GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Posamezni izvod 30 grošev, mesečna naročnina 1 Šiling:
ŽIVELA
DELOVNIH LJUDI
Lesnik III.
Celovec, v soboto 6. XI. 1948
Štev. 79 (172)
Eksekutiva na Koroikem je orodje za zatiranje slovenskega ljudstva
31. oUetotid
(Hdo&skz cemlucifa
7. nov. pred 31 leti je delov, ljudstvo ene izmed tedaj največjih kapitalističnih držav strmoglavilo domačo buržuazijo in prevzelo oblast države v svoje roke. Ta revolucija je rodila državo novega tipa — Zvezo sovjetskih socialističnih republik, državo, kjer se je odpravilo izkoriščanje človeka po človeku, naroda po narodu, kjer so se odpravila nasprotja med kmetom in delavcem, kjer se je vzpostavila resnična enakopravnost med vsemi ljudmi.
Velika Oktobrska socialistična revolucija je dala vse pogoje, da se je delovno ljudstvo Sovjetske zveze prvo v zgodovini človeštva zavestno lotilo graditve nove gospodarsko družbene ureditve — socializma. Ko si je pod vodstvom boljše-viške Partije priborilo oblast, je ljudstvo prevzelo vsa sredstva proizvodnje in s tem ustvarilo temelje za novo gospodarstvo, ki ga ne vodi pohlep posameznikov po čim večjih dobičkih, in ki ne pozna teženj po političnem zasužnjevanju iti gospodarskem izkoriščanju drugih narodov. Delovno ljudstvo je postalo gospodar svoje lastne usode. Začelo se je plansko gospodarstvo, brez kriz, brez brezposelnosti in bede, brez skrbi za bodočnost mlajšega rodu.
Velika Sovjetska zveza, ki je toliko utrpela za časa državljanske vojne od belogardističnih in intervencionističnih čet, se je po zmagi Rdeče armade začela naglo obnavljati. Država delavcev in kmetov se je industrializirala in elektrificirala, pristopila je k sodobnemu obdelovanju zemlje, ki je dvignilo donos kolektivnega kmetijstva. Sovjetsko delovno ljudstvo si je ustvarjalo srečno, brezskrbno bodočnost.
Fašizem kot udarna pest mednarodne reakcije je skušal uničiti to veliko delo Oktobrske revolucije. Zavedajoč se velikih pridobitev Oktobrske revolucije pa je sovjetsko ljudstvo v brezmejni ljubezni do domovine, v herojskem patriotizmu in pogumu premagalo vojske fašističnih osvajalcev, zagotovilo zmago demokracije in rešilo svet pred uničenjem.
Velika Oktobrska revolucija nima pomen samo za narode Sovjetske zveze ampak je revolucija svetovnega, mednarodnega pomena. 7. november pomeni korenit preokret v svetovni zgodovini človeštva, je prvi korak od starega kapitalističnega sveta k novemu socialistič. svetu.
Uspehi Velikega Oktobra, uspehi Sovjetske zveze v dobi izgradnje, v veliki osvobodilni vojni so silno ojačali svobodoljubne in demokratične sile sveta in oslabili položaje imperializma in reakcije Oktobrska revolucija je pripravila tla za zmago velikih svobodoljubnih načel, ki narodom vsega sveta prinašajo lepšo bodočnost, svobodo, enakopravnost in pravo demokracijo, ki omogočajo narodom, da svobodno odločajo o ureditvi svojega življenja. Zahvaljujoč Oktobrski revoluciji, zahvaljujoč pridobitvam in izkušnjam tega novega obdobja svetovne zgodovine so narodi srednje in jugovzhodne Evrope strli oblast protiljudskih elementov in si začeli graditi novo srečnejše življenje. Po poti Sovjetske zveze gredo danes ljudske demokracije v socializem, po tej poti in na njenih izkušnjah vodi tudi KPJ pod vodstvom maršala Tita jugoslovanske narode v socializem, v lepšo bodočnost miru, bratstva, dela in blaginje.
Svobodoljubni narodi se danes zavedajo, da je Sovjetska zveza tista sila, ki ščiti delovno ljudstvo vsega sveta, ki ščiti zatirane in kolonialne 'narode in se bori za samoodločbo, za pravice in neodvisnost malih narodov. S svojo dosledno antifašistično borbo in borbo proti napadalnim reakcionarnim silam, ki smatrajo, da človeštvo ne more obstojati brez zatiranja enega naroda s strani drugega, se je še
TASS poroča, da je Aliiratii svet za Avstrijo razpravljal na svoji zadnji seji tudi o ustanavljanju žandarmerijskih šol.
Avstrijske oblasti so ustanovile v zadnjem času večje število takih šol, čeprav zato ne obstoja nobena potreba. Za šolanje policijskih in orožniških kadrov porabi Avstrija letos trikrat več kakor v času pred vojno. Poleg tega pa se nahajajo med gojenci orožniških šol številni bivši nacisti.
S tem v zvezi je sovjetski zastopnik oi^zorU na to, da je Aliirani svet svoje-časno poveril nadzorstvo nad avstrijsko policijo in žandarmerijo direktoriju za notranje in vojaške zadeve.
Pariz, (TASS). Skoraj pet tednov že traja odločna in vztrajna borba delavcev vseh rudarskih bazenov Francije za boljše življenje. V tej borbi so že padli trije delavci, številni delavci so ranjeni, dosti pa jih je v zaporih, od koder jih vsak dan postavljajo pred sodišča. V rudarskih rovih je zamrlo vse življenje. Franclja izgublja dnevno 160.000 ton premoga.
Da prodre s svojimi zahtevami po zvišanju mezd, grozi nad 1 milijon delavcev železne in kovinarske industrije z ukinitvijo dela. Vlada doslej tem zahtevam še ni ugodila. Ultimativno zahtevo po zvišanju mezd je postavila tudi Zveza tekstilnih delavcev.
Kakor poroča tisk, so rudniki v vseh stavkovnih področjih še vedno zasedeni po vojaških četah. Ne glede na to pa je še mnogo rudnikov v rokah rudarjev.
V rudniških področjih, ki so jih zasedle vojaške edinicji, vlada najhujše policijsko nasilje. Policija in vojaki vdirajo v delavska stanovanja in zborovalec lokale, terorizirajo in aretirajo delavce in njihove družine.
. Kljub prepovedi in navzočim vojaškim edinicam se stavkajoči zbirajo k velikim demonstracijam in protestnim zborovanjem. Na povelje, da morajo pričeti z delom, se rudarji ne ozirajo.
Splošna francoska sindikalna zveza ugotavlja v svojem naznanilu, da zvišanje mezd za 15 odstotkov, ki ga je vlada dovolila koncem septembra t. 1., ne zadostuje več za kritje življenjskih stroškov, ker so v tem času cene narasle daleč nad 15 odstotkov.
Federacija francoskih rudarjev izjavlja v svojem komunikeju, da je bolj kot kdaj koli prepričana o zmagi rudarjev. Stavkajoči vztrajajo na svojih zahtevah in so-cialfašistični teror ne more zlomiti njihove vztrajnosti.
Po časopisnih vesteh pričakujejo novo ofenzivo proti rudarjem, ker imajo stav-
bolj utrdila kot center in voditelj osvobodilnega gibanja zatiranih narodov Oktobrska revolucija je razbila verige nacionalnega zatiranja, ker proletariat, ki se ne bori za svobodo drugega naroda, ne inore biti sam nikdar svoboden in veliko načelo Oktobrske revolucije — samoopre-delenje vsakega naroda je še danes vodilno načelo Sovjetske zveze. Zaradi tega Sovjetska zveza tudi dosledno in odločno podpira naše upravičene zahteve po združitvi z matičnim narodom.
Rezultati Velike Oktobrske revolucije niso mogli in ne morejo ostati brez vpliva na demokratična gibanja delovnega ljudstva v vseh deželah in zaradi teh pri-
Sovjetski element se je vsa tri leta prizadeval, da bi prišlo v vprašanjih, ki se tičejo številnega stanja policije in orožni-štva, denacifikacije in odstranitve bivših nacistov iz njihovega sestava ter novih sprejemov in izvežbanja, do vzajemne rešitve na podlagi štiristranskega sporazuma. Do tega pa ni prišlo vsted trdovratnega odpora predstavnikov zapadnih zasedbenih sil. Vsled tega odločajo o teh vprašanjih posamezni vrhovni poveljniki sami na temelju kontrolne pogodbe.
Sovjetski zastopnik je zato odklonil, da bi v Aliiranem svetu razpravljali o ukrepih, ki jih je podvzelo vrhovno poveljstvo v sovjetski coni, da vskladi številčno sta-
kajoči rudarji zasedenih okoli 50 odstot-* kov vseh rudnikov.
V zadnjih dneh so posamezni stavkokazi pod zaščito policije poskušali, da bi v rudnikih, ki so zasedeni po vojaških edi-nicah, spet pričeli z delom.
TASS poroča iz Prage, da so francoske oblasti uporabljale nemške delavce, ki so se obvezali za delo v Franciji, po večini kot stavkokaze v rudnikih Longroy-a. Nekaterim se je Vred kratkim posrečilo, da so se vrnili v Nemčijo. Ti delavci poročajo, da jim je bilo prepovedano, da bi stopili v stik s francoskimi sindikati.
Mednarodna solidarnost s francoskimi rudarji
Gibanje solidarnosti s francoskimi rudarji pa zavzema vedno večji obseg. To pa ne samo na domačih tleh, temveč tudi v mednarodnem merilu. Različne organizacije Velike Britanije, ZDA, Belgije, Švice, Italije, Madžarske, Češkoslovaške in drugih dežel dnevno pošiljajo francoskim rudarjem pozdravne brzojavke in večje denarne prispevke.
Tako je češkoslovaški sindikalni svet poslal stavkajočim francoskim rudarjem štiri milijone frankov.
Na Madžarskem so delavci tovarne železniških vozov »Ganz« sklenili, da bodo francoskim rudarjem prispevali tedensko znesek, ki ga zaslužijo v eni uri. Slične sklepe so sprejeli tudi delavci strokovnih in drugih obratov. Rudarji iz Suhakala prispevajo stavkajočim francoskim rudarjem l odstotek svoje mesečne mezde.
Prvi kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije je ob svojem zaključku sprejel resolucijo o mednarodnem položaju, v kateri pošilja svoje proletarske pozdrave delavskemu razredu Francije, ki se junaško bori proti napadom kapitalistične reakcije za osnovne pravice in življenjske interese delavskega razreda in delavskih množic Francije.
dobitev so oči vsega delovnega ljudstva uprte v mogočno Sovjetsko zvezo, ki je in bo ostala svetel kažipot v lepšo bodočnost, v bodočnost bratskega sožitja narodov, v bodočnost blagostanja, miru in dela.
Narodi Sovjetske zveze, vsi svobodoljubni narodi in z njimi tudi mi koroški Slovenci proslavljamo ta veliki praznik obletnice Velikega oktobra s še večjim veseljem, ker je bilo to leto leto novih velikih zmag sovjetskega ljudstva na polju obnove in izgradnje svoje domovine, leto novih velikih zmag sovjetske politike v borbi proti vojnim hujskačem, za pravičen, čvrst in trajen mir,
nje policije in orožništva z dejanskimi potrebami. Predlog sovjetskega zastopnika, naj se vsa nerešena vprašanja glede policije in orožništva uredijo potom štiristranskega sporazuma in naj se dajo direktoriju za notranje in vojaške zadeve tozadevna navodila, pa sta ameriški in britanski zastopnik ponovno odklonila.
V zvezi s tem je objavila >'Oesterreichi-sche Zeitung« poseben uvodnik, v katerem podčrtava, da ima varnostni aparat nalogo, da ščiti interese miroljubnega prebivalstva, ne pa, da predstavlja oboroženo gardo proti delovnemu ljudstvu ali pa celo oporo fašističnemu rovarjenju. Medtem ko je sovjetska zasedbena sila v svoji coni izvedla demokratizacijo in dcnaci-fikacijo varnostnih organov ter podvzela ukrepe, ki onemogočajo nastanek preobsežne in militarizirane žandarmerije, ki bi služila samo cilju izvežbanja vojaškega kadra, pa v zapadnih conah bivši aktivni nacisti večinoma sploh niso bili odstranjeni iz policije in žandarmerije temveč so celo avanzirali in zasedli merodajna mesta. Prišlo je tako daleč, da so bile policijske funkcije poverjene fašističnim elementom iz vrst DP-jevcev. Pristojna avstrijska mesta niso proti temu razvoju ničesar podvzela, nasprotno, po svojih močeh so pospeševala in krila tak razvoj.
Da je vse to do pičice točno, vidimo koroški Slovenci na lastne oči. Ni treba posegati nazaj na obletnico izseljevanja aprila 1946, ko je iz številnih nacistov sestavljena policija v Celovcu navalila na žrtve fašizma, ali na dobo masovnih hišnih preiskav, ki so jih prirejali varnostni organi pri slovenskih antifašistih, bivših partizanih in pri miroljubnemu prebivalstvu Slovenske Koroške sploh. Ves povojni razvoj je pokazal, da na Koroškem varnostni aparat, v katerem mrgoli bivših nacistov in hitlerjevih oficirjev, in ki zaposluje DP-jevce in celo vojne zločince, ne služi koristim miroljubnega prebivalstva, temveč, da dejansko predstavlja oboroženo gardo proti delovnemu ljudstvu Slovenske Koroške, sredstvo za strahovanje koroških Slovencev ter oporo no-vofašističnemu rovarjenju in šovinističnemu hujskanju. Masovne zastraševalne hišne preiskave avgusta t. 1. v Rožni dolini, kjer se je posadka iz Karavvankenhota obnašala kakor svojčas SS-ovci in gestapovci, demonstrativni pohod oboroženih žandarmerijskih in policijskih kompanij 10. oktobra v Celovcu pod patronauco Wedeniga in Kariša, dva natrpana kamiona policije pri odkrivanju spomenika U padlim partizanom v Svečah in ne na vse-zadnje VVedenigova akcija z orožniško asistenco za nasilno gospodarsko zatiranje in upropaščanje slovenskih majih in srednjih kmetov v zvezi z oddajo živine in drugih pridelkov ob istočasni zaščiti veleposestnikov in bivših nacističnih
lieferbetriebov«, vse to dokjizuje proti-ljudski in nedemokratični značaj varnostnega aparata na Koroškem. Za vsakogar ki ve. da mu načeluje bivši hitlerjev polkovnik ter oficir iz bivšega štaba za zatiranje partizanske borbe proti fašizmu, je vse to razumljivo.
Predlog sovjetskega zastopnika v Aliiranem svetu, konkretni ukrepi za de* nacifikacijo in demokratizacijo eksekutive v sovjetski coni Avstrije ter razkrinkavanje nevzdržnih razmer v zapadnih conah v organu Sovjetske armade, vse to te učinkovita podpora tudi koroškim Slovencem v njihovi protifašistični borbi za resnično demokracijo in svobodo.
Francoski rudarji vztrajajo v borbi
■j
Jugoslovanski delavci bodo zmagovito izpolnili svoj načrt
Truman ponovna izvoljen za predsednika ZDA
umaknil pred obrekovanjem, da bi priznal za resnico to, kar je laž, da bi proglasil za pravico krivico in da bi odpovedal zvestobo Partiji in vodstvu, ki ga je povedlo v revolucijo, kakor k oblasti, k strmoglavljenju gospodarstva kapitalistov in izkoriščevalcev v graditev socializma.«
Dejal je tudi, da bo zgodovina morala na žalost ugotoviti, da je ta gonja ena najbolj žalostnih, najsramotnejših. poglavij v slavnem, z žrtvami, zmagami in revolucionarnim idealizmom polnem delavskem gibanju. Poudaril je, da se bo moralo plansko leto razviti pod zastavo organizira-
(SR je predčasno zaključila dveletko
češkoslovaški dveletni gospodarski plan, ki si je zastavil kot glavno nalogo zvišanje proizvodnje investicijskih in potrošniških dobrin na predvojno raven, s katerim naj bi se doseglo sorazmerno zvišanje življenjske ravni češkega in slovaškega delovnega ljudstva, naj bi bil prvotno zaključen 31. decembra t. 1. Po februarskih dogodkih, ko je češkoslovaško ljudstvo prevzelo oblast v republiki, je bila njegova izpolnitev premaknjena na dan državnega praznika 28. oktobra, ko je bila slavnostno objavljena prva češkoslovaška petletka.
Po češkoslovaških uradnih poročilih so rezultati dveletnega gospodarskega plana v glavnih sektorjih dobri, vendar pa se življenjska raven ni dvignila tako, kakor je določal plan. Nezadostni pa so rezultati v poljedelstvu in stavbeništvu, torej v sektorjih, kjer so še vedno odločevali kapitalisti in mali privatni proizvajalci. Kljub omenjenim vrzelim pa je bila dosežena z obnovo češkoslovaškega gospodarstva predvojna raven, kar se kaže zlasti v produktivnosti dela. Med dveletko pa so državni aparat in delovne množice čSR pridobile bogate izkušnje za prehod v nov
nega povečanja delovne produktivnosti.
Ob koncu pa je dejal: »Pot naše Partije, našega delavskega razreda, vseh naših narodov in naše dežele je slavna, ker smo bili vedno sposobni gledati resnici v oči. ker smo vzgajali sebe in delavski razred v nepremagljivi vztrajnosti za dosego pravičnih ciljev. Ta bistvena lastnost našega delovnega ljudstva pod modrim vodstvom tovariša Tita in naše Partije bo zagotovila zmago socializma v naši deželi in zagotovila prej ali slej tudi zmago našega pravilnega marksistično - leninističnega stališča v tej krivični kampanji.«
petletni gospodarski plan, ki je postavljen na mnogo bolj zanesljive in trdnejše temelje, ker so v letošnjem februarju odstranili mnoge politične in gospodarske ovire, ki so preprečevale konsolidacijo republike in razvoj v socializem.
Petletka V CSR bo dvignila življenjsko raven delovnega ljudstva
Petletni plan za obnovo in razvoj narodnega gospodarstva CSR v letih 1949 — 1953 določa nadaljnje povečanje vseli panog narodnega gospodarstva, posebno industrije, ki proizvaja proizvodna sredstva. V petletni dobi bo narodni dohodek po planu narastel za 48 odstot. in bo znašal leta 1953 310 milijard kron v primrfH z 210 milijardami v letu 1948. Raven industrijske proizvodnje se bo dvignila za 57 odstot. v primeri z letošnjim letom, poljedelska proizvodnja pa za 15 odstot. Število tovarniških delavcev in nameščencev se bo povečalo za 18 odstot., število
Na Dunajn je zaseda! 14. kongres KP Avstrija
V	dneh od 24. do 30. oktobra t. I. je v Beogradu zasedal prvi kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije, na katerem so jugoslovanski delavci polagali račune o svojem delu. Iz poročil je razvidno, da so v letu 1945 — 1946 obnovili 881 porušenih in poškodovanih podjetij, 45 poplavljenih in poškodovanih rudnikov, 5037 javnih poslopij, 5938 km cest, 55.283 metrov mostov, 6756 km železniškega tira, 31.197 metrov železniških mostov, 22.063 metrov železniških predorov in 3378 železniških poslopij. S tem so omogočili, da je bila v mnogih podjetjih že leta 1945 produkcija ne samo obnovljena, marveč tudi dosežena njena predvojna raven.
V	letu 1947 je sodelovalo v socialističnem tekmovanju 720.000 v proizvodnji zaposlenih delavcev. Plan industrijske proizvodnje v letu 1948 je v primeri z letom 1947 za 61 odstotkov večji.
Kot rezultat socialističnega tekmovanja se je v Jugoslaviji pričelo razvijati celo gibanje udarnikov, novatorjev in radona-lizatorjev. Doslej je bilo proglašenih 105,016 udarnikov, 927 novatorjev in 2655 racionalizatorjev.
Minister Boris Kidrič, ki je pozdravil kongres v imenu CK KP Jugoslavije, je dejal, da je leto 1948 nenavadno pomembno, celo usodno v jugoslovanski petletki. Omenil je tudi znano gonjo proti Jugoslaviji in dejal:
'Danes moramo naglasiti, da bo načrt usodnega leta 1948 kljub vsem okolnostim v celoti in odločilnih panogah zmagovito izpolnjen. To bo možat odgovor jugoslovanskega delovnega ljudstva na brezna-•čelno in nesocialistično gonjo proti naši državi.
Našega delavskega razreda, vsega našega delovnega ljudstva in naše dežele ne more nič odvrniti od zvestobe stvari socializma, Sovjetski zvezi in socialističnemu taboru. Toda hkrati ne more našega delavskega razreda nič prisiliti, da bi se
Nevv Vork, Na predsedniških volitvah dne 2. t. m. je bil Truman ponovno izvoljen za predsednika Združenih držav Amerike.
Po razpoložljivih rezultatih je dobil predsedniški kandidat Truman 20,308.873 glasov, Dewey 18,700.581 glasov in Henry Wallace nad 1 milijon glasov. Končnove-Ijavni rezultati za mesto Ne\v York so naslednji: Truman 1,597.10) glasov, Dewey 1,108.054 glasov, Wal!ace 423.424 glasov.
Ponovna izvolitev Trumana je presenetila ves kapitalistični svetovni tisk. Pri tem vlada splošno mnenje, da je do tega privedla samo volivna taktika Trumana, ki je v zadnjih tednih in mesecih hlinil, da hoče obnoviti tradicijo Roosevelta.
Radio Berlin pravi: »Truman je bil izvoljen, ker je hlinil, da je proti Wall-Street-u. Pred svojo ponovno izvolitvijo je Truman govoril kakor Wallace, priča? kovati pa je, da bo zdaj ravnal kakor De-wey. Francoski list »Franc Tireur« pravi, da je Trumanovo zmago povzročilo dejstvo, da so ga podpirale sindikalne organizacije. »Liberation« pa piše, da ameri-
Osvobodllna fronta za Slov. Koroško
vabi na proslave
Velike Oktobi tke revolucije
-	ki so:
V	soboto, dne 6. novembra 1948:
ob 13.30 uri v Celovcu v kinodvorani »Peterliof«.
V	nedeljo, dne 7. novembra 1948:
ob 9.00 uri dopoldne v Pliberku v kinodvorani;
ob 11.30 uri dopoldne v Železni Kapli v kinodvorani.
V	ponedeljek, dne 8. novembra 1948:
ob 19.00 uri v Št. Jakobu v Rožu v kinodvorani.
Spored:
Kratek govor, sovjetski film: »Viharni življenjski večer«.
Pridite v obilnem številu!
ško ljudstvo želi mir, .kajti glasovalo je proti Dewey-u.
K ponovni izvolitvi Trumana je kandidat napredne Stranke Henry Wallaee izjavil: »Ameriško ljudstvo je s> temi volitvami prikazalo, da je proti protiljudskenm in protidemokratičnemu Taft-Hartley-e-vemu zakonu. Prav tako je prikazalo, da je proti visokim cenam za potrošnike ter za zagotovitev cen na račun farmarjev. To stališče pa je v volivno kampanjo uvedla odločna borba napredne stranke.«
Nanking. — Demokratična armada Kitajske je vkorakala v glavno mesto Mandžurije Mukden in ga osvobodila. Njene operacije v zad. dneh so bile zelo uspešne. Osvobodila je vso Mandžurijo in pregnala vladne čete, ki imajo silne izgube.
Nad 200 milijonov Kitajcev je osvobojenih, odvrgli so breme fevdalnega suženjstva in si na osvobojenem ozemlju, kjer vlada ljudska demokracija, gradijo boljšo bodočnost.
Edinice Demokratične armade se pripravljajo za napad na osrednjo Kitajsko. Od tam poročajo o težkih napadih na glavno mesto province Šansi. Edinicc Kuomintangove armade so bile prisiljene da izpraznijo železniško križišče Hsuhauj 300 kilometrov severno od Nankinga. Demokratična armada koraka iz vzhoda, severa in zapada proti Nanking-u, glavnemu mestu Ciangkajšeka.
V mestu Mukden, ki šteje dva milijona prebivalcev in ki je industrijski center vzhodne Azije, so takoj po osvoboditvi ustanovili komite severno vzhodnih narodov Kitajske, ki je takoj pričel s svojim delom. Demokratična armada je na svojem pohodu osvobodila pomemben center industrije jekla v Mandžuriji Aušan, premogovno področje Fušan ter mesti Šenki in Liaojang.
Osvoboditev vse Mandžurije je izredno velikega pomena. Tam so v letih 1931 do 1945 Japonci zgradili moderno težko industrijo, ki letno proizvaja najmanj 30 milijonov ton premoga, dva do tri milijone ton jekla in potrebne količine drugih industrijskih surovin. Z osvoboditvijo tega
Na Dunaju je bil od 30. oktobra do 1. nov. t. 1. 14. kongres Komunistične partije Avstrije. Poročilo Centralnega komiteja o političnem položaju in o borbi Partije je podal predsednik KPA državni poslanec Koplenig. V svojem govoru je ožigosal voditelje OeVP in SPOc, ki bi radi spremenili Avstrijo v trdnjavo ameriškega imperializma. Dejal je, da vlada Figl-Schiirf ni vlada socialističnih delavcev in katoliških kmetov, temveč Marshallova vlada agentov ameriškega velekapitala, v kateri različnost strankarske pripadnosti ne igra odločilne vloge.
Nato je govoril o mirovni politiki Sovjetske zveze in dejal, da nameravajo pro-tiljudski politiki z lažnivo trditvijo, da je
ozemlja razpolaga Demokratična armada z odločilno večino industrijskih naprav Kitajske.
Predsednik Komunistične partije Kitajske Maotsetung je izjavil, da je Demokratična armada v času od junija 1946 do junija 1948 osvobodila 2,350.000 kvadratnih kilometrov ozemlja, kar je četrt vsega kitajskega državnega ozemlja s 180 milijoni prebivalstva, to jc tretjina vsega kitajskega prebivalstva. To pa je bilo pred začetkom velike jesenske ofenzive, v kateri je bilo ponovno osvobojenih milijone ljudi.
Medtem pa se ofenziva nadaljuje tudi na vseh ostalih odločilnih področjih. Demokratična armada je v provinci Zehal uničila 200.000 Kuomintangovih vojakov. Uspešne pa so njene operacije tudi v notranji Mongolski, kjer je vkorakala v Kveišui, glavno mesto province Suiyan.
Ostavka Kuomintangove vlade
Kuomintangova vlada z ministrskim predsednikom Vongvenhao-om na čelu je podala ostavko. Zadnji poraz Kuomintangovih čet v Mandžuriji je zapustil težke posledice za režim Ciangkajšeka, ki je izgubil ugled že zaradi gospodarske nena-črtnosti, korupcije v upravi in nezanesljivosti vojaških voditeljev.
Razpoloženje v Nankingu je zaradi te-* ga katastrofalno. O razvoju na Kitajskem pa so osupli tudi v Washingtonu in Londonu. ZDA so svoje državljane pozvale da v kolikor ne zavzemajo »važnih funkcij«, zapustijo Kitajsko. Slično sta odredili tudi Vplika Britanija in Francija.
gradbenih delavcev pa za 50 odstotkov. V dobi petih let bo investiranih 336 mili« jard kron v industrijo, poljedelstvo in kulturno izgradnjo. Posebno pozornost posveča petletni plan industrializaciji in dvigu kmetijstva na Slovaškem, da bi se izenačila življenjska raven slovaškega delovnega^ ljudstva z življenjskim standardom češkega prebivalstva. Investicije na Slovaškem bodo znašale 96.200 milijonov, kron, t. j. 28.6 odstot. vseh investicij, ki jih določa petletka. Slovaška industrija bo zvišala v razdobju petletnega plana vrednost svoje proizvodnje od 30,500.000 na 997,510.000 kron. Mehanizacija slovaškega poljedelstva bo oprostila 95.000 ljudi, ki bodo vključeni v industrijo. Živinoreja se bo dvignila za 98 odstot. Ena najvažnejših! točk petletnega plana je vključitev 35.000 novih inženirjev, tehnikov in strokovnih delavcev v narodno gospodarstvo.
V primeri z dveletko je petletka prvi češkoslovaški dolgoročni in celoten plan, ki obsega vso industrijsko in poljedelsko proizvodnjo, stavbeništvo in finančni načrt. V industriji gre predvsem za razširjenje težke industrije in one proizvodnje," ki je s to industrijo ozko povezana (proizvodnja premoga, energetike itd.) ter nekaterih panog kemične industrije. V kmetijstvu bo Češkoslovaška znatno povečala proizvodnjo žitaric in oljnatih semen. Industrijska proizvodnja Se bo povprečno dvignila za 57 odstot., število delavcev pa se bo zvišalo samo za 18 odstot., kar pomeni praktično povečanje produktivnosti. Celotne investicije v petletki bodo znašale okrog 368 milijard kron.
Od delovnega poleta in zavesti češkoslovaškega ljudstva je odvisno, če bo petletni plan izpolnjen v obsegu, kakor ga je soglasno sprejela narodna skupščina. Izvedba plana bo pomenila resnično velik korak na poti v socializem, hkrati pa dvig življenjskega standarda in boljše življenje za delovno ljudstvo ČSR.
KP Avstrije »ruska stranka«, doseči to, da bi se KPA odpovedala najmočnejšemu orožju, ki ga Partija, ki resno misli z borbo za socializem, sploh mora imeti, to je?
zgled in izkušnje socialistične izgradnje M Sovjetski zvezi.
Ali morejo Komunistične partije in milijoni preprostih ljudi, ki so za mir, imeti v svojih rokah močnejše orožje, kakor mirovno politiko Sovjetske zveze in njene konstruktivne predloge v borbi proti vojnim hujskačem? Ali si je borbo za mir; sploh mogoče predstavljati brez mirovne politike Sovjetske zveze?
Pri zahtevi KPA po odhodu vseh zasedbenih sil se čestokrat pozablja, da jč med zapadnirni zasedbenimi silami in Sovjetsko armado ogromna razlika. Zapadne zasedbene sile predstavljajo voljo ameriških imperialistov, ki hočejo spremeniti Avstrijo v trdnjavo svojih vojnih načrtov, zagotoviti gospodarstvo reakciji in zasužnjiti avstrijsko ljudstvo.
Sovjetska armada pa predstavlja voljo socialistične Sovjetske zveze, ki stremi za tem, da vsem evropskim narodom in s tem tudi avstrijskemu narodu zagotovi trden in trajen mir, neodvisnost in napredni razvoj.
Ob koncu pa je ugotovil, da je KPA postala po 13. kongresu večja in močnejša-Cilj KPA je jasen: ona hoče svobodno in neodvisno Avstrijo, v kateri ne bodo odločali izkoriščevalci, temveč delovno ljudstvo.
Čeprav je postalo čisto očitno, da so neutemeljene in krivične obtožbe proti vodstvu KPJ privedle do nebrzdane kle-vetniške gonje in blatenja nove Jugoslavije in njenih narodov, pa Koplenig v svojem govoru ni mogel mimo tega, da se tudi s svoje strani ne bi bil pridružil tej klevetniški gonji.
Na kongresu so nato še govorili državni poslanec Honuer o borbi KP Avstrije proti Marshallovemu načrtu, narodni poslanec Ernst Fischer, ki je imel referat pod naslovom »Sovjetska zveza na čelu borbe proti netilcem nove vojne« in generalni sekretar KPA Fiirnberg o osnovah programa Komunistične partije Avstrije.
14. kongresa Komunistične partije Avstrije so se razen zastopnikov Vsezvezne Komunistične partije (boljševikov) ter Komunistične partije Jugoslavije udeležili zastopniki skoraj vseh Komunističnih part« iz ostalih evropskih dežel.
Velike zmage Demokratične armade Kitajske
Kdor nič ne da, tudi ne sme terjati
V četrtek, dne 28. oktobra 1948 je bila v Celovcu konferenca krajevnih kmečkih svetov, ki jo je z velikim hrupom sklicala okrajna kmečka zbornica in ki naj bi zavzemala stališče k oddaji slanine od svinj, ki bodo zaklane za domače potrebe, ter k drugim tekočim vprašanjem oddaje, kakor mleka itd. Na to konferenco so bili poleg krajevnih kmečkih svetov povabljeni deželni glavar Wedcnig in njegov namestnik Ferlitsch, predsednik deželne kmetijske zbornice Gruber, državni poslanci, župani in okrajno glavarstvo Celovec ter tiskovni referenti Bauern-bunda in Arbeitsbatiernbunda.
Kmečka zveza za Slovensko Koroško je iz razloga, da na konferenco ili bil povabljen njen tiskovni zastopnik in ker so razen enega vsi načelniki krajevnih kmečkih svetov iz Slovencem sovražnega tabora, kljub temu, da bi morali biti v 11 občinah slovenski načelniki krajevnih kmečkih svetov, poslala na predsednika okrajne kmečke zbornice, ki je predsedoval konferenci, protest. Ko je bil protest v teku konference izmaličeno in popačeno prečrtan od nekega inž. Krohlingerja, je znani zloglasni Ostermanu, ki si je hotel z inonsignorom Podgorcem prilastiti leta 1946 Zadružno zvezo, izjavil: »Kmečka zveza je produkcija OP, kaj hoče ona tukaj? Oe oni razpravljajo in se pogajajo v Ljubljani, nas tudi ne povabijo tja«. Predsednik okrajne kmečke zbornice Jure se je pa »čudil«, kaj hoče zastopnik Kmečke zveze na konferenci.
Da bo vsem udeležencem konference in vsej javnosti jasno, poudarjamo to-le:
Kmečka zveza za Slovensko Koroško je kot predstavnica slovenskih kmetov in resnična zaščitnica interesov vseh delov-hih kmetov hotela poslati na konferenco svojega zastopnika, da razkrinka mahinacije in manipulacije, ki jih izvajajo nad slovenskim in delovnim kmetom; da protestira proti vsemu nasilju, pod katerim trpi kmet in ga nad njim izvajajo špekulanti in prekupčevalci v osebah nacistov, skrahiranih trgovcev in grofov, kakor Teppan, Boyneburg, Tauschitz, Kuttnig in Landsmann, ki odirajo kmeta na grobo in veliko; da ovrže trditve, da se morata kmet in delavec pustiti dopasti vse to in mirno potrpeti, kajti »naša ljubljena domovina« je v veliki nevarnosti, kakor je to postavil VVedenig; razgaliti je hotela vso lažnjivo politiko in povedati resnico, da je to samo dobro preračunan a prozoren namen tukajšnjih šovinistov in reakcionarjev za zavajanje ljudstva, da bi ne vstalo in udarilo po hrbtih teh gospodov, veleposestnikov in njihovih valptov, ki v strahu pred svojo notranjo gnilobo iščejo in najdejo vedno izhod v prevarah in lažeh.
Končno je hotela na tem mestu jasno in odločno p.ovcdati, da mora dežela ali država, če ma v resnici zanimanje na zvišanju kmečke produkcije, smatrati za svojo prvo dolžnost, da da vsa leta izkoriščanemu in zapostavljenemu slovenskemu kmetu podpore, da bo spravil svojo kmetijo in svoja polja v red in da bo lahko z veseljem delal.
Ker pa tega zanimanja ni, kar jasno
Pred dnevi so mladinci iz okraja Celovec prosili tov. Ogrisa iz Bilčovsa, da bi jih s svojim tovornim avtom peljal v Celovec na pokrajinski plenum. Tov. Ogris je bil pripravljen in se je z avtom peljal v Celovec na pristojno mesto, kjer ocenjujejo motorna vozila. Tam so mu ocenili avto in mu dovolili, da lahko prevaža tudi ljudi. Nato sc je obrnil rta okrajno glavarstvo, da bi tam dobil uradno dovoljenje za prevažanje oseb. Gospodje na okrajnem glavarstvu pa niso bili pripravljeni, da bi tov. Ogrisu izstavili potrebno dovoljenje, marveč so ga odpravili s pojasnilom, da je prevažanje oseb z motornimi avtomobili sploh prepovedano in da se tozadevna dovoljenja sploh ne izdajajo več. Pri tem so se sklicevali na odlok štev. 14.078/SD/48/H, ki ga je Varnostna direkcija izdala baje 15. 9. 1948.
Tudi na Varnostni direkciji so se sklicevali na dotični odlok in odklonili podelitev dovoljenja ter na ta način preprečili, da bi tov. Ogris vozil mladince na plenum v Celovec.
v
Smarjeta pri Velikovcu
Tukajšnji nadučitelj Franc Andritsch. registriran nacist, še danes noče verjeti da ne živimo več v tisočletnem rajhu. Še vedno skuša uveljavljati svoj mogočni glas in poskuša zapovedovati v naši slovenski vasi. To pa ne samo v šoli kot nadučitelj, vmešava se tudi v vse druge zadeve, ki ga sploh ne brigajo. Kakor znano je pred 10. oktobrom na diktatorski način zapovedal našemu mežnarju, da mora na ta dan velenemške proslave zvoniti z našim edinim še ostalim zvonom, ki smo ga kupili mi z lastnimi sredstvi ne pa za denar nacista Andritscha. Ker je moral ugotoviti, da naš mežnar ne bo ugodil njegovi zahtevi, je poslal nekaj fantalinov, ki so vsi verni učenci svojega učitelja, da so ob določeni uri »zasedli« stopnice v zvonik in se z nasiljem polastili zvenenja.
karakterizira izjava Ostermanna, ki je nepremišljeno izdal resnično razpoloženje vseh šovinističnih oblasti do koroških Slovencev, je konferenca mirnodušno prešla ta svoj prestopek. Takšno razpoloženje napram koroškim Slovencem pa odvzema tudi pravico vsakega nasilnega izterjevanja pri oddaji kmečkih pridelkov. Kdor nič ne da, tudi ne sme kaj zahtevati ali vzeti.
Zdaj sc nam vsiljuje vprašanje, za katero vrsto ljudi velja ta odlok Varnostne direkcije. Znano je, da so 10. oktobra iz vseh krajev Koroške tudi s tovornimi avtomobili dovažali ljudi v Celovec. Torej je bil odlok že mesec dni v veljavi, ko so ga prekršili na povelje deželne vlade, samo da Jbi spravili čim več ljudi na vele-nemško proslavo.
Sprašujemo se, ali je to enakopravnost koroških Slovencev, o kateri tako velikodušno govoričijo ob vsaki priložnosti. Mnenja smo, da odloki ne veljajo samo za določeno vrsto ljudi, kakor v tem primeru za koroške Slovence, temveč za vse prebivalstvo, slovensko in seveda tudi avstrijsko. S tem pa, da koroške oblasti tako pojmujejo enakopravnost, samo še bolj potrjujejo in dokazujejo svojo nenaklonjenost do slovenskega ljudstva na Koroškem. Ne smejo pa misliti, da si bodo s takšnim pojmovanjem demokracije pridobili prijateljev med slovenskim ljudstvom kajti koroški Slovenci ne bodo vedno mirno gledali, kako jim koroški šovinisti kratijo najosnovnejše pravice.
Če nadučitelj Andritsch še do danes ne ve, kdo je upravičen, da odloča o zvonc-nju v cerkvi, mu hočemo danes mi pove-# dati, da so to edino župnik in cerkveni odborniki, ki bi gotovo ne dopustili, da bi se cerkvene ustanove izrabljale v politične namene.
Nadučitelju Andritschu svetujemo, da se kot učitelj rajši zanima za svoj poklic ker bi bilo vsekakor bolj umestno, če bi pravilno vzgajal svoje učence, ne pa se brigal za stvari, ki se ga ne tičejo, kajti lahko se dogodi, da bo Andritsch tretji Učitelj, ki bo moral osramočen zapustiti Šmarieto. Ponovno smo ugotovili, da nadučitelj rad vabi mlade fantaline v svojo družbo in bilo bi dobro, da jih posvari pred takšnimi neumnostmi, kot so se dogodile leta 1946, ko so v župnišču razbili nič manj kot 16 šip, ali ob priložnosti zadnje polnočnice, ko so, medtem ko je bilo
Svojevrstno pojmovanje enakopravnosti in demokracije
POVEST
Li
FRANCE SLOKAN:
O BELEM
KRUHU
Nihče se ni čudil temu, kar bi se moralo zdeti najbolj čudno: v tovarni, ki je neprestano bruhala vagone tekstilnega blaga, so delali delavci in delavke, ki so bili slabo oblečeni.
Prav tako se ni nihče čudil, da so se v teh tovarnah vrteli stroji, ki so se ustavili nekje v Sudetih, kjer je bila zelo razvita tekstilna industrija. Tam so te stroje metali iz tovarn in postavljali nove, ali so Pa tovarne kar zaprli. Tam se je delo ustavljalo v modernih tovarnah, pri nas so pa delali s polno paro s starimi, odsluženimi stroji.
Pač pa so se nekateri začudili, ko se ie v tovarnah v Kranju pred desetimi leti ustavilo delo. Ni se ustavilo morda zaradi tega, ker bi ne bilo več dela. Delavci so prenehali delati, ker tovarnarji
niso hoteli nič slišati, kaj je govorilo delavstvo o prenizkih mezdah. Delavci so vedeli, da so se pri nas lahko vrteli stari stroji zato, ker so bile naše delovne moči tako poceni, da smo »konkurirali« modernim tovarnam v tujini.
Delavci so začeli stavkati. Niso pa odšli domov, ampak so ostali v tovarni. Kaj takšnega se pri nas še ni zgodilo.
To se je zdelo nezaslišano »banu« Natlačenu, ki je bil pooblaščen vihteti bič nad našim delovnim ljudstvom. Tedaj je pri nas na Bledu užival počitnice po velikih naporih, človek, ki je v Jugoslaviji največ »delal«. To se pravi: zanj je delalo največ ljudi. Bil je namreč največji delničar, lastnik neštetih tovarn in rudnikov. Kdo bi se čudil, da je bil hkrati tudi ministrski predsednik! Na tega mogotca,
ki mu je služila armada žandarjev, na Stojadinoviča, se je tedaj obrnil Natlačen. Takoj je bilo treba nekaj ukreniti. Ne sicer da bi ustregli delavcem, temveč, da bi čimprej odpravili pohujšanje.
To je vendar proti vsem božjim in človeškim postavam: zasesti tovarno! To je napad na zasebno lastnino! Ali bomo dovolili takšno očitno norčevanje iz večnih postav?
Skoraj natančno tako so pred stoletji govorili graščaki. Varovati je treba večni, sveti red, ki sloni na božjih in človeških postavah. Bog je določil, da morajo biti na svetu graščaki in tlačani in ta tlačan ne more postati graščak.
Zato bi se tudi zdaj delavec ne smel vprašati: Ali ni v tem blagu, ki ga izdelujem za tri dinarje na uro, tudi nekaj mojega? Ali bom moral večno delati za tovarnarje, za tuje in domače oblastnike — kapitaliste? Ali naj večno moledujem za zvišanje mezd? Naj prosim, da bi podjetnik sklenil kolektivno pogodbo z nami delavci ter se obvezal, da bo ravnal z nami kakor z ljudmi?
Čeprav je bil tedaj naš delavec že mezdni suženj, je vendar že mislil s svojo glavo. V tem je bila razlika med njim in
ljudstvo v cerkvi, pred cerkvijo uganjali svoje neumnftsti.
Pričakujemo, da bo nadučitelj Andritsch' končno enkrat vzel na znanje, da se nahaja v slovenski občini in da je tukaj samo kot učitelj.
Škofiče
V zadnjem času smo pri nas v Škofičali že skoraj popolnoma zanemarili dopisovanje v naš list Slovenski vestnik. Toda! ne iz lenobe, temveč vsled pomanjkanja časa, kajti bili smo tako zaposleni z veselimi 'olicetmi«, da nismo mogli na kaj} drugega misliti. O eni izmed vseh teh bo-, mo pa danes na kratko poročali, in sicer/ o najveselejši in najživahnejši. Čeprav je; bila ta že pred daljšim časom, se je še. danes prav dobro spominjamo. Bilo je td> takrat, ko se je poročil naš vrli sekretafi občinskega odbora tov. Noltej Mišk tilnik*
Zbrali smo se pred cerkvijo, da tam|, pozdravimo in čestitamo mlademu paru, da se veselimo z našim znanim pevcem in igralcem Noltijem. Ko se je pripeljala! ndvesta tov. Slavka iz Ribnice, je zadonela pesem »Oj slavljenca današnja«, kf so jo zapeli naši domači pevci:
Na veseli svatbi so se zbrali gostje pri, pd. Kramarču, kjer je do jutranje zarj« neprenehoma donela slovenska narodna' in partizanska pesem. Vse je bilo veselo, in zadovoljno, posebno zadovoljna pa sta, bila naša dva mlada zakonca, katerima-je sreča sijala iz oči.
S slovensko pesmijo sta stopila novo-poročenca v zakonski stan. Slovenska nesem naj spremlja mladi par na skupni življenjski poti, želimo njima obilo sreče zadovoljstva.
Št. Jakob v Ro/u
Ne vemo, če je povsod tako zdaj na je-sen, ampak pri nas smo v zadnjem času! slavili toliko porok, da ne dohitimo več, * poročanjem. Lepega dne, bila je nedelja,! smo imeli v Svatnah kar dve poroki vj eni družini. Strelčev Jozei je peljal Rasiu^ gerjevo Gretko pred oltar, tov. Berti UH bas pa si je zbral za družico Strelčevo; Reziko.
Strelčeva družina nam je vsem znana!) kot trdna in zavedna slovenska družina,. Že prvi slovenski partizani, ki so prišli! na Koroško, so se zbirali pri Strelcu Vj Svatnah. Vedno so bili prijazno sprejeti« Tudi po končani vojni so bili Streleevfc med prvimi, ki so nadaljevali narodnoosvobodilno borbo, in sicer predvsem na£i kulturnem področju.
Na dan obeh porok smo se zbrali pril Anirušu v Svatnah, kjer smo se veseliH dolgo v noč. Ob domači godbi se je staro) jn mlado zavrtelo v veselem plesu. Takoj veselega dne Svatne že dolgo niso doži-: vele.	1
Kmalu po dvojni poroki v Svatnah sel' je odločil naš tov. Hanzej Korajman i* Bistrice pri Št. Jakobu, da zapusti samski stan in si poišče družico za življenje. Spet smo slavili poroko, ko sta stopila1 pred oltar tov. Hanzej in Kramarjev® hčerka iz Podgorij.
Vsem novoporočenccm želimo obilo* sreče in zadovoljstva v zakonskem življenju.
njegovimi predniki tlačani. Zavedal se je. da kapitalist ne da nič sarn od sebe. Spoznal je, da postave varujejo samo kapitalista in stari red — izkoriščanje delovnih’ ljudi. Vedel je pa tudi, da se svet spreminja. Ne spreminja se pa sam od sebe. Sveti lahko spremenimo mi, ki delamo. Delavec se je zavedal svoje moči. Vedel pa je, da' je močan le, če je združen. Le razcepljene, med seboj sprte delavce lahko sučejo kapitalisti po mili volji, ne pa združenegd, zavednega delavstva. Dokler bodo delavci vztrajali v tovarni, kapitalisti ne bodo' nič opravili s stavkokazi.
To je bilo jasno tudi tovarnarjem, ki so tako zelo spoštovali božje in človeške po-, stave. Tega se je zavedal tudi oblastnik1 nepremagljivega« reda, njegov zastop-, nik in zaščitnik. Stojadinovičevci žandarjii se ponoči priplazili v tovarniške ograje,! jih preplazili in planiji na delavce z gorjačami. Prej so pa še pometali med delavce steklenice z dušečimi plini, ki so se razlezli po vseh prostorih, kjer so delavci spali. Žandarji so to storili v obrambo »večnih« božjih postav, po katerih se mora delavec pokoriti »gospodu — kapitalistu«.
(Dalje)
LENIN V OKTOBRSKIH DNEH
ZGODOVINSKI DOKUMENTI IZ 1917. LETA
Zgodovinski dokumenti, zbrani v Centralnem muzeju. V. I. Lenina v Moskvi, prikazujejo življenje in delovanje velikega, neutrudnega revolucionarja, voditelja in učitelja delovnega ljudstva Vladimirja Lenina.
Obdobje april — oktober 1917 je^ eno najpomembnejših v Leninovem življenju in delovanju. Temu obdobju so posvečeni dokumenti, razstavljeni v VITI. in IX. dvorani muzeja.
April 1917. leta. Brzojavka iz Švice:
»Pridemo v ponedeljek ponoči. Sporočite »Pravdi« . Uljanov.«
Delavce in vso delovno ljudstvo prešine nepopisno veselje: po dolgem pregnanstvu se Lenin naposled vendal- vrača v domovino.
Ko so izvedele za Leninov prihod, jo
se pozno ponoči 3. (16.) aprila zbrale pred Finskim kolodvorom kolone demonstrantov— petrograjskih delav. in vojakov, pa tudi mornarjev, ki so nalašč za to prišli iz Kronstada. Ljudstvo je voditelja revolucije navdušeno sprejelo.
Že precej prve dni po svojem prihodu v Petrograd se je Lenin ves posvetil revolucionarnemu delu. Z Iljičem najtesneje sodeluje njegov zvesti tovariš in soborec Stalin.
Lenin oborožuje boljševike s svojimi slavnimi Aprilskimi tezami — teoretično obrazloženimi in s konkretnim načrtom za prehod buržoazno-demokratične revolucije v socialistično revolucijo.
Zelo zanimiv je faksimile Leninovega rokopisa iz druge polovice maja. To je načrt za referat o aprilski konferenci bolj-ševikov, ki se je vršila 24. aprila 1917. Na konferenci so bili na osnovi Leninovega in Stalinovega referata sprejeti ze-
»Da ne boš nikomur zinil, da si razvil ti zastavo, to ti rečem!« mu je zapretil in potem zdirjal po bregu proti trgu. Gredoč ga je Vester še slišal vpiti od uavdušenja.
Tako je Vester razvil zastavo fašizma na grajski razvalini.
2.
Zvečer tistega dne sta oče in mati prišla pozno domov. Mati je imela srečen obraz in je prinesla s seboj nekaj peciva in mesa. Fant se je teh dobrot ves lačen lotil in ni nehal, dokler stvari niso izginile v njegov prestradani želodec. Oče se je vrnil pijan iz trga, da skoraj ni mogel govoriti. Le venomer je trobil proti fantu:
»Sedaj bodo prišli boljši časi, sedaj bodo prišli boljši časi za nas.«
Zastava je mogočno vihrala okrog starega stolpa vse prihodnje dni. Vester je zlezel na stolp vsak dan in strmel v trg, ki je imel še vedno svojo svečano podobo. Povsod so bile zastave, venci, mlaji, povsod je bilo polno pijanih ljudi, ki so se kar po cestah objemali. Trg je bil poln •vojakov, ki so hodili z ženskami in jih kar pri belem dnevu poljubčkali. Videz je bil da je vse srečno in veselo. Nekega dne
lo pomembni sklepi, ku so zahtevali prehod vse oblasti v roke sovjet, delavskih in vojaških odposlancev. Po tem načrtu je imel Lenin 21. maja 1917 referat v Marinškem korpusu na Vasiljevskem otoku.
V	rokopisu beremo:
»Biti trden kakor kamen, na proletarski liniji proti maloburžoazuemu omahovanju.
Vplivati na množice s prepričevanjem, »razjasnjevanjem«.
Pripravljati se na polom in revolucijo tisočkrat močnejšo od februarske.«
Navdahnjeni z Leninovim genijem si boljševiki osvajajo množice. Demonstracija petrograjskega delovnega ljudstva 18. junija s'400.000 udeleženci pokaže, da je avantgarda delovnih množic Rusije — industrijski proletariat prestolnice in njena vojska — v ogromni večini za gesla, ki jih je vedno branila partija boljševikov.
Ideja revolucionarnega naskoka čedalje bolj dozoreva v zavesti množic.
Na rastoči revolucionarni val se vržejo črne sile kontrarevolucije. Podivjana začasna buržoazna vlada s pomočjo manjše-vikov in socialistov-revolucionarj^v pobija tiste dni v juniju delavce, ki so^ prišli demonstrirat. Reakcija besni. Buržoazija porablja beli teror. Začasna vlada objavi ukaz, da je treba prijeti voditelja delovnega ljudstva Lenina. Stalin in Sverdlov brž ukreneta vse potrebno za Leninov prehod v ilegalnost. Lenin se umakne na postajo Razliv.
V	Raizlivu Lenin nadaljuje svoje orjaško delo. Tam piše delo »Država in revolucija«, članke za »Pravdo« in pisma z navodili Centralnemu komiteju partije. Po Stalinovem naročilu pride tik pred VI. kongresom boljše viške partije odlični bolj-ševiški borec Sergo Održonikidze dvakrat v Razliv k Leninu po navodila.
Lenin vodi revolucionarno gibanje preko svojih soborcev, preko Stalina.
Pred nami je izvod znamenitega Manifesta VI. kongresa RSDDP, ki so ga izdali kot poseben letak konec avgusta .v Petrogradu. Letak se končuje s pozivom delavcem, vojakom in kmetom z besedami:
»Pripravljajte se za nove bitke, naši tovariši v boju! Neomajno, možato in mirno, ne da bi se dali zapeljati provokaciji, zbirajte sile, urejajte se v borbene kolone! Pod zastavo partije, proletarci in vojaki! Pod našo zastavo, zatirani na vasi!«
To je bil poziv VI. kongresa partije, poziv na borbo, ki je mobiliziral boljševike za oboroženo vstajo.
Dokumenti iz septembrskih dni pričajo o neposrednem približevanju sociali-
je opazil Vester, da so začeli popravljati most čez reko in v nekaj dneh so ljudje in vozovi že šli čezenj. Železniški most ni bil tako hitro gotov, toda kmalu je tudi tam čez vozil prvi vlak. Skozi trg so neprestano dirjali avtomobili in druga težka vozila proti jugu in proti vzhodu. Vse je bilo novo in sveže, le reka Drava je tekla po starem dalje mimo trga, vsa velika in lepa. Po dolini se je razgrnila pomlad in štirinajst dni je bilo vse v cvetju, kamor koli je seglo oko. Oče in mati sta se vsak večer vračala domov s celimi hlebi kruha in drugimi dobrinami, Nekega večera je prinesel oče na hrbtu kar celo omaro, ki so jo postavili v kuhinjo, kjer je mati potem shranjevala moko in druge stvari. Oče in mati sta nekaj po tihem govorila o tej omari in Vester je slišal, da je bila omara prej pri nadučitelju v kuhinji. Tako je življenje v novi državi, kakor so rekli doma, šlo dalje.
Nekega dne je Vester spet čepel na starem stolpu in strmel v trg pod seboj. Tedaj je videl, da so po trgu prignali župnika. Natanko je videl, kako je imel zvezane roke in kako je počasi korakal dalje s klobukom, nizko na čelo pomaknjenim. Pred njim in za njim sta šla dva vojaka. •Eden zadnjih vojakov ga je od časa do ča-
stične revolucije. Delavci in vojaki pod vodstvom boljševikov razbijajo in likvidirajo protirevolucionarno zaroto, ki jo je organiziral monarhist Kornilov. V političnem življenju dežele pride do preloma. Vpliv boljševiške partije med množicami raste. Delavci in vojaki pošiljajo boljševike kot svoje odposlance v Sibirijo. Sovjeti delavskih in vojaških odposlancev se boljševizirajo.
Lenin piše pisma o taktiki.
V	pismu »Boljševiki morajo prevzeti oblast« piše Lenin:
»Če dobe večino v obeh prestolniških sovjetih delavskih in vojaških odposlancev, morejo in morajo boljševiki vzeti državno oblast v svoje roke. Prevzeti oblast naenkrat v Moskvi in v Petrogradu (ni važno, kdo bo začel, morda celo Moskva lahko začne), pa bomo brezpogojno in nedvoumno zmagali.«
V	drugem Iljičevem pismu beremo:
»Zmaga je zagotovljena in devet desetin upanja je, da bo šlo brez prelivanja krvi. Čakanje — je pisal Lenin — je zločin proti revoluciji.«
Sovražniki revolucije Kamenjev in drugi izdajalci pobijajo Leninovo stališče in predlagajo, naj lljičeva pisma sežgo. Centralni komite partije s Stalinom na čelu in z drugimi Leninovimi soborci razkrinka poskuse izdajalcev in jih zavrača brez prj-zanašanja. Centralni komite odobrava JI ji-čeva pisma, jih razmnožuje in razpošilja vsem organizacijam partije. Partija dosledno izvaja Leninova navodila.
Centralni komite partije pod Stalinovim vodstvom sklene na svoji seji predlagati Iljiču, naj se vrne v Petrograd, da bo tako možna stalna in tesna zveza.
Lenin pride 7. oktobra nelegalno iz Finske v Petrograd. Stalin ga nastani pri nekem delavcu, da bi vohuni začasne vlade voditelja revolucije ne mogli izslediti. Stalin podrobno seznani Lenina s položajem. Lenin vodi 10. oktobra 1917 sejo CK partije. CK sprejme zgodovinsko resolucijo o oboroženi vstaji, ki jo je predložil Iljič. Na razširjeni seji 16. oktobra izbere Centralni komite Partijski center za vodstvo vstaje s Stalinom na čelu. Vojaško-revolucionarni komite, ustanovljen pri Petrograjskem sovjetu za organiziranje vstaje, pod vodstvom Partijskega centra oborožuje delavce in pripravlja množice za akcijo.
Vstaja se bo zdaj začela. Težki in odločilni dnevi. Kapitulantje Kamenjev, Zi-novjev in Trocki izdajo vladi Kerenskega in Rodzjanka sklepe CK boljševikov in čas, določen za' vstajo. Kontrarevolucionarna vlada takoj ojači reakcijo in začne novo ofenzivo proti boljševiškim centrom.
sa sunil od zadaj in le malo je manjkalo, da se vklenjeni mož ni prekucnil na zobe. Na ,trgu se je zbralo nekaj ljudi, ki so kričali na župnika, ko da bi lajali psi. Dvigale so se tudi pesti proti njemu. Neka ženska se je sklonila na cesto in zagnala proti možu pest blata. Vester je tisto žensko spoznal; bila je kleparjeva vdova, ki je imela hišo tam pod župniščem. Vestru se je čudno zdelo, ker je vedel, da je tista kleparjeva vdova bila prej neprestano v cerkvi in je župniku včasih poljubljala roko, kadar ga je srečala na cesti. Sedaj je razločno čul vpiti:
»Fej, brenta tolsta, prav se ti godi!«
Zvečer je čul, kako sta se oče in mati pogovarjala o župniku, kako so ga odgnali v zapore, kjer se bo moral pokoriti za svoje grehe. Vester ni imel župnika rad, ker je bil v šoli zelo trd in ker je bil tudi v cbrkvi zelo osoren. Vendar se mu je vse to čudno zdelo ter nikakor ni mogel razumeti, da se zdaj vsajajo v župnika ljudje, ki so mu prej lizali roke. Ker so odgnali župnika, ni več zvonilo. V župnišče so se naselili vojaki.
Za župnikom so nekega dne odgnali še druge ljudi. Vester je med njimi spoznal mladega železničarja, ki je bil v službi na postaji. Tudi za njim so vpili ljudje po cesti s pestjo, vklenjeni mož pa se ni ozrl ni je počasi koračil dalje, dokler mu ni izginil izpred oči.
Dober teden za tem, ko so odgnali te ljudi iz trga, je Vester videl iz svojega skrivališča, da se je sredi trga ustavil velik, rdeče pobarvan avtomobil. Lz njc-
Začasna vlada pripravlja gnusen načrt za predajo prestolnice zapadnim imperialistom, se dogovarja z njimi o obračunu z revolucijo.
Iljič piše pismo članom boljševiške partije, v katerem biča sramotno početje izdajalcev in stavkokazov, sovražnikov revolucije, zinovjevsko - kamenjevskih najemnikov imperializma.
Lenin piše 24. oktobra pismo članom CK:
»... v nobenem primeru ne puščajte oblasti v rokah Kerenskega in konipani-jje do 7. novembra (25. oktobra), za nič na svetu ne, stvar je treba rešiti na vsak način nocoj in to noč..,
Vlada omahuje. Treba jo je dotolči, za vsako ceno!
Zavlačevanje akcije je podobno smrti.«
Istega dne objavi Stalin članek, v katerem piše, da je napočil trenutek, ko nadaljnje zavlačevanje lahko upropasti celotno, stvar revolucije. Zjutraj 24. okto-
bra sklene CK partije začeti vstajo, a zvečer je Lenin že v Smolnem — v štabu socialistične revolucije — neposredno prevzame vodstvo vstaje skupaj s svojimi soborci Stalinom, Sverdlovom in Džerži-skini.
Veliki socialistični prevrat postane stvarnost. Delavci prodro v Zimski dvorec in primejo začasno vlado. Križarka »Aurora« z grmenjem svojih topov, naperjenih na Zimski dvorec, naznani 25. oktobra zmago velike socialistične revolucije.
Že prvi dan sovjetske oblasti je imel Lenin preroški govor, v katerem je rekel, da je zdaj nastopila nova epoha v zgodovini Rusije in da mora ta tretja ruska revolucija dovesti do svojega končnega rezultata — do zmage socializma.
Genialno predvidevanje velikega Lenina se je uresničilo.
ga so skočili vojaki in vdrli čez cesto v hišo prejšnjega župana, kjer so ostali dolgo časa. Kmalu potem, ko so vojaki odšli v hišo, se je iz nje začul ženski in otročji jok in stok. Županova žena je odprla okno in kričala na cesto:
»Ubijte nas vse skupaj. Nikamor ne gremo!«
Slišal se je tudi županov glas:
»Mi smo domačini, mi smo najstarejši tržani!«
Nato se je slišalo nekaj odločnih, poveljujočih glasov:
»Petdeset kil lahko vzamete s seboj Dvajset mark imate pravico vzeti s seboj! Tiho, banda srbska!«
Potem se je slišalo tleskanje vrat in ropotanje pokrovov, kmalu nato pa so stopili iz hiše župan, potem njegova žena, nato najstarejša hčerka, ki je bila istih let kakor Vester, za njo pa dvoje mlajših otrok, ki sta še v šolo hodila. Vsi so imeli svežnje pod pazduhami, le župan je nosil velik kovčeg v rokah. Pred rdečim avtomobilom so nemški vojaki napravili špalir v voz. Ko so bili že vsi v vozu, so ga vojaki trdo zaprli, en vojak je ostal za stražo pri vratih, drugi vojaki pa so odšli na drugo stran ceste, k trgovcu z železnino.	(Dalje.)
Izdajatelj, lastnik In aaloanlk Hala:	Dr. Frane Petak
Velikovec. Glasni aradnlk:	Dr. Franel Zwltter; odg«-
rornl urednik: Frenel Ogris, oba Celovec, SalmatreBe«. uprava: Calovao, VOlkermarktar Slratta 21. Dopis« *** pošiljajo na naalov: Calovao (Klagenfurt), Poatamt I.,	‘
•ahllaftfaah 272. Tlaka: »Klrotnar Volkavarlag G. *•
Klagenfurt, 10.-Oktohar-Stratfa 1	r
»♦#♦♦♦♦«	M M M
PREŽIHOV VORANC:
NASI MEJNIKI