GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE - CELJE DAN MRTVIH Redkokdaj obsije jesensko sonce s svojimi žarki okrašene grobove ob dnevu mrtvih. Po navadi je dan mrtvih turoben, mračen jesenski dan in iz nizkih oblakov rosi dež na bele krizanteme na grobovih. Stojimo ob grobovih, na katerih brlijo lučke, kapljice dežja jih ugašajo in mi jih ponovno prižigamo. Komu? Dragim svojcem, prijateljem in znancem. Naše misli so pri tistih, ki mirno spijo v grobovih. Ob spomenikih žrtvam NOB so žalne svečanosti. Donijo akordi ža-lostink, ki jih izvajajo godbe ob spominu na mrtve tovariše. Ubrani glasovi zborov pojejo tovarišem v slovo! Spomin na mrtve oživlja, trpke misli so pri njih, vlažne so naše oči ob spominu na nje. Koliko je tovarišev, katerih imena so vklesana v granitni kamen, a njih trupla počivajo neznano kje? Za vedno jih je sovražnik iztrgal od domovine in jih uničil. Umirali so naši tovariši, najboljši sinovi našega ljudstva izven domovine, v taboriščih, v pregnanstvu in v ječah. Morali so umreti za veliko idejo, za svobodo, za novo in lepše življenje, za boljši jutrišnji dan. Bili ste junaki in vaša junaštva se ne da opisati. Spomin na vas je kažipot nam, ki živimo v svobodi, da v miru ustvarjamo novo življenje ii da uresničujemo velike ideje za katere ste dali svoja življenja. Rel Spomenik padlim v Petrovčah Iskanje notranjih rezerv IZVRŠEVANJE PLANA za čas od 1.1. - 30. IX. 1965 Poglejmo malo pobliže kako smo v devetih mesecih letošnjega leta izvršili obveznosti do proizvodnega programa: Ob gospodarski reformi smo tudi v našem podjetju pričeli z iskanjem notranjih rezerv. Ugotovili smo, da so kar precejšnje, saj smo kljub prehodu na 42 urni delovni tednik v mesecu juliju zmanjšali stanje za 57 zaposlenih. V aprilu t. 1. je bilo zaposlenih 577 delavcev, 50. 9. 1965 pa 540 delavcev. Zaradi zmanjšanja delovnih mest je 15 delavcev prejelo redno odpoved. Enajstim delavcem je odpovedni rok že potekel, štirim delavcem pa poteče 51. 10. 1965. Tako se ho stanje zmanjšalo še za 4 delavce. Tudi v upravi podjetja smo z notranjimi premestitvami in ukinitvami delovnih mest stanje zmanjšali za 10 delavcev. Če upoštevamo, da kljub zmanjšanju zaposlenih delavcev delo ni v zaostanku in je plan proizvodnje izpolnjen, v nekaterih mesecih pa celo presežen, vidimo, da je bil ta ukrep pravilen. Prepričana pa sem, da se bo z boljšo organizacijo dela in zaostritvijo delovne discipline še marsikaj napravilo. ZG ZAHVALA Ob težki in prezgodnji izgubi našega nadvse ljubjenega moža. očka, sina in brata MARJANA PINTER se skreno zahvaljujemo sindikalni podružnici Keramične industrije Liboje za prevzeto organizacijo pokopa in za darovane vence. Enako se zahvaljujemo članom kolektiva za darovane vence, izrečeno sožalje, ter spremstvo na njegovi zadnji poit. Prav posebno se zahvaljujemo tovarišici Godler Zorki za vsestransko pomoč, kakor tudi tovarišu Rus Jožetu za ganljive besede ob njegovem odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena zahvala. Žalujoči žena Marica, hčerka Mitiča, mama, bratje in sestre s sorodstvom. Planirano: Mesec Kom. Kg Vrednost planska v din dosežena J anu ar 550.000 160.700 79,717.000 Februar 550.000 160.700 85.546.000 — Marec 620.000 180.800 95,771.000 — April 562.016 160.254 91.560.000 — Maj 648.884 168.166 80,751.000 — Junij 607.000 167.100 87.800.000 — Julij 557.000 167.400 86,825.000 — Avgust 600.000 174.100 90,296.000 — September 458.000 127.600 65.987.000 — Skupaj 5.152.900 1.466.800 759,855.000 Doseženo: januar 657.505 181,208 85,754.455 85,754.455 Feb ruar 617.800 176.599 85,760.011 104,990.127 Marec 688.277 500.686 99,757.245 121.585.600 April 544.212 170.588 95,168.087 112,580.597 Maj 491.508 149.991 81,745.496 98,967.671 Junij 565.121 174.888 87,995.606 108.255.015 Julij 615.105 179.627 86,442.128 105,547.054 Avgust 650.155 201.020 91,797.800 109,814.940 September 429.169 127.122 66,707.712 78,551.591 Skupaj 5.258.628 1.561.529 775.104.558 925.446.626 % doseganja: Januar 116 112 105 105 Februar 112 109.6 100.5 126 Marec 111 111 106.4 129.4 April 97 106.5 102 125,2 Maj 76 89,2 101,5 122.6 Junij 95 104.7 100,2 125.5 Julij 1(M) 107.2 99.5 121.5 Avgust 108 115 101.6 121,6 September 98 99,7 101 118,8 Skupaj 101.6 107.4 102.1 121.5 Osnovni plan proizvodnje se je v mesecu septembru spremenil za sedem delovnih dni zaradi nepredvidenega remonta plinskega generatorja (menjava ležajnega venca) in sicer od predvidenih 600.000 kom. 174.100 kg in 90,296.000 din na 458.000 kom. 127.600 kg in 65,987.000 din Če podatke o doseženi proizvodnji letošnjega leta primerjamo s podatki preteklega leta na letošnje leto) dobimo: Pri prodaj opeke je situacija kljub povišanju cen zadovoljiva. Izvršeno 1. IX. 1964 5,997.215 1.582.244 687,500.000 Izvršeno T. IX. 1965 5.259.628 1.561.529 775,104.558 Indeks 151 115 115 Za to proizvodnjo pa je bilo porabljeno 1964 1965 — proizvodne ure (redne) 518.405 517.451 — proizvodne nadure 52.894 16.769 — ure rednega dopusta 54.574 55.955 PROIZVODNJE EE KERAMIKA 1964 1965 — ure državnih praznikov 15.410 18.096 — ure izrednega dopusta 904 791 — boleznine do in nad 30 dni 78.352 654)01 — ure opravičenih izostankov 1.054 1.624 Skupaj ' 684.900 654.591 — ure neopravičenih izostankov 3.307 946 Skupaj 684.900 654.591 Iz količinskih podatkov in proizvodnih ur izračunava produktivnosti: 1,382.244 — za leto 1964 P — za leto 1965 P 551.299 1.561.529 534.200 2,51 kg/uro 2,93 k g/uro pa nam pove. da se je produktivnost letošnjega leta dvignila naprain istem obdobju lanskega leta za 16,6 %. Čeprav smo proizvodno plansko nalogo uspešno rešili, ne moremo mimo predvidenih in nepredvidenih težav, brez- katerih bi lahko slika našega uspeha bila neprimerno boljša. V I. polletju smo imeli večkratne prekinitve električnega toka, ki so povzročile zastoje, tako pri izdelavi, žganju iu sušenju izdelkov ter vplivale tudi na kvaliteto. Prekinitve so bile v glavnem izven podjetja in nanje nismo mogli vplivati. Zaradi zastarelega strojnega parka so zelo pogoste okvare na posameznih strojih kot npr. ha drobilcu za samot, gnetilcu za samotno gmoto, oblikovalnem stroju za okrogle samotne kapice, polavtomatu, parnih kotlih, bobnih za mokro mletje oz. reduktorjih, črpalkah ipd. Tudi pri avtomatih v strugami se občasno pojavljajo zastoji vsled slabega gretja glav za struženje, lomljenje modelov in slično. Poseben problem pa je transporter, ki v letošnjem letu kar precejšnje število ur ni obratoval. Res je, da stroške popravila nosi podjetje, ki je transporter izdelalo in montiralo, vendar nam takšni zastoji zaposlujejo dodatno (neplanirano) delovno silo in s tem povečujejo stroške proizvodnje. Takšen strojni park nam narekuje zboljšati sistem vzdrževanja in remontov. Zaradi že prej omenjenih okvar strojev v Samotnem oddelku se občasno pojavlja tudi pomanjkanje Samotnih kapic za žganje izdelkov. Nezadostno število kapic ali mogoče tudi izdelava kapic nepravih dimenzij povzroča slabo izkoriščanje peči in ovira tekoče delo osnovnih obratov. Slabemu izkoriščanju peči oz. žgalnega prstora pa pripomorejo tudi slabo vzdrževani vozički. Nujno potrebno bo pri pečeh ustanoviti novo delovno mesto popravljalca vozičkov. Z letnim planom delovne sile smo predvideli za celotno podjetje 7 % bolezenskih dopustov, kar pa za EE keramiko ne zadostuje. Slabi pogoji dela v strugami (mokrota, prah in vročina pri sušilnicah), prodornih pečeh (vročina in plin), okroglih pečeh in ostalih obratih so bolezenske dopuste v tej EE povečali na 9,5%. Pri planiranju v naslednjem letu bo potrebno te pogoje upoštevati. V EE keramiki smo v mesecu juliju postopoma prešli na uvedbo 42-urnega delovnega tedna. Ker so za prehod na skrajšan delovni čas bile potrebne razne izboljšave v načinu dela in tc niso mogle biti izvršene takoj, smo se morali nanje šele privajati, je logično, da so na proizvodnjo prvih mesecev po začetku uvajanja vplivale negativno. Tudi v samem elaboratu so sc pojavila razna nesoglasja, ki jih je bilo treba popraviti, vendar so se ta nesoglasja v teh treh mesecih dela po skrajšanem delovnem času že toliko popravila, da lahko mirno trdimo, da je uvedba skrajšanega delovnega časa v EE »Keramiki« uspela. Še vedno pa ostane eden glavnih problemov — lom ali izmeček. Pojavlja se kot tehnološki in manipulativni ter iz tega lahko razvidimo, da na zmanjšanje lahko vpliva tako tehnični in strokovni kader z doslednim uvajanjem tehnološke discipline in izboljšavami tehnološkega postopka, kot vsak posameznik s previdnim manipuliranjem oz. ravnanjem z izdelki. V celoti se moramo zavedati, da na povečanje proizvodnje in s tem na povečanje dohodku podjetja in OD lahko vpliva vsak posamezen član kolektiva. 'rverc/ac Ja vite jez nisn čist duma, kar se tiče znanja religije. Tu pa v im, da je biv vesolni potop in da je za tist potop delal Noe barko. Tatu barku je nek dilu zlo dolg cajta, če jo je pa dilu tak dolg, ku mi našu por-tirnicu pa prmejš ne vim. Minil bo mende že kar 3 misece, ko smu stani portirnicu podrl adaptacija pa še zdej ni gotova. Morani vam po vida), da so pa pr tej gradu j kar zamutane reči. Saj gradnja je bla kar lepu zamišlena, pa planirana. Pa kaj čimu če zidarjev ni blu pr hiš. Ja kdu je pa vidu, da boju šli na dopust? Navsezadn pa ni blu strišniku za dubit, pa je bla ta portirnca niki cajta gola in zatu ta gradnja tak polžev napreduje. Provzaprov pa ne smim kar kritizirat, sej se je vse pnkrenil iu poiskal rezerve. Tak se je le najdi kvalificirane ključavnčarje, čeprav so trije zidarji. Ja vite use u duhu reforme. Tu rič u gradnji portirnce bi ne bil napisu, tu sn pa mogu napisat za-rad ostalih članov kolektiva, ku jih tak skrbi kdaj bo novo portirnca. Jez pa mam tak mnenje! Lansk lit smo za dan republike odprl nov obrat grafitnih loncev, litus pa bo otvoritu prenovljene portirnce. Tak bomo vsak lit niki praznoval. Upamo, da bo portirnca gotova, ko je izgradnju prevzila Gradnja Žalec. Čist sigurn tud nismu, da bo otvoritev, ker se lehk najde spet kaka prikolca, pa nam lalik podre tu kar smu zgradil. Mislu sn nehat pisat, pa mi Vohlač prav nej mal pobaram EE usluge, kdaj misliju kej spravt tiste deske pri delavneah, ku su tak lepu zlu-žene križem kražem. O sej tist kup kar lepu izgleda se sej delavnice neč van ne vid ju. Noja, če bo začil jesinski dež se boju lepu namučile in boju tud raj gurilc. Ja tolk za zdej pa brez zamire, kar je ris je ris in živjo nova portirnca. Vohlač-nergač Dopisujte v naš list! STRAN 4 »L1BOJSKI KERAMIK« št. 5 - september oktober 1965 Kršitve delovne Nov Temeljni zakon o delovnih razmerjih predvideva za kršitev delovnih dolžnosti le štiri ukrepe in sicer: J. opomin 2. javni opomin 5. zadnji javni opomin 4. izključitev iz delovne organizacije. Zadnji javni opomin in izključitev iz delovne organizacije se izrekata le za hujše kršitve delovnih dolžnosti. Delavski svet je na zadnjem zasedanju sprejel sklep o začasnem urejanju delovnih razmerij, s katerim je tudi določil, kaj so lažje in kaj hujše kršitve delovnih dolžnosti. Lažje kršitve delovnih dolžnosti so: 1. nevestno opravljanje dela: 2. zamujanje ali predčasno zapuščanje delovnega mesta; 5. neopravičen izostanek z dela do 5 dni; 4. oviranje drugih pri delu; 5. opravljanje zasebnih opravkov v delovnem času; 6. nedostojno obnašanje nasproti delavcu pri delu; 7. nepravilni odnosi sodelavcev lažjega značaja; 8. prenašanje spletk in ustvarjanje nezdravih odnosov; 9. zapuščanje delovnega mesta brez odobritve ali vednosti pristojnega delavca; 10. vsako dejanje ali opustitev, ki ovira ali onemogoča pravilno delovanje podjetja — tehnološka disciplina: 11. nezadostna skrb za pravilen pouk in delo vajencev ter praktikantov, ki so dodeljeni na strokovno usposabljanje; 12. neupoštevanje določb pravilnikov in organizacijskih predpisov podjetja, če se z njimi ne povzroči hujših posledic ali gmotne škode; 15. samovoljna zamenjava delovnega mesta ali izmene; 14. neprijavljanje nastalih sprememb glede bivališča ali družinskega stanja; Hujše kršitve delovne dolžnosti so: 1. ponarejanje listin ali dajanje nepravilnih podatkov z namenom, da bi se na neopravičen način pridobile pravice iz dela ali v zvezi z delom; 2. zloraba položaja ali prekoračitev pooblastil; 5. nemarno ali neredno opravljanje delovnih dolžnosti, kar povzroča zavlačevanje ali zastoj pri delu ter vsaka druga malomarnost v zvezi z opravljanjem delovne dolžnosti, zaradi katere bi nastale škodljive posledice za podjetje; 4. prinašanje alkoholnih pijač na delo, prihod na delo v vinjenem stanju in pijanost med delom; 5. neopravičen izostanek z dela, ki traja brez presledka več kot 3 dni; 6. samovoljno prenehanje dela v podjetju brez upoštevanja časa, ko mora delavec še ostati na delu, v primeru prenehanja delovnega razmerja po volji delavca, ali brez n jegove privolitve; 7. povzročitev premoženjske škode na premoženju, s katerim upravlja podjetje, ali druga delovna organizacija zaradi namernega ali nevestnega opravljanja delovnih dolžnosti; 8. prisvajanje ali neopravičeno uživanje sredstev družbenega premoženja, s katerim upravlja delovna skupnost ali omogočanje tretjim osebam do neupravičenega uživanja sredstev družbenega premoženja; 9. pridobivanje gmotnih koristi, sprejemanje daril in drugih ugodnosti v zvezi z delom v podjetju: 10. povzročanje neredov ali pretepov v podjetju, hujša kršitev hišnega reda v stanovanjskih in poslovnih prostorih KIL; 11. nagovarjanje sodelavcev k povzročitvi ali izvršitvi kršitve delovne dolžnosti ali nagovarjanja h kaznivim dejanjem, nemoralnemu življenju ali netovariškemu odnosu do sodelavcev; 12. neupoštevanje ukrepov za hi-giensko-tehnično varnost pri delu; 13. neupravičena ali nedovoljena odklonitev izvršitve delovnih nalogov, ki jih izdajajo pristojni organi podjetja oz. neposredno nadrejeni vodje del; 14. odklonitev podatkov ali nepooblaščeno dajanje podatkov, ali dajanje netočnih podatkov, ki se morajo po veljavnih predpisih dajati pooblaščenim organom, zavodom ali organizacijam; 15. kajenje v delovnih prostorih in bližini objektov, kjer to ni dovoljeno: 16. malomarno ravnanje z zaupanimi stvarmi, spisi in dokumenti, če je to povzročilo negativne posledice; 17. slabo in nekvalitetno delo. opustitev prijave napak pri delu, materialu, orodju ter strojih; 18. neopravičeno zaračunavanje potnih in selitvenih stroškov: 19. ponovitev lažje kršitve delovne dolžnosti. Po tem sklepu o začasnem urejanju delovnih razmerij izreka ukrepe komisija za izrekanje ukrepov za kršitev delovnih dolžnosti, ki jo je imenoval DS. razen v primerih izključitve delavca iz delovne organizacije za kar je pristojen DS. Delavec, ki namenoma ali iz nepazljivosti povzroč škodo delovni organizaciji ali posamezniku mora povzročeno škodo povrniti. Postopek: Za uvedbo postopka za kršitev delovne dolžnosti je potrebno vložiti pri pristojni komisiji pismen predlog, v katerem mora biti navedeno, v čem je bila kršena delovna dolžnost. Ko komisija sprejme omenjeni predlog, se sestane in ugotovi, če so podani pogoji za nadaljevanje postopka. V kolikor je to slučaj, določi datum obravnave in pošlje kršilcu dolžnosti pismen poziv, najmanj 3 dni pred obravnavo. Obravnava je javna. V kolikor komisija ugotovi, da je kršitev delovnih dolžnosti, ki je bila storjena, takega pomena da se za njo zahteva izključitev iz delovne organizacije, odstopi predlog z utemeljitvijo v rešitev DS. O izključitvi iz delovne ogranizacije odi 'oča DS s tajnim glasovanjem. Za izključitev se mora izreči več kot polovica članov DS. Zoper odločbo ukrepa za kršitev delovnih dolžnosti, ki jo izda komisija za kršitev delovnih dolžnosti, ima delavec pravico pritožbe v |5 dneh na DS, ki lahko ugovor zavrne, potrdi izrečen ukrep, izreče lažji ukrep ali pa odločbo komisije odpravi. Delavski svet mora odločati o ugovoru v 30 dneh od dneva vročitve ugovora in o sklepu izdati pismeno odločbo. Ta odločba je dokončna. Izrečeni ukrepi: Do 8. 4. 1965 je bilo izrečenih 21 denarnih kazni in 4 opomini. Po novem Temeljnem zakonu o delovnih razmerjih pa so bili izrečeni naslednji ukrepi: dolžnosti opominov 10. javnih opominov 4, zadnjih javnih opominov 5, izključitev iz delovne organizacije 2. Javni opomin so dobili: 1. Jelen Franc, kurjač peči na Ložnici zaradi malomarnega opravljanja delovnih dolžnosti, s čimer je povzročil škodo delovni organizaciji v znesku 153.815 din ter 1 dan neopravičenega izostanka. 2. Petrovič Irena, polnilka lošče-nih izdelkov zaradi neopravičenega izostanka od dela (večkratna ponovitev). 3. Radževič iSrdžo, II premikač pri predornih pečeh zaradi odklonitve izvršitve delovnega naloga nadrejene delavke. 4. Zeme Florjan, pripravljalen Samotne gmote zaradi neopravičenega izostanka od dela. Zadnji javni opomin so dobili: 1. Jegrišnik Jožefa, delavka pri predornih pečeh, zaradi neopravičenega izostanka. 2. Kukovec Antonija, delavka pri predornih pečeh zaradi 2 neopravičenih izostankov od dela (ponovitev težje kršitve delovne dolžnosti). 3. Turnšek Cilka, strugarka keramike, zaradi neopravičenih izostankov od dela (večkratna ponovitev lažje kršitve delovne dolžnosti). Izključitev iz delovne organizacije. 1. Huš Hermina, delavka v skladišču gotovih izdelkov, zaradi samovoljne prekinitve delovnega razmerja; 2. Špacapan Majda, strugarka keramike zaradi samovoljne prekinitve delovnega razmerja. Komisija za izrekanje ukrepov za kršitve delovnih dolžnosti je izdala f oprostilno odločbo, delavski svet podjetja pa 2 oprostilni odločbi. Iz gornjega je razvidno, da ima komisija za izrekanje ukrepov za kršitev delovnih dolžnosti dovolj časa in da delovna disciplina v delovni organizaciij ni ravno na višku. Posebno pereč problem so neopravičeni izostanki in zato mi je nerazumljiv sklep DS na zadnjem zasedanju, ko sta bili dve delavki oproščeni vsakih ukrepov kljub 12. neopravičenih izostankov. Tudi kazen, da je za 1 dan delavka dobila javni opomin, ni primerna. Da taka politika ne vpliva vzgojno, lahko utemeljim še z naslednjim: Že prej sta bili dve delavki predlagani za izključitev iz delovne organizacije, kar pa ni bilo sprejeto. Ena od delavk je še kar naprej neopravičeno izostajala od dela in je zopet v postopku za izkl jučitev, druga pa je v bolniškem staležu in se ne drži zdravniških navodil, saj jo je kontrolor našel v gostinskem lo-icalu, ko je pila, zato ji je bila za 2 dni odvzeta boleznina. Če bomo hoteli dosledno izvršiti vse ukerpe, ki nam jih narekuje gospodarska reforma, ne moremo dopustiti, da bi za take kršitve delovnih dolžnosti, ne bile izrečene ustrezne kazni. GZ PRODAJA PO REFORMI Če hočemo obravnavati prodajo po reformi, moramo pregledati kako je prodaja potekala pred njo, kajti drugače si ne moremo ustvariti pravilne slike. Če pričnemo razpravljati o prodaji s pričetkom letošnjega leta vidimo, da je prve 3 mesece potekala kar zadovoljivo, kar nam pokažejo spodnji podatki: Mesec Planirano Realizirano % kg din kg din kg din I. II. III. 160.700 160.700 1-80.800 72,741.763 76,053.225 85.566.038 184.713 185.313 251.489 83,177.305 108.090.094 123,756.240 114,9 110,5 123,3 111.3 142,1 134.4 1 .-Til. 502.200 234.361.026 621.515 315,023.630 123,75 134.41 Glede stagnacije prodaje v naslednjih mesecih, pa moramo vedeti, da je 22. 3. 1963 izšla Uredba o zamrznjenih cenah. Prodaja je sicer potekala J!al?rei’ vendar le za kupce, ki so se pred Uredbo o zamrznjenih cenah vključili v naše cene. Vendar teh kupcev ni bilo mnogo in se je v mesecih aprilu, maju, juniju in juliju poznal precejšen padec prodaje. Če sedaj pregledamo prodajo v številkah za zgoraj omenjene mesece (za čas zamrznjenih cen) bi izglodalo takole: Mesec Planirano Realizirano % kg din kg din kg din IV. 160.700 76,893.879 111.813 72,316.761 69,6 97,0 V. 160.700 76.900.191 80.152 55,331.308 49,8 71.9 VI. 174.100 83.318.630 140.930 79,132.759 80,9 95,2 VIL 174.100 82,588.795 79.721 46,121.425 45,8 55,9 1V.-V1I. 669.600 319,501.493 412.616 252,902.253 61.6 79.1 I o gornji tabeli je jasno razvidno, da je prodaja občutno stagnirala v tako imenovanih zamrznjenih mesecih in sicer po količini za 38.4%, po vrednosti pa za 20,9 %. Z novo reformo to je od 25. 7. 1965 dalje, kot je prenehala veljati Uredba o zamrznjenih cenah pa prodaja ponovno raste, kajti kupci, ki se niso vključili v naše cene so bili popolnoma brez našega blaga. Tako nam avgust in september dajeta naslednjo sliko: Mesec Planirano Realizirano % kg din kg din kg din Vlil. IX. 174.100 174.100 82,388.793 82,388.793 217.488 202.362 116.349.492 118,414.885 124,9 116,2 142.4 144.5 VIII.-IX. 348.200 164.777.586 419.850 254,764.375 120,6 142,5 (Nadaljevanje na 7. strani) V zelo kratkem časovnem razdobju smo izgubili dva člana kolektiva. Iz naše sredine je bilo odtrgano dvoje mladih življenj. Tovariš Pinter Marjan se je ponesrečil z motornim kolesom, poškodbam je podlegel v celjski bolnišnici. Rojen je bil 17. 6. 1931 leta v Frankolovem. V naše podjetje je prišel pred 11 leti, to se pravi, da je prišel v naše podjetje še zelo mlad. V kolektivu si je prizadeval, da si je pridobil vso znanje, ki mu je bilo potrebno za opravljanje svojega dela. V začetku, ko je prišel v podjetje je delal v livarni sanitarno keramiko. Pozneje je bil vsled svoje sposobnosti postavljen za inštruktorja našim učencev v keramiki. S svojim znanjem je v veliki meri pomagal usposabljati nov kader podjetja. Po ukinitvi šolanja učencev v našem podjetju je vršil pregled gotovega blaga. Brez dvoma mu je bilo to delo zaupano kot sposobnemu delavcu. V naši sredini smo ga poznali kot vedno vedrega in nasmejanega. Pri opravljanju svoje dolžnosti je bil natančen in marljiv. Mi vsi smo ga poznali kot zelo dobrega so-tovariša. Pokojni je zapustil ženo in hčerko, katerima izrekamo naše sožalje. Ambrož Jože je po dolgotrajni in težki bolezni umrl 6. 9. 1965. Rojen je bil 15. 2. 1931 in je letos dopolnil 34 let. Pokojni je bil v našem podjetju 10 let. Ko je prišel v naše podjetje je opravljal službo vratarja. Zadnje njegovo delovno mesto pa je bilo v slikami kot žgalec nadglazurne peči. Jožeta so vsi sodelavci poznali kot zelo marljivega in vestnega pri delu. Bil pa je tudi dober sotovariš. Kljub temu. da je bil dolga leta bolan jc svoje delo do zadnjega opravljal, dokler mu je še bolezen dopuščala je svoj prosti čas izkoristil za kulturno udejstvovanje in precej časa sodeloval v pevskem zboru »Svobode«. Pokojni je zapustil ženo in sinčka, katerim izrekamo naše sožalje. Pred kratkim je po dolgotrajni bolezni umrla naša upokojenka Podbrežnik Vilma, stara 55 let. V našem podjetju je bila zaposlena 10 let, potem pa je bila vsled bolezni invalidsko upokojena. Pokojna je med narodnoosvobodilno borbo aktivno sodelovala kot terenka na območju Liboj. Vsi, ki so delali z njo, so jo poznali kot dobro tovarišico in sodelavko in takšno bomo ohranili v (rajnem spominu. Rel Dejavnost Potovanje v Demokratično Republiko Nemčijo, v Hainsberg pri Dresdenu sta po nalogu UO podjetja in na osnovi licenčne pogodbe s tamkajšnjo firmo »Schmelztiegel und Grafitwerk, Hainsberg« oz. njenim zastopnikom LIMEX iz Berlina, opravila tov. Bauer ing. Venčeslav in Ivnik Anton. Osnovna naloga je bila zajeta v okvir licenčne pogodbe s katero ie naznačeno, da se po zaključku eksperimentalne faze. tako s surovinami iz uvoza in nato še z domačni doseže nivo, ki ga prodajalec licence zahteva, glede na jamstva, kvaliteto njegovih izdelkov, ki so mednarodno zajamčeni z madridskim aranžmanom in se proizvajajo pod zaščitnim znakom Sclireitender Mam mu t«. Po zaključku poizkusov s surovinami iz domačih provienc iz katerih so bili izdelani grafitni lonci raznih dimenzij, je na zahtevo prodajalca licence bilo izvršiti nrobe v livarnah na teritoriju DDR in v prisotnosti strokovnjakov podjetja za izdelavo grafitnih loncev, kot tudi livarjev, podati strokovno oceno kvalitete in vseh momentov, ki so najpomembnejši v tej zvrsti proizvodnje oz. uporabe. Osnovno načelo temelji na poanti, da se polovica loncev preizkusi v livarnah DDR in polovica loncev v livarnah po Jugoslaviji tudi ob prisotnosti strokovnjaka iz podjetja v Hainsbergu. Prodajalec licence je za eksperimentalne namene izposloval pri razumih firmah dovoljenje za navedeno nalogo in kot takšna podjetja določil naslednja, ki so proizvodno najbolj zahtevna in specializirana: Po odhodu iz Jugoslavije, dne 1. 8. 1965 in najavitvi v podjetju v Hainsbergu, dne 2. 8. 1965, je bil dogovorjen delovni program, ki je obsegal vsakodnevno kontrolo uporabe grafitnih loncev iz naših surovin in je kot začetno podjetje, ki je te probe vršilo bilo: VEB METALGUSSWERK iz Dres-dena, Grossenhainerstrasse 134. V tem podjetju so bili na poizkušnji lonci velikosti 100 A in 200 A. Poizkusni lonci so dani v koksne peči z naravnim vlekom in polnjeni s težkimi kovinami (AIu bronze, rdeča litina in medenina). Doseženo število šarž v povprečju mnogo višje Xievi]o kot od prodajalca licence, kar je le ta potrdil s sporočilom, ki ga zajema zaključni protokol, kot so tam zajete tudi vse tehnične in meritvene limite. Kot naslednje podjetje, ki probe še vrši z ozirom na to. da v 300 A pri grafitnih loncih se nadaljuje in 560 A loncih v stabilnih in ko-kilnih pečeh tali le take kovine in njihove zlitine ter v tem slučaju presega doba uporabe dobo bivanja v inozemstvu. Podjetje se nahaja v bližini Dresdena in se imenuje: VEB DRUCKGUSS. Haidenau/SA in nas je tehnični direktor dipl. ing. M. Funke vpeljal v proizvodni proces ter nam omogočil kontrolo nad in obenem negirajoč odgovor s trditvijo, da je nekako izključeno, da bi bile primesi kamenja v glini le, da je večja možnost in tudi edina, da so nečistoče vnesene pozneje. Popolnega pojasnila o definitivnem izvoru ni bilo dobiti, vendar izključuje možnost krivde s strani podjet-i. ki nam glino dobavlja, kar pa je težko točno raziskati, obljubil je 'e. da bo pomagal poiskati eventualni izvor nesnage na ozemlju DDR. Vnaprej planiran obisk Sonnen-berga, kjer bi morali razčistiti probleme okoli nabavljene stiskalnice, sušilnic in še nekatere tehnične de-talje je odpadel, ker ni bila dana privolitev s strani pristojnih oblasti za obmejno področje, ki je drugače regulirano. Da bi uredili navedene probleme je vodstvo tovarne Thuringia iz Sonnenberga pristalo na srečanje v Leipzigu, kjer so bili vodeni razgovori s pristojnim tehničnim osebjem in njihovim direktorjem Kopschom in so zaključki razgovorov zadovoljivi. (Nadaljevanje na zadnji strani) grafitnimi lonci. Njihov obrat je tudi DOHNA, kjer so vloženi naši 500 A grafitni lonci z istim namenom. Tukaj so lonci do takrat po kazali zelo dobre rezultate in so strokovnjaki prodajalca licence kot tudi Druckgussa z njimi popolnoma zadovoljni. Tehnični podatki bodo podani po zaključeni uporabi, ki pa še vedno traja, in sicer predvideni do konca septembra 1965. Metallgussvverk iz Finsterwalda nam ni omogočil obiska, ker je umrl lastnik, vendar bodo preizkusili 150 A lonce v prisotnosti strokovnjaka iz Hainsberga in naknadno dostavili poročilo. Po zaključnem ciklusu p rob je bil dne 14. 8. 1965 sestavljen protokol v katerem so navedeni vsi detajli in tehnični dogovori v zvezi z nadaljnjim delom in doseženimi rezultati, kakor tudi to, da je v smislu licenčne pogodbe povabljen tehnični izvedenec v naše podjetje v mesecu septembru in bo prisostvoval poizkusom, ki se bodo vršili v jugoslovanskih livarnah. Med bivanjem v DDR oz. v Hains-bergu smo povabili na razgovor teh, direktorja VEB Schamottestein und Tongrubenvverk, Klausa Munderja v zvezi z našo reklamacijo glede gline, ki jo za proizvodne namene dobivamo iz DDR. Z naše strani je bila pojasnjena situacija, ki je v našem podjetju nastala zaradi primesi kalcijevega karbonata v obliki drobnega gramoza, ki je našo reputacijo in finančno vprašanje spravilo pred težko preizkušnjo oz. je naše podjetje utrpelo znatno gmotno škodo. Ker uporablja tudi prodajalec licence isto surovino in je podjetje iz DDR dorobra seznanjeno z zahtevo potrošnika po neoporečeni čistosti, nas • zanimalo vprašanje izvora te nenadne nečistoče. Teh. direktor Mun-der je na to dal sicer kar zadovoljiv Prodaja po reformi (Nadaljevanje s 5. strani) Gornja tabela jasno prikazuje, da so naši kupci bili stvarno brez keramike. V teh dveh mesecih po reformi pa bi prodaja bila lahko še večja, če bi prodajna služba imela na razpolago dovolj no količino asorti-tnana in sicer: liker servisov 2002 NRZ, servis za ČK 506 Z, vaze 150 in 151 Z, servisi za ČK LZ. OZ in NBZ, posamezne skodelice s podstavki v raznih dekorjih za ČK in BK, razne druge vaze ipd. Dosedaj sem navedel samo prodajo keramike: Prodaja grafitnih loncev in opeke pa je potekala v obdobju 9 mesecev takole: Mesec Grafitni lonci Opeka kg din enot din L jj 2.369 2.863.311 224.249 4,635.910 HI. 11.663 8.543.572 IV. 13.450 10.593.284 503.254 6,377.299 V. 845 890.579 755.135 15,260.505 VI. 720 765.456 831.742 16,976.076 VIL 580 5,046.049 831.000 18,610.296 Vlil. 5.195 2,785.964 976.728 28,979.277 IX. 9.168 7,823.514 701.977 21,280.773 J.-TX. 41.71.8 37,311,809 4.624.065 112.120.136 Vsi izgedi kažejo, da bo prodaja do konca leta še uspešnejša, kajti povpraševanje po keramiki je veliko. Največja količina gospodinjske keramike se proda v Srbijo, sledi Bosna, Makedonija in Hrvaška. Dočim se dekorativna keramika prodaja v glavnem v Sloveniji. Beogradu. Zagrebu. Sarajevu in Skopju. Za grafitne lonce lahko trdimo, da je proizvodnja zadovoljiva in je povpraševanje po grafitnih loncih čedalje večje. Pri prodaji opeke je situacija kljub povišanju cen zadovoljiva, vendar s to razliko, da je prodaja podjetjem stagnirala in se je povečala prodaja privatnikom. Mnenja smo, da bomo letošnje leto zaključili uspešno, kljub temu, da je prodaja precej stagnirala v tako imenovanih zamrznjenih mesecih. Ko-maj 1. Ožir Stanko — mizarska delavnica. Z nalogo, da razdere stare sta-laže v ukinjenem oddelku zgornje strugarne, je začel z delom. Da bi delo hitro opravil je stopil in presekal žico, ki je vezala nosilne morale. Stalaža je bila stara in se je v trenutku, ko je presekal žico, raz-krenila. Ožir, ki je stal na stalaži v višini dveh metrov je padel na tla. Poškodoval si je rebra na desni strani. 2. Ožir Martin —- stro jna delavnica. Od stružnice, na kateri je delal, je odšel k omari, da bi vzel potrebno olje. Na podu je ležal vrhnji del stružnice s koničastim koncem, na katerega se namesti leseni ročaj. Zaradi hitrosti s katero je šel proti omari, ni opazil konice in je zadel v njo z nogo in si jo poškodoval. Nered v strojni delavnici in okoli nje je že čisto naravni pojav in se ne smemo čuditi, če bo še prišlo do podobnih in nepotrebnih poškodb. 3. Kisli n g Karel — predorna peč. Pri prevažanju katrana s samokolnico ni opazil, da se na notranji strani vhodnih vrat v oddelku pre-dornih peči nahaja voziček, ki se uporablja za prevoz odpadnih Samotnih kapic. Pri vstopu v oddelek je spremenil smer z vozičkom in pri tem z desno roko udaril po železnem okvirju nepravilno postavljenega vozička. Poškodoval si je sredinec. Tudi ta poškodba je rezultat nereda na prehodih, ki bi morali biti urejeni in ne bi smeli ovirati prehoda. 4. Kranjc Marjeta — predorna peč. Nalagala je voziček z izdelki za žganje v peči Nastran. Delovno mesto se nahaja nad jamo za popravilo vozičkov. Ker jama z deskami ni bila dobro pokrita je z nogo stopila v odprtino in si poškodovala desno nogo. Delovnemu mestu, na katerem preživimo dnevno 8 ur, je potrebno posvetiti več pozornosti in opozarjati predpostavljene o vseh napakah, ki se pojavijo. 5. Jagič Rajko — predorna peč. V peč Nestran je odšel pogledat, kje se je zamašila. S seboj ni imel žepne svetilke, čeprav je v peči zelo temno. Imel jo je sodelavec na nasprotni strani peči, S svetlobo, ki bi prihajala iz nasprotne smeri, bi naj ugotovil mesto zamašitve. Pri hoji po deski v temni peči mu je leva noga spodrsnila med tire. Poškodoval si je koleno. 6. Pernovšek Franc — Ložnica V službo se je peljal z mopedom po slabi cesti, ki jo je cestar ravno osipal z debelim gramozom. Pri izogibanju nasproti vozečega traktorja je zavil po skrajno desni stra- ni ceste in zavozil na pravkar posute luknje. Neutrjeni gramoz se je pod mopedom izrinil in povzročil da si je pri padcu Pernovšek ranil levo roko. MF PERSONALNE VESTI Za mesec avgust: Odšli: Šuler Franc — invalidsko upokojen; Comič Amil — sporazumno; Tomšič Angela — sporazumno; legrišnik Marija — sporazumno; Jelen Vili — sporazumno; Muhedino-vič Hasib — sporazumno; Pohovski Julijana — * po odpovednem roku podjetja; Tepež Božidar — po od-novednem roku podjetja; Špacapan Majda —- samovoljno. Prišli v mesecu septembru: Kelner Edo, Štrkon jič Ibrahim, Ojdanič Slavko. Odšli v mesecu septembru: Puhanič Branko — sporazumno; Kelhar Anton — sporazumno; Ambrož Jože — umrl; Pinter Marijan — umrl; Beti Josip — v JLA; Janc Alojz — v JLA; Krumpak Franc — v JLA; Urisek Matija — v JLA; Hiš Hermina — samovoljno; Tskra Ivanka — invalidsko upokojena; Kos Marija — odšla v šolo; Baloh Majda — odšla v šolo; Antlo-ga Herta — prekvalificirana. GLAS GRAFITARJEV (Nadaljevanje s 7. strani) V Leipzigu je bilo tudi urediti vprašanje za nas eventualno zanimivih, odlepkov pri firmi Abziegbil-dercverk na Karlheinerstrasse. Po pregledu celotne kolekcije njihovih izdelkov, je naročena večja količina s tem, da nam predhodno pošljejo ponudbo za vse interesantne izdelke; vzeti so tudi poizkusni vzorci. Na povratku sva obiskala tudi firmo SCHAUER & Co na Dunaju, ki je naš večletni dobavitelj barvnih loščev in tam uredila finančna vprašanja za novo paleto loščev. Ponudili so nam nove izdelke in so pripravljeni le-te preizkusiti na naši gmoti ali pa jih prilagoditi za naše potrebe. Izdaja Keramična industrija Liboje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Šuler Darko. Izhaja dvomesečno. Uredništvo: telefon Petrovče 1. Tisk CP »Celjski tisk« Celje. Renoviranje portirnice v teku