IZHAJA VSAKO NEDELJO. Naročnina : za celo leto D. 40, za pol leta D. 20, za četrt leta D. 10 V-Ameriko Dol. 3. •••••••• v v UREDNIŠTVO in upravnišvo v MURSKI SOBOTI, Aleksandrova c. 67. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne HEG Inserati po tarifi. sprejemajo. LETO I. Gospodarski, narodni, kulturni tednik ŠTEV. 1. Kmečko-delavnomi narodi ! Z denešnjim dnevom prihajajo med Vas nove novine „KMEČKA MOČ". Te novine bodo vsakši tjeden, vsakšo nedelo prišle med našo Ijiidstvo. — Ne so pa to takše novine, štere pišejo za politiko, za politične stranke. „Kmečka moč" so novine, štere se neso porodile iz kakše politične stranke, zato neso glasilo niedne takše stranke; nego so to novine, štete so se porodile iz potrebe kmečko-delavnoga stana, da bi njemi bile vsikdar i v vsakom dugovanji na pomoč s svojimi navukami i tanačami. Časi so se spremenili. Prišli so novi časi i nove prilike. Vsakši stan se trüdi, vnogo prizadevle, da bi njemi bilo dobi o. Edni stanovi so že lepo napredovali, a to tisti stanovi, šteri so s lo ženi, združeni i so neustrašeno delali za napredek i dobrobit svojega stana. T Udi kmečki stan si želej boljših časov i išče prilike, kak bi prišeo do boljšega življenja. — Ne je zadosta, či se siromaški kmet od ranoga jiitra pa do kesnoga večera mantra na vročem sunci, trüdi, da je ves mpker, dela, da se njemi na rokah napravijo knavi žiili, nego je potrebno, da se tädi vči i navči, kak lehko izobraženi kmet z razumnim delom i malim triidom dosegne dosta. To bo včila „Kmečka moč"* Tak je po dugom čakanji i trplenji prišeo za nas novi čas, čas novo ga dela, čas pravoga i svétoga dela za pravi kmečki blagor, št eroga so že naši očacje tak žmetno i željno čakali. Ali svoj cio pa samo tak dosegnemo i do popolnoga uspeha samo te pridemo, če se bomo vsi sveto, trdno i stalno zavedali svojega pravoga kmečko-delavnoga stana v šterom smo bili rojeni, v šterom živemo, v šterom trpimo i iz šteroga vdablamo žmetno pridelani svoj vsakdanešnji kriih. „Kmečka moč" so prve i edine kmečko-stanovske novine v našoj domovini, šterih cio je to, da kmeta s svojim poučnim pisanjom izobrazijo, stanovsko organizirajo i pripeljajo do tistih pravic, štere njemi po bozoj i čioveš-koj pravici idejo. Kda se ta miseo razširi po celoj našoj državi, kmet izobrazi, stanovsko organizira, prenehajo plemenska sovraštva med narodi, ar na mesto sovraštva pride bratska liibezen, sreča, zadovoljnost 1 mir, Stero je podlaga naše države — štera je kmečka. Vso našo javnost, vse i vsakoga prosimo, da neovira tak potrebnoga pokreta, nego, da ga v interesi dobrobit naroda, radevolje podpira. Pomagajmo si sami i Bog nam pomore. Ali pomagali si samo tak bomo, če si vsakši kmečko-delaven človik zraven naroči „Kmečka moč", štera je edino i pravo glasilo kmečkoga stana, ar samo v tom je jedina rešitev kmečko-delavnoga naroda. Kmečka moč" vsem svojim prijatelom ! „Kmečka mož" i bodoče volitve. „Kmečka moč" je sloboden i neodvisen list, ne piše za ni-edno stranko i je tüdi ne za njim niedna stranka. Naše novine so kmečki list, šteri šče pisati za našega kmeta potrebne reči, tak gospodarske, kak kulturne i narodne. Volitve, štere se vršijo septembra, naše novine püstijo pri mirL „Kmečka moč" je prišla v časi pred volitvami, zato bo nekak pravo, ka je to pa samo za volitve. Vsakšemi damo tü zdaj na znanje, da je „Kmečka moč„ nepolitičen list, šteri šče biti vsigdar vsakšemi človeki pri-jateo. — Zato si naročite včasi „Kmečko moč"! t,Kmečka mot" i vzdržavanje. Najpoglavitnejša stvar pri vö-davanji ednih novin je penez. Stroški so velki, ar je vse drago. Naše novine bodo vzdržavali naročniki! Od niked so novine ne plačane, nego so prišle na svet z vüpanjom, da bodo mele vnogo prijatelov, podpornikov, naročnikov i oglasnikov, šteri je podprejo, da bodo lehko vršile svojo lübezni puno nalogo. Novine, kak je „Kmečka moč", so nam jako potrebne, zato je podpirajmo vsi ! Cena „Kmečke moti". Istina je dnes den je malo penez, vsakši težko zmaga, zato pa je cena novin tak nizka, ka to vsakši lehko zmore. Cena je na celo leto 40 Din, ali na frtao leta 10 Din. Pomislite, za 40 D dobite lepe novine, štere Vam prinesejo v ednom leti stokrat telko haska, če te je redno i pazlivo šteli. Vsakše tri mesece plačate 10 Din; zate penezepa dobite lepe, potrebne gospodarske navuke, hasnovite reči, meli bodete pa tüdi včasi kaj smeha i zabave. Porabite priliko i si naročite „Kmečko moč"! Sto bo pisao v,,Kmečko moč"? „Kmečka moč" šče biti za-istino najbolši list, zato pa mora meti kak največ sotrüdnikov. Že zdaj majo naše novine dosta raznih gospodov, strokovnjakov iz vseh stanov, šteri bodo staono pisali prav poučne i zanimive stvari. Prosimo pa ešče tü vse naše prijatele, šteri lübijo svojo zemlo i svoj narod, da podpirajo z lepimi stvarmi naše novine. „Kmečka moč", kak nepolitičen ljst je odpreti vsakšemi, što šče s stvarnim delom delati med našim ljtidstvom. Dopišiijte v „Kmečko moč" ! Jezik naših novin. Naše novine so pisane v domačem jeziki. Prinesejo pa tüdi članke, šteri so pisani v knižnom jeziki, v tom jeziki, ar zdaj že vsakši razmi tüdi knjižni jezik. Siritelje. Najlepše se novine razširijo, če majo svoje širitele. „Kmečka moč" ma ža svoje širitele nekaj veseloga. Što nabere bar deset naročnikov, dobi novine zabadav, što nabere pet, je dobi za pol cene. Vsakšoj vesi moramo meti širitele. Nekdi že mamo, kde pa ešče ne, prosimo, da se javijo tisti dobri prijatelje, šteri bi bili širitelje i šterim bi hodile novine na sküpni naslov v ves. Mladen-ci i mladenke na delo za dobro stvar, štera Vam bo prinasla tolko dobroga i lepoga! Oglašujte v „Kmečki moči" ! Oglasi majo čudovito moč, zato vsi oglašujte, inserirajte v naših novinah. S tem hasnite sebi, drügomi i novinam. Načih novin bo gotovo velko število v vsakšoj vesi, zato bodo meli oglasi uspeh. Podpirajte „Kmečko moč"; Novin, kak je „Kmečka moč", nega v našoj državi. Vsakši, što šče dobro delo včiniti i blišnjemi pomagati naj podpira naše novine, ar s tem bo poma-gao celomi našemi narodi. Ne pozabite na „Kmečko moč" i jo podpirajte ! Kde se naroča „Kmečka moč" T Če mate že v vašoj vesi širitela, naročite naše novine pri njem. Inači pa si naročajte etak: „Uredništvo „KMEČKE MOČI" Murska Sobota. Pošlite na moj atres eden, dva (ali keliko izvodov šČete) izvodov „Kmečke moči". Naročnino pošlem po položnici". To napišite na edno dopisnico i včasi dobite novine. Naročnikom. Razpošilamo prvo številko „Kmečke moči" i Vas prosimo, da si te lepe novine naroČite. Vse tiste pa, šteri si novin ne bi naročili, prosimo, ka nam to prvo številko sigurno vrnejo. Več številk, kak je naročnikov, nemremo tiskati, vsakša številka naskošta, zato driigo številko pošljemo samo naročnikom. Naročnina do konca leta je samo 20 Din, te mali penez nam pošlite po položnicah, štere vam pošljemo v novinah. Vsi na delo, da bo „Kmečka moč. èden najlepših i najbole razširjenih listov! Vsi slovenski kmetje porabite to priliko i si naročite te novine. V vüpanji, da pride v vsak-šo hišo daleč naokoli, pozdravla svoje prijatele: „HMEČRfl MOČ" ZbUdl, zdrami se rod kmečki iz spanja dugoletnoga. Vstani, vstanl narod kmečki Iz robstva starodavnoga. Kmečko stanovsko zdriiženje. Človeštvo sveta pripada k raznim stanovom. Vsakši človek ma svoj stan. Te je kmet, te je fabriški delavec, te dühovnik, oni vučitelj, driigi pa obrtntk ali trgovec, industrijalec (fabrikant) itd. Vsakši stan ma svoje opravilo, vsi stani eden drügoga podpirajo i so eden od drügoga odvisni. Eden drögomi davlejo svoje producente (izdelke) i tak med sebojno vršijo nekše sktipno delo, Štero od njih terja življenje na zemlji. Državljani vsakše države spadajo ravnotak k raznim stanovom, šteri s svojim delom prvič skrbijo za sebi za vsakde-nešnje življenje in obstanek, drü-gič pa s tem sliižijo svojoj domovini, štera skrbi za njüvo varnost. Vsi stani pa so ne vednaki po izobrazbi, ne po znanosti, ne po pravicah, ne po moči i tiidi ne v državno političnom pogledi. Eden stan stoji vnogo na bolšem od drügoga ; znao si je pridobiti vekšo moč i tak tüdi bolše stališče. To pa je prišlo od toga, ka je eden stan od drügoga bole zvučeni, bole izobraženi, ali kak to v obče pravimo, sloji na višjo] stubi kulture. Tak se je znao vsikdar postaviti i si pridobiti kak najvekšo valanost. Nešterni stani so videli, da bodo doseg-noli tem vekšo moč, Cè se vsi posamezniki, šteri spadajo k istomi stani, združijo v stanovska združenja ali organizirajo v stanovskih organizacijah. Združevali so se i tak so nastopali kak eden mož i se potegüvali za svoje stanovske pravice. Mi v našoj državi tüdi mamo razna stanovska zdrtiženja. Tak so zdmženi v stanovskih organizacijah : obrtniki, trgovci, delavci, uradniki itd. Vsi probajo za svoj stan dosegnoti kak največ dobroga. samo eden stan nema stanovske organizacije, šte-roga je največ v država, šteri je po števili najmogočnejši, to je kmečki stan. Kmet, šteri je duša, začetek i konec vsega življenja, ar pridela stvari, ki so prvi pogoj za človeško življenje, pred šteroga številom se skrijejo vsi drügi stanovi po števili, je pripUščen sam sebi i nema nikših stanovskih organizacij. Drügi stanovi majo svoja stanovska glasila tak na priliko delavci, učiteljstvo itd. a kmet toga nema. Kde je tü vzrok? Prvi i najvažnejši zrok je, da je kmet premalo školani, nema zadostne izobrazbe i tak tudi nema potrebnoga smisla za stanovsko organizacijo. Kmet je orodje v rokah vseh drügih, on se njim ponižno vklanja i drügi ga izrablajo i na njegov račun silijo do bolšega stališča. V našoj državi so gotovi lüdje, šteri probajo kmetom odpreti oči, a naš kmet je gnjes izda, kak pravimo, nerazsodna masa, namesto šteroga mislijo drügi. To ne bi smelo biti. Ali kak to odpraviti ? V prvoj vrsti trebej kmeti izobrazbe, trebej ga včiniti sposobnega, da sam za sebe misli, da se zaveda svojega stana i se kmečko stanovsko organizira. Naš list „Kmečka moč", šteri je kmečki list, bo šo tisto pot i kazao kmeti pravo linijo po šte-roj bi kmet morao hoditi. Mi bomo pokazali na vse potrebe, na vse falinge, štere ma kmečki stan. Pokazali bomo, kak se po-stavlajo drügi stani. Pri tom bomo pa tüdi d.tvali potrebne navuke i navodila, da se naše kmečko lüdstvo vči, ka bo samo njemi v hasek. Mi bomo odprli v listi pravo politično-stnnovsko školo, v šteroj se lehko včite vnogih za vas potrebnih reči, če bodete naročniki našega lista. Vsi zavedni slovenski kmetje segnite po toj priliki ! "Kmečka mož" le najvučnejSi list za kmečki narod, zato naročajte si „Kmečko moc"! i po domovini i Vsem našim naročnikom naznanjamo, da bomo vsem šli na roko v vsakšem dugovanji. Če mate kakšošteč zadevo, prošnjo; če želete kakše tanače alidrügo, obrnite se na naše uredništvo, štero bo vse včinolo, ka bo mogoče, da se Vam pomore. Zgla-site se pismeno ali osebno. Po-vdarjamo pa, da morate biti naši naročniki. UREDNIŠTVO. Njegovo Veličanstvo kralj i kraljica sta na Bledi na letovišči. Prestolonaslednik je pa na morji. Vročina, Štera je vladala zadnje tjedne v našoj krajini, ie prinesla letos zgodno žetev. Že vsešerom čUjemo mlatilnice, tak da bomo te mesec meli vse zmlačeno. Škoda je samo, da zavolo mraza dobimo malo zrnja. — Vročina pa nam je prinesla tüdi süSavo, štera nam grozi, da bo tüdi drügih kesnejših pridelkov malo. Šolstvo« Ministrstvo pro-svete je poslühnilo predlog vu-čiteljskoga združenja, da ostaneta v Prekmnr ji obe nadzorniški mesta tak v Lendavi, kak Soboti. Zmotili SO se. Prosvetno ministrstvo je nakazalo prekmurskim drž. šolam 300.000 — Din kredita. Te kredit pa je bi pomotoma odposlan za Medžimurje. Cirilov kres. Letos je prvikrat menda v celoj našoj krajini goro Cirilov kres v Čren-sovcih. Mi to moramo pohvaliti i priporočamo, da se odzdaj naprej vsakše leto prižigajo kresi na spomin našiva slovanskiva apostola, sv. Cirila i Metoda. MOStOVi. Po celoj našoj krajini so bili mostovi na jako prometnih cestah v jako slabom stani. Letos se pa na vse kraje delajo novi mosti ali se pa po-pravlajo že stoječi. Nesreča, v štrigovi je besen pes zgrizeo devet oseb, štere so odpelali v Zagreb na zdravlenje. Logovi gorijo v Bosni. Zavolo velke vročine so se v večih mestah v Bosni pojavili ogfomni ognji, gorijo cele šume. Vse je na deli, da gpi, a vse je zaman. Škode je že prek sto miljonov dinarov. Strahovite nevihte v Nem-»Ji. Dokeč je prinas siišava, je bila v Nemčiji strašna nevihta z groznim dežjom i točo. Smrt je najšlo do 160 lildi. Hiše so sporiišene i odnešene. Vode so grozno narasle i odnesle vse mostove i pokvarile železnice. Škoda je neprecenljiva za ednok. Tüdi na Češkom so bili močni viheri. 1NSERIRAJTE V kmečki moči" ! ! j POLIT6ČNE NOVOSTI j DOMAČE. Volitve so razpisane za narodno skupščino na den 11. septembra. Po celoj državi se že vršijo shodi i se postavlajo kandidatje. Mi in Albanija. Z Albanijov, s šterov smo bili v sovraštvi, smo postavili nazaj dobre odnošaje, ar je Albanija izpiistila iz ječe našega uslužbenca, zavolo čega je prišlo do zburkanja. Mi i Italija. Italija je naša smrtna sovražnica, zato na vse kraje rova proti nam. Zdaj šče tiidi Grčko pridobiti proti nam. Dosta dela tiidi proti nameravanoj sklenitvi pogodbe med nami i Turčijov, SVETOVNE. Na Irskom so neznanci strelili državnoga podpredsednika. Zavolo toga se pojavlajo nemire i zna priti pa do ostrih nasprotstev med Irci i Angleži. V Romuniji so se vršile državno zborske volitve, pri šterih je dobila vlada skoro vse mandate, opozicija je sploh brez moči. j použno] „Poučno", pod tem naslovom bo „Kmečka moč" prinašala vsemogoče poučne stvari tak kmetijske, gospodarske, gospodinjske, kak zdravniške tanače. Pisali bomo tiidi od vojaških zadev. Sploj vse, ka bo našemi ltidstvi na korist. Vam samim bo na najvekši hasek, če te meli pri hiši „KMEČKO MOČ", zato si jo naročite! Občinska uprava. Vsem gg. županom, obč. tajnikom i vsem, ki se zanimajo za občinsko poslovanje naznanjamo, da vsik-dar prinesejo naše novine tiidi od obč. uprave, od poslovanja, dajale bodo radevoljno pojasnila i odgovore na stavljena vprašanja. Mislimo, ka je to koristno in potrebno, ar se s tem v velikih slučajih olajša poseo i se pokaže pravilna pot v poslovanji. Naročite si torej novine i s tem dobite potrebna navodila. Urbarijalni painieki. V časi po boji se je v vsej ob-činaj začnolo gibanje, ka bi se \ po svet» j I PODLISTEK 8 Sveti Ciril i Metod. Sv. Ciril i Metod, dve svetlivi imeni v zgodovini vsega slovanstva ! Dve imeni, šterivi živeta po čelom slovanskom sveti. Jezero ednosto letnico obsliižavlemo te mesec, pri šte-roj priliki je znova vskipela liibezen i spoštovanje v srci vsakšega Slovana do našiva apoštola. Svetiva brata Konstantin i Metod sta rojeniva v Soloni. Po rodi sta Grka, državlana velkoga casarstva bizantinskoga ; vzliibila pa sta tak slovanski narod i slovenski jezik, da sta vekši deo svojega življenja poži-vela med Slovani, za štere je bilo njiva srce i šterim sta posvetila vsa svoja dejanja. Vžgana od lübezni do Kristovih navukov, sta se napotila iz Soluna na Moravsko, kama jiva je poslao Mihael bizantinski casar na prošnjo moravskoga kneza Rastislava. Njiva pot je bila puno trnja, moč njiva je premagala vse i dosegnola sta uspehe. Naši predniki so do prihoda Cirila i Metoda bili pogani. Probali so razširjati pri njih Kristusovo vero nemški diihovniki, a te je liidstvo pregnalo, ar z vero so silili lüdstvi tiidi nemški jezik. Sv. brata sta včila v domačem jeziki, zato jiva je liidstvo posliišalo, njima zaviipal i ska-ziivalo vdano liibezen. Šla sta v Rim, kde jiva je papa posveto za duhovnika. Konštantin, mlajšj brat, zmučeni od velkoga dela, je stopo v samostan, kde je dobio ime Ciril i je tii tiidi vmro. Metod se je vrno i nadale vodo velko delo. Po smrti brata je bilo njegovo delo ešče bole težavno; imeo je najhujše nasprotnike, nemške piišpeke. Ti so ga ogrizavali i tožili pri papi, da vči krivo vero. Zavolo toga je bio pozvan v Rim, kde njemi je pa papa odobro njegovo delo. Nemški piiš-pecje pa so zdaj tiidi ne mirtivali, nego so ga zgrabili i vrgli v ječo, kde je trpo tri leta. To ga je jako potrlo i je zato tiidi ne dugo živo. Vmro je v svojoj pres tolici, v Vele-hradi na Moravskom. Delo naših apoštolov je dvojno. Onjeva sta včila naše prednike prave vere i sta se borila za slovenski jezik. Spisala sta slovenske knjige, prestavila sv. pismo i tak sta si delo lejšala. Bila sta vučitela, ar sta včila liidstvo šteti, štero je potli lehko štelo njiva knjige. Božo sliižbo sta oprav-lala v slovanskom jeziki. V tom sta bila neizprosna bojevnika. Poznala sta lepoto slovanskoga jezika, v šte- razdelili sküpni pašnjeki. To se je pa ne moglo zgoditi, ar so bili valani ešče stari madžarski zakoni. Zato je bilo dosta kreganja, tožb i plačil. Končno se je itak ministrstvo odločilo i je rešilo to tčžko pitanje. V finanč-nom zakoni za budžetno leto 1927-28 je člen, šteri pooblašča ministra za poljedelstvo i vode, da razširi vse zakone, šteri valajo v mariborskoj oblasti i se nanašajo na agrarno operacijo, na oba sreza v Prekmurji. S tem je ta zadeva rešena i se bodo ur-barijalna posestva razdelila. Lj. P. Kmetijstvo in šolstvo. Vedno bolj se širi med uči-teljstvom prepričanje, da mora biti konec sedanjemu načinu poučevanja. Delo rok naj stopi v ospredje. Še bolj pa prevladuje mnenje, da se mora dati šolam na podeželju kmečki značaj. Dosedaj so bile naše šole ustrojene po mestnih, ki so bile podeželskim v vsakem oziru vzorec. Ni nespametno, ako se poučuje na kmetih tako kakor v mestu ? Že duša kmečkega otroka se skoroda popolnoma razlikuje od mestnega. To, kar zanima kmečko deco, ne ugaja mestni deci. Pred vsem vzbuja največjo pozornost na deželi spoznavanje prirode, narave. Zato mora vaška šola obračati največjo pažnjo na vse ono, kar je v zvezi s kmetijstvom. Izredne važnosti pa so tečaji in sicer kmetijsko nadaljevalni in gospodinjski. V našem Prekmurju se ni doslej vršil niti eden kmetijsko-nadaljevalni tečaj niti tečaj za gospodinjstvo. In zakaj ? Ni li naša pokrajina izrecno agrarna ? Zato bi bilo želeti, da bi vsi merodajni faktorji in voditelji brez razlike strank zahtevali, da posvečajo naše šol. oblasti i temu vprašanju vso pažnjo. V ta namen naj se odločijo gotove šole, iz katerih bližine bi prišli ob nedeljah kmečki fantje in dekleta v šolo, da se temeljito seznanijo z vsemi ponogami kmetijstva in gosdodinjstva in to pred vsem na praktični podlagi. Dobro bi bilo, da bi dobile omenjene šole potreben kredit za vzdržavanje vzornih drevesnic, trtnic in šol. vrtov. Če dobe šole kredit, potem ne bo več pritožb, da so naši šolski vrtovi zanemar-je ni, da ni drevesnic itd. Pouk na šoli more biti na vsak način praktičen. Samo tako bodo imeli korist, če bodo vse videli na podlagi praktičnih po-izkušenj. Tako se bodo na lastne oči prepričali kaj je koristno in kaj ni. In koristnost je odločujoči činitelj v življenju, osobito v gospodarskem. Pomisliti je treba, koliko koristi bi imel naš kmet, ako se pouči o veliki vrednosti pravilno zgrajenih gnojnic, jame za kompost, ali pa vrtna obdelava zemljišč. Seveda je tu potreben denar, ki bi se žnjim podpirale šole, oziroma vzdrževali tečaji. Omenil sem že, da bi morale imeti osnovne šole vzorne kmečke pripomočke. Dobiti pa mora naše Prekmurje že dolgo zahtevano kmetijsko šolo. Kmetijska Šola bi imela za naš kraj prav odličen pomen. Moramo se ozirati na potrebe naroda in naš narod je kmečki, ki mora imeti tudi šolstvo, od kojega bo imel čim več praktične vrednosti. rorn se božasliižba tak lepo opravla. Zavolo toga sta trpela preganjanje, a nesta henjala ; včila sta pravo vero, širila pravo krščanstvo i pokazala, da se vse to lehko dela pri Slovenih v njihovom jeziki. Sv. brata sta bila v prvoj vrsti širitela prave vere. Poleg toga sta bila širitela i vučitela slo-venskoga jezika, bila sta prviva vučitela i pisatela vsega slovanstva, ar sta nam dala prve knjige. Po pravici jiva zato imenüjemo slovanskiva apostola. Ves slovanski svet ceni velko delo svojih apoštolov. Liidstvo jima postavla cerkve, kapele i spomenike. Vse sveti njiva den i se spominja z hvaležnostjov veJkih slovanskih apoštolov. Samo tii prinas v zadnjem ostanki velke Panonije, štera je bila nekaj časa njiva domovina, sta bila dozdaj pozabljeniva. V Blatnom gradi, v prestolici našega panonskoga kneza Kocta, sta staniivala, širila krščanstvo po slovansko) Panoniji. Tii v toj zemli, štero sta tak liibila, sta več ne živela med liidstvom. Ostalo nas je malo od panonskih Slovanov i tüdi mi smo bili rešeni ravno pred smrt-jov. Zdaj, kda smo zdriiženi v slo-bodnoj domovini z slovanskimi brati, tudi mi panonski Sloveni častimo, spoštiijmo i liibimo našiva velkiva slovanskiva apoštola sv brata Cirila i Metoda. Slovanski svet jima na čas prižiga krese na predvečer njiva dneva, to je 5. julija. Prižigajmo kresove od zdaj naprej vsakše leto tüdi mi panonski Slovenci ! Naj gorijo kresovi v tistoj zemli, štero sta večkrat obhodila sv. brata ! Prižgimo pa krese lübezni tüdi v svojih srcih, naj gorijo za velko domovino slovansko, štero sta blagoslovila njeniva velkiva apoštola. fT^EŽNICE j VAJE V ČITANJI. Jožek v šoli čita i se zadrgavle : „Go-gos-gospod, t-tii b-bi do-dobro b-bilo ostati. Če t-ti je je p-po-povoli, si po-postavimo tr-tri ša-šatore." Vučiteo : Jožek, pazi, če ne, dobiš edno poklivUško ! Jožek mirno čita dale : „Tebi edno, Mojzeši edno pa Elijaši edno". PRI VOJAKIH: Narednik rekruti: „Vi ste najbolje zabiti človik, ka jih je kda bilo pri vojakih! Ali imate kaj bratov i sester ?" Rekrut: „Ja imam brata, šteri je še starejši od mene." Narednik : „Ali je tüdi te tak zabiti, kak ste Vi?" Rekrut: „Oh, te je še dosta bole zabiti kak jaz." Narednik: „Kaj pa je vaš brat?" Rekrut: „On je narednik pri 4. bataljoni." j GOSPODARSTVO j Predenica (grinte) na detelici. Najvekša škodljivka na detel jišči je gotovo zajedavka grinta, štera je v našem kraji ttìdi preci razširjena. Naši kmetje stavijo toj nevarnoj zajedavki vse premalo pažnje. Zato pa vidimo, ka se če dalje bolje širi in na mestih pokvari komaj ustvarjena deteljišča. Tomi razširjenje grinte jn krivo v prvoj vrsti nepravilno pregajanje ali pa sploh piiščanje samo sebi, da vesneta predenica i detelca obe. Da se te škodljivke rešimo, moramo se ravnati etak: Napadnjena mesta z detelce z grintov vred pokosimo. Pri , košnji vzememo za meter širši krog, da smo tak gotovejši, da so vse niti prede-nice pokošene. Vse to püstimo, da se namesti postiši, nato prinesemo ešče nekaj slame i za-žgemo. Kda vse dobro prežgemo, prostor prekopamo in posejamo gori, kakše bolše vrste travo. V slučaji, da je deteljišče na več mestih napadeno po grinti, je najbolše ves prostor pokositi i žežgati. Nikdar pa ne smemo takše detelce vociti domo za polaganje živini, ar se tak zaseja predenica i indri. Prvoj vrsti pa glejmo, da je detelčno semen prečiščeno, grinte prosto, ar inači se ta lehkomiselnost ali skopost zavolo dobitve falejšega semena hüdo kaštiga. Omenjeno bodi, da so kmetje tiidi po zakoni dužni odpraviti grinte. Črvivost iabok. v zdaš- njem časi se najlepše opaztije v sadovnjakih, kakšo škodo napravi nekše vrste črv, imenovani „jabolčni zavijač". Pod vsakšov jablanov je na küpe črvivoga sadja, štero je odpadnolo zavolo toga škodljivca. Prednik toga črva je mali metiilec, šteri leče po večerah na konci junija meseca in poklada jajčeca (belice) na sad. V časi deset dni se iz-zvalijo iz jajčec male gosanice, štere se potegnejo v sadove i notri žrejo. V časi ednoga meseca gosance ali črvi dorastejo i se zgübijo v kakšni skivališči pod skorjov na stebli, v meh ali raz-pokline. To prerojenje se dvakrat pojavi i vsakšikrat je rod vekši, tak pa ttidi vekša škoda, več sada izpade. Da pokunčamo bar nekelko to zalego, pobirajmo vse črvivo sadje s proti izpod drevja i ga polagajmo svinjam. Najbokše je jaboka poljati z vročov vodov ali skuhati, da je gotovost v po-končavanji vekša. Mišja zalega. Po treh letih so se opet razvnožile pri nas miši v večjih vnožinah. Ka je ne pobrao mraz, vničijo miši i zdajšnja stišava. Siromaškomi liidstvi bo res žmetno prebiti to leto. Kak smo informirani bode davčna oblast poptistila na dači, itak je to vse premalo od strani države. Da se obvariijemo vekše škode po miših, je nujno potrebno zastrupljevanje (zagiftanje), zato prosimo gospoda velikega župana, da kak najprvle nakaže potrebna sredstva za to pokon-čavanje. Da bode uspeh bolši, bo potrebna organizacija vseh občin v skiipnom deli na poli. OsiiSevanie travnikov. V Dolnjem Lendavskom srezi se je začnolo kopanje i čiščenje jarkov, štero je bilo jako potrebno. Vsi agrarni na-jemnild so na deli, ar znajo, da je edino njim na hasek. Kak prvi so se pokazali Polančarje, šteri so preci grab že skopali. Vüpajmo da bodo vzgledi agr. interesentov sledili i tiidi radevole driigi kmetovje i očistili zamiiše-ne odvodne grabe. Senia : Prihodnjem tjedni je senje v pondeljek, 18. julija v Dokle-žovji. Naročajte : "KMEČKO MOČ"!! I CENE I Penezi : dolar Din. 56-— av. šiling „ 8'— čehosl. krona „ 1 "68 nemška marka „ 13*48 francuski frank „ 2*20 švicarski frank „ 10-92 italjanska lira „ 3-08 madž. pengö „ 9'60 Državno 1% invensticijsko posojilo Din 84*50 Državna renta za ra ratno šteto Din 343'— Blago : Pšenica nova Din 310—320 Oves novi „ 170— — Kuruza stara „ 180—182 Glasi uredništva: Vse gospode, ki so nam poslali članke in ti niso priobčeni v tej številki, prosimo potrpljenja, pride vse na vrsto. Obenem hvala vsem, ki so nam že sedaj poslali gradivo ža naš list. Nekatere inserate smo sprejeli prekasno, tako niso mogli biti priobčeni. Pridejo pa v prihodnji štev. JOŽEF HORVAT v Murski Soboti ima brezalkoholno restavracijo vsigdar friška topla i mrzla jedila; malinovec, bezgovec, borovničar, črešnjev sok, višnjev in ribizli sok — kompoti — Vsigdar dobra postrežba I sloochskfl knü1g9rn3 » Mursha Soboti da na znanje, da ima veliko zalogo raznih tiskovin za župnijske, občinske in druge urade, vse vrste šolske kujige, in vse druge pisarniške, uradne in šolske potrebščine. ■ Il I III 'lil IH t* Amerikanci! Pozor! Lepi prostor z gostilno v prijaznem trgu mar borske oblasti je na prodaj, zaradi rodbinskih ooooooooo razmer, oooooooo Prometna gostilna, nova poslopja, obširni hlevi, 7 oralov prvovrstnega zemljišča arondiranega. Prostori so pripravni tudi za mmmmmm trgovino, mmmmmm Natančneje se izve v Tiskarni „Panoniji" v Murski Soboti EXOOC3 M. ROSENBERG veletrgovina z železom in špecerijskim blagom V LJUTOMERU Prodaja po najnižji dnevni ceni prvovrstni cement in vsakovrstno železje za stavbe Nadalje ima na veliko izbiro najboljših, trpežnih in modernih bi-ciklov z vsemi rezervnimi deli. KUPUJE NA VELIKO IN MALO ŽITO, PŠENICO, IN VSE VRSTE POLJSKIH PRIDELKOV PO NAJ-0-0 VIŠJI DNEVNI CENI. 0-0 V zalogi so I i I Krstni, poročni, domovinski listi, za- ^ dolžnice, potrdila, smrtovnice i. t. d. S % PREPRODAJALCEM POPUST! | v Tiskarni Panoniji LOVSKI IN RIBIŠKI ZAKON za Prekmurje in Medjimurje nevezan 22 Din vezan 30 Din V tisku: NOVI IMENIK OBČIN V PREKMURJU sestavil srezki poglavar Lipovšek Cena 12 Din POŠTIJVANIM vertom i vertan jam, ki tnajo potrebo po kiipili za vse-felé obleč za sebe i familijo, se priporoča trgovina RATA »RUMEN ♦ B! V MURSKI SOBOTI (poleg birovije.) Hb zamudite dobre prilike ! Što šče biti bogat, srečen i veseli, naj si zraven naroči ali kii-pi državne lože od firme MILAN RAJAJ1Č, ZAGREB. Što te lože ktipi, mora dobiti, ar bode vsakša številka zadela. — Te lože na velko i na malo odavle g. IANKO CIMERMAN, bivši trgovec, vila Jandl pri kolodvoru v Ljutomeru 1 1 I a meru I Službo išče. Občinam, trgom, mestom se naznanja, da ena mlada diplomirana „babica" ki je v Ljubljani dovršila babiško šolo, išče stalno službo. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Naslov se pove na uredništvu. — Občine ne zamudite te prilikel Preskrbite si dobro babico I Suhe gobe i jajca kupuje po najvišji ceni Franc Senčar trgovec v Ljutomeru Franjo Škerlec trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki LJUTOMER ftniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihhiiinniiiiiiiiiiin prej Gospodarska zadruga, priporoča svojo veliko žalogo najboljšega splitskega cementa, premoga, apna po zelo ugodni ceni. V I ! i „KMEČKA MOČ" je najcenejši list za naše kmete, tiidi je najbol razširjen, zato oglasi majo uspehe „KMEČKA MOČ" pnxyp m T V °g,asnem oddelku stanejo oglasi 1 Din, med tekstom L^tllNr. I )( II AS IV • 150 Din in »poslano" 2 Din za vsaki cm*. Popust se da —P" 3-5 kratnem oglaševanju 15%, od 5 krat več pa 25% ~~ ----Cene malih oglasov 10 Din. Važno za bolnike! Slavnemu občinstvu naznanjam, da se pri meni izdelujejo vsakovorstni lahko prebavljivi keksi, kakor dvopeki za bolnike, kateri trpijo na želodci vsled sladkorne bolezni. Priporočam tudi za otroke, ker imam za mladino dober in za zdravje mladine komisijsko odobren dvopek. Zelo se priporočam, da skrbite za zdravje in rabite samo lahko prebavljivo hrano, katera vsebuje močne in lahke hranilne snovi. Moji keksi, dvopeki, biskviti vsebujejo samo domače sirovine brez vsakih kemičnih pridatkov. Nudi Vam na veliko in malo na vse kraje Jugoslavije po pošti ali železnici po NIZKI CENI KRALJ VEKOSLAV T vomica; keksa, dvopeka in biskvita MURSKA SOBOTA, ŠOLSKA ULICA ŠTEV. 240-244 I. odlikovan v Mariboru 1923. II. odlikovan v Rimu z veliko zlato kolajno s palmo in diplomo 1927. w I I OBRTNA BiH podražil LJUTOMER Centralo v Ljubljani Telefon Številka 2 Telefon Številka 2 Od ministstva Financ v Beogradu pooblaščeni zavod za izstavljanje izvoznih listin, nakup in prodaja vdolarjev ter vseh drugih valut in deviz. Daje kredite, zlasti kratkoročne pod izredno ugodnimi pogoji. Prihranki na knjižice in tekoči račun so kar najvarnejše vložen^pri nas ter se obrestujejo zelo ugodno, vezane vloge po dogovoru mmmmmmmmm primerno više. mmmmmmmmm I I J. BRUMEN MURSKA SOBOTA Velika zaloga vsakovrstnih Sevlev po naj« nižjih cenah. Zaloga in prodala Singer Si* valnih strojev na ob* roke. Pletenje vsakovrstne trik o ta S e kot: vest, Jop, bluz, oblek i. t. d. tudi na oooo naročilo. oooo ■v TISKARNA Murska Sobota izvršuje vsa tiskarska dela solidno in točno PANONIJA Šolska ul.št. 241 izdelujejo se vsa knji-govežka dela najlepše