1 2 3 4 5 6 7 8 KAJ IMATA SKUPNEGA ŽAJFNICA IN NOVELA ZIntPK PRIJAVI SE NA NOVICE na naši spletni strani: https://www.kpk-rs.si/sl/prijava-na-novice-in-KPK-Vestnik Čez nekaj kratkih zimskih dni, na predzadnji torek februarja, bo Drža-vni zbor februarsko sejo sklenil z eno zadnjih epizod ali celo zadnjo epizodo zgodbe o noveli Zakona o integriteti in preprečevanju korupci-je (ZIntPK). Če se ozremo nazaj, smo priča precej nenavadni, pogosto zapleteni zgodbi polni nepričakova-nih zapletov, neljubih presenečenj, napetih obratov in nesmislov, kar spominja na slabo žajfnico. Na tre-nutke se je vlekla kot najdaljši pone-deljek v zgodovini koledarskega šte-tja, da smo napekli še tono pokovke, ki bi opazovalcu zadoščala do konca (ne)spretno režirane manipulacije, potem pa je v nekem trenutku zbez-ljala in pred nami je instant epizoda finale. In gora pokovke, s katero nimamo kaj početi. Pred nami je torej prva obravnava težko pričakovanega predloga nove-le ZIntPK v Državnem zboru. Zgodba, ki ji še pred nekaj meseci ni bilo videti konca, se bo tako lahko, nena-vadno, zaključila relativno hitro. Komu se kar naenkrat mudi, potem ko je prespal že vse mogoče alarme? Ko v žajfnici igralcu poteče rok traja-nja, se zgodi bliskovit preobrat. Lik pretečenega igralca misteriozno izgine ali pa mora po tragični nesreči prestati lepotno operacijo, da njego-vo vlogo lahko zasede boljša izbira. V našem primeru je dvema akterje-ma potekel rok trajanja. Vladajoči koaliciji in že davno tudi ZIntPK. Prvi se mora zdaj – v duhu ene ključnih zavez vlade – »znebiti« drugega. Žal pa v našem primeru vloge preteče-nega ZIntPK ne bo prevzel primer-nejši nov zakon, pač pa stari zgolj prestaja lepotno operacijo. In še to slabo. Tako pomembna in obsežna sistem-ska sprememba zahteva novega akterja. Nov zakon. Komisija za pre-prečevanje korupcije je nad besedi-lom novele ZIntPK, ki je bila po nenavadnem hitrem preobratu sprejeta na seji Vlade RS 18. januar-ja 2018, izjemno razočarana. Čim-prejšnja sprememba zakona je že dolgo seveda absolutno nujna za nemoteno delovanje komisije, zara-di česar je bilo res ključno, da se postopek izdelave predloga novele čim prej zaključi, vendar pa je razvoj celotne zgodbe poln vprašajev in neljubih dogodkov. Najprej nerazumljivo dolg postopek novelacije. Komisiji - osrednjemu in neodvisnemu državnemu organu v institucionalnem omrežju protikoru-pcijskega delovanja, katerega namen je krepitev učinkovitega delovanja pravne države in prepre-čevanje njenega ogrožanja s korup-tivnimi dejanji – je bilo zaradi zavla-čevanja postopka sledenje poslans-tvu praktično nemogoče. Ni pa to edina črna packa žajfnice, ki se odvi-ja že od leta 2014 oziroma od zad-njih mesecev leta 2013 in v kateri si je Slovenija zaradi mencanja skozi postopek novelacije prislužila celo zaušnico mednarodne javnosti. Posebno problematično se zdi še, da je v njej komisija odigrala zgolj skro-mno stransko vlogo, malodane vlo-go statista, namesto da bi kot nosi-lec boja proti korupciji v državi odi-grala eno glavnih vlog. Komisija je tako med pripravo njenega krovne-ga zakona na stranskem tiru žvižgala svoje proti vetru. Zaradi izrazito izključujočega in neja-snega procesa se tako zgodba niti ne more končati drugače kot se pravkar zaključuje. Polna razhajanj med pot-rebami, pričakovanji in željami komisije ter predlogom novele, ki področje boja proti korupciji in grad-njo pravne države potiska nazaj v preteklost. Pa naj še kdo reče, da potovanje skozi čas ni mogoče. V žajfnicah je. Nina Wabra Jakič, Višja svetovalka za odnose z javnos-tmi, Komisija za preprečevanje korupcije Vsebinski zadržki komisije glede predloga novele protikorupcijskega zakona in netran-sparentnost novelacije …….…………….....stran 2 Priporočila nadzornemu svetu družbe v stood-stotni lasti Republike Slovenije…………...stran 5 Priporočila komisije glede avtorskih, podjem-nih in sorodnih pogodb na univerzah…stran 6 Upravno sodišče RS zavrnilo tožbo Zorana Jankovića zoper komisijo…………………...stran 7 Načelno mnenje glede nezakonitega ravnanja naročnika v fazi pogajanj……………………stran 7 Komisija v številkah…………………………...stran 8 IZ VSEBINE www.kpk-rs.si | anti.korupcija@kpk-rs.si | Dunajska 56, 1000 Ljubljana K P K V E S T N I K VLADAVINA PRAVA| INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST ISSN 2232-4909 Številka 47, februar 2018 VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST Vsebinski zadržki komisije glede predloga novele protikorupcijskega zakona in netransparentnost novelacije Naslednji teden bo Državni zbor RS v okviru svoje 38. seje obravnaval Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (novela ZIntPK-C). Ob tej priložnosti si komisija kot nosilec boja proti korup-ciji v državi tudi po tej poti prizadeva, da bi opozorila na net-ransparentnost procesa novelacije zakona, ki določa njene pristojnosti in naloge, v katerem je imela bolj ali manj pos-transko vlogo, želi pa izpostaviti tudi svoje vsebinske zadržke, na podlagi katerih pritrjuje mnenju Službe Vlade RS za zako-nodajo iz junija 2017, da bi bilo zaradi obsežnih sprememb in dopolnitev zakona področje boja proti korupciji v Republiki Sloveniji potrebno urediti z novim zakonom. Netransparentnost procesa novelacije protikorupcijskega zakona Komisija izpostavlja problem netransparentnosti procesa novelacije protikorupcijskega zakona tudi zato, ker je bil sam proces novelacije ZIntPK iz komisiji neznanih razlogov nerazu-mljivo dolg in poln nepričakovanih preobratov, s katerimi komisija ni bila seznanjena, a bi zaradi vsebine zakona morala biti. Gre namreč za novelo zakona, ki jo komisija v želji po bolj jasnih določbah za svoje delovanje (tudi upoštevajoč sodno prakso, ki se je izoblikovala) in učinkovitejšem boju proti koru-pciji čaka že nekaj let, predlog novele pa je nedavno po dalj-šem obdobju zavlačevanja doživel nenaden bistven premik. Novela ZIntPK-C, ki je na postopek sprejema na Vladi RS brez pojasnil čakal na obravnavo oziroma sprejem od aprila 2017 in glede katerega je komisija prejela neuradno informacijo, da naj bi bil deležen precejšnjih nesoglasij in različnih mnenj zno-traj koalicije, je bil 18. januarja letos na seji vlade obravnavan in sprejet, o čemer komisija sploh ni bila obveščena, informa-cijo pa je zasledila zgolj v medijih. Nerazumljivo dolžino procesa sprejemanja novele ZIntPK-C odraža tudi normativni delovni program Vlade RS za leto 2016, ki je v 14. točki določal, da je pripravljavec besedila novele Ministrstvo za pravosodje, da se novela 19. 7. 2016 prvič predloži v obravnavo Vladi RS, skrajni rok obravnave na vladi je bil predviden za 28. 7. 2016, skrajni rok sprejema pa 15. 12. 2016, medtem ko podatka v rubriki »predviden posto-pek obravnave« iz navedenega normativnega delovnega pro-grama ni bilo navedenega. Na zavlačevanje s pripravo novele ZIntPK je poleg komisije v zadnjem obdobju opozarjala tudi nevladna organizacija Transparency International Slovenije, prva konkretna opozorila glede nujnosti novelacije zakona pa, ironično, segajo še v obdobje, ko je komisiji predsedoval seda-nji minister za pravosodje Goran Klemenčič oziroma v zadnje mesec leta 2013, ko je senat komisije pod njegovim vodstvom ob objavi udarnega javnega pisma odstopil. Ključni razlog za odstop takratnega senata komisije je bil prav ZIntPK oziroma njegove pomanjkljivosti, saj so se po besedah Klemenčiča in njegovih namestnikov zavedali »nujnosti korenite izboljšave protikorupcijske zakonodaje«, za kar pa v dani situaciji niso zaznali zadostne politične volje in usklajenosti. Člani senata so tedaj teatralično zapisali naslednje: »Prišli smo do roba zmožnosti, ki nam jih zakon daje. Prišli smo do zidu. Potrebujemo nova ali drugačna orodja, da lahko zid pre-plezamo ali predremo. (…) Pred zidom zdaj lahko zakurimo taborni ogenj in čakamo.« V svoji izjavi so prepoznali tudi ključno vlogo nosilcev političnih oblasti, saj so zapisali, da so lahko le oni »tisti, ki lahko s spremembami ureditve sistemov, prepredenih s sistemskimi korupcijskimi tveganji, dejansko ukrepajo – tako da omogočijo, spoštujejo in opolnomočijo delovanje institucij pravne države.« Senat komisije pod Klemenčičevim vodstvom je torej odstopil zaradi občutka zvezanih rok ob obstoječem protikorupcijskem zakonu, a že nekaj mesecev kasneje se je Klemenčič zavihtel na položaj ministra za pravosodje, na položaj nosilca politične oblasti, ki na področju boja proti korupciji (tudi po njegovih besedah) v rokah drži škarje in platno. Tega bistvenega preobrata na komisiji ni bilo zaznati in novi senat komisije, ki je nastopil svoje delo v letu 2014, je v čaka-nju na novelo ZIntPK-C še naprej lahko bolj ali manj le »kuril taborni ogenj in pred zidom čakal na voljo nosilcev politične oblasti«. Zakonodajni zid, ki ga je zaznal in nanj opozarjal že Klemenčičev senat, z njegovim prestopom med nosilce politič-ne oblasti ni postal nič nižji ali tanjši. Prej nasprotno, saj v zadnjem obdobju spominja že na pravi Kitajski zid, ki ga komi-sija kljub številnim poskusom le stežka prepleza ali predre. Nekdanji predsednik komisije Goran Klemenčič je bil poleti 2014 torej imenovan za ministra za pravosodje in kljub nuji po noveli ZIntPK, ki jo je izrazil le nekaj mesecev prej, je ob pre-vzemu novega položaja le mirno opazoval žareči taborni ogenj, ki ga je prižgal, ko je zapuščal komisijo. Nastopu njego-ve nove funkcije je jeseni 2014 sledil razgovor novega senata komisije z ministrom Koprivnikarjem, ki vodi Ministrstvo za javno upravo, v čigar pristojnosti je bila tedaj tudi priprava novele ZIntPK-C, in ministrom Klemenčičem. Sogovorniki so se strinjali, da je novela ZIntPK nujno potrebna za nemoteno delovanje komisije in minister Koprivnikar je v ta namen mar-ca 2015 oblikoval medresorsko delovno skupino, kar je na komisiji zbudilo upanje na relativno hitro zakonodajno rešitev njenega nezavidljivega položaja. Delovno skupino, v kateri so imeli aktivno vlogo tudi strokovni sodelavci komisije, so sestavljali še predstavniki Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za not-ranje zadeve. V začetku meseca julija 2015 je delovna skupina pripravila vmesno poročilo, ki je vsebovalo pregled problema-tičnih sklopov ZIntPK z oceno ter obrazložitvijo potrebnih sprememb in dopolnitev zakona po vsebinskih sklopih. Z ugo-tovitvami in oceno delovne skupine so bili seznanjeni pred-stojniki organov, ki so predlagali člane delovne skupine, in ožja strokovna javnost. Slednji – Transparency International Slovenija, Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevla-dnih organizacij in Združenje lobistov Slovenije in Inštitut za ustavno pravo – so bili julija 2015 pozvani k podaji pisnih mnenj, pripomb in dodatnih predlogov, oktobra 2015 pa je bil organiziran in izveden strokovni posvet na temo osnutka sprememb in dopolnitev ZIntPK, ki so se ga poleg predstavni-kov Ministrstva za javno upravo in komisije udeležili tudi predstavniki zainteresiranih deležnikov. Februarja 2016 je medresorska delovna skupina s svojim delom zaključila in pričakovati je bilo, da bo predlog novele posredovan v obravnavo vladi, a proces je iz komisiji neznane-ga razloga zastal. Zastoj je bil še toliko bolj nenavaden ob dej-stvu, da je bila Republika Slovenija v tistem obdobju že delež-na resnih opozoril mednarodne skupnosti (Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, OECD) glede nujnosti spre-jema novele ZIntPK-C. Pojasnilo za zastoj procesa je komisija julija 2016 nepričakova-no zasledila v medijih, ki so poročali, da je z novelo Zakona o državni upravi, ki je bila v Uradnem listu RS objavljena julija 2016, pristojnost za sistemsko zakonodajo za področje korup-cije in integritete, področje, na katerem deluje komisija, preš-la na Ministrstvo za pravosodje. Novela Zakona o državni upravi je predstavljala še en primer zakona, ki ga komisija ni prejela v predhodno presojo, čeprav bi bilo to na podlagi nje-nih zakonskih pristojnosti utemeljeno pričakovati. Vezano na proces novelacije ZIntPK pa je na tej točki postalo očitno, da minister Klemenčič procesa oblikovanja novele ZIntPK-C ven-darle ni opazoval tako mirno kot se je zdelo. Ob takem razvoju dogodkov bi lahko pričakovali, da se bo proces novelacije ZIntPK nadaljeval z dodatnim zagonom, saj je oblikovanje protikorupcijskega zakona prešlo v roke tistega, ki je bil že leta 2013 velik zagovornik nujnosti spremembe zakona. Lahko bi pričakovali tudi aktivnejšo vključenost komi-sije v proces oblikovanja novele »njenega« zakona, saj bi v tem primeru lahko šlo za dialog med dvema trenutno najbolj pristojnima posameznikoma na področju boja proti korupciji v Sloveniji, med sedanjim predsednikom komisije in nekdanjim, ki je prevzel tudi vlogo glavnega oblikovalca »njenega« zako-na. Temu žal ni bilo tako. Še več, minister za pravosodje Goran Klemenčič se na številne pozive komisije k srečanju s predsednikom komisije ni odzval. Medresorska delovna skupi-na se ni več sestala, komisija pa je bila postavljena na stranski tir. Celo okrogla miza, ki jo je Ministrstvo za pravosodje konec leta 2016 organiziralo na temo novele ZIntPK-C, ministrstvo ni organiziralo v sodelovanju s komisijo, temveč z nevladno organizacijo Transparency International Slovenija. Zaradi odrinjene vloge je komisija za izražanje svojih pomisle-kov glede vsebine novele in podajanje predlogov na to temo uporabila vse razpoložljive možnosti, da je lahko vsebino novele predstavila tudi v okviru omenjene okrogle mize ter o svojih pomislekih redno obveščala Ministrstvo za pravosodje. Ministrstvo je komisijo povabilo še k predstavitvi stališč na temo nekaterih konkretnih problematik, ki jih ureja predlog novela ZIntPK-C, kot je na primer področje lobiranja, sistem-ske razprave na temo novele »svojega« zakona pa komisija ob novi razporeditvi moči v okviru procesa oblikovanja predloga novele ZIntPK-C žal ni dočakala. Komisija je v luči sprejemanja novele ZIntPK, predvsem s stra-ni pripravljavca njenega besedila, pričakovala kvalitativni pre-skok in partnerstvo vseh treh vej oblasti, saj na področju boja proti korupciji kompromisi niso možni, a dejstva so drugačna. Komisija med samim procesom priprave novele zakona, ki definira in daje zakonsko podlago za njeno delovanje, ni bila povabljena k vsem medresorskim razpravam, eno od zadnjih verzij predloga novele je oktobra 2017 prejela šele po protes-tnem pismu predsedniku vlade in vsem ministrom oziroma ministrstvom glede popolne ignorance z nevključevanjem v razpravo in neseznanjanjem z vsebino novele, z zadnjimi štiri-mi verzijami novele v decembru 2017 in januarju 2018, ki so bile sicer posredovane v medresorsko usklajevanje, pa ponov-no ni bila seznanjena. Tudi informacijo o obravnavi novele zakona na seji Vlade RS je komisija sama zasledila na dan obravnave le v medijih, šele obravnava na vladi pa ji je omo-gočila tudi seznanitev s končno verzijo novele zakona, ki ureja njeno delovno področje. Na podlagi zapisanega torej ni presenetljivo, da je v okviru tovrstnega netransparentnega in izključujočega procesa prišlo do znatnih razhajanj med željami in pričakovanji komisije ter predlogom novele, ki ga je Vladi RS predložil pripravljavec zakona, kar bo osvetljeno v nadaljevanju, zagotovo pa je tež-ko razumeti tudi dejstvo, da si nekdanji predsednik komisije v državi, ki se je zavezala k ničelni stopnji tolerance do korupci-je, prizadeva za sprejem take novele protikorupcijskega zako-na, ki komisiji otežuje boj proti korupciji in ji v tem vse bolj pomembnem boju odvzema že tako omejene pristojnosti. Vsebinski zadržki komisije glede predloga novele protikorupcijskega zakona Komisija izraža tudi izjemno zaskrbljenost nad nekaterimi rešitvami, ki jih podaja novela ZIntPK-C, in v nadaljevanju želi osvetliti svoje vsebinske zadržke. 1) Pooblastila komisije v zvezi z nalogami preprečevanja koruptivnih dejanj Novela ZIntPK-C komisiji odvzema pravno podlago za ugotav-ljanje suma koruptivnih dejanj, ki so posledica dejanja posa-meznika, in s tem možnost sprejemanja ugotovitev o konkret-nem primeru. Komisija se tako ne bo več ukvarjala s korupcijo in se opredeljevala do ravnanj konkretne obravnavane osebe, temveč bo v takem primeru sprejela načelno mnenje, v kate-rem se bo lahko zgolj na načelni ravni opredelila do ugotovlje-nega ravnanja in do morebitnih sistemskih pomanjkljivosti ali neskladij. 2) Prenos odgovornosti za odločanje na uslužbence komisije Komisija ocenjuje, da je velika slabost novele tudi dejstvo, da v zadevah, ki v noveli ZIntPK-C niso taksativno naštete kot zadeve, o katerih odloča komisija kot kolegijski organ, odloča-jo posamezni uslužbenci komisije, ki s tem prevzemajo tudi odgovornost za svoje odločitve. Člani kolegijskega organa morajo ob prevzemu funkcije hkrati prevzeti tudi vso odgo-vornost za odločitve komisije, razen v primerih, ko drugi pod-ročni zakoni določijo drugega nosilca odgovornosti (npr. poo-blaščena uradna oseba komisije kot prekrškovnega organa). 3) Področje lobiranja Komisija pri izvajanju določil veljavnega ZIntPK ugotavlja, da problematika ugotavljanja lobističnih stikov zaradi z ZIntPK določenih izjem (gre za osebe, ki opravljajo dejavnost lobiran-ja za interesne organizacije, a se jim ni treba vpisati v register lobistov) za vse deležnike pomeni dodatne nepotrebne admi-nistrativne ovire tako pri poročanju kot tudi pri izvajanju nad-zora nad lobiranjem. Ureditev, kot jo je predlagala komisija, bi lobirancu prihranila čas pri ugotavljanju istovetnosti lobista, komisiji pa olajšala delo pri ugotavljanju kršitev določb ZIntPK, saj po veljavni ureditvi komisija za ugotavljanje razmerja med lobistom in interesno organizacijo porabi veliko časa (npr. pregled/preučevanje ustanovitvenih aktov), največkrat pa ob pregledu razpoložljivih ter javno dostopnih podatkov statusa lobista niti ni mogoče ugotoviti. 4) Področje daril oziroma donacij Komisija ugotavlja, da so določbe novele ZIntPK-C, ki urejajo področje daril oziroma donacij, nekonsistentne in nedorečene predvsem v delu, ki se nanaša na donacije. Pri tem komisija opozarja, da se z vključitvijo določb glede donacij pristojnost nadzora nad namensko porabo sredstev donacij prenaša z Računskega sodišča RS na komisijo. Novela ZIntPK-C sicer področje daril enotno ureja za vse uradne osebe, vendar pa za komisijo, zlasti v administrativnem, posledično pa tudi kad-rovsko-finančnem smislu, navedeno pomeni dodatno, s pro-računom in kadrovskim načrtom nepredvideno in nenačrtova-no obremenitev. Prav tako ima komisija pomislek v zvezi z izdajo pravilnika o prepovedi in omejitvah sprejemanja daril, saj komisija ni nosi-lec oblasti in posledično tudi ne subjekt politične odgovornos-ti. Iz navedenih razlogov zato komisija ne more izdati pravilni-ka. Podzakonske predpise na podlagi zakona na državni ravni izdajajo le vlada in ministri, nosilci javnih pooblastil pa na podlagi javnega pooblastila lahko izvršujejo zakon s splošnimi akti za izvrševanje tega javnega pooblastila. 5) Finančne posledice Glede na širitev pristojnosti komisije, ki jih predvideva novela ZIntPK-C in jih je pristojno ministrstvo v poglavju novele ZIntPK-C o finančnih posledicah prvotno tudi predvidelo, komisija ugotavlja, da je proračun za leto 2018 že sprejet in torej ne zajema navedenih predvidenih finančnih posledic morebitnega sprejetja novele ZIntPK-C. Navedenih finančnih posledic ne zajema niti predlog proračuna za leto 2019. Vsi predlogi novele ZIntPK-C so vsebovali podatek o tem, da se morajo za nemoteno opravljanje dela komisije zagotoviti dodatna finančna sredstva, verziji predloga novele ZIntPK-C z dne 15. 12. 2017 ter z dne 19. 1. 2018 pa zagotovitve dodat-nih finančnih sredstev več ne predvidevata in zavajajoče navajata, da so finančna sredstva zagotovljena. Prav tako tudi Kadrovski načrt za leti 2018 in 2019 ni usklajen s predvidenimi kadrovskimi okrepitvami za izvajanje pristojnosti in nalog, ki se s predlogom novele ZIntPK-C za komisijo širijo. Na tem mestu komisija poudarja, da bo zaradi navedenih dejstev izva-janje njenih nalog in pristojnosti v primeru sprejema novele ZIntPK-C zelo oteženo oziroma nemogoče. 6) Pravna podlaga za Erar Komisija pozdravlja rešitev, ki jo novela ZIntPK-C predvideva na področju obdelave podatkov v zbirkah osebnih in drugih podatkov, saj nedvoumno nudi ustrezno pravno podlago za njihovo obdelavo in objavo v spletnem orodju Erar. Glede na obseg sprememb in dopolnitev novele ZIntPK-C se komisija za konec v celoti sklicuje na mnenje Službe Vlade RS za zakonodajo, št. 231-3/2017/4, z dne 13. 6. 2017, v katerem je zapisano, da je zaradi tako velikega obsega sprememb in dopolnitev področje boja proti korupciji v Sloveniji treba ure-diti z novim zakonom. Nov zakon je potreben tudi zaradi vse-bine, ki jo ureja novela ZIntPK-C, zaradi podrobnega urejanja posameznih vprašanj in uvajanja novih javno pravnih postop-kov, po katerih bo odločala komisija. A ne glede na vse nave-deno, si bo komisija z vsemi svojimi močmi še naprej vztrajno prizadevala za potrebne spremembe, ki bodo usmerjene v pravno kulturo in pravno državo. TEMA MESECA VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST Vsebinski zadržki komisije glede predloga novele protikorupcijskega zakona in netransparentnost novelacije TEMA MESECA VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST Vsebinski zadržki komisije glede predloga novele protikorupcijskega zakona in netransparentnost novelacije TEMA MESECA Priporočila nadzornemu svetu družbe v stoodstotni lasti Republike Slovenije Ljubljana, 15. februarja 2018—Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) je na podlagi lastne pobude zače-la postopek ugotavljanja nepravilnosti v postopku izbire predsednika/člana uprave družbe v stoodstotni lasti Republike Slove-nije (v nadaljevanju: družba). Tekom postopka je komisija na podlagi zbranih dejstev ugotovila več tveganj in nadzornemu svetu družbe (oziroma nomi-nacijski komisiji nadzornega sveta družbe), na podlagi 8. alineje prvega odstavka 12. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZIntPK) podala sledeča priporočila: 1) da v primerih, ko ta s kandidatom opravi ustni razgovor, zagotovi transparentnost, preverljivost in sledljivost postopka na način, da o razgovoru pripravi zapisnik ali pisni povzetek razgovora s kandidatom ter da zagotovi, da so z vsemi kandidati razgo-vori opravljeni na enak način (torej, da so kandidatom zastavljena tudi enaka osnov-na vprašanja) oziroma z enakim postop-kom, v smotrnem časovnem okviru postop-ka (komisija meni, da ni sprejemljivo, da je z enim od kandidatov razgovor opravljen več kot mesec dni za razgovori z drugimi kandidati); 2) da se za vsakega izmed kandidatov prip-ravi nominacijsko poročilo v enaki obliki ter se v nominacijskem poročilu jasno in z ute-meljitvijo opredeli do primernosti/neprimernosti posameznega kandidata ter da je nominacijsko poročilo podpisano s strani članov nominacijske komisije; 3) da v vseh primerih oblikovanja ožjih krogov kandidatov pred samo izvedbo nominacijska komisija oziroma nadzorni svet družbe uradno sprejme dokumentira-na konkretna merila in kriterije (na seji z zapisnikom in prilogo o merilih in kriterijih), na podlagi katerih bo ocenjevala kandidate ter jih uvrščala v nadaljnje – ožje kroge izbora; 4) da zapisnike sej piše nemudoma po opravljenem zasedanju oz. v smotrnem časovnem okviru (komisija meni, da ni sprejemljivo, da se zapisnik seje napiše več kot mesec dni po opravljeni seji). Obrazložitev Iz prejete dokumentacije in vseh pojasnil, ki jih je komisiji posredovala družba izhaja, da je nominacijska komisija nadzornega sveta družbe (v nadaljevanju: nominacijska komi-sija) v skladu z zakonskimi določili dne 20. 10. 2016 objavila mednarodni razpis za predsednika uprave družbe in/ali člana uprave družbe. Razpis je potekel dne 4. 11. 2016. Nominacijska komisija je na seji dne 9. 11. 2016 preverila pravočasnost in popolnost prejetih vlog in ugotovila, da je bilo 15 vlog kandidatov pravočasnih, ena pa prepozna. Izmed vseh vlog se je za predse-dnika uprave družbe prijavilo 9 kandidatov, za člana uprave družbe pa 16 kandidatov. Z namenom preverjanja popolnosti prejetih vlog je nominacijska komisija sestavila pre-glednico za vnos dokazil in preverjanje o izpolnjevanju zahtevanih pogojev za vsake-ga posameznega kandidata. Nominacijska komisija je na opisan način pripravila tabelo z navedenimi zahtevanimi formalnimi pogoji ter oceno pogojev za vsakega izmed kandidatov. Nominacijska komisija je za vse kandidate v tabeli opredelila, da izpolnjuje-jo pogoj o delovni dobi in izkušnjah in pogoj o delovnih izkušnjah na vodstvenih položa-jih. V nadaljevanju je nominacijska komisija iz postopka izločila vloge kandidatov, ki niso izpolnjevali zahtevanih pogojev (teh je bilo 6), preostalih 9 kandidatov pa uvrstila v ožji krog in jih povabila na informativni razgo-vor. Dva (2) izmed vabljenih kandidatov sta po prejetju vabila na razgovor od kandida-ture odstopila. Nominacijska komisija je po opravljenih razgovorih s sedmimi (7) kandi-dati za šest (6) izmed njih pripravila nomi-nacijsko poročilo o primernosti. Pri tem je s tremi (3) kandidati razgovor opravila dne 22. 11. 2016, s tremi (3) dne 28. 11. 2016, z eno (1) kandidatko pa šele dne 11. 1. 2017. Z zadnjo navedeno kandidatko razgovora ni opravila celotna nominacijska komisija, ampak zgolj član nominacijske komisije oz. predsednik nadzornega sveta družbe, zanjo pa tudi ni bilo pripravljeno nominacijsko poročilo v enaki obliki kot za ostale kandi-date. Pri tem je potrebno opozoriti, da sicer nobeno izmed šestih (6) nominacijskih poročil ne vsebuje podpisov članov nomi-nacijske komisije in ne vsebuje opredelitve nominacijske komisije o tem, ali je kandidat ocenjen kot primeren ali neprimeren, kljub temu da dokument navedeno rubriko pred-videva. V nadaljevanju je nominacijska komisija sprejela odločitev, da se z name-nom presoje kompetenčnega profila kandi-datov in presoje kompatibilnosti posamez-nih članov uprave najame kadrovsko agen-cijo. Nominacijska komisija je po opravljenih razgovorih s sedmimi (7) kandidati obliko-vala drugi ožji krog potencialnih kandidatov za predsednika oziroma člana uprave druž-be in vanj uvrstila štiri (4) kandidate. Iz dokumentacije, ki jo je komisiji posredovala družba, je razvidno le, da je bil dne 11. 1. 2017 opravljen razgovor s kandidatko, medtem ko ni razvidnega zapisa niti nomi-nacijskega poročila za kandidatko za prvi, niti drugi ožji krog. Za ostale tri (3) kandida-te so sestavljena nominacijska poročila, ki so bila pripravljena ob prvem razgovoru v prvem ožjem krogu, dne 22. 11. ali 28. 11. 2016. Zapisnikov kakršnihkoli dodatnih razgovorov s kandidati družba komisiji ni posredovala. Dokumentacija, ki jo je komi-siji v povezavi s postopkom izbora in ime-novanja predsednika/člana uprave posre-dovala družba, ne pojasnjuje niti meril niti kriterijev niti načina izbora štirih (4) kandi-datov (izmed sedmih), ki jih je nominacijska komisija uvrstila v drugi ožji krog in zanje predlagala presojo kompetenc pri izbrani kadrovski agenciji. Komisija meni, da je navedena faza postop-ka uvrstitve kandidatov v drugi ožji krog potekala netransparentno in nesledljivo, nominacijska komisija ni imela sprejetih meril in kriterijev, na podlagi katerih je izmed sedmih (7) v drugi ožji krog uvrstila štiri (4) kandidate. Hkrati iz Zapisnika 22. redne seje nadzornega sveta družbe z dne 28. 3. 2017 izhaja, da naj bi nominacijska komisija ob pričetku svojega dela na podla-gi dobrega poznavanja poslovanja družbe in preteklih izkušenj določila opis del in nalog, pristojnosti in odgovornosti, pogoje in kompetence ter osebnostne lastnosti in sposobnosti, ki jih mora poleg izpolnjevanja formalnih zakonskih pogojev imeti kandidat za predsednika oziroma člana uprave (določitev ciljnega profila predsednika oz. člana uprave). Navedeno sicer iz dokumen-tacije, ki jo je komisiji posredovala družba, ni razvidno. Očitno pa je bil kompetenčni profil določen, saj so po vnaprej določenem kompetenčnem profilu kandidate ocenje-vali tudi v izbrani kadrovski agenciji. Dolo-čene lastnosti je možno razbrati zgolj iz določenih rubrik nominacijskega poročila za posamezne kandidate ter iz tabel, v katerih je nominacijska komisija preverjala popolnost vlog kandidatov. Na tem mestu komisija izpostavlja in opo-zarja na pomembnost sprejetja in zapisa ustreznih meril in kriterijev za izločitev kandidatov, ki sicer izpolnjujejo zakonsko predpisane pogoje za zasedbo delovnega mesta člana/predsednika uprave družbe, iz nadaljnjega postopka. Tako kot opisano zgoraj, iz dokumentacije, ki jo je komisiji posredovala družba, ni razvidno, na podlagi česa so bili v najožji – tj. drugi ožji krog – uvrščeni zgolj štirje (4) kandidati od sedmih (7), za katere je nominacijska komisija ugo-tovila, da sicer zakonsko predpisane pogoje izpolnjujejo. Enako, določitev kompetenč-nega profila za delovno mesto člana/predsednika uprave družbe ni nikjer pisno zabeležena, med posredovano dokumenta-cijo komisija tudi ni zasledila dokumenta, ki bi kompetenčni profil kandidata določal. Vse navedeno ne govori v prid najvišjim standardom transparentnosti in sledljivosti postopka izbora člana/predsednika uprave družbe. Za štiri (4) kandidate, od tega dva (2) kandidata za mesto predsednika uprave družbe, dva (2) pa za mesto člana uprave družbe, je izbrana kadrovska agencija prip-ravila poročila o presoji kompetenc (ki jih je kadrovski agenciji vnaprej posredoval nad-zorni svet družbe oz. nominacijska komisi-ja), pripravila pa je tudi tri match-up poroči-la, v katerih je ocenjevala ujemanje med kandidati. Na podlagi navedenega je bila kot najprimernejša za delovno mesto pred-sednika uprave družbe izbrana kandidatka, medtem ko za mesto člana uprave družbe ni bil izbran nihče. Priporočila komisije glede avtorskih, podjemnih in sorodnih pogodb na uni-verzah Ljubljana, 7. februarja 2018—Senat komisi-je je dne 25. 1. 2018 sprejel Končno poroči-lo in priporočila glede sklepanja avtorskih, podjemnih in sorodnih pogodb na univer-zah v Republiki Sloveniji. V zvezi s tem je komisija Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter drugim deležnikom v postopku sprejemanja pred-pisov s področja visokega šolstva podala priporočilo, da se pripravi in sprejme jasna definicija javne službe na področju visokega šolstva, na podlagi katere bi se jasno opre-delila tudi redna delovna obveznost visoko-šolskih delavcev in natančneje določilo neposredno pedagoško obveznost, posred-no pedagoško obveznost, osnovno razisko-valno-razvojno oziroma umetniško in stro-kovno delo ter druge obveznosti, ki skupaj tvorijo polni delovni čas visokošolskih dela-vcev v obsegu 40 ur tedensko. Komisija je podala priporočila tudi univer-zam in sicer, da naj: . v svojih internih aktih natančno določijo tržno dejavnost in njeno izvajanje ter razmejitev med izvajanjem tržne dejav-nosti in javne službe, . v svojih internih aktih natančno določijo razmejitev raziskovalnega dela v okviru javne službe ter raziskovalno delo, ki je plačano po avtorski pogodbi, podjemni pogodbi oziroma sorodni pogodbi, . vzpostavijo dnevne evidence izrabe delovnega časa oziroma tedenska ali mesečna poročila o opravljenem delu, na podlagi katerih bo mogoče preveriti dejansko opravljene ure visokošolskih delavcev v okviru rednega delovnega časa, . vzpostavijo učinkovit sistem nadzora glede izvajanja dejavnosti, ki spada v okvir javne službe in se financira iz pro-računa Republike Slovenije. Povzetek priporočil svetu javnega zavoda Ljubljana, 30. januarja 2018—Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) je skozi postopek, ki ga je začela na podlagi prijave, na podlagi zbranih dej-stev ugotovila več tveganj. Svetu javnega zavoda (v nadaljevanju: svet zavoda) ter ministrstvu, pristojnemu za zdravje, je na podlagi 8. alineje prvega odstavka 12. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZIntPK) podala sledeča pripo-ročila: 1.) da interni akt, ki ureja delo sveta javne-ga zavoda, dopolni s pravnimi normami, ki bodo jasneje določale način postopanja članov razpisne komisije kot tudi sveta zavoda, ko gre za odločanje o izpolnjevanju razpisnih pogojev pri kandidatih za general-nega direktorja javnega zavoda; 2.) transparentnejše delovanje pri vodenju sej, in sicer dosledno upoštevanje določil internega akta, ki ureja delo sveta javnega zavoda, v delu, ki določa snemanje sej sve-ta ter hrambo magnetnega zapisa seje; 3.) da pri objavah prostega vodstvenega delovnega mesta »generalni direktor javne-ga zavoda« na različnih mestih in v medijih sledi isti vsebini ter jasneje poudari obvez-nost predložitve dokazil o izpolnjevanju razpisnih pogojev. V postopku ugotavljanja korupcije je komi-sija ugotovila, da je svet zavoda v letu 2016 razpisal prosto delovno mesto »generalni direktor javnega zavoda« ter ga objavil v časniku Delo, časniku Dnevnik, na spletni strani javnega zavoda ter na Zavodu RS za zaposlovanje. Svet zavoda je v razpisu, ki je bil objavljen v časniku Delo in časniku Dne-vnik, jasno določil obveznost posredovanja dokazil o izpolnjevanju razpisnih pogojev, medtem ko v sporočilu o prostem delov-nem mestu, ki je bilo objavljeno na Zavodu RS za zaposlovanje, takšna obveznost (razen za predložitev programa dela in razvoja javnega zavoda) ni bila jasno dolo-čena. Preverjanje izpolnjevanja pogojev prijavljenih kandidatov, njihovih programov dela in razvoja je bilo zaupano razpisni komisiji, imenovani s strani sveta zavoda. Razpisna komisija, ki se je sestala dvakrat, je sprejela sklep tako glede popolnosti vlog kandidatov kot tudi roka za odpravo pomanjkljivosti nepopolnih vlog, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je bil sklep razpisne komisije o popolnosti vlog/izpolnjevanju razpisnih kriterijev prenagljen in deloma nejasen, saj se je kandidata, za katerega je razpisna komisija odločila, da je podal popolno vlogo, v nadaljevanju vseeno poz-valo k predložitvi potrdila o nekaznovanos-ti. Hkrati pa je razpisna komisija kot popol-ne štela vloge, za katere kandidati niso predložili zahtevanih dokazil. Razpisna komisija je na ponovnem (tj. drugem) ses-tanku pregledala dopolnjene vloge kandi-datov. Od vseh kandidatov, ki so bili pozva-ni k dopolnitvi vloge, do roka za dopolnitev zgolj eden izmed kandidatov ni pravočasno dopolnil vloge (tj. kasneje izbrani kandidat) oziroma ta ni bila pravočasno dopolnjena niti do sestanka razpisne komisije. Kljub navedenemu je razpisna komisija sprejela sklep, da se na razgovor povabi vse prijav-ljene kandidate, torej tudi kandidata, ki sta bila že na prvem sestanku razpisne komisije ocenjena za neprimerna, kot tudi kandida-ta, ki v roku ni dopolnil vloge. Razpisna komisija je tudi sklenila, da se vse kandida-te, ki še niso posredovali dokazil, ponovno pozove, da dokazila dostavijo najkasneje do seje sveta zavoda. Na seji sveta zavoda so člani sveta po pred-stavitvi kandidatov med drugim soglasno sprejeli sklep, da štirje kandidati (med njimi tudi kasneje izbrani kandidat) izpolnjujejo razpisne pogoje. Nato so izvedli tajno gla-sovanje, na katerem je bil za generalnega direktorja javnega zavoda izglasovan dolo-čen posameznik, ki niti v roku, določenim s pozivom razpisne komisije, niti v času gla-sovanja oz. odločanja članov sveta zavoda, niti v času, ko je svet zavoda ministrstvo, pristojno za zdravje zaprosil za izdajo pisne-ga soglasja k njegovemu imenovanju, ni predložil dokazila o izpolnjevanju pogoja nekaznovanosti, ampak je to predložil šele nekaj dni pred odločanjem na Vladi RS, ki je soglašala z njegovim imenovanjem. Glede na zaznano podnormiranost ureditve poslovanja sveta zavoda, je komisija svetu zavoda priporočila, da interni akt, ki ureja delo sveta javnega zavoda, dopolni na način, da bo jasneje določal način postopa-nja članov razpisne komisije, kot tudi sveta zavoda, zlasti ko gre za odločanje o izpol-njevanju pogojev kandidatov za tako pomembno in odgovorno poslovodno mes-to kot je vodenje javnega zavoda. Komisija namreč meni, da je bil postopek izbire generalnega direktorja v tem delu najmanj/vsaj nedosleden, saj so člani sveta zavoda na sejo vabili tudi kandidate, ki vloge niso dopolnili v roku in bi zaradi tega morali biti iz postopka izločeni. V zvezi z izbirnim postopkom je komisija ugotovila tudi pomanjkljivo zavedanje in razumevanje dolžnosti transparentnosti in pravilnosti vodenja postopka, ki se kaže v tem, da magnetogram seje sveta zavoda, kljub jasni določbi poslovnika sveta zavoda, ne obstaja. Glede navedene opustitve je svet zavoda komisiji pojasnil, da se seja ni snemala, saj naj bi svet zavoda v zadnjih letih izoblikoval prakso, da se seje, na kate-rih se predstavljajo kandidati za generalne-ga direktorja, ne snemajo. Dalje izhaja, da je razlog za tako prakso zaščita osebnih podatkov kandidatov, nji-hovih predstavitev in odgovorov. Po mnen-ju komisije navedeni razlogi ne opravičujejo opustitve s poslovnikom sprejetih standar-dov transparentnosti. Podatke, ki jih kandi-dati za namen izbirnega postopka razkrijejo članom sveta zavoda, je v skladu z obstoje-čo informacijsko tehnologijo v vsakem tre-nutku možno zavarovati tako, da se podat-ki, ki morajo biti varovani, ne razkrijejo nepooblaščenim. Za samo rekonstrukcijo vodenja izbirnega postopka in morebitno razbremenitev odgovornosti, ko je npr. pod vprašanjem pravilnost odločitve članov sveta zavoda, pa je dobrodošlo, da se seje snemajo, posnetki pa hranijo. Opustitev navedenega ravnanja lahko po mnenju komisije okrni zaupanje v delo sveta zavoda in tudi zaupanje v delo in integriteto same institucije. Upravno sodišče RS zavrnilo tožbo Zora-na Jankovića zoper komisijo Ljubljana, 25. januarja 2018—Komisija za preprečevanje korupcije je prejela sodbo Upravnega sodišča RS v zadevi zaključnih ugotovitev nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarja Zorana Jankovića (opr. št. I U 1854/2015-25 z dne 05. 01. 2018), s katero je tožbo Zorana Jankovića zavrnilo. Vir: Wikipedija Po presoji sodišča je komisija v ponovlje-nem postopku postopala pravilno in zako-nito s tem, da je skladno s procesnimi zah-tevami, predpisanimi z določili 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju koru-pcije (ZIntPK), izdelala Zaključne ugotovitve o konkretnem primeru ter jih v osnutku poslala v izjasnitev tožniku, zatem pa nje-govo pisno izjasnitev objavila skupaj z zak-ljučnimi ugotovitvami. Sodišče navaja, da so bile v predmetnem postopku spoštova-ne vse zahtevane postopkovne določbe ZIntPK, ki pomenijo izpeljavo načela varstva pravic strank in varstva javne koristi iz 7. člena Zakona o splošnem upravnem posto-pku (ZUP) ter načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP v povezavi z 22. členom Ustave RS (enako varstvo pravic). Prav tako po presoji sodišča z izdelavo in objavo omenje-nih zaključnih ugotovitev ni bilo poseženo v ustavno pravico tožnika do domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave RS, kakor tudi ne v druge ustavne pravice tožnika, katerih kršitev je uveljavljal s tožbo. Sodba je pravnomočna in zoper njo pritož-ba ni dovoljena. Celoten dokument je dostopen na tej pove-zavi. Ustavitev kazenske preiskave zoper vodjo Urada komisije Ljubljana, 5. februarja 2018—Zoper vodjo Urada komisije Bredo Demšar Petretič je bila kazenska preiskava zaradi suma zlora-be uradnega položaja ali uradnih pravic (ker naj bi pridobila protipravno premo-ženjsko korist zaradi domnevne nepravilno-sti pri parkiranju) ustavljena. V sklepu o ustavitvi preiskave Okrožnega sodišča v Ljubljani je zapisano, da je po končani preiskavi državni tožilec 8. decem-bra 2017 izjavil, da odstopa od pregona, ker ni dokazov, da je bilo storjeno kaznivo deja-nje. O tej odločitvi državnega tožilca je bil seznanjen tudi oškodovanec, ki je bil pou-čen o pravici do prevzema pregona, vendar ga v predpisanem roku ni prevzel. Tako je s tem postopek dokončno zaključen. Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi kršitve integritete župana Občine Log – Dragomer Ljubljana, 22. decembra 2017—Komisija za preprečevanje korupcije je na seji senata 20. decembra 2017, sprejela Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi kršitve inte-gritete Mirana Stanovnika, župana Občine Log – Dragomer. Vir: Občina Log-Dragomer Zadeva se nanaša na ravnanje obravnavane osebe pri posredovanju podatkov v postop-ku izdaje dovoljenja komisije za opravljanje dejavnosti samostojnega podjetnika po 26. členu Zakona o integriteti in prerečevanju korupcije. Ugotovitve o konkretnem primeru so sku-paj z izjasnitvami obravnavane osebe obja-vljene na tej povezavi. Načelno mnenje glede nezakonitega ravnanja naročnika v fazi pogajanj Ljubljana, 21. decembra 2017—Na podlagi prvega odstavka 11. člena in petega odsta-vka 13. člena Zakona o integriteti in prepre-čevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljeva-nju: ZIntPK), je senat Komisije za prepreče-vanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) sprejel naslednje načelno mnenje: . ravnanje odgovorne osebe samouprav-ne lokalne skupnosti – naročnika po Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju ZJN-3), ki v fazi pogajanj in po zaključku pogajanj (vse po preteku roka za predložitev ponudb) najugodnejšega ponudnika poziva k podpisu izjave o dobavi blaga točno določenega proizvajalca, s čimer doseže, da izbrani ponudnik po poteku roka za predložitev ponudbe spremeni vrsto ponujenega blaga na način, da namesto proizvoda blagovne znamke A ponudi proizvod blagovne znamke B, predstavlja opustitev dolžnega ravnanja glede izvajanja 6. odstavka 89. člena ZJN-3, kršitev načel zagotavljanja kon-kurence in enakopravne obravnave ponudnikov, kršitev lastnih razpisnih navodil ter posledično kršitev integrite-te, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK. Načelno mnenje je v dostopno tu. Komisija na zimski šoli v Italiji Ljubljana, 13. februarja 2018—Predstavnici komisije sta se konec januarja in začetek februarja udeležili dvotedenske mednarod-ne zimske šole v Italiji na temo preprečeva-nja korupcije z administrativnimi ukrepi. Zimsko šolo je organiziral Oddelek za politi-čne vede Univerze v Perugi v sodelovanju z Regionalno protikorupcijsko komisijo RAI, Evropskim uradom za boj proti goljufijam OLAF in italijansko protikorupcijsko agenci-jo ANAC. Predavatelji institucij, ki so dogo-dek organizirale, ter drugih sodelujočih institucij (kot je Agencija za boj proti korup-ciji iz Srbije ACA) so predstavili številne vsebinsko bogate tematike. Udeleženci zimske šole so tako obravnavali problema-tiko korupcije v postopkih javnega naročan-ja, korupcijo z ekonomskega vidika, korup-cijo in organiziran kriminal v Italiji, proble-matiko javne etike, pomembnost dostopa do informacij javnega značaja z vidika tran-sparentnosti, vlogo medijev pri obravnavi korupcije, etične kodekse, načrte integrite-te, oceno korupcijskih tveganj ter ukrepe za preprečevanje korupcije na lokalni ravni, vlogo vodstvenih javnih uslužbencev pri vzdrževanju integritete ter sposobnosti vodij, ki so potrebne v borbi proti korupciji. Dogodek je ponudil tudi priložnost za izme-njavo dobrih praks s področja boja proti korupciji. VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST NOVICE Novi elektronski obrazci za področje lobiranja S 1. februarjem 2018 so se za področje lobiranja začeli uporabljati novi elektronski obrazci, ki so dostopni na tej spletni pove-zavi. Prosimo vas, da odslej uporabljate nove elektronske obrazce, ki bodo omogočili tako lažji zapis kakor tudi obdelavo lobisti-čnih stikov. VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST NOVICE VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST NOVICE KPK Vestnik Komisije za preprečevanje korupcije je licenciran pod licenco Creative Commons priznanje avtorstva 2.5 Slovenija. Ustvarjen je na podlagi dela, dostopnega na www.kpk-rs.si. Dodatna dovoljenja, ki jih ne obsega ta licenca, so dostopna na anti.korupcija@kpk-rs.si. Izvedena izobraževanja in usposabljanja za javni sektor Področje protikorupcijske klavzule Prekrškovni postopki zoper fizične osebe, pravne osebe in odgovorne osebe pravnih oseb KOMISIJA V ŠTEVILKAH Podatki predstavljajo aktivnosti komisije v letu 2018 Prijave Pravna mnenja, pojasnila in odgovori Področje nezdružljivosti funkcij Področje premoženjskega stanja (št. prejetih in pregledanih obrazcev) Zahteve za dostop do informacij javnega značaja Število prejetih prijav 48 Število prijav, ki so prestale predhodni preizkus 36 Področje nasprotja interesov 9 Področje nezdružljivosti funkcij 7 Področje omejitev poslovanja 4 Področje premoženjskega stanja 23 Področje daril 1 Področje lobiranja 8 Področje preventive in načrtov integritete 6 Št. ocenjenih predlogov zakonov in drugih prav-nih aktov z vidika korupcijskih tveganj in tve-ganj za kršitev integritete 0 Št. ocen korupcijskih tveganj in tveganj za krši-tev integritete 0 Št. opozoril funkcionarjem glede nezdružljivos-ti funkcij 2 Št. odločb poklicnim funkcionarjem za opravlja-nje dodatne pridobitne dejavnosti 0 Odjava premoženjskega stanja 38 Odjava iz registra zavezancev 54 Prijava spremembe premoženjskega stanja 428 Prijava v register zavezancev 493 Prijava premoženjskega stanja 2.022 Št. vseh prejetih vlog 8 Št. zavrnjenih zahtev iz posamezne vloge 0 Št. delno ugodenih zahtev iz posamezne vloge 0 Št. ugodenih zahtev iz posamezne vloge 4 Št. vlog v postopku reševanja 4 Št. zadev v pritožbenem postopku 0 Število izvedenih usposabljanj 3 Število udeležencev usposabljanj 87 VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST Število izdanih dovoljenj za izvzetje iz dolžnosti vključitve protikorupcijske klavzule v pogodbe 0 Število uvedenih prekrškovnih postopkov/ukrepov 0 Število pravnomočno zaključenih postopkov/ukrepov 0 KOLEDAR OBVEZNOSTI . Poročanje o uresničevanju aktivnosti iz Akcijskega načrta—28. 2.: Nosil-ci ukrepov iz akcijskega načrta uresničevanja Resolucije o preprečevanju korupcije v RS morajo poročati o svojih aktivnostih do konca tega mese-ca. . Seznam daril – 31.3.: Državni in drugi organi ter organizacije, ki so dolž-ne voditi sezname daril funkcionarjev, morajo kopije teh seznamov za preteklo leto posredovati komisiji do konca marca tekočega leta. . Letno poročilo komisije—31.5.: Rok za oddajo letnega poročila. Podrobnejše informacije o rokih in obveznostih zavezancev po ZIntPK so dostopne na spletnih straneh Komisije za preprečevanje korupcije. "In tako se zgodi sprememba. Ena ges-ta. Ena oseba. En trenutek za drugim. " - Libba Bray