Leto XII.	Hrastnik, 10. 3. 1976	Št. 3
Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera. Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Premec Jože, Bezgovšek Anton. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421-1/72 z dne 11. 3. 1974).
Letna skupščina
—konferenca osnovne organizacije sindikata OZD Steklarne
Poleg delegatov vseh osnovnih organizacij sindikata po TOZD so se konference udeležili tov. KOVAČ Franc, sekretar občinskega sveta ZS Hrastnik, direktor ing. Maks Mrcina, večina vodje TOZD in vodje sektorjev iz podjetja in sekretar sveta ZK podjetja tov. Cigelnjak Božo.
Konferenca je obravnavala perečo problematiko sindikalnega dela, probleme proizvodnje, zaščite delavca, predvsem vprašanje izboljšanje življenjskega standarda zaposlenih glede na organizacijo boljše organiziranosti družbene prehrane, gradnje stanovanj, letnih dopustov in izboljšanja razmer v samskem domu.
V uvodnem izvajanju je predsednik podal poročila o delu predsedstva konference sindikata podjetja. Poročilo je podal tov. Ciglar Janez, ki je med ostalim poročal:
Preteklo leto je bilo za delo sindikata zelo uspešno, predvsem zaradi uspešno realiziranih nalog, ki so bile zastavljene z letnim delovnim načrtom, kakor tudi akcij, v katere so se sindikati vključili. Leto 1975 je bilo po vsebini nalog in njihovem pomenu za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov odločilno. Skupno z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami je sindikalna organizacija bila kos nalogam, ki so bile začrtane s sklepi 8. kongresa ZSS, kongresa ZSJ, kongresa ZKJ in z ustavo SRS — SFRJ.
Predsedstvo je vse probleme obravnavalo na 8 sejah, na katerih so sodelovali tudi predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij po TOZD, tako da so bile vse akcije, ki jih vodi oziroma v katerih je konferenca sodelovala, bile vsklajene, saj so bili cilji v vsej OZD isti.
Člani predsedstva so sodelovali pri vseh nalogah, ki so jih orga-
nizirale oziroma izvajale osnovne organizacije. Celotno delo je bilo odvisno predvsem od pravilne organiziranosti sindikata na vseh področjih dela. Uresničilo se je načelo: Nič, kar je pomembnega za delavca, brez sindikata. Doseženi so bili določeni uspehi na področju organiziranosti, vendar bo potrebno na tem področju s strani predsedstva posvetiti še več pazljivosti in več angažiranosti posameznih članov predsedstva.
S sedanjim načinom dela je u-spelo vključiti v sindikalno delo ogromno večino članov sindikata, kar je vplivalo na uspešnost pri realizaciji programa dela sindikata.
V	letu 1975 se je posvečala vsa pozornost samoupravnim organom in delegacijam za SIS in družbenopolitično skupnost. Posebna naloga je bila glede na. delitev odnosov po TOZD, kjer je bila sindikalna organizacija ini-ciator predlogov in sklepov za urejanje medsebojnih odnosov. Glede na nekatere zunanje vplive na poslovne rezultate to vsekakor ni bila lahka naloga.
V	letu 1975 je sindikalna organizacija bila nosilec razprav samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov kemijske industrije in sorodnih panog. Uspešno je bila izvedena naloga in razprava za sprejem samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in samoupravni sporazum o varstvu pri delu, kakor tudi nekaterih ostalih pravilnikov in poslovnikov, ki so jih sprejeli DS in zbori delovnih ljudi.
Skupno z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami je bil sindikat nosilec prizadevanj za realizacijo stabilizacijskih ukrepov po TOZD in na ravni OZD kot celote. Še vedno pa 'ne moremo biti zadovoljni z rezultati.
Tudi na področju integracijskih procesov se je napravilo nekaj, vendar ne dovolj, kljub politični akciji za združevanje slovenskih steklarn, organizacij združenega dela za finalizacijo razs veti javnih teles in proizvajalcev kartonske embalaže. Celotna akcija se mora bolj pospešeno in organizirano izvajati, saj pričakujemo, da bi v novo nastali skupnosti lahko dosegali boljše poslovno sodelovanje in boljše rezultate.
(Nadaljevanje na 2. str.)
Vsem delovnim ženam čestitamo ob 8. marcu
—	Skupščina podjetja
—	Svet ZK Steklarne
—	Konferenca ZSMS
—	Skupščina sindikata
—	Uredništvo »Steklarja«
Letna skupščina sii
(Nadaljevanje s 1. str.)
V letu 1976 je pred sindikalno organizacijo odgovorna naloga na področju uveljavljanja samoupravne delavske kontrole, da bi se delavska kontrola resnično u-veljavila in da bi pomenila utrjevanje oblasti delavcev in uresničevanje samoupravljanja.
Kot podpisniki samoupravnega sporazuma o ustvarjanju in razporejanju dohodka ter osebnih dohodkov kemijske industrije in sorodnih panog smo bili postavljeni pred odgovorno nalogo, da izdelamo novo sistemizacijo in analitsko oceno delovnih mest. Zato čaka OZD v letu 1976 izredno odgovorna naloga na tem področju.
Zaposlenim so zagotovljeni redni zdravniški pregledi, organizirano je zdravstveno varstvo, vsako- leto gredo člani delovne skupnosti na preventivni oddih v počitniške domove.
Pred sindikalno organizacijo je še vedno odprt problem nočnega dela žena in mladine. Izvršni odbor konference sindikata se je v letu 1975 vključil v akcijo za priznanje zavarovalne dobe — be-nefikacije za delovna mesta, ki so ostala še nerešena.
Pri organizaciji dopustov in oddiha je bila dejavnost usmerjena tako, da je bilo članom kolektiva regresiranje oskrbnega dne v naših počitniških domovih omogo-
Delovno predsedstvo na letni skupščini sindikata
Ugotovljeno je bilo, da se kot podpisniki družbenih dogovorov nismo ravnali po temeljnih ciljih, ki so bili opredeljeni v družbenem načrtu oziroma letnem planu. Pri obravnavanju rezultatov dela kolektiva se je prevečkrat obravnavala problematika in problemi žen, premalokrat pa smo analizirali, zakaj toliko odstopanja od lastnih začrtanih programov.	—
AKTIVNOST NA PODROČJU SOCIALNE POLITIKE
V svoj program smo vključili naloge in cilje pospešene stanovanjske izgradnje. Iz rezultatov za leto 1975 se vidijo določeni u-spehi, predvsem pri gradnji stanovanj. na Logu. Kljub temu pa stanovanjska problematika ni rešena.
Na področju ustvarjanja boljših delovnih pogojev in zagotavljanja varnega dela so bili storjeni nekateri premiki na bolje.
Dogovorili smo se, kako se bomo obnašali v delovnem procesu, da bomo zagotovili varno delo sebi in svojim sodelavcem. Zagotavljanje boljših delovnih pogojev pa zahteva precejšnja sredstva, zato je tudi to področje odvisno od ustvarjenega dohodka. Sindikat se mora tudi zanaprej zavzemati pri razporejanju dohodka, da je nosilec pobud, da se določena sredstva izločajo v te namene, ker tudi boljše počutje na delovnem mestu prinaša več dohodka. Poleg zagotavljanja delovnih pogojev se je sindikat zavzel, da se zagotovi boljše življenjske razmere (stanovanja, menza, izobraževanje), kajti kljub temu, da smo zaradi širših družbenih interesov ostali brez lastne menze, smo uspeli delno zadovoljiti potrebe po prehrani med delom, kakor tudi samcem po delu.
čeno koriščenje letnega dopusta. Kljub temu je v letu 1975 upadel interes letovanja v domovih.
IZOBRAŽEVANJE IN OBVEŠČANJE
Da bi pri svojem delu dosegli večjo aktivnost, bo potrebno v bodoče posvetiti več pozornosti izobraževanju kadrov sindikata, delegatov in ostalih upravljalcev.
To izobraževanje bo zagotovljeno s programom kluba samo-upravljalcev, ki je bil pred kratkim na zborih delovnih ljudi potrjen.
Tudi na področju obveščanja smo dosegli gotove uspehe, ki pa nas ne morejo zadovoljiti. V glasilo »Steklar« se mora pisati več o problematiki in uspehih posameznih TOZD. Pohvalno je pa, da mladi delavci v svoji rubriki aktivno sodelujejo. Vse premalo je še člankov delegatov, ki nas zastopajo v SIS ali drugih družbenopolitičnih skupnostih.
Poročilo je nakazalo le del problemov in nalog, s katerimi se je predsedstvo konference sindikata med letom srečevalo.
V razpravi je sodelovalo izredno veliko delegatov, ki so nakazali naloge in probleme, katere bo moralo predsedstvo v tekočem letu reševati. Glede na aktualnost se razprava v celoti objavi.
Halzer Robert: Delegati iz našega kolektiva so odigrali svojo pozitivno vlogo na zasedanju skupščine občine. Niso pa prenašali probleme med delovne ljudi v kolektivu, tako da v večini primerov niso bili obveščeni o širši družbeni problematiki. V tem pogledu meni, da je bila pomoč sindikalne organizacije premajhna. Predlaga, da se delegacije naravni OZD sestanejo ko gre za obravnavo problemov, ki so bistvenega pomena za celotno OZD.
Kot pereč problem navaja ne-tovariške odnose posameznikov, ko gre za zastopanje kolektiva ined delovnim časom; takšni odnosi niso umestni. Naloga sindikata je, da tem delavcem pojasni, da ne bi v bodoče prišlo do podobnih izjav.
V kolektivu bo potrebno odpraviti familjarnosti, uvesti véc reda in discipline ter odgovornosti, predvsem glede na disciplino, ker le na ta način bodo tudi rezultati skupnega dela boljši.
Cigler Janez: Na področju delegatskega sistema se je dosegla boljša kvaliteta množičnega vključevanja članov kolektiva v poznavanje problematike. Gradivo za skupščino občine bi se moralo izobesiti na razglasno desko, vse delavce pa v krajši obliki prek informatorja seznaniti s problematiko. Glede na kritiko dela, predsedstvo sindikata pov-darja, da se je pod temi pogoji dovolj naredilo, vse akcije je vodil sindikat. Neumestno pa je, da nekateri člani delovne skupnosti kritizirajo, ker so nekateri voljeni predstavniki velikokrat odsotni od dela zaradi družbene funkcije, ki jim jih je poveril kolektiv.
Drame Hilda: Ena glavnih nalog sindikalne organizacije je tudi skrb za zaposleno ženo, predvsem glede na odpravo nočnega dela. Pri dosedanjem delu so se dosegli že znatni uspehi, saj je v kolektivu v letu 1974 delalo na nočni izmeni še 700 žena, v letu 1975 pa samo 425. Potrebno bo še nadalje voditi akcijo, da se to število zmanjša, na minimum. Odprto je
še vedno vprašanje benifikacije za natikalke, izpihalke. Postavlja vprašanje, kaj je v tem pogledu storil izvršni odbor konference.
Odgovori tov. Cigler Janez, da je dokumentacija že odposlana.
Tov. Mejač Jože: Navaja probleme glede izboljšanje pogojev dela; v tej smeri še ni dovolj
Neurejene razmere vsekakor povzročajo večji izpad zaradi bolniškega staleža.
Odprtih je tudi niz problemov glede na osebni in družbeni standard. V tem pogledu se bo morala sindikalna organizacija bolj angažirati. Ravno neurejenost teh problemov povzroča veliko fluktuacijo iz kolektiva.
Tov. Leskovšek Jože: Predlaga, da se pravilnik za določanje dopustov ponovno pregleda. Krivica se dela članom kolektiva, ki so zaposleni v kolektivu dalj kot 25 let pa ne dosegajo 30 dni rednega letnega dopusta. Kriteriji naj se še enkrat pregledajo. Na zborih delovnih ljudi smo sprejeli predlog za gradnjo obrata
storjenega, predvsem v avtomatski proizvodnji (prašenje, hrup).
družbene prehrane, kar je pravilno. Postavlja se vprašanje neurejenosti jedilnice v tovarni (nekulturna postrežba, čakanje v vrsti. način dostavljanja hrane). Ta problem se mora rešiti v najkrajšem času.
Navaja še nevzdržno stanje našega samskega doma. Če ne bomo tega problema rešili, lahko še pričakujemo fluktuacijo iz kolektiva. V pogledu boljše rekreacije za člane kolektiva misli da.se mora dati več pomoči brodarskemu društvu, kjer je vključenih preko 100 mladih članov kolektiva.
Neumesten je članek v »Steklarju« in sicer »Resnica na zatožni klopi«, kjer se omalovažujejo politične organizacije v kolektivu. Večkrat je netovariško izpostavljen kritikam sodelavcev kot sindikalni delavec. Potrebno bo v .tem pogledu po politični plati storiti nekatere ukrepe, ker v nasprotnem primeru ne bo hotel nihče prevzemati sindikalnih ali drugih političnih dolžnosti.
Tov. Savič Momir: Ko obravnavamo stanje samskega doma, ne smemo mimo dejstva, da so naši delavci, ki stanujejo pri Sopar ju, izpostavljeni izrednemu izkoriščanju in stanujejo v izredno slabih razmerah. Potrebno bo v okviru občine ali stanovanjske skupnosti pregledati stanje in u-gotoviti upravičenost stanarin.
Tov. Vovčko Viljem: TOZD IV. je v pogledu varčevanja dosedaj največ storil. V oddelku samem so pa zelo slabe delovne razmere, ki bi jih bilo potrebno sanirati (mraz, slab zrak).
Tov. Gojkovič Marjana: Tudi v skladišču gotovih izdelkov so zelo slabi delovni pogoji. Predvsem pri nakladanju avtomobilov. Potrebno bo napraviti streho, da ne bodo delavke na dežju.
OZD steklarne Hrastnik
Tov. Kovač Franci: Pozdravi konferenco v imenu občinskega sindikalnega sveta Hrastnik. Pridružuje se razpravi o gradnji o-brata družbene prehrane, ker ta predlog je prišel ravno iz vrst sindikalne organizacije steklarne. Sindikati so odgovorni, da se uredi stanje prehrane, stanovanj itd.
Pripravljen je družbeni dogovor o minimalnem življenjskem standardu, ki ga bodo vsi TOZD obravnavali. V njem so zajeti vsi problemi, o katerih je konferenca na široko govorila. Povečani odstotek za stanovanjsko izgradnjo bo izključno namenjen za gradnjo stanovanj. Vsi prosilci stanovanj bodo anketirani glede na potrebe stanovanja po razporeditvi in prostornini stanovanja.
Že v mesecu marcu bo ustanovna skupščina kluba samouprav-ljalcev, kjer bo sprejet program dela, predvsem v pogledu izobraževanja delegatov, odbornikov sindikata, mladine in vseh ostalih. Iz razprave je bilo videti, da je izredno veliko problemov in da v 1800 članskem kolektivu manjka koordinacijsko telo, ki bi celotno delo vsklaj evalo, predvsem na bazi koordiniranja dela med TOZ.
Tov. Žagar Anton: Kritika, da nismo nič naredili za zaščito delavcev, ne drži. Povdarja pa, da bi lahko več napravili. Predvsem glede na izpade zaradi bolniškega staleža. V letu 1975 je bil izpad v TOZD II 7,5 %, v letu 1976 pa je sedaj 20 %, kar je nenormalno. Analizirati bo potrebno vzroke, ker gre pri tem za zaposlene žene.
Konferenca bo morala nekaj spregovoriti tudi o poslovanju podjetja, kajti z rezultati v letu 1975 ne moremo biti zadovoljni. Dovolj problemov moremo še u-rediti, predvsem glede odnosov do dela. Res je, da so nekateri prizadeti pri dopustu, vendar podatki nam pa kažejo, da sé je skupen procent dni dopusta v kolektivu v letu 1975 dvignil, predvsem glede na to, ker je minimalen dopust 18 dni.
V kolektivu bo potrebno za inovacije imeti boljše razumevanje. Vsaka izboljšava dela daje večjo in cenejšo proizvodnjo, zaradi tega se ne sme negativno razpravljati, kadar gre za minimalne nagrade posameznim inovatorjem.
Direktor Maks Mrcina, dipl. ing: Že dalj časa se govori o integracijskem postopku. Članom konference objasni, da dosedanji potek integracije Steklarna — Sijaj, Tika, se je razširil v združevanje steklarn, izdelovalcev finalnih razs veti javnih teles in iz-
delovalcev kartonske embalaže SRS. Sedaj se vodijo priprave po dveh institucijah: 1. družbenopolitičnih organizacijah, 2. samoupravnih organih.
Vse priprave se prepočasi odvijajo, predvsem zato, ker je odgovorna oseba, ki to spremlja, preobremenjena. Potrebna bo pomoč, industrijska steklarska šola je dala razpis za delovno mesto ekonomista, vendar dosedaj ni prijav, ali pa so prijave, ki niso upoštevne.
Nastajajo težave, predvsem glede na pripravo okvirnega programa o ekonomski in politični u-pravičenosti integracije. Iskali smo zunanje strokovnjake ali službe, ki bi pripravile vso dokumentacijo, vendar so usluge teh previsoke in nesprejemljive.
Je pa še drug problem, da vsi delovni kolektivi niso zainteresirani za to integracijo.
Tov. Gornik Peregrin: V našem oddelku nastajajo izredne težave s tem, ker smo sprejeli družbene dogovore o varstvu pri delu. Nujno bo potrebno rešiti probleme v zmesarni, ker bodo sicer nastopile težave. Tudi tov. Gornik o-meni krivico glede letnih dopustov za delavce, ki so zaposleni v kolektivu več kot 25 let. Meni, da imajo drugi kolektivi v Zasavski regiji to bolje rešeno.
Ing. Us Aleksej: Kritika glede službe varstva pri delu ni umestna. Res je, da so sedanje razmere v zmesarni težke. Vendar služba varstva pri delu pripravlja sanacijski program ureditve zme-sarne skupno z razvojno službo, tako da bo potem ta problem rešen.
Pripravlja se tudi novo embaliran j e sode, tako da bo stanje v tem pogledu resnično boljše.
Tov. Krsnik Franjo: Objasni vsem navzočim problematiko glede letnih dopustov. Res, kriteriji so zelo strogi, vendar smo delno vsi sami krivi, saj Smo sodelovali pri pripravi dokumentacije in kriterijev. Predlaga, da komisija in splošno kadrovska služba pripravita 3 variante kriterijev za določanje dopustov. Drugič: v pravilnik naj se vnese dopolnilo, da se za zaposlene žene s 25 leti delovne dobe in 50 leti starosti in za moške s 30 leti delovne dobe in 55 leti starosti, lahko da več kot 30 dni dopusta.
V 1. 1976 se predvideva 1200 din regresa za letni dopust; v tej vsoti je vsakemu vračunan tudi regres oskrbnega dne v počitniškem domu. Glede na izgubo v domovih v letu 1975 se je potrebno na izvršnem odboru konference
dogovoriti, kako v letu 1976: ali se računa samo hrana, ali se vključi tudi cena prenočišča.
Tov. Cigelnjah Božo: Pozdravi letno konferenco v imenu sveta ZK steklarne. Glede dela podjetja se bo potrebno bolj zavzeti za dosego boljših rezultatov v proizvodnji. Razprava na skupščini podjetja pri obravnavi zaključnega računa za leto 1975 ni bila najboljša. Kritično lahko o-cenim, da se v razpravo niso vključili niti vodje TOZD, ko so se obravnavali rezultati poslovanja. Meni, da le z skupnim prizadevanjem vseh družbenopolitičnih organizacij bo mogoče v kolektivu doseči boljše razumevanje in bolje rezultate dela, kar je cilj nas vseh. .
Tov. Selič Franc: Navaja probleme, ki so se porajali v razpravi na zboru delovnih ljudi v TOZD V., predvsem problem o-
krogu ljudi, kar ni pravilno, in predlaga, da se sistem dela spremeni. Potrebno je urediti vprašanje plač, ker smo v tem pogledu daleč za ostalimi kolektivi v Hrastniku.
Na podlagi razprave se bodo oblikovali sklepi, ki bodo napotilo za bodoče delo predsedstva osnovne organizacije sindikata OZD steklarne. Sklepi bodo objavljeni v prihodnji številki Steklarja.
Povišan dodatek za vojake dopustnike
Letna konferenca je sprejela sklep, da se poviša dodatek za vojake, ki pridejo na letni dopust, od dosedanjih 100 na 200 din.
Sprememba pravilnika o posmrtninah
Pravilnik o posmrtnini je bil sprejet pred več leti, zato se predlaga, da se napravijo nekate-
Gostje in delegati na letni skupščini sindikata
krog bonov, vprašanja dodatka na stalnost ob bolezni in problem povišanja plač za nekatera delovna mesta v TOZD V., ki se ni realiziral, zaradi nerazumevanja o-stalih TOZD.
Premec Jože: Kritično oceni delo sindikalne organizacije, meni, da se delo odvija v ozkem
re spremembe glede na izplačilo posmrtnine ožjih sorodnikov.
Skupščina sindikata poveri izvršnemu odboru konference o-snovne organizacije sindikata, da pripravi predlog in ga da v razpravo posameznim osnovnim organizacijam TOZD v potrditev.
Rigo
Steklarna Hrastnik TOZD VI:
»Menza in počitniški domovi«
razpisuje prosta delovna mesta za določen čas (od 1. 6. do 15. 9. 1976), in to:
ZA POČITNIŠKI DOM PORTOROŽ:
1.	Kuharica	1
2.	Kuhinjska	pomočnica	2
3.	Servirka	2
4.	Pomivalka	1
5.	Sobarica "	1
ZA POČITNIŠKI DOM BOHINJ:
T. Kuhinjska pomočnica —
servirka	1
2. Sobarica — pomivalka	1
Za razpisana prosta delovna mesta imajo prednost osebe s potrebno kvalifikacijo (gostinsko ali potrebno priučeno dobo). V prijavi nam na kratko opišite vašo izobrazbo in dosedanje delo.
Prijave lahko pošljete po pošti ali osebno oddate v pisarni TOZD VI!
8. srečanje samoupravljalcev Jugoslavije v Kragujevcu
RSZS Slovenije me je imenoval za delegata 8. srečanja delegatov samoupravljalcev »RDEČI PRAPOR« v Kragujevcu. V soboto, 14. februarja je srečanje samoupravljalcev svečano odprl z dvigom rdeče zastave z napisom SAMOUPRAVA na drog 73-letni delavec tov. Vladislav Sav-čič prvi predsednik DS zavodov Crvene zastave.
To so bile glavne pripombe na zadnjih zborih delovnih ljudi v steklarni Hrastnik.
Po vsebini in organizaciji kvalitetno pripravljeni zbori delovnih ljudi po TOZD v OZD stek-
larni Hrastnik so bili odraz razumevanja in so ponovno dokazali, da velika večina članov delovnega kolektiva razume vso potrebo po reševanju širše družbene gospodarske problematike in da je tudi večina TOZD sprejela in potrdila predlagane rešitve pokrivanja izgub v elektrogospodarstvu in železniško — luškem prometu za leto 1975.
Pri obravnavi predlogov za pokrivanje izgub so člani delovne skupnosti iznesli nešteto problemov, ki so neposredno povezani z odpravo ali vsaj znižanjem izgub. Skoraj vsi zbori delovnih ljudi so bili enotni, da bi podjetja, za katera bi bili kot podpisa-telji družbenega dogovora dolžni pokrivati izgubo, morala najprej
Nato je udeležence pozdravil predsednik letošnjega srečanja Angel Čemerski, predsednik CK ZK Makedonije. Po pozdravnem govoru je predsednik ZS Jugoslavije Mika Špiljak odprl dom samoupravljalcev. V tej stavbi se bodo delovni ljudje usposabljali za nadaljnje uresničevanje delavskega samoupravljanja.
ta najti svoje lastne rezerve. Nanizano je bilo nešteto problemov, z odpravo katerih bi sigurno tudi znižali lastne stroške (kot razni deputati, popusti, dodatki), predvsem v elektrogospodarstvu’ in
železnici. Kritično je bilo ocenjeno vprašanje osebnih dohodkov po SIS glede na problem nizkih osebnih dohodkov v kolektivu. Postavilo se je vprašanje upravičenosti ustanovitve delovnih mest tajnikov po KS ter se v tem primeru predlagalo, da bi se skušala najti le drugačna rešitev. V tem primeru bo potrebno upoštevati predloge in mnenja zaposlenih, v nasprotnem primeru pa jasneje prikazati stvarne potrebe.
Na drugi strani je bil kljub temu v celoti potrjen predlog za financiranje SIS, financiranje krajevnih skupnosti, ustanovitev kluba samoupravljalcev, predvsem je bil podprt predlog, da 'se poveča odstotek za stanovanjsko izgradnjo od 6 na 9% s pripom-
V sejni dvorani so slovesno izročili partijske knjižice petdesetim najboljšim mladincem iz Beograda ter petdesetim iz Kragujevca. Po podelitvi partijskih knjižic so prečitali pozdravno pismo tov. Tita, pokrovitelja proslave stoletnice »RDEČEGA PRAPORJA«.
Nato smo se udeleženci preselili v veliko kongresno dvorano
bami, da se 3 % resnično namenijo za gradnjo novih stanovanj, da se stanovanja delijo po potrebi zaposlenega in se pri tem izogibati enostranskemu reševanju prošenj, tako da se ne bi omogočila menjava stanovanja nekaterim članom kolektiva večkrat v nekaj letih.
Pozitivne odločitve članov delovnih skupnosti so pokazale, da imajo zaposleni v steklarni razumevanje za probleme širše družbene skupnosti. Večina zaposlenih pa meni, da se kolektiv sklicuje le ob prilikah, ko gre za solidarnost ali financiranje izven kolektiva, medtem ko je o ostalih problemih premalo informiran.
Slabo je bilo to, ker niso prišli na vse zbore delovnih ljudi predstavniki SIS, da bi tolmačili način delitve sredstev. Zaradi tega je že nastajalo vprašanje, ali sprejeti ali ne sprejeti predlagane variante finansiranja.
Zaradi izredne zainteresiranosti zaposlenih v steklarni za gradnjo obrata družbene prehrane je bilo v tem pogledu izredno živahna razprava. Finansiranje obrata družbene prehrane so potrdili (razen nejasnosti in ponovnih zahtev po pojasnitvi v TOZD IV) z dodatkom, da se kolektivu steklarne Hrastnik in vsem v spodnjem Hrastniku omogoči dostava toplih jedil (topla malica, kosilo, večerja) s tem, da se organizirajo jedilnice. V nasprotnem primeru člani delovne skupnosti steklarne, ki stanujejo v spodnjem delu niso v enakopravnem položaju glede na stroške, ki bi jih imeli s prevozom do obrata družbene prehrane (ki se predvideva na Logu). Ta pomislek so imeli tudi člani kolektiva v TOZD IV, ko niso sprejeli način finansiranja.
Delovni ljudje so ocenili, da so dnevni redi bili preobširni, da je zelo težko vse probleme tako strnjeno reševati.
Ponovno se je pokazala enotnost delovnega kolektiva steklarne, da kvalitetna priprava zborov vpliva na odločitve, ki se sprejemajo na takšnih zborih.
Kot zaključek pa še to! Potrebno bo v bodoče, da se posamezne regije in gospodarske organizacije pri rešev.anju tako perečih problemov, kot je pokrivanje izgub, najprej vpraša: Ali so sami poiskali vse poti in možnosti znižanja stroškov, predvsem v tem pogledu, da svoje člane delovne skupnosti postavijo v enakopravni položaj z vsemi, ki smo se sedaj solidarizirali z njimi kljub temu, da imamo nerešenih izredno veliko problemov v lastnih kolektivih (plače, stanovanja, regresi, deputati) itd.
ŠUMADIJA, kjer je predsednik Srečanja tov. Angel Čemerski podal glavni referat z naslovom Delegatski sistem v praksi. V referatu je bilo predvsem poudarjeno vprašanje razvoja delegatskega sistema v temeljnih organizacijah združenega dela ter v krajevnih skupnostih.
Pozitivno je bilo ocenjeno funkcioniranje delegatskega mehanizma, da so delegatski odnosi v sorazmerno kratkem roku bistveno prispevali k razvoju samoupravljanja, da delegati kažejo vse večje zanimanje, da bi reševali vsa temeljna vprašanja delovnih ljudi. Delegatski sistem je močan dejavnik zagotavljanja odločilne vloge delavskega razreda ne samo v združenem delu, temveč tudi v političnem življenju. Na koncu referata je Angel Čemerski dejal: »Prepričan sem, da bo vsestranska menjava miš-lenj na tem srečanju samoupravljalcev RDEČI PRAPOR dalo novih pobud v ustvarjanju delegatskih odnosov v neposredni družbeni praksi in s tem predstavljalo najboljši dokaz naše pripravljenosti, da se borimo za realizacijo politike ZK Jugoslavije in obveze, ki jo pred nas postavlja tovariš Tito.«
Istega dne popoldne je bila v hali zavodov Crvena zastava slavnostna akademija ob stoletnici delavskih demonstracij RDEČI PRAPOR.
Drugega dne smo se delegati razvrstili v štiri komisije, in sicer:
1.	Ustvarjanje delegatskega sistema TOZD
2.	Funkcioniranje skupščinskega sistema.
3.	Ustvarjanje delegatskega sistema v mestnih skupnostih.
4.	Ustvarjanje delegatskega sistema v samoupravnih interesnih skupnostih.
Sam sem se udeležil prve komisije, ker je-bilo v referatih precej podrobno razčlenjeno, s kakšnimi težavami in uspehi se srečujejo delovne organizacije iz vse Jugoslavije. Predvsem je bilo poudarjeno, naj bi se materiali pravočasno posredovali delegacijam, da naj bi bila vsebina strnjena v čim krajših oblikah ter v razumljivih besedah, da jih lahko razumejo vsi delegati oziroma vsi delovni ljudje.
V ponedeljek, 16. februarja je bilo plenarno zasedanje, kjer so predsedniki komisij podali poročila o delu komisij. V nadaljevanju so imenovali in izvolili odbor 9. srečanja samoupravljalcev, ki bo leta 1977 v Kragujevcu.
Ža predsednika odbora so izvolili predsednika CK ZK Srbije dr. Tihomirja Vlaškaliča. Po zasedanju je vse udeležence 8. srečanja RDEČI PRAPOR povabil na banket predsednik Angel Čemerski. Na koncu smo si slovenski delegati ogledali muzej NOB in se nato poslovili od mesta Kragujevca.
To srečanje mi bo ostalo v lepem spominu, da se bom še bolj zavzemal, da bi delegatski odnosi ter samoupravljanje še bolj zaživelo tudi v naši delovni organizaciji kot v občini ter prineslo še mnogo uspehov.
ZBORI DELOVNIH LJUDI OZD STEKLARNE
FINANSIRANJE DA — VENDAR ISKATI NOTRANJE REZERVE TUDI V LASTNIH VRSTAH — ZAHTEVE PO VEČJI INFORMIRANOSTI — HITREJE REŠEVATI PROBLEME
Naše sodelavke na zboru delovnih ljudi v naši največ ji TOZD I.
Z zbora delovnih ljudi v TOZD I.
Rigo
Janez Ciglar
SVET ZVEZE KOMUNISTOV STEKLARNE
O letnih konferencah osnovnih organizacij Zveze komunistov v kolektivu
ZAKLJUČKI IN RAZPRAVE NA LETNIH KONFERENCAH OO ZK steklarne kot tudi predlogi elanov Sveta ZK morajo biti osnovno izhodišče za pripravo programa dela.
Ocena izvršenih letnih konferenc Osnovnih organizacij. Zveze komunistov steklarne je nakazala niz problemov, s katerimi se bodo v prihodnjem obdobju srečevali komunisti steklarne Hrastnik. Svet ZK OZD steklarne meni, da morajo postati osnovno vodilo za pripravo realnega programa predvsem predlogi iz razprav na letni konferenci posamezne OO ZK v kolektivu, kot tudi predlogi, ki so bili podani na sestanku Sveta ZK steklarne.
Tov. sekretar sveta Cigeljnak Božo je v svojem uvodnem izvajanju nakazal nekaj bistvenih problemov, ki morajo biti v ospredju pri nadaljnjem delu komunistov steklarne. Predvsem je treba, da se pri nadaljnjem delu izognemo napakam, ki so se pri političnem delu v kolektivu dogajale. Ocena dosedanjega dela organizacije Zveze komunistov v steklarni je bila, da so se nekatere akcije vršile premalo organizirano, sprejetih je bilo izredno veliko pozitivnih sklepov, ki pa v veliki večini niso bili realizirani.
V programu za bodoče delo bo potrebno vnesti nalogo, da se posveti več pozornosti sami ideološki vzgoji članov Zveze komunistov, v tem pogledu se morajo sprejeti konkretni programi kot seminarji, tečaji, ideološki krožki, ker le tako bodo komunisti sposobni sedanjim velikim nalogam v kolektivu. Posvetiti je treba več pozornosti delu z mladino, sindikatom, da se iz teh vrst sprejema več novih članov v Zvezo komunistov. Ena od osnovnih nalog pri delu mora biti spoznanje, da le z več kritike in samokritike v kolektivu lahko dosegamo boljše medsebojne odnose in hitrejše odpravljanje napak.
Pred nami so volitve samoupravnih organov v mesecu marcu, priprave nanje bo ena osnovnih političnih akcij organizacije Zveze komunistov, mladine in sindikata.
Člani sveta ZK so v ospredje postavljali vprašanje boljšega informiranja članov delovne skupnosti o vseh samoupravnih aktih, ki so bili dosedaj sprejeti. Ocena je bila, da ravno glede na premajhno informiranost nastajajo v kolektivu nekatere dezinformacije, ki škodujejo političnem stanju v celotnem kolektivu.
Pospešiti bo treba delo komisije, ki pripravlja analitično oceno delovnih mest, ker bo to osnova za bodoče nagrajevanje v kolektivu. Pri tem je treba rešiti vprašanje najnižjih plač. Kajti ocena je bila, da je to eden izmed najbolj perečih problemov, glede na dosedanjo fluktuacijo, predvsem kadrov s srednjo izobrazbo in kvalificiranih delavcev iz proizvodnje.
Fluktuacijo povzročajo tudi drugi vzroki, kot neurejena vprašanja družbenega standarda (stanovanje, samski dom, družbena prehrana). V razpravi je bil izne-
šen tudi problem analize zasedb po izvršiteljih po posameznih TOZD, kot tudi zaposlitev (pravilno) za delovne invalide, predvsem pa tudi boljše organiziranje posameznih sektorjev in služb v podjetju kot celota.
To so bila nekatera osnovna izhodišča in misli, ki bodo služila svetu ZK steklarn za pripravo realnega programa v naslednjem obdobju. Poleg teh misli in predlogov bodo upoštevani tudi že sprejeti sklepi in predlogi za boljšo organiziranost proizvodnje, boljšo disciplino, odgovornost itd.
Med ostalimi problemi je svet ZK steklarne obravnaval tudi
Kako vključiti celotni umski potencial vseh delovnih ljudi, ki naj bistveno pripomore pri stabilizaciji našega gospodarstva,
To je vprašanje, ki se postavlja pred organizatorje akcije masovne inovacijske dejavnosti. Da je pomembnost te akcije družbeno zelo pomembna je dokaz, da je republiški sindikat organiziral v Dolenjskih Toplicah seminar za organizatorje in nosilce te družbeno pomembne dejavnosti.
Statistični podatki kažejo, da so tej dejavnosti že pred II. svetovno vojno v nekaterih državah organizirano prisluhnili. Velika ekspanzija pa nastopi predvsem po II. svetovni vojni. Letno je v svetu prijavljeno okrog 400.000 izvirnih izumov, seveda je prijav več, ker so posamezni izumi prijavljeni v več državah. To je zaradi zaščite uporabnosti, kar je v skladu z mednarodnim sporazumom. Zanimiv je naslednji primer: od vseh prijavljenih inovacij, 400.000 letno, je v razvitih državah registrirano 95 % vseh izumov, torej le 5 % odpade na ostale dežele. Iz naslednjega prikaza je razvidna primerjava posameznih dežel, kak odstotek zaposlenih je vključen v množično inventivno dejavnost.
ZDA	22 °/o vseh zaposlenih
v ZRN	8 % vseh zaposlenih
v DDR	25 % vseh zaposlenih
v Jugoslav. 0,2 % vseh zaposlenih
ali povedano v absolutnih številkah: v Švici je na 1 milijon prebivalcev prijavljeno 1000 patentov, v Jugoslaviji pa na 1 milijon prebivalcev 50 patentov. Mislim, da so podatki po svoje zelo zanimivi. Pa morda še enega: v ZDA ima General Motors Corp od ca. 700.000 zaposlenih kar
200.000	prijavljenih predlogov.
Da bomo lahko ocenili gospodarski pomen inventivne dejavnosti, uporabimo povprečno statistično ugotovljeno vrednost izuma, ki je 100.000 din (ali 10 S milj.). Iz navedenega lahko za-
gradivo za zbore delovnih ljudi po posameznih TOZD. Pred člane ŽK je postavil nalogo, da se aktivno vključijo v razprave na zborih. Temeljito bo potrebno obravnavati zaključne račune OZD in TOZD, tako da bodo slehernemu članu skupnosti znani problemi poslovanja.
Svet ZK steklarne je obravnaval problematiko integracije, kot je bilo prvotno predlagano: STEKLARNA — SIJAJ — TIKA. V tem pogledu je potrebna temeljita politična ocena, zakaj ni prišlo do končne realizacije postavljenega programa. Obenem svet ZK potrdi imenovane člane kolektiva, ki delujejo v komisiji za pripravo integracije steklarn SRS — SIJAJ — TIKA ter jih pooblasti, da vodijo akcijo naprej. Naloga
ključimo, da je v akciji stabilizacije našega gospodarstva obvezno aktivirati vse, ki so sposobni, da s svojim razumom nekaj prispevajo. Morda je potrebno pojasniti, kaj vse je inovacija:
Inovacijska dejavnost obsega celotno gospodarsko področje. Nekateri so, ki si tolmačijo, da je možno inovacijsko območje le na tehničnem področju, vendar ni tako. Zasledimo inovacije v boljšem organiziranju dela, boljši organizaciji prodaje, večji varnosti na delovnem mestu itd. Skratka na vseh področjih, ki imajo vpliv na boljše gospodarjenje, varnejše in lažje delo.
Ocena inovacijske dejavnosti v Jugoslaviji je naslednja:
Ta dejavnost ni organizirana, je anonimna. Zaradi že ugotovljene pomembnosti pa je zastavljena splošno družbena akcija, da se ta dejavnost organizira.
Nekatere večje delovne organizacije, kot je npr. ISKRA, so že precej pred ostalimi, zaradi tega tudi že prvi zadovoljivi rezultati. V ISKRI imajo organizirano službo za industrijsko lastnino, ki sistematsko organizira množično inventivno dejavnost, rezultat tega je »vsak teden nova patentna prijava«.
Ta primer je lahko vzpodbuda, da se ustrezno organiziramo. Da v svoje samoupravne akte in statute TOZD vnesemo dopolnilna merila, ki bodo sistematsko urejala in vzpodbujala to umsko de-
lo.	S tem člankom želim prikazati dejansko stanje na celotnem področju inovacije, istočasno pa želim tudi v našem kolektivu vzpodbuditi to dejavnost, vendar mislim, da moramo v kolektivu vsi aktivno pospešiti to dejavnost, tudi družbenopolitične organizacije, organe samoupravljanja in vodilno osebje. Mislim, da bo potrebno v samoupravni akt zapisati, da je oviranje inventivne dejavnosti hujša delovna kršitev. Prav tako, pa bo potrebno pozabiti na stare parole, kadar bo potrebno odločati o ustreznih na-
komisije je pa, da pripravi temeljito politično in ekonomsko oceno upravičenosti te integracije, v kolikor do nje pride. Predhodnega sestanka v Rogaški Slatini se udeleže štirje člani sveta ZK steklarne.
Po obširni razpravi glede sklica problemske konference se na predlog sekretarja konference ZK PIrastnika, tov. Logarja Sama, počaka, ker se mora vprašanje organiziranosti organizacije Zveze komunistov v Steklarni Hrastnik ponovno prouči in prilagoditi statutu ZKS. V tem pogledu bo komite ZK Hrastnik organiziral seminar za sekretarje, ki bo ta problem organiziranosti v celoti obravnaval, poleg tega še vprašanje družbene samozaščite.
Rigo
gradah. Če je novacija strokovno in ekonomsko dokazana, je avtor upravičen na nagrado, ki je v skladu s pravilnikom, ne glede kaj je po poklicu in na katerem delovnem mestu je redno zaposlen.
Jasno je, da imajo nekateri, določeno prednost z ozirom na delo, ki ga opravljajo in z ozirom na izobrazbo. Vendar, v kolikor bodo zaradi teh prednosti, tudi več umsko ustvarjali je to naša skupna korist.
Vsi, ki bodo prijavljali svoje izume ali koristne predloge, n^j to izvršijo pismeno, da se preprečijo možne kasnejše nevšečnosti. Za prijavo se lahko poslužijo obstoječih formularjev.
Za zaključek pa še naslednja misel: čimprej izdelati seznam vseh problemov v tovarni, jih javno oglasiti, kar naj bo povod za prvo akcijo množične inventivne dejavnosti v STEKLARNI HRASTNIK
ing. Žagar Anton
ZAHVALA
Spoštovani sodelavci. Težko najdem primernih besed, s katerimi bi se vam zahvalil za vašo pozornost ob odhodu v pokoj. Z veseljem se bom spominjal daril in prisrčnosti, s katero smo se poslovili. Posebno rad bi se zahvalil za besede slovesa ing. Guza ju Jožetu, kakor tudi vsem ostalim za spodbudne besede.
Želim vam kar največ delovnih uspehov in obilico o-sebnega in družinskega zadovoljstva.
Viktor Hudi
ZAHVALA
Sodelavcem in sodelavkam iz brusilnice TOZD I se iskreno zahvaljujem za lepo darilo, katerega ste mi izročili ob mojem odhodu v pokoj.
Marija Vlaj
KAKO ORGANIZIRATI MNOŽIČNO INVENTIVNO DEJAVNOST V OZD
IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE
V četrtek, dne 26. februarja 1976, je bilo sklicano 1. skupno zasedanje delegatov zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Hrastnik ter delegatov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti občine Hrastnik in 13. zasedanje delegatov zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Hrastnik.
Delegati vseh treh zborov Skupščine občine in delegati skupščin samoupravnih interesnih skupnosti občine Hrastnik so na
1.	skupnem zasedanju sprejeli naslednje ugotovitve, zaključke in sklepe :
Pri obravnavi predloga družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 so ugotovili, da so v predlogu družbenega dogovora navedene stopnje za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti v okviru občine, regije in republike samoupravno uskla j ene — dogo vor j ene. Skupna stopnja po tem dogovoru bo različna v posameznih občinah. V občini Hrastnik bo znašala 30,03 % od tega za »občinske« samoupravne interesne skupnosti 7,37 °/o. V letu 1975 je znašala skupna stopnja 29,60 %, za »občinske« interesne skupnosti pa 7,42 %.
Iz navedenega izhaja, da gre celotna razlika povečane stopnje od 29,60 '% na 30,03 % ali za 0,43 % in za 0,05 % zaradi znižanja stopnje za »Občinske« samoupravne interesne skupnosti na račun povečanih potreb regionalnih in republiških interesnih skupnosti (pokojninsko invalidsko zavarovanje, Zveza skupnosti otroškega varstva SRS).
Delegati vseh treh zborov občinske skupščine ter delegati skupščin samoupravnih interesnih skupnosti občine Hrastnik so sprejeli:
—	Predlog za povečanje prispevka za stanovanjsko izgradnjo od 6 °/o na 9 %, s čemer se bo omililo pomanjkanje stanovanj in pospešila njihova graditev.
—	Začeto akcijo občinskega sveta Zveze sindikatov Hrastnik za izgradnjo obrata družbene prehrane, za kar bi v občini združevali sredstva v višini 100.— din mesečno na zaposlenega.
—	Predlog za zagotovitev
1,000.000.— din za pripravo projektov za izgradnjo športne dvorane v Hrastniku, kar je v skladu s sprejeto občinsko resolucijo za leto 1976.
—	Predlog o sistematskem financiranju krajevnih skupnosti, ki je v skladu z družbenim dogovorom v okviru vseh treh zasavskih občin. Prav tako delegati sprejemajo predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma, ki je bil sprejet tudi na izrednem zasedanju delegatov zbora krajevnih skupnosti. Po tem dogovoru naj bi zaposleni v občini v letu 1976 združevali sredstva po 300.— din na zaposlenega letno za financiranje potreb krajevnih skupnosti.- Za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti pa bi se zagotovila sredstva v občinskem proračunu.
Na podlagi teh sklepov in sklepov zborov delavcev ter delovnih ljudi in občanov so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora ter delegati skupščin samoupravnih interesnih skupnosti sprejeli sklep o podpisu družbenega dogovora s tem, da se pred podpisom upoštevata naslednja zaključka:
—	Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik se zadolži, da družbeni dogovor o razporejanju dohodka v letu 1976 v občini Hrastnik uskladi z določili republiških in občinskih družbenopolitičnih organizacij.
—	Družbenopolitične organizacije občine Hrastnik naj s svojo politično akcijo v vseh tistih TOZD oz. OZD, ki niso pristopile k podpisu družbenega dogovora, zadevo dajo ponovno v obravnavo in na ta način dosežejo, da bodo vse TOZD, OZD, KS in samoupravne interesne skupnosti občine Hrastnik pristopile k podpisu tega dokumenta, ker je iz poročila predstavnika izvršnega sveta izhajalo, da predloga o združevanju sredstev za zgraditev obrata družbene prehrane, za financiranje krajevnih skupnosti, kakor tudi predloga o povišanem stanovanjskem prispevku niso sprejeli: TOZD IV. Steklarna Hrastnik, zbor delavcev na O-snovni šoli Narodnega heroja Rajka, zbora delavcev Vzgojno-varstvenega zavoda ter zbor de-
Delegati vseh zborov skupščine občine Hrastnik na zasedanju 26. 2.1976
lavcev Zdravstvenega doma Zasavje, enota Hrastnik.
—	Z ozirom na to, da se regionalni skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana zagotavljajo sredstva po družbenem dogovoru o razporejanju dohodka v letu 1976 po stopnji 7,45 % prispevka iz OD, njihov predlog pa je stopnja 7,53 °/o, se predlaga strokovnim službam, da z medsebojnim usklajevanjem to vprašanje rešijo.
—	Družbeni dogovor podpiše za Skupščino občine Hrastnik predsednik zbora združenega dela Skupščine občine Hrastnik.
Delegati so na zasedanju postavili naslednja delegatska vprašanja:
—	LESKOVŠEK Franc, delegat KS Hrastnik —spodnji del:
Kdaj bo izveden priključek iz naselja Podkraj-spodnji del, na cesto Hrastnik — Trbovlje?
Na vprašanje mu je odgovoril predsednik skupščine ter povedal, da se bo zadeva uredila v nekaj dneh, ker je s Skupnostjo za ceste SR Slovenije dogovorjeno, da se bo na tem mestu postavilo ogledalo ter dva dopolnilna prometna znaka.
—	CESTNIK Peter, delegat krajevne skupnosti Dol pri Hrastniku, je predlagal, da se družbeni dogovor dopolni v tem smislu, da bi se v KS Dol pri PIrastniku zgradila jedilnica, namenjena za delovne ljudi in občane KS Dol, kamor bi jedila prevažali iz obrata družbene prehrane v Hrastniku, ter da bi se pristopilo k izdelavi študije za zgraditev objekta za družbenopolitične oz. druge organizacije.
Na zasedanju je bilo ugotovljeno, da predlog delegacije KS Dol pri Hrastniku ne more biti upoštevan in vsebovan v dogovoru o razporejanju dohodka v letu 1976, ker o tem predlogu niso razpravljali zbori delavcev in občanov in je to le naloga, ki jo v okviru svojih možnosti lahko izpelje le KS Dol pri Hrastniku sama.
Glede pridobitve ustreznih prostorov za družbenopolitične in druge organizacije, pa je potrebno zadevo širše proučiti, pripraviti ustrezno urbanistično in drugo tehnično dokumentacijo ter poiskati soinvestitorje oziroma na drug način zagotoviti potrebna finančna sredstva.
V občinskem družbenem dogovoru ta zahteva ne more biti zajeta, ker v občini doslej o njej razen občanov v KS Dol, ni nihče razpravljal oz. sklepal.
—	SENICAR Ernest, delegat TOZD V. Steklarne Hrastnik, je postavil vprašanje, kako bo po dograditvi družbene prehrane o-mogočeno koriščenje obrokov delavcem zaposlenim v Steklarni?
Odgovorjeno mu je bilo, da bodo morale vse TOZD, OZD in druge delovne organizacije imeti v svojih obratih ali v njihovi bližini lastne jedilnice.
—	ŠPEGLIČ Ana, delegat skupnih služb OZD TKI Hrastnik, je postavila vprašanje, kako bo s financiranjem gradnje obrata družbene prehrane v primeru, če v prihodnjem letu ne bi bilo regresa za tople malice?
Odgovorjeno ji je bilo, da dogovor zasleduje cilj, da v občini
zgradimo ta obrat, kar pomeni, da bi morali delavci tudi v tem primeru iž sredstev, s kateremi gospodarijo, izločati za te namene dogovorjeni znesek.
—	KMET Lado, delegat skupščine skupnosti otroškega varstva, je opozoril delegate na pereče vprašanje na področju predšolskega varstva otrok.
Ugotovil je, da kapacitete VVZ v občini ne zadoščajo za potrebe, ki se kažejo na tem področju in da tudi obstoječi objekti ne odgovarjajo sodobnim potrebam varstva otrok. Predlagal je, da bi o tem vprašanju vsi pristojni v občini razmislili zlasti v tej smeri, da bi po izteku uvedenega samoprispevka v letu 1976, ta prispevek podaljšali in tako zagotovili sredstva za gradnjo in modernizacijo objektov za potrebe na tem področju.
Predsednik skupščine je na izvajanje tov. Kmeta odgovoril, da po vsej verjetnosti tako kot na ostalih področjih obstajajo tudi tu določeni problemi, da pa je pri tem potrebno vedeti in upoštevati naslednje:
Iz obstoječe evidence otrok v občini je razvidno, da je število otrok, ki bi jih zajelo otroško varstvo (letniki 1972, 1973, 1974, 1975) približno 540 in da je od teh otrok vključenih v varstvo 320. To pomeni, da je v občini zagotovljeno varstvo za 59 % vseh otrok, katerim lahko nudimo to varstvo, ker za otroke do starosti dveh let nimamo ustanove. Če upoštevamo tudi potrebe po varstvu teh otrok, pa pomeni, da je v občini približno 780 otrok starih od 0 do 6 let in da je od celotnega števila teh otrok v varstvu 320, kar pomeni 40,5 %. Ob upoštevanju, da imamo v občini zaposlenih 38 °/o žena in da je v republiki Sloveniji zajetih v predšolsko varsto približno 20 % otrok in da je odstotek zaposlenih žena 43 %, lahko zaključimo, da imamo to področje urejeno daleč nad stanjem v republiki. To pa hkrati pomeni, da moramo pri nadaljnjem razvoju tega področja upoštevati dejansko stanje in sprejeti realne predloge o programih za nadaljni razvoj otroškega varstva v občini.
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor Skupščine občine Hrastnik so sprejeli:
Predlog dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976 in pri tem ugotovili:
—	Da bo po predlogu dogovora proračunska poraba v občini Hrastnik v letu 1976 za ca. 9 % višja od porabe v letu 1975 in bo znašala ca. 9,900.000 din.
Proračunska poraba na prebivalca v naši občini bo znašala le 788,— din ter je po tej porabi občina Hrastnik izmed 60 občin na 46. mestu.
—	Postavlja se vpašanje, ali bo s temi sredstvi mogoče pokriti vse tiste izdatke, ki se po ustavi morajo financirati iz proračuna družbenopolitične skupnosti.
—	Za financiranje potreb na področju splošne porabe bomo v občin zbrali ca. 65 % lastnih dohodkov, preostalih 35 %, ali nekaj nad 3,000.000,— din, pa bomo sprejeli iz vzajemnega prelivanja
OBČINE HRASTNIK
sredstev med občinami v SR Sloveniji.
—	Glede na to, da se proračunski dohodki ustvarjajo pretežno iz prometnih davkov v trgovini in gostinstvu in ker sta ti dve dejavnosti v naši občini slabo razviti, smatrajo delegati,, da so nujni skupni napori vseh dejavnikov v občini za izboljšanje stanja na teh dveh področjih. •
—	Delegati nadalje smatrajo, da bo treba v okviru republike proučiti sedanji sistem financiranja občinskih proračunov, ki temelji predvsem na davkih. Po tem sistemu je v Sloveniji okoli 40 občin, ki ne ustvarijo dovolj lastnih dohodkov in dobijo vzajemna sredstva iz drugih občin. Verjetno bi morala biti proračunska poraba odvisna tudi od gospodarske moči občine in ne samo od trenutne zmogljivosti trgovine in gostinstva. Pri tem je treba poudariti še dejstvo, da pa občina Hrastnik po drugi strani prispeva precejšnja sredstva (v letu 1976 se predvideva 3,700.000.— din) za skupne potrebe samoupravnih interesnih skupnosti v republiki v obliki solidarnosti in vzajemnosti, ker se sredstva za skupno porabo formirajo iz prispevkov iz osebnih dohodkov.
—	Upravni organi občinske skupščine naj pri pripravi osnutka proračuna občine za leto 1976 upoštevajo 7. člen dogovora, ki določa, za katere namene se morajo zagotavljati sredstva v proračunu družbenopolitične skupnosti (dejavnost državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, priznavalnine borcem NOV, za del dejavnosti SLO itd.).
Delegati vseh treh zborov Skupščine občine Hrastnik so sprejeli Odlok o posebnem občinskem davku na promet proizvodov in storitev na območju občine Hrastnik, v besedilu kot ga je predložil v obravnavo in sprejem Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik.
Odlok o davkih občanov so delegati vseh treh zborov sprejeli v besedilu, kot ga je posredoval Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik.
Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitična zbora Skupščine občine Hrastnik so sprejeli predlog družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj, v besedilu, kot ga je predlagal Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik.
Delegati vseh treh zborov Skupščine občine Hrastnik spre j -majo spremembe, ki bodo nastale glede na sprejeti sklep, da se poveča prispevek za stanovanjsko izgradnjo od 6 % na 9 %, v družbenem dogovoru o zbiranju in u-smerjanju sredstev za stanovanjsko gradnjo v občini Hrastnik.
Delegati vseh treh zborov so sprejeli na znanje poročilo o zbiranju in porabi sredstev krajevnega samoprispevka in prispevka TOZD in OZD za gradnjo objektov družbenega standarda za razdobje 1972-1975 in pri tem u-gotovili :
—	Da je iz poročila razvidno, da sredstva krajevnega samoprispevka-v redu pritekajo, da pa so prispevki TOZD oz. OZD nekoliko v zaostanku (za 1,094.200 din), kar ima za posledico večje stroške, ker je treba zaradi neplačanih obveznosti 'TOZD najeti kredite, za katere se plačujejo visoke obresti.
—	Da bodo po dosedanji dinamiki priliva in primerjajoč stroške gradnje vseh treh objektov in predvideni priliv do konca obveznosti plačevanja, sredstva za-.doščala za kritje investicij po programu vključno za vrnitev najetih kreditov.
—	Da se sredstva koristijo izključno za namene, za katere se zbirajo.
- — Da se bo petletno obdobje plačevanja krajevnega samoprispevka izteklo 31. 12. 1976. Zato so mnenja, da bi glede na potrebe po izgradnji objektov družbenega standarda v občini Hrastnik, ki so že delno vključeni v občinski resoluciji in osnutku srednjeročnega programa (na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstva, komunalne dejavnosti, telesne kulture), predvideli možnost nadaljnjega združevanja sredstev v občini Hrastnik za te in morda še druge namene. Delegati zato predlagajo vsem dejavnikom v občini, predvsem družbenopolitičnim organizacijam, da do jeseni 1976 zadevo in predloge iz tega gradiva obravnavajo ter pripravijo stališča glede nadaljnjega zbiranja in združevanja sredstev za skupne potrebe v občini za naslednje obdodbje:
—	Delegati so bili seznanjeni, da je poročilo obravnaval tudi sklad za gospodarske investicije pri skupščini občine in nanj ni imel pripomb, razen pripombe, ki se nanaša na nezadovoljivo pritekanje sredstev TOZ oz. OZD.
Zaradi tega se apelira na vse TOZD oz. OZD, ki so v zaostanku s plačilom, da ob predložitvi zaključenih računov za leto 1975, svojo obveznost čimprej poravnajo.
Sprejet je bil okvirni program za delo Izvršnega sveta in za zasedanja zborov Skupščine občine Hrastnik za leto 1976, v predloženem besedilu.
Program Izvršnega sveta (ali najvažnejši del tega) se vnese tudi v program za delo zborov občinske skupščine za leto 1976, vključujoč eventuelno še programe, ki bodo pripravljeni od drugih organov skupščine (predsedstvo skupščine, komisije, odbori, sekretariat).
Delegati so na skupnem zasedanju postavili naslednja delegatska vprašanja:
—	LESKOVŠEK Franc, delegat KS Hrastnik — spodnji del, je postavil vprašanje, kako je z vzdrževanjem in uporabo objekta VVZ v spodnjem delu Hrastnika. Ta objekt je po njegovi izjavi v zelo slabem stanju in bi bili potrebni za njegovo normalno uporabo določeni posegi.
Predsednik skupščine ,mu je odgovoril, da je to objekt, s katerim gospodari kolektiv VVZ in da bo delegatu na njegovo vprašanje posredovala odgovor skupnost otroškega varstva občine Hrastnik.
— ŠPEGLIČ Ana, delegat skupnih služb OZD TKI:
Ali se tudi v občini porabljajo sredstva za delo komisije, ki se ukvarja z investicijami, ki jih financiramo s samoprispevkom, tako kot je bil to primer, ko so znašali stroški za delo komisije, ki je ugotavljala škodo in klasificirala objekte po potresu na Kozjanskem?
Na vprašanje je bilo odgovorjeno, da v občini takšne komisije ni (imamo upravni odbor sklada za negospodarske investicije) in da s tem v zvezi ne nastajajo nikakršni stroški.
SENICAR Ernest, delegat TOZD V. Steklarne Hrastnik, se je zanimal, kaj je z gradnjo kopališča, za katerega zbiramo sredstva, ni pa še bilo doslej nič storjenega.
Odgovorjeno mu je bilo, da se je z gradnjo tega objekta pričelo v mesecu decembru 1975, že nekaj mesecev pred tem pa je bila iz Italije uvožena vsa potrebna oprema za kopališče.
Nadalje ga je zanimalo, če res ni nobene možnosti, da bi se zgradil manjši trgovinski lokal v Podkraju?
Tudi na to vprašanje mu je bilo odgovorjeno tako, kot je to odgovorilo STP Hrastnik, na enako vprašanje, pred nekaj meseci. Gradnja je nesprejemljiva, zlasti s stališča rentabilnosti poslovanja, ker je v neposredni bližini tega naselja samopostrežna trgovina v spodnjem delu Hrastnika.
Poleg tega je tov. Seničarja zanimalo, kdo je zadolžen za vzdrževanje ceste od Gostišča »Zasavje« do kamnoloma »KOP« Hrastnik. Ugotovil je, da je nad to cesto hudournik, ki ob vsakem deževju cestišče precej poškoduje.
8. marec ■
Kakor se vsako leto ponovno rodi pomlad, tako tudi vse žene po svetu praznujejo svoj praznik, to je dan žena.
Če se malo povrnemo v prve začetke praznovanja tega dneva, lahko vidimo, da je prva predstavnica socialističnega gibanja za enakopravnost in ekonomsko osamosvojitev žena Klara Zeit-kin že na ustanovnem Kongresu druge Internacionale sprožila vprašanje ženske enakopravnosti.
,Leta 1910 je bila druga mednarodna socialistična ženska konferenca, kjer je sekretarka mednarodnega ženskega sekretariata Klara Zeitkin predlagala mednarodni ženski dan. Ta dan se praznuje vsako leto kot simbol boja proti izkoriščanju, boja za mir in za enakopravnost.
Leta 1911 so samo v petih državah ženske praznovale ta dan. To so bile pripadnice socialističnega gibanja v Avstriji, Nemčiji, Švici, Danski in v Združenih državah Amerike. Klara Zeitkin je med drugim dejala, da so delavke trdno prepričane, da vprašanje ženske svobode ni ločeno od drugih vprašanj, ampak je del velikega socialnega vprašanja. Samo v socialistični družbi si bodo ženske kakor delavci pridobile vse pravice; če to premislimo,
Odgovorjeno mu je bilo, da cesta ni IV. reda in da torej spada v upravljanje krajevne skupnosti Hrastnik — spodnji del. Glede hudournika, ki ogroža cestišče, pa bi bilo prav, da se krajevna skupnost Hrastnik — spodnji del. poveže z oddelkom za gospodarstvo Skupščine občine Hrastnik, oba skupaj pa s Podjetjem za urejanje hudournikov, da se ta problem odpravi. •
—	ŽIBRET Franc, delegat TOZD I. Steklarne Hrastnik:
■ Ali je res, da je bilo treba na objektu nove šole na Logu, ki je bil šele zgrajen, že popravljati tla in prekriti streho?
Na vprašanje mu je bilo odgovorjeno, da to ne drži, da pa gre verjetno za urejanje starega dela šole na Logu. V tem delu šole je bilo potrebno pred dvema letoma popraviti v dveh učilnicah tla in v celoti obnoviti strešno kritje.
—	KOLŠEK Anton, delegat KS Hrastnik — zgornji del:
V čem je vzrok pomanjkanja pitne vode in ali je res, da oddajamo s področja naše občine vodo na področje občine Trbovelj?
Odgovorjeno mu je bilo, da sta vzrok pomanjkanja pitne vode letošnje izredno.sušno obdobje in večja okvara na cevovodu do rezervoarja v Studencih. Za oddajanje vode na področje občine Trbovlje iz naših zajetij ni nobenih tehničnih možnosti, razen če bi vodo prevažali s cisternami. Zaradi tega je jasno, da ni razlog pomanjkanja vode na našem področju'v oddajanju vode v občino Trbovlje.
Hrastnik, 2. 3. 1976
Sekretariat
skupščine občine Hrastnik
dan žena
ne preostane ženskam, ki se hočejo zares osvoboditi, nič drugega, kot da se pridružijo socialistični stranki.
Po zaslugi Klare Zeitkin in njenih somišljenic na začetku 20. stoletja se danes praznuje po vsem svetu mednarodni praznik žena.
V	drugi svetovni vojni so se žene in dekleta postavile ob rame moškim in se skupaj z njimi bojevale za osvoboditev naše države izpod tiranije okupacije. Tedaj so skupaj dosegli dva velika cilja, to je socialistično družbo in osvoboditev naših narodov. Žene so dokazale, da so .enakopravne moškim.
Z uresničitvijo socialistične družbe pa so dosegle tisto, kar je Klara Zeitkin govorila že pred 65 leti.,
V	današnji družbi so ženske e-nakopravne in imajo iste pravice kot drugi člani naše socialistične družbe. Vendar pa v današnjem sistemu opazimo še vedno premalo predstavnic ženskega spola v vlogi delegatov.
Lahko pa upamo, da se bo to število dvignilo.
Nazadnje pa čestitam vsem zaposlenim ženam v našem kolektivu za njihov praznik.
PREDLOG ZA SPREMEMBO VIŠINE PRISPEVKA ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO
Stanovanjski sklad v Hrastniku je razmeroma star. Približno 50 % stanovanj je bilo zgrajenih pred II. svetovno vojno (okrog 800), od tega pa je 483 stanovanj bilo zgrajenih pred I. svetovno vojno. To pomeni, da so stanovanja silno slabo opremljena, ker jih je večina brez osnovne sanitarne in inštalacijske opreme.
Z dosedanjimi sredstvi iz 6 % bruto OD je predvidena izgradnja 408 stanovanj s 23.483 mž stanovanjske površine. Od tega je po srednjeročnem programu samoupravne stanovanjske skupnosti predvideno približno 300 sta-
novanj zaradi naravnega in selitvenega prirasta gospodinjstev (demografska projekcija), ostalo pa za nadomestna stanovanja zaradi slabega stanovanjskega fonda. V petletnem obdobju naj torej ostane pri 6 % dinamiki priliva sredstev še 383 stanovanj za nadomestilo.
Zaradi obvezne izločitve za gradnjo dijaških in študentskih domov v višini 0,3 % bruto OD, se masa sredstev zmanjšuje na 5,7 % in s tem tudi število predvidenih stanovanj za približno 3 stanovanja letno. Formiranje komunalne skupnosti še ne rešuje
vprašanja financiranja komunalnih vodov in naprav v novozgrajenih naseljih. To opremljanje zemljišč pred pričetkom gradnje je strošek, katerega moramo vključiti v stanovanjsko gradnjo, ker drugače ne moremo aktivirati stanovanj, konkretno je največ problemov pri rekonstrukcijah in novih trasah toplovodnega in cestnega omrežja. Izgradnja otroških igrišč ob hišah in širša ureditev okolice je nujno potrebna že pred vselitvijo, ker je dosedanja praksa pokazala, da se pozneje nikoli ne izvrši širše opremljanje okolice objektov.
Ugotavljamo, da je potrebno izboljšati opremljenost novih stanovanj zlasti v sanitarnih prostorih, kar bo z novim občinskim odlokom natančno definirano. Seveda bo za to potrebno tudi več sredstev za dokončanje takih stanovanj. Pri gradnjah, ki jih planiramo v letu 1976 in 1977, nastajajo iz objektivnih vzrokov stroški odkupov obstoječih stanovanj tudi do 15 %.
Zgoščeno in zaradi tega dokaj ceneno izgradnjo pri blokih na Logu A, B, C, D in E se ne bo dalo ponoviti pri naslednjih gradnjah zaradi prostorskih možnosti in bo tudi to posredno vplivalo na višjo ceno zgrajenih stanovanj.
Našteti so bistveni razlogi za zvišanje prispevka, je pa še veliko manjših, ki posredno zmanjšujejo razpoložljiva sredstva v stanovanjsko izgradnjo. To so odplačila anuitet, stroški strokovnih služb in samoupravnih organov, bančni stroški, razni izdatki, predvidena subvencija, družbena pomoč za republiške potrebe (Kozjansko), raziskovalna dejavnost, kar znaša do 15 % od vseh dosedaj zbranih sredstev.
Zaradi zgoraj navedenih vzrokov predlagamo zvišanje stanovanjskega prispevka od 6 % na 9 odstotkov. Tako bi uspešno rešili navedene težave in povečali število novozgrajenih stanovanj za okrog 200 stanovanj v petletnem obdobju in nadomestili več kot polovico slabih in neprimernih stanovanj ter s tem omilili stanovanjske razmere večine delavcev v občini Hrastnik.
Izvršilni odbor predlaga skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti, da v primeru sprejetega zvišanja od dosedanjih 3 % nameni za komunalno opremljanje in ureditev širše okolice 1 %, za pridobitev novih stanovanj pa ostala 2 %. Pri vsem tem se mi nehote vsilijo številna, a pomembna vprašanja v zvezi s povečanjem prispevka za stanovanjsko izgradnjo. Znano je dejstvo, da je prav v naši delovni organizaciji — za osebnimi dohodki — drugi problem stanovanja.
Preden vse skupaj povežem v celotni kompleks in odgovor na vprašanja, naj se javno zahvalim za povabilo na letne konference OOS TOZD I in TOZD II, katerih sem se udeležil in ki so potekale v mesecu januarju. Kljub temu da je predsednik OOS TOZD I v svoji debati poudaril pomen stanovanjske stiske in ka-
ko bi omilili stanovanjski primanjkljaj v TOZD I, se nihče od prisotnih ni oglasil v diskusiji glede tega zelo pomembnega vprašanja.
Vsi diskutanti, teh pa ni bilo malo, so se vrteli okrog že znanih problemov v TOZD I, katerih pa ni vredno ogrevati, ker so vsakdanje prisotni. Toda, kot sem uvodoma dejal, stanovanjskega problema se nihče ni dotaknil.
Vse drugače se je razvijala diskusija na konferenci OOS TOZD II; tu je bila v ospredju stanovanjska izgradnja, katere diskusije sem se osebno udeležil. Ni torej naključje, da tudi vodja TOZD II živo spremlja vsa dogajanja okrog tega problema in ga tudi po svojih močeh pomaga reševati v okviru TOZD II; že ve zakaj ? !
Upam in želim, da bo izglasovana višja prispevna stopnja na zborih delovnih ljudi, ki se bodo vršili v mesecu februarju v vseh TOZD in DSSS; s tem bomo končno rešili prizadevanja samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Hrastnik, da do neke mere omilimo stanovanjski primanjkljaj, ki nas tare že desetletja. Upam zaradi tega, ker bo ta prispevek zakasnil, to pa zato, ker vemo, da naše glasilo izhaja enkrat mesečno.
Drugo in to zelo pomembno vprašanje, ki se poraja z višjo stopnjo prispevka je ta, ker zagotavlja ureditev ožje ali pa širše okolice, kjer stanovalci živijo, delajo ali prebijejo svoj prosti čas. Ni naključje, da sem nekaj let preživel v takem naselju in poznam marljivost in intuzijazem ljudi, ki tam prebivajo.
Kaj se je pravzaprav tam dogajalo po zgraditvi omenjenega naselja: vgrajeni so bili le betonski robniki in posejana nekakšna trava. Iz vsega tega je vzklilo samo nekaj, kar bi lahko imenovali PLEVEL. Toda ljudje so pač taki, da navadnega plevela ne prenesejo in so pričeli z dovozom rodovitne zemlje, posamezniki so segli celo v žep, kupili sadike, sadili in uredili okolico za lepši izgled in vsa slika kraja se je bistveno spremenila. Edina žalost je bila v tem, da je žveplo sproti uničevalo še tisto, kar je bilo z ljubeznijo storjenega, toda nekaj je, ljudi ni uničilo, niti njihove volje. Upam si trditi, da bo ta nesnaga, ki je bila ahilova zdraha v tem okolišu, končno rešena z novim dimnikom, ki bo predvidoma začel delovati še to leto. Trdim, da bo z novo vegetativno rast, ki je nekoč bila ponos in okras tega dela Hrastnika, prav ta del najbolj simpatičen v tem delu Zasavja.
Tudi to je res, da se tem prebivalcem godi neizmerna krivica že leta in leta. Za kaj gre. Gre preprosto za nek prodajni prostor s sadjem in zelenjavo — prosto povedano, kiosk, ki bi bil nekje postavljen, saj prostora je dovolj, da ti ljudje in občani v tej krajevni skupnosti, ki hkrati tudi prispevajo svoj delež v občinsko blagajno, končno dobijo tisto, kar si že zdavnaj želijo. Naj odgovorni malo premislijo o
(Nadaljevanje na str. 9)
Koliko stane naše glasilo
Bralce našega glasila tudi letos želimo seznaniti, koliko smo v preteklem letu plačali za naš list in kakšni so predvideni izdatki za leto 1976.
Ceno izvoda sestavljajo stroški tiskanja, klišejev in avtorskih honorarjev.
Tako so stroški po mesecih v letu 1975 bili naslednji:
Mesec	Tiskanje in klišeji	Avtorski honorarji	Skupaj
I.	8.455.00	3.545,15	.12.000,15
II.	11.457.00	3.577,20	15.034,20
III.	11.419,00	3.385.25	14.804,25
IV.	11.343,00	3.070,65	14.413,65
V.	11.305,00	3.258,75	14.563,75
VI.	6.555,00	2.218,10	8.773,10
VII.	11.210,00	3.414,40	14.624,40
Vili.	11.400,00	3.161.40	14.561,40
IX.	6.574,00	1.972,50	8.546.50
X.	11.210,00	3.660,05	14.870,05
XI.	10.982,00	3.195,50	14.177,50
XII.	11.552,00	3.479,45	15.049,45
Skupaj	123.426,00	37.956,40	161.418,40
Skupni stroški so bili tako v letu 1975 161.418,40 din. Za objavljene članke Skupščine občine Hrastnik pa je le-ta prispevala 11.500,00 din, tako da dejanski stroški znašajo samo 149.918,40 din. Za leto 1975 smo predvidevali, da bodo ti stroški skupaj znašali 171.464,00 din, to pomeni, da smo precej manj porabili od predvidenega, oziroma smo stroške dosegli s 87,43 %.
V letu 1976 bo tiskarna AERO v Celju mesečno natisnila za nas 1900 izvodov »Steklarja« in nam vsak izvod zaračunala po 6,50 din, to pomeni, da bomo samo za tisk v letu 1976 plačali 148.200,00 din, poleg tega predvidevamo, da bomo plačali za klišeje letno okrog 13.200.— din in za avtorske honorarje 40.000.— din. Skupni planirani stroški tako znašajo 201.400.— din, oziroma da je planirana cena izvoda 8,83 din.
Od skupnih stroškov tokrat še nismo odvzeli zneska, ki ga bo po vsej verjetnosti tudi letos prispevala Skupščina občine Hrastnik, kar pa bomo upoštevali pri končnem obračunu.
„ Skupne stroške 201.400.— razdelimo med TOZD po ključu števila zaposlenih in sicer:
TOZD I.
TOZD II.
TOZD III.
TOZD IV.
TOZD V.
DSSS
Pa še to: Letošnji stroški so nekaj višji od lanskih zaradi povečanja stroškov tiskanja, medtem ko bodo stroški izdelave klišejev ostali na lanskem nivoju, kakor tudi višina avtorskih honorarjev.
Kljub vsemu pa lahko ugotovimo, da so ta sredstva dobro naložena, saj je »Steklar« pomemben vir informacij s pripombo, da uredništvo želi, da bi zanj več pisali neposredni proizvajalci.
83.923.38 din 43.885,06 din 8.841,46 din 11.802,04 din 17 682,92 din 35.265,14 din
POGOVARJALI SMO SL...
Tokrat sem si za sogovornico izbral Marico Hudina. Zakaj? Predvsem iz enega vzroka. Redke so danes tiste ženske, ki so poleg družine in službe še zainteresirane delati v bilo kateri organizaciji. Še bolj redke pa so tiste, ki svoj prosti čas posvečajo delu v športnih društvih. O tem in njenem delu v tovarni pa je najin pogovor potekal takole:
HUDINA MARICA administratorka TOZD V.
Rodila sem se v času vojne vihre 12. 5. 1943 v Nemčiji, kamor sta bila moja starša leta 1941 izseljena. Po okupatorjevem zlomu smo se vrnili domov, kjer je oče nekaj časa iskal službo v raznih krajih, dokler se ni končno zaposlil v rudniku. Ti dnevi mi niso ostali ravno v prijetnem spominu. Pogosta premeščenja so imela za posledico, da sem v času o-snovnega šolanja obiskovala kar 9 šol.
Kako pa si se potem zaposlila?
Naša družinica je v tem času kar precej narasla. Saj nas je bilo skupaj kar 5 otrok. Kot naj starejša sem morala prva prispevati
(Nadaljevanje z 8. strani) vsem tem, in prišli bodo do zaključka, da imam, če že ne čisto prav, pa vsaj delno; kje pa je zapisano, da neko trgovsko podjetje drži monopol nad takim področjem in ni mogoče, da uredi to nekdo drug, če v občinskem merilu nimamo sredstev za tako postavitev. Potrebno je biti elastičen.
Kdo mi jamči, da bi stala danes samopostrežna trgovina v tem delu Hrastnika, če delavski svet, skupaj z upravo steklarne ne bi privolil s tem, da naša transportna sredstva še danes nimajo ustreznih prostorov in je zato njihova življenjska doba mnogo krajša kot sicer.
Ena trgovinica s sadjem in zelenjavo (mimogrede povedano, da to ime komaj zasluži) je sicer do-
nekaj v družinski proračun. S 15. leti sem se zaposlila v steklarni. Najprej sem nekaj časa odnašala, potem pa sem delala kot pre-gledalka. Nekaj časa v TOZD I, pa v TOZD II. Končno sem bila premeščena v obratno pisarno, kjer sem delala vse do preteklega leta.
Trenutno delaš kot administratorka v TOZD V.
Da, v preteklem letu sem bila na to delovno mesto premeščena za določen čas.
In kako se počutiš? Je kakšna razlika med delom, ki si ga o-pravljala prej in katerega opravljaš sedaj?
Razlika je in to precejšnja. Predvsem je to delo precej bolj zahtevno in odgovorno, pa tudi bolj samostojno. Kljub temu pa se glede počutja ne morem pritoževati.
Ti je premestitev delala kaj preglavic?
No, nekaj že. Tudi sedaj še nisem povsem na tekočem, vendar sem se s pomočjo vseh ostalih še kar nekako vpeljala in privadila. Zgodi pa se še kdaj pa kdaj kakšna napaka. Mislim pa, da je v glavnem še kar v redu in upam, da so z mojim delom zadovoljni. Veseli pa me predvsem razumevanje sodelavcev. Tega sem se namreč najbolj bala, sedaj pa vidim, da je bil ta strah popolnoma odveč.
Uvodoma sem omenil tvojo aktivnost v TVD Partizan.
Koliko časa pa že to traja.?
V Partizanu sem nekako 18. let. Od tega predvsem v zadnjih letih kot vodnica pionirk.
Ti si poročena, mati dveh otrok. Družina in služba ti verjetno vzamejo ogromno časa. Kako pa kaj mož gleda na tvojo aktivnost?
Res, časa nimam na pretek. Nemalokrat mi ga močno primanjkuje. Kar se pa tiče moža, pa ni
bro založena, toda če mi bo kdo pritrdil, da je to pač tako, in da tako mora biti, je konzervativec in ne živi s časom dvajsetega stoletja. Torej ljudje so, živijo, delajo, ustvarjajo, hkrati pa si želijo čisto malo. Kajne, da niso prezahtevni? Malce sem se oddaljil od prvotne teme, toda brez zamere.
Ze dolgo časa me je pekla vest in ta problem me muči kot neposrednega proizvajalca, člana družbe, v kateri mirno in srečno živimo. Boli me tudi zaradi tega, ker v drugem delu Hrastnika takih majhnih problemov ne poznamo. Za konec še to: Zavedati se namreč moramo, da smo vsi občani Hrastnika in da gredo vsi prispevki v eno vrečo, iz katere pa se ne vračajo enako iz iste odprtine.
Edo Volfand
težav, saj delava ria istem področju. Tudi on je namreč vodnik v Partizanu.
Potem ste pa kar športna družina.
Ja res, je.
Oprosti, kolikor poznam situacijo, je vaše delo v Partizanu v zadnjem času nekoliko zamrlo. Zakaj?
Ne bi rekla, da -je ravno zamrlo. Prišlo je le do krajše prekinitve, kar pa je stvar trenutnega nesoglasja in situacije.
Lahko o tem poveš kaj več?
Dajati kakšne izjave okrog dela Partizana na Dolu, ne morem, ker za kaj takega nimam potrebnih kompetenc. Rečem pa lahko samo to, da situacija ni tako kritična. Treba se je le skupaj vse-sti, se pametno pogovoriti in delo bo spet steklo.
Problem je samo okrog urnika in razporeda.
Ti si vodnica pionirk. Kakšno pa je število?
Trenutno imam vpisanih 35 pionirk. Tu mislim skupaj mlajših in starejših.
Katera pa je tista najnižja starostna meja?
Meje pravzaprav ni. Odvisno je le od stopnje otrokovega fizičnega razvoja in pa od veselja, katerega otrok čuti do redne vadbe.
Število 35 ni ravno pretirano.
Res je. Tudi tu nismo s tem povsem zadovoljni. Trudimo se v naše vrste pritegniti čimveč mladine. Zal pa nam vedno ne uspeva. Zato poskušamo zadržati tisto število, ki še nekje zagotavlja željene normative.
Kakšne pa so nasploh možnosti za poživitev dela v Partizanu?
No, o tem še posebej skrbimo. Moram pa ti priznati, da nas pri tem dostikrat ovirajo objektivne težave, predvsem prostorska in časovna stiska sta največkrat nepremostljivi oviri. V letošnjem letu smo imeli v načrtu organizirati tedensko uro rekreacije za starejše občane. Zal nismo uspeli, čeprav upamo, da bomo v čim-krajšem času tudi to realizirali. Ostane pa še vedno drug problem, ki pa je dosti težji in za katerega trenutno ne vidimo rešitve. Gre namreč za zainteresiranost širše množice občanov, tako moškega kot ženskega spola. Način, kako pritegniti ljudi v telovadnice, na trim steze, v bazene, na smuči, v hribe na izlete, to je tisto, kar bi radi. Pri tem bi moral glavno vlogo odigrati pravzaprav čut vsakega posameznika. Tega pa zaenkrat še ni v večini naših ljudi.
Pustiva to, verjetno, da bo pri vsem tem čas odigral odločilno vlogo. Morda nekaj drugega. Zanima me namreč, kako otroci sprejemajo vadbo kot tako in kakšne uspehe dosegate?
Mislim, da je delo z otroci specifično. Zanj je treba imeti še posebno razumevanje in zvrhano
SPREMEMBA VISINE PRISPEVKA ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO
mero veselja. Predvsem delo z mlajšimi je precej zahtevno. Zato je povsem razumljivo, da nam ni primarni cilj tekmovalni uspeh, čeprav ne smem reči, da zanj nismo zainteresirani in da je za nas nepomembno. Mi smo zadovoljni, če vidimo, da ima otrok veselje do ..telovadnice inda smo ga zanjo uspeli zainteresirati. Zato smo veseli, če vidimo, da otrok z veseljem pride k vadbi in njen smisel tudi pravilno doume.
Uspeh pa pride spontano.
Če pa že hočeš kaj o tekmovalnih uspehih, pa ti lahko z veseljem povem, da smo bili leta 1974 pionirski republiški prvaki v partizanskem mnogoboju za mlajše pionirje. Pionirke pa so bile v isti konkurenci tretje.
No in predno končava tale najin pogovor samo še eno vprašanje. Koliko časa še misliš vztrajati?
Ne vem, o tem je težko, govoriti. Mislim, da bi ti na to vpra-. šanje lahko odgovorila takole: prepustiva vse času.
Morda imaš pa tudi prav. Hvala lepa za pogovor in čimveč u-speha tako pri delu v Partizanu kot na delovnem mestu.
J. Premec
ZAHVALA
Ob priliki odhoda v pokoj se iskreno zahvaljujem mojim dragim sodelavcem v kontroli in bivšim sodelavcem A banje za prelepa darila, ki mi bodo dolgo v spominu na res dobre tovarišice in tovariše!
Ludvik Rancinger
ZAHVALA
Sodelavkam in sodelavcem iz KIKO delavnice, še posebno tovarišem Petriču, Majcenu in Veleju, se iskreno zahvaljujem za prelepo darilo in rože, katere so mi izročili ob mojem odhodu v pokoj.
Zupanc Rozi Brnica 51
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem mojim naj ožjim sodelavcem za darilo, katero mi bo vedno spomin na nje. Zahvaljujem se tudi dipl. ing. Us Alekseju.
Crnkovič Milan
ZAHVALA
Krvodajalcem vseh TOZD steklarne Hrastnik, ki so v tako velikem številu darovali kri in nama s tem lajšali bolečine, se iz srca zahvaljujeva
Marija Ovnik Ivanka Grčar
BI, RT E BI...	ODŠLI V POKOJ
2e vse dni, odkar smo dobili zadnjo številko »Steklarja«, razmišljam ali bi se oglasila, ali ne, ker pri nas je pač praksa taka, da pripombe s strani delavcev v obratu navadno naletijo na gluha ušesa, toda laži in obrekovanja pisca članka pod naslovom »Resnica na zatožni klopi« so tako ostudne, da je zmagal — bi.
Mislim, da pisec članka, sam dobro ve, da v marsičem nima prav, ker se ni upal niti podpisati, temveč se je lepo skril za »Službo varstva pri delu«.
Da naša služba varstva pri delu močno šepa, vemo vsi. Pisec članka »Resnica na zatožni klopi« se sicer spretno skriva za zakoni in paragrafi, ker dobro ve, da mi navadni delovni ljudje teh res ne poznamo. Razumeti pa menda ne more, da toliko pa le uganemo, da je dolžnost službe varstva pri delu tudi od časa do časa pogledati, kakšno je stanje in red v tovarni. S tem mislim prenatrpanost z gotovimi izdelki — paletami—in s tem neprehodne poti.'
Prav nesramno se izraža tudi •zaradi bolniškega staleža. Lahko je njemu, ki polnih 8 ur presedi v toplo zakurjeni pisarni, kjer ni nobenega smradu, ne ropota, niti prepiha. Končno ga človek nekako le razume, da napiše tako neumnost, saj pride v obrat komaj nekajkrat v letu in še to le ob lepem in toplem vremenu. Kadar pa je pozimi mraz in piha, da se človek ne more obleči dovolj, da ga ne bi prepihalo do kosti, ali poleti vročina, da skoro dihati ni mogoče, takrat on lepo obsedi v svoji pisarni. Zato seveda ne more razumeti, zakaj toliko prehladov in revmatičnih obolenj.
Kako se lepo pohvali s streho, ki je bila v preteklem letu narejena. Ne pove pa, da nam je stara streha nekaj let puščala, da je nam pregledalkam na določenih delovnih mestih ob deževnem vremenu voda dobesedno tekla na glavo, in da smo po nič koliko zahtevah dosegle popravilo le-te
šele potem ko smo pismeno in v prisotnosti pravnika napovedale stavko.
Pisec tudi navaja, da so hladilne peči oddaljene od talilnih le 25 m in da zaradi tega ne more biti tako velikih temperaturnih sprememb do delovnega mesta, kjer delamo pregledalke. Prosim ga v imenu vseh pregledalk, naj pride enkrat, ko bo pošteno mrzlo na naše delovno mesto in naj tako, kot moramo me — posebno v nočni izmeni — z eno od nas polnih 8 ur prestoji na enem in istem mestu. Privoščile mu bomo tudi pečico ali pa celo dve, če bo želel, s katerimi se tako hvali, pa bomo videli kakšen članek bo potem napisal — SEVEDA CE BO POŠTEN! Tedaj naj tudi pripelje tiste merilce temperaturnih razlik iz Ljubljane, ne pa kadar je zima še kolikor toliko znosna.
Pisec med drugim kritizira tudi izbijanje šip poleti, KO PA SMO IMELI TAKO LIČNO IZDELANE POLKNE. Ne vem, ali je on drugače ustvarjen, ali pa le nas v tovarni vidi drugačne. Saj mi vendar dihamo skozi nos in usta in to imamo v glavi, pa ne pri nogah, kjer so bile nameščene te LIČNE POLKNE. Zadnji čas, da so jih zazidali, dosti manj piha pod noge. In če on sam tega ne ve, potem mu jaz nevedna ženska povem, da zračenje mora biti zgoraj in ne pri tleh, saj tudi njegovo okno v pisarni ni pri tleh.
Še o njegovi izjavi, da v zadnjih nekaj letih tovarna ni zabeležila nobenih poklicnih obolenj. Seveda ne, ker jih ne priznate. Mar se revme človek naleze doma ob topli peči, ali v tovarni v večnem prepihu.
Ker je prispevek »Resnica na zatožni klopi« napisan v tako grobem tonu, bi k temu lahko rekli le to, da CE MAČKU NA REP STOPIŠ —ZACVILI!
Marija Klajn pregledalka TOZD I
ZUPANC ROZALIJA
Pretekli mesec je zadnjič prišla na delo v tovarno naša dolgoletna sodelavka ROZALIJA ZUPANC.
Več kot 30 let je redno prihajala na delo. Vedno med prvimi in jo največkrat zapuščala med zadnjimi. Čeprav nekvalificirana delavka, je svoje delo opravljala vestno v zadovoljstvo vseh. V njem ni videla le skromni vir zaslužka za svojo družino, ampak ji je delo pomenilo tudi sprostitev in vsakodnevni stik z ljudmi.
Težka, nadvse težka je bila življenjska pot Rozalije Zupančeve. Življenje ji je nudilo bore malo in vse preveč zahtevalo. Rodila se je 13. 3. 1921 v Rogaški Slatini. Toplino domačega ognjišča niti na prav začutila, ko so jo dali od doma. Mati ni mogla preživljati otrok in mala Rozika 'je šla v svet k tujim ljudem. Dveletno je vzela družina Zorko z Brnice. In od takrat je minilo 53 let in Zupančeva mama še vedno stanuje na tistem istem koščku zemlje. V vseh teh letih se je spremenilo mnogo. Morda kar preveč. Rozaliji pa je ostalo samo delo in delo. Tiha in skromna je molče prenašala vse napore.
Rodila je dva otroka, ne da bi pri tem kdaj občutila radost zakonske sreče. Človek, katerega je ljubila, je ostal tam nekje med dolenjskimi hribi. Ni obupala. Delala je in delala. Dopoldne v tovarni, popoldne v »taverhu«. Vsak dinar, pa če še tako majhen, je skrbni Rozaliji prišel še kako prav. Uspela je, Otroka je vzgojila v napredna člana naše socialistične domovine. Sama pa je pri tem ostala še naprej tiha, skromna in delavna.
Več kot 30 let jo je klicala tovarna, klicala otroka. Opravljala je razna, za žensko dostikrat prenaporna dela. Tako je odnašala in delala na stroju, pa v brusil-nici in končno zadnjih 12 let kot čistilka modelov. Povsod so bili z njo zadovoljni, jo cenili in spoštovali.
Zaradi njene skromnosti pa so jo imeli še posebno radi. V vseh teh dolgih letih se ni nikdar z nikomer sporekla. In še ena zanimivost, ki je verjetno edinstvena. Rozalija vse od leta 1947, pred-tem je delala še v letih 1940 —
1942, ni bila niti en dan v bolniškem staležu. Redko in občudovanja vredno.
Rozalija! Ob odhodu v zasluženi pokoj vam želimo še kar največ veselih in prijetnih let v krogu svojih najdražjih.
Pa hvala vam!
MESIČ EMILIJA
V	mesecu februarju je bila invalidsko upokojena skladiščna delavka tovarišica EMILIJA MEŠIČ.
Tov. Mešičeva je bila v kolektivu Steklarne Hrastnik le kratek čas, in to od 1. 1. 1971 dalje, pred tem je bila zaposlena v Cementarni Zidani most, kjer je morala glede na. njeno zdravstveno stanje delo zapustiti.
Kljub temu da je še dokaj mlada, saj je bila rojena 13. 10. 1932. leta jo je invalidiska komisija spoznala za invalida in jo kot tako tudi upokojila.
V	kolektivu steklarne Hrastnik se je kljub bolezni trudila pri o-pravljanju svojega dela, vendar ni zmogla vsega napora. Večkrat
smo jo pogrešali, ker je bila v bolniškem staležu. Spraševali smo se vedno, kaj je z njo. Razumeli smo, da jo poleg družinskih skrbi, saj ima nedorasle o-troke, vožnja na delo in z dela, poleg tega še fizično delo v tovarni popolnoma izčrpalo, tako da je danes invalidsko upokojena.
Delovni tovariši smo jo vedno pri delu razumeli, vsaj skušali smo ji večkrat pomagati, tako da ji nismo naprtili preveč dela — vendar kljub temu je omagala in ni vzdržala napora.
Kot je prišla v kolektiv skladišča tiha, vase zaprta, tako se je tudi poslovila ob odhodu v pokoj. Vsi sodelavci ji želimo, da bi imela sedaj v pokoju še mnogo srečnih dni.
DOPISUJTE V STEKLARJA
Ko se objavlja članek »Bi NE BI« — se objavlja v celoti, vendar s pripombo, da ne bi bilo vmesno nadaljevati polemiko v našem glasilu, da pa je ta problematika vendar le nakazala, da je potrebno začeti tovrstno problematiko reševati.
Istočasno pa želi Uredniški odbor opozoriti, na velik odmev članka »RESNICA NA ZATOŽNI KLOPI«, kateri je naletel še posebno na ostro obsodbo družbenopolitičnih organizacij, zlasti ZK in delovne konference sindikata OZD Steklarne.
Služba varstva pri delu na neprimeren način obravnava to .problematiko. Mnenja smo, da tak način reševanja problemov s tega področja ne pelje k reševanju tovrstnih zadev.
Prepričani smo, da takšen način reševanja le zaostruje probleme in povzroča vrsto hudih reagiranj.
Po mnenju pisca članka, izhaja, da delavec in družbenopolitične organizacije ne bi imele pravico obravnavati probleme, kar je daleč od resnice, kar diši po krnjenju samoupravnih pravic in dolžnosti delavca in družbenopolitičnih organizacij.
V nadaljevanju ne želimo nadaljevati s polemiko, ampak da pristopimo k reševanju tovrstnih problemov.
Uredniški odbor in družbeno politične organizacije OZD Steklarne Hrastnik
POSVET USTANOVITELJIC STEKLARSKIH IGER
Predstavniki Paračina, Pančeva in Straže v Hrastniku. Zadržati množičnost in še bolj razvijati medsebojne tovariške odnose.
Dokaj slaba organizacija zadnjih 12. steklarskih iger v Zaje-čaru in še nekateri drugi aktualni problemi so bili povod za skupni sestanek ustanoviteljic steklarskih iger. Na predlog industrije stakla Pančevo ter Srbske fabrike stakla Paračin so se poleg omenjenih predstavnikov zbrali še predstavniki Tovarne stekla Straža iz Huma na Sutli, Industrije stakla Skopje in Steklarne Hrastnik. Posvet je bil v petek, 20. 2. 1976 v Hrastniku. Iz naše OZD so se posveta udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij in pa nekateri člani rekreacijskega odbora. Posvet je vodil v. d. vodja kadrovske, službe tov. Franc Vidovič.
podjetij, ki lahko organizirajo i-gre, na katerih nastopa 1000 in še več udeležencev. Tu so prizadeti predvsem tisti kraji, kjer prenočitvenih kapacitet ni, so pa številčno zelo močne steklarne. Primer: Straža, Paračin in Hrastnik.
Še vedno se pojavljajo podjetja, ki na igrah ne nastopajo s svojimi športniki, ker jim je pač važen le tekmovalni uspeh. Da bi temu problemu prišli enkrat za vedno na čisto, so se vsi udeleženci zavzeli za strogo evidenco vseh nastopajočih.V ta namen naj bi služile zdravstvene in osebne legitimacije skupno z registrskimi izkaznicami, katere naj bi izdalr komite iger.
«Sili
____
«s l:;iw|pgiaj
% •	• m
v mm
±té ^ A . IH
** •
l*s«
. :
mm
S
w
■ •v,Vr ■
šmr
Naši predstavniki na sestanku ustanoviteljic steklarskih iger v
Hrastniku
Zbrani so obravnavali predvsem dve točki dnevnega reda:
—	analiza dosedanjih iger,
—	organizacija iger v prihodnje.
V skoraj štiriurnem posvetu so se za diskusijo prijavili skoraj vsi prisotni. Podanih je bilo precej zanimivih predlogov in misli. Nemalo je bilo izrečenih ostrih kritik na račun dosedanjega poteka iger. Največ kritik pa je bil deležen zadnji organizator in komite 12. steklariade v Zaječaru. Organizatorjem iger v Zaječaru se najbolj zameri pristop in pa določena neangažiranost pri organizaciji. Prav tako so bili deležni precejšnjega negodovanja zaradi . slabe organizacije zabavno družabnega življenja, ki ga v času iger pravzaprav niti ni bilo. Tudi komite 12. iger svoje naloge ni opravil zadovoljivo, kako sicer razumeti, da se med igrami ni niti enkrat sestal.
Precej obširne so bile tudi diskusije o pravicah nastopa na i-grah tako podjetij kot posameznikov. Po besedah predstavnika iz Skopja je v gospodarski zbornici Jugoslavije registriranih le 16 OZD kot proizvajalk in pre-delavk izdelkov iz steklene mase. Na igrah samih pa nastopa 30 in še več OZD. Takšno število pa onemogoča organizacijo iger povsod.
Zato je še posebno zanimivo, kako rešiti to vprašanje, če vemo, da je želja večine, da se množičnost ne zmanjša. Po trenutnih kapacitetah prenočitev je le malo
Pravilnik RSISJ predvideva, da ima vsaka udeleženka na vsakih 20 športnikov enega člana v komiteju. Komite pa se voli vsako leto vnovič. Takšen način pa ni ravno primeren, ker se dogaja, da posamezne delovne organizacije vsakič predlagajo v komite drugega člana. Seveda je delo komiteja na ta način precej otež-kočeno, ker so posamezniki premalo seznanjeni z delom telesa, katerega člani so.
Da bi kar se le da omogočili u-spešnejše delo komiteja, so predstavniki steklarn ustanoviteljic predlagali, da se komite voli na mandatno dobo 4 let, s tem, da se po dveh letih polovica članov zamenja. Prav tako so udeleženci sprejeli sklep, da predlagajo komiteju, naj izvoli ponovno funkcijo stalnega sekretarja, ker je pač komuniciranje na relaciji organizator — udeleženci zadovoljivo. Predvsem dostavljanje pismenega materiala je bilo v zadnjem času nedosledno.
Po mnenju prisotnih so igre kot take prešle ozke okvire anonimnosti. Zato je potrebno, da se jim da še večja publiciteta, za kar je treba angažirati predvsem sredstva javnega informiranja. Če smo bili s tem področjem na Tjentištu zadovoljni, pa to nikakor ne velja za Zaječar.
Gotovo so spremembe potrebne tudi na področju tekmovanja iz . strokovnega dela. Tako naj bi vsi tekmovalci praktičen del opravili približno mesec dni pred igrami, na samih igrah pa naj bi tekmovali samo iz teoretičnega zna-
nja dela. No, takoj naj dodamo, da na tem področju mi doslej še nismo nastopali. Zato je prav, da o tem že sedaj premislimo. Prav pa bi tudi bilo, da bi v času trajanja iger bili vsi praktični, izdelki tekmovalcev tudi razstavljeni. Na ta način bi bil njihov trud tudi primerno nagrajen.
Člani komiteja, prisotni na posvetu v Hrastniku, so vse prisotne seznanili tudi z imenom organizatorja letošnjih 13. po vrsti steklarskih iger. To. naj bi bilo podjetje ALBA iz Novega Sada. Čas pa tako kot vedno med 4. in
7.	julijem. Izbran pa bi bil že tudi organizator iger v letu 1977. To naj bi bila Srbska fabrika stakla iz Paračina, ki bi prihodnje leto praznovala svojo 70. obletnico. Za to priliko so predstavniki iz Paračina že v Hrastniku seznanili vse prisotne z delom, katerega so v ta namen že opravili. Glede na resnost, in pa. na. vse, kar je bilo
na posvetu v Hrastniku iznesenega, je upravičeno pričakovati, da bodo igre v prihodnje bolje organizirane ter da bodo dosegle svoj prvotni in še vedno glavni namen, to je zbliževanje in utrjevanje bratskih in prijateljskih odnosov narodov in narodnosti Jugoslavije.
Svoj posvet v Hrastniku so u-deleženci zaključili na ta način, da so obiskali grob tovariša Staneta Cvelbarja, enega, prvih organizatorjev,	ustanoviteljev
športnih iger proizvajalcev stekla Jugoslavije. V kratkem govoru je spomine na tov. Cvelbarja o-budil tov. Ranko Jankovič iz Pančeva, medtem ko je šopek, položil na grob tov. Milan Markovič, predsednik sindikata steklarne Paračin. Vsi prisotni pa so se spominu tov. Staneta Cvelbarja poklonili z enominutnim molkom.
J. Premec.
ODŠEL V POKOJ
VIKTOR HUDL
Človek bi rekel,, kje neki? Saj ni mogoče?
Pa. je. Neverjetno, pa tem bolj potrebno. Dovolj, tako so rekli zdravniki in tako je tudi bilo. Kar nekam težko se bomo privadili, posebno vsi tisti, ki smo ga vsakodnevno srečevali.
Zjutraj še kolikor toliko svež, proti koncu šihta pa vidno utrujen, še vedno odločnega, čeprav šepajočega koraka. Tako nekako bi lahko rekli za tov. HUDI VIKTORJA, vodjo ključavničarske delavnice, TOZD V, ki je bil 12.
2.	1976 invalidsko upokojen.
Viktor se je rodil 1. 8. 1919 v Hrastniku. Po končani osnovni šoli se je zaposlil 1933 v steklarni. Čeprav ni čutil pomanjkanja in tople družinske sreče, pa se je le vseeno odločil, da bo postal sam svoj gospodar. Zaposlil se je v delavnici. Takrat ni bilo tako organiziranega izobraževanja kot je danes. Zato je Viktor delal kot dninar. Toda želja, svojo strokovnost potrditi tudi z verodostojnim dokumentom, je gnala Viktorja, da se je teoretično izobraževal popoldne in kot samo pravi, mnogokrat tudi ob nedeljah. Uspel je, čeprav razmeroma pozno.
Strokovni izpit je namreč opravil šele leta 1941, ko so ga posebno v ta namen spustili na krajši dopust. Ta čas je namreč Viktor služil staro jugoslovansko vojsko. Opravil je izpit in se vrnil k vojakom. Ze istega leta pa je bil v Slavonskem Brodu ujet in odpeljan v Nemčijo. Leto kasneje se je vrnil in se ponovno zaposlil v steklarni, seveda kot ključavničar. Konec vojne vihre je tako pričakal doma. Poročil se je, si ustvaril dom in družino. Pri delu je bil izredno marljiv in vesten. Odlikoval se je predvsem kot izredno kvaliteten elektrovarilec. Želel si je napredovanja in tudi uspel. Opravil je izpit za VK delavca in bil leta 1964 postavljen za namestnika vodje ključavničarske delavnice. To delovno mesto je opravljal vse do leta 1971, ko je postal vodja delavnice. V času, ko je bil invalidsko upokojen, je imel nekaj več kot 37 let delovne dobe.
Viktor je bil med sodelavci izredno cenjen, pa naj si bodo kot delavec ali kot mojster. Z okolico, svojimi naj bližnjimi, nadrejenimi in podrejenimi, je znal u-stvarit pristen tovariški odnos, ki je baziral na spoštovanju in zaupanju. Le redkokdaj je znal u-porabiti ostro besedo, zato pa je večkrat bil pripravljen pomagati in svetovati. Vse to pa je prispevalo k izredno pristnim medsebojnim'odnosom. Viktor pa ni bil samo dober delavec, strokovnjak na svojem področju. Uspešno je delal tudi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Zelo zapaženo je bilo njegovo delo v sindikatu. Danes je predsednik gasilskega društva steklarne Hrastnik.
Viktor, vemo, da vas bolezen močno ovira, vam slabi korak in srce. Prepričani pa smo, da vam ne bo omejila toplih besed, prijeten nasmeh in blag pogled. Zavedamo se Vaše prizadetosti na pragu starostne upokojitve. Toda poznavajoč Vas, smo prepričani, da vam ne bo vzelo volje in življenjskega elana. In tako je tudi prav. Pa srečno in še na mnoga leta!
;
V.l GRABNA KRIŽA NK A
Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bomo z žrebom razdelili	7 nagrad:
1.	nagrada:	50	din
2.	nagrada:	30	din
3.	-7. nagrada:	po	20	din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do torka, 23. marca.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v prejšnji številki, smo prejeli 88 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada (50 din): KOLMAN MIMI
2.	nagrada (30 din); JAGER GRETA
3.	— 7. nagrado (po 20 din) prejmejo:
MIKLIČ JOŽE upok,
ALT ERVIN ŽABKAR MARTA upok.
POVŠE VILI POTUŠEK MILENA
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO : soprog, grog, Endo, Cu, obleka, saprament,.
I.	P., krasina, Obrenovac, Avena-rius, T. N., Atik, Izida, modus, tor, aba, delavka, imitator, A. K., Aco, Anton, Sulejmani, Jure, trep, Al, zet, Sirk, BOAC, Ender, priloga, kalo, Ot, oko, ruda, rima, Spa, mož, slon, hupa, ale, tona, telegram, kovar, Aron, oteklina, opeka, Tomc .
(D. K.)
ZAHVALA
Predstavnikom steklarskih iger iz Paračina, Pančeva, Straže, Skopja, Hrastnika in drugim, ki so se poklonili spominu dragega moža, položili šopek svežih rož na grob, se iskreno zahvaljujemo za to lepo gesto.
Cvelbar Marija, hči Lidija in sin Venci
OBVESTI LO
V letošnjem letu praznujemo 30-letnico mladinskih delovnih akcij.
Komisija za mladinske delovne akcije pri predsedstvu občinske konference ZSMS Hrastnik je na osnovi tega že pričela z intenzivnim delom predvsem glede aktivnega vključevanja in sodelovanja brigadir j ev-veteranov pri ustanavljanju kluba brigadirjev — veteranov.
Na seji Revirskega sveta ZSMS smo se dogovorili, da bo centralna revirska proslava 30-letnice mladinskih delovnih akcij v Hrastniku. Glede na to, da bo letošnja »Štafeta mladosti« startala iz Brčkega, kjer je bila organizirana prva mladinska delovna akcija, smo se tudi mi dogovorili, da bomo centralno revirsko srečanje brigadirjev organizirali ob sprejemu »Štafete mladosti«.
Na podlagi tega komisija za mladinske delovne akcije pri OK ZSMS Hrastnih in Iniciativni odbor za ustanovitev Kluba brigadirjev — veteranov obveščata vse brigadirje, ki so sodelovali na kakršnikoli mladinski delovni akciji od leta 1946 dalje, da sporočijo svoj naslov in na kateri akciji so sodelovali, na OK ZSMS Hrastnik — komisija za MDA.
Predvsem pa je zaželjeno, da se javijo tisti, ki hranijo kakršnikoli dokument (od fotografij, priznanj, izkaznic itd.) o prostovoljnjem delu, ki se je po letu 1945 organiziral v občini Hrastnik.
Osnovne podatke čimprej sporočite na gornji naslov na dopisnici ali po telefonu 814-788.
Komisija za MDA pri OK ZSMS Inic. odbor za Klub brig. — veteranov HRASTNIK