Leto VII,_V Celja, dne 27. junija 1912._Št. 26.
NARODNI LIST
Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja Itd.) je pošiljati na naslov: ,g§3arsilnl List" v Celju. — Reklamacije so
poštnine f.rott«. — Hrfdnigtvo: Dolgo polje Ste v. 1.
DANAŠNJA ŠTEVILKA OBSEGA 19 STRANI.
Somišljeniki!
En miljon vinarjev za Narodni sklad!
Da bo vsakemu, tudi najrevnejšemn uašemu somišljeniku omogočeno z denarnimi prispevki podpirati naše napredno politično delovanje, smo sklenili pričeti za narodni sklad zbirko
miljon vinarjev.
Narodni sklad ima na'ogo pospeševati napredno agitacijsko delo, osobito pri raznih volitvah, ki zahtevajo mnogo letakov, mnOgo brezplačnega razpošiljanja naprednih listov, pa tudi mnogo raznih agitacijskih potov. — Klerikalci plačujejo te stroške z denarjem nabranim pod krinko obrambnega dela v „Slovenski Straži", naprednjaki pa hočemo tudi tukaj hoditi pošte-nejšo pot. Sami žrtvujmo, kar je za širjenje od nas zastopane napredne misli potrebno. Zato prispevaj za miljonski narodni sklad sleherni somišljenik narodne stranke! Ne dajmo se osramotiti od slovenskih delavcev, ki istotako zbirajo svoj miljonski strankarski sklad in so nabrali v teku par mescev že 200.000 vinarjev.
Narodni sklad upravlja izvrševalni odbor narodne stranke in se bodo računi predložili prii.odnjemu strankinemu glavnemu zboru.
Somišljeniki! Zbirajte za miljonski narodni sklad in pošljite prispevke na naslov: Narodna stranka v Celju z izrecno opombo: Za miljonako zbirko l
Uradništvo in klerikalci.
Postopanje naših klerikalnih poslancev v državnem zboru pri razpravi oziroma pri glasovanju o uradniških predlogah, t. j. o načrtu postave, s katero bi se razmere osobito nižjega nradništva nekoliko zboljšale, dalje pa pisava klerikalnih časopisov o uradništvu potrebuje z naše strani nekaj pojasnil. ,.Slcv. Gospodar" je namreč 20. t. m. prinesel ogaben, hujskajoe članek, ki je pisan z namenom, ravno slovensko uradništvo pred ljudstvom očrniti. Na drugi strani pa ta članek jasno kaže, koliko lahko dajo uradniki na ljubezen dr. Korošca, katero jim v ..Straži" tako zgovorno ponuja.
Naj pojasnimo na kratko svoje stališče glede nradništva. Kot popolni demokratje gotovo nismo prijatelji tistega slovitega uradniškega šimeljna, ki pusti posamezne akte plesniti po pol in po celo leto; smo nasprotniki ponemčevanja, ki se vrši v mnogih ozirih pri ras baš potom uradov; smo odločno zoper to, da je pri nas v Avstriji toliko tistega visokega nradništva, ki vleče po 10, po 20 in več tisoč kron na leto za to, da pridejo ti visoki gospodje vsak drugi ali tretji dan malo v pisarno poduhat, delati jim pa morajo drugi, po navadi beraško plačani nižji uradniki in pod-uradniki. Enako delo, enako plačilo, to je naša zahteva, pri čemur pa naravno nismo nasprotni načelu, da je višjo službo, večjo odgovornost smatrati za večjo dolžnost in jo je temu sorazmerno tudi višje plačati. V ostalem pa: če mora navadni uradnik izhajati z 2000 — 3000 kronami na leto, bo Kak višji uradnik pač lahko izhajal tndi s 5000 — 6000 kronami; če i a dobiva po deset in več tisoč kron na leto, naj temu primerno tudi več dela. Da bi pa morali mali uradniki s
„Narodni List" stane z« celo leto 4 E, c« pol leta S K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številke stane 10 wln.
I i".Ji H	l	•
svojimi rodbinami pri današnjih beraških plačah stradati, visoki gospodje pa bi se pri svojih mastnih plačah veselili zlatega življenja, to je brez dvoma skrajna krivica. In za nižje uradništvo se je pri uradniških predlogah v prvi vrsti šlo. Konečno še kot veliko škodo v državnem gospodarstvu omenjamo velikanske penzije visokega nradništva, posebej ministrov in visokih generalov, ki se jih zadnja leta kar po vrsti pošilja v penzijon, kar požira državi lete za letom miljone, ki bi se lahko drugje plodonosno porabili.
„UradniŠtvo hoče od stradajočega ljudstva novih žrtev, 60 miljonov za višje plače", hujska-joče vpije „Slov. Gusp." A takrat pa ni nič upil, ko je dr. Šušteršič vladi ravnodušno obljubljal „v imenu ljudstva" nad 300 miljonov kron novih izdatkov za kanone in bojne ladje. In vprašajmo se, kaj nam je bolj potrebno: ali dobro, pravično in delavno uradništvo, ki vodi upravni stroj države v dobrem tiru in tako ljudstvu v tisočerih slučajih prinaša koristi, ali pa novi kanoni in bojne ladje, ki si jih žele klerikalci za vojsko naše države z Italijo, da bi papež dobil nazaj svojo cerkveno državo? Pravilni odgovor si bo vsak pameten človek dal sam.
In liberalci hočejo, da se smatrajo tudi uradniki v političnem življenju za svobodne državljane, t. j., da sme imeti tudi vsak uradnik svoje politično prepričanje, tako vpije dalje „Slov. Gosp." Naravno, če vi stojite na stališču, da se smejo politično udejstvovati kaplani in župniki, ki jih ravnotako kot uradnike plačuje ljudstvo, je samoobsebi nmevno, da se ta pravica ne sme tudi drugim uradnikom jemati.
Eno, kar odobravamo v Gospodarjevem članku, je stališče glede uradnikov kot poslancev. Če nastopi uradnik kot poslanec, dobi poleg svojih dohodkov kot poslanec še pokojnino oziroma plačo kot uradnik. Prav! A sedaj prašamo gospode pri vodstvu kmečke zveze: ali je izvajal že poslanec dr. Verstovšek h tega načela posledice in je odklonil sprejemanje svoje profesorske plače, ki jo vleče tudi kot poslanec? Ali je isto storil poslanec in deželni odbornik? Ali je isto storil že kranjski državni poslanec profesor Jarc? Ali je isto storil goriški klerikalni državni poslanec sodnik Fon ? Ali se je dr. Korošec odpovedal svojim dohodkom kot duhovnik? Ko bomo imeli na ta vprašanja jaseu odgovor, bomo govorili dalje.
„Slov. Gosp." slika celo stvar tudi tako, kakor da so za to novo postavo v državnem zboru glasovali sami ,.liberalci". Zato pribijemo tu dejstvo, da so za predlogo glasovali tudi nemški, češki, poljski in italjanski klerikalci. Samo par naših slovenskih klerikalcev se je šlo osramotit, da so glasovali proti, pa ne mislite, da iz skrbi in ljubezni do ljudstva, ampak edinole iz sovraštva < o aradništva.
Tako stoji stvar, in naj klerikalci zavijajo kakorkoli.
Konečno še zapišemo tukaj tudi mi našemu uradništvu v brumno premišljevanje besede, ki mu jih je surovo v obraz vrgel „Siov. Gosp.", češ: „Kdor krmi, naj tudi vozi", to je z drugimi besedami povedano: ljudstvo vas, uradniki, krmi kakor svojo živino, zato naj tudi ono z vami komandira. Da, za živino smatrajo naši klerikalci naše uradništvo, za živino, ki se jo včasi sicer nakrmi v „Straži4 s par sladkimi frazami, v ostalem se pa vihti po njej bič hujskarije in ovaduštva. S tem edinim stavkom je klerikalno
Oglail ie računajo po 16 Tlaarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovorn. Priitoj bine za oglase je plačevati po poŠti na naslov: „N ar od ni List" v Celju.
glasilo pač za naše uradništvo, kile količka; drž na svojo čast, povedalo več ko dovolj.
Jz političnega sVeta.
Državni zbor bo v sedajnem zasedanju še rešil novo brambno postavo ter proračunski pro-vizorij. Dne 5. ali 6. jul. pa pojde na počitnice.
Državni zbor je zadnji teden razpravljal novo brambno postavo, o kateri bomo prinesli prihodnjič obširnejši članek. Dne 21. junija je bila splošna razprava končana in je zbornica sklenila preiti v podrobno (špecijalno) razpravo. V razpravi so zopet slovenski klerikalni poslanci igrali žalostno ulogo. Njihov govornik Žitnik je na eni strani se Izjavil za nemški službeni j?zik pri deželni brambi in je tako bil bolj papeški ko minister Georgi sam, ki je privolil v to, da se določba glede nemškega službenega jezika iz postave črta. Na drugi strani pa je kruto razžaiil hrvaške člane svojega (klerikalnega) kluba, ker je imenoval idejo trijalizma (v kateri je zapopa-dena tudi združitev avstrijskih Jugoslovanov v eno upravno celoto!!) politično neumnost. Hrvaški poslanci so bili zaradi tega silno razburjeni in so izvajali posledice. O tem drugje. — Dne 24. t. m. se je oglasil k besedi še domobranski minister Georgi in je zagovarjal vladno predlogo. Govoril je praznim klopem, zakaj v njih je dremalo kakih 8 poslancev.
Enotni češki klub v državnem zboru je začel razpadati. Narodni socijalisti, radikalci in Masarykova skupina so bili odločno proti temu, da bi klub glasoval za brambne predloge. Ker je klub to vendarle z večino sklenil, so gori imenovani izstopili.
Dr. Šušteršlčev klerikalni „Hrvaško-slovenski klub" — razpada. Hrvati iz Dalmacije in Istre so že dalje časa nezadovoljni zaradi Šu-šteršičeve neodkritosrčne politike v zadevi Hrvaške; sedaj jih je razžaiil še Žitnik, ki je imenoval eno glavnih točk hrvaškega programa, trijalizem, po^ litično neumnost. In končno je na primorske Hrvate iz Dalmacije in Istre močno vplivalo stališče slovenskih klerikalcev, ki so kar čez drn in strn privolili v vladno predlogo glede nove brambne postave, ki vsebuje baš za volilce hrvaških poslancev velike škode. In tako se je pričelo razsulo dr. Šušteršičeve slave. Kakor se poroča iz Dunaja, so izstopili iz njegovega kluba vsi dalmatinski in istrski hrvaški poslanci, ker so uvideli, da se Šušteršiču ne gre za koristi ljudstva, ampak za osebno čast in za korisd klerikalne stranke.
V	vladi ne pride za sedaj do nikakih sprememb, ker se je s Poljaki pobotala, katerim je cesar sam dal zadoščenje. Vendar je splošno mnenje, da bo ta mir veljal le še za tekoče zasedanje, do jeseni pa se bodo zvršile v vladi velike spremembe.
Y	državnem zboru se je 25. t. m. vršilo glasovanje o prvi skupini brambne predloge. Slovenski klerikalci so vkljub trdotam, ki jih vsebuje postava, glasovali za predloge, le pri glasovanju o predlogu dalmatinskega poslanca Tresiča, naj se za mornarico upelje triletna (in ne štiriletna!) služba, so si izprosili od ministra Georgija dovoljenje, da so glasovali za ta predlog. Minihter jim je to milostno dovolil.
Na Hrvaškem je upeljana pravcata strahovlada. Nedavno je bil obsojen kaplan Cvrko\ ič pri
n j v- T ITT D T TA MG F17 sprejema v,°9e na vložne kn>1_ Vi A
Podružnica LjUDLJAlHolvfl *<» * m obrestuje P0 m- ft | y
od dne vloge do dne dviga brez
kreditne banke,
CELJE
vsacega odbitka. — Rentni davek plačuje banka iz svojega.
2 0
sodni
je ob Vel. Noči v pridigi obžaloval sedanje razmere na Hrvaškem. Pisatelja Marjanoviča pa so za dobo 10 let izgnali iz Zagreba, ker je svoj čas izdajal dijaški list „Val".
V	Bosni so se pogajanja med novim deželnim šefom Bilinskim in strankami razbila. Deželni zbor bosanski menda za zdaj ne bo sklican.
Ogrsko. Imunitetni odsek državnega zbora je sklenil, da se poslnec Kovač, ki je streljal na Tiszo, izroči zaradi tega sodišču.
Busko. 3. državni zbor (duma) je končal svojo zakonodajno dobo. Proti jeseni bodo nove volitve.
Italjanska državna zbornica je 21. t. m.
sprejela postavo, da se ustanovi posebno ministerstvo za italjanske naselbine, takozvano kolo-nijalno ministerstvo.
Iz vojske. Zadnje dni niso prišla nikaka nova poročila. Čuje se, da ne namerava Italija zasesti nobenih otokov več. Neki visoki turški dostojanstvenik je izrazil mnenje, da-velesile za sedaj ne bodo storile nobenih korakov. Odločilni boji se prično v Tripolitaniji na zimo. Kaj se bo zgodilo z otoki, ki so jih Italjani zasedli, je odvisno od izida vojne. — Mladoturki so imeli te dni v Carigradu zborovanje in so sklenili, da se ima nadaljevati vojna do skrajnosti.
V	Ameriki se vrši zadnji čas velik politični boj. Gre se za volitev predsednika Združenih držav. Dozdaj je bil Taft. Seveda hi rad ostal tudi še zanaprej. A za izvolitev se poteguje tudi bivši predsednik Eoosevelt. Oba sta pripadnika ene, takozvane republikanske stranke, vendar je Taft bolj konservativnega, Roosevelt pa bolj naprednega mišljenja. Pri volitvah nastopita tudi še demokratična in socijalnodemokratična stranka. Republikanska stranka je imela te dni v Čikagi svoj „konvent", na katerem je bil Taft proglašen za kandidata stranke. Vendar se bo Roosevelt še naprej potegoval za izvolitev. Volilni boj je izredno hud, o kakoršnem pri nas vkljub hudim bojem nimamo pojma.
BdcžKt.
Hrvaški škof in Sokolstvo. V hrvaških listih smo čitali veselo vest, da je zagrebški pomožni nadškof Bauer podaril hrvaškemu „Sokolu" tisoč kron v svrho, da bi se lahko čim več ne premožnih »Sokolov" udeležilo vsesokolskega zleta v Pragi. Tako dela krvaški narodni škof, naši škofje in naša duhovščina pa proklinjajo in blatijo Sokolstvo. Velik razloček!
Štajerski namestnik Clary je odpotoval na Dunaj, da se posvetuje z vlado o novih občinskih volitvah v Gradcu in o finančnem položaju mesta Gradca.
Iz politične službe. Namestniški konceptni praktikant Hagenaner je premeščen iz Slov. Gradca v Ptuj, Erv. Kropaček pa iz Gradca v Slov. Gradec.
Kranjska dežela ima v klerikalnih denarnih zavodih naloženega deželnega denarja 2 miljona 633.126 K. Lep znesek! Zato je smešno, če klerikalno časopisje ob vsaki priliki skuša slikati denarne zavode, ki so slučajno v rokah napred-njakov, kot bankerotne. Sedaj zopet n. pr. skačejo od veselja, da je šla Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici v likvidacijo. Gospodje naj bi pomislili, da so pri tem prizadeti tudi klerikalni zavodi (gl. posojilnica Ljubno!) Pamet!
Socialdemokrati čni voditelj Adler je 24.
t m. obhajal 60-letnico rojstva.
Vsesokolskl zlet v Pragi bo nekaj velikanskega. Prave slavnosti se pričnejo 28. t. m. Na stotisoče broječe množice se bodo zbrale te dni v Pragi, Sokolov vseh slovanskih narodov pride v kroju kakih 30.000. Pokazali bodo ob tej priliki vrli slovenski Sokoli gibčnost sokolskih teles, silo sokolskih mišic in plod sokolskega truda. Našim slovenskim Sokolom želimo na pot, ki so jo včeraj in danes nastopili, obilo uspehov v sokolskem tekmovanju!
Katoliški avstrijski župnik — laški vohun} Iz Gorice prihaja presenetljivo poročilo. V Srednjem blizu italjanske meje na Goriškem so zaprli vpokojenega župnika Kadenaro; osumljen je, da je laški vohun in da je najel nekega Antona Ipavica, da bi izvršil napad z dinamitom na avtomobil nadvojvoda Josipa Ferdinanda, ki se je nedavno vozil tam mimo. Dosedajna preiskava je ta sum opravičila.
Pripravljalni sestanek za ustanovitev »Zveze slovenskih ljudskih knjižnic" se na
splošno željo ne vrši na dan 29. junija, temveč 14. julija ob 10. uri dopoldne v prostorih S. Gregorčičeve ljudske knjižnice v Ljubljani, Wolfova ulica 10, I.
Zadružna Zveza v Celju je imela 20. t. m. občni zbor. Zastopanih je bilo 68 zadrug. Zveza je letos stopila v 30. leto svojega poslovanja. Zbor je otvoril predsednik g. dr. Božič, prečital došle pozdrave, se spomnil umrlega g. dr. Bren-čiča, za zadružništvo zaslužnega delavca na gospodarskem polju, ki je bil od 1. 1904. naprej nepretrgoma predsednik nadzorstva. Koncem 1.1911. je štela zveza 126 zadrug, odstopilo, ozir. likvidiralo jih je 10, ena je bila izključena; za pristop jih je prosilo 7, 6 je bilo odklonjenih. Leta 1911. je bilo za zadružništvo leto bridkih izkušenj, po-
kazalo je nezdrave pojave in strogo začrtalo pot za bodočnost. Revizija se je poostrila, upeljuje se vsakoletna in nenapovedana revizija. Zveza je upe-ljala oddelek za blagovni promet in priredila dva okrožna zadružna shoda. Tajnik g. Štibler je poročal o revizijskem poslovanju Zveze, o »Zadrugi", o blagovnem oddelku in organizatoričnem delovanju. Lani je imela zveza 5 milj. 666"817 K prejemkov in 5 milj. 659.761 K izdatkov, čistega dobička 1486 K. V novi odbor so bili izvoljeni: V načelstvo gg.: predsednik dr. A. Božič (Celje), podpredsednika dr. V. Kukovec (Celje) in Josip Kožuh (Celje), odborniki Franjo Roblek (Žalec), Josip Ulčakar (Trst), Anton Turnšek (Mozirje), Ljudevit Plavšak (Št. Jur ob Taboru), dr. Ernest Kalan (Celje), Jos. Smertnik (Celje) in Anton Mirnik (Celje). V nadzorstvo gg.: načelnik dr. Juro Hrašovec (Celje), podnačelnik Josip Širca (Žalec), člani nadzorstva Josip Drofenik (Št. Jur ob J. ž.), Šimon Wutt (Celje), dr. Milan Gorišek (Št. Lenart v SI. g.), Franjo Pirkmajer (Pram) in dr. Ljudevit Stiker (Brežice).
Ministre brez plač bo imela Kitajska. Tako je sklenila kitajska vlada.
»Svoji k svojim" in naša duhovščina. Piše se nam: Kako skrbna je za domače obrtnike naša duhovščina, naj vam poleg celjskih kapucinov, ki so dali cerkev slikati Lahu, dokaže tudi č. gosp. župnik v Št. Petru v Sav. dol., ki tabernakelja ni privoščil slovenskemu obrtniku, ampak je dal zaslužek tirolskemu kapitalistu. To v vednost tistim krogom, ki še vedno venrejo, da je našim klerikalcem mar napredek našega obrtništva.
V Banjalnki je umrl znani hrvaški narodni škof Marijan Markovič.
Jesenske orožne vaje rezervistov in nadomestnih rezervistov so se sledeče določile: Prva doba orožnih vaj je določena od dne 22. avgusta do dne 3. septembra pri pešpolkih štev. 7,17, 27, 47, 87, 3. bataljonu pešpolka štev. 97, pri lovskih bataljonih štev. 7, 8. 9 in 20. pri poljskih top-ničarskih polkih štev. 7, 8 in 9, pri poljskem hav-bičnem polku štev. 3, pri težki havbični diviziji štev. 3, pri gorskem topničarskem štev. 3, pri pijonirskem bataljonu štev. 15, pri sanitetnih oddelkih štev. 7, 8 in 9 ter pri trenski diviziji št. 3. Druga doba traja po deset dni in sicer od dne 29. julija do dne 10. avgusta in od dne 12. do dne 24. avgusta pri trdnjavskotopničarskem polku štev. 4. Tretja doba, ki traja 20 dni in sicer od dne 22. avgusta do dne 11. septembra, je določena za 1., 2. in 4. bataljon 97. pešpolka.
Kupčija z rabljenimi železniškimi voznimi listki. Že pred več mesci so pri južni železnici prišli na sled, da nekdo na debelo izvaja kupčijo z že rabljenimi železniškimi voznimi listki, kdo niso mogli izslediti, vendar je pa bil na sumu neki sprevodnik. Dne 23. t. m. se je pripeljal v Maribor neki višji železniški uradnik z Dunaja. To se je spreoblekel v navadnega delavca ter ustopil s kovčegom v roki v kupe III. razreda. Ko je sprevodnik zahteval od njega vozni listek, je rekel, da ga nima in da bo doplačal. Sprevodnik mu je nato prinesel staro že obrabljeno karto ter zahteval za njo polno cene. Uradnik je karto plačal, dal pa je na prihodnji večji postaji sprevodnika prijeti. Sprevodnik je baje svoje manipulacije že priznal. V uradniških krogih so mnenja, da je vodila kupčijo s kartami obsežna družba in da je pričakovati še nadaljnih aretacij. Zadnja poročila pravijo, da se piše sprevodnik Tomschitz. Tudi sprevodnika Keischlerja so zaprli.
Toča je že tudi letos začela razsajati. Dne 20. t. m. je obiskala Zg. Dravsko polje in sicer občine Cirkovce, Št. Lovrenc in Dolena. Škode je precej, posebno v Št. Lovrencu. Tudi od Ljutomera se nam poroča, da je tamošnje kraje pri Malinedelji obiskala te dni toča. Vendar tam ni napravila mnogo škode.
Sline nalive smo imeli v noči od pondeljka na torek in še v torek dopoldne po Spod. Štajerskem. Manjši potoki so skoro povsod izstopili in poplavili.
Poštna hranilnica in slovenski jezik. Poštna hranilnica je zavrnila ček, ki je bil naslovljen v „Gradec", češ da „Gradec" v uradnem zapisniku krajev ne eksistira. Poslanec dr. Rav-nihar je vložil v državnem zboru vsled tega interpelacijo.
Učiteljska žaloigra. V Rodaunu pri Dunaju je učitelj Franc Raschendorfer vsled velike bede, v kateri je živel, dne 13. t. m. v sporazumu z ženo zastrupil s cijankalijem svoje 4 otroke, ženo in sebe. V stanovanju so poleg mrličev našli listek: „Bog mi odpusti grehe! Ne morem drugače! Prodajte naše imetje ter poplačajte naše dolgove!" Žalostna slika naših razmer!
Osebne vesti. Naslov vladnega svetnika je dobil ravnatelj drž. obrtne šole v Ljubljani e-osp. Ivan Šubic, naslov šolskega svetnika pa profesor na isti šoli gosp. Jožef Vesel.
C. kr. ponemčevanje. Celovški „Mir" poroča o novem škandalu, ki ga je zagrešilo ravnateljstvo c. kr. državne železnice v Beljaku. Ta železnica vozi od Jesenic do Celovca skozi docela slovensko ozemlje in je naravno, da bi moralo na tej progi biti uradništvo in osobje vešče tudi slovenskega jezika. Kar se tiče uradništva, s tem niti ne govorimo. To je dovolj znano.
Izmed železniških sprevodnikov na tej progi pa so dozdaj večinoma vsi znali slovenski. Sedaj je pa določilo ravnateljstvo, da od 1. maja t. 1. naprej vozijo slovenski sprevodniki samo od Trsta do Jesenic, oziroma do Podrožčice, odtam naprej do Celovca pa pridejo trdonemški sprevodniki. Da je to storilo ravnateljstvo edino le na ljubo nemškim prenapetežem, je jasno. Nemški cilj je: slovenska Koroška mora postati nemška za vsako ceno. In pri tem jim seveda pomaga še državna uprava! Večji škandal res ni mogoč!
Promocija. G. Radivoj Pesjak, starešina aka-demičnega društva „Slovenije" na Dunaju, je 21. t. m. promoviral na dunajskem vseučilišču za doktorja vsega zdravilstva.
(<lj;fci oKraj.
Mesce in mesce smo baje klicali na korajžo zaradi občinskih volitev v Celju, nazadnje pa smo se sramotno umaknili, pravi neumni „Slov. Gosp.". Z norci prepirati se smatra pameten človek za smešno. Mi samo pozovemo častite junake pri „Slov. Gosp/', naj nam navedejo vse tiste številke „Nar. Lista", v katerih smo za pravkar minole občinske volitve klicali na korajžo.
„Kdor krmi, naj tndi vozi!" tako je za-klical zadnji „Slov. Gosp." našemu uradništvu, češ: ljudstvo vas krmi (kakor živino), zato nimate zahtevati večjih plač. To je prilično tisto kot je dr. Šušteršič svoj čas zaklical uradništvu: ..uradniki žro, žro in žro". In v zahvalo za vse to še celjsko uradništvo pridno hodi k „Belemu volu" in nosi denar tistim, ki ga „krmijo". Hvaležnost je pač lepa čednost.
Glasbena šola v Celju priredi 3. julija ob pol 8. uri zvečer koncert v veliki dvorani Narodnega doma" v Celju.
V	Braslovčah je imel pretečeno nedeljo dr. Korošec svoj dirindaj. „Krščansko-socijalna" (po domače poneumnjevalna!) zveza je imela tam „občni zbor". In na ta občni zbor so prišli po večernicah vsi Braslovčani, ki so se večernic udeležili: otroci, ženske itd., seveda sami „člani" in „delegati" SKSZ. Dr. Korošec je na dolgo kvasil, kako za denar »Slov. Straže" pošiljajo na mejo klerikalne časopise. Povedal je tudi zanimivo novost, da hoče pož. brambe, ki bi jih pač naj ne oskrunilo politično blato, potegniti v svoj politični krog. Upamo, da ho v požarnih brambah razsodnosti dovolj, da ne bodo šle na limanice. Vpil je, da treba v političnem boju izobrazbe, a vsa izobrazba pomeni pri njem čitanje »Slov. Gosp.". Za takšno izobrazbo pa je potreba — je kričal" — denarja, denarja in zopet denarja. Zato pa, „Slov. Straža", le dajaj, da se bo lahko tiskalo še več »Slov Gosp." na tvoje stroške. Kakšno izobrazbo si dr. Korošec misli, je najbolj jasno pokazal, ko je govoril o »liberalnih mulah". Da spadajo take dr. Korošca vredne besede na občni zbor ..izobraževalne" organizacije, še doslej nismo vedeli. Vsekakor krona izobrazbe!
Iz Celja. V soboto je novi celjski mestni svet izvolil za župana znova odvetnika dr. Henrika Jabornegga, za podžupana pa znova lekarnarja Maksa Rauscherja. Zanimivo je, da sta dobila oba od 24 le 18 glasov. »Protidoktorska" stranka torej v celjskem mestnem sveta polagoma narašča. Sicer pa je itak znano, da Jabornegg ne bo županoval, temveč magistratni predstojnik dr. Ambroschitz.
Iz Celjske okolice nam pišejo: Živinski sejmi v Celju ali najbližji okolici so živa potreba. V mestu so prišli čisto na nič; treba bo torej na nje misliti okoliški občini — in sicer bi naj prišli v Gaberje. Ali bi ne kazalo upeljati mesečnih govejih, svinjskih in četrtletnih konjskih sejmov? Naj bi v tem važnem vprašanju okoliška občina storila čimpreje vse potrebno in podpirali bi jo naj v tem stremljenju tudi naši politični činitelji. Dalje se kaže v Gaberju potreba po tedenskih sejmih za živila. Čemu bi hodili iz obljudene okolice ljudje na celjski trg in puščali denar v mestu? Na delo naši občinski zastopniki!
V	Gaberju pri Celju je 24. t. m. umrla uradnikova soproga Zofija Scheri, stara 43 let.
Na celjskem kolodvoru se dobivajo sedaj vstopnice za peron v nemškem in laškem jeziku. Seveda, saj je v Celju na stotine Italjanov. Očividno so pri ravnateljstvu južne železnice gospodje zblazneli.
t Profesor Anton Kosi. Kakor smo že poročali, je 16. t. m. izdihnil po dolgi mučni bolezni profesor Anton Kosi. Pokojnik je bil rojen leta 1848. pri Sv. Tomažu blizu Ormoža. Dovršivši domačo šolo je obiskoval višje razrede okrožne glavne šele v Celju, vstopil na to v Celjsko gimnazijo, katero je z izvrstnim uspehom dokončal. Nato je šel na vseučilišče v Gradec ter študiral modroslovje. V Gradcu je vstopil v akademično-teh-nično društvo »Triglav", katerega trak je ob vsaki veseli in žalostni priliki s ponosom nosil. Po dovršenih študijah je bil imenovan za profesorja na gimnaziji v Gradcn. Na lastno prošnjo ga je ministerstvo premestilo v Celje, kjer je deloval do svoje smrti. Do leta 1895. je bil na c. kr. višji gimnaziji, od takrat naprej pa do leta 1909. na c. kr. samostojnih slovensko - nemških gimnazijskih razredih v Celju. Kosi je bil zelo blagega značaja ter radi svojega prijaznega občevanja z vsakomur v vseh družabnih krogih zelo
priljubljen. V mladih letih je precej pisateljeval, posebno v »Popotniku". Pokojnik je bil eden onih mož, kateri so na lastne oči gledali ter sami doživeli preporod slovenstva v Celju. Kot neomah-ljiv Slovenec je bil vedno na svojem mestu in je deloval pridno v celjskih narodnih društvih. Posebno v Čitalnici je bil dolga leta skrben knjižničar. Blagemu in značajnemu možu bodi ohranjen trajen in časten spomin. Pogrešali ga bodo vsi, ki so ž njim občevali.
Nastavljanje koz v celjski okollei. Di-striktni zdravnik g. dr. Anton Schwab nastavlja letos koze: 1. v Okolici Celje dne 16. in 17. jul. od 9. do pol 11. ure dopoldne; ako bi nastavljanje v tem času ne bilo končano, še črez pol 11. nro tako dolgo, da pridejo vsi na vrsto; 2. v Štorah 6. julija ob 5. uri popoldne; 3. na Tehar-jih 8. julija ob 9. uri zjutraj; 4. v Svetini 14. jul. ob 5. uri popoldne; 5. v Št. Lovrencu pod Pro-žinom 11. julija ob 5. uri popoldne. Kontrola za Okolico Celje 24. julija ob 9. uri zjutraj, povsodi drugod 8 dni po prvem cepljenju ob isti uri. — Privatno stavi koze vsak dan od 8. do 20. julija.
Mesto venca na grob pokojnega profesorja Antona Kosija je daroval g. dr. Janko Sernec, zdravnik v Celju, za akad. tehn. društ. „Triglav" v Gradcu 15 K; istemu društvu je daroval g. dr. Jožef Kotnik, c. kr. deželnosodni svetnik v Celju znesek po 10 K mesto venca na grob umrlemu dr. Brenčiču.
Sestanek slovenskih trgovcev se vrši danes v četrtek, dne 27. junija v gostilni gosp. Šavca v Spodnji Hudinji pri Celju.
Trnovlje. Tukaj je kupil starodavno posestvo Adama Koštomaja g. Fr. Cesar iz Gornjega-grada, vrl narodnjak. Posestvo je bilo zadnji čas nekoliko zanemarjeno in je prišlo zdaj v dobre roke.
V	Praprotnem pri Hrastniku je umrl g. Matija Zupan p. dom. Bej, posestnik in podpredsednik lovskega društva »Jelenca" v Hrastniku. Bil je star 72 let, najstarši hrastniški lovec, imeniten strelec. L. 1877. je ustrelil prvo srno v naših revirih. Vrlemu lovcu — časten spomin!
V	Loki pod Žusmom mislijo baje nekateri zaslepljenci na šulferajnsko šolo! V popolnoma slovenskem kraju! V tamošnji tovarni za kopita je nastavljenih nekaj Nemcev, ki se najbrže smatrajo za ogroženo nemško manjšino. Ti delajo propagando med kmeti za nemško šolo. Ljudstvo je v Loki, kakor na Žusmu šoli skrajno sovražno, črti učiteljstvo in hoče le poldnevni poduk za tri, štiri leta. A za — nemško šolo bi se dalo dobiti! Slovenski okrajni šolski svet šmarski bi vendar naj uredil šolske razmere v Loki, ki so nevzdrž-ljive — istotako na Žusmu. Na kratkovidne proteste kakih posameznikov se vendar ne kaže ozirati.
V	konkurz je prišel trgovec Vilj. Grossnig v Laškem trgu.
Iz Šmarja pri Jelšah. Šmarski okrajni zastop je sklenil zgraditi nujno potrebno okrajno cesto iz Zibike skozi Mestinje in Polenco mimo postajice Stranje na Belo in od Mestinja na Pristavo. Naročil je okrajnemu odboru, da bode dal še letos napraviti podrobni načrt in proračun. — Za telefonsko zvezo Celje - Šmarje - Slatina je dovolil šmarski okrajni zastop 500 K. — Kakor drugi štajerski okiajni zastopi, je tudi šmarski vsled slovensko klerikalne obštrukcije v štajerskem deželnem zboru prišel v financijelne težave. Moral je skleniti najetje posojila v zaesku 10.000 K, da se bode moglo zadostiti najnujnejšim potrebam in zahtevam. Deželni odbor je že okraju dolžan nad 12.000 K za razne deželne podpore. Ako bode trajala obstrukcija v deželnem zboru naprej, bodo davkoplačevalci krvavo občutili pri okrajnih in deželnih dokladah sedanje nezdravo, zasilno denarno gospodarstvo okrajev in dežel. In k tem bremenom ne bodo kaplani in fajmoštri ničesar prispevali, ker nobenih okrajnih in deželnih do-klad ne plačujejo.
Sv. Peter na Medv. selu. Dne 24. junija se je poročila gospodična Pepca Mešiček z gospodom Jurčekom Vrečko. Vrlemu narodnemu paru iskreno čestitamo!
Iz Gornjega grada. (Vesela zgodbica)-V nedeljo 23. t. m. je imela farovška hranilnica in posojilnica svoj občni zbor, ki je trajal tri ure. Načelnik je imel priliko si malo odpočiti od „trudapolnega" dela z računskim zaključkom, zakaj zaspal je za mizo „spanje pravičnega", in ravno pred zaključkom ga je vsled občnega smeha zbudila farovška kuharica.
Ljnbno. Po mnogem trudu se je vendar posrečilo, da je dobil Fr. Papež gostilniško koncesijo za celo leto. Največji nasprotnik je bila nemškutarska „herdegača". Čudimo se oštirjem, da imajo nemškutarja za načelnika krčmarske zadruge. Ali nimate nobenega narodnega ponosa več? Tak človek, ki je nagovoril kmeta Plesnika v Logarski dolini, da je nemškemu planinskemu društvu prodal nekaj zemlje, je narodni izdajalec.
Iz Trbovelj. Ko sem šel v nedeljo teden v Trbovlje na izprehod so me iznenadile neke nove proste vaje »Čukov", katere so se prav spretno izvajale v Trbovljah za »Društvenim domom". Da si natančno ogledam to nedeljsko telovadbo, ki se je vršila ravno med popoldansko cerkveno
službo, se ustavim na cesti in kaj vidim? »Čuki" so metali krajcarje v „luft" — kakor se že pravi, da so za krajcarje „fucali". Ne vem, ali si je to »razvedrilo" in »telesno zdravo" vajo izmislil kaplan Pečnak, proizvaja pa se pod okriljem tega in pa »oberčuka" Zupana. Vsekakor pa je stvar značilna za izobrazbo mladine, zbrane v »Društvenem domu". Kaj ne, gospod Pečnak!
WW oHraj.
V	Podčetrtku je umrl 20. t. m. ponoči gostilničar Nikolaj Staroveški, star 60 let. Bil je naroden mož.
Podčetrtek. Za župana je zopet izvoljen zmerni klerikalec nadučitelj Lovrec, za I. obč. svetovalca pa graščinski logar, Nemec. Dobil je 5 glasov, slovenski kandidat g. Cvetko pa 4. Ču-jemo, da je za Nemca glasoval tudi g. župan in tako omogočil njegovo zmago. Kaj je na tem resnice ?
Sevnica. Naš »Sokol" je potrjen in se vrši njega ustanovitev ob priliki sokolskega zleta v Sevnici 14. julija. Posavje, na krov!
V	Sevnici je umrl okrajni živinozdravnik Smreker.
Iz Sevnice. Kolika nesreča lahko nastane vsled brezobzirnega divjanja avtomobilov po naših cestah, kaže sledeči dogodek: Nedavno se je peljal posestnik Dominik Ribič iz Brezja z enovpreže-nim vozom domu. Z njim se je peljala krčmarica Zemljak. Blizu Sevnice jiima je v naglem diru privozil nasproti avtomobil. Konj se je vzpel in prevrnil voz; Ribič in Zemljakova sta padla na trdo cesto ter se hudo poškodovala. Konj je dirjal naprej, potrl voz in se še sam poškodoval. Brezobzirni avtom obilisti so seveda mirno odšli naprej in se niso zmenili za svoje žrtve.
V	Lokah pri Planini je umrl posestnik in večletni župan g. Jožef Jazbinšek.
Mariborski oHraj.
V	Mariboru je umrla trgovcu g. Šepecu 4-letna hčerka Angelica.
V	Mariboru je umrla gdč. Justina Peto-varjeva, hči rajnega odvetnika g. Petovarja v Ormožu, stara 21 let.
V	Mariboru se je v kadetni šoli ustrelil 19. t. m. gojenec III. letnika Egon Urban s službeno puško.
Št. Lenart v Slov. gor. Na klerikalnem županskem shodu so se zgodile zanimive reči. Izrekla se je želja, naj bi okrajni zastop le-narški (opozarjamo, da je zastop v rokah slov. klerikalcev Roškarja in tovarišev!) uradoval slovenski. Glede občin se ta »želja" ni izrekla. Seveda, saj Roškar kot malnski župan še vedno „amtira" po tajč. Pač pa se je tudi izrekla želja, naj bi država kmečke župane ravnotako plačevala kot uradnike. Seveda naši kmečki župani naj še bolj postanejo hlapci okrajnih glavarjev. Neum-ljiva — da ne rečemo neumna — je klerikalna politika!
V	Št. Lovrencu nad Mariborom sklicujejo klerikalci za 29. jun. protestni shod zoper vladno predlogo novega vodnega zakona. Govorita dr. Korošec in Pišek. Ne rekli bi niti besedice, ko bi ne vedeli, da je program shoda le humbug, za katerim se skriva politična agitacija za de-želnozborske volitve, ki bodo na spomlad. Dejstvo je, da je načrt novega zakona res slab, posebno kmetijstvu v mnogih ozirih škodljiv. A dejstvo je tndi, da so klerikalci na Kranjskem ta načrt brez vseh sprememb odobrili in kot zakon sprejeli ter niso pustili veljati niti enega upravičenega ugovora naprednih poslancev. Tako bodo tudi naši klerikalci, ko se bo šlo v deželnem zboru za zakon, le prikimali, samo na shodih hočejo ljudstvu nasuti malo peska v oči. Sleparija!
Iz Maribora. Kako kulturo hočejo širiti med nami Nemci, kaže žalostni slučaj, ko so nekateri nemški študentje te dni napadli dve slovenski 16 in 18 let stari dekleti, ki sta se proti večeru vračali skozi mestni vrt od nekega obiska, ter so ju hoteli posiliti. Pregnali so jih častniki. Žalostne so razmere v Mariboru, če že v parku človek ne bo varen. Sploh se o mariborskih nemških študentih čujejo strašne reči o vlačugarstvu in pijančevanju.
Pri občinskih volitvah v Tresternicl pri Mariboru so zmagali nemškutarji. Slovenci so nastopili le v 3. razredu, a so dobili samo 13, nemškutarji pa 44 glasov. »Stražino" hvalisanje glede mariborske okolice očividno ni tako resno za vzeti!
Od Sv. Lenarta v Slov. gor. (Krajni šolski svet.) Predsednikom kraj. šol. sveta, v katerem sedi 6 Slovencev in 5 nasprotnikov, je bil izvoljen župnik Josip Janžekovič, podpredsednikom in blagajničarjem g. nadučitelj J. Kopič. Oba sta bila soglasno izvoljena.
Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Stariši pazite na svoje otroke! Kegel Marij a,"učenka II. razreda je utonila v Velki. Revica je zaspala blizu potoka, v spanju se obrnila in padla v vodo.
V	Dravi sta utouila v nedeljo 23. t. m. kolarska učenca Jožef Vogrinc in Jož. Avguštin v Mariboru. Pri kopanju sta prišla na nevarno mesto.
Umrl je v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici učitelj g. Anton Hribernik, star še le 32 let. Pogreb je danes ob 4. uri popoldne.
Ptujski okraj.
Iz Jeruzalema pri Ormožu. Klerikalni ubijalec, član klerikalne mladeniške družbe pri Sv. Miklavžu, Ivančič, ki je svoj čas ubil kovača KlemeRiča, je dobil 8 mescev zapora. Izgovarjal se je na silobran, in porotniki so mu verjeli. Žalostno je, da je naša duhovščina skoro odobravala ta uboj. (Naravno saj po najnovejših naukih dr. Kreka, dr. Korošca, »kardinala" Zadravca" itd. ne bo več greh, »liberalce" ubijati. Morda bodo ti naši slovenski papeži napravili to še za sedmo cerkveno zapoved! Pri nas je vse mogoče. In ti ljudje so še tako bogokletni, da se imenujejo »častilce Sv. Rešnjega Telesa"! Bolj ne more nihče oskruniti Kristusovih naukov).
Iz Rogatca. Nedavno je šel kočarski fant Janez Turk iz Gradiš v vas k Tereziji Perkovič v Št. Florijanu. Terezijina sestra Marija bi pa fanta tudi rada imela. Sestri sta se tako glasno skregali, da je došel oče, ki je končno zaljubljenega fanta s sekirinim ročajem tako obdelal, da je težko ranjen obležal.
Toča na ptujskem polju. Iz Cirkovc na Dravskem polju se nam piše: Velika nesreča je zadela v četrtek, 20. t. m. naše pridne Poljance. Okolo 5. ure popoldne se je vsula gosta toča, debela kakor kurja jajca ter je napravila na poljih velikansko škodo. Najhujše je razsajala med postajama Cirkovce in Šterntal, kjer je žita, koruzo, krompir in fižol popolnoma uničila. Najbolj prizadete se Gornje in Spodnje Pletarje, Župečjaves in Sv. Lovrenc. Ni dovolj, da je revnim prebivalcem poblatila voda vso košnjo, jim je sedaj toča tudi žetev uničila. Tu je pač treba nujne pomoči. Upamo, da bodo sedajni poslanci svojo dolžnost v polni meri storili, kakor je to storil svoječasno poslanec Ploj.
Sv. Urban pri Ptuju. Naš župan Vršič je bil vsled ovadbe okrajnega zastopa obtožen, da je poneveril občinski denar. Okrožno sodišče v Mariboru ga je oprostilo.
Iz Paradiža. Tukaj je v nedeljo popoldne hudo zbolela na porodni postelji stareja devica M. Kelc. Poslali so takoj soseda po spovednika. Pa katoliško vseverni kaplan Berk je imel po večernicah vajo z »izobraženci" za gledališko igro, ki jo misli prirediti na Petrovo pri najboljšem katoličanu Sv. Barbare Reicherju. Ni se mu mudilo torej nikamor. Po vaji še so morali igralci v njegovo klet se pokrepčat. Potem si je moral še domov po rudarsko palico in tedaj se je napravil na pot. Čakal ga je torej odposlanec za spoved lVa are. Pozvonile je in kaplan je prišel s Sv. Rešnjim Telesom na cerkveni prag, kar mu pride sporočilo, da zadnje popotnice ni treba več, deklina je že umrla. Pač sami vere nimajo, zato pa pri ljudeh vera peša.
Sv. Barbara v Halozah. Bralno društvo »Naprej" je priredilo pri J. Debeljaku v Medrib-nikih na prostem tombolo. Radi grozečega vremena je bil obisk zelo slab, a vkljub temu je imelo društvo še 26 K dobička. Prisrčna hvala vsem darovalcem dobitkov. »Izobraženci" pridno koracajo za nami. Po prvi naši tomboli so priredili gledališko igro in sedaj po drugi nameravajo jo zopet. Mi pa se pripravljamo za sokolsko slavnost in srečolov, radovedni smo, s čim nam bodo potem pokazali svojo »izobraženo" moč.
V	Sedlašku pri Ptuju se je ustrelil posestnik Blaž Mohorko.
Iz Ormoža. Okrajni šolski svet je vsem šolam svojega okraja ukazal, da morajo sprejemati vse uradne spise, bodisi da so pisani v slovenskem ali nemškem jeziku. Povod temu ukazu je bil slučaj, v katerem vodja nemške šole ni kotel sprejeti dopisa šolskega vodstva slovenske šole. — Za tekočo dobo so imenovani za krajne šolske oglede gg.: za Bolfenk Al. Šoštarič, Hum Martin Ivanuša, Lenart Jož. Kovačič, Miklavž Ant. Porekar, Veliko Nedeljo Ivan Veselic, Ormož — mesto dr. Gv. Sernec, Ormož — okolica Št. Pernat, Runeč Ivan Meško, Središče Maks Robič, Tomaž Ivan Škrlec, Svetinje Lovro Petovar.
SloVettjegrafti oKraj.
Slovenjgradec. Na zborovanju konjerejcev 16. t. m. v Smartnem se je sklenilo ustanoviti zadrugo za rejo noriških konj v slovenjgraškem okraju, Izvolili so se v pripravljalni odbor gg. Avg. Giinther, Val. Fischer, Ivan Pašnik, Pavel Popič in Fr. Pirnat. Ustanovni občni zbor se ima sklicati 21. julija. V Šmartnem se nastavi letos še eden državni žrebec.
V	Dravčah pri Vuzenici se je zastrupila posestnica Marija Gril z arzenikom.
Trde glave pri šoštanjski sodniji. Piše se nam: Občina kokarska, znana po svoji narodni zavednosti, je že marsikatero svojeglavo bučo ukrotila. Sedaj je dobila v delo šoštanjsko sodnijo, ki še po preteku 35 let ne ve, da slovenske občine niso dolžne na nemške dopise sodišč odgovarjati. Šoštanjska sodnija je poslala občini neko dvojezično »povpraševalno polo", ki je bila na zglavju samo nemški spisana. Zavedni župan Praznik je polo vrnil, zahtevajoč, naj se zglavje tudi slo-
Dober tek!
Zdrav želodec imamo in nikakih želodčnih težav, nikakih bolečin, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne rabarbara - kroglice z zn. „Elsa- kroglice". Povemo Vam iz izkušnje, poskusite jih tndi Vi; spravljajo v red opravljanje potrebe, pospešujejo prebavo, vplivajo na pojenjanje krčev in Izboljšanje krvi. 6 škatlic franko 4 krone. Izdelovatelj edino lekarnar E. V. Feller v Stnbici, Elzin trg št. 264 (HrvaŠko).	149 d -5
venski spiše. Trdd buče pri šoštanjski sodniji pa »o občini pola vrnile in sicer v knvertu s samo-nemškim naslovom. A županstvo nemškega kuverta še odprlo ni, ampak je pismo vrnilo v drugem yečjem knvertu in zraven napisalo sodniji lepo pridigo o določbah člena XIX. drž. osnovnih zakonov. Trde bnče pri šoštanjski sodniji so nato poslale „povpraševalno polo" politični ekspozituri v Mozirju, češ naj ona naredi v Kokarjih po nemški red. Ker je med tem župan Praznik težko obolel, so poslali polo prvemu občinskemu svetovalcu Fr. Krefeljnu, ki v a jo je ekspozituri vrnil iz istih razlogov kot že prej župan sodniji, ker se na spisu od strani sodnije očivjdno kršijo pravico slovenskega jezika, zajamčene v državnih osnovnih zakonit. V Šoštanju seveda vihajo nosove. Vajeni so bili pasje ponižnosti ih nezavednosti občin, ki so sprejemale in reševale samonemške dopise. Slovenski župani, pravice slovenskega jezika moramo spoštovati najprej sami, potem šele jih bodo drugi.
Utrakvistično šolsko mašo so imeli nedavno v Vuzenici. Bila je namreč skupna šolar-ska maša, katere so se tldeležili otroci stare šole in tudi otroci nove ponemčevalnice. Slovenski otroci so molili slovensko in ponemčenci so pričeli kričati, gotovo po navodilih učitelja Denka, nemško. In tako je bil konkurenčni dirindaj celo mašo. Kaj bi bil neki rekel, rajni Slomšek, ko bi videl, kaj se godi v nekdanji njegovi farni cerkvi ? Upamo, da bodo ukrenili merodajni činitelji vse potrebno, da bodo ljudje imeli pred Denkom in njegovimi surovimi učenci vsaj v cerkvi mir, saj ga drngod tako nimajo.
V Vuzenici je učitelj šulferajnske šole v soboto ponemčil v par urah celo zgornjo dravsko dolino. Neverjetno sicer, pa resnično. Vršila se je takrat ?kozi naš okraj avt^mobilna dirka in Denk jt) šel s peščico svojih učencev prek mosta k cesti na Muto. Tam je sprejel vsak avtomobil s »Heil-klici". Pravijo, da so avtomobilisti začudeno gledali, ker niso vedeli, kaj pomeni to lajanje. Menda so mislili, da so prišle zverine iz tevtoburških gozdov, zato so jo naglo popihali naprej. Škoda, da niso vprašali Denka. Ta bi jim povedal, da je tako ponemčil vso dolino v par urah in naj mislijo gospodje, da je sedaj vse nemško, ker se je samo hajlalo. Ja, kdor zna, pa zna.
Šoštanj. Posestnik M. Mak je 18. t. m. popival v več gostilnah v Zg. Škalah. Na poti domov je padel v obcestni jarek, ki je bil poln vode, in je utonil.
Velenje. Cesar je potrdil pl. Adamovicha za načelnika, iu velenjskega župana Škaza za pod-načelnika okrajnega zastopa šoštanjskega.
uprizori krasna drama „V dolini" in alegorija. Vseh podrobnosti seveda danes še ne smemo izdati, rečemo samo toliko, da bo vsak zadovoljen, obenem nas pa s svojim obiskom tudi potrdil v narodnem boju!
Izlet »Murskega Sokola" k Sv. Miklavžu je jako lepo uspe}. Občinstva so se nabrale cele množice. O krasni prireditvi bomo poročali obširneje prihodnjič.
Gomll8ko. V nedeljo je uprizorila pri nas napredna mladina igro »Deseti brat«. Dasi je igra zelo težavna, igrala se je vendar tako izvrstno, da je mnogoštevilno občinstvo kar strmelo nad pridnostjo in spretnostjo igralcev. Deseti brat (g. Žmitek), Kvas (g. Cizej), Marijan (g. Turnšek), stric Dolfe (g. Privšek), Krjaveli (g. Metelan). Ma-nica (gdč. Dolinarjeva), Krivčeva Nežika (gdč. Kunst), Franica (gdč. Mazil), Marička (gdč. Hoče-varjeva) so prav dobro rešili svoje težke uloge. Tudi ostali igralci so jo prav izvrstno pogodili. Hvala lepa jim za trud in za užitek, ki so nam ga nudili. Le naprej po tej poti napredka in omike! — Obsojanja vredno pa je dejstvo, da domače bralno društvo ni hotelo posoditi kulis za gled. oder, čeravno je bil čisti dobiček namenjen za zgradbo nove farne cerkve. To si bomo zapomnili, kadar se bode zopet pobiralo za cerkev; le naj samo tisti darujejo za cerkev, ki so gosp. župnika pregovorili, da je v zadnjem trenutku odpovedal oder. Obžalujemo g. župnika, da se da kot predsednik bral. društva komandirati od par nezrelih čukov ter od par nam dobro znanih mož, ki že itak nimajo nobene veljave več v naši občini.
Zadnji dopisi.

MOfA STARA
izkušnja je in ostane, da za odpravo peg in za dosego in ohranjenje nežne, mehke kože in bele polti in boljšega mila kot svetovnoznano lilijno mlečno milo Steokenpferd, znamka jezdna palica, od Bergmanna & Co., Tetschen a. E. — En kos se dobi za 80 vin. v lekarnah, drogerijah in vseh enakih trgovinah. Ravnotako se obnese Bergmannova lilijina krema „Manera" čudovito pri ohranjenju nežnih, belih ženskih rok; dobi se v tubah po 70 vin. 135 40-21
DrnJtVene in druge prireditve.
Iz Gaberja. Veliko kresno veselico priredita gaberska Ciril - Metodova podružnica ter bralno društvo v nedeljo, dne 7. julija 1912 z lepim Sporedom na vrtu „Sokolskega doma". Podrobnosti slede. Odbor imenovanih društev že danes vabi vse celjske in okoliške Slovence na prireditev.
Žalski salonski orkester priredi dne 7. ju-ijja t. L velik koncert na vrtn kolodvorske restavracije v Žalcu. Opozarjamo na ta koncert vse savinsko občinstvo, posebno Celjane, ki imajo zelo ugodno zvezo s savinskim vlakom. Na sporedu bodo najlepši komadi. Začetek ob 5. uri pop.
Čebelarska podružnica za Savinsko dolino priredi i soboto 29. junija na praznik sv. Petra in Pavla ob tretji uri popoldne čebelarsko predavanje pri Pepelu v Ojsterški vasi pri Št. Jurju ob Taboru.
Učiteljsko društvo za celjski okraj zboruje v nedeljo, dne 7. julija t. 1. ob pol 11. uri T celjski okoliški šoli po vsporedu, ki ga prinese ^Učiteljski Tovariš". Za polnoštevilno udeležbo prosi Franc Brinar, t. č. predsednik.
30-letnica Čitalnice v Šoštanju. Predpri-
frave k tej velepomembni slavnosti v ogroženem oštanju so že v najlepšem toku. Naše veselje do dela še podvaja besnost posili-nemcev, na drugi Strani pa veselo dejstvo, da se veselice, kakor nam poročajo, udeleže narodnjaki iz vseh krajev. Pripravljajo se že šotori, kier se utabore 14. jul. narodna dekleta Šaleške doline z vso potrebno municijo: vinom, pivom, buteljkami, jestvinami, dobitki za srečolov itd. Med bojem bo sviraia »ciganska godba. Ker pa morajo med bojem utihniti muze, sklene se na večer premirje, da pride tudi •umetnost do veljave: v gledališki dvorani se
V Št Petru pod Sr. Gorami je 26. t. m.
umrl duhovni svetovalec župnik g. Jos. Tombah, star 69 let. Pogreb je jutri v petek.
Državni zbor je v včerajšnji seji sprejel brambno postavo tudi v 3. branju.
Svetinje. V soboto na Petrovo dne 29. t. m. se vrši tombola in ljudska veselica s sodelovanjem godbe in petja pri g. Zavratniku po večernicah v prid gasilnega sklada požarne brambe ivanjkovske. Pridite!
Za doktorja prava bo jutri 28. t. m. v Pragi na češkem vseučilišču proglašen gosp. Fr. Hojnik, odvetniški kandidat.
Pri Sv. Barbari niže Maribora so gorice krasno cvetele, a zadnje deževje je vzelo četrtino cvetja in bogata trgatev je splavala po vodi. Čez milijone je šlo v nič.
Čitanje ne le političnih, temveč tudi nepolitičnih zabavnih in poučnih listov je dandanes, ko vse napreduje in se izobrazuje, vsakomur nujno potrebno. Opozarjamo vse na današnjo prilogo našega lista ter vsem toplo priporočamo, da se naroče na »Slovenski Ilustrovani Tednik«, ki je edini slovenski list te vrste. Ker jte zelo zanimiv in poučen, bi naj ne manjkal v nobeni slovenski hiši, v nobenem slovenskem kraju! Naročite si ga!
popisi.
Iz Dpamelj. Ne bi bilo vredno odgovarjati na dopis iz Dramelj v „Slov. Gosp.", če se sme taka brozga neumnosti sploh imenovati dopis. Da pa si slavni veščak v ..zapiranju sape" v svoji nadizobraženosti in veternjaški značajnosti ne bo kaj domišljal,, v odgovor sledeče: „Kar te ne peče, ne pihaj!" Po tem izreku se ravnajo vsi pametni ljudje, klerikalci so izjema. Žo sedaj si belijo svoje puhle glave z izidom bodočih občinskih molitev. Bridke slutnje, ki se jim porajajo v plitvih možganih, pripisujejo drugim. Seveda so tu v prvi vrsti oni, ki sploh volilci niso in še ne vedo, ali jim kedaj zraste perje ali brki. Prorokujete nek poraz in neko zmago. Mar menite, da se bo šlo zopet za sv. vero? Ne, bodite potolaženi, prašali bomo le: Kdo bo težke občinske posle vestno in občanom v korist opravljal in kako bomo gospodarili? Prezgodaj ste začeli, prijatelji! Vsled poletne vročine so se vam jeziki sedaj preveč raztegnili, a žal ne pravočasno razvozljali; v zimi pa se vam bodo skrčili in zmrznili z vami in z vašim upom na zmago vred. (Bo vsaj več ledu ko lani! Op. nred.). Tako se mi je sanjalo in moje sanje se, kakor pravi dopisnik, vedno uresničijo. — Pri agitaciji pa gotovo ne raztrga nihče toliko podplatov kakor naši klerikalci. Saj so pa tudi cene podplatom od lanskega leta silno poskočile, ker so jih klerikalci na tisoče ob držav-nozborskih volitvah raztrgali. — Nekateri bi se pa, kakor se mi zdi. radi prelevili. Je že taka navada, saj se tuli gadje sedaj levč. Ni res, plitvi dopi.-uuče? Slednjič te prosim, da še večkrat priobčiš kak salamonski pogovor nam v zabavo in kratek o?s.	Jarnovič.
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša Prokop Skorkovsk^ in sin
v Humpolcu, (Češko).
Vzorci n* zahtevo franko. Jaka zmerne cene. Na željo dam tukaj — izgotoviti gosposke olleko. = 107 48-21
Luče. Dopisi v „Nar. Listu" so hudo spekli župnika Lekšeta. V „Straži" kar mrgoli poslanih za Lekšetovo nedolžnost. Ž njim in njegovimi podrepniki se ne maramo več prerekati. A nekaj je grdo, namreč, da se dela proti R. Bra-taniču, ki je v Lučah trgovec in gostilničar in ima edino pregreho, da ne trobi vselej s klerikalci v njihov rog. Gotovo kot trgovec ne more biti konzumovec. Takšna gonj* ni plemenita proti možu, katerega sin je duhovnik. Kako je bilo na dan primicije? Tedaj so mu peli Lučani slavo, zdaj bi mu radi škodovali. Da bode te neumne komedije konec, izjavite g. urednik, ali je Vam g. Rajmund Bratanič že poslal sploh kedaj kak dopis ali crradivo ? (Opomba uredništva. Potrjujemo, da nam R. Bratanič ni poslal dozdaj nobenega dopisa in ni z nami v nobeni pismeni zvezi.) Slabo iščete dopisnika!
Dru&tvo za varstvo in oskrbovanje otrok v celjskem sod. okraju.
V celjski okolici imamo mnogo otrok, ki so brez roditeljev, ali pa jih imajo, pa zanikerne. In tako se dogaja, da začenjajo taki otroci izostajati iz šole, se potepajo okrog, se izpridijo in vzrastejo v sramoto, nadlego in škodo sebi, svojim in celi človeški družbi. Zgledov imamo dovolj, kako se na ta način izpridi mladina, v kako pokvarjenost zabredejo dečki in kako globoko so padle deklice samo zaraditega, ker so bile brez nadzorstva v dobi, ko jim ga je najbolj treba. Za take otroke imajo po raznih mestih sirotišnice. Spodnještajerski Slovenci še nimamo nobene. Nemci za svoje otroke izdatno skrbe s svojimi sirotišnicami. Tu Slovenci ne smemo zaostati. Naše društvo obrnilo se je svoj čas na vsa spodnještajerska slovenska društva za oskrbovanje otrok z idejo, naj se ustanovi sirotišnica v Celju ali njegovi bližini in za zgradbo naj bi prispevala vsa ta društva. Naše društvo porabi vsako leto polovico svojih dohodkov za tekoče društvene potrebe, drugo polovico pa nalaga za sirotišni fond. Da se pa započeto delo ne ustavi, da storjeni sklepi ne ostanejo samo na papirjn, temveč da se tudi čim preje uresničijo, sklenili smo prirediti meseca julija veliko tombolo, katere dobiček se uporabi za sirotišni fond. Obračamo se na vsa rodoljubna srca, da nam blagovolijo nakloniti za tombolo kak prispevek bodisi v denarju ali v blagu. Vsak dar se hvaležno sprejme in vfčasnikih se objavijo velikodušni darovalci, katerim veljajo besede kraljevega pevca: »Oče in mati sta me zapustila, ti pat o Gospod, si me sprejel".
fazne aoVosti.
»Goriško banko" snujejo v Gorici z namenom, da se kredit slovenske trgovine in obrti na G3riškem postavi na nov krepek temelj. Pri ustanovitvi sodelujeta obe slovenski stranki.
V Dravi j ah pri Ljubljani je kmečki sin Martin Sirnik ubil svojega očeta, ker je ta imel rajši svojega mlajšega sina Janeza in mu je menda hotel prepustiti posestvo. Vsled tega je Martin imel že več ko leto dni na očeta mržnjo.
Velika nesreča na Donavi. Na donavskem parniku ogrske podonavske parobrodne družbe »Kraljica Elizabeta" je izbruhnil požar. Vsa notranja oprava parnika je zgorela. Devetindvajset oseb je ali zgorelo ali pa utonilo. Parnik se ni potopil. Na parniku so se dogajali pretresljivi prizori. Neki černoviški trgovec je od strahu zblaznel in se pred prestrašenimi potniki sam ustrelil.
Otvoritev omnibuslinije Bohinjska Bistrica-Bohlnjsko jezero se vrši dne 29. junija 1.1. Vozila bode vsak dan trikrat na Bohinjsko jezero.
Vsake gospodinje goreča želja je, da bi čim lažje izhajala z denarjem, namenjenim za gospodinjstvo. V tem oziru dobiva n. pr. za kuhinjo toliko raznovrstnih svetov, da se ji je težko odločiti, katero ponudbo naj bi sprejela. Mi ji pa priporočamo iz prepričanja to-le: poskusite Mag-gijeve izdelke za jnhe, če jih že ne poznate! Izredno bodete iznenadeni, ako pripravite n. pr. govejo juho iz Maggfijevih kock po 5 vin., katera je jako okusna; prihranite si pa s tem denar in čas. Pazite na ime Maggi in na varstveno znamko zvezdo s križcem.
Samo resuica iz ust izkHŠenih ljudi dokazuje več kot vsako samoljubno hvalisanje. G. dr. Neugebauer na Dunaju piše: »Vaš »Elsa-Flnid" je hil 83-letnemu možu, ki trpi na arteriosklerozi, od prijateljske strani priporočen, da bi odstranil slabost mišic njegovih nog. V resnici mu je vri-banje dobro storilo, in izjavlja ta gospod, da zdaj boljše hodi." G. dr. Schmidt v Pittena (Niž. Avstr.) piše: »Z Vašima Eisa - preparatoma, posebej z Elza - Fluidom, sem dosegel sijajne uspehe, in sem, jih že na več strani priporočal". Fellerjev Elsa - Fluid se naroča pri dvornem lekarnarju E. V. Felier-ju v Stnbici, Elzin trg 264 (Hrvaško), ki pošlje 12 malih, 6 dvojnatih ali 2 špecijalni steklenici za 5 K franko.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
šiljala papir svojih številk za ograjo gnjezda, ktero je oče z nje dopisi oslinil in jih lično omazal; „Slovenski Gospodar" pa ga je zalagal (tnkaj dokazi) s starimi preživelimi frazami o liberalcih, s kterimi je zložil lončke v gnjezdn. Medenec je iste vsaki petek s sladčico napolnil, Marko pa mi je nosil sladke hrnške, da sem rastel kakor konoplja. Trojica mi je dala izkaznico o mojem rojstva. Župan gleda izkaznico. Tožitelj H. vpraša, ali je pečat trojice pravilen. Žnpan: Zgoraj v nočni temi zvezda večernica, v sredi čebelni koš, spodaj navpik obrnjen liter, okoli teh treh znakov pa se vije črni kolčr. Tožitelj R: Pristen. Jaz: Ko sem pametnejši postal, sem sprevidel, da pametnemu ni v tej družbi biti, preselil sem se k veselim ljudem, ki so me oblekli, — v golerački se nisem med svet upal! — oblečenega poslali v Celje, tam so mi (Bog jim plati!) z rjavo „žavbo" namazali peruti in poletel sem v svet
Od obtožbe sem bil oproščen. Zdaj pa ne grem nikamor več, ostanem doma.
Darujte za nar. sklad!
Liniment-Capsici comp.,
11
nadomestilo za
29-26
sidro - pain - expeller
je kot najizvrstnejše bolečine olajšujoče in odvajajoče sredstvo za vtiranje (mazanje) pri prehladih itd. splošno priznano; za ceno 80 v., E 1'40 in 2 K se dobi skoro v vseh lekarnah. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domaČega sredstva vzamite le originalne steklenice v škatljah z našo varnostno znamko »Sidro", ker tedaj ste sigurni, da ste dobili izvirni izdelek.
r^jij Dr. Richterja lekarna pri .Zlatem le¥n'
r/ -a- vi T prag.}5 Elizabetina cesta št. B (nova)
ANTON KOCUVAN
Ring štev. 2 ^ CELJE « Ring štev. 2
Priporoča svojo špecijalno trgovino za prave švicarske vezenine.
Vzorci poštnine prosti Da razpolago! — Predtiskovine na platnu za šolo in dom in vsi v to stroko spadajoči predmeti. — Velika izbira perila in modnih predmetov za dame in gospode. Klobuki in čepice za gospode in dečke. Tudi dežniki, svileni robci, moderci, šerpe itd. se dobijo po nizkih cenah.
L-SS Ant. Kocuvan, trgovec. Celje.
,Titania'
brzoparilniki za živinsko krmo
iz kovanega železa in kovinaste pločevine, so pod garancijo trpežni. Se porabi silno malo kuriva, sopara se naglo razvija, pariti treba kratko časa. Malovredna krma zopet porabua. — Največja špecijalna tovarna za brzo-
parilnike na Avstro-Ogrskem. „Titania" parilnik se pošlje tudi s post. var. napravo za kuhanje žganja.
,Titania" mlečne centrifuge v sestavi, trpežnosti in natančnosti posnemanja neprekosljivi.
Senskl obračalniki, senske grablje, sejalni stroji
v priznano najboljši kakovosti.
M
t.Biimiiiii
„Titania-Werke", Wels 173 w Aystr->
Glavno zastopstvo za Štajersko: Franc Asen, Gradec, Marlengasse 22. Ceniki, spričevala zastonj. Plačila na obroke se rada dovolijo. Dobri zastopniki se iščejo.
0 Zahvala in priporočilo.
Iu«n	haama^malr im kau^S 4mm<* umm mm CimacISaJ%aa	nolivrnl
■ Ivan Kočevar posestnik in bivši trgsvec v Središču, se zahvaljuje vsem 2» odjemalcem in dobaviteljem lesnega blaga za njihovo naklonjenost, katero je užival v 25 letih Sli svojega trgovanja z lesom. — Ob enem priporoča svojega naslednika na istem mestu, sina
ki je prevzel lesno trgovino v Središču in si bode prizadeval v tej stroki vsem opravičenim zahtevam zadostiti in velecenjene odjemalce z najboljšim blagom in nizkimi cenami zadovoljiti.
SREDIŠČE, dne 22. vel. srpana 1912.	||
s Ivan Kočevar.	sse 5 5 Vrane Kočevar. I
Sbr—----------------
VaražiinsHc toplice
ZVcpleno zdravilišč« (jtfVašHo) —
Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. — Novi zdra-viliščni hotel z električno razsvetljavo. — Staroslavni radioaktivni žvepleni vrelec -f- 58° C priporočljivo pri protinu, skrnini, ischias itd. — Pitno zdravljenje pri trdovratnih bolečinah v vratu, goltancu, prsih, jetrih, želodcu in črevih. Električna masaža. Blatne, ogljikovokislinske in solčne kopeli. — Celo leto odprte. — Novi hoteli. — Moderni komfort. — Vojaška godba. — Krasna okolica. — Prospekti zastonj pri
kopališčnem ravnateljstvu.	287 -8

m
Na debelo I	382 6 6	Na drobno!
PRIČA & KRAMAR
iraška cesta CELJE Krožna ulica
Priporočata svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga.
Velikanska izbira birmanskih daril in potrebščin.
(m

ESaiiSisaSJMSSS
Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366.
62 51-24
Telefon štev. 48.	Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283.
„ registrovana kreditna in stavbena zadruga w z omejeno zavezo v Gaber j^u pri Celju
Lastni doms
rejema hranilne vloge od____	-- ^ ^ J mOI 1
««"iF pet oa sto 15 loi
Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št. 12 Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © e s
in
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. smtmsmsssmmmz-,;aa«saBBgiMH iiicww::riipriiTtffliinrH3Mwac;5iiiii>i IIIIIHUMI mm mi ii MBiiiHiZKsaNnMZEansMag	a
Priloga »Narodnemu L.^Ui" št. 26
LISTEK.
Razne prigodbice.
(Veselo iz Vzh. Štaj. napisal A. Franki. Prosto posl. - 6.)
(Konec.)
„Seveda," se zasmeje črevljar. rAmpak že pred eno uro sem ga dal gospodom in ko so bili v kleti, ga položil nazaj na njegovo mesto."
„Ti vražji kujon, ti," pravi Smeh napol resno, napol v šali. „Tak si torej? Že dobro, da vem! V bodoče se bom bolj varoval pred teboj. — In mojega haložana ste gospodje tudi našli?"
„To je kazen za Jožefovo," pravi smeje oskrbnik.
„In kazen je sladka, posebso če je — iz Haloz doma," pristavi Nikl.
„No, seveda, kjer si ti, gespod organist — seveda ni vse prav. Ti in pa črevljar morata kajpada biti pri vsaki pasji procesiji," odvrne krč-mar fc dobrim humorjem.
„Živjo Smeh, ki je strah iz njega naredil skoraj meh!" zakliče veselo Svetlin, in gromoviti „Živjo" je odmeval po obokani kleti.
Priljudni Smeh je kmalu prevzel vlogo neprostovoljnega gostitelja ter. je res pogostil vso družbo tako, da so kar debelo gledali...
Zelo zadovoljen s svojim maščevanjem je koval oskrbnik nove načrte. Zdaj si je sklenil privoščiti črevljar ja. Vendar se ni hotela ponuditi nobena prilika.
Pa sede nekega večera oskrbnik, Nikl, dr. Žabar in Prim v Smehovi gostilni in črevljar je začel med drugim govoriti o svoji svinji, o kateri je s ponosom trdil, da ji ni para.
„To svinjo usmrtim," vzklikne oskrbnik vesel.
„Jaz ti pa pomajram," pristavi Nikl.
„Če gospodje svinjo usmrtite, je vaša," odvrne Prim smeje.
„Velja!" reče oskrbnik ter pomoli proti črevljarju desno roko.
„Dobro! Velja!" udari Prim. „Ampak — ali je resnica ali šala?"
„Seveda resnica!"
„Dobro, velja! Ampak eno prosim: Svinje ne smete ne zastrupiti, ne ustreliti."
„Velja!" odvrne oskrbnik. „Gospodje so priča: Če svinjo usmrtimo, je naša — streljanje in zastrupljanje je seveda izključeno."
„Dobro," pravi dr. Žabar s smehom. „In se smem jaz tudi udeležiti?"
„Zaradi mene!" se odreže Prim. „Saj vsi trije gospodje ne spravite svinje iz hleva, o usmr-čenju pa še govora ni."
„To bomo že videli," pripomni oskrbnik.
Več dni je prešlo, ko se je mnogo govorilo in smejalo o ti svinjski prieodbi, ki so jo smatrali nekateri tudi za čisto resno. Črevljarju so se vendar lasje malo ježili in iz vse duše je obžaloval svojo prenagljeno obljubo.
Neko dopoldne pa je hotelo biti vendarle res.
Trojica Maj — Nikl — dr. Žabar so spravili velik žehjak z verigo in drugim pred Primovo hišo ter so vse pripravili, da izvrše svoje delo.
Črevljarju je bilo nekam tesno, ker je slišal nekaj o narkotiziranju in drugem takem „vra-govstvu", doma je pa že itak bil velik vihar, ker se je spustil v tako lahkomiselno „stavo". Ko je torej videl, da prihajajo trije strašni „zarotniki," oskrbnik in Nikl z dolgimi noži, doktor pa v beli halji z „narkotiziranko" v roki, mu je srce popolnoma upadlo in s težkimi skrbmi se je odpravil zdoma.
Vesela trojica pa se smejč obrne k svinjaku, da si ogledajo svinjo — najdejo pa začudeno pred vrati hrabro Primovo Haniko, ki se je bila odločila, da brani z vso zvestobo najtežjo vseh svinj.
Seveda so morali končati s šalo; glavni namen, da črevljar j a pošteno prestrašijo, so dosegli in oskrbnik se je zadovoljen izrazil: „Tako sem se maščeval tudi nad tem!"
Še eden je moral priti na vrsto — in to je bil dr. Žabar.
Zarota je obstojala v tem slučaju le iz štirih glav in zarotniki so si bili na jasnem, kaj in kako. Doktor je dobil pred kratkim mal sodeč tirolske črnine, ki je je morale še precej biti, in ker se je Žabar Jožefovega tudi pošteno udeležil, mu je hotel oskrbnik povrniti enako z enakim ter ga tudi olehčati za nekaj litrov.
Kmalu se jim je ponudila lepa prilika, dobili so ključ in ker se je reklo, da doktorja ni doma, ni bilo pač nobene zapreke, če se malo pazi.
Oskrbnik, Nikl, Prim in Svetlin se previdno splazijo v Žabarjevo klet, kjer so res našli iskani sodeč s kakih sto litrov vsebine. Maj strokov-njaško potrka sod, da vedo približno, do kam se lahko spuste, ter zadovoljno pošepeta: „Je še več kot pol poln."
„Na, potem pa le pošteno začnimo," pravi Prim z zadovoljstvom in vzame kupico iz žepa; drugi so napravili ravnotako.
Nikl gre k pipi, natoči k«zarce, nakar po-drži oskrbnik svojo kupico proti luči in pravi: „Lepa barva! Živjo doktor!"
„Živjo!" se zasmejejo drugi in pijo dolg požirek; oskrbniku in Niklu pa je privrel „tirolec" zopet pri ustih, črevljar pa se je stresel groze, ko je vzkliknil: „Fej, vrag! Kakšna žlabodra pa je to?"
Vsi so kašljali, hrkali in pljuvali ter delali pri tem grozne obraze.
„0, zdravo, gospodje!" se oglasi zdajci sem od vhoda in dr. Žabar se je vil od smeha, ko je stopil v sredo med začudene pivce.
„Salament! Kakšno vražjo brozgo pa imate tu v svojem sodu?" zakriči oskrbnik razljučen.
„Oprostite, dragi moji gostje!" pravi doktor, še vedno v smehu: „Tirolec mi je namreč že pošel. Ker pa nisem hotel, da bi se trudili gospodje zastonj, sem pa v naglici sam nekaj zvaril ter primešal nekaj praškov, ki krepčajo želodec in odvajajo in zagotovim vam, da vam stori moja pijača boljše kot najboljši tirolec."
Odvajalni vpliv sleparske brozge je bil v resnici tak, da je takoj odvedel oskrbnika in njegove tri sotrpine.
,.Na to si bom pa ,zapomnil!" je majal z glavo čevljar: „Brrrr, tak „tirolec" bi me spreobrnil celo v — abstinenta.'1
„Ali, kaj!" meni oskrbnik, „zaradi tega ne povešajmo glave. Pojdimo k Smehu in tam pijemo haložana. Doktorja — o tega bom pa že še izplačal!"
In res ga je. Kmalu potem je zvalil dr. Žabar v svojo klet sodček belega, pa so ga nkanili ter mu dali v Galovi gostilni, kjer je stanoval, lastno belo, zmešano s tirolcem kot konjiški šilhar; niso ga mogli prehvaliti — in ne se ga mogli napiti.
Doktor pa je menil: No to pa je moja belina že nekaj drugega."
Oskrbnik pošepeta nato črevljarju nekaj na uho; Prim izgine in se kmalu vrne s steklenico belega.
„No, gospod doktor, je boljši kot tale?" praša oskrbnik smeje.
Dr. Žabar poskusi pa osuplo pogleda gospode; šala mu je vzela govor; oskrbnik pa£in njegovi tovariši so se smejali zato tem prisrčnejše.
Iz potne torbe Središkega Sršena.
Slabo vreme me veže na dom. Poletim po Središču; priplapotam do šole, ravno ko gospod ' kaplan noter gre, jaz pa za njim, vsedera se na tablo in poslušam razlago krščanskega nauka. Med drugimi verskimi resnicami je pravil, da je čitanje liberalnih liscov smrten greh, naj prosijo i svoje starše, ki so naročeni na „Nar. List", naj ga zavržejo in si naročijo „Slov. Gosp." in „Stražo". Ni mi bilo dalje ostati, poletel sem , domov, pregledal vse katekizme, pa nikjer nisem j te verske resnice našel; bom še o priliki luterske j pogledal, morebiti je tam.
Iz visoke line bele gledim opoldan od pošte gredoča zvezarja, kako pazljivo na križpotju „Stražo" bereta, in takoj sem uganil, da mora zopet nekaj novega biti; zato zletim hitro v Čitalnico, pa oh nimajo je tam. Hajd k „Sokolom" — prosim jih za list, pa zaničevalno tihi pogledi so mi bili v odgovor; požurim se k veterancem, kteri so nekdaj vsi stražo imeli, gotovo jo še sedaj imajo — a ti mi odgovorč da za to „Stražo" piškavega oreha ne dajo. Zadnji poskus — sfrčim v štacuno, kjer se razna roba prodaja, in sreča, tam jo dobim, preberem dopis, vsebina zavita me sili v smeh, razjezi pa me dejstvo, da je moje slavno ime urednik v najnižjo vrsto stisnil. V prihodnje naj me više piše.
Po noči me prebudi votlo petje: Tri ura je, Poslušajte gospodarji, Meštri ino vi želarji, Varte ogenj in luči, Da nič se ... ne zgodi. Nocoj je naš čuvaj vestno svojo službo opravil.
Komaj opravim zajutrek, opazim, da hitč naši orožniki naglih korakov proti Dravi; jaz za njimi, ker bom gotovo nekaj novega doživel. Po poti se posvetujejo, kako bi vlovili iz Lepe glave ubeglega kaznjenca, kteri se od Ormoža kraj Drave stika. V grmičju se razstavijo, jaz pa na drevo. Dež je curkoma lil, mi pa čakamo in čakamo.
Alj njega ni, Alj njega od nikoder ni. Zletim domov sušit se, danes me je moja radovednost pošteno omočila. Čitam časopise.
,,Kongres slov. časnikarjev v Pragi". Čital sem, da bo ob času Sokolskega izleta. Mika me videti Prago, „Sokole" in se udeležiti korgresa. Obrnil sem se do predsednika s prošnjo za vstopnico pa čujte, kaj mi odgovori — da je kongres resnih politikov, se meni tedaj vstop dovoliti ne more. Prijazno se mi je namignilo, naj se obrnem v Maribor tam bode na Miklavževo shod za smešne kurentove politikarje, kterega skliče Eseles na Herodeževo, pa pod predsedstvom dr. Kreka v Ljubljani; pouk bo o praseologiji, tudi konje-derci bodo razpravljali klerikalno mrhovino, barabe pa jim asistirale. Tja pa ne grem, moj želodec je preobčutljiv.
Kdo bi zmiraj bil doma, To ne more biti.
Napravil sem se zopet na pot. V Obrežu sem se v gostilni, kjer je bil Ozmec - Brenčičev shod, malo pomudil. Vsi kčti gostilne so polni „SIov. Gosp." „Straže" in „Štajerca". Vprašam gostilničarja, ali nima drugih časnikov; pravi, da ne, ker bi vse druge plačati moral.
V Ormož prfletim na glavni trg; ravno so se udje okrajnega šolskega sveta zbirali gotovo k seji, ker je vsak cele diple v žepu nosil. Pn-luknem enemu gospodu v žep in berem: Orts-schulrats-Rechnung St. T. Pisava je bila, rekel bi, krasna, kar kaže, da obman nemščino visoko ceni, še bolj pa njegova soproga. Hočeta svojo hčer odgojiti, da bo kedaj vrla mati slovenskih rene-gatov. Pogledal bom ob priliki v ptujski „Mad-chenheim", da iz zapisnikov vidim napredek hčerke slovenskega odbornika in šolskega načelnika. Od tod jo mahnem po ljutomerski cesti proti Ivanjkovcem, da si ogledam progo za novo železnico, ktera bi nemški Ormož s še bolj nemškim Ljutomerom vezala. Izmerjena je — močni količi še stojijo, nanj pa so pribiti črni traki z napisi: „Da spim, krivi so vaši poslanci". Zato pa možakarji pamet, kadar volite! Svetinje, — pri cerkvi stojita dva moža, v rokah imata načrt novega farovža; krasna stavba bi bila, a kaj se hoče, ceste k cerkvi ni, da bi se dovoz gradiva omogočil, pa okrajni zastop nima denarja, ker naši poslanci zadržujejo delo deželnega zbora; to so tisti poslanci, za katere je župnik Bratušek po dnevi in po noči agitiral, volilce zagotavljal, da bodo toti pridno za hmeta delali, a zdaj vidite, kak delajo. Svetujem vam možje, ne gledajte pri volitvah na črne suknje, pač pa na vedro glavo in čvrsto voljo moža, in tega volite. V Jeruzalemu okoli cerkvice vse nemška last, tedaj dalje. Pre-letim vinograd kaplana Stuheca; nasad je močen, gorica v dobrem stanu in znate zakaj? Vselej, ko je g. Stuhec v „Nar. Listu", naložijo kmetje v svojih dvorih gnoja in mu ga brezplačno v gorico pripeljejo. Kdor je tedaj prijatelj k- kaplana, naj ga pogosto češe v „Nar. Listu", s tem mu pomore, da dobi brezplačno obilo gnoja v gorico. Nad vhodom hiše pa visi v zlatem okvirju „Tagespošta" z inseratom prodaje kaplanovega vina.
Sv. Miklavž. Na pošti kupim razglednico, naslovim jo na svojega prijatelja Kemperleka, naj si ogleda kraj, okoli katerega najboljše štajersko vino raste, morebiti mu s tem kaj ustrežem. Nasproti pošti opazim na steni plakat:
Mandr&kula, najboljše sredstvo proti vsiljivemu dopošiljanju „Slovenskega Gospodarja se dobi pri
J. Tratniku v Obrežu pri Središču.
Ako se hočete „Gospodarjeve" sitnosti otresti, sezite pridno po tem sredstvu. Nižje v gostilni se mislim nekoliko okrepčati, vsedem se za mizo in zgovorni gostilničar mi pripovednje razne novosti. Iz njegovega govora sem razvidel, da mu še rane, ktere je pri lanskem napadu na poti iz Ljutomera dobil, niso zacelile. Ker mi je krčmar o dogodkih v Vukovčaku in Vukomorju pravil, mikalo me je znati, odkod ta imena; zato se podam v farovž, morebiti tamošnja kronika kaj o teh pove. Župnik, ljubezniv mož — pravijo, da bi pri svoji dobrodušnosti tudi miren bil, pa kaplan ga hujska! — mi radovoljno odpre knjigo in tam najdem: „V 15. stoletju prišli so trije nemški Nimrodi pokušat] vina naših krajev; bili so strašni, ljudstvo se jih je balo in se skrivalo pred njimi, zato pa jedi dobili niso. Glad jih je tiral na lov; v Vukovčaki našli so vuka, ga v Vukomorji vmo-rili, nesli ga v šumo, tam spekli in pojedli, zato se ta del šume Vukojedc zove". Toliko kronika! Ptujski „Štajerc" je pa baje pisal, da so bližnji občinarji odnesli čreva in si ž njimi doma plote ogradili; «ato pa imajo, te občine „Štajerca" v veliki časti.
Poiskal sem tudi samotarja na Vinskem Vrhu; osoren in srdit je sedel pri mizi in čital nemški časnik; slovenskih nima, dasi je sin vrle slov. obitelji. Obžaloval sem moža, kteremu je bivanje med Nemci ogreniio življenje in zadušilo r njem narodni čut. Prepričan, da so se njega besede uresničile:
Tu neopazovan živim, Na tihem tukaj se jezim, Srce tolažim si s — se poslovim od narodno otrpnelega moža in se vzdignem proti Šalovcem. V sredi vasi stoji tukaj lična kapelica, na katere strehi raste hojka. Ljudje pravijo, da je pred več ko 40-imi leti ponesel hojčico napreden mož na streho, jo vsadil med opeko in rekel soobčanom: ,,Dokler bodo Šalovčani v svoje dobro za napredek, bode hojka na strehi zelenela, ako pa se vgnjezdi nazad-njaštvo v vas, se bo sušila." Te proroške besede so se vresničile; leta in leta je bila hojka vedno zelena, zdaj pa se ji veje od jugozapada snšč. Šalovčani! Kaj pravita k temn vaš Kunst in Pod-gorelc? črni oblaki so se vzdignili nad brebrov-niško grabo in Krčovinami, kar nič dobrega ne pomeni, zato sem se popaščil domov. Doma me je presenetil poziv na občinski urad. Ne spomnim se nobene krivde, govoril in pisal sem golo resnico. Kaj more to biti? Ob določeni uri sem stal v uradu, sedel tam na zatožno klop in verno poslušal obtožbo. Naša trojica me toži, da sem si krivično prisvojil priimek „središki", češ da nisem domačin, ampak da sem v Celju rojen. Prosil sem za V-rnrni odmor, pohitel domov po listine kot dokaze resnice. V očetovi zapuščini jim najdem, hitim nazaj, ter začnem z zagovorom:

GospodarsHi pabcrKi.
Trgovina s sladkorjem.
M tf '>"• . V.
Nele, da so se cene sladkorja neopravičljivo strašansko zvišale, ampak zastopniki tovarn in prekupci so sklenili tudi dogovor po katerem je posamezni trgovec primoran, kupovati sladkor od prekupcev. V to svrho so osnovali v vsakem večjem mestu podkartele, kateri samoobsebi umevno zahtevajo glavni dobiček zase, dočim morajo de-tajlisti poslušati zmerjanje použitnikov in imajo pri vsem tem le malenkostni zaslužek, a plačajo ogromne davke. Umna, trgovcu primerna trgovina s sladkorjem se lahko ustanovi, ako imajo tovarne za sladkor v vsakem večjem mestu svoja skladišča. S tem bi bila vsakemu trgovcu dana prilika, si po svoji lastni želji kupiti znamko.
Združite se trgovci! Kajti le tedaj pridemo oderuškemu početju industrije in velekapitala v okora; tudi bi bila tesna organizacija močna obramba proti vedno bolj naraščajočim konzumnim društvom, katerih procvit pospešuje država.
LETNI IN ŽIVINSKI SEJMI NA STAJERSKEM.
Sejmi brez zvezdic so letni in krantarski sejmi; sejmi, zaznamovanimi z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme.
27. j u n i j a pri Sv. Lovrencu ua Dravskem polju**, okr. Ptuj; na Ponikvi*, okr. Šmarje; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 28. j u n i j a v Brežicah Svinjski sejem); Dae 29. junija pri Sv. Petru, okr. Gornji Grad. Dne 30. j u n i j a na Sp. Poljskavi*, Okr. Slov. Bistrica; v Trnovcu*, okr.Ptuj; v Rajhen-
burgu**, okr. Sevnica; v Račah**, okr. Konjice. t)ne 1. julija v Ormožu*; na Ptujski (Črni) gori*; v Celju*. Dne 2. julija na Ptujski (Črni) gori;
na Polenšaku pri Ptuju; Št. Ilju pod Turjakom**, okr. Slov. Gradec; v Remšniku**, okr. Marenberk; v Ormožu (svinjski sejem); v Radgoni; v Petrov-čah**, okr. Celje; v Mariji Tinski**, okr. Šmarje. Dne 3. julija v Ptuju (konjski, govejski in svinjski sejem); v Imenem, okr. Kozje (svinjski sejem). Dne 4. julija na Muti**, okr. Marenberk; v Vojniku* okr. Celje; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 5. j u 1 i j a v Rogatcu (svinjski sejem). Dne 6. julija v Spielfeldu*, okr. Lipnica; na Bregu pri Ptuju*; v Brežicah (svinjski sejem).
I
Cilj
prizadevanj, najti najboljše in najizdatnejše sredstvo za izboljšanje kave	==
dosežejo vedno le one gospodinje
ki kupujejo kavini pridatek v zabojčkih ali v zavitkih označenih s „kavinim mlinčkom". One so izbrale najboljše, kajti pridatek za kavo s „kavinim mlinčkom" je najjedernatejši, najokusnejši in najizdatnejši izdelek te vrste, ker je
„pravi Franck".
Tovarna v Zagrebu.
Književnost in umetnost.
„Veda". Izšla je 3. štev. te najboljše slov. revije. Obsega zanimive članke (dr. B. Vošnjak: Praktično jugoslovanstvo; Ferd. pl. Šišič: O Reki in reškem vprašanju; Jos. Mandelj: Nekaj številk iz kranjskega dež. gospodarstva, in še več drugih narodno - gospodarskih ter raznih znanstvenih spisov). Slovencem, ki si hočejo razširiti svoje duševno obzorje, nujno priporočamo naročbo „Vede". Stane na leto 8 K.
„Pika". Izšle sta že dve številki tega novega humorističnega lista, ki izhaja vsak četrtek v Ljubljani. Useda slovenskih šaljivih listov s slikami je bila dozdaj žalostna. Novi list ima dobre slike in dobro vsebino. Upamo, da se bo držal. Cena mu je na leto 10 K in ga za javne lokale toplo priporočamo.
Fr. pl. Šuklje: Deželni zbor kranjski In deželne finance. Izdala Ig. pT. Kleinmajr & Fed. Bamberg v Ljubljaai. Cena K 1"80. Na knjigo,
ki je vzbudila v javnosti mnogo pozornosti vsled uničevalne kritike kranjskega deželnega gospo*; darstva pod sedanjo klerikalno večiuo, smo že opozorili. Šuklje sam je seveda klerikalec in je
bil do nedavna deželni glavar kranjski. —-——————————————
Podpornemu društvu za slov. vlsokošolce na Dunaju so v času od 20. aprila do 4. junija darovali: 60 K Posojilnica v Logatcu, 20 K 52 vin. Ivan Škerlj, sodn. nadsvetnik in preds. novom. čitalnice kot čisti donesek v prid društvu prirejenega komornega večera; po 20 K Savinska posojilnica v Žalcu, dr. Fran jo Kalan, c. kr. sodnik v Ribnici, Notranjska posojilnica v Postojni, dr, Jos. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani iz neke kaz poravnave, Josip Dobida, c. kr. dvorni svetnik in dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik in drž. poslanec oba v Ljubljani; 6 K radovljiški rodoljub po g. J. Šlibarju, pravniku na Dunaju; po 5 K Josip Smodej, notar v Vel. Laščah, dr. Andrej Kuhar, notar v Trebnjem, Anton Carli, notar v Žužemberku in Oton Ploj, notar v Črnomlju; 2 K dr. Štefan Rajh, odvetnik v Ribnici. Skupaj 237 K 52 vin. — Društveni odbor se iskreno zahvaljuje za vse prejete darove in prosi, ker bo moral tudi tekoči mesec razdeliti do 1000 K med dijake, za nove prispevke, pod naslovom blagajnika: Dr. Stanko Lapajne, dvor. in sod. odvetnik na Dunaju I. Braunerstrasse 10.
I. izkaz daril za „Sokolskl dom" v Bra-slovčah. Darovali so: na obenem zboru nabranega 31 K; po 25 K: g. Peter Majdič, Celje; po 12 K: g. dr. G. Srebre, Brežice; po 10 K: gg. dr. V. Čer-vinka, Braslov e, dr. Travner, dr. V. Korun, Ljubljana; po 5 Bj gg. dr. Janko Sernec, dr. J. Hra-šovec, J., Detiček, Gelje, Cvenkel, Sv. Peter, J. Kodre, dr. Šerko, Vransko, Somer, Ljubljana; po 3 K: g. dr. Jurtela, Ptuj; po 2 K: gg. dr. Božič, neimenovan, Strmecki, Celje, Jak, Ljubljana, Ulč-nik, Gradt, Braslovče; po 1 K 50 vin: g. Fr. Urh, Braslovče: po 1 K: gg. dr. Š. Hrašovec, Celje, Krohnik, Šmarje, Kunst, Gomilsko; po 60 vin.: gdč. T. Randl, Braslovče. Bloke so razprodali: gdč. Malči ROssnerjeva za 7 K; gdč. Micika Vran-kovič za 3 K 80 vin.; g. Jože Koštanjšek za 20 K; g. L Rataj za 10 K; g. A. Deleja za 8 K; g. M. Ruš za 1 K; g. Lichtenegger za 30 K 20 via. Skupaj tedaj iznaša I. izkaz 233 K 10 vin. Iskrena hvala vsem darovalcem in nabiralcem, prosimo še nadaljne nalonjenosti, ter kličemo krepki Na zdar! „Sokol" v Braslovčah".
Komptoristinja
spretna in popolnoma vešča tesno- in strojepisja, se sprejme pri tvrdki R. Stermeckl v Celju. 420 2-1
Proda se
se po ceni
424 3-1
lepa zidana hiša
z malim posestvom tik glavne ceste v Savinski dolini, pripravna je za trgovino ali za kakega pokojnika. Izve se pri npravništvu „Nar. Lista".
Loterijske številke.
Gradec, dne 22. junija 1912: 56, 61, 60, 21, 83. Dunaj, „ „ „ 3„ 64, 72, 23, 7©, 70.
Agica Hribernik roj. Kunej naznanja tnžnim srcem v svojem in imenu svojih dveh otrok žalostn« vest, da je njen ljubljeni soprog gosp.
i.. .Uit . „	. : U'--
Anton Hribernik
učitelj
dne 25. rožnika 1912, ob 6. uri zvečer, previden svetotajstvi za umirajoCe, po dolgi in mučni bolezni mirno in Bogu udano, v 32. letu svoje starosti preminul. — Pogreb predragega bo v četrtek, dne 27. rožnika ob 4. uri popoldne iz žalosti na tukajšnje pokopališče. — Maše zadušil ice se bodo služile v petek ob pol 8. uri v tukajšnji župni cerkvi. — Dragega rajnkega priporočam v blag spomin in molitev.
Črešnjevec, dne 25. rožnika 1912.
Zahvala.
Povodom smrti nepozabnega nam soproga, očeta, brata
Jožef Jazbinšeka
večletnega župana, uda okrajnega odbora, okrajnega in krajnega šolskega sveta itd.
nam je došlo toliko sožalja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Iskrena hvala vsem, ki so spremili dragega nam rajnega k večnemu počitku. — Posebno se zahvaljujemo gospodu dekanu iz Kozjega, kateri je imel prekrasni nagrobni govor, dalje domačim in tujim gospodom duhovnikom, slavnemu učiteljstvu, ki ga je spremilo s Šolarji ter gospodom, kateri so mu za slovo pred cerkvijo ter na pokopališču krasno zapeli. — Sploh vsem, ki so izkazali v tolikem številu zadnjo čast. Bog plati 1,	"iri:
Loke pri Planini, dne 25. junija 191?.
426 i	Žalujoči ostali.
: vatfvoi :aiiili>voi9!jSi
Kmetska posojilnica pri Sy. Ani na Krembergn
vabi na svoj
kateri se vrši
t zadružnih prostorih dne 7. julija 1912 ob 10. uri predpoldne.
SPORED: 1. Poročilo načelništva. — 2. Poročilo nadzorništva. — 3. Odobrenje letnega računa za leto 1911 in razdelitev čistega dobička. — 4. Volitev načelništva in nadzorništva. K mnogoštevilni udeležbi vabi
4251	Načelstvo.
w A' A A- A' AxyA' A'
Rastlinska destilacija „RADECKI"
Ivan Čater y
vas postreže priznano povsem najugodnejše pri nakupu vseh vrst likerjev 24i	in žganja.	42-16
Špecljalltete: „Radecki" grenki in sladki in Pelinkovac najboljši želodčni likerji, izdelki izključno samo iz rastlin. Bosanska in slavonska slivovka, ogrski kakor istrski tropinovec in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kranjski brinovec. Zahtevajte v lastno korist brezplačno in poštnine prosto vzorce in cene.
OTfi >T?< >?!< »>T'x	*'' £ ft t
Milo jg zaupen^ predmet
-mam
Za prodajo kmetijskih strojev in orodja, mlečnih centrifung in motorjev se iščejo dobri solidni zastopniki. — Ponudbe pod uNIaschine 62073" na anončno ekspedicijo Heinrich Schalek, Wien I., Wollzeile II.	409 3-2
Dober jabolčni in hrušovi mošt! liter od 22 — 26 vinarjev, ima za prodati v vsaki množini po povzetju Franc Kaučič v Studenicah pri Poljčanah. — Vzorci so na razpolago.	408 3-2
Samo K 1-80 najnovejši amerik. fotogr. aparat „PICOLO".
Elegantna in precizna izvršitev; po-raben tudi za potovanja in izlete. 4 X 6 cm velik. Poskusna slika in šola, po kateri lahko vsak začetnik takoj tudi brez predznanja fotografira in podobe izdela. Po povzetju za samo K 1*80 pošlje Leopold Schaechter, Wien 619 XVI/2, LerchenfeldergUrtel 5. 421 1
Vabimo
na svoj
občni zbor
ki se vrši
v nedeljo, dne 30. junija 1012 ob 3. uri popoldne v prostorih te posojilnice.
DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva, 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka 1. 1911. 4. Volitev ravnateljstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Posojilnica v Šoštanju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. 4221	Ravnateljstvo.
Za birmo! Ves svet strmi!
nad največjo, najlepšo, najboljšo in najcenejšo izbiro čevljev vseh barv in vrst za gospode, dame in otroke, ki se jih dobi samo v največji zalogi ln izdelovalnici čevljev: ŠTEFAN STRAŠEK, Celje, Kovaška ulica.
AAAAAA
UU UUU wwwvvw
VvvvUVvvvVU QQQ
uuu
eee 666
VWW
©66
r,
Super fosfat i
mineralični in animalični, najpreizkuše-nejša, najzanesljivejša in najcenejša fosforna gnojila za vse
W vrste zemlje
Vsebina strogo zajamčena.
Kaj sigurne j še in najhitrejše oživljenje pašnikov; bogata žetev krme, bogate 18 na fosfornokislih soleh. 30-15
W Superfosfat "Vi
povzroči pri žitu in sočivju najpopolnejšo tvorbo zrn in poplemenitenje sadeža, tako tudi pri krompirju, repi itd. amonijakove, kalijeve in soliterne
W superfosfate
prodajejo vse tovarne umetnih gnojil, trgovci, kmetijske zadruge in društva. Osrednja pisarna: Praga, Pfikopi 17.
'OAA UUU
666
666
666
666 Wt/ AAfl
■ 666
UUUVV UUUvUUtJVUUUUU wvwuvvWVVVt7V AAAAA ftAAAAft AA AAA
uUUUv wwuwww t7VVW <J \J \J \J\J U U Uv U vj u\7vww"l OH AO A OAA AAA A A A A A AAA^ ^ /N/N/N r>/\/\ AAAAAA
Letošnje poletje stoji v znamenju
Bata - čevljev.
znamko


f V«
povsod.
v najbližji okolici Celja, je pod jako ugodnimi pogoji na prodaj. Več se izve pri gosp. Antonu Kuhar, Gaberje pri Celju.
414 3-2
Dekle zelo bistre glave
z izvrstnim šolskim spričevalom, pridna in poštena hči kmečkih staršev, lepega vedenja, zmožna tudi nemškega jezika, želi priti h kaki boljši meščanski rodbini, ki bi jo vzela za svojo ter jo dala študirat. Ona bi jim poleg tega opravljala razna dela v gosposkih sobah in kuhinji. Želi biti zvesta in pridna in delati dobrotnikom le veselje.
5-2
sprejme takoj
Ivan Triller na Bledu (Gorenjsko).
lzjaoa.
Podpisani izjavljam, da jaz za od kateregakoli na moje ime narejene dolgove nisem plačnik in da ne prevzamem za take nobene
obveznosti.
401 3 3
F. S. Škrabar.
trgovec v Kranjskigori.
Dekle, staro 23 let
lepega vedenja, z dobrimi spričevali, želi službe za opravljanje vseh domačih opravil pri kakšni boljši slovenski družini, če mogoče brez malih otrok. Najrajši kje na deželi. Plača po dogovoru. Cenjene ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na upravništvo „Narodnega Lista" pod naslovom
,Zavedna Slovenka
411(2-2
Sprejme se v trajno službo vojaščine prost
ekonom.
Dopisi na upravništvo „Narodnega Lista".
415 3-2
413 3-2
A I. 136/12, 6
OKLIC.
Dne 1. majnika 1.1. je umrla v Celju gospa Avgusta Krajnc rojena Bratanič.
Poživljajo se s tem vsi oni, katerim je bila imenovana zapustnica krstna ali birmska botra, da se do 1. avgusta t. 1. ali sami ali po svojih postavnih zastopnikih oglasijo pri tej sodniji ali pri knratorju dr. Šandorjn Hrašovec, odvetniškem kandidatu v Celjn, ter istočasno prinesejo krstni list, domovnico in potrdilo župnišča v Št. Uju, da jim je bila ra^na gospa Avgusta Krajnc v resnici krstna oziroma birmska botra.
C. kr. okrajno sodišče v Celju. odd. I.
dne 12. junija 1912.
Popolno pokončanje podgan!
se doseže hitro in gotovo s preizkušenim in v stotinah zahval priporočenim sredstvom, ki je za domače živali"neškodljivo. Edino na kunce je treba - «d,nizoai kg za 2 K pošlje -
J. Nfeuwirth, vrtnar
v Ustju n. O. (Češko).
Vinograd
ki meri približno 2 orala, je na novo zasajen in že popolnoma rodi, blizu Štor pri Celju, lepa solnčna lega s prijaznim razgledom, se z gospodarskim poslopjem in vso opravo radi prevelikih drugih opravkov vredno in pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda. — Vpraša se naj pri posestniku: Florijan Gajšek, Loka pri Zusmu.
412 2-2
Ivan Berna
Celje, Gosposka ulica St 6 in GraSka cesta St. 15 =
priporoča
svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici,
sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 96 naročila proti povzetju. 14-7
88
iS
Veliko presenečenje!
V življenju nikdar več take prilike. 600 komadov samo K 3 80.	418 -i
Krasna pozlačena prec. anker ura z verižico, natančno idoča, garancija 3 leta, ena moderna, svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en krasen prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamnom, ena krasna, elegantna garnitura ženskega nakitja. obstoječa iz 1 krasnega kolirja iz orijentalnih biserov, moderni damski okras s patentnim zaklepom, dve elegantni damski zapestnici, 1 par uhanov s patentiranim kaveljčkom, 1 krasno žepno, toaletno ogledalce, 1 usnjata denarnica, 1 par man-Šetnih gumbov, 3 kar. double zlato s patentnim zaklepom, 1 jako eleganten album za razglednice, najlepši kraji sveta, trije šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mlado, 1 jako praktičen spisovnik Ijubimskih pisem za gospode in dame, 20 dopisovalnih predmetov in še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, stane samo K 3*80.
Pošlje se po povzetju ali če se denar pošlje naprej.
Dunajska osrednja razpošiljalnica
Ch. Jung vrirtli, Krakov štev. B/103.
NB. Ce se naročita dva zavoja, se priloži 1 prima-angl. britev. Za neugajajoče denar nazaj.
Preblavske rudninske yode.
Staroslavne natronske kiselice velike vrednosti in izvrstnega okusa, neprekosljive čistosti in velike vsebine ogljikove kisline.
Preblavska
slatina,
najčistejša alkalska rudninska voda, preizkušeno zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja snovi, katarih, kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah.
Preblavski
Mdni vrelec
ogljikove kisline velebogat, naraven natronski kislec, vsled prijetno rezočega okusa prav posebno^ pripraven za brizganje vina, za mešanje s sadnimi sokovi in je tudi brez vsake primesi uživan izborna osvežilna pijača.	275 13-13
Dobiva se v vseh trgovinah z mineralnimi vodami, po vseh lekarnicah, špecerijskih trgovinah ter pri vrelski razpošiljalnici
Preklali, Koroško.

za ženske in sukno za moške obleke zadnje m< de razpošilja najceneje
Jugoslovanska razpošiljalna X. Stermecki v Celju.
Vzoi ui ua zahtevo poštnine prosto.
Čevlje
promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje
Adolf Burslk v Celju
Cene zmerne. Postrežba točna ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
# <£>
tli	s za splave, za ladje in za t
t B* 1 stavbena podjetja izdeluje | «>	najmočneje in po ceni ^
| Fl. Kučanda, vrvar, Št. JUr ob juž. žel. | (Filijalka v Mozirju pri Antonu Strmšeku) |
Kupim vedno in plačam najdražje leneno povesmo, ♦ 215 konjsko žimo in svinjske šetine. 42-18 <§>
Franc Strupi
Celje, Graška cesta
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip
itd. Najnižje cene. PreTzetje vseh steklarskih
50	del!	51-25
Na debelo! Na drobno!
1
m
M. RAVTAR
$ Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča razne delikatese, fine kranjske klobase, salame, hrenovke, pristna namizna in dezertna vina domačih in inozemskih kleti, kranjsko borovničevo vino, šampanjec, konjak, likerje itd. — SI. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo.	317 26-10
m
=89
r
tj] Najboljši češki nakupni vir.
/f^ Ceno posteljno perje:
HI	\V	1 kg sivega, dobrega,
pulj enega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 K"; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg pnha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni pnh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, 9	dobi franko.	28-26
Zgotovljene postelje
Iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; pnh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm širol^e K 13'—, K 14-70, K 17 80 in K 21-; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Širok K 4"50, K 5"20, K 5'70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12 80, K 14'80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar.
S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko,
_ Bogato ilustrirani ceniki zastonj in fias o.
i——sasag tj/
Zdravilišče z vodo in elektriko po si- — - mrfi « kjv stemu prof. Vfinternitza in po Kneippovem V	aIt 11^11
last si.' in kpalj. pov. trga KRAPINE.:: Odprto od I. aprila do I. decembra.
Srednje blago podnebje; mesto je obkroženo od izrastkov štajerskih Alp, bogato na krasotah narave, kaže gledalcu bajne prizore. Bolnikom so na razpolago tople, marmorne in kopeli z ogljikovo kislino, masaža, električno zdravljenje, parne, peščene in solnčne kopelji itd. Sedaj je zdravilišče pod upravo izkušenih zdravnikov hidro-patov, ki so se priučili zdravilne metode pri prof. Mfinternitzu na Dunaju ter skozi dalje časa v Woris-hofenu. Oskrba poceni, obed, obstoječ iz treh jedi, 1 K, večerja po jedilnem listu največ 1 K; stanovanj dovolj, soba od 1 K do 1 K 20 v; glede teh se treba obrniti na kopaliSčno upravo.	314 15-10
idgiBaBaiiBBasaaziBii R
SS
aaBaBB9flBflaBBBBHHBBBBBflBBBBBBBBBaBHBBSGEBHBBBI
n
EH
otpčhiin botrce!
Za sy. birmo priporočam najlepša darila kakor:
ure, zlatnino, srebrnino, verižice, uhane, zaponke, priveske, prstane z demanti, brilanti in drugimi kamni. Vse po najnižjih cenah.	es 51-25
7fl 7pninp in liPUPStirP Por°čne prstane ter ženito-
iill Minila III llPimOHUP vanjs]ca darila po najnižjih cenah.
ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd.
Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto!
Svuji k svojim ® R. Salmič, Celje, Narodni dom
i!iii^!iiiiiBiiGBBiiBSBE!iBBBiiBiassa*aiiiBaiaiaiiiiaiiaiBiBCBS!iiiaisiaRaa!
Kv.	ZVEZNA TISKARNA V CELJU.	bana
Brzojavni naslov: Zvezna tiskarna Celje.	Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče nspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke.	Čekovni račun pri c. kr. poštni hraniln. št. 75.222.
W.H v.v	Lastna knjigoveznica.	■■■■v ■■v.1 a n ■ b
Nič yeč beganja kadilcev cigaret
OTTOMAN
ker so glasom razsodbe upravnega sodišča na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane.
335 52-9

_»,. Veletrgovina s papirjem .
I i \____—---s
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. — Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih
skladov ter vseh tiskovin za urade. Na debelo.	Na drobno.
r
Goričar & Leskovšek
Celje, Graška cesta št. 7.
26 52-26
Zvezna trgovina
(Goričar & Leskovšek)
Celje, Rotovška ulica št. 2.

Najnovejša iznajdba!
zamore se lahko in naglo pogasiti le s
Velik požar
Smekalovimi brizgalriicami
z 40% delavske sile pomanjšanim ravnotežjem nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — Y vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno!
R. A. Smekal, Zagreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev ter motor-mlinov.	276 26-13
^H! Odplačevanje na obroke
129 odlikovanj!


189 44-19
varstven* znamko
<Ro*ierJeva voda za zobe
najfcoljia za zobe. Se dobi povsod. Steklenica 72 vinarjev.
Slikar pleskar
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji ksvojim!
Sprejmem takoj več dobrih pomočnikov
Viktor Bevc, Celje
»o GraSka cesta it. 8. 49-23
Sprejme se takoj
405 3-3
učenka
z dobrimi spričevali v trgovino mešanega blaga. Naslov pove upravništvo rNarodnega Lista".
Največja iznajdba nove
dnTia ie žePna nra „Concurrenz" s pravim UUUtJ švicarskim kolesjem, 30 nr idoča, z emajlno številčnico, lepo gra-viranim okrovom, z 10-letno garancijo, K 3'90. 3 komadi samo K 10'50. — Če ne ugaja, denar nazaj. — Na zahtevo pošljem gratis in franko ilustr. katalog ur, zlata, srebra, nrnih delov, vseh vr*t orodij, godbenih in galanterijskih predmetov.
F. Pamm, Krakov, Zielona-ul. 3—7 (Avstr.)
346 12 9
V najstarejši
narodni manufaktmni trgovini se vsled smrti gospoda
Karola Vanič v Celju
»Narodni dom"
prodaja
vsakovrstno blago, kakor: moško in žensko Sllkno, dinki, oksforti, platno vseh širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. po %elo znižani ceni
Velika množina različnih ostankov pod
lastno ceno!
poecooooooooooooooooooooooooeeeeee eeeeeeeeeeeoee^eeeeeoeeeeeeoeeeeeoeee«!
Ivrovt DaKaIt stavbeni ln umetni ključavničar, Ivan HeDeK, vodovodni initalater <Poij.ka m. ««>
se priporoča za napravo železnih ograj« vrat« ©k
iki ~ * "" " " '
za vsa konitrnkcljska dela, štedilnike, vseh vrst vodovode, vodnjake, kopališča, izdelujem močne premostne tehtnice (Brttcken-wagen). Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice ln nteže.
Celje.	Vse po dnevnih cenah. 106 48-22 Celje«
C ®
>
13 M =3
C " <9
— O <0 O C
S 3 ■ XI £
S*" Sto ™ > "S
N 5° < * >
< 1 s 5 i Š
® ® -Ž ® co 0» "O = > C ^
5 .£,
to
«0
=	O
5	-g š
«0 5 S
£ £ « CC 05 J*
1 1 m 1
— C8 .2. o
l a «
=	-o	®
> =	® 33	•
S -s	» .«	®
a £	N
Trgovina s špecerijskim blagom
Glavna slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskega blaga n. pr. štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd.
Zaloga vsakovrstnih semen.
Slovenci! Zavedajte se!
Ivan Ravnikar
Celje
Graika oesta štev. 21.
Na drobno in na debelo. Točna in solidna postrežba.
Trgovina z moko in deželnimi pridelki ::
Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, :: firneža in lakov :: Priporočam veliko zalogo svežih mandelnov, rozint cveb in orehov.
Zaloga rudnin-: skih voda
Edino delniško pivovarniško narodno podjetje
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
Svoji k svojim!	v Ljubljani	SYOji k SVOjim!
priporoča svoje
izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 126	v sodčkih in steklenicah.	47.91
I__I
dalmatinskih vin
Celje
Glavni trg 8
Glavni trg 8
Ima v svoji veliki zalogi najboljša vsakovrstna dalmatinska vina in razpošilja na veliko in v steklenicah. Črno vino „Plavac<i za slabokrvne in drnge vinske špecijalitete se tudi razpošiljajo. II Zahtevajte cenik II Piebivalcem v mestu in bližnji okolici se raznaša po hišah od 5 litrov naprej po zmernih cenah. Za naročila od 56 litrov naprej velik popust. Za naravnost vina se garantira. W Priporočam svoj vinotoč na drobno.
■g Južnoštajerska hranilnica v Celju ■
mm	__ _ _	***
v Narodnem domu.
"m
Oprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure ^ dopoldne in jih obrestuje po mf 4- '/s °/o ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vl»gateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.	92 52-22
F
"Tvosedaj je dovolila za dijaške nstanove 30.000 K, -i-' za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 11.100 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hraaiiine knjižice drngih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Slovenci, vlagajte v južnoštajersko hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance, in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne oz. za varovance izključno le v južnoštajersko hranilnico.