208 jfe                         *'   Najdražja dedina.   '                        . s,
vjl^ir/ati leži  na smrtnej postelji.    Želi še jedenkrat videti hčere in sinove;
OJSI);*0 Je nJ6na  zadnja in  srčna želja.   Zbero se.    V okrogu stoje okolo
"^^g ' Ijubeče raatere.    Tuga jim v srci kraljuje in solze jim silijo v oči.   Z
T^pi   mračnim  oeesom  gleda  mati  svoje  otroke.    Ljubeče hiti jej  oko  od
ednega do druzega; najraje pa jej obvisi oko na najmlajšein sinu.   Solza jej
sili v oko in nekak mraz jo pretrcse,  ko pogleda  najmlajšoga otroka  svojih
bolečin.    „0 tudi tebe,  dragi Alfouzo,  morala bodem ostaviti!" tako si misli
ljubeče materino srcd    Težko začne mati govoriti, sape jej zmanjkuje, a po-
sloviti se mora od svojih otrok,  katere tako Ijubi in še v smrti za-njc skrbi.
BSinovi moji ljubi, bčore moje drage!" tako govori mati, nmorala bodeiu
iti v veenost.     ,,Nekako težko se loeim od vas; ko bi vas ne imela,   bila bi
mi ločitev od sveta lelika.   Saj poznate materino srce, da Ijubi; a srce se od
tega, kar Ijubi, težko loči.
Ljubite Boga, Jjubite bližnjega! (Je to zapoved spolnujete, srečni bodete na veke.   Ljubezen vse obsega.
Spominajte se svoje umrle matere, molite za njo; tudi ona ne bode na vas pozabila onkraj groba. Materina ljubezen tudi onkraj groba cvete. — Pridi sem Alfonz, da te še jedenkrat poljubim," govori umirajoča inati.
Alfonz gre k njej, mati ga poljubi. Za njim poljubi vse svoje ličere in sinove.
BStopi Alfonz bliže, da te še jedenkrat pritisnem na svoje Ijubečc srce."
¦'      A koinaj izgovori umirajoča mati te besede, ugasue jej življenje.  Alfonz
stopi k njej, poljubi jo na ustni.   A materina ustna se več ne gibljejo, mrzla
so kakor led.   Njeno  oko  ga vec ne pogleda,  smrt ga je na veke zatisnila.
,,Mati! zakaj me več ne pogledaš? Ali me ne ]jubiš? Saj si dejala, da
me bodeš na gorko srce pritisnila; a sedaj ne odpreš svojih Ijubeeih oei!"
Tako govori v svojej neizmernej tugi najmlajši sin Alfouz. Drugi shiovi ia hčere stoje okolo mrtvo matere ter si bvišejo solze.
Ali kmalu se razidejo, iščoč si zlata, srebra in bkga, ki ga jiui je za-pustila mati. Samo Alfonz ostane pri niateri, gleda jo ljubeče, kakor bi jej hotel s svojim pogledom novo živjjonje vdahuiti; ali mati se ne vzdrarai, ona spi srartno spanje. Poglej! iz mrtvega lica se jej bere skrbljiva ljubezen! Kaka bolest je to ljubečemu sreu Alfonzovemu, da ni čuti iz njenih ust niti jedne same tolažilne besedice! Ko so drugi sinovi in hčere pobrali zlato, srebro in blago, pridejo zopet jokajoč se v hišo. AJi to solze se uiso porodile vsrei! Te solze niso solze Ijubezni! To so prisiljene solze, toje prLsiljen jok? Ko bi srČDO ljubili svojo mater, kakor jo Ijubi Alfonz, ne bi jim bilo mari v tem trenotku zlata, niti srebra, niti blaga. Vse so pobrali, Alfonzu ni ostalo ničesar. Ali je pa Alfonz ostal brez dedine? Ne! Alfoiiz je podedoval po svojej niateri najdraže blago; on je podedoval blago, ki je dragocenejše od zlata iu srebra, on je podcdcval 1 j u b e z o n ! Z življenjeiu mu je mati podarila Ijubeče srce in od rojstva vže uiu jo bilo prirojono ljubečo srce kot dedina.
Ksaocrlj   .