Gostilničarski Vestnik Strokovno glasilo: „Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani" in „Zveze gostilničarskih"zadrug v Mariboru* Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od mm in stolpa. Telefon 2467. jj j j ~>l j Cek. rač. št. 11.430. iter. 1. Maribor, dne 6. februarja 1932. Leto II. Narod pije -- vinske krize ni! Odkar ni vino več predmet gostil- , ničarsko obrti, temveč je postalo po • želji vinogradnikov prava narodna pijača, pije vse vprek, mlado in staro. Mislimo, da je sedaj Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani, kot zaščitnica kmetskega stanu lahko vesela, ker so se njeni predlogi upoštevali v celoti. Upamo tudi, da smo vsaj za enkrat rešeni državnih pravdnikov, katere je klicala kaj rada na naše glave. Vprašanje je seveda, kaj bodo rekli k temu voditelji irt vzgojitelji našega ljudstva. Gotovo niso'veseli, če si ljudstvo z brezmejnim pitjem na korist majhnega dela našega naroda zastruplja svoje zdravje, ter moralno in fizično propada. Vinska kriza, ta pošast in strah, ki straši danes vsakega politika in ki straši tudi po vseh uradih, je izginila, pojavlja se pa druga pošast, pošast smrti in pogibelji našega ljudstva. Morda se bo zopet našel kdo — mogoče celo oni, ki misli, da ščiti konzumenta s tem, če odriha po gostilničarju’— ter bo zakričal v svet, da pretiravajo ti razkričani oderuhi — gostilničarji, tedaj naj le vprašajo za mnenja sreska načelstva, učiteljstvo po deželi in pa žandarmerij-ške postaje. Toliko žrtev še ni nikdar zahteval alkohol med našim ljudstvom, kakor baš zadnje čase. Sleherno nedeljo poboji, toda ne v gostilnah, za te veljajo predpisi o policijski uri, plesne prepovedi in paragrafi kazenskega zakona, da se mladeničem in pijancem ne sme prodajati alkoholnih pijač, ti poboji se vrše le po naših kmečkih domovih, kjer se ob jedi in pijači, ob godbi in plesu raja do ranega dne. Še nikdar ni kmet tako lahko pozabljal bridkosti svojega življenja, kakor sedaj, ko se utaplja po gostijah v jedi in pijači in to vse na ljubo vinski krizi. Ljudstvo pije in je, ter trati čas, zdravje, v krizi in za krizo. Pri pečenki, ob vinu, ob primojdušanju iit kvantanju, raste nam rioVi rod, ki bo gotovo z žilavostjo branil- svoj narod pogina,1 če "Mii ne bi že pisal alkohol skorajšno smrt. Pije in je se na puf, saj tako uče najnovejši narodni ekonomi, da se gospodarstvo lahko dvig-no tudi brez denarja, samo da so polni želodci. Ali svaka sila do vre- odgovor. Vino, ki donaša državnim, banovinskim in občinskim upravam težke miljone, je prenehalo biti vsled takega postopanja trošarinski predmet. Do tega naziranja nas sili dejstvo, da se v dravski banovini pretihotapi toliko vina, da bodo v najkrajšem času začutile praznoto državne in banovinske blagajne. Samo mena, bliža so tudi teni krivim prerokom ura sodbe. Zapomnijo si naj. da bomo v gotovem času zahtevali v Mariboru se vam pritihotapi z vsemi mogočimi sredstvi od delavca do najvišjega gospoda po 20 do 30 hi vi- na na dan. Iste slučaje bi lahko navedli za Celje, za Ptuj, za Ljutomer, za'Novo mesto itd. Čudimo se le, da ne vidi tega finančna uprava, da tega ne vidijo upravni uradniki in da tega ne vidijo občinski možje. i ;■ | I 2e leta živimo v vinski krizi, ali še nikdar ni zavzelo tihotapstvo tak razmah, ki grozi postaviti cel državni in banovinski proračun na glavo. Kdo je kriv temu? Promet z alkoholnimi pijačami urejujeta trošarin-ski zakon in trošarinski pravilnik. V členu 103. tega pravilnika se dovoljuje vinogradnikom pripeljati svoj pridelek na »trg« in ga tam prodati z nekaterimi omejitvami, kakor vsako drugo živilo. Dovoljuje se prodajati lastni pridelek v vaseh in trgih nad 5 litrov, v mestih nad 10 litrov naenkrat, ter se mora naravno za celo količino poravnati trošarino. Kdo plača trošarino je vseeno, vendar trošarina mora biti plačana, kar je vendar v smislu trošarinskega zakona. Ta predpis nudi vinogradniku brezdvomno veliko ugodnost, vendar se omejuje tak promet z količino enkratne prodaje in s predpisom kraja prodaje. Ta člen ne bi bil tedaj za gostilničarsko obrt prehudo občutljiv, če bi se ga tolmačilo tako, ka-i kor ga mora tolmačiti sleherni prav- 1 nik. Desorijentacijo glede plačevanja trošarine je napravila samo neka okrožnica finančne uprave, glasom katere je dovoljeno prodajati vinogradnikom vino v označenih količinah v lastni vinogradniški kleti. S tem je finančna uprava izgubila vso kontrolo nad prometom z vinom in prizadjala ne samo gostilničarski obrti neizmerno škodo, temveč tudi državnim, banovinskim in občinskim financam. Ce tedaj razmotrimo ta člen in če se ozremo še na običaj, ki je v velja-j vi še uanes v južnih pokrajinah na-: še države, vidimo, da pomeni »trg« od oblasti določen prostor, kjer se sme prodajati živila. Tako bi moral naš vinogradnik pripeljati vino na tak prostor in’ pod ti tal no kontrolo razpečavati svoj produkt. Zadeva ni sahidiž'fiskalnih ozirov opasna, tem'-več tudi iz zdravstvenih razlogov ne-niiigoča. Kdo jarfiči; da to vino, ki ga 'V 1. L e v s t i k : Štirska romanca O, kdor je vzljubil vas, gorice naše, ta lic device več ne zaželi, pred zidanico poje čare vaše in srka vaših trt božansko kri. inrim#** >/ w ki. .m-iJ. Obesit se je šel na reber solnčno obupnih misli poln študent Andraž, in klel polje in klel nebo brezkončno in klel nezveste svoje ljube laž. Od smeha se je loza zasolzila: »Pa bodi moj odslej! Jaz ne slepim in s komer sem ljubezni vez sklenila, do praga smrti več ga ne pustim«. Ubogal je Andraž, zaklel se kupi in vinski hram je dom njegov postal; Tam lečil je življenja strup gorjupi, tam knjige prašne jo pod sod zagnal. »Ti, čaša jasna, bodi mi boginja, ti do resnico -moj edini most; iz tebe le spoznanja se utrinja in sreča vsa, življenja vsa modrost!« Andraž prebiva v zidanici beli in srčna rafia več ga no skeli; odkar življenja križe tak si celi, Siv človek treznega še videl ni. Ce pa nekoč se ljubica prijoče iri' z belim čelom skloni se do tal, ej, to tič vam Artdrriže zakrohoče, e j, to se bo Andraže vam smejal. Odpustil deklica, sem ti že davno; ljubezen, dekle, pa je davno preč: kdor pije vince to-le naše slavno, še raja božjega rte mara več! O, kdo je vzljubil vas, gorice naše, ta lic device več ne zaželi; pred vinskim hramom poje čare vaše in srka trt božansko kri. M. Rapoc : Naš vrt | V enem svojih prejšnjih člankov i — če so ne motim, nosi naslov: »Ne-j kaj o naši prehrani« — sem mimo-; grede omenila važnost vrta za gostilne v obče, zlasti pa še za gostilne v krajih s tujskim prometom. Današnja načela o zdravi prehrani vedno bolj odklanjajo preobilno mesno hrano in le prepogosto ne more priti med gostom in gostilničarko do sporazuma. Zlasti samec hodi dostikrat od gostilne do gostilne ter se nazadnje zateče v privatno kuhinjo, kjer so njegovo želje vsaj deloma upoštevajo. Kako lahko je gošpofiftfji “najti izhod, ako ima le količkaj dobre volje! Skoro v vseh podeželskih letoviščih najdeš dovolj zemljišč, kjer bi še dal urediti lep domači vrt brez velikih stroškov. Drugod pa vrt že Obstoja, le da daleč ne zadostuj^ stavljenim zahtevam. Koliko vrtov rtajdeš še danes, kjer za zanikrnim plotom ne raste drugega kot solata, kuhinjska' zelišča in k večjemu nekaj zelja ali ohrovta, a še to tako slabo, da se takoj vidi pomanjkanje vsake ljubezni in zanimanja za to prelepo panogo gospodinjstva. V naslednjih vrstah hočem na-kratko povedati, kako si predstavljam podeželski vrt, ki naj popolnoma odgovarja svojemu nainenu. Ne mislim govoriti o vrtu za goste — to je rialoga gospodarja, arhitekta ali koga drugega temveč le o isele-njadnern vrtu gospodinje. Ako še nima določene lege, mu odkaŽem prostor ob južni strani hiše ali vsaj v njeni bližini. Preveč oddaljen vrt je izpostavljen nevarnosti, da ga zanemarjamo; tudi je zapuščen vrt preveč mikaven za razne nepoklicane goste, kakor tatove in živali. Še preden gospodinja prostor določi, naj se vpraša: »Cemu ini bo vrt?« Odgovor naj bo: dajati mi mora po možnosti za celo Ifeto potrebno zelenjavo, mor- da tudi jagodicjeUp seveda tudi dovolj" cvetlic; vsaj za ča$ sezije. Konč-rto naj vrt tvori s hišo drugimi objekti, ki jo obdaja/0, prijavno in vabljivo celoto: Tej' zadnji zahtevi bo 'Od^ovai-jal le dobro urejen in stalno negovan vrt, Ker spadajo pripravljalna in popravljalna dela v čas pred sezijo in po njej, ne velja izgovor, da ni časa. za to. Kako prijavno sliko nam nudi lepo ograjen vrt, riasprotno pa polomljen plot iia-rrivnost vaške razgrajače', dfe porabijo kole za Običajni tepež. O razdelitvi irt obdelovanju vrta ne moreni podrobno govoriti, ker je snov preobširna. Omenim naj le Hii-mekovo knjigo' »Domači vrt« (zalo>-žilA jo je Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani), v kateri je vše, kar je treba gospodinji vedeti, pOdano v preprostem, lahko umljivehi jeziku in ha nričirt, dri je ljubitelji! vrta mogoče tudi brez Strokovne šole ali kakega -tečaja ‘uspešno obdeloVati svoj vrt. Tudi če prvo leto nts uspeva vs6 po naših željah, bO vsaj žartimanje rastlo in kjer je trdna volja, se doseže tudi cilj. ' " Jaz se oziram v prvi vrsti na potrebe gostilne za letoviščarje ali abonente. Zelenjava mora biti dnevno rta mizi: poleti bo vsak letoviščar ati abonent, zlasti pa žene ih otroci; kaj razpečavajo vinogradniki v svojih kleteh, odgovarja docela določilom zakona o vinu in da se prodaja v resnici vino, ne pa Šmarnica ali kaka druga zdravju škodljiva pijača. Mi poznamo tudi zakon o živilih, kateri določa strogo kontrolo. Ali naj vsi ti zakoni in vsi ti predpisi veljajo samo za gostilničarja? Vsekakor je potreba tu v najkrajšem času jasnosti. Vedeti moramo ali imamo še pravico do obstoja ali pa smo samo zato tukaj, da zbiramo davke in jih donašamo v različne blagajne. Po ustavi smo vsi državljani enako vredni in lahko iščemo po zakonu zaščito, zato smo odločeni, da dobimo svojo pravico odnosno, da dobimo jasno izjavo, če se nas sploh še kaj potrebuje ali ne. Vedeti moramo, posebno od onih funkcijonarjev, ki vam ob vsaki priliki gostole o potrebah tujskega prometa, kako si zamišljajo nadaljni obstoj gostiln in hotelov. Slike, katere objavljamo danes v našem listu, dokazujejo kakšne posledice bo to točenje imelo za naše ljudstvo, posebno pa še za našo mla- hvaležen, če vidi pred seboj krožnik osvežujočih jagod ali grozdičja. Tudi domači malinovec se bojj upošteva kot pokalica, ki ne prija vsakomur. In kako okusni so razni kompoti pozimi, ko ni toliko svežega sadja. Vse to mi mora dati moj vrt in vrhu tega Se mnogo cvetlic za okrašenje miz in sob. Cvetlice stopnjujejo v gostu ugodje in posebno v letoviSčih povečajo praznično razpoloženje, ker nekako podčrtujejo brezskrbnost dopusta: niz lepih nepozabnih dni v verigi vsakdanjosti. Ljudski pregovor: »Zastonj je smrt« opozarja gospodinjo na njene dolžnosti napram vrtu. Le Če ga bo dobro gnojila, skrbno obdelovala, rabila dobro orodje in izbrana semena, sme upati na popoln uspeh kot plačilo za svoj trud. Omenjam še enkrat Hu-naekovo knjigo kot najboljše navodilo. Večkrat sem že slišala tožbo: »Pri nas je prehladno, ko letoviščarji pridejo, nimamo še ničesar na vrtu, vse prepozno dozori in potem nam zelenjava kar preostaja. To ne drži vedno. So kraji v naših planinah, ki so res navezani na uvoz zelenjave z i drugih tržišč; v mnogih slučajih pa gospodinja lahko naravi malo pomaga in pospeši godnost pridelkov za nekaj tednov. Mislim predvsem na gnojak ali toplo gredo in takozvano hladno gredo. Negovanje tople grede zahteva mnogo pazljivosti, potrpežljivosti in tudi gotovega strokovnega znanja ali vsaj dovolj trdne volje, da se namerava gospodinja točno ravnati po danih navodilih, sicer dino. Pripravljeni pa smo podati še druge podatke, da vidijo javnost in pa oblasti kam vodi naše ljudstvo taka rešitev vinske krize. Zahtevamo, da se to vprašanje nemudoma ne bo uspeha. Prvi neuspeh je že večkrat za stalno uničil vse veselje. V krajih, kjer se najdejo poklicne vrtnarije, kupi gospodinja potrebne sadike in nima dela s privzgojitvijo, seveda pa tudi ne veselja, ki ga lahko uživa ob uspelem delu. Gnojak ji nudi razen krepkih, zdravih sadik tudi sočivje, ki sicer v em ali onem kraju sploh ne bi dozorelo. Cas za j pripravljanje gnojakov je odvisen od podnebja dotičnega kraja. Sadike morajo biti na razpolago, ko vremenske razmere kraja dopuščajo, da jih presadimo na prosto odnosno ko je i napočil čas za sajenje gotove vrste. I Toplo gredo prirejamo torej nekoliko od srede februarja do konca marca, Topla greda nam poment 4—6 tednov dobička. Kaj to pomeni, bo vedela ceniti gospodinja, ki mnogokrat junija ali julija razen berivke ničesar ne more nuditi. Manj učinkovita, a kljub temu jako praktična je hladna greda, imenovana tako, ker ji ne dovajamo i svežega gnoja za segrevanje in je tudi ne ščitimo tako skrbno pred vsako mrzlo sapico. V tem slučaju gre bolj za izkoriščanje solnčne toplote. Izberemo solnčen prostor z dobro kompostno zemljo, ga ogradimo, pokrijemo s šipami in greda je gotova. Seveda bomo to gredo šele naredili, ko je ostri zimski mraz minul, torej okoli 15. marca. Sadike, vzgojene le v toploti solnčnih žarkov, bodo čvrste in utrjene, se bodo zunaj hitro j ukoreninile in uspešno kljubovale ne | prehudi pomladanski slani. Taka j greda ne zahteva mnogo strokovne- uredi ali pa, da se nam iz principa | enakopravnosti znižajo davščine in *3C drage dajatve, ki jih plačujemo na podlagi izvrševanja naše obrti. I ga znanja in vendar bo gospodinji v pomoč. Zelo priporočljivi sta omenjeni gredi za privzgojitev cvetličnih sadik za balkone, okna etc. Ko se se-zija začne, naj bo hiša pripravljena za sprejem gostov in tudi vrt mora svoje prispevati. Nazadnje bi še omenila koristnost vrtnega dela za gospodinjo in njene hčerke. So gospodinje, ki imajo sicer vrt, morebiti še tudi dobro obdelan, vendar s tujimi delavci. Ako jih vprašaš za kaj same ne pomagajo ali svojih hčera ne pritegnejo, ti povedo, da to ne gre, ker morajo biti v gostilni ali imajo drugo delo v hiši. To je vse lepo, a zdravo ni. Ravno nasprotno, ker so gospodinja in hčere po svojem delu navezane, da vdihujejo bolj ali manj slabi zrak gostilniških sob včasih pozno v noč, bi morale imeti priliko, da si z zdra-i vim gibanjem v dobrem zraku osvežijo pljuča in kri in tako vzpostavijo ravnotežje med neprilikami poklica in zahtevam higijene. Gostilničarke, ki tehtajo okoli 100 kg in se težavno premikajo po hiši, niso redke. So sicer dobra reklama za kakovost kuhinje, le plačajo to reklamo dosti j predrago z raznimi boleznimi in trp-! ljenjem. V nobenem obratu, niti ne ! v velikih hotelih, še manj pa v majhnih gostilnah ni obrat ves dan enako intenziven, zato bo gospodinja ob dobri volji gotovo našla nekaj Časa za svoj vrt. Združila bo koristno s prijetnim: gostje bodo zadovoljni, ona pa čvrsta in zdrava. Občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru Dne 1-i. januarja 1932. ob 10. uri dop. se je vršil v veliki dvorani hotela »Orel« redni letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav načelnika. 2. Verifikacija pooblastil zveznih odposlancev. 3. Citanje zapisnika občnega zbora. i. Poročilo načelstva. 5. Poročilo tajništva. 6. Obračun za poslovno leto 1931. 7. Proračun za poslovno leto 1932. 8. Nadomestne volitve v zvezni ožji odbor. 9. Sprememba pravil. 10. Slučajnosti. Zboru so prisostvovali: g. dr. Ivan Pretner kot zastopnik Zbornice TOI, g. Ignac Založnik v zastopstvu banske uprave, g. magistratni svetnik Rodovšek kot zastopnik mestnega načelstva, g. ravnatelj dr. Gržina za Tujska-prometno zvezo v Mariboru in g. Bureš, predsednik Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru. Časopisje so zastopali uredniki »Slovenca«, »Večei-nika* in »Mariborer Zei-tung«. Pri verifikaciji se je ugotovile, da se je zborovanja udeležilo izmed 23 včlanjenih zadrug 20 zadrug po svojih delegatih. G. zvezni načelnik Franc Zemljič je v znešenih besedah pozdravil goste, kakor tudi vse delegate, ter obenem ugotovil sklepčnost zborovanja. Tudi se je uvodoma spominjal prerano umrlih članov, katerih spomin so navzoči počastili s 3-kratnim klicem »Slava«. Istotako so se prečkali pozdravi g. ministra trgovine in industrije dr. Kramerja in dopis narodnega poslanca g. Krej-či Antona, kar so navzoči z živahnim odobravanjem vzeli na znanje. Iz zbora so se poslale tudi brzojavke na kabinetno pisarno Nj. Veličanstva kralja, g. ministrskega predsednika Živkovima, g. ministra trgovine in industrije dr. Albert Kramerja, gosp. ministra za socijalno politiko in narodno zdravje Puclja in na bana dravske banovine g. dr. D. Marušiča. Citanje zapisnika o zadnjem občnem zboru se je na soglasno željo zborovalcev opustilo, ker ga je itak objavil v celoti »Gostilničarski vestnik«. G. načelnik je v svojem načel-stvenem poročilu omenil, da se j« zvezna organizacija v letu 1931. pokazala kot organizacija vestnega, poštenega dela in kot odločna bori-teljica naših stanovskih interesov. Zvezno članstvo je bilo potom mnogoštevilnih okrožnic v stalnem kontaktu s svojo zvezno upravo, ter v vsakem količkaj važnem Btanovskem vprašanju najbolje informirano. To naše zavzemanje in neutrudljivo delo je privedlo organizacijo k marsikateremu, rekli bi skoraj, nepričakovanemu uspehu. Omeniti je predvsem končno ureditev trošarinskega registra, plačevanje trošarine od soda, ki se ga stavi na pipo itd. Vse te dosežene uspehe in vse to ogromno delo, ki je bilo izvršeno v zvezni pisarni, izhaja itak iz tajniškega poročila. Naravno, da se je moglo to delo izvršiti le s sodelovanjem naših zadružnih uprav in s sodelovanjem našega članstva. Nekaljeni in presrčni stiki med zvezno upravo in med po1-sameznimi zadružnimi upravami so ukrepili organizacijo v taki meri, kakor še nikdar prej. Ker poznam vas, c. tovariši in ker poznam vse one tovariše, katere zastopate danes, lahko gledam s trdnim prepričanjem v naše delo letošnje poslovne dobe. Prosim vas, da ponesete ta glas med naše organizacije in jim na občnih zborih izrečete tovariško zahvalo za njihovo, v resnici prijateljsko podporo.« S temi besedami je bilo 'končano načelstveno poročilo. Nato povzame zvezni tajnik g. Peteln besedo in poda izčrpno poročilo o delovanju zvezne uprave. Posebno važen je uspeh, ki ga je zvezna uprava dosegla v pogledu ureditve točenja lastnega pridelka. Posrečilo se ji je odpraviti enkrat za vselej nejasne in zastarele predpise, ter spraviti to točenje tudi v okvir novega obrtnega zakona. Istotako je že v letu 1931. v lastnem območju regulirala banska uprava vprašanje vinotočev pod vejo in odredila, da ne morejo dobiti takih dovoljenj veleposestniki, veletrgovci, samostani, uradniki in osebe svobodnega poklica. Ker se je s temi odredbami omejilo izvrševanje vinotočev, so posegli vinogradniki po čl. 103. trošarinskega pravilnika in začeli prodajati vino v jako velikem obsegu. Čeprav bi smeli prodajati v vaseh nad o litrov, v mestih pa nad 10 litrov in to samo na trgu, ki je določen za prodajo živil, se prodaja vino v vseh različnih prostorih in pa V vsaki količini. V tej zadevi so se storili že primerni koraki, ki bodo gotovo privedli do uspehov, ker niso pri tem ogroženi, hvala Bogu, samo naši interesi, temveč tudi interesi državne, banovinske in občinske uprave. V svojem nadaljnem poročilu omenja tudi odpravo trošarinskih registrov, kateri se bodo do 1. aprila odpravili. Istočasno pa se bo plačevala trošarina samo od onega soda, ki se stavi na pipo. Vkljub temu, da si nekatere osebe prisvajajo ta uspeh za sebe, moramo kategorično povda-riti, da je odprava trošarinskih registrov izključno delo naše zveze. (Ploskanje.) Zvezna uprava pa je morala v soglasju s svojimi zadrugami zavzeti tudi stališče glede naših zbornic. Sicer ni to vprašanje od veliko važnosti za našo obrt, ker spadamo po novem obrtnem zakonu itak pod trgovsko zbornico, vendar je treba, da ponovno povdarimo kot pripadniki gospodarskega sloja, da smo odločno proti temu, da bi se iz kakrš- j nihkoli vzrokov rušila naša najjač-ja gospodarska ustanova, kateri se ima zahvaliti obrt, trgovina in industrija, da prednjačijo v dravski banovini vsem ostalim pokrajinam naše države. Pripomniti je treba, da je zvezna uprava pri vseh svojih stanovskih vprašanjih naša vedno naj-jačja podpora pri Zbornici TOI v Ljubljani in ji je treba iz tega mesta izreči našo zahvalo in priznanje (burno ploskanje in pritrjevanje). Tudi obrtni zakon, ki bo stopil dne 9. marca 1932. v veljavo, kaže znake intenzivnega sodelovanja zvezne uprave. Seveda bo to leto zahtevalo od nas še mnogo dela in pazljivosti, da se našim željam in našim interesom prilagodijo vsi k zakonu spadajoči pravilniki. Socijalno zavarovanje našega uslužbcnstva je bilo tudi predmet našega, dela. Žali Bog, da nismo mogli radi trdovratnosti SUZOR-ja v Zagrebu doseči uspehe, polagamo pa največje nade na g. ministra za socijalno politiko, Puclja, kateri bo gotovo uvidel, kakšna socijalna krivica je zadela vsled te kategorizacije predvsem naše podeželske gostilne. V splošnem moramo protestirati proti povišanjem zavarovalnih premij in odločno zahtevati, da se z novim zakonom o socijalnem zavarovanju izvede decentralizacija Središnje-ga urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Avtonomna boln. društva dokazujejo, da so sposobna v večji meri zaščititi interese zavarovancev, kakor pa SUZOR v Zagrebu. Sigurni smo, da bi avtonomna gostilničarska bolniška blagajna z lahkoto dala svojim nameščencem najboljšo zdravniško pomoč in nego. To je tudi želja vseh gospodarskih krogov naše banovine, katera je našla že potreben odziv v naši Zbornici TOI. Glede točilne takse omeni še, da se bo po dobljenih informacijah še tekom meseca februarja modificirala od 4 na 7 grup tako, da se bo vsaj prilično prilagodila prometu. Kar se tiče gle-de organizacij, je mnenja, da se čim-preje ustanovijo močne in enotne or- ; ganizacijo v celi državi. Misliti je tre- : ba v tem, za naš stalež kritičnem ča- j su tudi na reorganizacijo naših organizacij v dravski banovini. V preteklem poslovnem letu je že prišlo do združitve stanovskega glasila., vsled česar se je pocenil posamezni izvod od 1.50 Din na 75 para, tedaj točno v takem obsegu, kakor se ga je predvidelo na lanskem občnem zboru. Pasivni saldo znaša 7.733 Din 77 para, vsled česar odpade po številu razposlanih izvodov na ljubljansko zvezo 4.552 Din, ostanek pa na našo zvezo. V območje ljubljanske zveze se je razposlalo 34.391 izvodov, v območje mariborske zveze pa 20.969 izvodov. S tem je zvezni tajnik zaključil svoje poročilo, ki je bilo s ploskanjem vzeto naznanje. Nato se priglasi k besedi g. Založnik, ki prinaša pozdrave od kr. banske uprave in želi, da bi ta zveza še nadalje tako agilno delala kot dose-daj. Obširno razpravlja o novem obrtnem zakonu, ki ne spreminja na zveznih organizacijah ničesar. Edina razlika tiči v tem, da se bo zveza naslanjala v bodoče na društveni zakon. Obžaluje, da ni zakon predvidel obligatornost zveze. Da se je zveza tako lepo razvila, je le pripisovati stanovski zavednosti in solidarnosti članstva. G. načelnik se zahvali gosp. obrtno-zadružnemu nadzorniku in otvori debato o tajniškem poročilu. K besedi se prijavi g. Cajnko, delegat, zadruge gostilničarjev v Slovenj-gradcu. G. Cajnko se zahvali zvezni upravi za trud in za razveseljive vesti, ki so jih lahko zvezni funkcijo-narji dali prvič na občnem zboru. Omenja prodajanje vina nad 10 litrov in prosi, da se v tej zadevi naj-odločnejše zavzame zvezna uprava. G. Bruderman, odposlanec zadruge Konjice poroča o takozvanih črnih vinotočih, ki točijo brez vsakega dovoljenja in ne plačujejo nobenih davkov. Gosp. Posti pozdravlja v imenu svoje zadruge zvezno delovanje. Na koncu te debate se oglasi, tudi g. dr. Pretner kot odposlanec Zbornice TOI in se zahvali za besede priznanja, ki so se izrekle na občnem zboru od strani uprave in zveznega članstva. Vinska kriza se ne more reševati z vinotoči, temveč mora državna uprava polagati izvozu največjo važnost. Sklej>ati je treba ugodne trgovske pogodbe in iskati vedno nova tržišča. Važen pa je za splošno gospodarstvo tudi tujski promet, ki se kljub zavzemanju organizacij in merodajnih činiteljev nikakor ne more razmahniti v dravski banovini. Upa, da bo zakon o turizmu, ki se ravnokar pripravlja v ministrstvu v mnogem razbremenil našo obrt in mu dal novega podviga. Današnja aklamacija, ki je sledila poročilu zveznega tajnika posebno v pogledu zborničnega vprašanja, dokazuje pravilno razumevanje članstva. Pripominja, da se je prošnja zveze za ustanovitev samostojnega gostilničarskega — hotelirskega odseka v okvirju Zbornice ugodno rešila na predsedstveni seji in da se bo tak odsek nemudoma ustanovil, kakor hitro izide uredba o zbornicah. Želi zvezi še mnogo naj-tepših uspehov in mora javno priznati njeno intenzivno delovanje. G. Berlič so zavzema za obligator-nost zvezne organizacije, kar je bilo sprejeto z odobravanjem. Tudi gosp. Lobenvvein omeni, da je članstvo ma-renberškega okraja vsakokrat dobilo najjačjo zaščito pri svoji zvozi. V do- polnilo svojemu tajniškemu poročilu poroča zvezni tajnik, da je zveza štela 2210 članov, od katerih je bilo 300 ženskih oseb, 1391 moških in 19 pravnih oseb. Zvezna pisarna je odpravila 2258 dopisov, zvezni ožji. odbor je imel 10 sej, dočim sta bili 2 širši seji in 1 občni zbor. Potovanj se je izvršilo v Ljubljano 13-krat, v Zagreb 1, v Beograd 3-krat. drugih potovanj, posebno k občnim zborom naših zadrug pa je bilo 24. Po končani debati o tajniškem po- ročilu je razdelil z lepim nagovorom g. načelnik zvezne diplome sledečim gg.: Posti Hermanu, Pečuh Francu, Bernardi Dragu, Gradt Maksu, Šri-bar Alojziju in Kunst Ivanu. Odlikovanci so se v ginjenih besedah zahvalili zvezni upravi za to odlikovanje in obljubili še nadalje sodelovanje v prid povzdigi gostilničarske obrti naše banovine. Nato se je obravnaval obračun za poslovno leto 1931., kateri je bil članstvu razdeljen v sledeči obliki: Obračun za poslovno leto 1931. Dohodki : Prenos salda z dne 31. dec. 1930 . . Članarina včlanjenih zadrug . . . Oglasi v »Gostilničarskem listu« . . Posojilo pri Zadrugi gostiln. Maribor Dvig pri poštni hranilnici, Ljubljana Prispevek za bolniško zavarovanje . Prispevek za razsvetljavo .... Vrnjeni potni stroški.................. Vrnjene telefon, pristojb., poštnina in pis. potrebščine .................... Podpore za gostiln, gospod, tečaj Podpore za »Gostilničarski vestnik« Vpisnina v kletarski tečaj .... Servirna spričevala.................... R a z n o : Tiskovine ............. ............... 940.67 Din 103.747.50 » 8.805.70 » 6.500,— » 110.216.40 » 874.50 » 50.— » 2,422.— » 1.822.— 15.095.'— 6.000.— 640,— 165.— 2.072.— 259.350.77 Din ■ Izda tki: i s a r n a : Najemnina 3.150,— Din Teiefon in brzojav 4.404.50 » Pisarniške potrebščine 3.877.70 » Razsvetljava, kurjava, čiščenje 1.723.45 » Poštnina in kolki 2.615.— » Knjige in časopisi 494.— » r a d 11 i š t v o : Tajniška plača 34.000.— Din Pomožno uradništvo 16.830.— » Nagrade 1.100.— » Bolniško zavarovanje 1.245.— » Pokojninsko zavarovanje . . . . 2.984,— » Uslužbenski davek 1.201- » 16.264.65 Din Vloge v poštno hranilnico, Ljubljana Predujem za Gostilničarski Vestnik Potni stroški......................... Prispevek kavcije gost. gosp. tečaju Prispevek za Gospodarsko predstavništvo ............................... Provizija............................. Članarina Tujsko-prometni zvezi Vodstvu gost. gosp. tečaja nakazane podpore ............................ Vodstvu gost. gosp. tečaja nakazani internat, sjtroški.................. Vodstvu gost. gosp. tečaja za servirna spričevala......................... Vrnjeno posojilo zadrugi gostiln. Nagrada načelniku ...... Honorar za kletarski tečaj .... Oglaševanje........................... Gospodarskemu predstav, nakazana vsota Zveze industr............... »Gostilničarskemu vestniku« nakazana podpora.......................% Razno.........................• . . . Saldo................................. Obračun izkazuje, da je vkljub intenzivnemu delu zvezna uprava varčevala pri vseh postavkah. Vkljub mnogim intervencijam, ki so se morale izvršiti v Beogradu in v Ljubljani, se je porabilo na potnih stroških za 3.553.80 Din manj kot v letu 1930. Preglednik računov g. Povod-nik poroča, da je z g. Koržetom iz 57.360,— Din 100.858.80 » 1.000.— » 18.466.50 » 950,— » 1.650.— » 500.— » 1.500,— » 15.095.— » 14.031.— » 165.— » 9.200,— » 7.000,— » 680,— » 1.479,— » 1.000.— » 6.000,— » 788.20 » 5.737.62 » 259.350.77 Din Ptuja pregledal dne 13. t. m. blagajniške knjige in jih našel v najlepšem redu, za kar predlaga absolutorij. Predlog računskega preglednika je bil soglasno sprejet. Po odobritvi obračuna se je obravnaval proračun za leto 1932. od postavke do postavke in sicer v sledečem obsegu: ^ __ Najstarejša JuvanČičeva klet v Spodnji Šiški, Celovška c št. 81, sedaj Osrednja vinarska zadruga za Jugoslavijo v Ljubljani ima na zalogi prvovrstna vina : haloško, ormoško, ljutomersko, cviček, dalmatinsko belo in Črno vino po naf nižjih cenah Pisarna: Kongresni trg St. 2, v veži desno. Proračun za leto 1932. Dohodki: Preostala gotovina glasom obračuna z dne 31. decembra 1931 .... Zaostalo plačilo zvezne članarine Zvezna članarina za 2.200 članov po 50.— Din.................................. 6.005.14 Din 15.320,— » 110.000,— » 131.325.14 Din Izdatki Pisarna: Najemnina . . 5.500,— Din Telefon in brzojav 3.500.— » Pisarniške potrebščine 3.500,— » Razsvetljava, kurjava, čiščenje . 2.000,— » Knjige in časopisi 1.500,— » Poštnina in kolki 3.000,— » Plačeinnagrade: Tajniška plača............... 34.000.— Din Pomožno uradništvo........... 18.000.— » 19.000— Din 52.000, Potni stroški.......................... Dotacija za »Gostilničarski vestnik« Za pospeševanje strokovne izobrazbe Članarina Tujsko-prometni zvezi Nagrada načelniku...................... Za poravnavo pasive za leto 1931. . Nepredvideni izdatki .................. Predlog g. Bei nardija, da ostane tudi v letu 1932. članarina 50 Din za člana, se je z 51 : 6 glasovi sprejel. G. Bernardi je utemeljeval svoj predlog s tem, da mora zveza imeti za svoje delo denarna sredstva. Tudi g. Berlič je zagovarjal članarino v navedenem znesku, ker se mora zvezna uprava itak boriti radi netočnega plačevanja članarine. Pri nadomestnih volitvah v zvezni ožji odbor se je radi odstopa gosp. Poderžaja iz Celja izvolil na predlog g. Berliča za računskega preglednika g. Po vodnik Josip. Predlog je bil soglasno sprejet. Kot namestnika odbornikom sta se na predlog g. Berliča izvolila gg. Oset Andrej in Lipovšek Anton. 17.000,— 7.000.— 7.000.— 1.500.— 5.000.— 12.788.40 10.036.74 131.325.14 Din Pri slučajnostih predlaga zvezni odbornik g. Kostajnšek, da naj zveza naredi vlogo na ministrstvo, da se za časa bančnega moratorija ob-ustavijo eksekucije. O. Holc vpraša, zakaj ne dobijb marenberški gostilničarji dovoljenja za veselice s plesom. Zvezni tajnik pojasnjuje, da se izdajajo dovoljenja za veselice s plesom le tedaj, če se vrše pod okriljem kakega društva, ker skrbe v takih slučajih sami društveni funkcijonarji za red in mir v gostilni. Istotako da pojasnilo zvezni tajnik g. Žumerju iz Celja glede socijalnega zavarovanja. Ker se ni nihče več priglasil k besedi, je zvezni načelnik zaključil zborovanje ob 14. uri. Jože Berlič Naši borci Letos praznuje gostilničarstvo v bivši mariborski oblasti jubilejno 10-letnico ustanovitve svoje Zveze gostil ničarskih zadrug. To ljubile j no priliko je Zvezno načelstvo povzdignilo s tem, da izreče priznanje vsem onim borcem, kateri že nad 35 let neprekinjeno, nesebično in požrtvovalno vrše težak poklic našega gostilničarja. Ravno tako je Zvezno načelstvo odlikovalo s priznanjem vse one načelnike, ki že nad 10 let načelujejo v naših zadrugah in ki so kumovali naši Zvezi že pri njenem rojstvu. Morda še ni bilo nikdar v življenju tako težko delo v organizacijah, oso-bito naših, to pa radi tega, ker povojni človek nima mnogo smisla za skupnost, ne za organizacijo, ker mu je materijalizem odvzel vso čustvovanje za skupnost. V časih, ko jo vsega v izobilju in ne primanjkuje denarja — nikdo no računa, vsaj po večini, na jutri — živi torej vsak za sebe svoj svet. Na organizacijo zadružništva v takih časih nihče ne misli, ker se ne čuti potreba, ako pa so najde kdo, ki pravi, da po sedmih dobrih letinah pride sedem slabih, nikdo ne verjame. Ce je treba ustvariti kako organizacijo, ki bi bila splošne koristi, je nesebičnih delavcev težko dobiti, mnogo pa takih, ki zahtevajo dobiček vnaprej na roko. — V takih razmerah se je rodila naša Zveza in hvaležno se danes spominjamo njenega prvoborca, pokojnega Božiča in njegovih tovarišev v Celju, ki so pričeli krepko in nesebično utirati tej lepi organizaciji pot v javnost. Niso ostali ti tovariši sami— znašli so se v tem kaosu nerazumevanja in nezaupanja naši osiveli možje--veterani, ki niso klonili pod pezo razmer, kor je življenje v borbi za obstoj izkristaliziralo v dolgi dobi preizkušenj iz njih prave to-variše-brate. To odlikovanje, priznanje Vam je izraz vsega našega mlajšega gostilničarstva, ki Vas vidi v neumornem delu še na večer Vašega z izkušnjami obogateiega življenja, požrtvovalne in nesebične za skupnost. Vi ste nam vzor, h kateremu moramo mi mlajši stremeti, da bo naš stan spoštovan in uvaževun. In ko bo načelstvo naše Zveze obiskalo občne zbore v zadrugah ter izročalo priznanje osivelim borcem in načelnikom, naj nam bo le ena želja: Stojte neomajano v vrstah kakor do zdaj, kajti Vaš kader je izdr-žal tudi v najbolj viharnih časih. Z Vašo navzočnostjo se bodo omehčali i oni, ki stoje ob strani ter stopili v krog naših delavcev osobito mlajših. Mnogo je še dela, a Vaša aktivnost naj nas drami in kliče k složnosti in na pomoč. Ko bo naša mladina prekvašena z duševnimi dobrinami, bo to najlepša dedščina, ki ste nam jo dali. Vrnili se bodo časi zaupanja in poštenja in med drugimi stanovi bo tudi naš stan v lepši bodočnosti srečen in zadovoljen v naši širni prelepi domovini. Odlikovanja Kakor je že iz članka »Naši borci« razvidno, je zvezna uprava v Mariboru podelila vsem onim svojim članom, ki izvršujejo neprekidno najmanj 35 let gostilničarsko obrt, kakor tudi onim načelnikom, ki načelujejo ali so načelovali našim zadrugam najmanj 10 let, okusne diplome. Potrebno je, da se tudi naše glasilo spomni teh, za razvoj gostilničarske obrti zaslužnih oseb in počastimo to odlikovanje s tem, da objavimo njihova imena: Za 10-letno načelovanje so prejeli diplome sledeči gg.: Bernardi Drago, načelnik zadruge Celje; Gradt Maks, načelnik zadruge v Šmarju pri Jelšah; Guček Franc, načelnik zadruge v Kozjem; Kos Ivan, načelnik zadruge v Slovenski Bistrici; Kunst Ivan, svoječasni načelnik zadruge v Žalcu; Mahorič Franc, načelnik zadruge v Ptuju; Pečuh Franc, načelnik svoječasne zadruge Celje-okoli- ca in Rozman Alojz, načelnik zadrugo Prevalje. Izmed zveznih odbornikov so prejeli vsled 35-letnega delovanja v gostilničarski obrti diplome sledeči gg.: Posti Herman, zvezni odbornik in gostilničar, Bistrica pri Limbušu, gostilničar od leta 1892., Mule Josip, gostilničar in namestnik zveznega odbornika iz Ruš, gostilničar od leta 1893. ter g. Šribar Alojzij, gostilničar, Sv. Peter v Sav. dol., gostilničar od leta 1893., dočim se je poedila diploma tudi sledečim članicam in članom: Zadruga Šmarje pri Jelšah: Gobec Jožef, Za vrše; Lesjak Jurij, Slivnica; Skoberne Neža, Dobrina; Seničar Marija, Volčja jama; Gajšek Florijan, Loka pri Zusmu; Lorenčak Janez, trg Lemberg. Žadruga Celje: Krašovec Matija, Zagrad pri Celju; Zamparutti Domenika, Celje. Zadruga Ptuj: Dasch Ernst, Ptuj; Marčinko Fr., Ragoznica pri Ptuju; Sel Jože, Sv. Janž n. Dr. polju; Goliat Anton, Cir-kovci; Valič Jakob, Borovce. Zadruga Slovenjgradec: Scharner Ivan, Legen. Zadruga Ormož: . Julijana Skorčič, Ormož; Majcen Jožefa, Velika Nedelja. Zadruga Žalec: Roblek Franc, Žalec; Ušen Franc, Dobrišavas; Kapus Margareta, Lat-kovavas; Oplotnik Ana in Žgank Franja, Sešče. Zadruga Šoštanj: Ccrovšek Marija, Šoštanj; Schwarz Marija, Šoštanj, Kopušar Marija, Hauke Viktor in Kumer Miloš, Šoštanj, Skaza Alojzija in Žager Valentin iz Topolšce. Ježovnik Terezija, Riuk Ivan, Hudovernik Andrej iz Velenja, Goričnik Ivan in Bizjak Ivan iz Šmartna ob Paki. Zadruga Slovenska Bistrica: Žuraj Jakob, Neuhold Konrad, Wreg Franc, Slov. Bistrica; Obersne Martin iz Devina; Juršič Andrej, Makole. Zadruga Maribor okolica: Jurčič Simon, Recenjak, Pukl Martin, Razvanje; Rotner Ludvik, Bistrica pri Limbušu; Gselman Josip, Sp, Hoče; Iliade Miha, Jedlovnik, Avguštin Josip, Skoke; Klug Mihael v Je-lenčah. Zadruga Kozje: Bovha Anton, Verače; Bračun Al . Zagorje; Gubenšek Ivan, Lesično; Gabron Rajmund, Geršak Neža, Jazbec Matija, Sv. Peter pod Sv. gorami; Kužner Jožef, Koprivnica; Kuželj Iv., Kozje; Rautner Vinko, Žagaj; Valen-čak Ivan, Dekmanca; Vrečko Martin, Presečno; Zupan Jožef, Podsreda; Perčič Josip, Planinska vas; Maček Franc, Lopaca; Kolar Andrej, Lesično. Zadruga Murska Sobota: Flisar Josip, Murska Sobota; Čačinovič Emerik, Rakičan; Koblencer Ignac, Sv. Jurij; Pasičnjak Josip, Boreča; Rozenberger Žiga, Tropovci. Zadruga Ljutomer: Lasbaher Marija, Selišče; Kovačič Frančiška, Logarovci. Diploma je delo g. profesorja in akad. slikarja Jiraka iz Ptuja. Želimo tem stebrom naše obrti še mnogo srečnih in zadovoljnih dni. Živeli! Gostilničarska pivovarna d. d. v Laškem Približuje se pomlad in z njo pričetek gradnje naše pivovarne. Delničarji vršijo sicer vplačila redno, vendar je med njimi tudi nekaj zamudnikov, ki odlašajo s plačilom in s tem ovirajo našo akcijo. Vsakdo, ki ne bo plačal zapadlih deležev do konca februarja t. 1. škoduje sebi in svojim tovarišem - gostilničarjem. Resno in poslednjič apeliramo na vse delničarje, naj storijo svojo dolžnost. Novo upravno poslopje bo dograjeno do 1. aprila t. 1. Industrijski tir, za katerega se je vršil 12. t. m. ogled od zastopnikov prometnega ministrstva, bodo pričeli graditi 1. marca. — Načrti za strojnico, sodarno itd. so gotovi. V jeseni t. 1. se bo pričelo z varenjem prvovrstnega laškega piva. Iz poročil našega pivovariteija g. Kajmarja smo povzeli, da je interes za to akcijo vseobči, da pa en del delničarjev odlaša odplačilo podpisanih delnic z utemeljitvijo, da pivovarna še ni zgrajena. Da je taka utemeljitev nestvarna, je jasno, ker se Lo pivovarna gradila — umevno — ravno iz delniškega kapitala, ki bo tore j deloma v realitetah investiran, a preostali obratni kapital pa plodo-nosno naložen. Vplačani zajamčeni delniški kapital (§ 10. pravil) je torej popolnoma sigurno investiran oz. naložen. Pri tej priliki opozarjamo tudi člane pekovskih zadrug da tudi akcijo za fabrikacijo kvasa nismo pulili iz vidika in računamo tudi v tem pogledu v najkrajšem času na uspeh. Pripominjamo še, da posveča upravni odbor vse svoje moči in de- lo stavljeni nalogi za skorajšnjo realizacijo započete akcije. Da bo to tudi dosegel, nam daje že po svoji sestavi najboljše jamstvo, ker so v njem zastopani sami odlični stanovski tovariši in poklicni strokovnjaki in ki jih v informacijo tovariše m-dclničarjem spodaj navajam i. s.: a) Upravni odbor: Majcen Ciril, restavrater Zidani most - Ljubljana, predsednik; - dr. Roš Franjo, odvetnik in župan. Laško, podpredsednik; ing. Uhlif Hugo, veleposestnik, Ruda p. Loka pri Zid. mostu; Lackner Alfonz, hotelir, .Črnomelj: Miklič Franjo, hotelir, Ljubljana: Kramar Josip, drogerist in posestnik, Celje; Trop Ognjeslav, hotelir, Laško; Meštrovič Ivica, posestnik, Zagreb; Černe Mihael, hotelir, Bled. Namestniki : Dolinšek Avgust, gostiln, in pos., Hrastnik; Gormuth Franc, industrij., Brezno ob Dravi; Počivavšek Gvidon, gostil, in pos., Trbovlje. b) N adzorstveni o d bor: Kavčič Franc, restavr., Ljubljana, predsednik; Ogrič Filip, Novomesto; Juvančič Franc, hotelir, Zidani most; \Vagner Anton, pos., Radovljica; Windischer Josip, gost.. Novo mesto; gg Za brizganec, limonado, malinovec in druge sadne soke uporabljajte I ROGAŠKO SLATINO | vrelec „TEMPEL" ki razkraja, oziroma nevtralizira vinsko kislino ter na-domestuje sodo-bikarbonato v prašku je osvežujoča in ima dober okus. — Dobi se v vseh boljših trgovinah — Kamlušar Franc, gost in pos., Mengeš; Hi ton j a Martin, gost. in pos., Gor, Radgona; Kovač Karl, industrijalec, Stari trg - Rakek; Mulej Jernej, pok, Bied. Namestniki: Žumar Ivan, gost. in pos:, Cerknica; Makar Dako, gost. in pos., Metlika; Cirman Janko, gost. in pos., Med-nd. Ako je še kak delničar v kaki stvari na nejasnem, naj se brez nadalj-nega obrne na upravo Gostilničarske pivovarne d. d. Laško, ki mu bo dala brez odloga in radevolje vsa potrebna pojasnila. S tem smo hoteli pojasniti stanje naše akcije stanovskim tovarišem, katere pa obenem pozivamo k solidarnosti in stanovski zavesti, ker tvorijo ti hrbtenico podjetja. Gostilničarska pivovarna d. d. Laško. Kletarstvo Kletarski tečaj Zveze gostilničarskih zadrng Maribor. Dne 14., 15. in 16. januarja se je vršil kletarski tečaj v banovinski šo- li v Mariboru. Zastopane so bile gostilničarske zadruge: Maribor, Maribor okolica, Šmarje, Ljubljana okolica, Kamnik, Cirknica in Trbovlje, ki nam je poslalo 2 jako odlična in za napredek gostilničarskega stanu vneta tovariša. Vseh udeležencev je bilo 15 in bi bila lahko udeležba mnogo boljša. Naši gostilničarji se pač premalo brigajo za svojo strokovno znanje, kar se bo posebno pri strogem izvajanju zakona o vinu bridko maščevalo. Kaj’ se tiče predavanja si štejemo udeleženci v dolžnost, da se zahvalimo g. profesorju Vojsku za teoretično in g. inštruktorju Bregantu za praktično predavanje. Gosp. profesor nam je v domači besedi raztolmačil imena raznih vinskih bolezni in sredstev, ki se porabljajo za njih ozdravljenje. Vsak gostilničar bi pač moral poznati posebno porjavljenje, kateremu je lansko vino jako podvržena Tudi razkisanje vina je od velike važnosti, odkar je sladkanje po zakonu prepovedano. Našim tovarišem, ki so bili iz drugih krajev in so na tem tečaju poskusili vino iz Slov. goric bi priporočali, da bi ga vsaj za poskušnjo naročili in iztrebili iz kleti različna tuja vina. Želimo tudi, da si obdržijo v spominu lepe dni, ki so jih preživeli v naši sredi v Mariboru. š-t. Dvodnevni kletarski tečaj se vrši v petek in soboto, dne 26. in 27. februarja t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8.—12. in od 14.—18. ure. Vprašanje I. K. v P. Imam štrti-njak vina, ki bi bilo drugače dobro, le premočno žveplano je. Kako popraviti premočno žveplano vino? POZOR LOVCI! Lovske puške, flobert in zračne puSke, browning pištole, pištole za straSenje, lovske in ribiške potrebščine ima v zalogi F. K. KAISER, puškar Ljubljana, Kongresni trg Stev. 9 AUGUST AGNOLA LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 13 ZALOGA RAZNOVRSTNEOA NAMIZJA ZA O 0 S T 1 L N E, HOTELE IN KAVARNE Odgovor: Močan duh po žveplu (po žveplovem dvokisu) dobi vino tedaj, če smo vino oziroma sode, v katere smo viino stočili, premočno žveplali. Preobilica žvepla (žveplovega dvo|-kisa) v vinu povzroči, da ima vino oster, trd, surov okus in duh. Močno in ravnokar zažveplano vino •— v večji meri zaužito — povzročuje glavobol ali celo bruhanje, je tedaj zdravju škodljivo. Premočno zažveplano vino sprav-ijati v promet, je tudi kaznivo. Predzadnji odstavek člena 9. pravilnika 7.a izvrševanj« zakona, o vinu pravi; »Vino ali mošt, ki sta določena za neposredno potrošnjo, ne smeta vsebovati več nego 20 miligramov svobodnega ali 200 miligramov celokupnega žveplovega dvokisa na liter. < Skupna količina žveplovega dvokisa, ki jo sme vsebovati kako vino ali mošt v prometu, ne sme biti večja od 500 miligramov na liter, od tega največ 40 miligramov svobodnega.« Žveplo v kletarstvu je neobhodno potrebno, brez žvepla skoroda ne bi mogli kfetariti. Vendar pa se moramo izogibati nezmiselnega in nepotrebnega preobilega žveplanja. Kakor pOvsod, velja tudi tukaj star pregovor: »Kar preobiluje, škoduje«. Ce smo že vino' preveč žveplali ali smo dobili v roke vino, ki je preveč žveplano, moramo gledati, da pre-obili žveplov dvokis spravimo iz njega. To se zgodii z večkratnim pretakanjem in močnim zračenjem vina. Razkisanje vina.*) Razkisanje vina bo letos pri nas večkrat potrebno, posebno tam, kjer so prerano trgali. Mošti preranih trgatev, so imeli precej proste vinske in jabolčne kisline, ki dajata vinu trd, ostrokisel okus. K sreči se jabolčna kislina po kipenju vsled delovanja bakterij deloma razkroji, zato se priporoča, da počakamo in po potrebi razkisamo še le obležano vino, ne pa že mošt. Iz tega vzroka pretakamo kislo, a drugače: zdravo vino bolj pozno, še le meseca februarja. Do tega časa pustimo kislo vino pri 12—15° C kletne temperature na drožah, da imajo v drožah se nahajajoče bakterije priliko, kislino razkrojiti. Ko vino pretočimo in ko se po pretakanju nekoliko ugladi, vidimo, ali in koliko kisline bo treba vinu odvzeti. V to svrho določimo kislino v vinu. Ce je kisline v vinu nad 10%o — letos je je večkrat ,12 do 14%o —, je bo treba en del odvzeti. Odvišno kislino vzamemo kemičnim potom. Kot sredstvo za razkisanje primešamo vinu čistega, oborjenega, oglji-kovokislega apna. Je to bel prašek, ki je najčisteji apnenec in se prodaja v drogerijah. Mora pa biti kemično popolnoma čist, ne sme vsebovati nobenih tujih primesi, posebno ne spojin železa ali žvepla. Ce vmešamo prašek v vino, se ogljikovokislo apno razkroji. Apnov okis se spaja z vinsko kislino na neraztopno sol (vinskokislo apno) in ogljikov dvokis, ki je plin in uhaja iz vina. Vinskokislo apno je v vinu netopljiva spojina, ki se kot zrnčast prah posede na dno in doge soda. S tem smo vi'nu odvzeli en del vinske kisline in z njo ostrokisli okus. (Konec prih.) *) Radi razkisanja vina smo dobili več vprašanj, zato na vsa vprašanja odgovarjamo v daljši' razpravi. O cv ds X\ Konsum Radenske zdravilne vode stalno raste. To je zadosten dokaz, da ljudje to mineralno vodo izredno Čislajo. V Vašem interesu je, da svojini gostom ustrežete ter jim servirate Radensko zdravilno vodo, ki ima to prednost, da paralizira vinsko kislino ter napravi tako vsako tudi najbolj kislo vino prijetno pitno. Preložitev vinskega sejma in vinske razstave v Ljutomeru. Po raznih vesteh smemo vinogradniki pričakovati, da se bo trošarina na vino nekoliko znižala in da bo gostilničar plačal trošarino samo od soda, ki ga bo dal na pipo in ne od vse vkletene množine. Vinski kupci in gostilničarji čakajo zato z nakupi, ker bi radi bili deležni teh olajšav. Radi tega sta ljutomerska in gornje-radgonska vinarska podružnica preložili vinski sejem z dne 12. januarja 1932 na 9. marec 1932. Takrat bo vino letnika 1931 že pretočeno in dozorelo ter bo pokazalo vse svoje izredne vrline, interesent pa si ga bo mogel nabaviti, tudi večjo količino. Povrh so devizne odredbe v inozemstvu sedaj tako stroge, da je dopotovanje inozemskih interesentov, ki je pokazalo mnogo zanimanja za naš letošnji pridelek, skoro izključeno, otežkočena pa je tudi vsaka kupčija z inozemstvom. Ti razlogi so napotili vinarski podružnici v ljutomerskem srezu, da sta preložili vinski sejem in vinsko razstavo na označeni ugodnejši čas. Dosedanje prijave vzorcev za sejem, ostanejo v veljavi, ako vinogradniki do marca ne bodo prodali svojega pridelka. Nove prijave prejema kakor dosedaj do 25. februarja 1932 mestna občina ljutomerska. Prav tako do 4. marca 1932 vzorce in sicer od vsake vrste najmanje 3 steklenice po 7/io 1. Novi grobovi. V Marenbergu je umrl g. Drofenik Vinko 37 let star. Naj v mii-u počiva! Istotako smo zgubili iz naše srede gostilničarja in žagarja g. Peter So-linca v 73. letu svoje starosti. Preostalim naše sožalje. Na Vrtečah pri Laškem je umrl v 65. letu gostilničar in posestnik gosp Melliior Dolinar. Naj mu bo lahka domača zemlja! Razno Kdo je kompetenten za reševanje pritožb za povračilo nepravilno pobranih taks in trošarin. Po predpisih §19. zakona o organizaciji finančne uprave so poleg drugega kompetentne finanč. direkcije, da odločajo v pr- vi instanci o povračilu neumestno ali preveč pobranih ali odmerjenih taks in trošarin do 10.000 Din. Na vprašanje, ki nam je bilo v tem pogledu stavljeno, pojasnjujemo, da odloča finančna direkcija o takih pritožbah v prvi instanci, pritožba proti odločbi finančne direkcije ne gre torej na upravno sodišče, temveč na ministrstvo za finance, oddelek za davke, ki odloči v 2. instanci in gre potem tožba proti odločbi ministrstva ne na upravno sodišče, ampak na državni svet. Oddaja zakupa buleta na železniški postaji Zagreb—Sava. Dne 20. februarja 1932 se vrši v sobi 53 železniške direkcije v Zagrebu ofertna licitacija za zakup in zgradbo bufeta. Interesenti lahko dobijo pri svojih zveznih organizacijah vpogled v pogoje za to licitacijo. iskovanje gostiln za dobo enega leta in sicer od 5. VIII. 1981 do 4. VIII. 1932. Sresko načelstvo v Mariboru, levi breg razglaša s svojim odlokom št. 863/1 z dne 15. I. 1932, da je okrožno sodišče v Mariboru prepovedalo Kac Juriju, posestniku, rojenemu 21. IV. 1889 v Cigoncih, stanujočemu v Belem bregu 79, občina Selnica ob Muri, zahajati v krčme za dobo 1 leta, to je od 3. V. 1932 do 3. V. 1933. Sresko načelstvo v Mariboru, desni breg razglaša s svojim odlokom št 13277/1 z dne 16. novembra 1931, da je okrajno sodišče v Maribora prepovedalo Bauman Francu, rojenemu 25. V. 1895 v Podovi in tja pristojnemu poročenemu delavcu, stanujočemu v Račah zahajati v krčme za dobo 1 leta, to je od 6. XI. 1931 do 6. XI. 1932. Okrajno sodišče v Kranju razglaša s svojim odlokom Kps 245/31-6 z dne 3. IX. 1931, da se je prepovedalo Polajnarju Andreju, rojenemu 29. XI. 1882 v Preddvora, tja pristojnemu, oženjenemu zidarju v Preddvoru št. 29 zahajati v krčme za dobo 1 leta, to je od 1. XII. do 30. XI. 1932. RAZGLASI. Sresko načelstvo v Konjicah razglaša s svojim odlokom št. 5888/1/31 z dne 4. decembra 1931, da je sresko sodišče v Konjicah prepovedalo Plave Janezu, delavcu roj. dne 11. IV. 1906 v Ločah, pristojnemu v občino Loče, srez konjiški ter stanujočemu v Zbe-lovski gorci štev. 26, obč. Zbelovo ob- Iz uredništva. Članstvo Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani prosimo, da se pri vseh reklamacijah v pogledu nerednega dostavljanja našega lista obrača neposredno na svojo zvezno upravo. Uredništvo sprejema namreč vsak mesec naslove od obeh zvez. IZJAVA! Prva številka našega lista se je zakasnila radi pregovorov s tiskarnami in radi službene odsotnosti našega urednika. POZOR ČLANU Zadnje čase opažamo, da se tvrdke, ki oglašajo v našem listu izgovarjajo, da gostilničarji ne upoštevajo njihovih oglasov. V interesu samega članstva, kakor na-daljnega izhajanja našega lista Vas prosimo, da pri vsakem naročilu omenite, da naročate to ali ono le na podlagi oglasa v »Gostilničarskem vestniku«. Popravek. V zadnjem (12. štev. 1. 1931.) »Gostilničarskem vestniku« je po krivdi črkostavca odnosno* korektorja v strokovnem članku »Dajte si dopovedati —« nastala neljuba pomota, ki docela kvari smisel članka in se pravilno mora tedaj glasiti: Dajte si dopovedati — točite enotna (ne pa: enoletna) vinal Že večkrat smo na tem mestu po-vdarjali, kolike važnosti je, da točS-mo ne samo dobra, temveč tudi enotna (ne pa: enoletna) vina. Gostilničar, ki toči leto za letom dobro, enotno (ne pa: enoletno) vino, ki je vedno približno ene in iste kakovosti in ki ima vrhutega še primerno zmerne cene, postane kmalu poznan. Dandanes se zahteva . . . i. t. d. . . . Lepa prilika P isestnik m trgovec iSčem za prevzem trgovine in gostilne v svoji hiši družabnika z 80 000 do 100.000 D n kapitala V slučaju, da tli v stroki mu ie uaiiepša priložnost dana prakticiranj v trgovin'. Soreime se eventuelno tudi fmancir da založ' v obratu 100 000 Din pod kontrolo sodelovanja, obrestovanje sigurno nad 10°/o Za sodelovanje prejme vlagatelj lepo stanovanje v hiSi. Dopme pod S fro »Sigurnosti in zastopnosti«. Pivovarna in žganjarna Ko potujete po svojih opravkih v našo Slovensko prestolico, najdete najlepši odmor in okrepčilo v novem najmoderneje urejenem avtomatičnem bufetu, kjer so Vam na razpolago najfinejši sandwichi, delikatese, razni siri, pecivo, slaščice, topla jedila, kava, čaj, pivo, naj-izbranejša pristna vina, likerji itd. Za c. poset se Vam priporoča Avtomatični bufet „Daj-Dam“ Ljubljana na Aleksandrovi cesti št. 4 Palača „Viktoria“ CENTRALNA VIN ARNA D. D. SSESšEE Telefon it. 2573 V LJUBLJANI Telefon št. 2573 Sp. Šiška, Frankopanova ulica St. 11 priporoča svojo veliko zalogo zajamčeno pristnih prvovrstnih domačih ljutomerskih, haloških, bizeljskih in dolenjskih vin. Na zalogi ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše. Pridite in pokosite ! Niste obvezani, da tudi naročite! Kupujte samo pri naših inserentih! Za uredništvo: Karol Perc, Celje Za lastnika: Zveza gost. zadrug Ljubljana in Maribor: Drago Bernardi, Celje. Za tiskarno: Milan Cetina, Celje. Tisk Zvezne tiskarne v Celju. i>a®s®0csa9®issa9