ženski 1940 - LETO XVIII Svet APRIL Obrazi in dule: Henrika Santel (inž. arh. Dušana Šantel-Kanoni) — Kmečka hči (Stana Vinšek) — Zgodba viniiarke Tereze (Milena Mohoričeva) — Tebi, ki si samu (Duša V.) — Marja Boršnik-Skerlak: Aškerc — življenje in delo (Erna Muser) — Ali bo boj za. žensko volilno pravico rodil uspeh (A. Ž-) — Javni dogodki doma, in po svetu — Umetnost: Poročilo iz ljubljanske drame (K. V.) — Naše razstavne dvorane (Eda Stadler) — Obzornik — A'oi'e knjige: Litografije Mihe Maleša^ Podobe Mihe Maleša (Elpi) — Priloge: Naš dom. Modna priloga in priloga za pletenine Suha usta, ko se zbudite! Kako lahko se to odpravL Vzemite, takoj ko vata-nele, za jutranjo nego zob in ust zobno pasto Chlorodont. Ta zobna pasta ne samo. da osvežuje iu čisti, ampak vsebuje tudi kisikovo sol, ki s prijetnim draženjem izziva žleze slinavke, da izločajo obilnejšo slino, in tako skrbi Chlorodont na najbolj naraven način za čiščenje ust , pctćtu Chlorodont Ženski Svet iziaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naiočnina la list i gospodiujslo piflogo «Nal dom», modno prilogo in krojno polo i ročnimi deli maSa din 64'—, polletna din 33'—, četrtletna din 17'—. Posamezna Številka din 6'—. Sam list s prilogo «Naš dom. ali same priloge din 40'—, Za Italijo Lit 24'—, posamema številka Lit 2'SO; la ostalo inozemstvo din BS.—. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. H'.004. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Aleksandrova c. 16/1. Telefonska itev. 32-80. Izdaja Konzorcij. Ženski Svet v Ljubljani. Za konzorcij in uredništvo odgovorna Milka Martelanc. Tiska tiskarna Veit in drug, družba z o. z., Vir, pošta Domžale. (Predstavnik Peter ,Veit, Vir.) ŽEIVSKI SVET ■LJUBLJANA • APRIL 1 9 4 0. • LE T O .XV111 Obrazi in duše Slikarica Henrika Šantel roj. 17. mig. 1874 Gorica, umrla IS. febr. Ljubljana I nž. ar h.'D u^ a-na- Š an t el-K ah oni y'Tetke Jetidaj vstopda--'V-: atelje.-saane J^nne, -Htüermanti.ove'f-'ki. Se ,fes selaln -tudi^ii J^ccFiäu-'-öffpfab- -je hilo Hen- ' ■ -.vihiTio- znanje,že dokaj '-usia.ljeiio-tn: -tudt :je-.östala: tiLrn^celtb- ■ -■.ibn Hta-- Ta:.letu- pr.a.v-:.za\pi:JM-.hstö:-.sim:osiojrregii\at^^^ 4sla_ .so : umetnoHi .neizbrisno, .ded.. Meh7^ohne>nu-nah-nu-J^e}^^ lalč- siri äe- -pri'drU-žih -^iroko^ : -po-t^znost in tejiki^^u^na. hamma. uhYanQSfy.Slikala jr V - ■nftraVTiTi^'ü^hkvstij.'n pjx^z^tvrske ■■:k(impozi{^je-. .'I^Jmeiniska razgxhä-rtost^ 's^o-hod:a-m.p0let---t(i. -.sredine so-astalv. glavni clem vsifgd Ilennkmega- . bodočega .stremljenja, -toda koležni. m-■; .ybpitl-j!. gA. žAl-nisa. (hth.-nnkoh v -muht,meri,: Med, njen-imi d.okument.r.vz,- ■ ■ tišteg:a iđsu . je mpirmvo i^-vir-no- -priporOQiio-.-k. pro^tVji za- stij^endijo-.-'.-^.^ena . ■■oh.oz:^Vam'.ii'»te}jiM-..Htllermimnavu..j$. ,kar4kteiT^^ »ftduiim:Henriette ■Sa.ntet.-ge^.- .hprt. -zu- .denribegal/steten. -Sehulermnm-. memer- -MahUditil-B. ..ihr Vedeiderides-. TaUnt - ,unrd'.lvir}i:sam^. imterstutz-£.:..diirch .-gro.-^.^e .'Mrehsmnkeit- und - eine. :-ga7iz. keriM>rra.gende-■. -E-ovi_zentx-atiarjsJahigkeit,..-Eigenscha{te.nt. ^K Ces.;iltr-.ertjioglichfeii -im. Laicfe .'des-iti mm^--■ner-.Schule-.-zugehriif-hteA Studiermhres .getndezu-.-drsfannhch^i^-örtSchrmc.- tu-maciteji, : -Reihe .iekr. -gutfr. -Aktstudien.i: ^eigt -.eine.'i}Bn- .di!r..Jm:r ■ des GIu^^ ■ ■ihnristlex-genoskeniißhifft) -fur-.dii.-.g.rosSe Ansstelhmg dreses: J^ahres- angenomrnene. Ar- . . .heit die.-:Tuchtig-keit .ihr^s K:onnenr*.i-, .-.it d..-'I a .-razstavaje-ilä po. vsej 'fiemhjr..: .Ome--: ... .Mi^riha.^ :kar .m mngla loiifi. od Mimchem: 'Že .na jesen 190.9-je, htla-zopet. Siiri .■ mesece tam in kopirala v Pinakoteki Pott.ni ff je unil-a t Coiicć kjer je nadaljt-vala .s.-suojo slikarsko, solo .\ix..z..veijinn:warooilx te3'- äph.--za--rMzstave -vse- ilo juni-ja:-i9iS„ Jcp . :je jn:i&ela,-:vo.j%ti -Jvdnjff z-itakjo: .Se- dvB skoka't>:viozem,sU-o-beleiv. v 4em.-razdobju:- • 1911-Fr(fga in JJresde-n:.Ieta:J9-i3:.-zoptrt nepo!idhni -Mi^ -......: • ••:. . - Le del smjih 4ik ;fj moi>h lesiti, Jo se )e moialt Srcntloia družina piiditiziti be-^ncenuin ■'a- vedno zapustiti ljubljeno Carito Pidel se je ntijtižji del Ileniikniega ,:z}-uljenja-^. rcmtanje ip:: kraja, v.kr-a.]-.-p.Qmanjkanj.e: .b.oleznt,-.smrtiM i>ružini: Sijgimskci-pot Jih je mdtla nctjpiej preko Ljubljane-v Dohnpf e tnjitice pfi l^oiem mestu Tu fnesehio Hvanje iim ji iziabilfi za nel.zj lepih akiarelnih folUomih lastummh studrj, ,..h}er..s.o..jT.:bxle.za -mpdel begunke .l.-lrnog.pr^ke:-m.ej^.m.-}Lot&ra.'Dve di. trli«-Se b-dii--:Piliiil,-zbirki..;—^Na -pngo^jarianfe. .dunaJšJie tete.-SolzmanMoiie-.so .M radi-hoUzjd tete- ■ jjantce,,.riainilaß^- h:ennh.ne .sestre,..adloćih,.:da. se näielijb:-v-:-miü Grolstiiii-k -pii Mrafi-'' hscu Altand v dunajski blmini Od maiut I9i6 Jo maica 1917 so bivah tam Jeli -je-. hud.a...£rtvpjiala,za--sv(>-j».- 'bolno-::sesfro,-.Na, iakhio -.urnetiiUho-: ii-Avkrjanje-.ni -rHogl-o!'--' _ .misliti. Iz slwzbenik .in dmanskih-razlogov'.so:-ši .poiskali liovo -bMišik -'-d :Kr.ike'm oh-'-. Tam so, si. s siiipnwa. prihranki .kapih-.'rnajljno' hiSic^}- -na hribu- -Jiarplu. .Za--tr-i- ' nufek :]e.: zap.jalo soncs it:njikoi}o: be^msko -iwdjenjc.-, Zopet So ':btli-.'n-a. :švojetn..: vM':.fkii ' ' pitj, mati-i^ cie^.: vse- ta.ssSim rffenfiiii; «opgt- delo-, -veiüiärii'ä. ■ .figuralnt:. stud%je_v.- akvuxelnrJ^anxca, -fi ..je' -bih- mnogok-raf.ia model: .fpää,prišla' je' ^le- ■ .-.sreßa. za.nesrßip:. -Komaf- je niati prehehln 'fezko' holezin.'. Se'Jin '.-je-tgorjüä hi'stu Pre-' r. ... sehh sa .se.-v. mestp- Krikoy:^^eki -iahiiiik .Ćicklovii: a ^gfelfa je' matoHl-'pri:UenriU ': .seHio. slwvp-Rskih -nars>dmh:_ nol-fn ph.- j.e.-namembzajliazgUdniCe. .S'ftiirtucfenlnd.in rprer.'.'' dobi q. gospp Rendia-se .je■ napotila--Henrika 'v. kasni .jeseni .leta, 1919.' v"ie:. nenj-ejenili' projnef-ij.ih.-razmerah n».-''t.eŽMvnvttifHejo' po Slavoniji-.'.^hogi -JHnkövöe: J'viin}ć't>tsce"i\- 75 Đakovo. Od hiše do hi^e je stikala za originalnimi narodnimi nošami in prinesla domov -po, treh tednih-.napornega potovanja i2.hni^nih folklornih študij. Toda reprodiik- , cije niso bile nikoli izdelane,, honorar pa je morala iztoiiti in je dobila le »milosten«. delež iz konkurza.. . . Škoda za to prelepo delo! • . 192Ö. ji je umrl oče, -ki je -vedno, budno, sprernljal njeno delo. Leto za njim Še sestra Danica. Avgusta je- morala tudi z doma na novo službeno, mesto. Krško jim je postalo tesnobno. Zopet so. se selili, zdaj v Maribor, kjer so ostali do leta. 1929, dokler : niso končno prišli v Ljubljano. Sam.Bog je 'naklonil IFenriki njeno čudovito mater,- ki kljub vsem bridkostim' življenja do zadnjega ni izgubila svojega 'optimizma! Oria je ' bila Henriki najboljša prijateljica in najrno.čnejŠa. opora. Lajšala ji je skrbi, navdide-vala jo je za nove umetnostne podvige, pomagala pri sestavljanju tihožitja, in iskanju novih modelov in jo nagovarjala k razstavljanju. Henrika, se je lotila zopet svojega dela ■ in ustvarila celo vrsto novih tihožitij in portretov. Poslej skoro ni bilo razstav'e pri nas,' ki se je ne bi bila udeležila. Razstave Udruženja- jugoslovanskih slikaric in Ženske male antante ter nekaj drugih še so ponesle njen sloves preko . naših meja. . Vod okriljem »Probude« je imela Henrika v Ljubljani zopet nekaj učericev,: kate-rih je čedno številce' pripravila za vstop v akademijo. Fes prosti ča^ pa je izkoriščala^ za portretna naročila in razstavna dela, ki jih je kritika vsa pohvalno ppenila. Toda sama ni bila s svojim delom nikoli do kraja zadovoljna. Pa tudi razmere, v katerih je delala, so bile. komaj senca tistih bajnih miinchenskih časov, ko ni. bilo pomanjkanja za barve in platno, ne skrbi za iskanje primernih modelov^ ne težav, za- topel in prav svetel atelje, ko se ni moglo prodati vsakega zmazka za'.ceno visoke uriietnine. V zadnjih desetih letih- življenja se ji je sicer trdno zdravje precej omajalo. Leta 19)1. je prestala težko operacijo v grlu, ki ni. ostala brez posledic. Leta 19)6. je imela lažjo očesno .operacijo, ki jo je lep čas ovirala v delu. Decembra leta 19)7.. jo je zadela možganska'kap. Dva meseca je ležala med življenjem in smrtjo in dobrega pol leta ni mogla slikati. Z neverjetno energijo pa je prebolela tudi to. IS:februarja 1940 mi je ' sporočil papa, da je tetko Jeti ponovno zadela kap. Sredi kopice novih načrtov so otrpnile Tijene pridne blag oslcrvlj ene roke, ugasnilo je njeno grenko, a lepo-življenje. . Veliko in pestro je število Henrikinih del. Največ je med njimi portretnih ih figuralnih Študij. Človekova osebriost in zunanjost ter njegovo delo,, to jo je najbolj' zani-• m.alo. Navzlic skopemu krogu poznanstva, je 'naslikala rnhogo velikih ' oljnatih portretov; razumljivo, da so skoraj vsi v zasebiiih stanovanjih. Tu naj opomnim le na edino . dogotovljeno lastno podobo iz predi^ojne.ga časa, ki jo priobčujemo,- —.Od figuralnih kompozicij je znana slika »Pri kavi«: gospa v rdečkasti krinolini z belim psičkom. Objavljena je bila na razglednicah, zdaj je v zasebni lasti. Druge", večje ža-urske slike so še.- . že omenjeni »Prodajalec oranž«, »Ribarica« in »V laboratoriju«. — Lepo je število njenih folklornih študij, večinoma v akvarelu. Med. njimi so zlasti'znani'štirje akvareli' z gorenjesJnmi nošami, naslovljeni: »Pismo«, »Počitek«; »Njega vidi« iri- »Delo«. IzHi so v založbi Umetniške propagande in jih- upravičeno uvrščavamo med najbolj raz-širjene umetniške, reprodukcije v Sloveniji. ■ Razen figuralnih. rtiotivov je Henrika ljubila zlasti .takozvano mrtvo prirodo. Tu . moram predvsem omeniti interjere, temačne sobane, veže-in kuhinje', -ki so .se njenemu romantičnemu nas troj enj u prav posebno podajale. Še bolj pogostoma pa.se je bavila-s . slikanjem tihožitij. Sestavljala jih je s' osebno 'izbirčnostjo in okusom,, če ji je primanjr kovalo živih, modelov. V ta namen si je najraje izbirala ' sveže sadje, zlasti jabolka in grozdje, ki ga je znal-a. podajati z izredno svežostjo. Tihožitje je bila vedno zanimiva priložnost za reševanje čisto slikarskih problemov. Na zadnjih dveh razstavah, ki se'jih ' je udeležila, je-Dzbudilo veliko pozornost kritike in publike »Tihožitje s trirdmnim svečnikom«:-tri-rdeče svečke v 'rumenem svečniku ob odprti knji^. Kakor simbol živ* ljenja in slutnja konca se mi je zazdela ta slika . . . Bog vd, če ni imela, podobnih misli, . ki so jo tako priklenile na ta motiv----' ' 76 ^ '^--poügiriieln 'vsake'jjöciim^ de^elct jp je /.svafo '. . Fi4jha£\ pri LhuhjkK: -: /'cji.-.V-/- /,Tf»;i;,,-!-.--;rii .'i.//',.^ ,m< • plahemu: 'zriaiaiii,:,:Tu je-iii rhvbtfi 'opaimaj^^ ■■•;■ ;. - Jlennka- je iiKnil^eyliHnl'a kkiidrel,' pciäelr^-ptronsho, fiß^ji: ' ciiäko .Tädii- 'uperäbljklä. .ijauiia^se; /« t^Äi^z miniaturnim ^ikanjein) š'katerim' je'. ' daljep^'l^ triiäiaifo s.JtojArmje'm. znmnenüiK '.je'iidäaTi-vSenesUÄh^^^ '[.nn 'liis'tpričnem^^^ JVarpd^i, .gatei/i^ . '■'■■kopijjirni i&üUiihijlöiwvM^^ ■ Ztikiijo hv/uic» /).■•'.'•!■.■■< ..je S^vrlßa. '"se Matko pred. .'mrtjo 'v/düriäjskemrm'üze'j-u:: 'y ^ . ■.; ■".', ''. '. ~['■'Peü -'Ren't-ikerSm^ pmieiiiu razlresma .po -'i^asebrhih idornmi'h'y^v. t:^ ^■■nd'birnllmri in '^ 'r'ojU'nemrkh'ju'■ njenega'oieta-.'v "Eui'ah ob' 'Peijitei, 'Z^ je. ■ gäjirjji'^ f ir, v^jiN'äTPdtti -galerijf^-'a^lfi : " '-- '■ Kmečka hči 5 i r: n a I i n š < ■ S'rij vendar prüf in liobrr. srdt:nah{: gpsp(idß^^^^ : ;-■■ : öcjiiiir sp s'l'ar.n grünt • '. in^ 'sebi^zä pr^ijiitfik^ ■ '■ v ■ . 'MjegOva.'š&jd idin je spcajiläi , . ,' j a vendarJetas zopet prüakuje. : ■. '- y ■ , Pri hasjdoma pa vsaki dßn-je huje/, :: 77 . Nekoč jaz kraj očeta sem sedela, a danes trudim se, kako hi Se zajela. Nihče ne vpraša: »Bi 'se malo rada?« Prerada razjezi se naša mlada. Naj vpila bi — naj bi se pritožila, da mir bo 'se redkejši gost pri hiši? Še svojo svetlo kamro sem ji odstopila. Moj košček vrta je potrebovala. Svileno ruto mati njej so dali. Prav mojo jarčico v nedeljo je zaklala. Že lani letina je bila slaba in letos smo pnvodenj spet imeli. Vse upe mladih dni .sem tukaj zakopala in z znojem kri sem gruntu piti dala če zdaj ne grem, bom tu izkrvavela. V domači hiši tujka sem postala. Morda med tujci kdaj bom spet vesela, morda — nekoč — se zopet bom smejala. Zgodba viničarke Tereze Milena M o li o r i č e v a Ze cesta spodaj v dolini je Mla strašna. Voz se je nagibal zdaj sem, zdaj tja, in kliub nekaki strehi, je od vseh strani škropilo nanju. Dež ali blalo s ceste, kakor je naiieslo. To, po ferner so zdaj vozih po hribu, pa sploh ni bila vec cesta marveč nekaj razmazanega, v vodo potopljenega, razvoženega. Ves cas je bilo, kakor da vozijo po kaki strugi. Voda je stala čez in čez po razrvani poti, po kateri so preisnje dni votili vino z goric. Laliko si mislimo, da so ]o temel,,to zdelali. Polokar se nikoli ni tako razumel, kaj se pravi imeti dobro cesto. Bolj ko so se bližali viničariji, bolj je bil nestrpen. Vedel je, da je posežek, ki ga bo moral izvršiti, še na operacijski mizi skoraj nerazdmžno zvezan , s sepso. Kako bi tu ne bil! Ta trenutek bi raje opravljal vse na svetu, kakor pa se lotil tega posla. In vendar se ga mora lotiti, kljub vsemu, mora! Ko sta vstopila v hišo, je otrok jokal, seseda je brisala s tal kri, ki je neprestano drla s postelje, in babica je še vedno masirala Terezo. »Sam Bog vas je prinesel, gospod doktor, .laz ne morem nic vec! In vendar se nič ne premakne. Pogača mora biti priraščena na več krajih.« »Ali mislite, da morem jaz kaj opraviti?« jo je nadrl. »Alo, kje je voda? Zakurit! To bi bilo lahko že vse pripravljeno, kam pa mislite? Ste prvič pri porodu, a' Preklete babe, kdaj vas bom naučil reda?« Košarka ga je dobro poznala. Vedela je, kakšno delo ga čaka in da si mora na neki način olajšati dušo. Zdelo se ji je povsem naravno, da se je zdrl nan,o. »Sem mislila, đa imate instrumente itak vedno prekuhane in pripravljene.« »Misliti se pravi nič vedeti! Ali mislite, da bom tvegal kar tako? Jaz- moram imeti vedno vse pripravljeno! Pa če bi enkrat ne imel, kakor vi? Alo, prekuhali bomo še enkrat, varno je le varno.« »Saj voda pa je, gospod doktor, in ogenj tudi.« »Tem bolje.« 78 ■ Vzel je instrumente iz torbe in jih del kuhati. Slekel je suknjo, zavihal rokave in se neskončno dolgo umival z milom. »Ali je bila voda prekuhana?« »Da, da, brez skrbi.« Še zmenila se ni za njegovo zmerjanje. Stregla mu je, kakor je vedela in znala in mu nazadnje, ko se je tudi sama temeljito umila, vlivala še alkohola na. roke. Iz svoje torbe je nalo izvlekel sterilne bele nogavice in jih ukazal natakniti bolnici. Potem je potegnil iz svojega kovčega še sterilno rjuho in jo položil podnjo. Ta čas so se njegovi instrumenti zunaj kuhali. Sam pa se je šel umivat in Karlek je bil ves obupan, ker je samo za umivanje porabil več vode, kakor jo je trikrat prinesel na hrbLu iz doline. Zdravnik je nato rekel še babici, naj se znoya umije, ukazal postaviti luč v bližmo postelje, vzel instrumente in začel s svojim težavnim delom. Tereza je kričala od bolečin, ko ji je trgal posamezne dele prirasle pogače iz telesa. »Umorite me raje, nikar me tako ne mučite.« Babica je stala poleg zdravnika in mu brisala znoj s čela. Ko je Karlek slišal te Terezine besede, je pokleknil zunaj v veži k štedilniku, se naslonil z glavo nanj in debele kaplje so iz njegovih oči padale na ilovnata tla. Potem je s tresočimi prsti potegnil iz žepa rožni venec in začel glasno moliti. Soseda mu je odgovarjala. Končno sta vendar opravila in doktor je nenadoma slepil čez prag. »Nimaš boljšega dela, a? Razprezi konje in hlapec naj- gre spat. Ostal bom tu do jutra. Če bo treba, jo bomo peljali k vlaku in v bolnišnico.« Karlek je spravil hlapca na seno. Doktor je dal Terezi še par injekcij, nato se je stegnil na klop pri peči in zaspal. Poprej je še naročil babici, naj čuje pri bolnici, naj nadzira od časa do časa njeno temperaturo in naj ga pokliče, če bo treba. Bil je tako truden, da sploh ni čutil, kako trda je klop, na kateri je ležal. Takoj je zaspal. Tereza je napol živa ležala v dremavici, zdaj vendar na čisti postelji. Zunaj je Karlek prinašal vodo in soseda je prala rjiihe. Babica je sedela pri bolnici, nadzirala njeno temperaturo, kakor je naročil zdravnik, in proti jutru bi jo skoraj premagal spanec, tako je bila izčrpana. Ko pa je vzela bolnici toplomer, bi skoraj zakričala. Živo srebro se je dvignilo sumljivo visoko. šla je h klopi in zbudila doktorja. »Gospod doktor, temperatura!« »Saj sem rekel, da bo tako. Kar pripravite vse. Spraviti jo moramo na vlak in potem v bolnišnico. Zdaj imamo do vlaka še obilo časa.« »V tem strašnem vrememi?« »Nič ne pomaga, moramo!« Odredil je, da so položili bolnico z žimnico na voz, napeli nepremočljive plahte okoli in okoli ter spravili Terezo na vlak in s postaje v mestu v bolnišnico. Sam jo je spremljal do bolnišnice, potem pa se je izmučen vrnil domov in šel spat. Poprej je še naročil, da ga do te in te ure ne sme nihče zbiiditi. Kljub temu, da je morala občina plačevati oskrbovanje za Terezo, je ostala Tereza v bolnišnici več tednov in zdravniki so dolgo časa obupavali nad njo. Zelo nmogo bolnic pobere taka vročica in resno so se bali za njeno življenje. Vendar je premagala končno njena zdrava narava tudi to zavratno bolezen. Imela je otroka pri sebi in ga je ves čas dojila. Ure in ure, ki jih je preležala v bolniški sobi, je gledala otroka in razbirala iz njegovih zabrisanih oblik bodoče poteze. Kadar je pogledala nanj, ni vedela za bolečine ne za čas. Pogrezala se je v stanje, ki je bilo močno podobno negibnosti, ki je bilo nekje med življenjem in ismrtjo, v katerem pa jo je obsevala otrokova prisotnost kakor človeka, ki v zgodnji pomladi prezeba, pa ga obsijejo nenadoma topli sončni žarki, 79 • ■ faiö: ife -{irišlalTereia. Ä! .trdi- ■S'^ojo.sotiieb, ;ik4er, Sa Bla^tiaaipyi;.■ ;■ Ijilö.trÄji-mcrtV fode ^doHiie iir tjer ^jejbrila^bi^a. .. vHreyüsmffieliä.-- ■ . ■ y ■■■ '■' ■ • ■ ■ 'H'Ss ta V^lelio^iTLs^sÄ'k^^^^ Zdal V-T«rao đoiMvVKi eb TijäVprQsiti i<ßp(,dai!)a in ■ Isođiia'pol&wgQ^im :daleč ^qi. joSfafe' dg: bregu' je^^crtrofca ^tpp p : ,nošil y: ' ■ • ' ■ Kp' je pđš«l' r miÄto :pö- tereza^ je^Baprosfl .žosedo,. riä] đora^ y.- Sobi-.-zaiun, .,, jtan Wipri{vi posteliP: ra TerezP iri ta tolažil--pot: TeieeiO^jei'Wiwii«^^^ Maj je^-se prestä^j;aj.a .^JO^.' ■ i^agto m iO'š sosedo špravila^^-jiAsteljpin ' ■ 'öirla'se fP^ :söbi;in ■fe-s' pbirflfediv^ pćsebeiV-'šŠAisaJieiii rafžo^iit biiazOa^Mi lije zderto:iimr^e.;v :kpza«i\::ilyaležiio.t® pOgledalčL.^arielia.,; ■ia'ta-^oiđr&'^-.feriieKM^ itirpä' : Vfsi'l. «!V je opyiia nU-gnv ''.upvk. k; (C n;!l.:.si: .iar.ju r^.Miu.l >y6 <-M7.u. ' ^ : ■^dW-se^e^ei-p^täSali^otfpk-ifiitfej-eia:^^^?'polbjažilakei; nälirÄ^ S^KartefcPln pb -dolgeBT.asuik«pM .':ieđa iei≤-pöZnP"^;.nö^.;o®la-'äompv^ i;, V-;'-' • Vse saind^ddalaJ^bjitaJP/tildv s)n:a fer e kpp rä^j jil^jnf zaa^ •■ ■ :-' ta«iafv ji:prišel ^Kailefc'diŠTtfPii/.s& je^iistim igtair?. '. ' - :' ■ ■ ■ v' ■■■ / ' -■T^' ' v : ' ■ ■ Ždaj .pa;"se }« iMaVŽds"^irvegä ■ dela Ti viiiagradju,, pkppavatvje; m sajejije npyjii ■ tršovl(j-&k|iK VnaifliYHi Vok.; ;Tej;eia:sp:ievtQWaf prvä£ joWa-.^odbar.je,;. je yijiala igodaji/siÄajä zaiiatteK^ » ■^öleg Otrqtp^ft iofere iB:.bridko: iokcQai -Vzpla: jeMrPfca. nje,;:ga.;podpiila. la:dol{j(i, -speči öbtÄt-:biJö'-roi pFifetBO,^oplpvO?rpOskpiAv!^,iey^ : ' sial ^ t ; joäral; 'gtmela^väiii in jökka; ■ oÄala fla'ttrb.''Šlđii:je: ure,'ko,bo ipGcna pd; atroka,:tb.:ga;fle preVtjati^ 511 mü■■■SW5&.- ptftrtil|a:ti.; Od.vsedmili^ äo^ Jioldjie ,in. öd-^dTph,' ie; ■ : teelo'"pi) njenjh--rtšesfl^ .TDoltoe^ie ^et.jH;;. ' ioiVvcs'tti čaš^1)6-inora1:biti otrofc'brpz.;^ .taez;matere. v.,^; = "v/,; :- ■ . ' . bližali: sedmi^^m jfe oči::,;-otnoka-.5e .i^nkra^^ IcošafiVgi iopld^cBelar^^ adžla skpif A'Tata.in>:>rfesBčP r^p öbM : : Menila 5ev.posuši) /to ko ■ '■^ofrdc -'križi pci-.'tna'iiei'i;.;.'''' v■ '.•' ;' -^'v ■■■■ :';"■:„' KK ' ■ 'r,''T(ft: :>• Ijil-. il'« H^^Ts:!:; i:i'^^t'l-J-iia j.ir.Ü koI--- v'i'vTsto li/ipaće», :ki <0 se vsi ^.l.iUja'r -is.j 'OTinl-l), v'/>k'.;iil:' ■•»'-svojeu; niem.';/ h 'nji-;ul' lić'i ;iu' hi«ii.'_.vr|:i;,i !'o!,;e ira'ri •iu:i;ei ^oviiuSu zeinljoj-;': . ' '-Otruk'irso^e-in' se-ni veo-;tako-' fep'o-'fa^^^ Kaiiiir je p.-isla äonjov; joArii^üi.' ■;:n:itr na :iH!ir;jir'!U A cielit je. ■ rgatii. Hrviirare. \ I-m!;'^:!- in i>ri.u-:,'lit .jUms". .s::i;vScsa 7..'-l'n ► ift':■•!. ^; kiiuaj pa: je;inift) ft fa.;.j & 'jeW^zvii^ti.. Ä W a_ ' ineglcf;potolažiti; Tereza'je. storila,:-kar.je yedrf zna'la',;:grefe'ga :je,..mu š^kuliala.- čaja. — loda'ura ]& rieiismiljeno -lifežala.d^ . ' '.: :..: LQleVaiav'Se.; je\..ji3.'lleka':hrf»upM .•.spi:ickÜ4\QbiTL«tayda'«ta- drug :drrigegä s tako-hiidiini Ijesedariaivrkakmiili-ie n ! :nrsta:-i^ovofiila'drug,p .:u ■.•ds.:!'.. OiKt. jja. ie «b^rtlfc!'! ''.a ini/.i.' ii; ^■:^FM■1.!'. nh-d.«-, ■: 4 „.: 5tj.;'nekega poletn.ega-'Večera 'priM.a/z iečar ; aife;: Od-klemla'.s^^^^^ našla;, otroka na tÄ košapej kajti o.prijeipal -.'ter (ä-vigal'iiä''küi:ena.. ■:..: V ■' .'■..' ■'''"',.,..: "':.■ , ^.." ■■ ::'.': T.ereia :ie'vsa,'V".skrbeli planj 'je. 7,'tisti na'plenicl;Ui: hr.op '■Najbrževle'ly tblik^^^^ ■'braja ; iiv 'streski'^nMegn^ '■. ■zlömljenerPöte'ni:..j)ia s; posiclje,, je;''z.. ' ^ia'ui':;a;.h.">'r :'.ndo'l. lih'.kNiii.^.Sb! !)■ pn ^■:'Aui. .cji lu-vala nivitacke isn ulf^ibü'. in gn : ' klicala tCT'hošila p»':s.6.bi .gpr.m .CJtrokVse.dplgo.'V ndS ni"poülii'j'l..Oba';s.l"a :ga .li-'. ■ tti^djhä lioSife^^ söbi: in; ga .ništa fflpgla iitjjlažiti. :E.ar'je.;-ij;0U'žj.l .:.■ ■ .Tereza ■i.ri\KarleKši,a'se'.;ti : :iiekQc.- Q^kdlä 5fi;pđ ftjijuVvse'^ \ :drugeföu 'in" žmag.aia-ijfi ioi3et'stara: 'za.verf rtiedsebojrie'■nakiDiij.eriogti;'Skuprie§.a..bbia-'. za. življeitie: jii.žaiekt" . . »Y?e.je.'t£iŠD/ kii^ ■;: •. : ::, ^ , .- ' - ':': .lil 'Kärlek' je'^'^'odpgoyor '^ašk^al 'žrzpbtiii:..-.;. '■ ' .;.■ '■':.-''; - .-'.,''"'. '. ;'' ■': '; ..::,\>prökletp' zi^ljeflje!K'''■■;.: '. ■'■--'. ■ ■ ' i\' - y..;';; :; . j;.'^ ;V.'-.■;' ♦■■:■'.'."'.■■":.:'■';: :'-'.'-v":" ■'■■■:.'■''■'•■-■ " : ■ '.:Naslednjega dne kljlib: prepolrebii_e.Biu;.ž(rsitiž-kii >i;. ši.a lia, delo; :-tak'o . . 'Sta.ädenila pb šknpneifi preudark.u'. -Ö.teokoyo.stanje..pa še čez'.dan izboljšalo: in., .. ko! je: prišel'KarlelE. z.ye6ör doriaw.r Sla: bil '■ie (liroka:in se z; njitn; igral. .Cttrok pa se. je .zopet-snjejal. . sta.se^:pötern -.'d'atiia; .2:..inü'^eüi pogo^^ d:olgö v, noč.' Tri' Vklenila^sta, da^'p.o|a'eta 'nasleđnje.ga'dne.zopet db:a.;.'däat-,'. '.;.r.;v;.'; ;';--■ >. .■,.'■'.""..:'.■:';; \ ' '■ ."■■'-:... ■'. . .Bil.je .lep dan. Zdaj je.bilo že- toplb jn :Ter«ia j.e. v.jesla otroka .s.-seboj V 'vino- ; građ. :Tefeza'ga; je pošo.dila-v'f^tabjci'i'ia :ođejo in od časa do .čaša, kadar-je .IpMnogla;. ■ 'A'' .:' : '"^---- -.V: V'"'': 7 .-' -si.' je za hip skočila k njemu. To je otroku mnogo bolj prijalo. Zopet se je okrepil in se jel lepo razvijati. Karlek je napravil lesen vozićek na štirih kolesih in v njem je otrok presedel ure in ure međ tem, ko sta oče in mati delala. Zdaj je dobival tuđi hrano bolj redno in poleg tega je bil že večji, ne tako občutljiv, kakor prav majhen dojenček. Tereza je nosila mleko s seboj in mu ga je. laliko takoj dala, kadar je bil čas za to. dasi je bilo že ohlajeno. Poleti je bilo čedalje bolj topla in otroku je itak bolj prijalo, če je bilo mleko hladno. Bil je zadovoljen, da je videl ljudi okrog sebe in se je pridno igral. Ko je pa toliko dorasel, da je že kobacal okoli, je bilo za Terezo zopet mnogo težje: Nikoli ni bila gotova, da m predaleč lazil in se strkljal med trtami po bregu navzdol. Na zimo pa se je že dobro postavljal na noge in Tereza, ki pozimi ni imela dela zunaj, je imela že z otrokom polne roke dela. Najsi ga je dela kamor koli, je prikobacal za njo. Če je prišel do odprte omare, je zmetal vse, kar je dosegel, iz nje. Pohištvo, ki si ga je tako težko nabavila, je vleklo vlago vase in se krivilo. Zato si je Tereza oskrbela pn bratu mizarju otroško posteljo, ki je imela visoko leseno ograjo, in devala je otroka vanjo. Ko se je pa na pomlad znova začelo delo, je otrok že dodobra shodil in za Terezo so se pričele nove skrbi. Zdaj ga je jemala seboj, in ko je videla, da to ne gre, ga je zopet zaklepala v sobo. Tako je živela leto za letom med delom in skrbjo za otroka. Stel je že tri leta ■in bila je ponosna, da ga je kljub vsem zaprekam, tako lepo vzredila.^Govoril je že skoraj vse in zdaj se ji je zdelo, ko je imela z otrokom vsak dan večje veselje, da jo je jelo življenje poplačevati za vse prestano trpljenje. * Nekega dne je Tereza zopet odhajala zjutraj na delo. Otrok je še spal in ker je bilo deževno, ga ni budila, da bi ga vzela s seboj. Postavila mu je mleko v steklenički poleg postelje. Zdaj je bil že toliko večji in lahko mu je dopovedala, kako naj si pomaga sam, kadar nje ni. Stanko je mimo spal. Še enkrat ga je pogledala, ga pregrnila z odejo in nato po prstih odšla čez prag ter zaklenila vrata. Nekam mirna in zadovoljna je bila in ko je šla v vinograd nosit škropivccm vodo za škropljenje, je pela predse staro^pe-sem o treh kapljah dežja, od katerih je ena padla na širno polje, druga na pašnik in tretja v vinograd. V vinogradu so imeli trije moški, Karlek in še dva druga sosednja viničarja, .škropilnice na hrbtu. Pravkar so se razvrstili in jeli po vrsti hoditi od trsa do trsa, dvigali so cevi svojih škropilnic, z drugo roko pa previdno pritiskali na črpalko. Obšh so vsak trs okrog in okrog in škropili prav nalahno, kakor bi legla nanj megla. Tri ženske, Tereza in dve sosedi, pa so na hrbtu nosile iz polovnjaka, kjer je bila pripravljena za škropljenje zmes vode, galice in apna, škropivcem tekočino. Tereza in Karlek sta šla to pot v bližnji vinograd na delo, ker so v njihovem že poškropili. Dobili so za južino kruha in neko tekočino, ki naj bi bila vinu podobna. Soseda Micika ni rekla ničesar, dasi je dobro vedela, kako je ta tekočina nastala. Gospodar je kupil izabelo in jo zmešal z jabolčnikom, eno tretjino pa je še prilil vode. Ostali težaki pa so vsi zabavljali. Sicer so bili dobre volje. Ženske so prepevale, ko so hodile gor in dol po bregu, moški pa so molče hodili od trte do trte. Bili so neprestano, v megli galice in niso smeli odpirati ust. Vmes je sem in tje tudi deževalo, a to jih ni zmotilo toliko, da bi prenehali z delom. Notranje sproščena in nekam sama s seboj ^ s svetom zadovoljna, sta prišla Tereza in Karlek, kljub lakoti, ki sta jo občutila, domov. Brezbrižno sta odklenila vrata in stopila v sobo. A kar se je tam nudilo njunim očem, je presegalo Terezine moči. Zakričala je tako, da je Karleka streslo do mozga. Na tleh je ležal otrok nezavesten. Bil je ves krvav in nekoliko dalje od njega 82 je ležal nož. Kri se je na obrazu že nekoliko strđila. In kakor bi jo podsekal, se je zvrnila ob tem pogledu Tereza po tleh. , ^ , Karlek ni vedel, katerega naj bi se lotil, ali žene ali otroka. Toda neka) ga je gnalo k otroku. D^-ignil ga je in poslušal, ali diha. Nato je iskal rano in ko je ugotovil, kje je, bi se tudi njemu skoraj tako primerilo, kakor Terezi. Naglo je umil otroka kolikor je mogel, mu slekel okrvavljeno obleko in ga položil na posteljo ter ga spravljal k sebi. Zdaj je bila vidna velika rana v desnem očesu. Karlek se je ustavil pri otroku, se sklanjal nadenj in ko ga je gledal, kako je še vedno nezavesten ležal z rano na onem mestu, kjer je sijalo poprej njegovo prijazno, svetlomodro oko, so mu jele kapati solze na rjuho, s katero je prekril otroka. Ko je videl, da ne more sam nižesar opraviti pri njem, je šel po vodo, močil Terezi senca in jo kmalu prebudil. »Pojdi, nesla bova otroka k zdravniku.« j mu je?« »Poglej — Zdaj ni Tereza rekla ničesar. Naslonila se je na ograjo otrokove postelje in nemo strmela vanj. Nato se je molče preoblekla, vzela otroka v naročje in odpravila sta se z njim k staremu dr. Nemcu. K dr. Nemcu sta šla zato, ker sta smela z iibož-nim listom samo k njemu. To je bil začetek njune dolge poti, na kateri sta vedno z novim upanjem in z novim zaupanjem v moč medicine iskala svojemu otroku nepreklicno izgubljeno zdravje očesa. ^ Dr. Nemca ni bilo doma. Rekli so jima, naj ga gresta .iskat v gostilno »pri Kokotu«, kjer najbrže igra tarok. In res sta ga tam našla. Nekaj je zagodel, vrgel je karte na mizo m pogledal otroka, ki se je med potjo osvestil in zato strahotno kričal zaradi bolečin. »Oko je izgubljeno. Gremo domov, bomo malo izprali.« Tereza je povesila glavo in bolj bi je ne zadelo, če bi ji prečitali smrtno obsodbo. Šla je kakor človek, ki je obupal nad svojo usodo, kamor so ji rekli. Doma je zdravnik izpral rano in dejal Karleku in Terezi, naj gresta z otrokom domov. Očesu itak ni pomoči. Rana se bo zacelila, in to je vse, kar je mogoče. Pozneje lahko o priliki prideta, da bo vzel mero za stekleno oko. Poražena sta se z otrokom, ki je neprestano jokal, odpravila domov. Rana pa se ni hotela zaceliti. Minevali so dnevi, tedni in meseci in otrok je neprestano tožil, da ga boli. Čez nekaj časa pa se ga je lotila mrzlica. Tereza ni vedela, kaj naj stori, -da bo prav. Ko le ni bilo .bolje, je pobrala ves denar, kolikor sta ga imela pri hiši in odnesla otroka k zdravniku, tokrat k doktorju Potokarju, ki ga je šel Karlek tudi takrat iskat za Terezo. »Kaj pa mislite, žena, da niste prišli prej? Ali.ne vidite, da se je zagnojilo? Nevarnost je zdaj, da bo izgubil še drugo oko!« Tereza je komaj odgovai'jala na vsa vprašanja, ki jih ji je zastavljal. Bilo ji je, ko da se je težka skala zavalila nanjo, ki je ne bo nikoli mogoče odvaliti. »Zdaj pa takoj na vlak in v bolnišnico v Maribor. Zadnji čas je. Čakajte, dal vam bom še pismo za šefa.« Tereza ni imela nobene moči več. Kar bi ji kdo^ rekel, bi storila. »Vlak odhaja ob pol štirih. Zdaj ga boste še lahko ujeli. Imate denar s seboj ? Da? No, dobro. — Le zakaj niste pWli prej?« »Nisem se upala, saj veste, z ubožnim listom ne smem k vam.« Potokar je stopil k njej in jo prijel za ramena. »Povej po pravici, ali sem ti kdaj kaj računal?« »Ne, niste, gospod doktor. In vendar se nisem upala k vam, ker sem vedela, 83 da^Timem^zöitofcÄ-.siiri^ ^eslav: ■otrökÄ.«; .-. i. ;-.■>. ■.- ■ ■ tie -b Ls' pojdite;: vlJpajm tdmp ^ešili ysai, drugo ■ /i : ■' . ' ■"■ r-,■ M^ifcii. ffi-"lisla TtM-..v.a; Jio^.lr, lif R'-irlfS V Mnrihi.r. '.n oddala;otr!>ki..v Ijclnišiiipo. Tam-iq-, sö gest.dolgih. jnespccrv..^6.ieVai;i ža, q iiijjjo..gä; , končno-r^ili..■ ' ■ - ■ ' -' ' - ' ; ■ ■ '' ' ■"■■•■..' "ferÄinp^'Ä Nikogar.;Hi' hi)o, Ki .Iii se vlinu moffe : ljenje',sKrb: ia;msta.."mogla-.öVarBVati;^ ostalo'■weikatör 'j®;' Bilo i ji j«:; kaior .da :je. fama • sl\ n iii-.ne^iiwrB.' vanji^ .hoifčitii;. kir ju V pivn-iii;; z rc:/r)iM n;sii(: tal." .- >eziia,bia, ;[la.;.je ;iii đp odmev^;; v..še'-izg0đi, da. što-.j.is..,zares v v ^raznein';|irQst'örty-. da: .si.:-zares, --nib&.iie 'ujja-'š-tppiti v tvojo- blizino-, .da .se .. ti:'-polagoma '-^.ä'pra. liiQt'a'ppštaiič' t-voja- ječa-.. ■'-'.: .''.'- .■,; ;■ - . ''..,: " Dajfe,; razmišliva,- ';ali- ris. J)i üi-ogii" .napr'a;',; !Titi■:ii.-te..saIilbfe^.sv.o'j-ega^'y 'kraljestva, .!ž -,kafErega.: -boŽ^ \"veKrt tot'' ^iila-go'Ta'lka;: .kpt^ Elpvek'^p^^ .-' samE^a' seb'e,'kot-človek '2oMv^erllli^^,tlifXag;■: -;i'i 'je.-s;o4j>Hijii' poglč'dmn '-stopir y :sv6t,- -(Id,.. '.'.tudi;.-q'n\opravi-;n'a:.njeEA, 's.ypje 'delo in-'i^f;;. yrši\ sysj'e : poslanstvo •-in -neJ-Čaka istoa .iyPJ^ . '.H.-li..-! ks'iri.rr-.tiu! sreće. . '-. -i ;. -.. fiaspTOtje .^saTOO-te je';iion''r,'::tö ;je,-s!clenje-': '. ri-ostVzi nekini'-'.di-ngirH;-.:Hv'ljerijemi^ ,,. uečinii ' kar. riis.em; jazi' sam, 'a.. kar - ustvarja -'y , ,:'.'žeii-ia--na'- en.ij. pa -twdi' zayfet; laštrie .p'p'treb-. ■ .n '.^yreätioili,'-' n-sppgre.!} ji's'psti; ;,iia.,.; d.ni'gl Strani. K:dp..ini: lahko -las^ .. /VdožRel-^n'liie'.'ma .rai dvORia -je '.Sq!: .■.'-gtj;e.-'"z' Mioiem,' k-i-:te:; ;je -'k.ot ; _' negaV -zanj-:, .brezpogojno 'yr.edhega . .in :-,-niij.-: ■ iiega spr.ejeV-v-svoje-"življertj.ey zares- ena. naj-- .. .bogatejših,-.'oblik •: čloye&-ega,:živ-lj^^^ ': :mpre üstvaritl. 'dpm '■hajpbpolriejže .^ , ■./Ali:^a--,y.e5j da-je ..takp: popplii-q - sožitj.e-;:-le:-■redkokdaj; ■ uresničeno'-:.in' :^ešmčljivp. Iii: -,;,da ' -je- vsak osebnoHn-o' -. šamdniklej^- .človek 8'4- 'ddi'd; v'.'nkjglertji- .erotK^^ : :sata,, in ■■d's ::sb . -IwegpYa;- stojita. , jfipž in'; iflri.äj ■ n™ Wei ; pret(iđi>p;Tazđalje?-; Imniöi^a" 50 šamota, ' jp srečanju- z .ž>xini.ab^iv; Ciljaš; .še' iBfllj. •boliäi;a;v.ker;..tö. ■ :: ääXanja, vtoepBtfert^ ■•tetn.Yfte ' ;;spp=': /znasjav'S.a je- ooiranja ■.-Itotn, ,takp: sttaäW kijštkštf.aitta, riliia;. v. fj^ya,^zäyis£l;a■■ od' -«tWri/.-'fci ■ne'/Ieie VK'Jofe / iftpejii tvoje ;Tdlie,",ty_pjega. }iötiiflia...za- <;.bifka. ..(1 katerega pr'fekü;i:iS'v.i6 vsebin^ ;'. sroj^ga. MXdjfenja: ; ;;., V; ;.; : Ali :7.vt:r, n-.'.-/; -^ejia-'n -morel ■ Tisfyaiiti. dioina, ^^Ji;- se^.' rešiti- -svqj^' J. sajaotfe? ' ..tfa'j.jjre) .'moraš reSniöno /doživ^i" ■":syöjo-lästna-:vrednöst/in .iznteriti rsy^rlasth?, . ■ notrarj.li' sv.et' Z ..Ti-jegpvimi- sil^ii, .sposoh-^-': 'npstmi'..in ppSilrasit^ ■- toččaie -vsega 'tvojega. hoten}a'..in streinlje^, ' nja v- ejijii -fcilf;.--^ nipia; ,življen.jSka 'zniPW^ ' ldäi;-/. i. jenpst'jQ;.':t€-mj6Š.;;^;;iji>tf'0n . ■/aaljhpyidiipstfbi-^^s^^^^^^^ •' -sanib 'ii'-.-bo'/pPka^aip 'Söyili 'spo.-. ' .'. -.eii.aiijih,-'.. segla'-'^boš. po ,»r.i;j.'i. •■.HjnupiKVPd :-. nejkiäi- .i'zräzu'.ttijegaöziyljenj knjigp -ti.: ; bp-'WrMtel.:':nov,>pgroin6ij/. sv ■,'-'bo.š' .zsövela" .Indi'-i '-o-biutism^ utešen^ lA: tp;, jjp.; typ).^' najbpgar.;' Vt'qŽi -duto.vHi i.doiri;,.'!!'.tf lie razprl:-pogl'šd,; /rizniaWil. Stehe,:./p6kažal' svet. in-V.te. notra-';:n'je.,'razg'ib'al- in' .sp.rOsti-t;.-..; '- -.-.' ■..;!'.'.'.;-■..'.':.:■' -.;'■ V..'s'vetn'■..prirode..; '•iji''.-nje'nil.i; .ye&b. 'moč- :, ■■' .n.iTt ^ -lepÄ -'pa i' ;!]?» •.■hašla'^ d'i-u^b: '■.-'■plat, ^döina::; .' vži tj bp :DiiTanjBi'';č'ul''ia.; resničnost :žiyl jen ji-' ,. :.i'rir te j poš.tavil 'in., »čl-enil; y'ogrbiknost- pr^ '. :. rodnega; iio'gäia-nja.' ■ jii. žačutiš oij' bri't'ečern dr'pyes.u, oji; YŠčer-;-. -■äi.ihi.pbläkili, ob. vetrn.-.n'ad. ii'atim polji^,-' . se,-nikar ne Adreci.;'.Spreje.reia'j,'.'sprejeniaj.:z. ', :'odprtirn Wcejn'I -'.In takp .bpš kpi :ži;y Šovejc'; ■: yrfre^; razamevajočega pögleda.' prifejala.; • '■.k .'človeku.;.;ki ;lio>vQj.b^^'y^ : ;;dpžiylj4i^ iok'nsjbpgirteiši: ■'"■a ; 'psghnofeip' - izbbHkovao^ : '.ćsejjnegs .bogastva; -ki ti-. - Vziyljenj. i.n :■ 'liegi'in .ićfiOti,; Ili,.:.'.ali. .tp .ne ;bo: t't'bj''dom.?'; Mar]a Boršnik-Škerlak: Aškerc — Življenje in delo* I 1'. r :; a .\1 u < c r ■ .' .Po;, razpravi;'o. xa'zyvpiiü.-' iii p.oni.eirti-. Ašl^e.r-^ ■ -čcye;'spciđiiie" miš^lnostr in. ..socialne'.pesrpi. .o kateri smo ;t;U .žp. goy-böie'j Ha-ni..je 'Ma;rj:a ^oršhik, -iia.pisala. ■■ yelik.Q'.. -:m^.bgra.fi]p '' -b.-Askercn,; ki' nam'.-: :-p;rikazujc; - Clpyekä'; i .: ptmikä: .,'bd' ■ pryih..' db' ;i)p3ledn jih nj^egovili. -■.* .ZaJo'žilu' .Mbar.i.-ptica ■v.; Ejubljani. '1939.-',;■-.■ 'nr.; -'Ii' donrače'- hiše; m ;..đpmačega. ..khie'č-'. ke^ ;bfcolja, .■ki-..mn'' 'je zarisalo prw 'zna ■'. ,'čil'ne..;poteze- odijtidnosti. in .že .t:udi pod-: zavestnega ;šoeiaJnega. iitstvOvanja';.. gre; nje^-. ; :gova:-'ppt.: -prekp: 'srednje'.šole .i.n bogoslovja,' , .ki' Ve 'niTJ ^ je -.posvetil ne .'iz pr epričali ja . p, pravrinosti.in;; i-esriižiiosti' njegovih .učenj.:. '. t.enwec..' iz' želje: po. 'reižčiščeiiiii vseh. za. nila-> d%a člpveka tako .-,vežnjh Vv'?-.'. tsdatijega . .85 kot še današnjega nažinn vzgoje nujiio spornili temeljnih vprašanj življenja, v razne kaplanske službo, v katerih se dotlej nakazovane črte njegovega značaja globlje zarežejo, ustalijo in do neke mere nam dajo Aškerca človeka in pesnika — človeka borbe in tudi pesnika mnogo bolj borbe kot lepote. Nujno se je tedaj monografija o človeku in pesniku borcu razrastla še v prikaz ljudi, ki so živeli ob njem, v prikaz dobe. kajti Aškerc je bil kljub vsej odljudnosti in morda ne toliko nagnjenju in pozneje boleči navajeno.sti k saraotarstvii človek, ki je tesno živel s svojim časom in to tudi še tedaj, ko ga je čas preraste!, ko so prišli drugi, drtigačni in mlajši, ki so brezobzirno razkrinkavali namišljeno veličino in okorelost njegovih zadnjih del in let. Rado se zgodi in pri nas se je že dogajalo, da hoče raziskovalec življenja in dela tega ali onega duhovnega ali siceršnjega veljaka odkrivali samo svetle črte na njegovem obrazu, in gorje tistemu, ki bi si stvar in človeka ogledal še od druge strani. Prikazala nam je prav tako verno pesnikovo pot navzdol kot njegov vzpon, stvarno in neosebno določila mesto, ki mu gre v slovenski slovstveni, kulturni in še politični zgodovini. Pred nami zaživi človek, velik v svojem hotenju in majhen v prav istem hotenju, velik in edinstven slovenski pesnik in spet majhen pesnik, ker je hotel biti vse obenem, pesnik in borec, tudi še potem, ko mu je za pesniško izražanje zmanjkovalo moči in ko je kot borec zažel v slepo ulico. Kot celota pa je tako v svojem zmagoslavji! kot v svojem porazu tragična osebnost in prav v tej tragičnosti značilna za tedanje in v zgodovinski zapo-vrstnosti in izhajanju dobe iz dobo in človeka iz človeka še za sodobne slovenske čase in razmere. Kajti kljub vsej upornosti in pogumu je vendarle v Aškercti borcu komaj zaznavna šibkost in nedoslednost. Šibkost in nedoslednost, ki se pod silo razmer sicer, vendar ne vedno ali sploh ne opravičljivo, dedujeta iz roda v rod od prvih borcev, protestantov v 16. stol. vse do danes. Vedno so se pri nas ljudje bolj ali manj bali veljati za to, kar so v rcsnici bili. Ali je bila tradicija premočna, da se niso mogli povsem odtrgati od starega, pre- živelega in tedaj nazadnjaškega, ali pa je bila dejanska moč tega starega še tolikšna, da si niso npali do konca prelomiti z njim. Kakor koli. Čeprav nosilci novih misli iz tega ali onega razloga nito napravili zadnjega koraka, in to često v časih, ko je bilo neizogibno slovensko kulturno in politično samodrštvo vendarle samo nekako zasebno in javno le v toliko, kolikor je po javnosti pripadajočih osebah in sredstvih obvladovalo slovensko žitje in bitje. Oznaka, v tem času takšna, v drugem drugačna, ki je v bistvu gotovo označevala jedro stvari, je bila vedno nekaj, kar je človeka ne osvetlilo, ampak ga nekako ožigosalo, ga napravilo za brezpravnega in ga postavilo na sramotni oder. Kdo bi si bil torej npal izreči zadnjo besedo, tisto, ki jo je javnost pričakovala ali celo terjala od njega. čeprav večkrat nedobrohotno kot dobrohotno? In vendar bi jo bil moral izreči, če je že stopil iz ozkega kroga svojih osebnih iskanj in koristi v mnogo širši krog, če ne občečloveškega, vsaj občeslovenskega iskanja resnice in rešitve. In takženle molk, ki se je morda zdel nepomemben, ali celo besede, ki so zaradi trenutnih okoliščin skušale prikrivati resnico, je gotovo vzdrževal, kolikor ga ni celo .soustvarjal, tisto mračnjaštvo, ki pozna eno samo, nespire-menljivo in nedotakljivo resnico in ki v obrambi te resnice ne peha samo nasprotnega mnenja na dno svojega pekla in ne vidi ali noče videti na njem niti ene same pravične pike. Vsako delo nosi znamenja svojega tvorca, toda ni vedno tako tesno povezano z njim. kot je človek Aškerc povezan s pesnikom Aškercem. Če bi skušali ponazoriti njegovo življenje in delo z dvema krivuljama, potem bi se gotovo vzporedno vzpenjali in vzporedno padali. In ker je pesnik Aškerc tako zelo podoben že s človekom Aškercem, bi težko debelina krivulje, ki bi podajala pesnika, dosezala debelino druge krivuljo. Morda je prva v obravnavani knjigi res nekoliko prešibko začrtana, toda zdi se mi, da temu ni kriva raziskovalka Aškerčevega življenja in dela, bolj šola, iz katere je izšla, in čas, slovenski čas, ki še ni tako daleč dozorel, da bi se mogli ustavljati ob abstraktnih vprašanjih, äe preden smo rešili konkretna, zlasti, ker bo mogel reševati vsa še 86 tako lepa in z.animiva abstraktna vprašanja kdor koli naših zanamcev, pri konkretnih pa se moramo ustavljati že mi, ker se nam bodo siccr v marsikaterem ozira preveč odmaknila in ker so s tolikimi vezmi, čeprav pripadajoča preteklosti, povezana z najbolj bolečimi in perečimi vprašanji naše sedanjosti. Kot sem že omenila ob razpravi o razvoju in pomenu Aškerčeve socialne miselnosti in socialne pesmi, je Aškerc v marsikateri svoji pesmi risal tudi žene junakinje, se celo zamislil ob žalostnem in dolgo prav za prav edinem načinu ženske gospodarske osamosvojitve — prostituciji, vendar pa se iz danega ni povzpel tja, kamor bi se bil, če bi bil sledil spočetka nakazani poti. ni samo obtičal na pol poti kot na svojem potu iz liberalizma v socializem in kot je mogel človek sklepati iz doslej objavljenih pemi, postal ali morda ostal je v lem vprašanju popoln mračnja!^. Ne iz kakršnih koli stvarnih razlogov, iz osebne, človeške in pesniške nevolje in maščevalnosti. Tudi v odkrivanju teh Aškerčevih potez ostaja pisateljica stvarna in neosebna. Tsi je, bi človek sodil, samo njeno delo jc pred nami. In vendar je. na nek poseben, skrit in obenem nad vse živ način. ' Aškerc pripada slovenski preteklosti, ki pa je še vsa, v dobrem in zlem, pričujoča v slovenski sedanjosti in kot tako nam jo bo avtorica tudi prikazala. V tem je njena pričujočnost. Ko govori o preteklosti, veš, da je sama živ del najbolj žive slovenske sodobnosti, da ne živi samo ob svoji generaciji, ampak da živi tesno s svojim rodom trpečih in delujočih. In kaj je na tem posebnega? To, da je edina med mlajšimi slovstvenimi zgodovinarji, ki ne opazuje slovenskega življenja z nekakšnih nedostopnih višav, niti ga ne gleda skozi takšno ali drugačno zastirajočo meglo. In zato je neprecenljiva škoda, da mora, čeprav rada, večino svojega časa posvečali srednji šoli. Na kom je, da bi ji delo olajšal s tem. da bi jo rešil vseh drobnih in ubija-jočih skrbi srednješolskega profesorja in ji odkazal mesto, ki ji gotovo po vsej pravici in pred vsemi, danes gre? Ali je tudi na nas, slovenskih ženah, ki nam vsako pomembno delo ženskega duha, pa čeprav brez nazornostnih feminističnih stremljenj, pomaga premagovati pri nas bolj kot drugje zakoreninjene predsodke in graditi, pot. ki vodi do. naših končnih smotrov? Če je, potem — se tega lotimo! Ali bo boj za žensko volilno pravico rodil tispeh? A. Ž. Pogled v zgodovino človeštva nam daje bodrilen odgovor. Še pred nedavnim časom niso niti vsi moški imeli enakih pravic. Bogataš, plemič je vladal in delal zakone po svoji volji, kmetsko ljudstvo, tudi moški, so bili zanje manjvredni, skoro ne ljudje. Rabili so kmetske roke, kmetske sile in moči, da so ustvarjale blaginjo, da bi jim pa dali kake pravice, se jim je zdelo popolnoma nemogoče, in to ne le okrutnežem. temveč tudi tedanjim pravičnikom. Mislili so, da je tako samoobsebi umevno, da je kmečko ljudstvo, naj bo moški ali ženska, manjvredno in kot tako samo za delo, ne pa za soodločanje o svoji usodi. Noben upor jim ni pomagal, ker je bila oblast v rokah močnejših. Šele po dolgih stoletjih in desetletjih, ko je razvoj tudi kmetu" in delavcu odprl oči, da sta spoznala, kje je krivda, da morata prenašati take krivice in poniža- nja, je začela moč plemstva padati in pravice v javnem življenju so si začeli prisvajati' ludi kmetje in drugi »navadni« ljudje. Z odpravo plemstva so si pridobili tako meščani kakor kmetje, enake pravice, toda zopet le en del ljudstva — moški del. Žene so ostale kakor svoj čas kmetje prikrajšano za svoje pravice. Kakor vedno, je tudi tu zmagal močnejši in potisnil v ozadje šibkejšega. Vemo pa, da pravica ne bi smela biti samo na tisti strani, kjer je moč, ampak bi morala še bolj ščititi šibkejšega, če naj se res imenuje »pravica«. Pravica bi morala biti za vse enaka. Novi volilni zakon in izjave vodilnih državnikov kažejo, da zaenkrat žene niso uspele s svojimi zborovanji, resolucijami in protesti, in zopet bodo odšle praznih rok. Toda nemogoče je, da bi nam naše pravice še dolgo odtegovali — le obupati ne smemo in ne slediti raz.- 87 ■■■■niiiv ^vornljiv'tem. 'Bod-^.^ iiašp -." Bqti?.^.. , :,v ii:- '--v-'; ; : ■ Jiako^e:" sme trditK 'da je" :7ladii, -ki' ni ni ' ■žensiili>2;astopiiic,. ^sestWjeua po-. Tglii^ rbdai in Ma.-je. gWs ieiie Kiso ,. - narod",: .^eptaY' jiji " je vec ;ko.. polovica. iipolnjÜjejc» ßse., doižnpšti državljanaf ;. :,:. : Ali' ..vodilni "možje 'ne ■,vedp;v:da: je ■iiidi-' . z,e.iiä..elaB.äv6jG. d.QüitJw^^ , -pe .höiri tiidi .pha -.Kaijjo,,. ČGtud'i. .navadna."-lic -jjeipö.sreäTicr"-.na" fronti!s '^ušl^o in-l>da ■ tudi ■ nj.eao.; dela'^^ . jš" .iiepV'' :gi;epjiv.Q. ■ ^o;.: nam: .dqka7Aiiie- delp. ^po .vset . ärHvali": liti .TOjiti. "Toda .'^lo.vek ■ .dela. :pa'č"-'đru"g.aže;,\.te ■■ se. zave"da.:sVoje;.pQlno; -- "vrednosti,"; ijot. pa; .brii;.- ki" ga" -sinatrajo ;,za maiii^Wdn.ega.^lajiä. svojega "öj)^.estva. . .ipiedlteV.'državnega . žiS'ljenja nii podlagi jiopoljve.-'eiiakopravriöki;. lii - nifi.' pr9.tinar.av-" -■nega/.3ai je ;tii.di' tista, ."druzi^ j|na". .':..kjer -;":gospOdilija; - iu." ".gospodar vdelata-, Vzajemiioi na vseh . .področjili;-: driižinskfga:, . žiAjenjav;; Töd.a;";kator.- žahteva.. haonoiiižiio.; sožitje -©"beli ' drngoy" ;v:-.driLŽini. kiiTtürnpSt^ : fako ' nam 'sdiiiale/ .■fi'liiol'pi^vičn^'" uredUeV-V.države .;-'nioi:£ pr;iv. ;ri!>5ti:.ehaKopraYÄost,.-;..> ,: ; Javni dogodki doma in po svetu JJ o m^a : . ■ . . . ■ ; ■■:. V" "vseii ■ ^"okTajiaah " J.ugoslaVije, ;.zlpti" "-ija - v liÄigrädii"-- je " cntiti ■ ÄiVahno" delavnost-lifičnih -siränk. äoY&z: da teikb- ■pri.čakiijejO; --polnomofija np.^T^ga zäkoii.ä o strankah.:'Opo.- ■ "^icijske strajike in.-skupine [iitiršjo. pbt - za-skupen'.n^top vv'hodo.eiipsti-,. -zlasti .ob; -yolit-vah, - ki -p.a; "äa'.enk-riit ■ j!)red^:s"ein ; zavoljo. ■; - . njega'Vpoložaja žc ni§o;- na vidikn", HrvatsTd; "li>tii -zlasti. Hryft"tski dnev"n.i)i,--.;sd ';iiežado= ; -^oljn"? s-.politikb"-JR"Ž",.;;d .'kateci-pi^jč^^ đ"i. .je - dvpreziia."". ■ ■. .■'. ""-J ■■■ .'. Srbska zemljoradnička .stranka so je ■ j-azqepil,a; Eden.".-pjŠKih .đo^dWnjih-"yođ-ite-. Ij.eVj- đr-'IOragolj"uh . Jovfjnovic ■ iiöyb."km"g.Ckö' š'tranjfb," ;ki;";.'^".-imehivje, .Ä'öyii. ■:iehjdch'[L sirwnkaj:,-Njen..program: zahteva: .fe;: .üeratiyno" 'uredi tev: idlž^-iiei y' "kat ei-j,, Ijp zaj: -■'"jajn-cena. .ehak"ppra'(?hbst '.Sfbövj'vHr.vato'^^ .iit, ■ Slovencev; v; ..državi :riiorata' vladatired - in" dikäplina 'bh- iiveliavljeiijü - jiopölne demö-7 ■ lirädije; 'Predsednik: stftiuk W-P'' satelj: -Kadomir' TbdbrdviC, göljn'b..:-To^:anovic-.-;' ■; :"" ' ^ : "'":' Spreineniba uredbe « internacijah. n ; ..Vor .'■je-',zh.äuiö;..'".je:" bila., .tiidi.'.'y. -naii- 'drlayj ■ sprej.^a.. tirpdha.. p, .ip-ternacijah/.-ba^^ "ppdlagi • katere raoiiejo, oblasti: bl-ez:'jii-edhodiie pre;' iskav«: paedihe .poli.tičiie "cisiinilj.eiiče .poslati ■ ža^n^dplo"čen -čas'V .taka. ini^inovarta končen- : tracijšjia -tabttri^a,. ki.. jih: '."poznamb. iii zgo--;, doVihe .prejžnjih ■let...:T5aiipr' jlbi-očajb.liHi: '■ bodo. - te.' odločbe- .pji-. .nas." sedaj, ■sprerne; nilB,'-;Za' kar ;sb- se .posebno^zjavze-k -"'.srbske ::in. hrvatske stanovske.' organizacije. v ":^'- . bbdocte' .hb.." Tr^''po ^.izja^d ■..pravös'pdnega. .-"""n'iinisti-a^".':^ ;krivdo --i "" -"■v"al.p-.:-1^d-no s"bd"iž"č'e : iii":---Iidor ;.bo -" ntLdoiž'eln, • 'l udi o .uredbi interniranja špekulantov pri .-nas '-govorij - vendar -pa.; tata., uredba -'"'-.icv ni- J7.äja:,-, Se.pi^v.;s"i' .jb; ysi. .držatljatii '.žele, . ..: Saj.'i'iene"' sglbšiip!'"niraš{a ." §im-' zivljenjsKini pblreb&inai^' iri ta .ykljab - h- -dr^iivhi Tkoniroli.ceni-,- ki j'.- ' 1«: ..: spiošni 'dpinačfi in' 4nji'"-.Sod"b.i ;:'pr"is.la';".-.p"repP"-.( . ^nöl.T?a ";ltredba;"vsebüiG prepoved 'z^ "üv-oz-'.- ;nik"s^vprpdvi.c'enie■"■ iniz-veletr^^^ : : -/.-bfagii,-}-kat.ere"'ga'-"-'ce-n-e" -se;; rif;-: šiii"ejp -pijvišat.i.,".. ■ ';b"hsega'...Sl.:' p"('ediii-e"ib4'-diievne' ■j)otreb"e.--(-i"nđ7 i-'-ki:,;' kave;:. ri&j.'"SaJaj. "jedilnega"; plja,'."iu'a3: ";" :...nega:.mite..' lesa". za .kurjavo; itd'.) . "Kpittrpio .: ;'i'rše"''baii ste """uprave; .;."" sia-okpVrfi ,"sy"elb;yalt;i.: Uredba;.;!!?. ."."đTj:lbfa',..na.d.- zprsfya.rnad' cena'irii'.v;trgoyiiTi"-Äa ;dro-bj) ; ^TMi; ./kmštijstvb- ']«' ;QStälp-:' i&eii iontrble:,". / S-tem pa j'e "y "srsteriiu-:kontrol^ ceh' ;na^täla:; .; poslftKiÄjii;^. Itajtf Jiaj «e Vk^rolir^ ' ;.eenemoltej; Se - ostaiie prodaja .4ita' -pi-psta:?,. -; -Prakšp ■ b.p ' g;otoV-.o .pokažal'a .. razite pomaiij-.-. ■"'kljivopti .Lvi-edbe," ■ ki" ■(! nr. .ii^iia; i/boljsi.ti." Sprenieniba 0. Sokolu kraljevine Jugo-. . slavijo sc pripravlja, Vlad-(t ..je. zc' LiuenO'. ..... vÄa. 'od-boii. 'ki .naj';pi'edlojj- spređie'm;!».; ":- t.em- pdb;(š^u".'sta..p"pli^.."yoj"riegH..mim^ tuni 'mnVi'šte'f;".?i':'le"lesiio: ^zg.ö"jo;'..iii": g-rricihrai-."^^^^ : nister dr;."Krek.';.;" .; r:-. . 'I' Hrval-ska banovina sc- bori za -svoj» - finančno samostojnost. Prera.c-iui:'banPVT!ie ; ■>a> znašal M :riaštajs,\.k'® ie >ni reäpno/soglasje ma ■žavTitin " .dokler, ;liš /"sestay^ ■■{torje^ ^o.dErljšaii|e seä.EmjegaVjJi'eracuna), -ža, nfi Mrvatskero- Tä7,j)iäe>.;notrütt)e; pösqj ■ čemer. pa nä, HWitske'm nqÜejo- -.m^ ■ slišati , Uredba o uaglih vojaških sodišćili lo 'voj™ .sodiffie/ je. i/.ređno'' . vujnb -šiodiščcj ki 5 se more seVtaviti'- v:inöbi-I-, ; nem- in •vöjnenVV.staiiju. tüdi > ' pj ipr.avlj'aliiem ..-stanjii^" Näglö-, sodišče .izreka, le sinrlno. kaženjCki; :sa.",iz'ir|i..ÄkQj; na':. ^'Ibaju'spcDie..;■■ "'" /■V- Hrvatski književniki v Ljubljani. Go-.^qyali šo .ixii- -p.ov,abilö -'-P,r.U^iy^ slg.veiiskih . književnikov. "BrdKv-sp"; odlöiijke.'.sy&jih naj' ■ boljšiE- del -ilasti mlajši'pesniki"iü pisatelji." X'Vodnp^ besedö Vje-: goxofil .^urednik ^HiVat--'skega ...dnevnika' .in ..■pl?sätglj.;."dif. -Ilija jT.ako*":. ; -l)c.v4ć v' 6--'--sloyensKo'-k-ul-t«r^i. .-vi'dV . jfciiiiiösti ■■.-in :o jđelit- li-r^atskiK ".pisatelje-r'-"in --peSSiikpV.;: : ■ ..- Podpore družinam mož. vpoklicanih na orožne, vaje." Y.'Sl-6v;eniji je.;, bilo i?.plačaiiib, • teh pb.dppr -4i.,-il98.625.- .ditiar.jev,.. v.'vsej .d-ifr.., ■. zavi--:-p-a>;'50 ■ ..milijonoi'--.di-rig-rje-v; Sedaj je "v-, i a näin-en-,- Q-doj3Teii -:^ ■- rriilijtirtO-v^-dinatjeK'". - Najbolj -žalosten pojav pn-nas p.omonja .jiaja. IjiSb-ljaiiska- .bote . ;.pojVänjfenje prristora.,. da- j.e morala .'v .prti;. ; lekTem^ ■lfet^-^-Jodkloniti'" sprejel jDOSfelj- Je sanld; h'iSvift-.ra >je ■ vedno, 'v^^ii:- RönSnö','|e\-vlanii;'> '.'šltlfenila.'-i-.da;--nakaže, zä^-ijxiblj^n.äk-iti'--.bolni ...lijene/potrebe veliVp'-.premalo'. .--.. '■ - Izmenjava delovnih moči med Vrancijo in JugDsjayijö.;,. Francoski' seijat. ./je sprej cT . .zakonski.rnaöri^ .s...katerim.,se ^'odobra^a;' spo.- ■ .faauin ...O'- jžnien.jaVi";delpv-ni.K-.- nio.ći . in.ed-. Francijo in -Jugos'lfivijö.-.; , . , . -Pči,. .n.ai'il).;-z'a ^na:e j.9'.m ■,. •': Beseda o slovenščini, na Koroškem. ' ;.>Koro,^ki .Slovenec«.; jSife,'-' »IN^a.. jayija iSola: je- nernška',; S. jii^'im . .sokskini' dii^-i ,j,e naša -.mladina dđežna.^-kkljii'žnp,- ,le -.nemškega; po; ; nka..-'.Syojc dsnoVno "inaiije si sanio"- . v drž.;' .jezilcni. Tovrstno: tično.. .metodo, .pri.: ■ lateri'; še-u6itelj''s 'pi^;D.-šolsko, uro dosledno,'. poslužuje ; sa'jno . en^^ga^'- u«er^ceiii. '--bolj. . ali ' manj' t.tijega '.jezika in; Ee-.;pra.y-n-iŠ :rie - iia"": -§Jaüöa---. na;;;'. liĆencein znario. ..niaterijiščirio,."-; ;0Qenjt;jejD..' .niodexiii-'.;"nemš-ki^,' .vzgojitelji;. kot; -. 7iajus^eŽBejši ria.či'n; j'eziko'ynega šolaiija. Mi'.' ;šnro spot s.kr.oh-inega /miierija; .dä. je-'zriajije ; di-žavnega:, jezika : za; yse'i'driayljajie. čelike ■ Nemčije/Iied.vOmno nuj;nö; potr.ebiw), ;ä;;za'.-f iiiladö; ;iiot7'arijo 'r;äst '..ii.ic'n'i.c" .manf .važji'o. .pb-'. zua-v-^n.]e.' lnäteriilMi'Qe.'in;.'.njen-ih.--.t - zakladov'. j^^;prfiške;.. najodn^^ .manjšin.e-; . ki-; ;kTepkp' vztrajajo, na neijjŠke.rn deiii'enlarnei)!"-, Vpoukü.'.; prä-v.ilnbst .našega mn.e'nja;; pötrju-; . iJfji'-.^-V;--/;': : ', •'.-r .^V' .' . 'Žalitev'po ..upoštevanjfi-.-našega 'ježika v . šolaiij.ti: naše rii'ladiiie''ne- borno -'nikoli- opu-;" ; 'š lili. T-ii.di-. y " bodoče voSfaneje' .jedro' 'naših. kultij.mik tež-enj. A^ ktiltur»em-.s'fetu;.je;TC pričaria .pravica.': otrok'- do 'za'do'sttiega- -;^änja' .. '..mäteriiiega ;'jezika. .Na'celnti tc' piayice' /pa'č.. ' .lukče'. ne .b'ö'!^ k'tatilj kom'ür: je ..dobrobit .itlla^ ■■ ','dega rcidu' resnično' pri srcär. "Znapje. mate-,.; . tinega j'e.zika; je..predpogoj -ždra.ve rasti .Qtr'ö: ; •■koV.e, 'inänj,e 'slovenščine, p'a' h'kräti .-yel'ikega .-p'raktiiiiega-.-pij'lijena..-. '. '.-;■...-'-^,' \. .Y- 'iiaši ".Veliki: tlrža-vi;'-še zadnje časš ' po-:, ■'. lagaj/yeH'kä ;'^?ažnqšt,'-,na"-'l.'o,-.'da;:bi,'-s.e JNeijici,.' ■uSli slovaiiskili.jezikov-;. -Na pemšiili visotifi,.' .- ;šoliili -poiičujej'o'. vdtke;-slö,"i'anÄe; - jrake': in. -■",&.-tek'iriüje-.r'n.|6iria..:z, angleščina-.. "V. iiemStiii.; inestih äiä btvarjao tečaji;, za ta šli -.d'-rn^ .slo-' v-van.ij .■:jezik,,','.Kam .- Sloveii-cem.'. 'Je. Maš ' ma-;,' .;4"erni'. je;z-ik'.;pblöie'n. -ly zlbe.lko, ;,Ćetuđ,i ga'.-.'i'e-;. ..'daiijä ljudska :söl'a'.-ne':':ne.gü pöla-i.'. . gajrnb, veliko, .,Zfefe.-v^elikp važnost'^n-a" tö;,da '.še; ijodä, n.a'ši;;ötiTDÖi ;Všaj. dön-ia'.'.i-n, -V., naših". ;jirosvet'näi, 'organizacijah .nauiiili depe, ,čiste;' ■.;'$l0.yGn;ščine..'. ■ . ..:;'-" ; .'. '' , ':,,,. ^ ' " ' -Inozemski kmetijski delavci v iNcmčtjl • ne", dobijo kart" . Njihovi" delodar jaici morajo' pri .pristpjiiil) olilasteh zapto--sjti .za. posebne, nakaznice. . ; ■ ; . Mohorjeve knjii^e na koroškem so pre po'yedäne.'.-Na. KPi;0škeiti so': skoraj'; edino-; : .}iudsk,d.; čtivo -Mohorjeve, " knji^ge... Letošnje.'", '..leto. pa. jih niso'pi;.ejeli'. kor : Jih je;!}efpska ;, ;oblašt .prepdvedala . - u.v'öziti. Za' kbrpške'.'; .SlqyiiicQ ie';fö.h«d:'üdaree"."' ',; , . ,- . ",. : "Verouk na Koroškem, kj so.ga dosedaj ' ',5e-v: nekatei-ih šolah; smeli; pouteyati .V sip;; -yeri;ske"OT.jež-ikn, se; mPra' ]3pučev^.ti .samo "v . niijpščini," Ha. Kordlkei"^, je,, okrog ; 15.0(10 žoipohvejnih sloyenskih.. dtrolii, ki jim je 89 odvzeta najosnovnejša človeška in državljanska pravica, da bi sliäali pouk v materinščini. V št. Andraž v Labodski doKnl je prispelo 250 Kanalčanov. To je tretji transport izseljencev iz Italije. Začasno so jih nastanili v bivšem jezuitskem samostanu. Poljski ujetniki na Koroškem, Na Gornjem Koroškem so že delj časa dekleta s Poljske kot pomožne delavke pri raznih gospodarstvih, predvsem v gostilnah in kmetijah. Tudi nekaj moških delavcev je že nekaj tednov na Koroškem; vendar so bili dodeljeni nemškemu delu dežele. Njihovo življenje je nadvse bridko, saj so popolnoma brezpravni. Po svetu: Najvažnejši dogodek v preteklem mesecu je nedvomno konec vojne med Busijo in Finsko. Mir, ki je bil- sklenjen dne 1.2. marca, določa, da odstopi Finska Sovjetski uniji tako imenovano Karelijsko ožino, ki sega od mesta Viborga v Finskem zalivu na zapadu do mesta Suojervi na vzhodu, tako da zdaj pripada Rusiji vse I^adoško jezero. Na Severnem ledenem morjn pa odstopi Finska Rusiji Ribarski polotok. Polotok Hahgö, ki je najvažnejša točka z vojaškega gledišča, pa dobi Rusija v zakup za dobo 30 let in bo zgradila na njem pomorsko oporišče. Finski pa ostane izhod na sever. to je pristanišče Petsamo, katerega pa Finska ne bo smela utrditi. Rusija in Finska bosta skupno zgradili železniško zvezo s Švedsko. To mirovno pogodbo je sprejel fmski parlament, ki se ji pač ni mogel izogniti. V Angliji in Franciji si ne prikrivajo, da je bil ta mir tndi udarec zaveznikom. Nekateri pravijo, da sta finskega poraza največ krivi Francija in Anglija, drugi pa dolže Švedsko in Norveško, ki nista dopustili, da bi se preko njunega ozemlja pošiljala večja pomoč Finski s strani zaveznikov, ki so baje samo čakali fin-.ske prošnje za vojaško pomoč, ki je pa Finci niso poslali. Za male narode pa je finski primer dragocen nauk, da so navezani sami nase. Kakor omenjeno, ta mir pomenja tudi diplomatični poraz Anglije in Francije in je imel za posledico izpremembo francoske vlade, Po padcu dosedanje vlade je bila sestavljena nova vlada, kateri na čelo je stopil Paul Rey-naud, ki je obenem tudi zunanji minister. Reynaud je eden mlajših francoskih politikov, ki se odlikujejo po izredni darovitosti za finančna vprašanja. Nemški tisk je novega ministrskega predsednika silovito napadal, kar pomenja, da je odločen nasprotnik sedanje Nemčije. Nova vlada je vlada narodnega sporazuma in ji pripadajo vse stranke razen skrajne desnice, v kateri je nekaj rojalistov. V T^ondonu je pa nova vlada sprejeta z velikim zadovoljstvom. Mnenje svetovnega tiska je, da je na sestavo nove vlade v Franciji vplival tudi sestanek Mussolinija in Hitlerja na Brcnnerju. Listi so o tem sestanku pisali najrazličnejše stvari, toda vse so le bolj ali manj verjetne domneve. Nedvomno sta se oba državnika sporazumela v tem, da hočeta ohraniti na Balkanu mir, to se pravi, da ga smatrata še nadalje za področje, ki ga le državi, ki ju zastopata, smeta gospodarsko izkoriščati. Nikakor nočeta pustiti, da bi na Balkan vplivali zapadni demokraciji. V prvi vrsti pa smatrajo, da je' imel na tem sestanku Hitler namen, pridobiti Mussolinija za svojo mirovno akcijo, ki naj bi se zaključila s kompromisom med obema vojskujoči,ma se taboroma, če pa tega ne bi bilo mogoče doseči, pa bi hotela Nemčija pridobiti Italijo za pomoč v vojni proti zaveznikom. Ta domneva je tembolj verjetna, ker se je sestanek vršil ravno tedaj, ko se vračal nazaj v Ameriko Rooseveltov mirovni odposlanec Sum ner Wells, ki je potoval "po Evropi v mirovni misiji. Nemčija mu je hotela nedvomno predočiti svoje zahteve po Mus-soliniju, ki naj bi jih tudi s svoje strani podprl. Wellesovo potovanje po evropskih prestolnicah je imelo predvsem poizvedovalni značaj. Po vseh najvažnejših mestih vojskujočih se taborov se je oglasil, da bi zvedel z.T mirovne pogoje. Od poročil, ki jih je prinesel Rooseveltu, bo odvisna bodoča zunanja politika Amerike. Menda pa se je tudi Welles prepričal, da se mirovni pogoji obeh taborov v ničemer ne krijejo, zavoljo česar se obe strani pripravljata na nadaljevanje odnosno na začetek totalne vojne. 90 Vojni dogodki: Največji bombni napad v sedanji vojni so izvedli Angleži, ki so bombardirali 7 ur zaporedoma nemška letalska oporižča na otoku Syltu. Takoj drugi dan so se Nemci revanžirali ler z močno letalsko eskadrilo napadli skupino angležkili ladij v Severnem morju. Obe akciji spadata med največje, kar se jih je doslej odigralo v drugi svetovni vojni. Poročili o uspehih teh napadov si pa nasprotujeta, ker hoče vsak tahor zmanjäati uspeh nasprotnika. Žalostna obletnica. Dne 15. marca je preteklo leto, odkar je bratski čežki narod izgubil svojo svobodo. Zapuščen od svojih »zaveznikov«, do katerih pa je on sam zvesto izpolnil svoje obveznosti, ki jih je moral tako drago plačati, je bil izročen na milost in nemilost svojemu nadmočnemu sovražniku. Propasti je moral eden najbolj kulturnih, najbolj sposobnih narodov, ki si je znal v demokraciji iu svobodi, kakržne že davno ni poznala večina drugih držav, zgraditi svojo državo in jo privesti v vsakem pogledu na zavidanja vredno višino. Pa je moral prvi pasti ta najsposobnejši iz družine slovanskih narodov, prvi je moral v vsej krutosti okusiti mržnjo do Slovanov. Toda prav zato, ker poznamo sposobnost češkega naroda, ker verujemo v njegovo neomajno voljo, v njegovo nezlomljivo in edinstveno ljubezen do svoje zemlje, verujemo neomajno tudi v vstajenje češkega naroda. V tej veri nas potrjuje njegova zgodovina, njegova žilava borba za svobodo. Že je doživela Češka svojo Golgoto, pa je vendarle vstala. Že je dedni sovražnik prelival potoke krvi, ki je močila domovino, katere menda noben narod lako ne ljubi kot češki. Ko so Čehi leta 1620. izgubili svojo samostojnost s porazom na Beli Gori, so zapadli absolutizmu Habsburžanov, ki so deželo popolnoma oropali in pomorili cvet češkega naroda. Toda Husov narod ni propadel, ni obupal. Trdno je veroval od roda do roda, da bo prišel dan osvobojenja. Ta vera ga napolnjuje tudi sedaj in z njim vsakogar, ki čuti slovansko. Obletnica Masarykovega rojstva. Dne 7. marca je češki narod s krvavečim srcem praznoval devetdeseto obletnico rojstva svojega največjega sina, graditelja češko-slo-vaške svobode in državnosti, Masaryka. Danes, ko bi ga češki narod najbolj potreboval, ga ni več. Toda njegov veliki duh je z njim. Prepojeni tega duha, bodo Čehi dočakali novo vstajenje, ko bo zmagala ideja človečnosti, katero je oznanjal Masaryk, ki je na njej zgradil svoje lastno življenje in življenje svoje države, čast njegovemu spominu ! Tudi usoda Poljakov je strašna. Mnogi so izgubili vse imetje, družine so ločene in njihovi člani poslani na prisilno delo na razne strani nemške države. Nedvomno je sama nemška vlada izdala poročilo, iz katerega je razvidno, da se nahaja v Nemčiji eu milijon Poljakov, povečini vojnih ujetnikov, ki opravljajo kmetijska dela pod najtežjimi pogoji. Tudi nesrečno Poljsko spremlja naša želja k vstajenju. Umetnost Poročilo iz ljubljanske drame Izvršiti moram zelo neprijetno nalogo; poročati o predstavi Helge Krogove Na prisojni strani in I^enormaudovem Strahopetcu. Helga Krog je edina avtorka, menda Šve-dinja, ki so ji v letošnji sezoni izkazali čast lu vprizorili njeno plehko salonsko delce na odru ljubljanske drame. Dve uri in pol gledaš, poslušaš in čakaš, da se ti razvozla navidezni problem, ali se je netalentirana, bogata slikarka poročila z bogatim veleposestnikom iz ljubezni do njega ali do nje- govega denarja. In zveš, da je iz zaljubljenosti do obojega, v moža in denar, in si prisiljen poslušati še za lase privlečeno predavanje o socialnih razlikah, o ljudeh na osojni in prisojni strani, ki ga- govori junakinja za moralni repek ob koncu. Skratka: o literarni vrednosti komada ni govora, in me tu prav nič ne moti dejstvo, da je doživelo delo gromozanski uspeh na nekaterih nemških odrih. Slovenci imamo samo dve narodni gledališči in ni vseeno, kaj nam predstavljajo v njih. Imamo namreč tudi ogromno število 91 : 4il#täiitskiii, adröy, v H.uÖian in .^đisželjii,;; '■■Isi 'si.brez' iijtmf 'jemlj^lp zgledno,teh' šamđ; goSlfjnsi^m ■ sam:' zabteyal najitw.iio.; repertöirja, . ..đa k« igoTOfim poBiena gleđali^fa pri; ra-;. ■ iiiitiirne; Vavm' vsak^^^^^^ naroda, .:Kat. sem-" am&i'ia :äe■::y^ sgptembersM' SsyilKi laiisliegtf . ■ letoika riaSe/revije/^'.Ali nt &pđa.tmđa,,: Vki- ga■rtö^ajo:^dožiti Ba5i;gledaližk^,đelaVei.:, 'täkq' roaBjy^cđne-,?redsta%s. : :oiiMiiiiti 'gospoŠa' ig^Wcä.Ja^a,. ki je >; -svojo •.'vlo^P,; Br€z;, ozira^ .tako ' đoTrfen- in- posreie'n-kemižeB 'to PHsojirte; s;i\.iu l.'.hkp hvi.l»/-i ^izanj, v«i| !,>T,o bili r.ri [>i-rck!a\i. . ■ :.H. B-. JUenorniaiid' i«- jikjisaV. Strahopetca;, «:niir "v.o p- i':.-.rali j.. •/r,4i v ki ■prifeđBf Ha;;o&u ljtibij.aiiske;iJi , ■ iigati'ka. ■ ftii'editev/spa^ draa .Y- ikršniio: Mti.ipnih äkandaloT, .Kaj" .- vse" prenise^naša publiki? .V^,ig«; .-je/Prika- -iaiia. zgodba: h-aricgskega. sükärjä, is. simn<. Mira . bolezei, da-bi se rgäd; ■svetevne^ >^öjske; ■ „:■■• f,..::-- pa , y švičarskiem . saiiatoriju . pade, ■■ r&d p.;iprav.I us.id'K: i«.;rrc!',!:i; du / izda neroSkemu ■ ageiitB ■. iifteiia "francoskiK ..'"in za-,o si- tnu .fnirxos!;! .-n.^Voinjo !ir.>..ko:io ■;".s smr.tjo,-Dela,- .kot •je,""'liani". je- r.i.'!(t!n. oilre. j.- !-^T.irr.<)- !.•-".<"/.. amp. >;a!>i. ihivb ;v:: zadnjih..äHKli, v kf-liSor j'.' /.iiilHri- - V.sai,a ..5piiNa. prisöjBL;-sti'9 in. Stra'hr!'-: pftoa j"r"režira]O. Seit in jima r-i ni nun; go -priiadejal: ne:- V:ahbrü .ne.V.slajje/m^ ,""..: :-" ."". •■. " * ". "...""', . : " Letos. .prazMji;Tno .."tudi JSOlelnico -.do-:; ž' vtnške .dTarriatilce in sJovenstega gledališča.. ■Komur 'j.e to" d-v.oje .pri srpu, -"in"u ta.;-oblet^- ■ nica da rnncgo misliti; Pledališče, ,jo "je. pro-: " sia-Pils :."s-. predMävo, "».Ž^ jp .bila. prva-slovenska .pred«^^^ /-.tovi literarni ra.-odrski liriredbi",.pred .150- jäTii; leti, .Ercdstava je ibila; le;:šiaV-nostna -"venlixatha."...v - -,.. -" ; :'■ V letni seionl pa :;bp. spčt . na programu; -.in ker j^ delo preiratko:'zi en vefer,:,^: jt dodali - S^iolrtovo-.priredbo'."Garrip^^ . ga Varha, predstavi,. , na. kalen opozarjani ■posebej in ki bosta gotovo .""zanimali ■Ä- . .kega- - ;zav^iiega-r."sloyeii"3ke^^ človeka,-.ysi_;.". večeri- te" .predstave /bi inbräli. |tet"i; rekorden : :-.bi"bk.. ;X.'- p:5v:n! iz puhlüga «ii.«!.»!''-. :"yeiisk:egi" :"iavdMä'.''va-.;a.' anip-ik "^z n.-.ätcnt'g' '"-.-pre-p-riiianjai^.rda , premalo".: poKn.ariio;. jn ■,'"'»'.0 .": , rttidx premalö::c-.eni"mpj.-iEar...iinain,o-..- ■ v ;:; :. /.'a Ictuc» ..frajr;« v d.-iAui nani" ob..-'.":'" . tiidi - FinigarjeTžp: .Našo". kri," ■ ki '.bi ii.a"m |. . /skrbni jpriredbi ufegAila -fluditi .prijeten do':." inač ' vo-".-r.'.:ri!'!;ii bi Irin« , vi.leii u,:!<-nv " " .t.in! .li -dtr.i;-.eilV nisn:.-:lji'V. pok-g- «.■■n ■■veds,-. Rozaika- .Jn .^'inžgarjo Štejemo;-". tniii,"- ■ vec^r - i ' l.if.h;ir-.:>\"o -aii" ■ ^SÄoWtOTO igrico,- ■ Majri jij.:tp::.''K.je' je';;r!st4 ßanJiär,:.mim.p 'ka-;-: terega, bi iiiiža draina iie.. smela: nobeno .zono? Poleg 'teli. dveb domačibOT .Ein^äft .. """ ji ".iü.."'"Liniiarta::i56mö" Jelaf. "sezoni - ' Revi'žofja in" ]yra.nri"acqyega AsmÄeja.i 'kr.i.e?;"; ."že" .na: programu; "Hamlefa., in" Re-šizdrj^^^ ; ;' isilo" :"šk.i"'V" py". . v priirodiüjf .števJlki.-"---V ' "• /. ."/; :". ".- v " ž .;;...-";.;;■';;■..■;-",: - ■■K:V.. ■ Naše razstavne; dvorane O .rr",ik:ftr.vt')V si-karu-a A'i-i "feaufc t "..HripMo veräa:;je.^'te^^ zaisalö- ,' ' :i(im-i..-K.r:i-h.urai;uu!ii.. zbirka. .ivIiHiortrf- ■ .tov 'tryasMb slikar jpy,'.:^Eaterp":.)e;"^ ..".rati -»papä "üilr-ic'b«;. o"ö.i5. seđ.an)eg.a; kstnika. ■ "salona t"nr:.-!. ;";- .Kda ["Iri.iin. V" te;-'/.hir. .. ■ ki'.: j.e "izredne: igp: Avtoportret". unietiiiÄ.'lN'a- . ../y-Beo^ađu'imamd":>>"Um^^^ paviljon.: ■ Cvijete: ZijzprW«::. Švpje im.e" rtpii. j)p l&e^no:; -- iiiteligentni :in dražeš tiii-: žeSi eti -Z^soi .rjč»!; kir jot Iđbkb:.. jfcjini^amb: pfiW^ . äpO -let- kMüeje^ fe :Kee'^ier,: id'..-fe :'pa.st"äU " .■.duKbÄtmn ;in". sijajnem.. sajsiiu, :,Tüdi.. .Gvj---'.^jcfa Ziiiöno,';>"r"'je;."ii-y!L'jubav'."i."srnrf :Erama i 92 Obzornik Pödvojiino dejio! Naša. ženska društva, ki so pred sprejetjem novega volilnega zakona živahno delala za zbujanje ženske državljanske zavesti in čuta politične enakopravnosti, so zadnje Čase to nalogo- večinoma odstavila' z dnevnega reda. Dejstvo, da je žel novi volilni zakon preko naših zahtev in je zopet krivično izključil ženo od sodelovanja pri upravljanju državnega in občinskega življenja, pa nas nik-akor ne Sme ustaviti na započeti poti. Nadaljevati moramo z nezmanjšano, vnemo vsestransko . delo za politično osveščanje žena in za dokazovanje, kako je naše delo v javnosti neobhodno potrebno. Ali iftore danes spričo draginje, preteče vojne nevarnosti, razdirajoče tuje propagande,- grozeče bode, potrebe p{; strnjenem delu za narodno . in, državno obrarribo' že kdo reči: žena naj se ne vtika v javne zadeve! Ali nas ne kličejo vsepovsod. in opozarjajo: tu je delo za vas, tu poprimite; tu ve lahko veliko ' več storite -kakor mi moški! Me pa jim moramO; odgovarjati: Res je, tudi same čutimo, to, tudi delamo že dolgo tako — ali se že ne morete prepričati, da bi bilo naše delo bolj uspešno,' če bi mogle zastaviti svojo besedo in roko že;tam, kjer se vsa ta zla korenito zdirave — v občinski, banovinski in državni -upravi. Skupno z vami, vi pa skupno z nami bi lahko več napravili, odgovornost bi padla na vse, več glav več vidi. S sprejetjem krivičnega volilnega zakona Si^ mora delo za državljansko enakopravnost žene že podvojiti. Käj delajo naša ženska društva.. »Kolo jugoslovanskih sester« .in nekatere podružnice so na občnih'zborih pokazale bilanco svojega socialnega in narodno obrambnega dela. Kakol- je .bilo" razvidno iz poročil, so ta društva .pač posvetila veliko truda dobrodelnemu delu programa in sd dosegla tudi lepe uspehe ; premalo" pa so ponekod upčišter vala tisti del svoje naloge,, ki je bil pred mnogiini leti matičnemu društvu — -Kolu srpskih sestara ^— poglavitni smisel: narodna propaganda. Res je, "da ne živimo več pod turškim' robstvom, kar je dalo nekdanjim zavednim -Srbkinjam pobudo • za ustanovitev »Kola«; živimo pa pod grožnjo še večjega robstva, zato pa se' mora naše obrambno in propagandno delo' prilagoditi tem novim potrebam in nalogam prav tako, kakor se naše človekoljubno delo usmerja sporedno s težkočaini vsakdanjega življenja. Jako delavna, je bila y preteklih mesecih Zveza gospodinj, Kolo žen zadrugark. Splošno žensko društvo v Ljubljani, Žensko društvo Maribor, Odsek učiteljic. Zveza narodnih žen in deklet na Jesenicah, pa Banovinska ženska zveza — vsa ta društva so poleg- svojega ožjega iprograma močno vpo-šlevala tudi posebne potrebe časa' ter z narodno obrambnim i in narodnoprosvetnimi predavanji dvigala zavest naše odgovornosti in odpornosti. • Posebno delavnost je pokazalo tudi Telesno kulturno društvo Atena v , odseku .»Belomodra knjižnica«. Ta .edina ženska založba v naši državi je .izdala zadnje čase M. Jezemikove' . »BeK bratec«, tri zvezke Zbranih spisov Zofke Kvedrove in zanimivo znanstveno delo • Kristine Vr-hovčeve »Fran Milčinski«. Društvo ima v programu še izdajo zbranih in. posam^eznih del drugih naših književnic, kar mora biti v posebno veselje vsaki prosvetljeni slovenski ženi. Dejstvo, da je založba' pokazala toliko podjetnosti m poguma baž v teh iisodnib časih, krepi vero v naš obstanek • in vzbuja tudi .zaupanje v žensko . delo. Žene, pristopajte k »Belomodri« knjižnici in omogočajte z naročnino pospešeno izdajanje ženskih književnih del. Zveza gospodinj je priredila v velikonočnem tednu v svojih prostorih zaokroženo • razstavo za mlade-matere. Mladi zakonski pari 2 otročki ali v pričakovanju, pa tiidi stare mamice in preproste služkinje so si z zanimanjem ogledovale poučno, po navodilih ge. dr. Konvalinke sestavljene tabele, ki nazorno prikazujejo potrebno količino lira-ne za novorojenčke, njih zdravo rast in težo. DeČji dom ima zaniriiivo- prirejene -vitrine Z hitkami v pravilnih in nepravilnih povojih. Ob njih so se najče^če razvijale de^ bate. Tetra pleničke, srajčke, hlačke," vse. lično prirejeno iz doma tkanega blaga, so vzbujale pozornost, prav tako ki-stne opreme, od razkošne do preproste. Miza za krst- • hi obred doma iias .je spominjala prvega sv. zakramenta in vsega njegovega vzvišenega 93 •■i;' ž. f'--:. .-■>..,■;V;.-;;.:-::, .>,■.■.;:■■ «C'fe^'^J®'-' ra ' rošrEiiialiiii: -Sj' j-; v .T-Mi-j^i^a' ■ \;pl-lp]ravl)ert5--- a ..S-fetitouc^nifii.. -'jän^itdi^ rf .' ; ".'snToi^^ga/lrf^laXEÖ/s^^ • : ti«.' sh. ifa^y^clflie'- rfa^ Ešpi:. ' ■. ^■'/{iv;'. I' ■, aiiv^^; '.syt^ tednije-'iiil -obr j ■; ; - ^rle^ajijij." pm'"Gjanj0' ., • ,y pieäaivafti ;peTt'šifU ržijsti,;; ^goajjs^ar.sTsi,'t^^tn..';: ;; ;'iii/razka^iii!^^;-Jtet^^^ ■ ■ dill)' dve';- ra-zst^^^^iV jia ^i^elejejniiif spoirt^^^ . i' •,. itor'stupiip." 5 jSidasBiniSöi^^^^^^ -.ärüitV^.r.: V '), il' je -pöiläfei; pFegleft'. jugosleva-pstili in/ šip-.r^^ ä; ..Vife qtiiä^^^^ V^- ■vtüjce,-' te enoi.T/dirilŠttiinrK:'?:!! miaäe'-nisteÄ^^ popplti.aiišk|':Kurr :-Tiar'ri(>^ tä^-;,.: " ■ i'ii'.iiäteiffe^a- -jeV-irašla vZVeza^'.'^ös^^ ■■ . '^ sltr.ÖBijnega ;'gbspodälrsk0gk odsekći- tegä '^ drlV-■ ■ .y.'.ta-. Irtiii .je -iraštVfl ^prifedilo jSS,:] ' '■ ;tg,(;a-jey.,':predaVaiij ":65,:;po'' i-adm,'62/.-^Kšk»r-',' . ; lajjiliijane ;8i velese^^^ afüttvcTirh/p^qsW ' .'^'itt i^pk:' yUrgd^Ji^ii ; >>G9špp-:-;; . ■:: : đlnjsV-'; je" ^äddak pjifdčilo ' o- .listü-: ^ ; • vpprpčilči .0 -hast-äi^ >>Do^i- ,gp"~! ■■sppdinjr;': liajiupxt' :pai-c41-: pri';-Si.äenski.'' '■■■ ■ \ceFkVT, 'Pvi vplitySH'^ z uavdušeii-jeln' -■' . ".pohoyiip.- ga;..', iCreigt'eYj'evä ■. kpt:;.".: -'/predsedilic.a'... ' ■ —' , v\ ■ f . Helena MalifoYa.'Pred dolmm-.nies-• ■; cem;'.odlični : ^jjovösti, ..'roi^tiAövy:' prij!Dt'ed;ki.-ih.. drä^-' .■;.--räO j Itnjig:" V; "Š¥oj\li'..đeJih-"->ada ■ ;. n^syeÜ^jSe 'ttiihutJti?/- . ii ■ .iiäto'da,--'.pif tüdi.'-sPvIohwV.fl^?)®^ -feftf ■■ 'i-'-ßferaVäEiva-;.- N'jenav^Muy.p; •je'.' ibdra;; -pplliä '.".'.-'yere.v rtoS ^svöbpdiiiiv ■ : •rikp;- ^PoiEoj'iifga; - je: ■biK.'.qr : Ob r qolelJiioi rojsiva Božene Ncnicove, '^ttipiru^tjif-^č^ joiaib;:.)!:^.; "idt.'.;.Pdl(ar «e ^ ..yelifca .iiäjir, pf:vPlt.iS,:,.ižmeS 'jtatefjji^je.-i iiiä .Božeiii(V.Aajslafqia.^ jiprti .fasefom-;.N6rarera.' .Bil;..je m4r:P.diiOiW TVgd'eäi' älp-i-ek -lft radi';.tt:ga-,.Sp- gš. äplgo ■ preK.' ■.ganjali. tgi Jir-ajSyX^i/kri^ .Ivo «b \ga .koHČiip ;iž ' istega"-,y?fp^a' -pdp'nšt.iii --; ."rase 'iij-r ža..:si:pje- .j.e .'•: V: Pra'giv 'li'aTO^ of' '■jj^^?'.',' pi-aSkimi 'liteia't-i;' iziil'effjiateÄ^^^^ Najbolj; 5'piival- uriiv,^rpf.;.ž: : V.Izme.i.'ii^Ä^vder^^ -jnWii ■ »BabiŽls^a; ^'Ijateretil i'opis-üj'e-; -sVöjp/. . Šie&p; ■ babipo'.iii.-. sVoje' dpf; .Inače:. ■■^jircbVji J^-ii'i^^'^ö'- ^tyljef jpži^ć. je' z^lp-.iHvalien- iit pe^^ sa- -del-a-'-^-Sei. ^Sloyäske. bajke :i'4- prtpp^^đ'^^ Siromašni .opisujs' .tüdi:. V .'jjoyestr.,>jGo.Spodi- ' ■\.^Prpti.'ke)'iici^ ..aiyljjeaja sj.ge .liöte^ä .'.- .ppiskat.v zaipiniTiä^r^^^^ ipa:-.ie" aii^n'ef pBolelä-.J^jeiiii" jjrifatfiiji' iiiü .' jp. ■ a^^ . -iiüifiii'lnf,1 Iseg.;/:;';"; ;^":- .: , .Božeiia jj -s^fik;^ .. liferaliirj.'.'ijkatiarite ze." in.. iiLp;ietnxca ^npVega.^eaiizmav.Todä^^^ no'. d'e.lP; du^k; ■ ki,-klife-'«"vaj ^ nar ;iaia'a4vrc^ä..''icr..''(Iy?Lvela '.lijenai đeja - 'na šUem*- nös"e.. iÄdajTe -.'in; '■pr.är«';" zai'adi -.lega - jib.- -.raviiO'.-?; 'ffedänjerfi-^-c-a'su.i.z-edü/.'üi-tajp.^^ .; ■ ■ -Dr.ili-omslava Dhisica. Dno . IS. a^jrjfa... ijd i.prva ^pblfem.ica .snirti seSto'e-Mari^P Sklo- " ;dpv.ske-Gurie,-k.i'Jp z.iiaiia •mfed/nami.-iz-.Jejpg.'. -..Ünji^ff "..>]>iie.' ji^erlW, •• -Goa^a. " ... Iz.": >>2dVay'niikega .Vestni-ka«' po.sii^a^ö-: ■Dlu^'kä'- •••rodila -/leta '^iSC^^vVYlif^öv^^^ ZärWiiiSke-itudij^ -p kdnh ^/fcairjejeVppiK^ /••Vi'-p'f^iVati ^jftieil-.t^ii; EöijäkVy-spa.dä.^^^^^ ll^rii^üa: .^St^/ si" •-xasing^ " za -fti^ ".iieölo^ijo" na\.pat rftltE ■ ;poi j sfciil;!-^^^^ , takrat '"y ođj ä- flegio^ar j'ey •' te'ü'. '4-Ö19 • '■• stA-, -sp'. . j^rfeščlila■ • Y ..tam - -zntiva '.ude^StvöV Nrji'la- .-Tjc i.iriii-ogili • ženskili:';. arg^iiiz^qjjshV' "'•i'stAv • ijövija.je .iTi-..rr}Ti9go- let^yqdila-, za; ivIoižilä^•.Y.^2iy^•.;•z^ -nosi' .; -vo^is'ati" Vsei^-napÖTO .lä-t . "V^v," Wars^Viö.: Xöä;a- tegä. .' .m^ive^. ■ irippgo- -in:.; iztlatiio. -ludi. posam.eziai:-^ • 'J^laižt; : . to • pretiđan dp,Krez^ vsäfe:; seiiii^entä'H •. .'škint v^.ayoäönt' 'r wtl] aiü: • ßrg^ü] , • Kaicsnc bodo posledjce za nova štovan / ' '-'dä stdtisbče /ipiždih. mQŠin.h' 'fer; .ji!^ •; in "'pB^ - spola/, ' öiiein-; ;pa op^-d ;;ka?.iiijö .^jr^p^yeduj&",-obßey _ ; vNnädiptv-slvvw -,y'i jaiije-^ pojiölnfe^^^ ;; ; ko ^-šo ;p"o -jtfiroäjjxli. Äi^h" li^bolj^/-' / ž:^ i..; 7,a.- /•rKtiolVraiiiie.V 'sva^ - - ' ^ l.cd'pn ifinage- nii. kmetih: Po hnlj^arskvli \;. te dmi v ; i a .-; ^ fecido 'dajali nkyodira pVi '^Jgae'-'' gospod a'r:skih\.:^ . . -.Sclma^ : >'efilva •• V üjic-a 'in ^ '•'lui^irla'- -letoi; i-^FekV/ra' je/'listyarilk'. IQ'P; , -mh ' umetnin,; ki .-so };dsyö.jile ,-čitarV ••';-telts|vo svetu "jji- "itfdi • v?!Jp3).eloyö • nagi-ado! ILaggrf imč:. ' ;ia" tezkö.-.ziyllen^^ . • itilädega p^ložiiš--y - •jfe.šicej? pkrepilar to'liko,- ^^i.je.ž'a. JŠBp'.•h^dil-aV-V-'^si f'sitižila •-krilil. M-la.: 'tiŠit-eJlić^r'-p^a)--; -let -innogo- pplQyäIa...Teäcä;^'s^ . na'.-usoda-'/.. ..oScbnQsti^ v.tcn'i • r.aHejšeso"^'ppstäjöre\ njo'^ć," .režiVz/resni^AnT. zimarij-iitt' -syet'OTn; 'in ]teiri.; • • .'.glöbljo. ■ in • ■•pćstrGjžp:"; so- joostajale; vZ^rädbc" ^ • -iij^egä;. €uy:&tsža' -in- I^QÖiiSijij'e/-. -Kä^^ 'i-l.eriiniVsoV^stnik • 'iliteratiji-l j za'tijq-pa. je ^il -tÄ-iivet iuj.iji -no---: -p^pvlacen.vi -Selm^'^LagerK^ ^gisalci'". dela 5 ;,Čudpyitö lepotö, -i^ppyedoV-iilD , •;. skf i^n oš ti -.-^itliert i a-' nh - ' lö.^.; Tjnbß-/.. -"■•zni': ;tratslya :in;.soč;iis'tva'.-- -jie -ppzni- . ;■ iiüv.el ^'-.^iJCraljic y f >Ciidežr.. •. • Aiiii p V iv,/, ^ ■'■.drügk•:pi'Syeä^V ■ - ^sVBni'Ii .kri-jiifiioalj/- X-afna^ nj^^egä • $išati&lj' 95 veäkega srca, zlasti srca njenega naroda.' Vendar so vse njene stvaritve tako obče-eloveške, da so poslale, duhovna dobrina slehernega naroda. Zato so smrt Selme Lagerlöf ove zabeležili v tisku vsega sveta in z velikim priznanjem, zapisali to pisateljico ■ med največje knjiieviie predstavnike. Materino mleko racionalizirano. V Neinčiji, kjer je prehrana prebivalstva urejena po strogem enotnem načrtu, imajo pod nadzorstvom tudi materino mleko. V mnogih krajih sme mati svojega otroka po-, dojiti le na eni strani prsi, mleko iz druge strani pa mora dati na razpolago otroškim bolnišnicam. Bivša španska diplomatka. Senora de Palencio, ki je bila ,pod demokratično vlado članica narodne skupščine v Madridu, delegatka vlade pri. Društvu narodov in čla-. niča Mednarodnega m-ada dela v Ženevi, je tudi zastopala špansko republiko na Sved- .skem. Državljanska vojna v domovini je prekinila njeno diplomatično delo. Senora .de Palencio-se je nato umaknila iz političnega življenja ter se posvetila literaturi, glasbi ■ in upodabljajoči umetnosti. Napisala je mnogo sestavkov iz teh področij, ^e več pa o socialnih vprašanjih. Konec lanskega leta so jo Američani povabili v Wellesleyev kolegij, kjer predava gojenkam razne vede na podlagi svojih bogatih vsestranskih izkušenj. Njeno znanstveno in pedagoško delo je po-sebno važno, ker ■ se na tem zavodu izobražujejo zlasti bogate; Američanke, ki se potem posvečajo javnemu delu. Med najbolj znanimi absolventkami Wellesleyevega ko-legija je gospa fiangkajšekova, ki preudarno vodi kitajsko politiko in s svojici dobrim vplivom dejansko spremlja svojega moža na Vseh, potih njegovega političnega in- vojaškega dela. Nove knjige Litografije Mihe Maleša so izšle lastni založbi, daljšo študijo je napisal Stane: Mihus. V »Sencah« izpoveduje Miha Maleš svojo umetniško pot: »Motivnih programov nisem nikoli imel. Trenutke, ki tonejo v neskončnost pozabe, lovim in jim skušam dati s svojo dušo in razumom sliko ii-vlje-nja.« To umetnost pesniško-čustveno liričnega značaja opazujemo na objavljenih lito-grafijah, ki so izbrane iz let 1924—1927 in so .bile po večini razstavljene v Ljub-. Ijani, Zagrebu, Beogradu, v Rimu, Firenci, : Varšavi, Krakovu, Pragi in. drugod. Namen, knjige je, da se obširneje . .pokaže umetnost litografije, t. j. risbe na. kamen, ki je priznaš žal malo znana. Ob Mikuševi razlagi spoznavamo mnoge zanimivosti iz razvoja Malcševe umetnosti. Stane Mikui primerja stari svet z novo potjo v umetno-sli, ki vodi k vsebini in h kateri spada tudi Maleš. Nato sledijo podrobnejši ' popisi umetnosti posameznih litografij, ki portia-gajo, čitatelju do globljega razumevanja . raznih umetniških lepot. Ilustracije spremljajo še pesmi. Maleša, .Gradnika, Jarca in Malešev prevod pesmi-. Desanke Maksimo-vičeve. Podobe MiHe Maleša s študijo Rajka Loiarfa. Pisatelj vodi čitatelja v. obsežen popis ■ grafične umetnosti. Zgodovinsko ostro loči grafično umetnost slovanskih narodov, ki je v slogu bolj čista od zapadne : umetnosti. Popisuj.e Maleša, kako se je raz- ■ vil iz grafične umetnosti: ^ -ujedanke, . akvatinte, litografije, lesoreza, linoreza -j-" preko monotijjije.v slikarja. Opisuje dohre strani, M so nastale vsled tega razvoja,- t. j", siner domače ljudske umetiiosti .ter orna-mentalni, dekorativno - simoholičiii izraz. Podrobnejši, popisi Male.sevega slikarstva sc jasne razlage k številnim ilustracijam. Oh zaključku sp ob podobah tri pesmi. Obe knjigi sta bogato ilustrirani in vsled globlje umetniške vsebine ter izredno nizke cene priporočila vredni. Elpi Prejeli smo v oceno: Jan Petrus: Juna.-ika iena, življenjski roman velike žene, po češkem izvirniku priredil M. ICovačič, založilo Sokolsko društvo Murska Sobota.-Ro-man obravnava: življenje in delo , Renate Tyršdve, žene Miroslava Tyrša in hčerke Fiigncrja, dveh velikih čeških mož. H knjigi se še povrnemo. 96 NaimodemejenrejenaleboTM Dr. G. Piccoli Ljubljana, Tvršera 6 nasproti Nebotičnika Velika zaloga tuzemskih in inozemskih specialitet Oddajajo se zdravila na recepte za vse bolniške blagajne. Priporoča naraven pristen malinovec na malo in veliko. NaroČila točno proti povzetju. Je-li bila izžrebana Vaša številka? Morda ste prezrli naše obvestilo o žrebanju, ki smo ga objavili v marčni številki in sicer na zadnji strani priloge „Naš dom". — Prečitajte si obvestilo, da ne zamudite roka, ki je določen za dvig dobitka! Uprava DaroTi za tiskoTni sklad Za tiskovni sklad so darovale: g. Milka Grubiša din 36'—; po din SS- Krista Jelinčič, Krista Zeme, Julka Gorišek, Rezi Plavc, Tinea Korent, Marija Senear, Mara Šinkovec; din 5-—: g. Ivanka Košir; po din 4'—: gg. Emilija Ebenspanger, Ana Sosič; din 3'—: g. Eliza Kosi; po din 2'—:'gg. Vida Avsenak, Elza Kovačič, Vidosava Leskovšek, Pepca Zorman, Judita Kovač, Marija Kastelic, Marija Pihlar, Mari Lagoja; po din 1-—: gg. Pepca Puh, Hela Stukelj. Cenjenim gg. darovalkam iskrena hvala! Za siromašni družini v Litiji je darovala g. Krista JSlenčič, Stari trg pri Rakeku din 20'—. Iskrena hvala! Prosimo vse cenjene naročnice, ki še niso poravnale letošnje naročnine, da to store čimprej! ' ii a, , X ij- -L1 fs« , 5 /tST \- " - ^ I "-is'-"'' -'W svi.. .. ' . ' r i v; ^ *r J J /J, '' '