££J2J^YBi#P3##%lfCi#l 8 |gY—fca?23- Naročnina ra JuKostavijo: H iSk ižfl Mg wkšti9 I^^Pk W& f* 111 fH Uredništvo ln upravnlStvd celoletno 180 din, za */. leta WM MK WW ITirirlf M §0 HL__ (Bj - Ji M Je v Ljubljani t Gregorčl- 'U 45 din, ^ W BjjflpF pp Pp ^PP^ PP ^HpF PP — Rokopisov mesečno 15 din; za lno- ne vračamo. — Račun prt eemstvo: 210 din. — Pia- * m m • m m m m m mm m _ _ _ pošt. hranilnici v Ljubljani ta in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino■ industrijo, obrt in denarništvo St. 11.953. — Tel. št. 25-62, Izhaja____________________________________________Ljubljana. petelr 29. oktobra t937 Cena *'SO Zmagovito solidarnost je pokazalo te dni vse trgovstvo v vsej naši državi. V vseh večjih mestih so se naše trgovske organizacije v celoti podredile sklepom osrednje organizacije, sklepe krajevnih organizacij pa zvesto izpolnili vsi posamezniki. Trgovstvo je s tem dokazalo svojo discipliniranost in svojo stanovsko zavednost. Močno pa je s tem tudi manifestiralo svoje zaupanje v voditelje trgovskih organizacij. Za danes ne moremo podrobneje poročati o tej lepi manifestaciji trgovstva Jugoslavije. Zato naj zadostuje, če poudarimo, da je bila ta solidarnost popolna in da je močno vplivala tudi na javnost. S posebnim zadoščenjem pa moramo zabeležiti, da so se v mnogih krajih pridružili trgovstvu tudi zastopniki drugih stanov in da se je to pot izkazalo, da vlada med gospodarskimi stanovi skupnost in da bo na tej podlagi mogoče graditi še naprej. Ena prvih nalog vseh naših organizacij mora biti v bodočnosti, da to solidarnost gospodarskih stanov čimbolj izpopolnimo. A ne samo solidarnost je pokazalo trgovstvo, temveč tudi pravo borbenost. Trgovstvo se zaveda ne le pomena svojega stanu za celoto, temveč se zaveda tudi svoje moči. Sicer še ni v tem pogledu wse na višku, toda trdni znaki so tu. da ae je začelo zboljšanje na vsej črti Predvsem pa se je izkazalo že sedaj, da je trgovstvo dovolj disciplinirano, da sprejme tudi težko borbo. Posebno razveseljivo pa je, da se je v teh dneh poglobil kontakt med trgovci in njih pomočniki. Vsi so ena družina in to se je sedaj pokazalo. A tudi tu ne smemo ostati pri doseženih uspehih, temveč moramo iti naprej, da dosežemo še nove uspehe, da bo ta solidarnost med trgovci in pomočniki še večja, še popolnejša. Dogodki zadnjih dni pa so pokazali še eno, da se morejo trgovci zanašati le na lastno silo in na pomoč drugih gospodarskih stanov. Mnogi tistih pa, ki so bili deležni že tako velikih in tako številnih podpor trgovcev, so v tej težki uri trgovstvo popolnoma zapustili. Sedanji težki dnevi so trgovcem jasno in nedvomno povedali, da se smejo zanašati le na sebe, na svoje strokovne in stanovske organizacije in na svoj tisk. Samo ta jim je bil popolnoma na razpolago. Iz tega sledi nujno opozorilo, da mora trgovstvo še mnogo bolj ko dosedaj delati za svoje organizacije in za svoj tisk. Zadnji dnevi so bili tudi v tem pogledu za trgovstvo dobra šola, ki nam je dala nove izkušnje. Trgovstvo ne bo pozabilo na te izkušnje. Z bilanco zadnjih dni more biti trgovstvo zadovoljno, ker je dokazalo, da slabo računa, kdor misli, da je trgovstvo tako malopomemben faktor, ki se sme omalovaževati. Vedno je trgovstvo bilo primer lojalnega državljana, ki se je posluževal le mirnih oblik boja. Ni krivda trgovstva, če je moralo seči po učinkovitejših sredstvih. Prav nič pa se tudi ne obotavljamo izjaviti, da bo seglo trgovstvo tudi še po močnejših sredstvih, če ne bi sedanja zadostovala. Dobro je trgovstvo prestalo zadnjo preizkušnjo, zato se tudi ne boji prestati še nove. To bodi povedano z vsem poudarkom! Se/a Centralnega pr Govor predsednika Nedelik nost vsega trgovstva Jugoslaviie Po otvoritvi seje Centralnega predstavništva, ki je bila dne 20. in 21. t. m. v Osijeku, po predsedniku osiješke zveze trg. združenj Bernardu Krešiču, ki se je najprej spominjal smrti predsednika Ma-saryka in tajnika zveze dr. Feliksa Kohna, je povzel besedo predsednik Centralnega predstavništva Nedeljko Savič. Uvodoma je pozdravil osiješko zvezo, ki je vedno bratsko sprejela C. P. in ki pod predsedstvom g. Krešiča vzorno brani trgovske interese. Nato je nadaljeval: Žal pa nikdar ne prinašamo v Osijek prijetnih vesti, ker spremlja težka usoda trgovski stan že nekoliko let. Vedno ustvarjamo s svojimi skrbmi težko razpoloženje. Ni to naša krivda, ker mi samo neprestano poudarjamo resnico, toda nas nočejo razumeti. 1 HaiMcafte ,JcfyL’Oeuvre« z Vremena« pljujejo tujci v lobraz 120.000 nacionalnim trgov-jcem. Te žalitve mi trgovci ne moremo prenesti. Zato zahtevam, da (sprejmemo bolj energične ukrepe, ki bodo v skladu z našim stali Ččem, pa tudi z bojem, ki ga mo-(Tamo voditi. Bodimo prepričani, Fda se nam nič ne bo prineslo na ikrožniku. Samo to bomo dosegli, jkar si bomo priborili, če ne bi [tako energično nastopili proti fa (možnemu čl. 7 sedaj že razveljavljene davčne novele, kakor smo 1 nastopili, bi bil ta paragraf še da-|nes v veljavi. Pa takrat je bilo še ininogo teže voditi borbo ko danes, Iker smo danes vendarle nekoliko ibolj svobodni, a tudi bolj organi 'zirani. Ne pozabimo, da so napredne in demokratične države že sprejele zakone proti veleblagovnicam ter prepovedujejo njih ustanavljanje, da so s tem zaščitile lastno narodno gospodarstvo, predvsem pa, da so zaščitile male in srednje gospodarske ljudi. Tako je postopala Belgija, tako so prepovedale vele blagovnice Švica, Nizozemska in Češkoslovaška. V teh državah ve- leblagovnice ne smejo več uničevati malih ljudi. VlatotaijU Ust"! Od izjav, ki so jih podali na seji delegati posameznih zvez, naj omenimo še izjavo Nikole Belovica, predsednika Zveze srbske trgovske omladine Dočim dajejo drugi stanovi za svoje stanovske organizacije s polno roko, dočim proda bedni delavec, da bi mogel plačati svojo članarino pri svoji delavski organizaciji, tudi zadnje hlače, dočim daje ta delavec za organizacijo dinarje, ne dajejo naši ljudje niti groša za svojo organizacijo. Med nami so ljudje, ki so prišli v Beograd iz najbolj pozabljenih vasi, ki pa imajo danes palače in veliko bogastvo. Ti ljudje se za stanovsko organizacijo ne menijo, ker mislijo, da jim ni potrebna. Toda tudi oni bodo propadli, če bodo imeli v naši državi glavno besedo tujci. Vsi bomo še hlapci »Tate« in »Bate«, če se ne bomo mogli upreti navalu tujcev. Pred vojno je bilo v Beogradu mnogo bogatašev, ki so imeli tudi stomilijonska premoženja. Pa so prišli med nas tujci iz belega sveta, in naši bogataši so kar izginili. Spominja na primer velikega bogataša Mišo Po-ličeviča. Bil je to eden najslavnejših'srbskih predvojnih trgovcev. S svojim delom si je pridobil velikansko premoženje. Nikdar se ni menil za stanovske organizacije. Toda tudi zanj so prišli črni dnevi in ko je pred kratkim umrl, smo morali mi trgovci zbirati dinarje za njegov pogreb, ker od vsega njegovega velikega premoženja ni ostalo niti toliko, da bi se mogli plačati stroški pogreba. In kaj bo z nami čez leta, kaj z našimi otroki, če se bo še naprej trpel naval tujega kapitala? Vsi bodo le sužnji tujega velekapitala. Vidimo prodane duše, ki so se stavile v službo tujega kapitala, ki brez sramu izročajo našo deželo tujcu. Ti bodo krivi, če se naš trgovski naraščaj ne bo mogel nikdar osamosvojiti. Na to je treba še posebej opozoriti našo mladino, ker jo danes uče, da bo našla kruh pri »Tati«, »Bati« itd. Ti zaslepljenci ne vidijo, da nas »Ta-Ta« tolče z našim lastnim denarjem, ki ga je zaslužila pri nas! V debati je bilo povedanih še mnogo lepih misli. Posebno dobro so bile sprejete besede predsednika Vidmarja, da moramo vnesti v vse naše organizacije več življenja in da se morajo zato prirejati številni in redni sestanki članstva. Vsako vprašanje je treba obravnavati v soglasju s članstvom, tako bo zanimanje za organizacijo naraslo. Predsednik Savič je še posebej opozarjal, da mora biti naš cilj, da dosežemo sodelovanje z vsemi gospodarskimi stanovi in da se na ta način ustvarijo dobri temelji za zdravo gospodarsko in socialno politiko Jugoslavije. Na koncu seje je bilo sklenjeno, da bo prihodnji vsedržavni kongres drugo leto, in sicer v Ljubljani, ker je Zagreb že dvakrat odklonil, da bi organiziral kongres. S tem nastaja za vse slovensko trgovstvo velikanska naloga, ki jo mora slovensko trgovstvo tudi dobro rešiti. Zato pripravljajte se na kongres že sedaj! Zamenjava dovolil ni zavezana taksi. (2) Z dnem uveljavljenja te uredbe izgube veljavo vse koncesije za trgovinske obrate velikega obsega, ki do dneva uveljavljenja te uredbe niso začeli obratovati ali so iz katerega koli razloga pretrgali svoje delovanje. V kolikor je postopek za izdajanje takšnih dovoljenj še v teku, se mora ustaviti. § 7. — Prekrški predpisov te uredbe se bodo kaznovali ko prekrški po § 399. obrtnega zakona. (2) Če se v kazenski razsodbi izreče prepoved obratovanja, more oblast izvesti prepoved tudi s prisilno zatvoritvijo lokala. (3) V primeru, da se s kazensko razsodbo ugotovi, da se v trgovinskem obratn velikega obsega prodaja blago, čigar prodaja je s to uredbo prepovedana, potem se bo to blago zaplenilo in prodalo na račun lastnika obrata na javni dražbi, če sam v določenem roku ne odstrani tega blaga iz obrata. § 8. — 0) Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko je objavljena v »Službenih novinali«. > (2) Z uveljavljenjem te uredbe preneha veljati določilo § 140., odstavka 3., obrtnega zakona. Veleblagovnice so dovolie Prvič so bile prepovedane veleblagovnice z uredbo, ki je bila uveljavljena 27. oktobra 1934. Lani je bila ta uredba podaljšana za eno leto, letos pa se ta zahteva trgovstva ni upoštevala, temveč je bila izdana nova uredba, s katero se vse obstoječe veleblagovnice dovoljujejo, po 1. januarju 1939. pa dovoljuje tudi ustanavljanje novih veleblagovnic. Trgovstvo je v neštetih spomenicah in resolucijah zahtevalo prepoved veleblagovnic in še v ponedeljek dopoldne je sprejel predsednik vlade deputacijo trgovinskih zbornic in Centralnega predstavništva ter jim obljubil, da bo upošteval interese trgovine. V torek pa je izšla izjava trgovinskega ministra dr. Vrbaniča, iz katere je razvidno, da ni bilo ustreženo zahtevi trgovstva. V svoji izjavi je minister doktor Vrbanič med drugim dejal, da široke mase konsumentov zahtevajo, da se veleblagovnice dovolijo, ker da morejo pri njih kupiti blago mnogo ceneje ko v trgovinah in da so se zaradi veleblagovnic tudi že cene znižale. Na drugi strani pa omenja trgovinski minister zahtevo zbornic in trg. združenj, da se veleblagovnice prepovedo, ker se z njimi ogroža domača trgovina. Trgovinski minister pravi, da je vlada zavzela v tem vprašanju kompromisno stališče in v tem duhu izdala tudi novo uredbo. Stališče trgovstva K temu kratkemu h istoriatu boja proti veleblagovnicam bi omenili le še, da trgovstvo svojega znanega stališča zaradi nove uredbe ni BRIVNICA MOŽINA ROŽNA DOLINA II/3 se priporoča cenjenim gospodom in damam. Izvršuje se tudi trajna ondulacija Določila obrtnega zakona 5 3. odst. 1. točka 2. »Obrti se delijo: na obrte, ki se izvršujejo na osnovi dovolitve upravnega oblastva. moglo niti najmanj spremeniti. In I s 61. — (>) Dovolitev za izvrše-da ga ni spremenilo, je dokazalo I vanje obrta, navedenega v § 60., hw« h rai hite v Id,ih-1 odstavku (<) se sme dati osebi, ki izpolnjuje občne pogoje za usta- tudi že včeraj, ko so bile v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu im šte-1 vilnih drugih krajih zaprte vse trgovine. Ta solidaren protest trgovstva je napravil na občinstvo močan vtis. Poudarimo naj še, da | trgovstvo boja proti veleblagovnicam nikakor ne bo opustilo. Besedilo uredbe o trgovinskih velikega obsega j 1. (J) Trgovinski obrati velikega obsega se smejo opravljati samo na podlagi dovolitev po § 3., odst. 1., točka 2., zakona o obrtih, ki ga izda ban. Na območju uprave mesta Beograda daje dovoljenje minister za trgovino in industrijo. Dovoljenje je potrebno tudi za odpiranje podružnic in prodajalnic teh obratov ko tudi za preselitev obratov samih, njihovih podružnic in prodajalnic v druge lokale. (2) Kot trgovinski obrati velikega obsega se smatrajo obratovalnice, ki v večjem obsegu prodajajo na kraju samem redoma detajlno blago več ko treh strok in na način, kakor je v navadi pri veleblagovnicah, velikih bazarjih in podobnih obratih, bodisi da se opravljajo ti v enem lokalu bodisi v več medsebojno zvezanih ali ne-zvezanih lokalih, ki so drug poleg drugega ali drug nad drugim. § 2. — V dovoljenju za trgovinske obrale velikega obsega se morajo navesti predmeti (stroke), s katerimi kupčuje obratovalnica ko tudi lokal oziroma lokali, v katerih posluje. Za vsako razširjenje obrata na nove stroke ko tudi za razširjenje ali dodajanje novih lokalov je potrebno novo dovoljenje. § 3. (>) Dovoljenja za opravlja nje trgovinskih obratov velikega obsega, njihovih podružnic in pro- PRIPOROČA SE RESTAVRACIJA IN VELEMESARIJA FRANC SLAMIC LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA dajalnic se morejo izdajati samo osebam, ki izpolnjujejo poleg občili pogojev po obrtnem zakonu tudi določila odst. 1. in 2. § 61. istega zakona. (2) Dovoljenja se izdajajo po svobodni presoji z ozirom na občne interese ter po dejanski potrebi mesta ali kraja, v katerem posluje obrat. (3) Dovoljenja se ne bodo izda jala v mestih z manj ko 50.000 prebivalci. (To velja tudi za podružnice in prodajalnice veleblagovnic.) § 4. — V trgovinskih obratih velikega obsega je prepovedano opravljanje nekega gostinskega obrata brez ozira na to, če se to vodi na ime lastnika trgovinskega obrata velikega obsega ali pa na ime druge osebe, če je ta obrat v lokalu ali v zvezi z lokalom trgovinskega obrata velikega obsega. Prav tako je prepovedano v teh lokalih prirejanje glasbenih, kinematografskih ali podobnih prire ditev. j 5. — Dovolitve po čl. 1., odst. 1., ter po čl. 2. te uredbe se ne smejo izdajati do 31. decembra 1938. § G. — (') Obstoječi trgovinski obrati velikega obsega, ki so s svojim delom dejansko začeli in to delo iz katerih koli razlogov niso do uveljavljenja te uredbe pretrgali, morajo v teku treh mesecev po uveljavljenju te uredbe svoje poslovanje prilagoditi predpisom te uredbe. V istem roku morajo nadalje predložiti upravni oblasti prve stopnje dovoljenje oziroma dovoljenja, na podlagi katerih poslujejo, nadalje morajo prijaviti po strokah predmete, s katerimi dejansko kupčujejo ko tudi navesti lokale, v katerih poslujejo. Oblast prve stopnje mora proučiti resničnost teh navedb, pristojna oblast pa bo na podlagi tega za menjala dosedanja dovolila z novim dovoljenjem po tej uredbi. n o vite v obrta in je zanesljiva za njegovo voditev. (*) Ta dovolitev se ne sme dati osebi, ki je maloletna, ki je pod skrbstvom ali v stečaju, zoper katero se vodi sodna preiskava zaradi zločinstva, storjenega iz koristoljubja ali zoper javno moralo ali po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ki je v preiskovalnem zaporu zaradi kakršnega koli kaznivega dejanja, ki je obsojena s sodno sodbo radi kakršnega koli kaznivega dejanja, dokler ne prestane kazni na prostosti, ki je v zavodu za očuvalne odredbe, spojene s kaznijo na prostosti, zoper katero se vodi preiskava zaradi tihotapstva, dokler ne prebije kazni na prostosti. 399. obrtnega zakona določa denarne kazni v višini 200 do 10 tisoč din. 140. O: če se prijavi izvrševanje trgovinskega obrata velikega obsega brez podrobnejše označbe vrste blaga ali stroke, se sme trgovati z vsemi predmeti prostega prometa, razen s predmeti, za katere je potrebna dovolitev. Ne bojimo se konkurente veleblagovnic Plačani zagovorniki veleblagovnic se trudijo, da bi prepričali javnost, češ da se bori trgovstvo proti veleblagovnicam le zato, ker ni doraslo veleblagovnicam in ker ne more z njimi konkurirati glede cene in kvalitete blaga! To je navadna neresnica! Glede kakovosti presega blago, ki ga prodaja trgovec, daleč blago, ki ga nudijo veleblagovnice. Poleg boljše kakovosti pa nudi trgovec tudi večjo izbiro blaga, a pri tem je tudi glede cen konkurenčen z veleblagovnicami. Kdor je bil v Beogradu in primerjal blago pri trgov cih in v veleblagovnici, se je o tem hitro prepričal. V nekem drugem oziru pa trgovci res ne morejo konkurirati z veleblagovnicami. Trgovci ne morejo plačevati velikih inserat-nih člankov, katerih samo eden velja na tisoče dinarjev. Trgovci si tudi ne morejo plačevati raznih zagovornikov, kakor si jih plačuje tuji velekapital. In še v enem oziru ne morejo trgovci konkurirati, da bi namreč plačevali tako malo davkov ko veleblagovnice. Pri dnevnem 111-kasu 150.000 do 300.000 din je plačala beograjska veleblagovnica za prvih 11 mesecev na davkariji samo 1500 din akontacije. Tu pa res ne moremo konkurirati! H A 1/ I iTRj IB T^BEBEZFB Vam. medicinsko steklo, stavbno steklo Generalno zastopstvo za Jugoslavijo tvrdke 3 1/1 Bm H- BF O- lUKtK in znane kozalce za vkuhavanje sadja znamke ................... „ . i _ _ „Fruta“, tehnično steklo, kakor akumulatorje Alff CQQ| PfU||| £@S|Z0 Slf KVIOV C. S R ST. VED IAD LJUBLJANO * Telelon 39-64 in drugo! Zahtevajte ponudbo! Zasedanje delegacije borz kr. Jugoslavije v Liubliani Dne 29. in 30. oktobra zborujejo v Ljubljani delegacije vseh borz v državi. Na dnevnem redu so naslednja važna vprašanja: 1. Določitev generalnih tipov inoke letošnje žetve. 2. Kotiranje 3% n ib obveznic za likvidacijo kmetskih dolgov na domačih borzah. (Referat zagrebške borze.) 3. Načrt uzanc za trgovino z re-1 pico. (Referat novosadske, beograjske in zagrebške borze.) 4. Vprašanje izvoza koruze v Avstrijo. (Novosadska borza.) 5. Končna odobritev določil glede miksed koruze. (Beograjska borza). o. Izpremembe in dopolnila v statutih borznih določil, ki govore o izvenborznetn poslovanju, o pristojnosti borznega razsodišča ter sprejemu te pristojnosti na naroku. (Beograjska bona). 7. Vprašanje olajšav pri upo-rabljanju telefona za borze, borzne posrednike in komitente za čas borznih sestankov ter tudi ob drugih prilikah. (Beograjska borza.) 8. Referat o letini koruze ter o potrebnih ukrepih v zvezi z izvo-l zom koruze ter razširjenjem deviznega trga. (Beograjska borza.) 9. 0 dostavljanju borznih razsodb davčnim upravam ter obda-čevanju obresti, prisojenih z borznimi razsodbami. (Ljubljanska borza.) 10. Dopolnitev pravilnika borznih razsodišč glede izdajanja pismenih razsodb z ozirom na eleu 257 in drugih v civilnopravdnem postopku. (Ljubljanska borza.) Današnjega zasedanja delegacije jugoslovanskih borz so se udeležili ti gg. delegati: za beograjsko borzo: Voja Petkovič. član uprave, Milorad Zcbič, glavni tajnik; za zagrebško borzo: dr. Miroslav Matica, upravnik in svetnik; za novosadsko borzo: dr. Branko Petrovič, glavni tajnik; za skopljansko borzo: Vlada Mi-lisavljevič, tajnik; za somborsko borzo: dr. Paja Protič, glavni tajnik; za ljubljansko barzo: dr. Ivan Slokar, borzni predsednik, Ferdo Niklsbacher, borzni svetnik, Jože Kovač, borzni tajnik. Jakob Antlo-ga, nadsvetnik v p. in pravni tajnik. Pomočnik železniškega ministra inž. Schneller v Ljubljani V ponedeljek je bil v Ljubljani pomočnik žel. ministra inž. Shnel-ler. Na njegovo iniciativo je bila na ljubljanski železniški direkciji seja zaradi preureditve ljubljanskega kolodvora. Pomočnik ministra inž. Schneller to vprašanje zelo dobro pozna in so se zato obravnavali na seji vsi načrti ter seveda tudi poglobitveni načrt inž. Dimnika. Na seji je bilo sklenjeno, da ustanovi železniška direkcija poseben odbor oz. komisijo, v katerem bodo zastopane tudi banska uprava, ljubljanska mestna občina in še druge javne korporacije in organizacije. Ljubljansko kolodvorsko vprašanje se bo torej reševalo v soglasju z javnostjo, kar smo mi tudi odločno zahtevali. To naše stališče je sedaj tudi zmagalo. Zato pa tudi ne dvo-niimo, da bo prodrl načrt inž. Dimnika, ker je pač. ta načrt edini Oiožen in sprejemljiv načrt. Pomočnika železniškega ministra inž. Schnellerja pa v Ljubljani prav toplo pozdravljamo. Naval tujega kapitala v Jugoslavijo Univerzitetni profesor dr. Mirko M. Kosič je napisal v reviji »Društveni život« naslednje besede: »V ta čas pa prodira evropski in ameriški kapital tudi pri nas, otvarja rudnike, podira gozdove in dviga industrijo. Organizira na stotine tisočev, jutri na milijone naših delavcev ter pošilja svoj kapitalistični profit y svojo domovino. Ustvarjajo se kolonije tujih nameščencev in vodstev, enklave tuje kulture. Nastajajo nove velike doge za našo politiko in našo upravo, da reši neslutene gospo-darsko-politične, socialno-politične, prosvetne in druge naloge. Ali se naša šola, naše podeželje pripravljata, da dorasteta tem noviin silam? Od kapitalizma bomo dobili Člen 5. uredbe o izrednem cest-nem prispevku tako lepo določa, da so trgovci in obrtniki tega davka oproščeni, kolikor ne presega teža pretovorjenega blaga letno 52 ton. Ako pa ujmštevamo, da bodo lastniki tovornih avtomobilov, s katerimi si v novejšem času po večini dobavljajo trgovci blago iz trgovskih centrov, plačali, v ime tega prispevku letno pavšalne vsote, je jasno, da večina podeželskega trgovstva ne bo deležna dobrot prej omenjenega člena, ker bodo lastniki avtomobilov prevalili to novo breme na trgovce, katerim dostavljajo blago. Ali bo v takih primerih zadostovala priznanica lastnika avtomobila, da je on sam že pobral izredni prispevek od trgovca s tem, da mu je ta plačal radi omenjenega davka zvišano tovornine, da bo tako trgovec obvarovan pred dvojnim obdače.njem? Trgovci bodo namreč primorani, da vsako leto predložijo ali knjigo, v katero so zapisovali težo sprejetega blaga ali pa morda račune, in po tem se bo določil znesek, ki ga bo vsak posamezni trgovec plačal za ta izredni prispevek. Pri blagu, ki ga bodo trgovci sprejeli po tovoruem avtu tujega lastnika, je pa ta davek že itak plačan, naj ga potem lastnik avtomobila zaračuna ali pa tudi ne. Določba radi predložitve knjig ali drugih listin za ugotovitev teže dobavljenega blaga in s tem tudi zneska, ki ga bo moral dotični trgovec plačati, je skrajno nerodna. Kako velikansko delo čaka teh n. oddelek okrajnega načelstva, ako bo hotel vse take knjige ali dokumente natančno pregledati in jih primerjati z uradnimi podatki. — Saj je v vsakem srezu po več sto obvezancev in naj potem še vsak izmed njih prinese v pregled tudi 100 ali še več računov? Za prevoz soli, sladkorja, petroleja, cementa in moke naj bi se ta prispevek sploh ne pobiral, ko vendar podeželski trgovee, ki je oddaljen od trgovskega centra ali železnice po mnogo kilometrov, pri prodaji teh [IH' MaJJla/ | Gostilna pri Korlnu I Ljubljana. Tyrševa c. 12 I se priporola cenj. občinstvu | Karl in Angela Rosenvrirt armado proletariata in kopico prn-vizionistov, njegove sadove pa bodo imeli tujci!« Nov turistični in gospodarski vodič za Slovenijo »Jugoslovenska revija«, ki je pred dvema letoma izdala lepo urejeni francoski vodič jk> Dalmaciji pod naslovom »L’Adriatique Yougoslave«, letos pa isti vodnik v angleščini pod naslovom »The Jugoslav Adriatic Littorak, ki je zbudil splošno pozornost in ki je po priznanju strokovnjakov najboljši vodič, kar jih je doslej izšlo v naši državi, pripravlja izdajo zelo obsežnega in po opremi luksuznega vodiča pod naslovom »Slovenija, gospodarstvo in turizem«. Novi vodič po Sloveniji, ki bo izšel v redakciji g. Vladimirja Re- predmetov itak nima uikakega dobička, največkrat šc celo izgubo. Vsi ti predmeti so zatrošarinjeni, druge ima v rokah monopolska uprava, pri nekaterih so pa poleg države zainteresirane tudi karteli-rane tvornice in vsi ti faktorji že poskrbijo, da pobašejo ves dobiček sami, trgovcu preostane samo še trud, da tako blago razpečava. Sicer bi bilo pa edino pravilno, da država poprej vse ceste temeljito popravi in ne zahteva prispevka za izrabljanje cest, pri katerih je voznik v vedni nevarnosti, da se mu zlomi os ali kolo, ali pa, »Domovina« je zatrobila k umiku, toda za pravi umik ji še manjka možatosti. Toliko se le ne more povzpeti, da bi kar enostavno priznala, da je bil njen prvi članek zaletelost in zato skuša s polovičarskim umikom zakriti in olepšati svojo polomijo. Čisto brezupno prizadevanje, ker s polovičarstvom se ne popravijo niti polomije. Da pa ne bomo izgubljali po ne-I>otrebnem besed, povemo vso zadevo čisto na kratko. Vse trgovstvo v Jugoslaviji je neštetokrat poudarilo, da je ena njegovih glavnih zahtev, da se odpravijo vsi privilegiji nabavljalnih in kon-sumnih zadrug in da se te zlasti v davčnem oziru čisto izenačijo s trgovinami, ker te konsumne zadruge tudi dejansko niso nič drugega ko navadne trgovine. Odprava privilegijev je tako osrednja zahteva trgovstva, da smatra trgovstvo vsakogar za svojega nasprotnika, kdor te privilegije zagovarja. To pa je storila »Domovina« in se s tem jasno in odločno izjavila proti trgovstvu. Zato smo zapisali, da bo znalo trgovstvo na ta sovražni nastop »Domovine« proti sebi reagirati! Ce »Domovina« teh naših besed ne razume, potem ji pač ni pomagati. Kdor ne razume niti najbolj pri-prostih resnic, ta jih pač ne razume. Zato tudi ne bomo »Domovini« prav nič več pojasnjevali, temveč se zadovoljujemo s ponovno konstatacijo, da je »Domovina« nastopila proti trgovstvu in da na tem stališču šc vedno vztraja. Nikakor pa ne moremo »Domovini« odgovarjati na razne njene iznaijdbe. Če trdi »Domovina«, da gallyja, našega znanega turističnega delavca, bo obsegal celotni pregled slovenskega gospodarstva in posebno naše proizvodnje, ki prihaja v poštev za izvoz, prav tako pa tudi obširen vodnik po turističnih krajih Slovenije z izčrpnim hotelskim vodičem in novo zemljepisno karto s posebnimi turističnimi in gospodarskimi označbami pri posameznih krajih. Vodič izide istočasno v italijanščini, nemščini in srbohrvaščini, ter bo kot tak prvi svoje vrste v naših krajih in tudi v naši državi. Na to pomembno gospodarsko in turistično delo opozarjamo zainteresirane kroge že danes, hkrati pa izrekamo svoje prepričanje, da bo tudi ta vodič na isti višini, kakor so bile vse druge dosedanje izdaje iste založbe in kakor je na višku tudi sama »Jugoslovenska revija«. da mu vozilo ne zabrede v blato, iz katerega se le s pomočjo pri-prege izvleče. Zelo važno pa bo, da se zavarujemo že v naprej, da se ne bo morda vpeljala praksa, da bi se ceste v naši banovini gradile in popravljale le iz dohodkov tega izrednega prispevka, medtem ko bi se v drugih pokrajinah, kjer te dajatve morda še po preteku treh let ne bodo poznali, gradile nove ceste in popravljale stare iz sredstev državne blagajne. Na ta način se je res že več ko dovolj grešilo in čas je, da se s temi grehi neha! uživajo trgovci velik privilegij, ker morajo opravljati za davkarijo še eksekutorsko službo, potem moramo kar odkritosrčno priznati, da nam je takšna bedarija vzela sapo! Če hoče »Domovina«, da vodimo z njo polemiko, potem si mora izbrati že bolj resno temo. So pač stvari, na katere p a m e ton človek sploh ne odgovarja! Zato se slej ko prej zadovoljujemo s konstatacijo, da smatra »Domovina« za potrebno, da nastopa proti trgovstvu. Samo nerodno je, če bo to trgovstvu sovražno stališče povzročilo, da bo tudi trgovstvo nastopilo proti »Domovini«. Kdor izziva, se ne sme čuditi, če dobi odgovor! »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 27. oktobra objavlja: Ukaza kraljevskih namestnikov o otvoritvi sej narodne skupščine in senata — Uredbo o zaščiti državnih gozdov in pospeševanju državnega gozdnega gospodarstva — Pravilnik o sredstvu za denaturi-ranje dehidriranega špirita, o kraju in načinu mešanja bencina z denaturiranim dehidriranim špiritom in o nadzoru nad mešanico bencina in špirita — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Kdo so lastniki »Ta-Te«? Pravi lastniki veleblagovnice »Ta-Ta« so: Franz Steyer, Emil Fischer in Rudolf Taussig, vsi iz Prage in nemške narodnosti. Polilične vesli ammmBmmmmmmmmmmmm Romunski ministrski predsednik Tatarescu je odpotoval na povabilo turške vlade v Ankaro. V londonskem odbora je zopet prišlo do nepričakovanega preobrata. Ko je že vse mislilo, da je londonski odbor neizogibno izgubljen, je prišlo zopet do zbližanja. Kompromisni načrt za ureditev španskega vprašanja, kakor ga je predložila Anglija v juliju, so namreč nenadoma sprejele vse države razen Rusije. Sovjetski delegat je na vprašanje, če sprejme Rusija ta načrt, odgovoril, da more sovjetska vlada sprejeti nekatera določila tega načrta, nikakor pa ne v vseh podrobnostih. Nato se je italijanski delegat podvizal, da je hitro izjavil, da pada vsa odgovornost za morebitni neuspeh londonskega odbora na Rusijo. Načeloma je bilo sprejeto, da mednarodna kontrolna komisija nadzira evakuaoiijo tujih prostovoljcev iz Španije. Na kongresu radikalno socialistične stranke je govoril vojni minister Daladier o zunanje politični situaciji in naglasil, da še nikdar ni bilo rovarjenje proti miru tako močno ko sedaj. Francija je za * mir, da ga pa ohrani, mora biti dobro oborožena. Gorje nar odom, ki bi bili v sedanjem položaju slabi! Mussolini je imel ob 15-letnici fašistične revolucije velik govor, V katerem je med drugim poudaril, da je fašistična Italija za mir(!), ki pa je mogoč le, če se izruje boljševizem s koreninami. Nato je plediral za revizijo versajske pogodbe, da se Nemčiji zopet dajo kolonije. Seveda je napadel »reakcionarne« zapadne demokracije. Mandat za sestavo nove belgijske vlade je dobil bivši finančni minister v Zeelandovi vladi de Man. Japonci so po sedemdnevni in silno krvavi ofenzivi zavzeli najprej kraj Tašang, nato pa po vrsti vsa predmestja Šangaja in tudi Cape j. Kitajci so se morali umakniti na že pripravljeno drugo obrambno črto. Samo predmestje Putung je še v rokah Kitajcev. Na umiku so Kitajci razstrelili vsa pota ter vse mostove. Vse bojišče, ki so ga zapustili, so podminirali z minami, da Japonci niso mogli napredovati hitro in motiti umika kitajskih čet. Proti jutru se je vnela za Nan-siang strahovita bitka, ki pa še ni končana. Izgube na obeh straneh so ogromne ter poročajo listi, da je padlo na obeh straneh v teh dneh 100.000 ljudi. Kitajci so se borili z izredno hrabrostjo, vendar pa niso bili kos japonski artilerijski premoči. Poveljstvo nad kitajskimi četami je prevzel sam. maršai čangkajšek. Iz severne Kitajske ni poročil in vse kaže, da se tu položaj še ni popravil za Japonce. Japonska vlada je na svoji zadnji izredni seji sklenila, da se Japonska ne udeleži konference devetih sil v Bruslju. Svojo udeležbo odklanja z izgovorom, da je bila konferenca predlagana od Zveze narodov, s katero pa nima Japonska več nobenih stikov. Maršal Blucher je prišel v Zunanjo Mongolijo v Ulan Bator, kjer se je sestal s članom kitajskega gen. štaba. Iz Zunanje Mongolije so prišle na Kitajsko zopet velike količine orožja. Japonski vojni >» mornariški minister sta izjavila, da zaradi zavzetja Sangaja še dolgo ni končana vojna s Kitajsko. Japonska vojska bo morala premagati še velikanske težave, da bo položaj urejen. Moskovska »Pravda« je objavila članek, v katerem poudarja, da jo rdeča armada pod zapovedništvom maršala Blucherja popolnoma pripravljena. če bi prišlo do vojne, potem bi rdeča armada poskrbela, da bi se ta vodila na neruskem ozemlju. Japonski general baron Araki je izjavil, da mora Japonska začeti vojno z Rusijo, ker more samo na ta način uspešno zaključiti svojo vojno s Kitajsko. Francova letala so metala nad Madrid letake, v katerih naznanja Franco svojo zmago v Asturiji ter grozi, da pride sedaj na vrsto Madrid. Če se mesto ne bo vdalo, ga bo Franco popolnoma porušil. Listi pišejo, da je nastala zaradi tega v Madridu panika. Franco po soglasnih vesteh listov pripravlja veliko ofenzivo na Madrid. Zbral je že veliko vojsko, ki je mnogo številnejša od republikanske, poleg tega pa neprimerno bolje oborožena. Ant. Coklin: Izredni cestni in podeželski Polovičarski „ Domovine" Za privilegiie konsumov pa se le Se navdušuie Oenarstvo Mednarodni praznik varčevanja Po vsem svetu se praznuje 81. oktober kot praznik varčevanja. Tudi naši slovenski denarni zavodi se trudijo, da kljub izjemno težkim razmeram širijo idejo varčevanja. Imeli bi v Sloveniji, ki je bila že davno pridobljena za to misel, tudi popoln uspeh, če se ne bi od zgoraj varčevanje že kar sistematično ubijalo. Kadar so razmere takšne, da morajo hranilnice, ki so vedno vestno delovale in ki so bile vedno aktivne, prositi za zaščito, v takšnih razmerah je pač težko propagirati varčevanje. Pri nas bi bilo najbolj potrebno, da bi odločujoče gospode prepričali, da delajo velikansko škodo varčevanju, če ne omogočijo čimprej popolne sanacije denarnih zavodov. Zelo škoduje ideji varčevanja tudi to, da gre pupilni denar iz dežele in da se z raznimi privilegiji državnih denarnih zavodov pospešuje odtok denarja iz zasebnih v državne denarne zavode. Pa še vse polno drugih takšnih ovir za dvig varčevanja bi mogli navesti. Predvsem pa je potrebno, da država dela na to, da se dvigne zopet zaupanje v denarne zavode. To je dolžna tembolj, ker je prav za prav le njena krivda, če se je to zaupanje omajalo. Seveda pa je kljub vsem tem nevšečnostim ideja varčevanja zdrava in potrebna, ker je blagostanje doma samo pri onih narodih, v katerih je varčevanje razvito. Zato moramo delati na to, da bo tudi pri nas, in sicer v vsej Jugoslaviji 31. oktober resničen praznik varčevanja. To pa bo takrat, ko bodo tudi odločujoči gospodje varčevanje v resnici podpirali, ne pa ga z raznimi odredbami ovirali, kakor se to dogaja danes. Plačevanje zavarovanjskih in pozavarovanjskih premij v Italijo Po deviznih predpisih se naši državljani ne morejo zavarovati pri zavarovalnih družbah v tujini. To velja za zavarovanje tako oseb kakor predmetov (izjema transport blaga, pošiljke denarja in vrednostnih papirjev). Edino v Češkoslovaško je bilo dovoljeno plačevati premije za zavarovanje predmetov in to na recipročni podlagi. Sedaj je Narodna banka izdala odlok, ki ga objavlja z okrožnico dev. št. 70/1937, po katerem Narodna banka po medsebojnem sporazumu z Italijo do nadaljnjega dovoljuje plačevanje premij v Italijo (premij za zavarovanje in po-zavarovanje), ki jih fizične ali pravne osebe v Jugoslaviji dolgujejo fizičnim ali pravnim osebam v Italiji. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 22. t. m. navaja te izpremembe (vse številke v milijonih din): Skupna kovinska podloga je narasla za 12'9 na 1.738*2, devize izven podloge pa so se zmanjšale za 27'5 na 634*4. Vsota kovanega denarja se je povečala za 17*3 na 368-l. Posojila so se povečala za 13*6 na 1.595'2. Razna aktiva so narasla za 33*8 na 1.921*8. Obtok bankovcev se je znižal za 112*0 na 5.659*7, tem bolj pa so se povečale obveze na pokaz, in sicer za 149*0 na 2.639*9. Razna pasiva so se povečala za 19*3 na 329*7. Zlato kritje se je znižalo od 26*04 na 25*99%. Wall Street je sam kriv Ameriški veleposlanik v Londonu je izjavil novinarjem, da je ameriška borza čisto sama kriva za zadnje nazadovanje tečajev na newyorški borzi. Kaj bi se zgodilo v Angliji, tako je vprašal novinarje, če bi znani angleški finančniki in borzijanci začeli nakrat govoriti, da je londonska vlada tik pred padcem. Prav tako bi padli tečaji na londonski borzi, kakor so padli na newyorški. Wallstreet je z največjim fanatizmom nastopal proti Rooseveltu in imel pri tem ta uspeh, da so ljudje nekaj tudi njegovim vestem verjeli. Sedaj pa so brez besede, ker so tečaji tako zelo padli, ker se je zgodilo to, kar so sami hoteli. Ameriške banke so zdrave, prav tako ameriška V prostorih Ljubljanskega kluba so se pričela spet redna predavanja strokovnjakov, ki vedno privabijo odlično občinstvo in imajo vedno tudi poseben pomen. Predsednik dr. Windischer je v torek po pozdravu Častnih gostov, med njimi divizijskega poveljnika gen. Toniča in drugih zastopnikov toplo pozdravil univ. prof. Vidmarja kot predavatelja, kateremu se je po uspelem večeru tudi še poseebj zahvalil za odziv. Predavatelj je bral iz nekaterih poglavij svoje novo knjige »Med Evropo in Ameriko«, ki se pravkar dotiskuje. V nji primerja Ameriko iz 1. 1927. in iz 1. 1936. Ob tej primerjavi mu raste fizi-kalno-zgodovinska slika vsega gospodarstva in človeštva kot posebne vsemirske tvorbe. Njegov prvi prihod mu je omogočil opazovati Ameriko kot najsvobodnejšo civilizirano državo, ki je pa močno spominjala na veliko bojišče. Evropa se mu je zdela v primeri z njo zaledje. Ta problem ga je zanimal tudi ob drugem njegovem prihodu v Ameriko. Prvič kot udeleženec velemojstrskega medn. šahovskega turnirja, drugič kot delegat naše države na energijskem kongresu, je imel obakrat možnost, da stopi v žarišče Za-pada. Kmalu je uvidel, da je ameriški problem takšen, kakršni so vsi veliki problemi, zai n, poln neskladnih potez. Kot najvažnejše spoznanje pa mu je ostala razlika med ameriškim in našim pojmom svobode. Ob simboličnem newyorškem kipu Svobode je razgrnil predavatelj svoja kritična premišljevanja o človeški svobodi. Zelo blizu svobodi ije nerednost. Svoboda je lahko razumna ali pa nerazumna, kakor je vojska lahko urejena, disciplinirana ali pa neurejena. Neurejena vojska so bila ljudstva ob preseljevanju narodov z vzhoda na zapad. V Evropi smo navajeni večjega reda, zalo se Američanu zdi, da imamo manj svobode. Američan ije bolj svoboden, ker ima manj discipline, pa kljub temu je vojak. Stari Germani, ki so nekoč vodili človeško vojsko, so imeli še manj discipline, čeprav so bili samo vojaki. Udeleženci kongresa za izkoriščanje energije so imeli priliko doživljati ameriški nered. Velika vročina jih je v Washingtonu trajno mučila v dvoranah brez hladilnih naprav, v zamreženih hotelih zaradi mušic, v gneči ob sprejemih: v Beli hiši, v Capitolu in v muzejih. Velika kapitolska knjižnica ije najbogatejša na svetu. Dežela je najsvobodnejša, nobene straže ni pred Belo hišo, kjer biva predsednik države. Ta predsednik, ki se je spopadel zaradi svojih eksperimentov z bankirji in mogočnimi trusti, sprejme vsakogar, čeprav je v najnevarnejšem boju. Zedinjene države so demokratična tvorba, toda: tudi demokracija je različna. Cista demokracija je statistična. Nevarnost je pri demokratičnem reševanju življenjskih problemov velika, ker je premalo močnih in preveč šib- industrija, samo bančniki so preplašili publiko. To je vzrok zadnjega padca tečajev na newyorški borzi. * Narodna banka bo razpravljala na plenarni seji, ki bo danes v petek, o sanaciji denarnih zavodov. Moramo kar najodločneje poudariti, da je sanacija nemogoča, če ne bo dala Narodna banka denarnim zavodom tudi denarja. Samo s papirnatimi resolucijami se res ne more izvesti sanacija denarnih zavodov. »Kako lahko varčuješ v gospodarstvu in gospodinjstvu« je naslov brošure, ki jo je izdala in za- kih glav. Praktična demokracija je zato zelo blizu avtokratični, samodržni vladavini. Zedinjene države grmadijo svoje glave v dveh piramidah, dveh strankah. Američan si vsaka štiri leta izbere svojega generala. Ameriška politična svoboda ije le navidezna, je preprosta dediščina starih priseljencev, in mnenja tu niso važna, lahko jih je tisoč, dolar je končfti volivec, posredno in neposredno. Namesto germanskih vojvod ima Amerika svoje kralje: železniškega, petrolejskega, avtomobilskega, filmskega itd. Njena svoboda je predvsem svoboda mlade človeške tvorbe, ki si je po preseljevanju šele pravkar pričela urejevati svoj dom, kar je v skladu z razvojno smerjo, ki jo poznamo iz zgodovine, iz smeri velikega preseljevanja narodov. Iz mladosti novega sveta si lahko razlagamo tudi vso ameriško tvegavost in drznost. Delegatom kongresa je izkušen ameriški graditelj predvedel v odmoru film nekega jezu, ki ga je postavil zaradi nemogočega dostopa tako, da je z velikansko napravo samo prekucnil že zunaj struge sestavljeni jez navzdol, v globino skalnate struge same. Saj v deroča vodi ne bi bilo mogoče postaviti temelje. Drzni načrt se je posrečil. Nihče v Evropi ne bi tvegal takega poskusa z jezom, ki je tehtal gotovo petdeset tisoč ton. A drzen je lahko tudi nesvoboden človek, drzen je vojak. Američan je svež, žilav, podjeten borec. Usoda mu je dala dom sredi bojišča. Vse je pri njem še trdo, robato in nevarno. Američanu zato tudi ni do dolgega premišljevanja. Ne do glasbe in šaha. Ljubše so mu nagle partije in boks, pa udarec: knock-out. Tudi pri šahu vidi Američan samo denar. »Vi boste naredili dve sto dolarjev.« S temi bese-dami so pozdravili našega velemojstra ob prihodu v New York. Tajnik kluba je priredil nalašč ločila - Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani za mednarodni praznik varčevanja dne 31. oktobra. Brošura objavlja od Saveza štedionica kralj. Jugoslavije nagrajeni članek Amalije Izgoršek iz Kranja: »Kako se lahko varčuje v gospodinjstvu« in P. S. Šegule članek: »Kako in kje je mogoče varčevati«. Ta članek je nagradila Zveza jugoslovanskih hranilnic. Z raznimi tabelami in nazornimi primeri kaže tretji članek moč varčevanja. Brošuro toplo priporočamo. 29 naših kreditnih zadrug je do- sedaj moralo na Primorskem že napovedati konkurz. Večina teh zadrug je prišla v nesrečo samo zaradi novih razmer. poseben brzoturnir, da ugodi ameriškemu okusu. Pri tem je določil osem nagrad, velemojstrov pa je bilo le šest. Zato sta se vrinila v turnir dva gospoda — žurnalista kar samovoljno. Dosegla sta svoj namen, čeprav sta bila grdo premagana v šahu, igrala sta s svetovnimi velemojstri, kar je že rekord, in pobrala sta obe preostali prijetni nagradi. V Evropi bi se težko našla tolikšna predrznost. Druga značilnost in zvezana s prvo je — dolar. Američanu je dolar vse, bog. Večina njegovih misli in dejanj je uperjena na dolar, denar; vse mu izmeri denar. Slika je veljala toliko dolarjev, ali pa nebotičnik Empire State Building je veljal 22 milijonov dolarjev. Gledalec šahovskega turnirja rožlja z denarjem v hlačnem žepu, da spravi Evropejce-velenvojstre šaha že v skrajni obup. Toda Američan sam igra raje karte, poker je zanj in hazard ga vleče, združen z nesramnimi stavami, z bluffom. Vleče ga borba za plen. Ali pa se razživi ob naglih nakupnih spekulacijah, boomih. Ves New York je 1927. leta špekuliral, srce Amerike je bila borza, newyorška Wallstreet. Njeno rožljanje z dolarjem je šlo skoz vse evropske, skozi svetovne kosti, ta borza je vznemirjala vse človeško gospodarstvo. Predavatelj jo je obiskal. Wal-street je ozka, neprijazna, mračna ulica v Spodnjem mestu. Med samimi nebotičniki. Človek-Evro-pejec. se nehote obrne in bi rad ubežal iz tega mraku. Mala cer-vica Sv. Trojice, ki zapuščena gleda od Broadwaya v sotesko, je utonila med nebotičniki globoko v soteski. Ta cerkvica je še edini ostanek iz starega, iz evropskega sveta. Spominja na prve naseljence, ki so menda nameravali tu zgraditi evropsko mesto. Cerkvica nepremično strmi v Wal-street, kjer sedi novi bog, ameriški bog — dolar. nih strok, temveč se ravna ta po posebnostih trgovine, po krajevnih razmerah in običajih, po obsegu trgovine itd. Podajam le nekatere podatke za sestavo poslovnega reda v trgovini. Oddelek za nakup in upravljanje blaga obsega: 1. ugotovitev potrebe, 2. iskanje ponudb, 3. naročanje blaga, 4. prevzem in pregled došlega blaga, 5. vskladiščenje tega blaga, 6. preračunavanje prejetih računov, 7. primerjanje računskih postavk s prejetim blagom in 8. vknjižba računov. Prodaja blaga obsega v trgovini na debelo te posle: 1. pridobivanje odjemalcev, 2. sestavljanje ponudb, 3. prevzemanje naročb, 4. preskr-bovanje trgovskih informacij o odjemalcih, 5. izvršitev naročb in pregled za odpremo pripravljenega blaga, 6. odprema blaga, 7. sestava in odpošiljatev računov in 8. vknjižba teh računov. V trgovini na drobno obsega prodaja te posle: 1. pridobivanje odjemalcev, 2. urejevanje izložbenih oken, 3. postrežba odjemalcev, 4. zavijanje prodanega blaga in dostavljanje strankam na dom, 5. pisanje blagajniških blokov in prevzemanje kupnine. Tu sem navedel nekaj podatkov, katere naj obsega vsak poslovni red. Samo po sebi se razume, da mora poslovni red vsebovati tudi navodila glede pisarniških poslov kakor knjigovodstva, dopisovanja in blagajniškega poslovanja. Električne instalacije za luč, moč, signale in vsa v stroko spadajoča popravila Vam izvrši solidno povsod Ivan Mihelčič, Ljubljana elektrotehnično podjetje Borštnika« trg ite«. 1 Telefon 27-04 Zunanja trgovina Bolgarska je povečala površino z industrijskimi rastlinami pose-;ane zemlje od 1.200 na 13.000 ha. Proizvodnja eteričnih olj je na Bolgarskem narasla od 13.000 na 40 tisoč kg v 1. 1937. Bolgarska izvaža industrijske rastline največ v Nemčijo, Anglijo, Švico, Avstrijo in Češkoslovaško. Bolgarske papirnice se dogovarjajo glede skupne ustanovitve tvornice za celulozo. L. 1936. je uvozila Bolgarska 7509 ton celuloze v vrednosti 31,2 milijona levov. Dve tvomici motorjev v Solunu sta prešli v državno last. Obe tvor-nici bosta v bodoče izdelovale motorje za letala. Da jrospeši izvoz, je turška Centralna banka sklenila, da bo dajala brezobrestna posojila za prodajanje raznega turškega blaga v državah, s katerimi ima Turčija aktivni 6aldo. Grška vlada je dovolila zbog dobre žetve bombaža izvozno premijo 10 drahem za kg surovega bombaža. Nemčija je povišala Romuniji sedanji uvozni lesni kontingent od pol milijona na 2 milijona kubičnih metrov na leto. Madžarski trgovinski minister je odklonil zahtevo budimpcštanskega borznega sveta, da se zopet uvede terminska žitna kupčija, ker da je bila letošnja letina žitaric na Madžarskem preslaba. Madžarska je v prvih devetih mesecih 1. 1. povečala svoj uvoz lesa v primeri z lani za 11.771 vagonov. Cena svinca je v Ameriki padla za četrt centa na 5 dolarjev za libro. Kartel jekla namerava znižati proizvodnjo jekla, ker so cene jeklu preveč padle. Svetovna proizvodnja avtomobilov je znašala od 1. avgusta 1936 do konca avgusta 1937 6,378.000 voz ter je bil s tem dosežen rekord. Največja proizvodnja avtomobilov je bila v 1. 1929., a je takrat znašala samo 6,2 milijona avtomobilov. Blasnikova »Velika Pratika« za leto 1938 je izšla in se razpošilja za ceno din 5*— za vsak komad. Naročila na tiskarno J, Blasmka nasl., Ljubljana, Breg «t. 10—12 in se dobi tudi v trgovinah. To je najbolj priljubljeni in najbolj razširjeni slovenski ljudski koledar že od nekdaj. Fr. Zelenik: Poslovni red v trgovini Vodstvo vsake trgovine zahteva temeljito strokovno znanje in delavoljnost. Poznati mora vsa sredstva, katera so se v poslovnem življenju dobro obnesla. Znati pa tudi mora ta sredstva izrabiti v trgovini. Delo se mora razdeliti in urediti tako, da se ne morejo pojaviti kaki nedostatki. Napraviti se mora poslovni red, po katerem se naj posluje. Delo blagovne trgovine sestoji iz dveh glavuih delov: a) nakup blaga, b) razpečavanje blaga. To zahteva precejšnje sposobnosti, da se pravilno in pravočasno izkoristi vsakokratni položaj, ki nastaja s povpraševanjem in ponudbo. Vsaka trgovina povzroča po svoji vrsti in obsegu določene troske, katere imenujemo poslovne troške. Ti troski vplivajo usodno na uspeh poslovanja. Vodstvo mora gledati na to, da s kolikor mogoče nizkimi poslovnimi troški dosega velik promet po ugodnih in primernih cenah. V vsaki trgovini nastajajo tudi izgube radi nepazljivosti, a tudi zato, ker se nekaj blaga pokvari, tudi ukrade in pa, ker nekateri tudi pozabijo plačati blago. Prebitek, ki naslaja z nakupom in prodajo blaga, imenujemo kosmati zaslužek ali kosmati dobiček. Od tega dobička moramo odšteti poslovne troške kakor tudi vse primanjkljaje zaradi pokvare ali kraje blaga, potem izgube pri odjemalcih, da dobimo čisti zaslužek ali dobiček. Če so troški manjši, kot je kosmati zaslužek, teda, je bilo naše trgovanje uspešno. Če so pa troški večji od kosmatega dobička, tedaj nam je naše delo prineslo in rodilo le izgubo. Ne more se sestaviti določen poslovni red niti za vse trgovine ene stroke, še manj pa za trgovine raz- Dolar in svoboda Predavanje univ. prof. dr. Milana Vidmarja v Ljubljanskem klubu Kako ie z vpli-\Povpraševanie po našem blagu vom „Ta-7eH | v iuiini na tene? Trgovinski minister navaja v svoji izjavi, da se morejo veleblagovnice dovoliti tudi zato, ker se je že izkazalo, da je »Ta-Ta< ugodno vplivala na cene. Kaj si je pri tem mislil g. minister, ne vemo, vemo le to, da po podatkih Narodne banke cene na drobno v Beogradu, kjer deluje »Ta-Ta«, niso nikakor padle. Tako navaja Narodna banka, da se je gibal indeks cen na drobno (50 proizvodov) v Beogradu leta 1937. takole: januar 80*8 % februar 80 0 % marec 79*5 % april maj junij julij avgust Indeks se je 82'5 % 83*9 % 85*6 % 85*6 % 85*9 % torej dvignil od 80*8 na 85*9 %. Kje je torej znižanje cen? Izvoz lesa v Nemčijo Po sklenjenem sporazumu z Nemčijo se razdele naši lesni izvozni kontingenti takole: Za IV. tromesečje 1937 moremo izvoziti v Nemčijo: 1000 ton hrastovega okroglega lesa, 1200 ton trdega okroglega lesa, 7500 ton hrastovega rezanega lesa, 15.000 ton mehkega rezanega lesa, 2500 Jon trdega rezanega lesa, 500 ton hrastovih dog in 375 ton upognjenega lesa. Skupno moremo izvoziti v IV. četrtletju 27.875 ton lesa. Nekatere vrste tega lesa so že prodane. Nemci so zahtevali, da bi mogli še to leto izkoristiti vse celoletne kontingente za posamezne vrste lesa. Stanje naših kliringov Po podatkih Narodne banke se je stanje naših kliringov v času od 15. do 22. oktobra spremenilo takole: Stare terjatve proti Italiji so padle za 0,34 na 40,23 milijona lir, nove terjatve pa so narasle za 3,29 na 32,78 milijona lir. Naš aktivni saldo proti Nemčiji se je znižal za 2,11 na 15,49 milijona mark. Naše terjatve proti Poljski so se povečale za 0,33 na 15,02 milijona din. Proti Turčiji so se povečale naše terjatve za 0,22 na 8,26 milijona din, proti Španiji pa za 0,3 na 2,73 milijona pezet. Naši pasivni saldi pa kažejo te izpremembe: Proti Belgiji se je znižal saldo za 0,2 na 4,03 milijona belgov. Proti Bolgarski se je povečal od 24 na 34 tisoč din. Naš saldo proti Madžarski je na-rastel za 2,23 na 8,4 milijona din, proti Franciji pa za 0,33 na 6,95 milijona francoskih frankov. Narastel je tudi naš saldo s Če škoslova.Sko, in sicer za 3,99 na 131,5 milijona Kč. Proti Švici je naš dolg narastel za 0,54 na 1,81 milijona Sv. frankov. Les in lesni izdelki: 1100 — Berlin: kostanjev eks-| trakt, 1101 — Thessaloniki (Solun); I *rs» 1102 — Bobrovec-Lipt. sv. Miku-laš (Češkoslovaška): neka firma išče za fraucosko-angleški konzorcij jelov les (4 do 7 m ter 12 m dolg, 24 cm debel), les za izdelovanje celuloze, bukova in hrastova debla, rezan material. Deželni pridelki: 1103 — Krabbendijke (Nizozemska): bela in črna čebula, arpa-džik, čebulice, 1104 — Horsens (Danska): žitarice in krma, 1105 — Milan: sviloprejke, 1106 — Berlin: zastopniška tvrdka išče seme detelje, razno drugo semenje ter stročnice, 1107 — Rim: fižol, sočivje, krompir, žitarice, 1108 — Berlin: jagode, borovnice. Proizvodi sadjarstva: 1109 — Paisley (Kanada): suhe višnje, 1110 — Tilleur (Belgija): zastopniška tvrdka išče konzerve češpelj za slaščičarje. Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva: 1111 — Kdln ob Renu: posušena in nasoljena čreva za klobase, 1112 — Praga: sir fkačkavalj, ementalski, trapistovski), suho meso, 1113 — NewYork City: mesni izdelki, 1114 — Dornbirn: kozja dlaka, predivo iz kozje dlake, z roko predelana ovčja volna v naravnih barvah, 1115 — London: zastopniška tvrdka išče surovo in predelano slanino. Proizvodi rudarstva: 1116 — Varšava: magnezit. Industrijski izdelki: 1117 — Hilversum (Nizozemska): zelo- tenak in prozoren papir v barvah (papier pelure), 1118 — New York-Broocklyn: kemični in farmacevtski proizvodi, 1119 — Amsterdam: neka firma išče zastopstvo naših firm ali tvor-nic, ki izvažajo elektrotehnične proizvode. Razno: 1120 — Nicosia (Ciper): razne vrste blago: papir in papirnati proizvodi, stekleno blago, živila za neko trgovsko hišo, 1121 — Regensburg: mestna skladišča priporočajo svoje usluge izvoznikom fižola pri manipulaciji, pakiranju, čiščenju, sortiranju, odpremi in carinjenju blaga, 1122 — Lima: zastopniška tvrdka išče zvezo z našimi izvozniki, ki žele spraviti na trg Južne Amerike svoje proizvode, 1123 — Le Caire: ponuja se zastopnik za vse proizvode razen tehničnih. Opombe: Št. 1. — Berlin: neka firma ponuja instalacije po lastnih patentih za proizvajanje: a) finega mila, b) novega tekočega goriva iz spl-fita celuloznega lužnega pepela (ki se sicer v tvornicah papirja zavrže) oziroma nudi (6 Bč) po 16 din za 1000 litrov. Št. 2. — Gera (Nemčija): neka tvrdka nudi razne stroje za obdelovanje kovin za prediranje, škarje za pločevino itd. Št. 3. — London: neka firma nudi odličen čaj s Cejlona iz Kitajske s svežo in naravno aromo ter išče zvezo z našimi uvozniki čaja. • Tzvozniki. ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpra ševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom. ter naj pri tem navedejo: 1 številko, pod katero je blago navedeno. 2. točno označbo vrste blaga. 3 način em balaže z ozirom na tržne uzance. 4. količino razpoložljivega blaga. 5. ceno, franko naša meja ati cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. kako hočejo Japonci prisiliti Kitajce da jih ljubijo. Kako junaško se bore Kitajci, se vidi najbolj iz tega, da ni niti en kitajski vojak prebegnil k Japoncem. Sploh je japonsko-kitajska vojna vojna, v kateri ni nobenih ujetnikov. Boj se vodi vedno do konca. Nekateri oddelki kitajskih čet na šangajski fronti se kljub ukazom niso hoteli umakniti. Borili so se do konca, čeprav so vedeli, da jih čaka smrt. Na Dunaju je bil aretiran baron Ervin Sarkotič, sin znanega avstrijskega generala Sarkotiča, ki je bil zaklet sovražnik Jugoslavije. Aretiran je bil zaradi poneverbe. Med Avstrijo in Poljsko je bila podpisana kulturna pogodba. Države, ki so okužene s krompirjevo zlatico, so po poročilu kmetijske vzorne in kontrolne postaje v Topčideru Švica in Nizozemska. Proizvodnja platine stalno narašča in bo dosegla letos najbrže okoli 400.000 unč. Vsa potrošnja platine na svetu pa znaša največ 325.000 unč, da bo najmanj 75.000 unč platine preveč. Zato je v Londonu cena platine znova padla, in sicer od 10Vi na 9'/a funta za unčo. Cene platinskih kovin, ko iridija, paladija in rhodija, pa so stabilne. Tržna poročila Mariborski živinski trg Na trg dne 26. t. m. je bito prignanih 15 konj, 10 bikov, 100 volov, 480 krav, 22 telet, skupno 627 komadov. Povprečne prodajne cene so bile naslednje: debeli voli od 4'60— 6 din, poldebeli voli 3’75 do 5 50, plemenski voli 3*40—4-75, biki za klanje 3*50—5, klavne krave debele 4—4*75, plemenske krave 3‘25—4. krave za klobasarje 2'25—3'60, molzne krave 3-25 do 4, breje krave 3'10—3'60 mlada živina 4-5*50. teleta 5—6*75. Prodanih je bito 388 živali. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 10—13, volovsko meso II. vrste 8—10, meso bikov, krav in telic 6—12, telečje meso L vrste 10—12, telečje meso 11. vrste 8 do 10. svinjsko meso sveže 10 do 14 din za kilogram. SLO VENIA - TRAHSPORT Ljubljana Telefoni: 27-18, 37-18, 37-19, carinska pisarna 24-19 po uradnih urab Strojni transporti Specialno podjetje za ekspedicijo in prevoz vseh vrst strojev, kompletnih instalacij za tovarne — Oskrba dovoljenj za carinoprosti uvoz strojev vsake vrste — Vsa pojasnila brezplačno 1 Na praški trg je prišlo 6 vagonov bolgarskega grozdja, ki se je prodajalo po 5*70 do 6**20 Kč, slabše blago pa po 5 Kč. Smederevka je bila po 4 do 4'30 Kč, grško grozdje pa po 6'20 do 6*50. Na praški svinjski trg je bito postavljenih 969 jugoslovanskih prešičev, ki so se prodajali po 6 30 do 7 Kč za kg žive teže. Na dunajskem trgu so bili voli po 0'92 do 1’60, krave pa po 0'80 do 1'20 šilinga. Na dunajskem svinjskem trgu so se banatski prešiči pocenili za 2 do 3 groše. Banatski prešiči so bili po 1'62 do 1*70, srbski pa po 1*51 do 1*56 šilinga. Radio Ljubljana Doma in po svetu Tečaji so nazadovali Padec tečajev na newyorški borzi je povzročil tudi padec tečajev na drugih borzah. Kako so se tečaji gibali, kaže naslednja tabela: Koncem 1927 = 100% 14. Vili. 10. A. 1937 /O. A. London 758 70*6 70*6 Pa riz 57*2 53*6 52*2 Berlin 48*6 47*0 46*9 Dunaj 676 59*3 59*0 Praga 101*3 87*2 85*2 Milan 131*1 117*5 122*1 Curih 70*0 61*0 616 Amsterdam 74*2 59*0 60*0 Bruselj 65*3 50*4 45*2 Stockhol m 30*7 25*8 26*0 New York 122*4 82*1 76*6 Mednarodni borzni indeks je nazadoval tudi pretekli teden, in si cer od 64'9 na 64*2%. Konferenca katoliškega episko-pata v Zagrebu se je v četrtek končala ter je bil po konferenci izdan komunike, ki najprej poudarja, da brani episkopatu čast, da bi reagiral na ulične napade ob zadnji ratifikaciji konkordata. Episkopat tudi ne bo reagiral na neiskrenost 19-Ietnega zatrjevanja o enakopravnosti katoliške cerkve, V vsakem primeru pa bo episkopat znal varovati pravice 6 milijonov katolikov. Nadalje pravi komunike, da je konferenca uredila vprašanje katoliške akcije na vsem ozemlju Jugoslavije, da simpatizira jugosl. episkopat s katoliki v Nemčiji in Španiji. Končno je ugotovil episkopat, da rastejo na svetu nasilje, krivica in zlo vsake vrste, kar more odpraviti le popolni povratek h Kristusovemu evangeliju. Proti mrazu to Lutz-peč Ljubljana VII, Šiška, telef. 32-52. Prosvetni minister je zaprosil ministrski svet za odobritev posojila dveh milijonov din pri Drž. hip. banki za zgraditev poslopja kemičnega instituta v Ljubljani. Ukaz o postopni izpopolnitvi kočevske gimnazije v popolno gimnazijo je izšel v »Službenih no-vinah«. Na seji mestnega sveta v Požegi je bilo sklenjeno, da se mestnim nameščencem zvišajo s 1. novem brom plače kakor državnim nameščencem. V Bosni in Hercegovini so bile velike povodnji. Proga Sarajevo Mostar je na več krajih razdejana. Škoda gre v milijone din. Upravni odbor družbe Trepča Mineš je imel v Londonu nekoliko sej, na katerih je razpravljal o povečanju - naprav za izkoriščanje svinčene rude v Jugoslaviji. Uprava družbe je poslala nekoliko strokovnjakov v Jugoslavijo, da na kraju samem prouče to vprašanje skupno z upravo rudnika. Nekateri evropski listi pišejo o naši Zenici ter poudarjajo, da je z razširjenjem Zenice izgubila evropska industrija železa še enega kupca. Dr. Schacht je kot gospodarski minister odstopil ter je Hitler po dolgem obotavljanju demisijo sprejel. Schachtov odstop je izsilil Go-ring na peturni avdienci pi-i Hitlerju. Ni še znano, če bo doktor Schacht odstopil tudi kot guverner nemške Reichsbanke. Odstop doktorja Schachta je močno razburil nemške industrialce, ker je bil Schacht njih močna opora. Tudi vojaški krogi so baje z odstopom dr. Schachta nezadovoljni. Pričakujejo, da bo prišlo zaradi odstopa dr. Schachta do velikih izprememb v vodstvu nemških gospodarskih ustanov. Generalni rezident v Maroku gen. Nogues je odredil na poziv maroškega sultana aretacijo vseh voditeljev maroškega nacionalističnega gibanja, ki so bili v zadnjem času v tesnih stikih z voditelji panarabskega gibanja. Policija je našla dokumente, ki dokazujejo da so prejemali aretirani voditelj denar od tujih sil. Alfonz XIII je objavil v pariških listih izjavo, da ne bo Španija nikdar nasprotnica Francije, pa čeprav bi zmagal general Franco Japonska vlada je odredila po ostreno blokado vse kitajske obali ker so japonske ladje ugotovile, da dobivajo Kitajci iz Anglije ogrom ne količine orožja in vojnega ma teriala. ' Neka ugledna japonska osebnost je izjavila, da Japonska nima na Kitajskem nobenih osvajalnih na menov, temveč da hoče samo pri siliti Kitajsko, da opusti proti japonsko fronto in da se priključi japonski protikomunistični akciji Svoje čete pa bo baje Japonska umaknila iz Kitajske, kakor hitro bo Kitajska dokazala, da je v res nici opustila svoje protijaponsko stališče. Seveda pa iz krajev, ki jih je Japonska že odtrgala od Kitajske, ne bo odpoklicana ja i ponska vojska. Malo čuden način: LiiiOima, IVRSEVA cesta 49 se p r i p o r o i a cenj. p. t. publiki Zagrebški tedenski sejem Dogon na zagrebški tedenski sejem je bil slab, ker je 28. oktobra veliki letni »šimunski« sejem. Dogon: 12 bikov, 154 krav, 68 junic. 82 volov, 15 juncev, 96 telet, 2 bivola, 567 konj in žrebet, 184 prešičev in 484 pujskov. Cene (za kg žive teže): krave za klanje jk> 3’50 do 5, za klobase po 2*50 do 3, junice za rejo po 1200 do 1800 din (za žival), voli L vrste po 6 do 6'50, II. vrste po 4'75 do 5. bosenski po 3'50 do 4, živa teleta po 7‘50 do 8*75, debeli prešiči po 8 do 8*40, mršavi po 7 do 7*50, puj ski po 50 do 110 din (za žival), ovce po 80 do 100 din, lahki konji po 5 do 6 tisoč, srednji po 7 in pol do 8 in pol tisoč in težki po 10 do 12 ti sik: (za par). Žrebeta so bila po 1500 do 3500 din (za žival). Detelja po 70 do 75, otava po 60 do 65, seno po 58 do 60, slama z steljo po 40 do 48 din za 100 kg. Krompir po 60 do 70 par, zelje po 0*95 do 1 '20, repa po 3'40 do 3*50 dinarja. Naši pridelki v tujini Na dunajskem trgu je zopet enkrat mnogo preveč blaga. Tako je prišlo v sredo na dunajski trg en vagon našega, 13 vagonov bolgarskega in 8000 kg madžarskega grozdja. Na postaji sploh ni bilo kupčije, na stojnicah pa se je prodajalo naše grozdje (smederevka boljše vrste) po 68 do 70 grošev, slabše vrste pa po 65 grošev. Bolgarsko grozdje je bito po 78 do 80, madžarsko pa po 50 do 55 grošev za kg. V hladilnikih je ostalo starih zalog še za 15 do 20 vagonov bolgarskega grozdja. Sobota, 30. okt. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Cas, spored, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19.00: Cas, vreme, poročila, obvestila t- 19.30: Nac. ura: Vido — otok smrti (dr. Veselin Cuič) — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Pester večer — 22.00: Cas, vreme, poročila, spored — 22.15: Za vesel konec (igra radijski orkester). Nedelja, dne 31. oktobra. 8.00: Klavir štiriročno (ga. Božena ša-pla-Crnivec in gdč. Hrašovec Silva) — 9.00: Cas, poročila, spored — 9.15: Praznik našega morja (Vik-to Pirnat) — 9.35: Spomini na Joh. Straussa (plošče) —D.45: Verski govor (dr. Roman Tominec) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11.00: Otroška ura (vodi gdč. Slavica Vencajzova) — 11.00; Koncert Radijskega orkestra 13.00: Cas, vreme, spored, obvestila — 13.15: Prenos koncerta dijaškega pevskega zbora iz št. Vida, vodi prof. M. Tomc — 17.00: Kmet. ura: Bolezni in napake sadjevca (Anton Flego) — 17.30: Prenos koncerta iz cerkve Srca Jezusovega — 18.30: Lahka orkestralna glasba (plošče) — 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Strici — zvočna igra. Po povesti Fr. K. Finžgarja. Izvajajo člani rad. igralske družine, vodi: Ivan Pengov — 20.40: Iz zvočnih filmov (plošče) — 21.30: Koncert lahke glasbe (radijski orkester) — 22.00: Cas, vreme, poročila, spored — 22.15: Radijski orkester. Ponedeljek, dne 1. novembra: 9.00: Cas, vreme, poročila, spored — 9.15: Verski govor (dr. Ciril Potočnik) — 10.30: Čajkovski: Ro- meo in Julija, uvertura (plošče) — 11.00: Otroška ura: Recitacije (ga. Mileva Boltar-Ukmarjeva) — 11.30: Koncert radijskega orkestra — 13.00: Cas, vreme, spored, obvestila — 13.15: B. Smetana: Iz mojega življenja (godalni kvartet, plošče) — 19.00: Cas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura — 19.50: H. Rabaud: Nočni sprevod (sinf. pesnitev — plošče) — 20.10: Spomenik slovenskemu neznanemu vojaku (Mirko Ratej) — 20.30: Koncert (gostuje pianistka gdč. Nadina . Fevreri iz Rima, sodeluje radijski orkester). V odmoru recitacija »Praznik vseh mrtvih«, napisal Vilko Baebler — 22.00: Cas, vreme, poročila, spored — 22.15: Novakove pesmi poje Mirko Dolničar. Torek, dne 2. novembra. 12.00: Slavni orkestri igrajo (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Cas, spored, obvestila — 13.15: Grobovi tulijo... (koncert radijskega orkestra) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Koncert na pozavni (Jože Vrhovnik) — 18.40: Železarne: Jesenice, Javornik (Avgust Kuhar) — 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura — 19.50: E. Grieg: Sonata v G-duru op. 13 (za violino in klavir, plošče) — 20.15: O. Zupančič: Noč na verne duše — dramska slika. Izvajajo člani rad. igr. družine — 21.00 Komorni trio (gg. Rupel Karel, Fučkar Aleksander, Lipovšek Marjan) — 22.00: Cas. vreme, poročila, 'spored — 22.15: Tih spomin (koncert radijskega orkestra). 7 m A ■ DLg g* največ novih modelov za jesen In zimo, najsolldnejfio Izdelavo In naj- RA III I 11 I UIDI llltlll Vnnnrnnni frn C bR BIH P6 C boljši kroj nudi v plaščih, kostumih In paletojlh damska konfekolja rNULIIV| UUDLJJlflH, nllllylig J Oh 1 / 31. OKT. MEDNARODNI DANI VARČEVANJA Medina hranilnica ljubljanska ima novih in oproščenih vlog Din 164,000.000'—, ki so vsak čas in brez omejitve izplačljive Za vse vloge jamči Mestna občina ljubljanska Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe cFvcfm cjeldeira Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik! MATEJ OREHEK veletrgovina čevljev se prfporoča P- t. trgovcem v mestu in na deželi l Cenjenim trgovcem se priporoča DOLENC JOSIP. TRGOVINA S KRZNOM IN DELAVNICA, LJUBLJANA Barvanje In strojenje vseh kož Sv. Petra c. 19 - Tel. 22-62 Zaradi praznika Vseh svetih izide prihodnja številka »Trgovskega lista« šele v sredo, dne 3. novembra v barva, plasira la Ze v 24 urah itd. Skrobl in svetlollka srajc«, o vrat nik« in manlete. Perc. suit, monga to Uka doma!« perilo tovarna J O S. R EIC B Psljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. I Telefon it 22-72. Nekaterim gospodom našega lista je poslala tvrdka »Comerce« d. d. za poskušnjo nekaj zavojčkov njene aromatične žitne kave »Slast«. Naše žene so z zadovoljstvom izjavile, da niso nič pretirane besede »aromatična« in »Slast«, ker se kava »Slast« vsled izbornega okusa zares s slastjo uživa. Testenine »OKI« v najboljši kakovosti priporoča Ivan OpreSnik, Ljubljana Celovška cesta 232 ANTON KOVAČIČ Izdelovanje glinastih peči v najmodernejših vzorcih. Postavitev vsakovrstnih štedilnikov in kaminov. — Oblaganje hodnikov, kopalnic, mesnic itd. — Samotne in kmečke peči. — Vsa popravila izvršujem točno. Cene solidne. Garancija za material In delo ! Ljubljana, Viška ul. št. 3 (Rožna dolina) Telefon 3357 KREKO UD8UANA. TAVČARJEVA 3 •BANOVINE LJUBLJANA S PREJ KRANJSKA HRANILNICA otvori 4. novembra 1937 EKSPOZITURO KOČEVJE BBHRBMIHMMMN—6BHUWIHWHM'TW!H MII 'II JMJHbHIHMMHEB na trgu Kralja Aleksandra št. 84 Ekspozitura bo vršila vse posle denarnih zavodov. • Za obveznosti jamči dravska banovina z vso svojo davčno močjo in vsem svojim premoženjem Tovarniška zaloga moškega perila Velika Izbira! Nizke cene! Prepričajte se! Izložbena stojala — Konzole za steklene nastavke — Omarice za kavo. olje, petrolej Kovinski pokromani in nerjaveči predmeti hitro in solidno le pri KROM - KOVINA Medvešček Rudolf LJUBLJANA Tyrševa 34 (Dunajska) KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE reg. zadr. z o. zav. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konte, štrace, i o u r n a I e. Šolske / vozke mape, o d j e m a I n e knji-ž i c e r i s a I n n bloke itd Pri nakupu vsakovrstnega manu-fakturnega blaga posebno priporočamo znano veletrgovino R. Miiilauc „Pri Škofu“, Ljubljana Lingarjeva ulica 3 Pred Škofijo 3 Solidna postrežba in ugodne cene! Engros oddelek v L. nadstropju Ustanovljeno leta 1869. 0. H. L & C M. S. prejico, krpanec, Prinfor, Kronsko in umetno svilo, čipke, Šolske in krojaške potrebščine, zimsko trikotažo In drugo galanterijsko ter drobno blago nudi po nainlžjih cenah OSVALD D0BEIC UUBUAKfl, Fred Škofijo žtev. IS Velika izbera raznih gumbov! Na debela! Na drobno! ANT. KRISPER LJUBLJANA. MESTNI TRG 26 ----------------- Pletenine trikotaža damsko perilo moško perilo nogavice rokavice ovratnike samoveznice toaletne potrebščine otroške igračke čevlje vseh vrst po najnižjih cenah Na debelo! Velecenjenim odjemalcem se priporoča veletrgovina s papirjem M. TIČAR in jim nudi vse pisarniške potrebščine po najnižjih cenah LJUBLJANA, Selenburgova ulica 1 in Sv. Petra cesta 26 Novost! Novost! Hova_damskaJtapela igra od danes naprej v kavarni »Central« Sv. Petra nasip it. 37 Danes, vsako soboto in nedeljo odprto vso noč Obiščite jo sigurnol LINOLEJ v veliki izberi priporoča tvrdka A. & E. Skabeme, Miljana Mestni trg 10 Srečko Lapaine trgovina s krznom Ljubljana Telefon 37-37 Aleksandrova cesta 4 Vhod s pasaže Nakup naših izdelkov z znamko EF-KO Vam jamči za stalen porast Vašega prometa MODNE PLETENINE INTERL0K- «- PERILO F. KOS LJUBLJANA, Židovska ul. 5 FILIP BIZJAK, Ljubljana Telefon Stev. 30-17 Kongresni trg Jtev.8 krznar in izdelovatelj čepic Velika zaloga moderne kožuhovine ter različni našivi za damske plašče, ovratniki za dame, gospode in otroke. Solidno delo! Nizke cene! Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega listat, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.