Center za obveščanje, prosim?« »Gori, v gozdu je požar,« sem komaj izustil. V slušalki slišim: »Od kje kličete, na katerem kraju gori, kaj gori …?« Zbral sem se in na kratko obrazložil: »Gori v gozdu, pri gozdni jasi ob lovski koči blizu Vidma.« Že čez nekaj minut sem zaslišal sirene in pet gasilskih cistern, napolnjenih z vodo, kajti v gozdu ni nobenega hidranta, kjer bi lahko črpali vodo. Z Reksom sva se odpravila za gasilci. Zelo hitro so se organizirali, napeljali cevi in črpalko, da so lahko črpali vodo. Ogenj je zajel že velik del gozda in tudi lovsko kočo. Gasilci so bili dobro organizirani in so v dobri uri požar omejili in že tudi pogasili. Z Reksom sva jih od strani opazovala. Ko me je poveljnik gasilcev opazil, je pristopil do mene in me vprašal: »Ali si ti javil, da gori?« Malo v zadregi sem pritrdil. Poveljnik me je še enkrat zaobjel s pogledom in mi rekel: »Čestitam ti za tako preudarno ravnanje. Če bi se požar še bolj razširil, bi nam moral na pomoč priskočiti še vojaški helikopter.« Bil sem zelo ponosen sam nase, saj sem naredil nekaj zelo koristnega. Pogledal sem Reksa, ta pa je zacvilil in pomahal z repom, kot da bi me razumel. Spoznal pa sem tudi, kako je ogenj nevaren in kako hitro lahko povzroči veliko škodo. Nejc Zrimšek; mentorica Ema Sevšek 22 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ avgust 2022 Počitniške dejavnosti v vrtcu Počitnice se počasi iztekajo. V vrtcu smo poletje preživeli s počitniškimi dejavnostmi, pri katerih so bili otroci dejavno vključeni, pri tem so uživali, se družili s prijatelji, se učili, se igrali, bili samostojni in, kar je najpomembnejše, se imeli super. Mateja Lohkar Pripravili smo ustvarjalne delavnice, izlete in pohode, rekreacijo, gibanje, zabavo, igre z vodo, bivanje v naravi, na svežem zraku, obisk Podpeške jame, Stare luže, igralnice Aleja v Ljubljani. Pripravili smo si tudi ozimnico, obrali smo slive (ringlo) na vrtčevskem igrišču in skuhali marmelado, ki jo bomo imeli za zajtrk v zimskem času. Skrbeli smo tudi za naš ekovrt, letos je bilo potrebno veliko zalivanja, kar pa otroci z veseljem postorijo. Zalivali smo tudi maline in jih obirali. Letos so bile bolj drobne, ampak zelo sladke. Imeli smo tudi obisk psičke Lie, pasme h. bišon. Otroci so se psičke zelo razveselili in neumorno tekli za njo. Razvila se je obojestranska igra in smeh na otroških obrazih je bil neizmeren. Kljub suši in vročini, ki sta nas letos doleteli, je krompir na naših njivah kar dobro obrodil. Otroci so se med seboj pogovarjali, kako pobirajo krompir. Zato smo se dogovorili, šli v Bruhanjo vas in se preizkusili pri tem delu, pobiranju krompirja. Otroci so pridno pobirali krompir, pri tem uživali in se na njivi tudi igrali. Po opravljenem delu je sledila malica. Večkrat med počitnicami smo odšli tudi v rekreacijski center Gmajna v Bruhanji vasi in tam v senci razmigali svoje telo. Večkrat smo odšli tudi v gozd, kjer smo se hladili v prijetni senci dreves in se igrali z gozdnim materialom. Velikokrat smo se hladili s sladoledom in okusnimi lubenicami. Odšli smo tudi do sv. Antona, kjer smo na Tisljevem razgledišču opazovali dolino, opazovali ogromne lipe v lipovem gaju, si ogledali koze na pašniku in se igrali. Pot nazaj v vrtec nas je vodila mimo Jakičevih, kjer nam je g. Stane Jakič pokazal, kako se kuha oglje, po ogledu pa so otroci z ogljem risali in pisali po asfaltni površini. Kljub črnim rokam, nosu in obrazu so neizmerno uživali in izvedeli nekaj novega. Vrtčevski otroci so počitniška meseca v vrtcu lepo preživeli. Zdaj pa nas čakajo nove dogodivščine. Nekateri otroci odhajajo v šolo, druge pa čaka še nekaj let vrtca. Otroci so ljubitelji vode, voda jih pritegne in ob njej takoj razvijejo igro. Veseli smo, da je začel delovati vodnjak (fontana) pred občinsko stavbo. Večkrat nas pot popelje mimo in ga opazujemo. Naš kraj ■ avgust 2022 ••• Iz vrtca in šole ••• 23 Zaključek vrtca pri sovicah Čas hitro mineva in prišel je čas slovesa od vrtca za otroke skupine Sovice. Prireditev ob zaključku vrtca smo imeli 22. junija 2022. Mateja Lohkar Staršem smo pripravili program s plesom, pesmicami in deklamacijami. V sproščenem vzdušju smo nadaljevali druženje s starši na vrtčevskem igrišču. Bilo je zabavno, veselo in »mokro«. Otroci so si zamislili, da bo zaključek moker, z vodnimi baloni. Manjkalo ni slastnega peciva in piškotov, za katere so poskrbele mamice otrok. Šolski prag bo 1. septembra prvič prestopilo 24 otrok. Vrtčevska leta so hitro, prehitro minila. Bila so polna dogodivščin, veselja, igre, druženja s prijatelji, sodelovanja, učenja, gibanja, podpore, navdušenja, ponosa, vztrajnosti, samostojnosti, odgovornosti, samozavesti … Včasih pa je bilo vmes tudi malo jeze in žalosti. Toda tudi ta čustva so pomembna, kajti tudi z njihovo pomočjo in našo podporo se otroci učijo obvladovati sebe in se primerno izražati. Otroci so v vrtčevskih letih razvili veliko veščin, ki jim bodo popotnica za uspešno in srečno življenje. Dragi otroci! Veliko je poti … IZBIRAJ JIH! RAD IMEJ POT … je pomembnejša od cilja. Ne boj se poti … VSAKA NEKAM PRIPELJE. ČE ZGREŠIŠ … poišči pomoč. Daljše kot so … vztrajneje hodi po njih. STRME … krepijo voljo! Prijetne so … ČE JIH DELIMO S PRIJATELJI. HITRO MINEJO … če so polne dogodivščin! Zaklade s poti … OHRANJAJ V SRCU. POTI SE NIKOLI NE KONČAJO! Zaupajte vase in verjemite v svoje sanje. Dosežete lahko kar koli. Srečno! Vaše vzgojiteljice, ki vas imajo neizmerno rade: Mateja, Mojca Mlakar, Mojca Gačnik in Ines 24 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ avgust 2022 Velik požar na Krasu Letošnji poletni požari so se začeli že bolj zgodaj kot ponavadi. Prvi poziv regijskega poveljnika smo prejeli 17. julija 2022 ob 22.25: »Požar se v tem momentu zaradi vetra krepi. Javi število vozil in gasilcev za odhod na nočno izmeno.« Boštjan Hren, Poveljnik GZ Dobrepolje V GZ Dobrepolje smo se gasilci hitro aktivirali in pripravili odhod prvega konvoja za nočno izmeno. Odhod konvoja je bil 18. julija 2022 ob 15. uri. Na pomoč na Kras je odšlo 25 gasilcev z vozili in opremo. Naslednji konvoj je odšel na pomoč 20. julija 2022 ob 16.00 s 23 gasilci in vozili. Še tretjič pa smo se odzvali pozivu regijskega poveljnika 22. julija 2022 ob 16. uri, tokrat z 41 gasilci. Vsakič se je bilo treba hitro organizirati, odpraviti in s seboj vzeti vodo ter sendviče, saj mora vsaka enota biti samooskrbna 24 ur. Enote so vedno odhajale v konvojih, kasneje pa so se združevale po dogovoru vodij konvojev. Ob odhodu je bilo treba javiti število vozil, vrsto vozil in število gasilcev na ReCo regijski center Ljubljana. Ob prihodu na sprejemno mesto so se vse enote prijavile s pomočjo obrazcev IPS 100, dobile vso potrebno oskrbo in navodila. Na sprejemnem mestu so se gasilci preoblekli v zaščitno obleko in pripravili na akcijo. Nato je sledil odhod na lokacijo štaba intervencije. V štabu so vodje dobili podrobnejša navodila in vodjo sektorja, ki jih je odpeljal na lokacijo intervencije. V štabu smo dobili tudi navodilo, da naj ne zapuščamo cest in ne hodimo k ognju. Vedno smo počakali na cesti, da je ogenj prišel k nam. Razlog za takšen način gašenja je bil v tem, da je na področju veliko neeksplodiranih ubojnih sredstev. Slednje se je slišalo in videlo predvsem ponoči, saj je bilo slišati veliko pokov in bliskov. Vodja sektorja nas je nato odpeljal na lokacijo. Med potjo so nas po zraku preletavali helikopterji, po zraku so letele saje, vohal in videl se je močan dim. Ob prihodu v sektor sva si z vodjem izmenjala informacije glede trenutnega stanja. Nato smo gasilce razporedili po sektorju in se pripravili na delo, kot so predhodno zalivanje trave, čiščenje grmovja in spremljanje požara, ki je divjal v hribih nad vasjo. Domačini so bili našega prihoda zelo veseli in so nas sprejeli z velikim navdušenjem in veseljem. Zjutraj smo se vodje srečali v štabu, izmenjali informacije in se nato vrnili v sektor, kjer smo počakali zamenjavo. Zatem je sledil odhod na sprejemno mesto, kjer smo prijavili poškodovano opremo in odjavili gasilce. Nato je sledil odhod proti domu. Doma smo očistili opremo in jo pripravili za naslednjo intervencijo. Na koncu sta sledila še analiza ter izpolnjevanje podatkov v sistemih SPIN in VULKAN. Ob koncu bi se zahvalil vsem gasilkam in gasilcem za požrtvovalnost in nesebično pomoč, saj so kljub visoki vročini (40 °C) ter svojim rednim službenim in družinskim obveznostim priskočili na pomoč. Z gasilskim pozdravom: Na pomoč! Zaključek izobraževanj v GZ Dobrepolje V začetku leta 2022 se je komisija za izobraževanje v GZ Dobrepolje začela pospešeno pripravljati na začetek ciklusa izobraževanj 2022. Tempo izobraževanj je bil kar naporen, saj smo morali nadoknaditi izgubljeni čas zaradi covida-19. Boštjan Hren, poveljnik GZ Dobrepolje V zimskih mesecih smo izvedli in v mesecu marcu tudi zaključili tečaj NGČ – nižji gasilski častnik. Tečaj je uspešno končalo devet gasilcev. V mesecu aprilu sta dva gasilca opravila tečaj VGČ – višji gasilski častnik, ki je potekal v Pekrah na ravni GZS. Meseca maja smo dobili pet novih gasilskih častnikov (GČ). V začet- ku meseca junija je tečaj gasilec bolničar – certificiran prvi posredovalec uspešno zaključilo 21 gasilcev. Pred začetkom poletnih počitnic pa smo končali še tečaj OG – operativni gasilec. Slednji tečaj je uspešno zaključilo 24 gasilcev. Tako imamo skupaj na novo izobraženih 61 gasilcev za različna področ- Naš kraj ■ avgust 2022 ja in delovanja. Večina tečajev je potekala v sodelovanju z GZ Grosuplje (GČ) in GZ Ribnica (NGČ, OG). Tečaj bolničar se je izvajal v GZ Dobrepolje. Vsi tečajniki so porabili ogromno prostega časa za prisotnost na predavanjih in praktičnih vajah ter kasneje učenje in priprave na izpite. Za prisotnost na predavanjih in praktičnih vajah je seštevek ur za vse naštete tečaje za enega 25 ••• Iz društev ••• tečajnika 530 ur. Veliko svojega prostega časa so za izobraževanje namenili tudi vsi predavatelji in inštruktorji, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Prav tako se iskreno zahvaljujem tudi GZ Ribnica, s katero smo odlično sodelovali pri izvedbi predavanj in tako racionalizirali stroške izvedbe izobraževanj. Prav posebej se zahvaljujem predsedniku GZ Ribnica Jožetu Andoljšku za njegov prispevek k izvedbi tečaja gasilec operativec in upam na dobro sodelovanje tudi v prihodnje. Velika večina tečajev je potekala na lokaciji PGD Videm. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil domačemu poveljniku društva PGD Videm Dejanu Puglju za zavzetost pri pripravah prostorov za predavanja in pri vajah. Za praktične vaje se je namreč treba pripraviti, izdelati načrt vaj in pripraviti potrebne rekvizite, opremo … Zaključek tečaja gasilec operativec, ki je bil tudi najbolj obsežen tečaj, je prav tako potekal na lokaciji PGD Videm. Priznati moram, da sem pred začetkom izpita bil še sam malo nervozen, saj nisem želel, da kdo po več kot 150 urah priprav in učenja ne bi opravil izpita. Z zadovoljstvom lahko povem, da so bili rezultati odlični, in tudi sam predsednik ocenjevalne komisije je bil zelo zadovoljen z znanjem tečajnikov. Tudi tečajniki so v anketi o zadovoljstvu izrazili zado- voljstvo s tečajem. Upam, da bodo vsi na novo izobraženi gasilci z veseljem svoje pridobljeno znanje uporabili v praksi in ga delili med svoje mlajše kolege. Izobraževanja bomo nadaljevali jeseni. V pripravi sta tečaj VG – višji gasilec ter tečaj za sodnika gasilskih in gasilsko-športnih tekmovalnih disciplin. Z gasilskim pozdravom: Na pomoč! Odlični rezultati dobrepoljske gasilske mladine na regijski orientaciji V soboto, 18. junija, je v Gasilski zvezi Ribnica potekalo regijsko tekmovanje v orientaciji gasilske mladine, za regijo Ljubljana 2. Gostitelj je bil PGD Sveti Gregor. Nastopilo je 58 ekip iz šestih gasilskih zvez (GZ Dobrepolje, GZ Grosuplje, GZ Ivančna Gorica, GZ Ribnica, GZ Kočevje, GZ Loški Potok). Rok Klinc, mladinska komisija GZ Dobrepolje Po dve najboljši ekipi v vsaki kategoriji, ki sta se na občinskem tekmovanju najbolje odrezali, sta imeli pravico nastopa na regijskem tekmovanju. Iz GZ Dobrepolje je nastopilo deset ekip. Tekmovalci in mentorji iz vseh društev smo se z avtobusom skupaj odpravili na pot proti Svetemu Gregorju. Po uspešni prijavi so ekipe začele tekmovanje. Vreme nam je bilo naklonjeno, prav tako ni manjkalo dobre volje, saj so organizatorji poskrbeli tudi za spremljevalni program. Tekmovanje je minilo v prija- teljskem vzdušju in druženju. Na koncu je sledila razglasitev rezultatov, ki smo jo vsi nestrpno pričakovali. Dobrepoljska mladina se je odlično odrezala in dosegla lepe rezultate. Po dve najboljši ekipi v kategoriji sta se uvrstili naprej na državno tekmovanje, ki ga bo 17. septembra na Igu gostila regija Ljubljana 1. Veseli smo, da bodo med njimi tudi tri ekipe iz Gasilske zveze Dobrepolje, in sicer pionirji iz Hočevja ter mladinke iz Kompolj in Zdenske vasi. Vsem tekmovalcem in mentorjem čestitamo, ekipam, ki so se uvrstile na državno tekmovanje, pa želimo veliko uspeha in športne sreče. Držimo pesti, da boste čim bolje zastopali svoja društva in Gasilsko zvezo Dobrepolje. REZULTATI PIONIRJI 1. mesto – Hočevje 1 (Liza, Vid, Jakob) 26 9. mesto – Zagorica 1 (Ela, Nejc, Nika) PIONIRKE 3. mesto – Hočevje 2 (Nuša, Julija, Zoja) 4. mesto – Kompolje 1 (Glorija, Ines, Taja) MLADINCI 5. mesto – Kompolje 4 (Aljaž, Tim Mark) Odstop – Kompolje 3 (Andraž, Maks, Martin) ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ avgust 2022 Odstop – Struge Tamčk (Andraž, Maks, Martin) MLADINKE 1. mesto – Zdenska vas (Tjaša, Tija, Maša) 2. mesto – Kompolje 2 (Nadja, Anja, Maja) GASILCI PRIPRAVNIKI 4. mesto – Kompolje 5 (Jaka, Mija, Gaja) Generacija višjih gasilskih častnikov 2022 Na Igu in v Pekrah so se 15. januarja 2022 izvedla sprejemna testiranja za čin višji gasilski častnik. Testne pole na 18 straneh je reševalo pribl. 130 prijavljenih kandidatov. Uroš Gačnik Zaradi bolezni covid 19 se nekaj kandidatov žal ni moglo udeležiti preverjanja. Uspešnost tečajnikov je bila tokrat izjemna, tako je najboljši tečajnik pravilno odgovoril kar na 95 % vseh zastavljenih vprašanj, najslabši pa je s 63 % ujel mesto zadnjega slušatelja na tečaju. Skupno je tečaj obiskovalo 30 kandidatov. Struktura tečajnikov se je raztezala od ptujsko-štajerskega konca, Ljubljane, Gorenjske pa vse do primorske Izole. Osnovni pogoji za pristop k tečaju za člane višjih poveljstev (ČVP) – čin višji gasilski častnik (VGČ) so: • čin gasilski častnik in najmanj tri leta aktivnega staža kot poveljnik ali namestnik poveljnika v funkciji in najmanj 5. stopnja splošne šolske izobrazbe ali • najmanj dve leti aktivnega staža v činu gasilski častnik in najmanj bolonjska stopnja 6/2 splošne šolske izobrazbe ali • najmanj štiri leta aktivnega staža v činu gasilski častnik in najmanj 6. stopnja splošne šolske izobrazbe ali • najmanj osem let aktivnega staža v činu gasilski častnik in najmanj 5. stopnja splošne šolske izobrazbe. Iz gasilske regije Ljubljana II. so se tečaja udeležili naslednji aktivni gasilci: Nejc Mohar, Rok Šilc iz GZ Ribnica; Uroš Gačnik, Boštjan Škulj iz GZ Dobrepolje ter Rafael Radelj, Miha Masle iz GZ Ivančna Gorica. Usposabljanje se je začelo 3. februarja in je potekalo v dvorani v Pekrah v Mariboru. Izobraževanje je potekalo v treh podaljšanih koncih tedna (od četrtka do nedelje), ko smo od 8. ure pa nekajkrat do 20. ure poslušali predava- nja, ki so nam jih podajali strokovnjaki iz celotne Slovenije. Poleg predavanj smo s praktičnimi vajami spoznavali različne tipe interveniranj na štabni ravni. Namen tečaja je, da se tečajniki usposobijo za vodenje večjih intervencij, na katerih je prisotno večje število enot (primer požar na Krasu). Kljub natrpanemu urniku smo tečajniki našli čas tudi za razvedrilo ter tako ob skupnem pikniku poglabljali poznanstva ter izmenjevali poglede in prakso z različnih gasilskih območij po Sloveniji. Lahko rečem, da smo se kot ekipa odlično razumeli, se povezali in na koncu kot pravi tovariši družno nastavili fotoaparatu, ki nas je ovekovečil v trajen spomin. Še več, iz skupinske slike smo izdelali unikatno kreacijo, ki je gledano z vidika zgodovine repriza slik, ki so jih v času gasilske šole v Medvodah upodabljali takratni tečajniki. S tem smo RAKEK ODI PGD C MIH TRIC A O B D Po ve kg lj ni FR a s il s AN ke zvez eS lo CI PET EK A N T G AŠP PG O B N E JURE PGD Ž ALE C M OH PG BA GD STL R OK VI N A OB SA AR NEJ LO Č IC VI D E M AK C KO GD ŠA KLE ME PG D RIBNICA J IK JE R N D M A R K O V CI Č NIK U R OŠ PGD D P R E V OJE E J N GA OT P E TER P G D B A RJE RG RA DR A RAKEK PL I I G A VA S ER O M ES SAŠO BIS Č ROB VI Š A GD J VIŠJI GA SIL SK IČ AS TN IKI PGD ON PG P O NIK VE N D L J - M E S TO ŠEC ALJAŽ J VI N A OB SA I M ID E M P RI PT U TA DI D L J - M E S TO KO Š E K TO MA U DV M A N M ARK PG IP L J B O Š TJ A PGD D L J - M E S TO I JA C MIT PGD AR A CA a EBE E MIH RI VA N ČNA GO n ij L TR PG IZO L A ASL DI KU S N A R J URE PG P C UR ŽIČ TILE N PGD PG BO Š AS EREČJA V J RI VA N ČNA GO D TR OJANE M O ve T K A M NIK Ž C N OR K SAM PGD EO URO DG L SNI PG TIN GAŠK A SLA P E L J R A FA E A BO KŠ A IV O PG DI RE PA V TIN Š E K ALE RO BE MI GD E AT P R AD CEN BORU PGD PTUJ D D E STER NIK PG AJ L J-VIČ A S D AV I D PG G R E N J I LO G M FR I GRE ES N TA R B L A Ž GO Š PGD D RIBNICA Č BOŠ GD P PG M GO M GA Š I LC O K R PGD BLED P ČIČ D O ME M UN K želeli poudariti, da tečajniki z opravljenim najvišjim činom, ki ga lahko pridobimo s temeljnim usposabljanjem, spoštujemo in cenimo zgodovino. Da smo postali pravi tovariši, priča dejstvo, da se še vedno slišimo, si medsebojno pomagamo in svetujemo ter tako povezujemo slovensko gasilstvo. Po opravljenih zaključnih izpitih in spisani seminarski nalogi smo z žalostjo v srcu sprejeli dejstvo, da en tečajnik ni opravil predpisanih obveznosti. Naslednje leto ga ponovno čaka še zadnji izpit. Verjamemo, da ga bo takrat opravil z odliko in zasluženo napredoval. Novo pridobljeno znanje so nekateri že uspešno unovčili ob vodenju enot ob požaru na Krasu ter tudi pri opravljanju pomembnih nalog gasilske olimpijade v Celju. 27 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ avgust 2022 LO Č IC 022 E2 R P EK Poletje v PGD Videm - Dobrepolje Za gasilci PGD Videm - Dobrepolje je precej pester poletni čas. Zbrali smo nekaj svojih dejavnosti. Uroš Gačnik Pozdrav poletju – po gasilsko Torek, 21. junija, je bil nadvse vroč dan, kar se je spodobilo za prvi poletni dan, ki smo ga mladi gasilci in mentorji iz PGD Videm izkoristili za druženje, čiščenje vozil in vodno zabavo. izkoristimo vsako priložnost, ki se nam ponudi, da se srečamo s prijatelji. Tako smo vse svoje pridne fante in dekleta povabili, da se po aktivnih pripravah, vajah, tekmovanjih v gasilski orientaciji ter gasilskem kvizu malo srečamo ter se pred odhodom na počitnice tudi malo poveselimo. Da je druženje pomembno in potrebno z več vidikov, smo spoznali predvsem v epidemičnem času. Zato sedaj Po začetnem postroju smo se mladim zahvalili za njihov trud, za pripravljenost sodelovati in se usposabljati ter za pomoč na gasilski veselici, ko so prodajali srečke. Na vrsti so bile vodne igre, ki pa smo jih začinili po gasilsko, saj so mladi z veseljem poprijeli za ročnik in po vsesplošnem »špricanju« tudi lepo očistili vsa tri gasilska vozila. Mokrota nas ni niti malo motila, celo prijala nam je, saj smo se tako hladili. Najmlajši so se preizkusili v hitrostnem gašenju po- žarov na požarni hišici. Nato smo na bližnjem igrišču odigrali še nekaj iger z žogo, nakar nas je k mizam zvabil vonj po picah. 28 Veseli in s polnimi želodčki smo si obljubili, da se pred koncem poletja ponovno sestanemo in začnemo priprave na občinsko tekmovanje. Hvala vsem mladim za srčnost, voljo ter pripravljenost, staršem otrok za podporo in zaupanje, mentorjem za ves čas, trud, energijo in sredstva, ki jih vlagate v naše mlade gasilce. Predstavitev gasilcev na Športnem dnevu v Bruhanji vasi Gasilci smo na dobro obiskani prireditvi izvajali požarno stražo, smo pa obenem izkoristili priložnost, da smo predstavili vozila obiskovalcem. Prav tako so se lahko vsi, ki so to želeli, preizkusili v zbijanju tarče, kar je bilo zanimivo predvsem za najmlajše. Mokrih teles tako na prireditvi ni manjkalo , nekateri športniki so izkoristili prisotnost vode ter se z njo veselo hladili. Hvala Športnemu društvu Dobrepolje za povabilo. Sodelovanje med obema organizacijama je dolgoletno in zgledno, verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Promocija Gasilske olimpijade Celje 2022 Gasilska olimpijada je bila dogodek, na katerem je bilo prisotnih 25 držav s celotnega sveta. Šlo je za svojevrsten spektakel, na katerem je nastopilo več kot 2500 tekmovalcev v različnih panogah. Poleg naše klasične vaje za mladino in člane je bilo v športnem delu mogoče v živo videti atraktivno vzpenjanje z lestvijo na stolp, štafetni tek z ovirami, ••• Iz društev ••• hitrostno zbijanje tarče z motorno brizgalno in še in še. Samo organizacijo in promocijo gasilske olimpijade smo začeli že pred petimi leti, v zadnjem letu pa se tempo organizacije stopnjuje. Tako smo bili z maskoto Flori prisotni na dogodku v Arboretumu Volčji Potok, kjer smo tudi člani PGD Videm - Dobrepolje vabili obiskovalce, da obiščejo edinstveni dogodek. Maskota Flori je izpeljanka iz imena Florijan, ki je zavetnik gasilcev. Oblečena je v gasilsko zaščitno obleko. Pooseblja lastnosti in vrednote gasilcev, kot so pogum, moč, tovarištvo, z dodano čelado in viteškim oklepom pa simbolizira knežje mesto Celje. Osebno sem bil pri organizaciji olimpijade aktivno vpleten v delovno skupino za promocijo dogodka, na olimpijadi pa sem bil vodja akreditacije. Na dogodku smo s pomočjo številnih prostovoljcev (2000) uspešno poskrbeli za vsa organizacijska in tekmovalna področja. Reprezentance in obiskovalci so se prijetno počutili in odnesli s seboj lepe spomine. Večji dogodek se je zgodil 20. julija ob 18.30 na stadionu Z'dežele Celje, ko je potekal veliki koncert številnih znanih skupin (Modrijani, Čuki, Dejan Vunjak z Brendijevimi barabami, Gadi, Kingston, Mladi Dolenjci, Naveza, Nemir, Vikend, Firbci, Slovenski zvoki, Natalija Verboten, gasilec Sašo, Orkester Slovenske vojske in združeni gasilski pevski zbori), ki a je pripravila skupina Modrijani. Naš kraj ■ avgust 2022 Po koncertu je sledilo slovesno odprtje gasilske olimpijade s prižigom olimpijskega ognja. Od 17. julija pa vse do 24. julija je poleg tekmovalnega dela na lokaciji Celjskega sejma potekala predstavitev, na kateri je bilo mogoče spoznati novosti s področja gasilstva in pogledati starodobna vozila ter gasilske insignije. V celotnem tednu se je tudi v mestnem jedru zvrstilo veliko prireditev, na katerih so mladi tekmovalci iz različnih držav predstavljali svoje države, potekali pa so tudi koncerti in razstave. Karitas v poletnih mesecih Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm Obiskali smo go. Veroniko Mustar iz Kompolj, begunce iz Ukrajine smo peljali na morje in organizirali srečanje starejših, bolnikov in invalidov. Marta Šuštar Voščilo za 90 let V juliju je 90 let dopolnila gospa Veronika Mustar. Na njenem domu v Kompoljah, kjer živi skupaj s sinom Tonetom in njegovo družino, sva jo v imenu Rdečega križa, Društva upokojencev in Župnijske Karitas obiskala Peter Koritnik in Marta Šuštar ter ji iskreno voščila za častitljivi življenjski jubilej. Gospa Veronika je bila Štihova iz Kompolj. V družini je bilo pet otrok, imela je dve sestri in dva brata. Ena sestra je še živa in živi v Ljubljani. Zanimivo je, da se njen dekliški priimek po poroki ni spremenil, saj se je tudi njen mož pisal Mustar. Ves čas so imeli kmetijo in tudi sin se še ukvarja s kmetovanjem, čeprav sta oba z ženo zaposlena. Pri delu radi pomagajo tudi vnuki. Gospa Veronika čez dan največkrat poseda v prostorni, lepo prenovljeni kmečki hiši, ki je tudi v poletni vročini prijetno hladna. Pred leti, ko so bile poplave, je poplavilo tudi stanovanjsko hišo in temeljita obnova je bila nujna. Družbo ji rada dela hišna ljubljenka, škotska ovčarka Pika. Ponosna je na svojih sedem vnukov in pet pravnukov in z veseljem nama je pokazala njihove fotografije. Dokler je mogla, je rada šla k sv. maši v bližnjo cerkev, sedaj pa jo večkrat obišče duhovnik na domu. Tako kot večina ljudi, ki so preživeli vojno, se tudi ona spominja vojnih let. Najbolj jo je zaznamoval tragični dogodek, ko so leta 1942 partizani ubili njenega strica, očetovega brata, ki je imel gostilno v Kompoljah. Še danes tega ne more preboleti in ne more razumeti, zakaj so to storili, saj jim je stric pomagal. Naš kraj ■ avgust 2022 Pogosto jim je z vozom vozil hrano, potem pa so ga brez vzroka na hitro obsodili in ubili. Gospa Veronika je družbenopolitično angažirana že od mladih let. Vedno jo je zanimalo, kaj se dogaja okoli nje, kaj se dogaja v državi, v družbi. Vedno se udeleži volitev. Gleda televizijo, bere časopise, spremlja dogajanja in jih komentira, zato se je bilo prav zanimivo pogovarjati z njo. Pridružil se nam je tudi sin Tone, pozneje pa še vnuk in snaha. Prijetno smo kramljali in predebatirali vsa aktualna družbena dogajanja, da smo se kar dolgo zadržali. Slavljenka je bila vesela, saj smo ji popestrili praznični dan. Gospa Veronika, še enkrat vam iskreno čestitamo in želimo še veliko prijetnih doživetij v krogu vaših dragih. Domačim se zahvaljujemo za prijazen sprejem. Z begunci na morje Sodelavci Župnijske Karitas imamo običajno enkrat na leto dan skupnega bivanja, ko poromamo do kakšne cer- ••• Iz društev ••• kvice ali si ogledamo kakšne zanimivosti, predvsem pa se družimo, utrjujemo prijateljske vezi in spotoma mimogrede še načrtujemo in usklajujemo svoje delo. Letos smo se odločili, da bo ta dan nekoliko drugačen, naravnan bolj dobrodelno, kar je v skladu z našim poslanstvom. Med nami je namreč že več mesecev kar 14 beguncev iz Ukrajine, ki so morali zaradi vojne zapustiti svoje domove. Še vedno nimajo nobene pomoči od države. Dobili so sicer neke odločbe, denarja pa še ne. Nekateri so na srečo že našli zaposlitev. Odločili smo se, da jih peljemo na morje na enodnevno kopanje. Šli smo v Strunjan. Kar 11 se jih je udeležilo izleta, zraven pa smo šle še nekatere prostovoljke Karitas, ki smo poskrbele za organizacijo in prehrano. Po kopanju smo se zapeljali do romarske cerkvice Marijinega prikazanja v Strunjanu in peš odšli do križa nad Mesečevim zalivom, kjer je bil lep razgled. Malo smo se tudi sprehodili nad zalivom po strunjanskem narodnem parku in tako beguncem pokazali najlepši košček še neokrnjene slovenske obale. Nazaj grede smo si ogledali cerkev, kjer nas je sprejel tamkajšnji župnik g. Bojan Ravbar in nam je zaželel dobrodošlico s kozarčkom primorskega vina, ob koncu srečanja pa nam je podelil še blagoslov. Bil je zelo prijeten, sproščujoč dan. Begunci so bili iskreno veseli in hvaležni za vse. Sodelavci Karitas pa se zahvaljujemo našemu predsedniku, g. župniku Francu Škulju, za materialno pomoč, da smo lahko izpeljali izlet. 29 Srečanje starejših, bolnikov in invalidov Zadnjo nedeljo v juliju vsako leto organiziramo srečanje za starejše, bolnike in invalide v župnijski cerkvi na Vidmu. Tudi letos smo imeli to srečanje, ki je bilo prav prijetno. Pri sveti maši, ki jo je daroval g. Marinko Bilandžić, je večina prisotnih prejela zakrament bolniškega maziljenja, ki je duhovna pomoč pri težavah in nadlogah, ki jih prinašata starost in bolezen. Po sveti maši smo vse povabili pod arkade, kjer smo sodelavci Župnijske Karitas pripravili malo zakuske, predvsem pa smo želeli omogočiti druženje udeležencem, ki zaradi starosti in bolezni ne morejo več vsako nedeljo v cerkev in so večino časa sami doma. Zadnja leta povabimo k druženju vse, ki se udeležijo te maše, še posebej tiste, ki bolnike pripeljejo in jim tako omogočijo udeležbo. Lepo je bilo. Hvala g. Marinku, ki nam vsako leto popestri srečanje z igranjem na harmoniko, in g. župniku Francu, ki poskrbi, da tudi zapojemo in se poveselimo. Hvala socialni delavki v Zavodu Prizma Ponikve, ki je omogočila, da so se srečanja lahko udeležili tudi nekateri stanovalci zavoda. Predvsem pa zahvala vsem prostovoljkam in prostovoljcem Karitas, ki ste pomagali pri pripravi prostora, spekli pecivo in pomagali pri strežbi. Hvala vsem darovalcem, ki podpirate delo Karitas, saj brez vaše pomoči vseh teh dobrodelnih dejanj ne bi mogli izvesti. Bog povrni vsem. 30 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ avgust 2022 Letovanje otrok s pomočjo Rdečega križa Grosuplje Poletje. Počitnice. Morje. Sonce. Druženje. Sproščenost. To bi moralo biti samoumevno za vse otroke. Pa vendar ni. Rdeči križ Grosuplje si že leta prizadeva, da bi čim več otrok z zdravstveno in socialno indikacijo doživelo nepozabne poletne počitnice na morju. Vesna Pregelj, pedagoška vodja letovanja RKS – OZ Grosuplje Tudi letos smo odpeljali na osemdnevno letovanje v Zdravilišče Debeli rtič 150 otrok in mladostnikov. Najmlajši je štel dobrih pet let, najstarejša pa bo kmalu dopolnila 17 let. Iz Občine Grosuplje je prihajalo 55 otrok, iz Občine Dobrepolje 28 otrok in iz Občine Ivančna Gorica 67 otrok. 124 otrok je imelo zdravstveno indikacijo, 26 pa socialno. Otroke je spremljalo 17 mentorjev prostovoljcev pod vodstvom pedagoške vodje. Letovanje je za otroke in mladostnike posebno doživetje predvsem zato, ker preživijo osem dni ob morju in v družbi sovrstnikov. V tem času se spletajo nova prijateljstva, rojevajo prve simpatije, utrjujejo se socialne in komunikacijske veščine, razvijajo se ročne in športne spretnosti ter utrjujejo plavalne veščine. Pa vendar je letovanje za otroke še veliko več kot to. Pomeni pomemben korak na poti k samostojnosti. Treba se je znajti v novem okolju, kjer ni družine in najbližjih, kjer je treba občasno premagovati domotožje, kjer se je treba prilagajati, reševati spore, pogovarjati in se spopadati z različnimi izzivi. Otroci in mladostniki se učijo sobivati s sovrstniki iz različnih okolij, ki imajo raz- lične navade, potrebe in želje. Pri vsem naštetem pa otrokom in mladostnikom pomagamo srčni prostovoljci, ki v otroke vložimo svoj čas, trud, potrpežljivost in energijo. Tudi ta skupina je preživela sproščene in varne počitnice na čudovitem rtu, ki ga krasijo sončni dnevi, iglavci in čist zrak. Veliko časa smo preživeli v in ob morju, se hladili s sladoledom in uživali v igri v prijetni senčki. Za otroke smo pripravili veliko ustvarjalnih delavnic ter športnih in povezovalnih dejavnosti. Otroci so sodelovali pri vodnih igrah z morsko vodo, lokostrelstvu, postali so morski detektivi in iskali zaklad. Nekaj skupin se je odpravilo na izlet do školjčišča v Ankaranu, kjer so raziskovali obalo, nabirali školjke in si privoščili blatno kopel. Starejše skupine so medtem širile svoja obzorja skupaj z osebami s posebnimi potrebami. Ob večerih pa smo se družili na večernih animacijah, kjer smo predvsem veliko plesali, se preizkusili v različnih igrah in pokazali talente. Z ladjico smo se tradicionalno odpravili na izlet v Koper. Res nam ni bilo dolgčas. Da pa nas bodo prijetni poletni spomini spremljali celo leto, smo domov odnesli vsak svojo majico in skupinsko sliko. Hvala vsem, ki ste tako ali drugače podprli letovanje: Rdečemu križu Grosuplje za organizacijo letovanja, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter občinam Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica za sofinanciranje, donatorjem GMM PROIZVODNJI D.O.O, Odvetniški družbi Čeferin in partnerji, Akrapoviču d.d. in Lekarni Ljubljana ter Zdravilišču Debeli rtič, ki nas je gostilo. Predvsem pa zahvala celi pedagoški ekipi, ki se je izjemno potrudila, da je bilo letovanje tudi profesionalno izvedeno. Naš kraj ■ avgust 2022 31 ••• Iz društev ••• Dogajanje v Društvu delovnih invalidov Grosuplje Za člane Društva invalidov Grosuplje so bili minuli meseci bogato zapolnjeni z dejavnostmi. Zbor članov, kulturni praznik z obiskom Vrbe, Kranja in muzeja v Ljubljani in redna ponedeljkova srečanja so že naša stalnica. Karmen Jurčič Prvega aprila smo odšli na tridnevni rehabilitacijski program v terme Topusko. Kopanje, masaže, sprehodi, druženje in obisk Velike Kladuše so nam zapolnili dneve tako, da je vse skupaj kar prehitro minilo. Od 16. do 21. maja smo bili na izletu v Srbiji. Naš cilj in izhodiščna točka je bilo mesto Šabac, kjer smo bili ves čas bivanja v Srbiji nastanjeni v prijetnem hotelu. Ogledali smo si Sremsko Mitrovico z muzejem zgodovine; Beograd, kjer smo si najprej ogledali čudovito cerkev sv. Save, se popeljali z ladjico po reki Savi na panoramski ogled mesta, se sprehodili po Kalamegdanu in ob prijetnem druženju spili popoldansko kavo na Terazijah. Naslednji dan smo se čez Fruško goro odpeljali v Novi Sad, kjer smo si med potjo ogledali pravoslavni samostan, ob vrnitvi pa smo se ustavili v vinski kleti na degustaciji njihovega vina. Sledil je obisk naravnega rezervata Zasavica, ki je vzhodno od reke Drine in južno od reke Save. Sprehodili smo se po čudovitem parku v mestu Banja Koviljača. Za konec pa smo si privoščili še malo kulture in obiskali rojstno mesto Vuka Stefanovića Karadžića. Znamenito mesto Tršić oziroma spominska hiša Vuka Stefanovića Karadžića je bil prvi muzej na prostem v Kraljevini Jugoslaviji. Preživeli smo lep teden in videli veliko novega. 18. junija smo si ogledali predstavo Rokovnjači v gledališču na prostem na Muljavi. Muljavski igralci so nas kot vsako leto navdušili z uprizoritvijo Jurčičevega dela. 20. in 30. junija smo imeli kopalni dan v Šmarjeških toplicah. Od 22. do 29. junija smo imeli rehabilitacijsko letovanje v Žusterni. Sonce, kopanje, jutranja telovadba, hoja, obisk bližnjih krajev, kolesarjenje, dru- ženje in klepeti v prijetni senci. Vsega smo imeli na pretek, samo časa nam je zmanjkalo, ker je teden minil prehitro. Zadovoljni in polni energije smo se morali posloviti. Vendar nič hudega, ker se bomo zagotovo kmalu še vrnili. V društvu pa nadaljujemo svoj program. Vsak ponedeljek od 9.00 do 11.00 imamo na sedežu društva na Kolodvorski 5 v Grosuplju odprta vrata. Če vas morda kaj zanima ali se nam kdaj želite tudi pridružiti na kakšni naši dejavnosti, ste lepo vabljeni. Prizma Ponikve je zaplula v poletje Poletje smo v Prizmi Ponikve otvorili, kot se spodobi – s piknikom. 15. junija smo se v senci našega parka podružili ob dobri hrani z žara in zaplesali ob glasbeni podlagi. Tudi rekreativnih dejavnosti ni manjkalo, kot sta badminton in namizni tenis. Dipl. del. ter. Barbara Bavdek, Prizma Ponikve Vroče dni je lažje prebroditi ob hladni pijači in lahkih sladicah. Zato smo se junija odločili, da za kulinarično delavnico pripravimo sadno kupo. V kuhinji so nam pripravili različno sadje, ki smo ga skupaj razrezali in za piko na i postregli s sladoledom. Seveda pa se zavedamo, da brez dela ni jela in da vse te dobrote ne zrastejo kar v trgovinah. Pridno smo v tej suši skrbeli za naš vrt in okopavali rastline, kar se pozna tudi na pridelku. Letos se lahko ponovno pohvalimo nad količino paprik. Z veseljem povemo, da so odprta tudi naša stanovanja. Ob zaključku del smo si jih lahko ogledali tako 32 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ avgust 2022 stanovalci in zaposleni. Ob tej priložnosti nas je kuhinja tudi počastila s pecivom. Izkoristili smo tudi vsako priložnost milejših temperatur za sprehode in izvedli pravcat športni poligon v našem parku. Čas včasih kar prehitro teče in v dobrem mesecu bo na naša vrata potrkala jesen. Nas ne bo presenetila in ustvarjalne delavnice so že v barvah padajočega listja. Visoke poletne temperature nas niso zaustavile pred zastavljenimi cilji V PSVZ Prizma Ponikve smo se razveselili poletja, ki nas je nekoliko presenetilo z visokimi temperaturami, vendar nas niso odvrnile od zastavljenih ciljev. Špela Selan, direktorica Ob tej priložnosti si naše sodelavke zaslužijo, da jim še enkrat iskreno čestitamo za doseženi cilj, z željo, da to ni bilo zadnjič. V letošnjem poletju smo zaključevali energetsko sanacijo bloka, kjer so sedaj že vseljena vsa štiri sodobno obnovljena stanovanja. Visoke temperature so nam preprečile izključno finalno ureditev okolice, ki nas čaka jeseni, do takrat pa bomo uredili še zadnje podrobnosti, da bo bivanje pri nas kar se da lepo. Na sredi poletja smo začeli gradnjo manjše poslovilne vežice, ki je v PSVZ Prizma Ponikve do sedaj nismo imeli, imeli smo le nekoliko prilagojen prostor za pokojnika. Vsi naši stanovalci, njihovi svojci, skrbniki si ob zadnjem slovesu od nas zaslužijo dostojno slovo. Manjša poslovilna vežica bo v naslednjih tednih dopolnila celoto našega zavoda, ki z leti spreminja svojo podobo in postaja sodoben in človeku prijazen dom. Smo si pa v letošnjem letu zastavili še en cilj, in sicer cilj odteči DM-ov tek za ženske. Smo pretežno ženski kolektiv, razumemo se, ideja je prišla pravočasno in v okviru promocije zdravja smo idejo lahko realizirali. Petnajst naših sodelavk je neumorno treniralo in v soboto, 11. junija 2022, odteklo tek, ki povezuje, združuje in motivira. 3. junija 2022 smo se zbrali zaposleni na pikniku, da se še preden se naše poti razidejo v različne smeri na letni dopust, poveselimo, nasmejemo, da svoje vsakdanje skrbi in zadolžitve vsaj za nekaj ur odložimo. Da nam to uspe v tako velikem številu, pomeni, da nam je mar za sodelavca, sodelavko, ne samo v službenem času, temveč tudi v zasebnem času. Samo želimo si lahko, da tako tudi ostane in da nam ne zmanjka volje, motivacije za nadaljnje delo in ustvarjanje. Vsem bralkam in bralcem Našega kraja želimo zaposleni in stanovalci PSVZ Prizma Ponikve še mnogo lepih sončnih trenutkov, preden bo tudi k nam tiho, vendar neizogibno, prišla lepo obarvana jesen. Naš kraj ■ avgust 2022 33 ••• Iz društev ••• Učenci Podružnične šole Krka gobarili iz Krke do gobarskega doma na Šentrumarju Učenci Osnovne šole Zagradec, Podružnične šole Krka, so v mesecu juniju 2022 imeli športni dan in se s člani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje odpravili na Šentrumar. Gerta Gregorka Z vodstvom PŠ Krka smo se člani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje dogovorili, da za učence in učenke od 1. do 4. razreda organiziramo spomladanski pohod do gobarskega doma na Šentrumarju. Bilo je prijetno poletno jutro, 14. junija 2022, ko smo se zbrali pred šolo na Krki. Kar 63 učencev in učenk, šest učiteljic PŠ Krka in pet članov Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje se nas je podalo po gozdni poti proti Šentrumarju. Med potjo smo se večkrat ustavili in pogledali za gobe. Našli smo kar veliko primerkov gob. Predsednik društva je učencem opisal vsak primerek najdene gobe, povedal, ali je užitna, pogojno užitna, strupena, smrtno strupena ali morda celo zaščitena. Seveda so se učenci najbolj razveselili najdenih poletnih gobanov – jurčkov –, ki so jih vsi dobro poznali. Po uri in pol prijetne hoje smo prispeli do gobarskega doma na Šentrumarju, kjer so se učenci malo okrepčali, odpočili in posladkali. Predsednik društva Pavle Gregorka je s kratkim predavanjem povedal najpomembnejše stvari o gobarjenju, ki naj bi jih vedel vsak začetni gobar. Poudaril je, da nabiramo le tiste gobe, ki jih zares dobro poznamo. Gob, ki jih ne poznamo, ne br- camo, pustimo jih v gozdu za okras ali za hrano nekaterim živalim, ki so jim gobe prava poslastica. Povedal je, kako se obnašamo v gozdu, da ne motimo živali, ne puščamo smeti v gozdu, varujemo naravo in gozdno mikofloro. Tudi na poti nazaj smo našli jurčke in prav vsakega so se učenci razveselili. Srečno in še pravi čas smo se vrnili do šole, kjer je učence čakalo zasluženo kosilo. Zadovoljni in polni novih doživetij smo se poslovili z upanjem, da se vidimo na razstavi gob v Hočevju, naslednjo pomlad pa ponovimo nabiranje gob, strokovno vodenje in predavanje v naravi. V A B I na 15. TRADICIONALNO RAZSTAVO GOB V NEDELJO, 18. 9. 2022, V ŠTENTOVEM KOZOLCU V HOČEVJU Poleg razstave gob bo potekalo tudi tekmovanje v kuhanju gobje enolončnice in najizvirnejše oziroma najbolj domiselne gobje jedi, zato se nam ljubitelji kotlička, kuhalnice in gobjih jedi pridružite. Tekmovanje v kuhanju gobje jedi se bo začelo ob 11. uri in zaključilo ob 14.45. Kuha se v kotličku, na plin ali drva, pred gasilskim domom v Hočevju. Najizvirnejšo oziroma najbolj domiselno gobjo jed lahko prinesete na ocenjevanje tudi že doma pripravljeno. Prijave sprejemamo na tel.: 041 790 424, e-naslov: dg.storovke@gmail.com, na dan prireditve pa na prireditvenem prostoru do 10.30. Razstava gob bo za obiskovalce odprta v nedeljo od 10. do 19. ure. V ponedeljek, 19. septembra 2022, je ogled razstave namenjen učencem osnovnih šol. Člani društva gobarjev Štorovke Šentrumar - Hočevje bomo na razstavi prikazali pester izbor različnih primerkov gob in poskrbeli za hrano, pijačo in gobjo enolončnico. VABLJENI V HOČEVJE 34 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ avgust 2022 Dostojno smo proslavili dan državnosti Po dveh letih, ko smo morali proslavljati naš najpomembnejši praznik pod posebnimi, izredno oteženimi pogoji, smo letos vendarle proslavili dan državnosti v dokaj normalnih razmerah. Franci Zorko Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje že vrsto let skupaj s slovesnostjo ob dnevu državnosti organizira tudi spominski pohod Viljema Podržaja. Glede na to, da so člani našega združenja veterani iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, smo se letos odločili, da pohod in slovesnost organiziramo v Občini Dobrepolje. Že na samem začetku priprav smo se povezali z Občino Dobrepolje oz. njenim županom Igorjem Ahačevčičem, ki je tudi sam veteran vojne za Slovenijo. Ta nam je v veliki meri pomagal, tako v organizacijskem kot materialnem pogledu. Njegovo odlično poznavanje lokalnega okolja in njegovih prebivalcev nam je bilo v veliko pomoč, predvsem v trenutku, ko je nenadoma zbolel naš neutrudni organizator pohodništva in načrtovalec tudi letošnje trase pohoda Jože Erjavec. Letošnji pohod se je začel pri cerkvi sv. Martina nad Podpečjo. Po gozdni poti so se pohodniki podali na Kamen vrh. Med pohodniki so bili tudi potomci Viljema Podržaja iz Medvedice, po katerem spominski pohod tudi nosi ime. Na Kamen vrhu jih je pričakal predsednik našega združenja Alojz Potočnik z okrepčilom. Okrepčani so se nato po drugi poti vrnili na izhodišče oz. na prireditveni prostor pred vhodom v Podpeško jamo. Zaradi zdravstvenih težav našega Jožeta sta pohod vodila domačina, zakonca Kuplenk, kar je celotnemu pohodu dalo še posebno lokalno noto. Da je bila trasa izbrana posrečeno, priča tudi dejstvo, da so se nekateri pohodniki vrnili s poti z izdatno bero gob, ki so jih nabrali ob poti. Po vrnitvi pohodnikov na prireditveni prostor v zavetje prijetno hladne Podpeške jame se je z državno himno, ki jo je na saksofon odigral domačin Jaka, začela krajša slovesnost. Program je začel recitator Ivo Puhar z odlomkom iz Župančičeve pesnitve Duma ter z njenim drugim odlomkom tudi zaključil uradni del programa. Program pa so popestrili tudi učenca Glasbene šole Grosuplje, podružnica Dobrepolje, Petra s prečno flavto in Mohar s saksofonom ter recitatorke Osnovne šole Dobrepolje s Prešernovim Povodnim možem. Slavnostni govornik, župan Občine Dobrepolje Igor Ahačevčič, je v svojem nagovoru spregovoril o pomenu dneva državnosti ter prisotne hkrati seznanil z zgodovinskimi in naravnimi posebnostmi okolja, v katerem je slovesnost potekala. Program je povezoval sekretar Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje Franci Zorko. Po končanem programu so se prisotni okrepčali z odličnim golažem, za katerega je poskrbel sam župan, in se še kar nekaj časa zadržali v prijetnem klepetu ter tako potrdili znani rek: »Soborci v vojni, prijatelji v miru.« 35 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ avgust 2022 Groševo poletje 2022 Groševci smo tudi letos imeli veliko poletnih dogodkov, s katerimi smo popestrili poletje dijakom in študentom. Tjaša Bregar in Jerneja Krampelj, ŠK GROŠ Za začetek smo se odpravili na tradicionalni karting. Kot vedno do zdaj smo se tudi letos do zadnjega spraševali, ali bo vreme zdržalo, ampak je bila sreča na naši strani, ta projekt pa zagotovo ponovimo tudi prihodnje leto. Sledila je Urbana terasa, projekt, pri katerem smo na Mestni tržnici Grosuplje organizirali sproščen glasbeni večer. Za uvodne glasbene ritme je poskrbel DJ Domzy, v večernih urah sta oder zavzela Urška in Grega. V sklopu projekta je potekala tudi umetniška razstava. Poleg glasbeno obarvane Urbane terase smo na prvi julijski petek pripravili Groševo veselico, na kateri je za narodnozabavne ritme poskrbel ansambel Lesarji. Glasba povezuje tudi sklop poletnih koncertov, ki se organizirajo pod skupnim imenom Mixtape. Prvi je potekal 8. julija 2022, na njem sta nastopala skupina Jet Black Diamonds in lokalni bend Bend Lower. V začetku meseca, 2. septembra 2022, nas bodo v hiphop/rap ritme popeljali Žena, Arne in Tao, lepo vabljeni. Eden izmed svežih dogodkov letošnjega poletja je prav gotovo projekt Vino in platno. Gre za projekt, ki pod eno streho združuje umetnost in izobraževanje oziroma spoznavanje (novih) vin in slikarstvo. Umetniško obarvana je tudi delavnica oblikovanja keramike, pri kateri smo izdelovali unikatne izdelke iz gline. Poletje je bilo letos še posebej športno obarvano. Na Groševem tradicionalnem dogodku smo 28. julija 2022 sproščali adrenalin in urili strateško mišljenje v paintball parku Pitbull, adrenalina v žilah pa ni manjkalo niti 13. avgusta 2022, ko smo se udeležili soteskanja po reki Soči. Za športno vzdušje je poskrbel tudi turnir odbojke na mivki v Smrjenah, Groševci pa smo se 21. avgusta 2022 odpravili še na pohod, in sicer smo osvojili vrh Košute. Ker se bliža novo študijsko leto, smo Gro- ševci odšli na motivacijski vikend v Novo mesto, od koder smo prišli polni motivacije in idej za prihajajoče dogodke. Vedno smo veseli novih obrazov, zato te lepo vabimo, da se nam pridružiš. Najdeš nas na naših družbenih omrežjih – Facebook in Instagram, za dodatne informacije pa obišči našo spletno stran ali uradne ure. Facebook: GROŠ študentski klub Instagram: @sk.gros Spletna stran: www.klub-gros.si Groševcu ni nikoli dolgčas! ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ avgust 2022 Tretje dobrepoljsko krompirjevanje in tekmovanje harmonikarjev bo v soboto, 27. avgusta 2022, ob 15. uri na občinskem trgu na Vidmu. Ob zvokih harmonikarjev in ansambla bomo iskali najtežji dobrepoljski krompir, okušali krompirjeve jedi in predstavili pridelovanje krompirja skozi čas. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Za prijetno razpoloženje bo poskrbel ansambel A’BUP. Se vidimo! Turistično društvo Dobrepolje in Občina Dobrepolje Partnerji: DPŽ Dobrepolje – Struge, PGD Kompolje, Primož Štefanc in Čebelarsko društvo Dobrepolje Fotografija Tamino Petelinšek, Julij 2019 36 Naš kraj ■ avgust 2022 ••• Iz društev ••• 37 Dišeči gozd pri Tisljevem razgledišču Turistično društvo Dobrepolje in Mestna knjižnica Grosuplje, enota Dobrepolje, sta v sodelovanju z Občino Dobrepolje 4. avgusta 2022 ob 19. uri pripravila prireditev, posvečeno pripovedovalki Ančki Lazar »DIŠEČI GOZD PRI TISLJEVEM RAZGLEDIŠČU«, prepleteno z besedo in glasbo. Dušica Hočevar, TD Dobrepolje Ga. Ančka Lazar, ohranjevalka kulturne dediščine, je v svojih pripovedih poudarjala skromnost in dobroto pravljičnega junaka in s tem poslušalcu posredovala zgled, kako naj ravna. Širila je splošna moralna načela. Obdarjena z ljubeznijo do glasbe, izrednim spominom, spoštovanjem do naših prednikov in njihovih običajev, ljubeznijo do narave, vero v Boga in ljudi ter s sposobnostjo komunikacije z ljudmi je v svojem življenju opravila za našo skupnost veliko delo, je o njej pripovedovala Marija Žnidaršič. Po zvokih harmonike, na katero je zaigral Mark Krašna, smo prisluhnili odlomku iz knjige župnika Janeza Kebeta iz Kopanja. V njegovi knjigi Sejalec seje je odlomek, ki pripoveduje o našem rojaku Janezu Brodniku. Prebral ga je g. Edi Zgonc. Mateja Gruden nas je z zvoki klarineta popeljala v dišeči gozd. Spoznali smo, kje so pravljice doma, in prisluhnili predstavitvi knjige Po čem diši gozd. Naša priljubljena knjižničarka Jasmina Mersel Šušteršič se je tokrat preizkusila tudi kot pisateljica. Njen navdih so otroci. Z veseljem in igrivostjo za njih pripravlja zanimive dejavnosti. Ljubezen do otrok, naravnih lepot in malih gozdnih škratkov je čutiti tudi v njeni knjigi, je povedala Cirila Nose. Prostor Tisljevega razgledišča so popolnile bogate ilustracije ge. Mete Mehle, ki je knjigo ilustrirala. Za najmlajše je za to srečanje pripravila ustvarjalno delavnico. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim in g. Frenku Zrnecu. Hvaležni smo, kajti hvaležnost da smisel naši preteklosti, prinaša mir današnjemu dnevu in ustvari vizijo jutrišnjega dne. Most izdihljajev v Ponikvah Bliža se častitljivih 100 let, ko so zagnani vplivni in sposobni vaščani Ponikev zgradili za tiste čase imeniten most čez strugo Rašice pri Pavlinovem mlinu in žagi. Ta velika pridobitev za Ponikve, Dobrepolje in velikolaško deželo se je zgodila v letu 1926. Skozi čas do današnjih dni je most kljuboval vsemogočim vremenskim nevšečnostim, predvsem katastrofalnim poplavam, ki so večkrat resno ogrožale vas Ponikve, Dobrepolje in Struge. Edi Zgonc, TD Dobrepolje Most je dolg kar 33 metrov, širok od 3,10 do 3,55 metra, kar je daleč največ v Občini Dobrepolje. Poplave mostu niso prišle do živega, resneje ga je začel in načel ogrožati človek s svojo vse agresivnejšo, vse večjo in težjo mehanizacijo ter vozili. Če ne gre zlepa čez most, odbijejo steber in plen iz gozda pripeljejo na svoj cilj. Tako so načeli osem stebrov od osemnajstih. Vzdrževalci po liniji najmanjšega napora pustijo stebre v porušenem stanju, dodali so le prometni znak, ki je večkrat na tleh kot v stoječem položaju, ki nas opozarja na nevarnost. Tudi rastoča trava na robu mostu je vse prej kaj drugega kot okras. Vgrajeni materiali mostu so dotra- jani in kličejo po obnovi. Most je tehnična dediščina vasi in občine, ki sodi neločljivo v skupek Pavlinovega mlina, žage in jezu. Z obnovitvijo vsega navedenega bi hkrati pridobili veliko površino (150 × 20 m) vodne površine za prepotrebno kopališče (drsališče). Voda potoka Rašca je iz leta v leto bolj čista. To je neizmeren vodni kapital, ki bi ga morali na razumen 38 in učinkovit način izkoristiti. Nujno je zapreti požiralnike ob strugi, ki vse bolj neusmiljeno goltajo dragoceno vodo. Podnebne razmere nas iz leta v leto opominjajo, da bo z vodo v prihodnje vse težje in težje. Ohranjati strugo Rašice mora postati naša skupna prioritetna naloga. Spremeniti odnos zlasti posameznih vaščanov, ki jim je most rampa za metanje najrazličnejših odpadkov v vodo. Takšen odnos do okolja te težko prepriča, da se bo stanje spremenilo na bolje. Kot vaščani moramo prvi pokazati več spoštovanja do našega mostu, do naše tehnične dediščine, ki so nam jo kot veliko darilo zapustili naši cenjeni predniki. Ko bomo zmogli oblikovati in uresničiti ta odnos, bomo imeli otipljivo izhodišče, da z vsemi razpoložljivimi silami pritisnemo na odgovorne, da uredijo most, jez, kopališče, žago in mlin. Za zdaj je to vse, kar imamo. Izgubili smo šolo, kulturni dom, nimamo igrišča, trgovine … Vsak most je v bistvu zgodba srca in duha. Most je posebno in specifično področje tehnike in graditeljstva. Most povezuje kraje, ljudi, srečujejo se različne kulture, mišljenja ljudi. Mostovi so prestižni podvigi, spadajo med najbolj prvinsko človeško ustvarjalnost, združujejo, zbližujejo, premagujejo globoke ovire. Mostovi so last vsakogar, do vseh enaki, uporabni, vedno postavljeni smiselno na kraju, kjer se križa največ človeških potreb. So trajnejši kot druge gradnje in ne služijo ničemur, kar je skrito in zlo. ••• Iz društev ••• opisal gradnjo enega največjih mostov turškega cesarstva čez Drino pri Višegradu leta 1579 (BiH). Med drugim je zapisal: »Nič od vsega, kar človek v življenjskem slogu postavlja in gradi, ni v mojih očeh boljše in vrednejše kot mostovi.« Pisateljica Kristina Brenkova je zapisala: »Vse svoje življenje sem med ljudmi gradila brvi in mostove. Če že pravih mostov nisem znala graditi, sem za prehod preprosto izkoristila mavrico, ki me je vedno varno pripeljala na drugi breg.« Naš kraj ■ avgust 2022 v Škofji Loki. Marsikateri kraj v svetu in pri nas je zaslovel po mostu, mostovih (Benetke, Ljubljana, Pelješac …). Najpomembnejši mostovi in brvi so med nami. Delajmo na tem in zagotovo se lepša prihodnost piše tudi mostu čez strugo Trubarjeve Rašice pri Pavlinovih v Ponikvah. Oton Župančič je zapisal: »Čvrst most sezidajte čez prepad, da zopet mogel bo do brata brat.« Zanimiva je tudi slika Mona Liza slikarja Leonarda da Vincija, ki ima v ozadju naslikan most, ki predstavlja tisti vezni element, s katerim je slikar na simboličen način predstavil del končne podobe osebnosti Mone Lize. Neprekosljivi graditelji mostov so bili Rimljani. Bili so prvi, ki so pri gradnji uporabili sistem obokov. Most, ki se ponaša z največjim ohranjenim kamnitim lokom na ozemlju nekdanjega rimskega imperija, je v kraju Alcantara čez reko Tajo v Španiji, ki nosi med drugim napis: Most bo trajal na veke. In res, preživel je prvih 2000 let. Zanimiva fotografija Pavlinove rodbine pred mlinom in žago ob Rašici na mestu, kjer še ni bilo mostu. Obstajal je lesen mostiček, ki je nad jezom povezoval žago, mlin in stanovanjsko hišo Pavlinovih v Ponikvah (fotografija iz zasebne zbirke Pavlinovih). Ivo Andrič je prejel Nobelovo nagrado za književnost za knjižno delo Most na Drini. Pisec je z izredno tankočutnostjo, oplemeniteno z bogatim izrazoslovjem, Prvi kamniti most so Rimljani zgradili v Rimu čez Tibero l. 179 pr. n. št. Najstarejši leseni most v Sloveniji je bil že v kameni dobi med 5. in 2. tisočletjem pr. n. št. povezan s kolišči na Ljubljanskem barju pri Notranjih Goricah in je bil dolg kar 400 metrov. Najstarejši ohranjeni kamniti most iz leta 1378/81 je Kapucinski most Porušeni stebri (Foto: Janez Nose) Odpadki v strugi (Foto: Janez Nose) Prizor z odprtja mostu Dolžina mostu (Foto: Janez Nose) Naš kraj ■ avgust 2022 39 ••• Iz društev ••• Popis rastlin in njihovih habitatov v Občini Dobrepolje Na pobudo Turističnega društva Dobrepolje smo v letu 2019 končali popis rastlinstva ob Rimski cesti Jerneja Pečnika, od mostu čez Rašico v Ponikvah do domačije Trotovškovih v Velikih Laščah. Branko Dolinar Ob gozdni poti smo našteli več kot 200 rastlinskih vrst. Med njimi smo izbrali 28 rastlin in dreves in jih označili s tablico, pritrjeno na skalo v bližini rastline. Na informativni tablici je označeno slovensko in latinsko ime rastline z ustrezno fotografijo. Kot pripomoček je Turistično društvo izdalo tudi Vodnik po rastlinskem svetu ob Rimski cesti Jerneja Pečnika (avtorja E. Zgonc in B. Dolinar). V vodniku so natančni opisi rastlin s fotografijami, ki jih opazujemo ob poti. Popis rastlin ob Rimski cesti nam je pokazal veliko raznovrstnost rastlinskih vrst v tem delu Dolenjske. Med njimi so bile tudi naravovarstveno pomembne vrste in njihovi življenjski prostori, zato smo se odločili, da nadaljujemo popis rastlin po celotni Občini Dobrepolje. V preteklem stoletju so, predvsem v Dobrepoljski dolini, znani slovenski botaniki večkrat beležili zanimive rastlinske vrste, vendar celovitega in podrobnega popisa v tem delu Slovenije še ni bilo. Zato smo v štirih letih naredili popis na različnih lokacijah in v raznih vegetacijskih obdobjih in zabeležili 587 različnih rastlinskih vrst, kar za ta del Dolenjske ni malo. Popis rastlin smo razdelili na tri geografsko ločena območja: Ponikovsko, Dobrepoljsko in Struško dolino. Za vsako dolino smo s pomočjo podatkovne baze FloVegSi Biološkega inštituta Jovana Hadžija pripravili samostojno preglednico popisanih rastlin. Tako smo v Ponikovski dolini na 33 lokacijah zabeležili 222 rastlinskih vrst, v Dobrepolju na 90 lokacijah 439 vrst in v Strugah na 78 lokacijah 426 različnih rastlinskih vrst. Med popisanimi rastlinami je 40 zavarovanih vrst in 42 vrst z Rdečega seznama ogroženih vrst v RS. Popisali smo tudi 19 tujerodnih vrst, ki se pojavljajo podivjano oziroma so se v Sloveniji že naturalizirale. Med njimi je bilo tudi 12 invazivnih vrst, ki pa se na ekstenzivno gospodarjenih površinah še niso kritično razširile. Pri popisu rastlin smo posebno pozornost posvetili zanimivim habitatom, kot so suhi in vlažni travniki, mokrišča, gozdovi, skalovja, bajerji in mlake, vhodi v podzemne jame itd. Veliko pozornosti smo posvetili tudi rastlinstvu na treh območjih Natura 2000, ki so v Občini Dobrepolje in skupaj zavzemajo kar 6,1 km²: Podpeška jama v Dobrepolju, Kompoljska jama – Potiskavec v Dobrepolju in Strugah in del območja Kočevsko v vzhodnem delu Struške doline. Zanimive so tudi rastline, ki uspevajo na naravnih vrednotah, kot so podzemne jame, vodni izviri, potoki, vrtače, mokrišča in celo naravni kamniti most. Med najbolj prepoznavnimi naravnimi vrednotami v Ponikovski dolini so potok Rašica in njegovi požiralniki pri opuščenem Brdavsovem mlinu. Botanično izredno zanimiva je 3 km dolga in 300 m široka ravnica Mlake, ki se razteza od zaselka Brezje v Dobrepolju do Podtabora v Strugah. To je najožji in najbolj moker del Dobrepoljske in Struške doline, posejan z vlažnimi travniki in mokrišči, na katerih uspevajo redke vlagoljubne rastlinske vrste. V Struški dolini so značilne s travo porasle struge, polne manjših požiralnikov, ki jih po vsakem močnejšem deževju poplavi voda. Nad Kolenčo vasjo je izredno zanimiv in dobro ohranjen naravni kamniti most, eden redkejših v tem delu Slovenije. Skratka, pri popisu rastlin v Občini Dobrepolje smo dopolnili vedenje o razširjenosti rastlinskih vrst v tem delu Dolenjske, ki uspevajo v dobro ohranjenih habitatih in znatno prispevajo k biotski raznovrstnosti v Sloveniji. 40 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ avgust 2022 Turistično društvo Dobrepolje Povabilo na tradicionalno ekskurzijo po poteh ustvarjanja umetnika Toneta Kralja v soboto, 24. septembra 2022, ob 7. uri z Vidma Na pot se bomo odpravili v soboto, 24. septembra 2022, z odhodom ob 7. uri z avtobusne postaje na Vidmu, 7.20 iz Grosuplja, 7.35 iz Ljubljane, z Rudnika (Bauhaus). Po kratkem postanku v Divači bomo pot nadaljevali do kraja Lokev na Krasu, kjer si bomo ogledali poslikave Toneta Kralja iz leta 1942/43 v cerkvi sv. Mihaela. Poslikavam je dal močan narodnostni in socialni poudarek. Mimo znamenite jame Vilenica in kobilarne Lipica bomo pot nadaljevali v Italijo, v kraj Trebče, kjer je Tone Kralj poslikal cerkev sv. Andreja. Ob vrnitvi si bomo ogledali znamenitosti v Bazovici. V kraju Pesek se bomo ustavili v cerkvi sv. Trojice, kjer je poleg njegovih poslikav zanimiv križev pot v tehniki lavirane risbe s tušem, ki ga je Tone izdelal leta 1959 za mednarodno razstavo cerkvene umetnosti v Novari. Poskrbeli bomo za dobrodošlico, pravočasne postanke in kosilo. Držali se bomo navodil in priporočil NIJZ-ja. Prijave sprejemamo do zapolnitve mest na tel. št.: 041 962 823, e-naslov: td.dobrepolje@gmail.com ali vsako soboto v TIC-u od 9. do 11. ure. Vabljeni! Uspešno izveden poletni futsal tabor 2022 Kmalu po zaključku šole se je letos zelo veliko fantov zbralo na poletnem futsal taboru. Od 27. junija do 1. julija so se v rekreacijskem parku Gmajna družili ob športu in aktivno preživeli prve počitniške dni. Bojan Novak Zadnja leta je poletni futsal tabor postal stalnica. Letos smo se v klubu odločili, da pripravimo en tabor, in to takoj po koncu šole, še preden večina odide na morje. Kar 40 fantov smo gostili letos v Gmajni in za mlado trenersko ekipo pod vodstvom prekaljenega Danija Kaljeviča je to predstavljalo kar primeren izziv. V zelo vročem vremenu so bile za napornejše vsebine primerne le dopoldanske ure, popoldanske pa smo zapolnili z raznimi ogledi in spremljevalnim programom. čina je v naravni senci, ki so jo vsi zelo iskali. Fantje so tako med tednom veliko igrali odbojko na mivki, badminton na novem igrišču, vadili in se zabavali na napravah uličnega fitnesa, plezali po plezalni steni in na igralih ali pa se preprosto igrali v gozdičku. Dopoldanski del je bil tako namenjen kombinaciji tehničnega treninga in igri nogometa na travi. Rekreacijski center ponuja poleg nogometnega igrišča še številne druge zanimivosti, katerih ve- Naš kraj ■ avgust 2022 ••• Šport ••• 41 V torek so v popoldanskem času obiskali Kmetijo Jakopič, kjer so jim razkazali kmetijo in delo na njej. Vroč dan je bil kot nalašč za poskušanje njihovih osvežilnih jogurtov. Četrtkovo popoldne so fantje preživeli pri koči v Podgori, kjer so si pripravili tudi kosilo. Sredino popoldne je pripravil igralec članske ekipe in tudi trener v klubu, Alen Blatnik. Petkov zaključek pa je bil že tradicionalno namenjen skupnemu srečanju s podelitvijo priznanj za udeležbo. En počitniški teden lahko zelo hitro mine, in tudi tokrat je bilo tako. Otroci so bili sicer utrujeni, saj jim vročina res ni prizanašala. So bili pa vseeno navdušeni in v podobnem številu se gotovo srečamo spet naslednje počitnice. V Futsal klubu smo letos še razširili vadbo za dekleta V lanskem letu smo dekletom iz vrtca in prvih razredov ponudili športni program Gibalna abeceda, letos pa na podlagi pozitivnih odzivov temu programu dodajamo še vadbeno skupino GAS (gimnastika, atletika, splošna vadba). Novi program je namenjen dekletom od 2. razreda naprej. Bojan Novak Nova vadba GAS bo potekala dvakrat tedensko po 60 minut. Dekleta od 2. razreda bodo na igriv način in z novo vaditeljico Manco Bavdek spoznavala osnove gimnastike, atletike in splošne vadbe. Vadba ni tekmovalno usmerjena, predstavlja pa odlično podlago za ukvarjanje z drugimi športi. Vsebine namreč sodijo med t. i. bazične športe. Atletika ponuja raznovrstno paleto tekov, skokov in metov, ki dodobra napolnijo gibalni spomin. Enako velja za gimnastiko, ki predvsem z elementi parterja (prevali, premeti, stoje …) predstavlja prave gibalne izzive za odraščajoča dekleta. V program Gibalne abecede pa vabimo dekleta od 4. do 7. leta starosti. Tu bo poudarek na bolj osnovnih gibanjih, gibalnih igrah, poligonih, štafetnih igrah … Gibalna abeceda bo potekala enkrat tedensko (60 minut). URNIK OBEH DEJAVNOSTI: GIBALNA ABECEDA: sreda 15.00 do 16.00 GAS: ponedeljek 15.00 do 16.00 in sreda 16.00 do 17.00 Vpis v obe vadbeni skupini bo potekal v petek, 2. septembra, od 18.00 v klubski sobi Futsal kluba Dobrepolje v športni dvorani. VABLJENI! 42 ••• Šport ••• Naš kraj ■ avgust 2022 Futsal klub Dobrepolje zagnano v novo sezono Po lanski zelo uspešni sezoni smo v klubu tudi pred novo sezono postorili vse, da bo ta potekala nemoteno, predvsem pa na visoki ravni. Treningi se za starejše začenjajo že v avgustu, mlajši pa začnejo v začetku septembra. Kmalu nas čakajo tudi že prve tekme. Bojan Novak Tudi v sezoni 2022/23 bomo v klubu izvajali futsal treninge za vse starostne skupine (U-7, U-9, U-11, U-13, U-15, U-17, U-19 in člani). Selekcije od U-13 naprej začenjajo treninge v ponedeljek, 29. 8., selekcije U-7, U-9 in U-11 pa v ponedeljek, 5. 9. Članska ekipa je treninge začela 9. avgusta, saj jo 9. septembra čaka že prva tekma. Tudi letos bo ekipa nastopala v elitni 1. slovenski futsal ligi, česar se zelo veselimo. V ligi sodeluje letos osem ekip, ki bodo tekmovale po trikrožnem sistemu s končnico. Že zdaj vas vabimo na vse domače tekme, ki bodo zagotovo ponudile veliko vznemirjenja in dobrega futsala. Ekipa začne letos svoje tekmovanje z dvema gostovanjema (9. in 16. septembra), v petek, 23. 9., pa na najlepši možni način začenja tekme v domači dvorani. V goste namreč prihaja serijski državni prvak in udeleženec lige prvakov, Futsal klub Dobovec. Odlična reklama za ogled tekme! V kategoriji U-19 bo letos nastopalo de- set ekip, v U-17 pa 11. Tekmovanji U-15 in U-13 sta razdeljeni na vzhod in zahod, naši ekipi pa bosta še naprej nastopali na zahodu. V U-15 bo na zahodu tekmovalo osem ekip, v U-13 pa šest. POMEMBNO! Vpis otrok v futsal vadbo bo v petek, 2. septembra, od 18.00 naprej v klubski sobi (športna dvorana Dobrepolje). Vabljeni vsi fantje, ki ste že trenirali pri nas, ter seveda novi. Glede vadbe deklet, ki jo bomo letos še obogatili, si lahko vse informacije preberete v posebnem prispevku. DOMAČI TEKMI EKIP FUTSAL KLUBA DOBREPOLJE – september: Petek, 23. 9., 20.30 (člani) – Futsal klub Dobrepolje : Futsal klub Dobovec Nedelja, 25. 9. (U-19) – Futsal klub Dobrepolje : ŠD Extrem Vadba za selekcije U-13 in starejše bo potekala 3-krat tedensko (90 minut), za selekciji U-9 in U-11 dvakrat tedensko (po 90 minut), za U-7 pa dvakrat tedensko po 60 minut. TEDENSKI RAZPORED TRENINGOV – mladi: URA PON TOR SRE ČET PET 15.00–16.30 U7 (do 16.00) U9 U7 (do 16.00) U9 U13 16.30–18.00 U13 U11 U11 U15 18.00–19.30 U17/19 U13/15/17/19 U15 U17/19 Naš kraj ■ avgust 2022 ••• Šport ••• 43 19. športni dan v Bruhanji vasi Nedelja, 19. junij 2022. To je dan, ko se je v idiličnem športno-rekreacijskem centru Gmajna odvijal pravi športni praznik. Dan, ki je bil kot nalašč za druženje. Resda je bilo vroče, ampak v tem letnem času je to za pričakovati, in tako se je v okviru Športnega društva Dobrepolje že devetnajstič zapored vrstilo nešteto turnirjev. Andreja Novak Vzdušje je bilo seveda malce tekmovalno, najpomembnejše pa je, da je bilo prijateljsko. Dopoldne, ko sonce še ni bilo tako močno, so se zagnane ženske podale na nordijsko hojo. Na tem mestu vabim vse, ki bi želeli začeti nordijsko hojo, da stopite v stik s Stanko Kuplenk, saj nordijska hoja poteka tudi poleti in ni počitnic za hojo. Ob 12.00, ko večina ljudi ob nedeljah sede h kosilu, pa se je 30 mladih podalo na vročo mivko, potekal je namreč turnir v odbojki. Izbrana sta bila tudi mister in miss mivke. Istočasno se je odvijal tudi turnir v badmintonu in glede na zagnanost, ki se je pokazala med letom v športni dvorani, so se na turnir prijavili zgolj trije pari, ki so se pomerili med seboj. Igrali so na novem igrišču, ki so ga »ustvarili« zagnani Bruhanjci. Nogometno igrišče tudi na tem športnem dnevu ni samevalo, pomerile so se tri ekipe, ena domača in dve drugi. Vrstili so se še drugi športni dogodki, med njimi je delovalo Lokostrelstvo društvo Turjak, kjer so se prisotni lahko preizkusili v streljanju z lokom. Po videnem sodeč so nekateri dobro obvladali tarčo, spet drugi pa bodo do naslednjega leta še malce potrenirali. Prstomet je panoga z balinčki, kjer je treba z balinčki zadeti v posebno tarčo, in tu ne sme manjkati natančnosti in zbranosti. Z gotovostjo lahko rečemo, da je športni dan v Gmajni v celoti uspel. Gmajna, idiličen in miren kraj, vedno znova vabi na posebna doživetja, in tudi letos je bilo tako. Dobro je, da se zavedamo pomena druženja, ko skupnost ustvarja tisto, kar daje kraju dodano vrednost. Ponosni smo na vse sodelujoče, ponosni, da se ohranja tradicija in da se vsakič znova poskušajo približati različne športne panoge posamezniku. Ob koncu dneva se je predsednik Športnega društva Dobrepolje zahvalil za pomoč pri izvedbi 19. športnega dne, za sodelovanje in fair play, hkrati pa je izkoristil priložnost in vse navzoče povabil na 20. izvedbo športnega dne. Vabim vas tudi jaz, da se nam pridružite v naslednjem letu. Verjemite mi, bo zanimivo. Rezultati 19. športnega dne: ODBOJKA: 1. mesto GLAVOBOLKE (Eva Starič, Neja Strgar, Kaja Križman) 2. mesto NO WOMAN NO CRY (Žiga Mohar, Jaša Sodja, Nejc Grmovšek) 3. mesto ŠPRICAR (Anamarija Ahlin, Samo Okorn, Andraž Zaplotnik) MISS MIVKE: Anamarija Ahlin MISTER MIVKE: Jaša Sodja NOGOMET: 1. mesto BRUHANJA VAS 2. mesto STREHE ŠKOF 3. mesto GALAKTIKI Najboljši strelec: Primož Potočar Najboljši vratar: Jure Potočar Najbolj fair ekipa: Strehe Škof BADMINTON 1. mesto JON NOVAK in JAKOB ŠINKOVEC 2. mesto ANDREJA DRAŽENOVIČ in ŽIGA ŽNIDARŠIČ 3. mesto BOJAN B. in MATIC V. PRSTOMET: 1. mesto NEJC BABIČ 44 ••• Šport ••• Naš kraj ■ avgust 2022 Vadbena sezona 2022/23 je pred vrati Še dobro se ni končala prejšnja vadbena sezona, že pogledujemo v novo sezono. Verjetno vam je prijalo malo sprememb, saj ste si lahko vadbo poljubno organizirali v naravnem okolju. Res pa je, da je to poletje izredno vroče in je bilo treba prilagajati vadbo (manj obremenjujočo, v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah). Alojz Kuplenk V ŠD Dobrepolje tudi letos pripravljamo različne vadbe, prilagojene vsem starostnim skupinam. Organizirali bomo naslednje vadbe: – mali nogomet oz. futsal, – košarko, – odbojko, – badminton, – zdravo vadbo za srednja leta in starejše (65+), – pilates, – fit pilates, – vadbo za zdravo hrbtenico in – funkcionalno vadbo. Vse vadbe bodo vodili že poznani in priznani domači vaditelji z ustrezno izobrazbo. Vadba se bo predvidoma začela v začetku oktobra. Priporočamo, da si pravočasno zagotovite mesto v skupini, saj so vadbene skupine številčno omejene. Navežite stike z vaditelji, ki jih v večini že poznate, in se dogovorite za rezervacijo. Rezervacija bo potrjena s plačilom letne članarine na TRR ŠD Dobrepolje. Z vaditelji bo možno urediti termin tudi na DNEVU ODPRTIH VRAT, KI BO 21. 9. 2022 OB 19. URI v kletnih prostorih športnega društva v Jakličevem domu. Se že veselimo srečanja z vami. ŠD Ponikve izpeljalo spominski teniški turnir dvojic Na predpraznično nedeljo, 14. avgusta, so člani ŠD Ponikve izpeljali tradicionalni »Gustlov in Sapin« teniški turnir dvojic. Zmage se je veselila dvojica Aleš Tegel – Erik Novak. Bojan Novak Po športni plati so bili tudi to poletje najdejavnejši tenisači, ki so odigrali veliko tekem v svojem tekmovanju pyra. Večina se je v nedeljo, 14. avgusta, zbrala tudi na turnirju dvojic. Pari so bili določeni z žrebom, pred katerim so organizatorji prijavljene razdelili v štiri različne kakovostne skupine. Žreb je 13 sodelujočih parov razdelil v štiri skupine. Na celodnevnem turnirju je bilo tako odigranih 22 tekem. Izžrebani partnerji ponavadi napovedujejo številna presenečenja in negotove napovedi. Teniški strokovnjaki so bili tudi tokrat enotni, da je favorite nemogoče napovedati. Do finala sta se prebili dvojici Aleš Tegel – Erik Novak in Boštjan Strnad – Klemen Potočar. Finalna tekma je bila pravi triler. Po vodstvu s 6 : 0 (igralo se je do sedem osvojenih iger) je par Strnad – Potočar nekoliko popustil, Aleš in Erik pa sta pripravila neverjeten in redko viden preobrat. Najprej sta se igro po igro približevala, izenačila na 6 : 6 in v odločilni igri (tie-break) tudi zmagala. Še en dokaz, da v športu ne smeš nikoli obupati … Naš kraj ■ avgust 2022 45 ••• Politične stranke ••• Golobovo prvo vladno poletje Golobova vlada bo kot edina v Evropi poslabšala dohodninsko zakonodajo. Jože Tanko, poslanec Leta 2012 je dr. Vladislav Sotirović izdal knjigo Na odru titografije, v kateri je objavil tudi govor Moše Pijade na zasedanju Avnoja 1942 v Bihaću, ki ga je našel v arhivu vrhovne komande jugoslovanske armade na vojnotehničnem inštitutu v Beogradu. Del tega govora vplivnega revolucionarja se glasi takole: »… Vaščan, ki ima hišo, polja in živino, delavec, ki prejema plačo in ima kruh, je za nas brez vrednosti. Mi moramo iz njih narediti brezdomce, proletarce ... Samo nesrečniki postanejo komunisti, zato moramo mi ustvariti nesrečo in množice spraviti v obup. Mi smo smrtni sovražniki vsake blaginje, reda in miru.« Ta del govora je zelo aktualen z več vidikov. Nedavno je minister za finance Boštjančič predstavil vladne spremembe dohodninske zakonodaje, ki ne prinaša nič dobrega. Novinarji častnika Finance so naredili analizo predlaganih rešitev in ugotovili, da bodo prikrajšani vsi dohodninski razredi. Vsi bodo dobili manj kot do sedaj, saj si bo država odrezala še večji kos ob že tako eni najvišjih dohodninskih obremenitev v Evropi. Predsednik vlade Golob je ob tem še izjavil, da bi državljani, če bi dobili večji neto, še več zapravljali za neumnosti. Kar je politično in vsebinsko nedostojna izjava. Velika večina državljanov dobro gospodari s svojimi družinskimi financami. Nekateri gradijo hiše, kupujejo lastniška stanovanja, investirajo v gospodarske dejavnosti in si seveda tudi privoščijo (npr. dopust). Skratka, veliko denarja se z davki vrača v proračun in druge blagajne, poganja gospodarsko rast in izboljšuje socialno varnost. Tak koncept, da je čim več prepuščeno osebni iniciativi, imajo vse razvite in uspešne države. Tudi ko nastopijo krize, si prav vlade teh držav prizadevajo, da bi pomagale svojim državljanom, predvsem najrevnejšim in najbolj ogroženim, da bi lažje prebrodili težave in draginjo. Nedavno so mediji poročali o predvidenih ukrepih nemške, avstrijske in nekaterih drugih držav, ki jih bodo predlagale v sprejem. Nemška vlada bo npr. zagotovila po 1000 €, pomagala z zvišanjem otroških dodatkov in drugimi sredstvi. Naša vlada je edina, ki je predlagala, da bo v času draginje (visoke inflacije) znižala neto prihodke vsem državljanom, in namesto da bi jim pomagala in olajšala položaj, jih bo načrtno potisnila v še večje stiske. Sindikalni funkcionarji, ki so aktivno nasprotovali ugodnejšim rešitvam prejšnje (Janševe) vlade, so danes aktivni podporniki znižanja neto prihodkov državljanov. Eden glavnih razlogov, ki ga sindikati navajajo, je, da bodo tisti »bogatejši« prizadeti manj kot oni s slabšo plačo. Lidija Jerkič, šefica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je takrat celo izjavila, da ne zna razložiti, zakaj je proti, ampak je proti. Naši sindikati so svetovni fenomen. Povsod po svetu se sindikati borijo oziroma pogajajo za boljši položaj delavcev, torej za boljše plače in delovne razmere, za ugodnejši delovni čas … To je njihova osnovna naloga. Le pri nas se je izkazalo, da si sindikati prizadevajo in zagovarjajo nižje plače in večjo odvisnost od »sociale« oziroma od uradniških okenc. Zakaj sindikati in levičarji tako agresivno politično prodajajo parolo 10.000 ali 20.000 socialnih stanovanj, se ponuja samo po sebi. A po tem, kar ste prebrali v uvodu, ste lahko prepoznali namen vseh protestniških akcij v preteklih treh letih. Začelo se je s kršenjem javnega reda in miru, sedaj se nadaljuje z rušenjem blaginje. Protestniki in novinarji, ki so najbolj zagrizeno rušili prejšnjo vlado, so posredno in neposredno bogato nagrajeni z dotacijami in službami, investicije se prelivajo v t. i. mehke vsebine in projekte, protestniška »družboslovna« srenja je postala osrednji oblikovalec ukrepov vlade. In kot posmeh, ključni obrazi protestov nam po družbenih omrežjih pošiljajo dopustniške slike z luksuznih (in dragih) lokacij. Ja, tako je videti njihova »bitka« za bolj enakopravno in pravično družbo. Misli “Denar je kot roke ali noge – uporabljajte ga, sicer ga kar izgubite. ” (Henry Ford) “V vsakem primeru nekaj mislite. Zakaj torej ne bi mislili o velikih stvareh?” (Donald Trump) “Pogumen je tisti, ki si upa vstati in povedati svoje. Pogumen je pa tudi tisti, je se zna usesti in molčati.” (Winston Churchill) “Dajte mi šest ur da posekam drevo in jaz bom eno uro porabil za brušenje sekire.” (Abraham Lincoln) 46 ••• Pisma bralcev ••• Naš kraj ■ avgust 2022 Blagoslov motoristov in motorjev v Tisovcu Letos smo se na god sv. Krištofa spet zbrali na blagoslovu motoristov in motorjev v Tisovcu. Janko Nose Program je pripravil struški župnik Marinko Bilandžić. Skupaj s Francijem Strahom sta pripravila traso, Tisovčani pa smo nudili pomoč pri izvedbi blagoslova in pripravili vse potrebno za druženje po blagoslovu. Tisovca. Motoristi smo se zbrali pred cerkvijo sv. Petra in Pavla. Nato se je na »Mirko-wagnu« pripeljal gospod župnik s spremstvom in blagoslov se je začel. Ker je bila pot dolga in vroča, je pri blagoslovu pomagala mladina, da je bil župnik malo razbremenjen ... Sledil je še nagovor Zdenke, potem pa smo se preselili na oziroma ob igrišče, kjer smo se v globoki senci naravnega okolja odžejali, okrepčali in se še dolgo družili ... Hvala vsem, ki ste omogočili blagoslov, hvala Hrenovim, ki ste odstopili dvorišče, in hvala udeležencem za udeležbo in dobro voljo, ki ste jo prinesli s seboj. Zbrali smo se na parkirišču pred videmsko cerkvijo. Nato nas je pot vodila do Krke, kjer je krški župnik predstavil zgodovino cerkve sv. Kozme in Damijana. V tem času pa je naš župnik že pripravil presenečenje pred župniščem. Ko smo se okrepčali, smo pot nadaljevali na Kamni Vrh nad Ambrusom, kjer nam je ambruški župnik predstavil cerkev sv. Petra. Tam nas je nagovoril tudi naš župnik in nam zunaj pripravil tudi uvod in zaključek rimskega obeda ... Temu je sledila še panoramska vožnja skozi Ambrus, Žvirče in Struge do Župnijsko romanje na goro Oljka in v Vitanje Poletni meseci so čas za sprostitev in počitek od vsakodnevnega dela in obveznosti, ki jih imamo vse leto. Romanje je potovanje v versko pomemben kraj; včasih so rekli Božja pot. Romanje smo imeli na dan praznika Slovenije. Na avtocestah smo večkrat prebrali napis: »Vse najboljše, Slovenija!« Fani Francelj Upajmo, da naša domovina ne bo trpela kot Kristus za svojih 33 let. Tudi nas je bilo 33 in smo tako pošiljali v nebo 33 molitev, lepih želja za lep dan in lepo prihodnost naše Slovenije. Zadnji dve leti nas je korona prisilila, da smo se izogibali druženju, ki smo ga zelo pogrešali. Počutili smo se osamljeno in izgubljeno v tem strašnem svetu. Zato so bili romanje in druženje, pogovori, molitve in petje še toliko bolj prijetni in veseli. Človeku ni dobro biti sam. Vse, kar smo videli, slišali in doživeli, je zelo polepšalo ta naš romarski dan. Sreča je srečati prave ljudi, ki v tebi pustijo dobre sledi. (Tone Pavček) Lepote Slovenije ne moreš prepozna- ti samo na fotografijah, TV-ekranu in spletu. Ko osebno obiščeš nepoznane kraje, šele spoznaš in občutiš pravo lepoto naše dežele, spoznaš prave ljudi, ki živijo v teh krajih. Tako lepo prijazno so nas sprejeli, da so res pustili v nas dobre sledi in lepe spomine. Čudovita je naša zelena dežela, ki jo na mnogih gričih, hribih in v dolinah krasijo cerkve, kapelice, križi. Naši predniki, Naš kraj ■ avgust 2022 materialno ne bogati, so bili zelo duhovno bogati, kar nam povejo njihova dela – gradnje cerkva na visokih hribih, njihova umetniška okrasitev notranjosti. Koliko truda so vložili, da so na 733 metrov visoki gori Oljka postavili veliko cerkev. Včasih se je imenovala Križna gora. Je hrib osamelec nad Polzelo, blizu Šmartnega ob Paki. Prelepa cerkev na vrhu gore se vidi daleč naokoli. V tej lepi cerkvi smo imeli romarsko sv. mašo, ki jo je daroval naš gospod župnik. Verjetno je ena redkih cerkva, ki ima na glavnem oltarju postavljeno mizo in okrog nje Jezusa z apostoli pri zadnji večerji, ki je bila prva sv. maša. Veličastno, bogato ti dvigne duha visoko, da doseže velik križ z našim odrešenikom na vrhu oltarja. Cerkev je zelo lepo vzdrževana, okrašena, ne kaže nobenih propadajočih znakov, kar pove, da so domačini ponosni, s srcem in dušo povezani z njo. Pod cerkvijo je v kleti prostor, kjer je Božji grob, oltarček z Marijinim kipom iz Lurda, s kipom Srca Jezusovega. Obisk te cerkve romarjem podari posebno energijo. Z gore Oljka smo nadaljevali romarsko pot v Vitanje, ki je zelo zanimiv in lep kraj. Legenda pravi, da je bilo nekoč na kraju Vitanje jezero, Hriberca pa je bila otok. Ko si ogledaš to dolino med visokimi hribi, si lahko predstavljaš jezero in otok sredi njega. Na Hriberci je lepa Marijina cerkev. Poleg te so v kraju Vitanje še štiri cerkve. V tem kraju je tudi Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga. ••• Pisma bralcev ••• Pogled v zvezdnato nočno nebo, ki žari nad nami, je zelo očarljiv in lep, in marsikoga pritegne ta lepota in hrepeni po znanju in videnju delovanja in urejenosti vesolja, da se poglobi v astronomijo. V Centru Noordung je razstava slik vesolja in astronomov skozi vso zgodovino od prvih do današnjih dni. Zanimivo je videti satelite, vemo, da obstajajo in krožijo nad nami, pa si jih je težko predstavljati, kako veliki in kakšne oblike so. V vesoljskem centru so imeli tudi kamen z Lune; ob pogledu nanj sem pomislila, kako lahko tako kamnit planet oddaja na našo zemljo tako močno noč- 47 no svetlobo. Preživeli smo lep dan, za katerega se lahko zahvalimo organizatorju romanja, našemu gospodu župniku Marinku Bilandžiću, in vozniku avtobusa Štefanu Perku. Zahvala pa tudi vsem soromarjem za prijetno druženje. Da bi nam Bog dal to srečo, da bi še lahko doživljali tako prijetne dneve življenja na tem svetu. 48 ••• Zahvale ••• Naš kraj ■ avgust 2022 Kjer koli si zdaj, naj te sreča poišče. V svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče. Ljubezen, ki obilno si nam jo dajal, za vedno v vseh naših srcih bo ostala. ZAHVALA ZAHVALA ob mnogo prerani smrti V 76. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi oče, mož, tast, ate in pradedek OSVALDA – VALDIJA ŽLAJPAHA (1948–2022) iz Ljubljane. bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam kadar koli stali ob strani. Najprej hvala osebju DSO Grosuplje, ki so mu nesebično lajšali zadnje dni življenja, pa g. Martinu Golobu za podeljen zadnji zakrament. Hvala g. župniku Francu Škulju za lepo zadnje slovo, dobrepoljskim pevcem za odpete pesmi, gospe Erni, ki je v vežici molila zanj, pogrebni službi Novak za brezhibno organizacijo pogreba, pa vsem, ki ste ga pospremili do zadnjega bivališča. Posebej velika hvala prijateljem Slavcu, Nataši, Tonetu in Olgi – od začetka do konca so pomagali in nam stali ob strani. Hvala tudi Tončki in Milanu, ki sta nesebično pomagala, ko je bilo najtežje. Še enkrat hvala in ohranite ga v lepem spominu. Njegovi Metka, Robi, Mitja, Barbara, Luka, Aljaž, Anže in Nika ANTON ŽGAJNAR (1946–2022) s Ceste. Iskreno in iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, sočutne misli, podarjeno cvetje in sveče ter dar za maše. Hvala ge. Jožici Grandovec za vodenje molitve v poslovilni vežici in vsem, ki ste zanj molili. Hvala g. Ivanu Grandovcu za lepo prebran poslovilni govor. Hvala g. župniku Francu Škulju za lepo opravljen pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru za lepo petje, trobentaču ter pogrebnemu zavodu Novak za brezhibno in lepo organiziran pogreb. Posebna zahvala gre družini Drobnič za pomoč v času bolezni in Mihu Tekavčiču za nudenje prve pomoči pred prihodom reševalcev. Srčno pa se zahvaljujemo tudi DEOS-u, Centru starejših Cerknica, ker so našega dragega Antona sprejeli medse v zadnjih dneh njegovega življenja in zanj neizmerno lepo skrbeli. Hvala vsem, ki ste se z njim radi veselili in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Tiho sedaj si odšla kot lepa misel, ki mine in nam pusti le spomine. Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo. (Mt 5,4) ZAHVALA V 95. letu je odšla po zasluženo plačilo k Bogu draga mama, tašča, stara mama, prababica in sestra FRANČIŠKA PRIJATELJ ZAHVALA iz Kompolj (1927–2022). ob smrti očeta, dedka in pradedka Lepo se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem ter vsem drugim, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev ter jo pospremili k večnemu počitku na pokopališče na Vidmu. Hvala osebju Zavoda svete Terezije za prijaznost, pomoč in oskrbo. Hvala gospodu župniku Francu Škulju za vse njegove obiske v času njene bolezni in za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem za lepo petje. Hvala pogrebnemu zavodu Novak za lepo ureditev vežice in organizacijo pogreba. Žalujoči, vsi njeni IVANA BRODNIKA (1930–2022). Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v času njegove starosti in bolezni obiskovali, zanj skrbeli in ga imeli radi, vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, in vsem, ki ste zanj darovali, molili in še molite. Njegovi domači 49 ••• Oglasi ••• Naš kraj ■ avgust 2022 Vsak človek je zase svet, čuden, svetel in lep kot zvezda na nebu … (T. Pavček) ZAHVALA Tiho nas je zapustila naša mama, babica, prababica, tašča, sestra, svakinja in teta OLGA NOVAK (1938–2022) iz Kompolj. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem, skupini Škrjančki in Društvu upokojencev Dobrepolje za izraze sožalja, sočutne misli in tolažbo, podarjeno cvetje, sveče, darovane svete maše in druge dobre namene. Hvala vsem, ki ste zanjo molili in jo pospremili na zadnjo pot. Najlepša hvala ge. Mileni Žnidaršič, njenim sodelavkam in sodelavcem iz Zavoda sv. Terezije, ki ste mami zadnjih sedem let njenega življenja polepšali dan s prijazno besedo in kosilom. Hvala kolektivu Zavoda Prizma Ponikve, ki ste ji s svojo strokovnostjo in toplino polepšali zadnje tedne njenega življenja. Hvala njeni osebni zdravnici dr. Andreji Rako iz ZD Ribnica za vso nesebično skrb in pomoč. Iskrena hvala patronažni sestri Klavdiji Kastelic za nesebično pomoč na domu, ZD Grosuplje, UKC Ljubljana. Hvala g. Pavletu Novaku in domačemu župniku g. Francu Škulju za lepo somaševanje in pogrebni obred. Hvaležnost izrekamo ge. Andreji Prijatelj Kurat za vse molitve. Hvala moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani in pogrebnemu zavodu Novak za lepo organizacijo celotne pogrebne slovesnosti, hvala trobentaču. Hvala vsem in vsakemu posebej! Vsi njeni POGREBNO POKOPALIŠKO ���������IN ��������� ��� DEJAVNOST TER 24 URNO ��������������������� DEŽURNO SLUŽBO �������������� V OBČINI DOBREPOLJE ����� � ����������� VIDEM STRUGE � ����IN �������� OPRAVLJA KONCESIONAR ��������������� ���� Vsi paketi A1 Net + TV POGREBNE STORITVE NOVAK ������������� ��������� ROBERT NOVAK s.p. ����������������� Reber �������2a 8360 ŽUŽEMBERK !"#$���������� Prvo leto samo 19 99 € na mesec Hitrosti do 500 Mb/s S 01.01.2021 NAM JE OBČINA DOBREPOLJE PODELILA ��$%�$%��$�%����������� ������������������� �� KONCESIJO ZA OPRAVLJANJE POGREBNE, POKOPALIŠKE ������ ���&����������������������'�������� ��� IN 24 URNE DEŽURNE SLUŽBE. ������������������������� ZATO SE V PRIMERU SMRTI�IN VSE V VEZI��� S &����������� ��������� ����������& POKOPALIŠČEM OBRAČAJTE NA NAS, DA NE BO ������� ���������������������'���������� PRIHAJALO DO NESPORAZUMOV IN DVOJNIH �� (����������������&����� ������� (� STROŠKOV. ZA VSE NEJASNOSTI�IN VPRAŠANJA NAS ����������&��������������� ����������������� LAHKO POKLIČETE. ��(������� ����� NAŠ NAMEN JE, POMAGATI�������������� VAM V NAJTEŽJIH ������������'�������� (� TRENUTKIH OB IZGUBI SVOJIH NAJDRAŽJIH. ������� (���� &��� ����� (��������� (� NUDIMO VAM KOMPLETNO STORITEV NA ENEM MESTU. ��� ��������������������� ������������������ VSE LAHKO UREDITE NA SVOJEM DOMU. ������(������� ������������������ NA VOLJO SMO VAM�������������� 24 UR NA DAN. ���������� ���� Telefon: 07/38-88-100 ali 031/876-276 ��������������������������������� ��� A1.si A1 Grosuplje Brvace 1a, Grosuplje M 040 979 788 Posebno ponudbo lahko izkoristijo vsi novi naročniki A1, ki do 31. 7. 2022 sklenejo novo naročniško razmerje na kateremkoli paketu A1 Net + TV. Po izteku 12-mesečnega obdobja promocijske cene se uporabniku prične zaračunavati redna cena naročniškega paketa. Popusti se med seboj izključujejo. Programski sklop VOYO je brezplačno vključen v vse pakete A1 Net + TV. Za ponudbo veljajo Posebni pogoji A1 fiksnih paketov, posebni pogoji promocije »vsi paketi« ter drugi posebni in splošni pogoji, ki so skupaj s cenami ostalih storitev ter pogoji ponovne vezave na voljo na A1.si. Vse cene vključujejo DDV. A1 Slovenija, d. d. 50 ••• Oglasi ••• Naš kraj ■ avgust 2022 MESO NA J B O D O VAŠI P O P O LNI V poslovalnicah: TURJAK, NOVA VAS in LOŠKI POTOK TOČENO PIVO /sod Vikend najem naprave s sodom PIVA (Laško ali Union). Avtohiša Zalar vas pričakuje na RIBNIŠKEM SEJMU, 4. septembra 2022 Se vidimo! Lepo vabljeni. Avtohiša Zalar Najboljša pot do odličnega avta! Male Lašče 105, 1315 Velike Lašče, 031 331 920, www.avtohisazalar.si, prodaja@avtohisa-zalar.si Cvetličarstvo, pogrebne in pokopališke storitve Primož Trubar: Foto: D. Vincek »[...] Bug je dva človeka stvaril, tiga moža inu to ženo, ...« Če želite poroko pod okriljem duha prvega slovenskega pisatelja Primoža Trubarja, si izberite za prvi korak na skupni življenjski poti Trubarjevo domačijo na Rašici. Info na: www.trubarjeva-domacija.si, t: +386 1 781 03 60 Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: l Brušenje stekla l Fazetiranje stekla in ogledal l Peskanje stekla l Izdelava izolacijskega termopan stekla l Kaljeno steklo l Tuš kabine (po meri, s tesnili) l Ogledala l Kopelit steklo za delavnice l Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) l Montaža vsega navedenega l Ostale steklarske storitve l Intervencija 24 ur na dan JANEZ POZNIČ s.p. Delovni čas: od pon. do pet. od 9h do 19h Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367 Hvala za obisk – se priporočamo! Sobota in nedelja zaprto! Zakrajšek Marko s.p. Srobotnik 4 1315 Velike Lašče t: 01 788 14 62 g: 031 883 191 e: info@markozakrajsek.si www.markozakrajsek.si K V A L I T E T A VA R N O S T VA R Č N O ST Matej 031 461 933 Stane 041 929 388 Krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ... info@brata-tomsic.si www.brata-tomsic.si VRHUNSKA KVALITETA IN BREZČASEN DIZAJN 051 402 780 / info@priba-okna.si / www.pribaokna.si Obrtna cona Ločica pri Turjaku 倀漀最漀搀戀攀渀椀 猀攀爀瘀椀猀 䌀攀渀椀琀攀瘀 琀攀爀 瀀漀瀀爀愀瘀椀氀愀 稀愀 瘀猀攀 稀愀瘀愀爀漀瘀愀氀渀椀挀攀 倀漀瀀爀愀瘀椀氀漀 琀漀ഁ攀 戀爀攀稀 氀愀欀椀爀愀渀樀愀 䈀爀攀稀瀀氀愀ഁ渀愀 渀愀搀漀洀攀猀琀渀愀 瘀漀稀椀氀愀 䄀瘀琀漀欀氀攀瀀愀爀猀琀瘀漀 䄀瘀琀漀瘀氀攀欀愀 ㈀㐀栀 倀漀氀椀爀愀渀樀攀 瘀漀稀椀氀 䬀攀洀椀ഁ渀漀 ഁ椀愁ഁ攀渀樀攀 䌀攀猀琀愀 㘀㘀Ⰰ ㄀㌀㄀㈀ 嘀椀搀攀洀 䐀漀戀爀攀瀀漀氀樀攀 眀眀眀⸀愀瘀琀漀氀椀挀愀爀猀琀瘀漀ⴀ戀爀甀渀搀甀氀愀⸀猀椀 椀渀昀漀䀀愀瘀琀漀氀椀挀愀爀猀琀瘀漀ⴀ戀爀甀渀搀甀氀愀⸀猀椀