glasilo delovne organizacije straža pri novem mestu, leto XXIII december 1985 številka 11 Glasilo ureja uredniški odbor: Alfonz Šterbenc (glavni in odgovorni urednik). Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše. Vanja Kastelic, Mladen Maister, Jadran Šnidaršič, Marko Švent, Darja Horvat in Miha Srebrnjak. . ' m • vi \ V- novo leto 1986 K NOVEMU LETU Leto je okrog in prav je, da se ozremo nazaj na prehojeno pot in povzdignemo pogled v prihodnost. Do kje smo prišli in kaj nas čaka v prihodnjem letu? To sta vprašanji, na kateri je letos še posebno težko odgovoriti. Kako smo gospodarili v letu, ki se izteka? Na to vprašanje je mogoče odgovoriti z enim samim odgovorom. Na posameznih področjih poslovanja in po posameznih tozdih smo se srečevali z zelo različno problematiko, ki smo jo tudi različno uspešno reševali. Tudi v posameznih obdobjih leta so se problemi menjavali. Tako smo imeli na posameznih programih ali celo v tozdih premalo naročil in smo morali zmanjševati proizvodnjo, medtem ko v nekaterih drugih tozdih niso uspeli niti z nadurami proizvesti toliko izdelkov, kot so jih kupci zahtevali. Probleme smo reševali s preseljevanjem delavcev med tozdi — od tam, kjer ni bilo dela, tja, kjer ga je bilo preveč. Začeto se je pravzaprav z ustavitvijo proizvodnje v IG K, kjer smo končno na ta edini možni način pričeli zaustavljati plaz izgub. Kljub številnim pomislekom je bila ustavitev proizvodnje in prezaposlitev delavcev v druge tozde izvedena dokaj neboleče in učinkovito. To velja tudi za vse ostalo »preseljevanje« delavcev med tozdi, čeprav terja od posameznikov ponavadi velik dodatni napor zaradi novih znanj, novega okolja, daljše vožnje na delo itd. Vendar je to hkrati dokaz, da v Novolesu lahko praktično vsak problem rešimo znotraj delovne organizacije, čeprav je potrebno kakšno proizvodnjo začasno močno omejiti ali celo ustaviti, če to zahtevajo pogoji trga ali ekonomike. V letošnjem letu se je zaradi padanja kupne moči tudi prodaja na domačem trgu močno zmanjšala. Na nekaterih programih smo to dobro občutili tudi v Novolesu. K sreči večino naših proizvodov izvažamo in se je s tem ponovno potrdila pravilnost orientacije. daje izvoz naša edina alternativa. Naslednja problema, ki sta nam povzročala težave v letošnjem letu, sta bila premajhna proizvodnja v prvem polletju in previsoke zaloge r vseh fazah proizvodnje. Zato smo tudi 2 Ot)®WS)D@S posebne ukrepe za izboljšanje gospodarjenja, ki smo jih sprejeli sredi leta, usmerili predvsem v reševanje teh dveh problemov. Nizka proizvodnja, ki je bila značilna predvsem za izvozne tozde, je imela več vzrokov: od tega, da smo v kratkem času vpeljali celo vrsto novih programov, pa do slabe organiziranosti proizvodnje ter neodgovornega in nediscipliniranega obnašanja v proizvodnji. To stanje in tudi proizvodni rezultati se proti koncu leta bistveno izboljšujejo. Zal vseh izpadov do konca leta ne bomo mogli nadoknaditi in tako v letu 1985 v Novolesu kot celoti ne bomo dosegli planiranih ciljev in tudi ne bomo zabeležili porasta produktivnosti. Prevelike zaloge, posebno na področju tesne surovine, so nam letos povzročile nepotrebne dodatne stroške. Res je, da je bilo stanje na trgu z lesom letos zelo nenormalno in nepredvidljivo — od velikega pomanjkanja lesa jeseni in pozimi smo spomladi doživeli pravo poplavo in posiljevanje trgocev z lesom. Res pa je tudi, da smo ob tem ponovno spoznali, kako slabo obvladamo svoje zaloge in ravnanje z lesno surovino. Les pa tudi ostali materiali so vse dražji, mi pa se pri gospodarjenju z njimi tega očitno ne zavedamo. Previsoke zaloge pomenijo tudi večjo potrebo po najemanju kreditov, za katere moramo plačevati po 70% in več za obresti, kar je postalo za nas izredno velik strošek. Teh elementov gospodarjenja se žal še vse premalo zavedamo. Kaj nas čaka v prihodnjem letu? To vprašanje si najbrž zadnje čase vsi skupaj zelo pogosto zastavljamo. Priča smo celi vrsti sistemskih sprememb, ob katerih so se zelo dolgo in ostro lomila kopja. Vendar danes še ne vemo, kaj konkretno pomenijo te spremembe za nas. Kljub glasnim zagotavljanjem, da bomo kol aktivni Armiranje kopalnih kadi s poliestrom izvozniki deležni vse družbene podpore in pomoči, se bojimo, da ti pogoji ne bodo slabši, kot so bili doslej. Dejstvo je namreč, da že sedaj ob visokem izvozu naše kalkulacije niso blesteče in nam komaj omogočajo skromno preživetje — vsako poslabšanje izvoznih pogojev bi nas nujno potisnilo v rdeče številke. To bi nas sililo k zmanjšanju izvoza, kar bi bilo škoda za družbo in za Novo/es. Z novim letom se nam obetajo večje obveznosti iz dohodka. Kako jih bomo lahko plačevali, ko še sedaj ne dohajamo potreb lastnega razvoja? Takšnih vprašanj in dvomov je še več, a se tolažimo s pregovorom, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Danes smo ob težki gospodarski situaciji prav gotovo že vsi toliko streznjeni, da vemo, da je edina alternativa in rešitev za vso državo in vsakega posameznika zgolj in edino le v delu. Več in bolje delati je tista rešitev, ki jo potrebujemo in ji lahko zaupamo — nobene druge čudežne formule ni, pa če si jo še tako vroče želimo. To velja tudi za naš Nov o le s. Navsezadnje je za nami uspešnih 40 let razvoja in rasti Novolesa — pred nami pa novo petletno plansko obdobje, ki se začenja z letom 1986. Na papirju in v glavah imamo še cel kup neuresničenih razvojnih načrtov in stremljenj — prepričan sem, da jih bomo večino lahko tudi uresničili predvsem z opiranjem na lastne sile, kot smo počeli tudi doslej. V želji in upanju, da smo že prebrodili največje težave ter da bodo leta, ki so pred nami, leta razvoja in gospodarske krepitve, želim vsem delavcem Novolesa in njihovim svojcem, štipendistom in upokojencem ter vsem poslovnim prijateljem srečno novo leto 1986. Predsednik KPO Janez Bajuk Kronika Novolesa v letu 1985 Spet se izteka staro leto, ki ga ob prehodu v novo leto kaj radi poimenujemo »DOBRO STARO LETO«. Največkrat ga tako poimenujemo zaradi številnih neznank, ki nas čakajo v novem letu. Pričujoča kronika nam priča, da staro, dobro leto ni bilo vedno samo dobro. Doživeli smo precej dobrega in slabega, pa vendar smo ob koncu veseli, daje bilo vsaj tako, kot je bilo. Ce najprej ugotavljamo glavne značilnosti starega leta z vidika poslovanja, moramo reči, da smo v začetku leta bili priča močnemu padcu kupne moči prebivalstva, ki je povzročila padec povpraševanja predvsem po proizvodih pohištva, stanovanjske opreme, kopalnic in proizvodov za investicijsko dejavnost (kupole, svetlobni trakovi ipd.). To pa je seveda močno zavrlo prodajo proizvodnje nekaterih naših tozdov. večana konkurenca povzročila padanje cen njegovih proizvodov. Leto 1985 je bilo jubilejno leto. Novoles je praznoval svoj ŠTIRIDESETI ROJSTNI DAN. Ob tem jubileju so se vrstile številne prireditve, od katerih je bila najslovesnejša proslava 14. in 15. junija. V petek 14. 6. 1985 je bila slavnostna seja delavskega sveta in otvoritev teden dni trajajoče razstave Novolesovih izdelkov v športni dvorani. Dan kasneje so se delavci Novolesa na kulturni prireditvi in plesu poveselili ob dobri jedači in pijači na Jasi v Dolenjskih Toplicah. Praznovanja seveda niso potekala brez udeležbe vidnejših poslovnih partnerjev. S tem je Novoles vse leto poglabljal in utrjeval prijateljske in poslovne stike. V začetku leta so se poslabšali tudi pogoji pridobivanja sredstev za kreditiranje izvoza, kar je trajalo vse do konca septembra. Kljub tem neugodnostim je Novoles nadalje usmerjal svojo dejavnost v izvoz. Na zunanjem trgu so se pojavile dodatne težave — konkurenca. Čeprav so Novo-lesovi izdelki dobri, pa je po- Čeprav je imel Novoles v prvem polletju težave pri izvajanju planov — nekateri tozdi so bili že močno ogroženi — jih je z dodatnimi ukrepi v drugem polletju uspel premostiti. Spomladi je Novoles zaustavil proizvodnjo keramičnih ploščic v tozdu IGK v Račjem selu in pričel z uvajanjem novega proizvodnega programa. umsiiLO ge/v/CA Ob vstopu v leto 1985 je začel Novoles s proizvodnjo kuhinjskih korit iz kerakrila, ki jih proizvaja v Radatoviču na Hrvaškem. S prodajo korit so se pojavile hujše težave, kar je povzročilo enoletni zamik v oceni finančnih rezultatov. Na srečo se odpira več možnosti prodaje na zunanjem trgu. S preselitvijo dela proizvodnje iz TDP v tozd LIPA se je zaključila sanacija LIPE. Zaradi prepočasnega prilagajanja tujih valut, predvsem dolarja, stopnji domače inflacije in zaradi visokih obresti so se pogoji gospodarjenja proti koncu leta ponovno zaostrili. V letu 1985 je bila v Novole-su razgibana tudi investicijska dejavnost. Zakrpali smo lepo število »lukenj« in zgradili precej novega. Poglejmo, kako se je to izvajalo po mesecih. — v TAP so začeli uporabljati nov prostor za skladišče, razrez in odpremo plošč — v TPP so zakurili nove kotle v novi kotlovnici Marec: — konec marca je bil zaključek obratovanja proizvodnje keramičnih ploščic in pristop k sanaciji April: — v tozdu TG Dvor sta bili izročeni v uporabo nova kuhinja in jedilnica — v tozdu SIGMAT se je začela izvajati nadgradnja starega objekta, kjer bodo našli svoje domovanje pisarniški prostori Maj: — v tozdu LIPA seje začela redna nova proizvodnja v stari rekonstruirani hali in v na Januar: — začela se je selitev strojev iz TDP v tozd LIPA — v Radatoviču se je začela proizvodnja kuhinjskih korit (Nadaljevanje na 4. str.) Dti@W©D@© 3 Kronika Novolesa v letu 1985 (Nadaljevanje s 3. str.) novo zgrajeni hali. Delovali so tudi vsi spremljajoči objekti: transformatorska postaja, kom-presorska postaja, ostrilnica za orodje, vzdrževalna delavnica, upravni prostori, sanitarije in jedilnica Junij: — na DSSS se je začela selitev v finančne in računovodske službe v na novo zgrajene upravne prostore — v tozdu TAP so začeli uporabljati nove lepilnice kalupov November: — v tozdu BOR je bila urejena ventilacija — v tozdu TVP so bile dokončno urejene parilne jame (5 jam) — obrat Žage Ruperč vrh je dobil odprto skladišče lesa v makadamski izvedbi — v tozdu TKO je bila dokončana izgradnja prostora za nanašanje poliestra s skladiščem smole — v TG Dvor je bil izveden poskusni zagon potapljanja v lakirnici — sprejet je bil dogovor o izgradnji visokotlačnega tran- sporta lesnih odpadkov izTSP in Žage v Straži — novi obrat Kerakrila v Radatoviču so ogradili zogra- v tozdu LIPA začetek :0 izgradnje briketirnice A vgust: — v TAP so se začela dela na izgradnji kuhinje, nove jedilnice in pomožnih prostorov — tozde v Straži smo na severni strani ogradili z novo ograjo September: — v Straži smo med žago in TSP uredili plato za skladiščenje lesa in zgradili obvezno cesto — v BORU v Krškem seje začela izgradnja skladiščne hale in urejanje okolice — Novoles je dobil ojačano telefonsko povezavo s pošto v Straži Oktober: — v tozdu TG na Dvoru se je pričela izgradnja lakirnice — v TP1 je bila zgrajena betonska nadstrešnica in urejena kanalizacija — začetek izvajanja preusmeritve proizvodnje v IGK — v TDP se začne izgradnja prizidka montažnice — na starem delu uprave je bila obnovljena fasada in streha Dokončevanje začetih del: — v lakirnici in kotlovnici v TPP — v lakirnici Dvor s pripadajočo opremo — dovršitev jedilnice v TAP Tudi na področju samoupravljanja je bilo v letu 1985 živo. Težišče samoupravnih aktivnosti je bilo na področju doseganja planov, sprejemanja odločitev o sanaciji nekaterih tozdov, predvsem IGK, o prestrukturiranju pohištvene proizvodnje. V aprilu smo izvedli volitve v samoupravne organe, sedaj pa potekajo intenzivne priprave za sprejem srednjeročnih planskih dokumentov. Poročilo o poteku praznovanj 40-letnice Novolesa Delavski svet delovne organizacije je na svoji seji dne 31. 10. 1984 imenoval organizacijski odbor za pripravo praznovanja 40-letnice Novolesa, na seji dne 15. 12. 1985 pa sprejel dokončno odločitev o praznovanju 40-letnice in sprejel okvirni finančni načrt. Organizacijski odbor je program praznovanj razdelil na pet področij in zato imenoval posebne komisije, in sicer: — poslovno-propagandno, — kulturno-zabavno, — športno-rekreacijsko, — srečanje celotnega kolektiva Novolesa, — priznanja in odlikovanja. Na poslovno-propagandnem področju je bilo pripravljenih cela vrsta zadev, zlasti pa: — celostna grafična podoba Novolesa (znak ob 40-letnici, značke, nalepke, transparenti, zastave itd.) — novoletni koledar 1985 pri Dolenjskem listu — priložnostno darilo »300 narodnih« za vse zaposlene — monografija Novolesa — razstava vseh Novoleso-vih proizvodnih programov v športni dvorani Marof — slavnostna seja DS DO v domu JLA dne 14. 6. 1985 — vse prireditve (športne, kulturne, izdaja glasila ob 40-letnici) so bile prirejene v skladu s celostno podobo ob 40-letnici. Za te namene je bilo potrošeno 17.619.059 din. Na kulturno-zabavnem področju so bile naslednje prireditve: — proslava ob dnevu OF in 1. maja v Straži — kulturni program na svečani seji DS DO dne 14. 6. 1985 — jubilejna številka glasila Novoles — kviz znanja na prireditvi dne 15. 6. 1985 — izvedba kulturnih prireditev v Krškem, Metliki, Novem mestu, v Tiebnjem pa bo prireditev 13. 12. 1985 Celotni stroški za to področje so znašali približno 600.000 din (ko je bilo to gradivo pripravljeno, še nismo imeli vseh računov) Na športno-rekreacijskem področju so bile poleg rednih prireditev še naslednje, ki so bile posebej obeležene s 40-letnico, in sicer: — zimske športne igre Uni-les — 4. mirnopeški teki — izlet 100 planincev na Triglav — košarkarski turnir v Novem mestu. Celotna sredstva za redno športno dejavnost in dodatne dejavnosti v okviru 40-letnice so bila planirana v višini 1.500.000 din, stroški pa so tudi bili v okviru načrtovanih. Za srečanje kolektiva Novolesa na Jasi v Dol. Toplicah je bila imenovana posebna komisija. Srečanje je bilo organizirano 15.6. 1985. Komisija ocenjuje, daje bilo prisotno okrog 2000 delavcev. Porabljeno je bilo 6.043.486 din, planirano pa 6.000.000 din. Za pripravo predlogov za priznanja in odlikovanja smo uporabili stalno komisijo pri sindikalni konferenci DO Novoles. ki je tesno sodelovala z vsemi DPO v tozdih in DO. Na svečani seji DS DO dne 14. 6. 1985 je bilo podeljeno 44 priznanj, 185 zahval na sejah DS tozdov oz. DSSS dne 13.6. 1985 in posredovano je bilo 10 predlogov občinskim komisijam za državna odlikovanja. Ocenjujemo, da bo predsedstvo SFRJ odločitev o podelitvi odlikovanj sprejelo v prvi polovici leta 1986. Organizacijski odbor je na svoji seji dne 26. 11. obravnaval poročilo in ga sprejel. Razvojna pot tozda TKO DWO>U® PETER DRE NIK direktor Program kopalniške opreme danes znan kot kopalnice »KOLPA SAN« se je začel porajati v letu 1975 na TOZD-u TGD.. Program je nastal iz želje, da se akrilne plošče katerih proizvodnja je že redno tekla v TOZD-u TAP predela v finalne proizvode. Odločitev je padla, da so to kopalnice iz akrila, ki so se v razvitem zapadnem svetu že močno uveljavile kot nov material za te namene. Program kopalnic naj bi po takratni zamisli proizvajal TOZD-TGD. Ker pa je v tem času občina Metlika ponudila proizvodno dvorano za katero niso imeli programa Novolesu smo le tega prenesli na sedanjo lokacijo v Metliko. Kot TOZD smo se organizirali leta 1978. Začetki so bili dokaj skromni tako po širini programa kot po obsegu proizvodnje. Prva proizvodnja so bile ogledalne omarice, sledile so jim kopalniške omarice, nato pa še kadi, umivalniki in ostali proizvodi. Z intenzivnim delom na razvoju programa smo dosegli da je danes ime »KOLP SAN« pojem za lepo in moderno kopalnico, ki zadovolji lahko vsakega kupca doma in v tujini. Hitra rast proizvodnje, tako po količini kot asortimanu nam je narekovala izgradnjo skladiščnih prostorov, kar smo realizirali leta 1981. Leta 1982 smo dobili ponudbo, da bi na področju Žumberaka v sosednji republiki Hrvatski izgradili manjši obrat, ki bi v tem nerazvitem kraju zaustavil izseljevanje ljudi, oziroma jih pričel vračati v že opustele vasi. Od obravnavanih programov, se je izoblikovala odločitev, da so to kuhinjska pomivalna korita iz povsem novega materiala. Z izgradnjo smo pričeli konec leta 1983 in jo v decembru 1984 končali, ter pričeli z redno proizvodnjo. Danes je to izdelek, ki je na trgu znan pod nazivom »KOLPA—KLR«. Kljub začetnim težavam z plasmajem tega izdelka smo optimisti, saj so zadnji meseci pokazali da bomo lahko prodali proizvodnjo predvsem v izvoz. Trenutno je v TKO v zaključni fazi investicija v prostor za ko da imamo sedaj več modelov. V TOZD-u smo razvili tudi lasten model tuš kabine PA- RAVAN za kopalne kadi. Vrh lastne tehnologije pa predstavlja kopalna kad z masažo. Za naš TOZD predstavljajo razvojne mejnike obdobja, ko smo razvili prvi lasten kalup za kopalne kadi in ko smo izdelali prvo napravo za termofor-miranje kopalnih kadi. Že po dveh letih od nakupa prvega kalupa za kopalne kadi (1. 1976) v Franciji smo razvili kalup doma, ki pa je bil povrhu še cca 30% cenejši. Z izdelavo prve naprave za termoformi-ranje kopalnih kadi smo zaokrožili lasten razvoj. Pozneje smo skupaj s sodelavci razvili še naprave za termoformiranje »vakumirke« za oblikovanje kopalnih kadi, tuš kadi in umivalnikov. Perspektive našega TOZD so torej odprte in mislim, da jih bomo znali izkoristiti. Moja želja je, da bi se programsko in tehnološko tako razvili in razširili, da bi obvladali trg in nam ne bi kakšna konkurenca zaprla pot razvoja. Pročelje našega obrala v Raduloviču Vhod v našo tovarno v Metliki MIRO GAZVODA, vodja razvoja v TKO Tov. Gazvoda je zaposlen v Novolesu že od leta 1959. V Novolesu je opravljal vrsto različnih nalog od 1. 1974 pa se največ ukvarja z razvojem kopalniških programov. »Ko sem prišel 1. 1976 v Metliko nas je bilo vseh skupaj 5 ljudi. Hala je bila že postavljena, mi smo pa začeli montirati stroje. V Metliko smo preselili proizvodni program ogledalnih omaric in kopalniških omaric, ki smo ga razvili že prej na Dvoru v sedanjem TOZDU TGD. Kmalu smo dobili iz Francije tudi prvi model kalupa za kopalne kadi, iz ZRN pa kalupe za umivalnike. Ves ostali razvoj je nastopal izključno v TOZD-u TKO. Sedaj imamo že dvanajst modelov kopalnih kadi, štiri modele umivalnikov, štiri modele tuš kadi ter ogledalne in kopalniške omarice. Tudi tehnologijo smo razvijali sami, le prve osnove za termoformiranje smo dobili od firme Rohm. Tudi priprave in orodja za oblikovanje kadi smo izdelali doma. Leta 1984 smo iz TOZD TVP dobili proizvodnjo tuš kabin. V TOZD-u smo jih še nadalje razvijali, ta- nanos poliestra, ki bo dala sanitarnemu programu zaokroženo tehnološko celoto. Iz navedenega sledi, da je TOZD TKO Metlika v svojem relativno kratkem času obstoja živel izredno dinamično življenje v razvojnem investicijskem in programskem smislu, kar smatramo, da moramo nadaljevati tudi v bodoče. Da v svojih prizadevanjih nismo bili vedno dohodkovno najbolj uspešni, je rezultat tako naših slabosti, kot tudi razmer v celotnem gospodars- tvu. Zmanjšana stanovanjska izgradnja, slabša kupna moč prebivalstva in neugodni kreditni pogoji imajo za posledico manjšo prodajo trajnejših potrošnih dobrin oziroma tudi notranje opreme kamor sodi naš program. V takih razmerah morajo biti tudi v bodoče usmerjene vse sile v notranjo konsolidacijo in iskanje novih programskih in tehnoloških rešitev. Razvojna pot tozda TKO PETER HENČIČ vodja obrala v Radatoviću Uradna otvoritev obrata Radatović je bila dne 24. 11. 1984, uraden pričetek dela obrata pa je zabeležen januarja 1985. Naloge obratovodje sem prevzel 1. 9. 1984, koje bil obrat še v grobih gradbenih delih. Zgleda da je po moji odločitvi prevzema vodenja obrata pripomoglo dejstvo, da sem prav tako sodeloval že od temeljev pri ustanavljanju in nato uspešnem uveljavljanju TOZD TAP. 1 Jfc* I i Predstavitev tehnologije je najlažje preprosto primerjati že z znano tehnologijo polime-rizacije polimetilmetakrilata v TOZD TAP pri proizvodnji akrilnih plošč. Pri tej proizvodnji vstopa 100% čisti me-tilmetakrilat (monomer), pri proizvodnji v Radatoviču pa je le 30% monomerja, ostala količina 70% pa je polnilo mikrogranolat SioČ2 ter dodatki. ki dajejo tudi specifičnost tej proizvodnji in posebnosti uporabnosti izdelkov iz tega materijala. V poizkusnem obdobju, če ga sploh lahko imenujemo kot poizkusno obdobje, smo se orgnizirali tako, da je skupina petih delavcev v improviziranem prostoru v Metliki pričela / delom že / 1. 10. 84. Izkušnje dela in študij dela ter kvaliteta izdelkov nam je prinesla rezultate, ki jih težko zasledimo ne glede na panoge dejavnosti drugih delovnih organizacij. V mesecu februarju smo uvedli že dvoizmensko delo ter dosegli mesečno proizvodnjo 1700 komadov v 6 75%-ih prve kvalitete. Na osnovi predhodnih predvidevanj o prodaji izdelkov, ki je mimogrede bila napovedana zelo optimistično, smo se že meseca aprila soočili z maksimalno zalogo gotovih izdelkov 6000 komadov, kar je pogojevalo takojšnjo zmanjšanje proizvodnje in nehvaležno prerasporeditev delavcev na druga dela v posamezne TOZD-e v okviru DO NOVO-LES. Poudariti je potrebno, Poudariti je potrebno, da smo se pojavili na trgu v izredno neugodnem času. S prizadevanjem sodelavcev TOZD BLP in z osvojitvijo tehnologije senčenja robov izdelkov smo dosegli, da danes delamo v dvoizmenskem delu z prodano proizvodnjo cca 80% v izvoz na zapadni trg. Napovedi za naslednje leto so tako optimistični, da se zaradi izkušenj ne upam verjeti, saj gre za prodano celoletno kapaciteto proizvodnje. Mnogokrat mi sodelavci v različnih priložnostih postavljajo vprašanje, kakšno je sodelovanje in pripravljenost do dela zaposlenih pa tudi širše DPS. Verjetno pri tem mislijo na vodstveno strukturo občine Ozalj in razne institucije, ki so kakorkoli bile povezane z izgradnjo obrata. V ničemer se kolektiv obrata Radatović ne razlikuje od ostalih kolektivov, razen da so večina domačini z obratom v svoji re-publikj, na nerazvitem področju Žumberaka, pa čeprav samo 3 km odaljeni od Slovenije. Za zadovoljevanje potreb tega življa izključno gravitirajo na občino Metlika. Poudariti moram, da osebno komuniciram z delavci v slovenskem jeziku, oni z mano v hrvaškem. Do sedaj zaradi tega ni bilo težav, saj jih je 90% popreje delalo v IM V Novo mesto, oz. v ostalih podjetjih na Slovenskem. Zelo zgledno je sodelovanje z vsemi DPO v občini Ozalj, še posebej s skupnostjo za zaposlovanje. Kot vodja obrata sem se našel v določenih primerih v zakonodajni dilemi obeh republik, vendar kot sem omenil smo probleme rešili z obojestranskim razumevanjem. V obratu smo konstituirali aktiv ZK, aktiv sindikata in aktiv ZMH. Prvotni predlog z vodstvom občine Ozalj o izvajanju delovne discipline je naletel na izredno razumevanje tega vodstva, meni pa v moralno podporo. Želim dokazati, da s primernim odnosom do dela, do družbenih sredstev in o pogojih dela, ki so v obratuje nedvomno eksistenca zaposlenih zagotovljena ter dana velika možnost nadaljnjega zaposlovanja in razvijanja tega obrata. Vodja obrata Radatović Nenčič Peter JOŽE PETRIČ vodja spl. odd. V Novoles TOZD TKO Metlika sem prišel pred enim letom iz IMV Novo mesto. Zaposlitev tu v Metliki sem sprejel z veseljem saj sem v okolici tudi doma. Samo delo vodenje splošnega oddelka — sekretarje zelo pestro in razgibano, precej drugače kot v drugih TOZD Novolesa, saj smo mi edini TOZD, ki gravitira tudi na bratsko republiko Hrvaško. Z Radatoviči predstvljamo skupen TOZD, kateremu pripisujemo velik pomen po kadrovskem vidiku. V obeh naših proizvodnjah je struktura zaposlenih večnacionalna in mislim, da se v tem pogledu dobro dopolnjujemo. Od trenutno skupno zaposlenih 145, nas je v Radatoviču okoli 30, ostali pa v Metliki. Od tega je približno 1/3 mladih tako kot je tudi celoten kolektiv mlad saj obstaja v Metliki šele kakih osem let. Tretjina zaposlenih v TOZD ima bivališče izven kraja TOZD in sicer v občini Ozalj. Prolematika Od problematike bi omenil predvsem tri področja, katera smatram, da bomo morali bolj celovito rešiti: I. nagrajevanje — nagrajevati bomo morali bolj kot doslej tiste, ki pridno delajo od tistih, ki so povprečni , / Oblikovanje kopalne kadi 2. stanovanjsko kreditiranje — za to področje bomo morali dodelati obstoječa pravila in jih naravnati na bolj življenjska 3. izobraževanje — naš TOZD je oddaljen od središč in možnosti izobraževanja. Menim pa, da bomo morali najti način kako ljudem zagotoviti več znanja saj je to naša bodočnost Na koncu želim, da bi TOZD in družba čimprej prebrodili krizo, vsaj nekoliko dvginili življenjski standard, da bi bolj smelo gledati v bodočnost mi in naši zananci. MILAN GORNIK predsednik delavskega sveta V Novolesu je od 1. 1983, predsednik delavskega sveta od maja 1985. »Predsednik delavskega sveta sem šele nekaj mesecev in večjih izkušenj torej nimam. Za moje mandatno obdobje pa lahko rečem, da naš delavski svet »dela« in da je v tozdu vpliven. Sestanke imamo povprečno več kot enkrat na mesec. V tem obdobju smo imeli tudi dve izredni seji. Mnenja sem, da sproti obravnavamo vse zade- Seznam jubilantov TOZD TES 10-letniki Janez Senica Anton Fink Anton Fink Dominik Gimpelj Bogdan Paunovič Tatjana Vidic 20-letniki Ivan Spelič Metod Brus Anton Bučar Franc Kuhelj Jože Makovec Pavel Tisovec Anton Učjak 30-letniki Franc Tisovec Alojz Turk Katarina Kostanjevec TOZD TGD 10-letniki Jože Gracar Jože Hočevar Edvard Parapot Franc Rojc Milan Zalašček Jožica Longar majda Mirtič Štefka Murn Anica Pečjak 20-letniki Janez Lovše Albin Murn 30-letniki Ciril Nahtigal TOZD BLP 10-letniki Ana Staniša 20-letniki Mirko Čadonič Peter Cigler Viktor Miklič Blažo Vukičevič Marija Gorše Marjeta Jereb Nataša Košir 30-letniki Prane Vidmar Matilda Mirčetič Života Pantič Matjaž Malenšek Franc Mavsar Ana Dražetič Mihaela Ožbalt Karla Petrič Vanja Vizjak Zvonka Volf 20-letniki Stanislav Gorše Boštjan Japelj Alojz Kompan Alojz Novak Stanislava Zupančič 30-letniki Mikloš Hegediš Marija Strabič TOZD DSSS 10-letniki Darko Iskra ABSCES DOJKE Piše in riše: I. Balog — Taka vnetja pogosto spremlja povečanje limfnih žlez pod pazduho. V dojki imam bolečo bulo, ki moti, ko otrok sesa. ril Verjetno, gre za vnetje, ki ga povzročijo bakterije, ki pridejo v notranjost dojke skozi bradavico. To se pogosto zgodi v začetku dojenja. — Ali vas boli, če vas tipam? Boli! Gre za vnetje, ki jo spremlja sprememba barve kože na vnetem področju. — Absces je vnetje pod kožo, ki ga obkroža ovojnica, zato antibiotiki ne pomagajo, ker s krvjo ne morejo priti do obolelega področja. Temperatura je zopet normalna. Ko smo odprli absces. je padla. Rana se bo zacelila, ostala bo le majhna brazgotina. SOPRAN ZAPORA OPICA STOŽJE. NAPRAVA ZA SUŠENJE SENA Železnica z OŽJIMI TIRI MLADIN. ORGAN. MED NOV ANTON OCVIRK ZVEZA KOMUNISTOV GOROVJE V CRNI GORI MELIŠČE ZADETEK PRI ŠPORTU DEL VOZA ZNAK ZA TESLA POLDRAG KAMEN KELVIN FINSKI ARHITEKT LJUDSTVO V LAOSU IGOR STRA- VINSKI PRODAJNI POPUST TEKOČE GORIVO BERKOPEC FRANC VZKLIK PIVCA SLOV. MATE- MATIK geoth MATI JOULE UČINKOV. PROTITAN- KOVSKO OROŽJE RADIO- AKTIVEN ELEMENT MESTO V ROMUNIJI REKA V SZ MOŠKO IME GOROVJE V MONGOLIJI JUDOVSKI UČENJAK PTIC. KI NE LETA UČITELJ NA VISOKI ACA NIKOLIČ FINA BOMBAŽNA TKANINA NOVA GORICA SVEČENIK V TROJI JOŽE UDOVIČ PRITOK SOČE EDO TAVČAR JOD KALIJ | GLAV. M. .BABILONIJE RADON KISIK DIREKTOR DSSS ZAVIRSEK ANDREJ USA POLMER LUKŠlC ANICA DULAR BRANE DEL ROKE KEM. SIMBOL ZA BOR GNOJNI MOZOLJ AMPER GERMANIJ VZKLIK BOLEČINE OSEBNI ZAIMEK OKR. ZA JUG ISOUTH) GLAVNI ŠTEVNIK IME TREH I PAPEŽEV LEON TISOVIC SESTAVIL SLAVKO MEDVED BOGINJA , PLODNOSTI l VHOD V SAPNIK ORENBURG (1936-56.) METER 22. ČRKA PRITOK RENA RIMSKO 1000 ZDRAV. RASTLINA ANTON CEHOV RIMSKA ENA ENAKA SOGLAS 100 m LORGER STANKO NATRIJ IVAN KULOVEC V REDU. VELJA IGRALKA FONDA URAN LJUBKO VALNO Z. IME karat oglji* Novoletna nagradna križanka 1986 Teden § 1 1 2 Ponedeljek 6 Torek 7 Sreda 1 8 3 13 14 15 4 20 21 22 5 27 28 29 1 5 S 6 3 4 5 7 10 11 12 8 17 18 19 9 24 25 26 g 9 210 3 4 5 11 10 11 12 12 17 18 19 13 24 25 26 14 114 31 1 2 <15 7 8 9 16 14 15 16 17 21 22 23 18 28 29 30 118 19 5 6 7 20 12 13 14 21 19 20 21 22 26 27 28 Četrtek 2 Petek 3 Sobota 4 Nedelja 5 9 10 11 12 16 17 18 19 23 24 25 26 30 31 1 2 6 7 8 9 13 14 15 16 20 21 22 23 27 28 1 2 6 7 8 9 13 14 15 16 20 21 22 23 27 28 29 30 3 4 5 6 10 11 12 13 17 18 19 20 24 25 26 27 1 2 3 4 8 9 10 11 15 16 17 18 22 23 24 25 29 30 31 I ; Teden Ponedeljek Torek Sred# f22 "23 2 3 4 24 9 10 11 25 16 17 18 26 23 24 25 27 30 jžii i j Četrtek Petek Sobota Nedelja 5 6 7 1 8 12 13 14 15 19 20 21 22 26 27 28 29 Teden 127 Ponedeljek Torek 1 Sreda 2 Četrtek 3 Petek 4 Sobota 5 Nedelja 6 28 7 8 9 10 11 12 13 29 14 15 16 17 18 19 20 30 21 22 23 24 25 26 27 31 28 29 30 31 131 1 2 3 132 4 5 6 7 8 9 10 33 11 12 13 14 15 16 17 34 18 19 20 21 22 23 24 35 25 26 27 28 29 30 31 136 1 2 3 4 5 6 7 137 8 9 10 11 12 13 14 138 15 16 17 18 19 20 21 39 22 23 24 25 26 27 28 40 29 30 140 1 2 3 4 5 141 6 7 8 9 10 11 12 °42 13 14 15 16 17 18 19 43 20 21 22 23 24 25 26 44 27 28 29 30 31 «44 1 2 |45 3 4 5 6 7 8 9 z 46 10 11 12 13 14 15 16 47 17 18 19 20 21 22 23 48 24 25 26 27 28 29 30 149 1 2 3 4 5 6 7 |50 8 9 10 11 12 13 14 S 51 15 16 17 18 19 20 21 52 22 23 24 25 26 27 28 53 29 30 31 PES, MAĆKA TROJAN- SKI JUNAK POO VOJAŠKI POVELJ- NIK ET8IN KRISTAN KEAN EDNIUND POKRAJINA V GRČIJI JANEZ TAVČAR BARIJ nimfa y gr MlTOL mesto v Španiji Kardelj Edvard dušik HITRO STREL- JANJE NAHTI- GAL RAJKO AMPER VRH HIŠE NATRIJ OKR.ZA TOČKA NARAVNO ŠTEVILO SAMEC PRI RACI APOTEKAR OEVTERIJ 2. ČRKA ABECEDE DALMAT. 2. IME REKA V FRANCIJI TRETJA NEZNANKA RAZTE- LEŠEVALEC NAŠ NOB KLUB DELA Z RAKETAMI NAGIB. POBUDA MESTO SIRA NIKELJ GERMAN. OREL DOMAČE 2. IME TUJ DVO- GLASNIK LJUBO RAJER IVANETIČ FRANC MATIJA COP SOGLAS- NIK STOPNJA NADREJEN. RET AR DER INICI ALA JEZERO V KANADI ODISEJ ILAT.I KISIK RT NA FLORIDI DOPRSNI KIP TORINO NAPAD. NAVAL GRŠKA ČRKA SESTI TON NA VRHU OGNJENIKA PESNIK UJEVIC DIVJE GOVEDO □OPISUJTE V GLASILO NOVOLES ITAL. KAMION NAŠ OTOK LITER NEDE- LAVNOST IKRAVEC LUDVIK STARIČ 3. TON TINE KREGAR POJAV NAVOD!_______ VOLT KANTON V ŠVICI .«* J : SREDOZ ' RASTLINA PRIKAZ FILMOV DIVJA MAČKA PIJACA STARIH SLOVANOV MODRO CRN PTIC PRVA ČRKA ABECEDE DRŽI GLAVO IBIDEM LAO CE ZAIMEK USPEŠNA POPEVKA AVSTRAL NOJ I GLAS 1 OSLA REŠEVAL SLUŽBA BAJT ANDREJ j GABRIČ ANTON ANTI- MON IVAN TRLEP GRAM RESNICA V FILOZOFIJI /V ! ČOLNAR 1 rL \ MILAN c, < SAMO GLASNIK REKA NA FINSKEM PREMER GAUSS •7 4 ■: Rešitve poslali do 10. januarja 1986 Seznam jubilantov TOZD LIPA 10-letniki Anton Štefanič Franc Brdik Jože Grubar Stanislav Jordan Milena Kuhar Nada Ravnikar 20-letniki Branko Stanič Antonija Gazvoda 30-letniki Anton Brišar TOZD TA P 10-letniki Martin Golob Jože Pungartnik Stanko Rogelj Franc Skube Janez Testen Janja Skoda Zoja-Tanja Bizjak-Rokov Marija Pate 20-letniki Stefan Kovač Marija Filipič TOZD IGK 10-letniki Anton Rus Ana Peterle 30-letniki Stane Dim Jože Kosem Alojz Skube TOZD TV P 10-letniki Milan Sternad Simo Trifkovi Ruža Čutura Albina Blatnik Mirjana Tomič Rosa Tur 20-letniki Stanko Spec Matija Bobnar Franc Darovec Alojz Jordan Anton Longar Ivan Novak Franc Petan Karol Stopar Ivana Springer Majda Glavan Silva Kavšček Stanislava Košir Slavka Vidmar 30-letniki Stanislav Šenica Alojz Senica Alojz Poglavc Marta Jerič Frančiška Levstik Olga Pirc Jožefa Tisovec 20-letniki Stane Čerin Stanislav Hodnik Alojz Konečnik 30-letniki Jože Vodopivec TOZD ŽAGA 10-letniki Milan Mačerol Frančišek Mirtič Stanko Peterlin Anton Pirc Stanko Vene Živojin Vidovič Mladženka Bjeloševič Manda Pršlja Anton Bukovec 20-letniki Jože Springer Jože Klobučar Franc Zaletel 30-letniki Jožef Nose Franc Pirc TOZD TPI 10-letniki Ivan Hočevar Peter Zupančič 20-letniki Jože Grabnar Atnon Miklič Jožefa Kralj 30-letniki Alojz Pižem Darinka Oberstar TOZD BOR 10-letniki Anton Bogolin Milan Gorenc Marija Gorenc Jožefa Mlakar Jožefa Umek 20-letniki Matin Zorko Martin Novak TOZD SIGMAT 10-letniki Bojan Macur Miran Medvešček Marta Omrzel Vida Papež Marica Vegel Dragica Haralovič TOZD TDP 10-letniki Metod Mežan Avgust Poglajen Zvone Tekavec Mira Bojanič Marija Novinec Mira Mlakar Stanko Rodič Matija Dukanovič Milan Mikolič Franc Pust Mulka Adrovič Cvijeta Aleksič Jožica Blatnik Ana Djukič Marija Hostnik Kaja Jelič Slavka Lalič Manda Perič Mara Sivonjič Danka Stojčič Zvonka Todorovič 20-letniki Franc Pšeničnik Branko Tekavec Fmil Trampuš Franc Avbar Franc Tolar Janez Urbančič Mira Duga Karolina Ivančič Anica Kučko Nada Pavša Rozalija Turk 30-letniki Franc Vidmar TOZD TSP 10-letniki Branko Berkopec Ludvik Bobič Slavko Franko Anton Gregorič Slavko Križe Zvone Majer Ivan Petan Ivan Potočar Ladislav Pugelj Jože Strajnar Janez Travnik Srečko Zaletel Anica Špelko Vera Kasunič Majda Krašovec Marica Tomič Franc Potočar 20-letniki Roman Sulc Bogdan Avsenik Vinko Gorše Franc Kren Janez Miklavčič Jožefa Černič Marija Juršič Vera Lukšič Ana Novak 30-letniki Slavko Flander Jože Počrvina Valentin Zupančič Terezija Škrjanec Stanislava Poglavc Marija Vidmar Fani Zupančič TOZD TPP 10-letniki Joško Bohte Jože Bradač Jože Hartman Zdravko Lesar Gabrijel Lumbar Jože Novak Branko _Strahan Marija Šega Kristina Crnoja Nada Jakše Jožica Regina 20-letniki Stanko Kastelic Teško Petrič Ljudmila Kovačič 30-letniki Alojz Mohorko Alojz Smrke Franc Udovč TOZD TKO 10-letniki Jure Baič Jože Dragovan Jože Kostelec Nikola Malič Rudolf Perla Dragica Bajuk Stoja Priselac 20-letniki Rudolf Pavlinič ve, ki sodijo v pristojnosti delavskega sveta. Če ocenjujem razmere v našem tozdu, moram reči, da so dobre. Nekoliko nas sicer moti, da smo razdeljeni na Metliko in Ra-datovič, vendar tudi to ni nepremagljiva težava. Čeprav smo po strukturi zaposlenih večnacionalni, tega sploh ne čutimo. Vsak govori v svojem jeziku in dobro se zastopimo. Ob tej priliki bi se rad pomudil pri nagrajevanju. Menim, da le-to v našem tozdu ni najbolje rešeno. Delovna mesta niso ustrezno ovrednotena, še zlasti nas pa moti obrazec osebnih dohodkov, ki ga nihče ne razume in zato se ob vsaki »plači« pojavi razburjenje. Želim si, da bi pomanjkljivosti odpravili in še v bodoče vsaj tako živeli in delali kot do sedaj.« LEON BEZLAJ predsednik IO OOS V TOZD TKO sem zaposlen od leta 1984. Opravljam dela in naloge kemijskega tehnika — laboranta. Predsednik sindikata sem poslal pred enim mesecem. Mislim, da je sindikat do sedaj dobro delal. Tudi Razvojna pot tozda TKO v bodoče mislim, da bomo ostali vsaj na isti ravni, če že ne bomo boljši. Predsednik IO OOS sem postal v obdobju, ko se naša družba nahaja v težkih razmerah gospodarske stabilizacije, ki vpliva na standard zaposlenih. Zato menim, da bo v prihodnje skrb sindikata prav v tem, da zagotovi čimbolj še pogoje našim delavcem. Redno bomo ugotavljali standard naših delavcev in ustrezno ukrepali. Prav tako bo sindikat poskrbel tudi, da bodo vsi, ki bodo hoteli, dobili ozimnico. Vprašljivo pa je financiranje sindikata. Sindikat ima premalo denarja, da bi regresiral ozimnico, silvestrovanje itd. Ljudje pa pričakujejo, da bodo dobili več kot sindikat lahko da. V bodoče bo treba gledati, da se tudi v Novolesu dajo možnosti za kreditiranje ozimnice in podobno, kot je to navada v drugih podjetjih v Metliki. Menim, da bomo na ta način najučinkoviteje pomagali delavcem, članom sindikata. Odnosi med sodelavci so dobri, sindikat pa se bo boril, da jih bomo tudi v prihodnje ohranili vsaj na tej ravni. Naš sindikat skrbi tudi za preventivno zdravljenje naših starejših delavcev, ki so zdravljenja najbolj potrebni. Pošiljamo jih v Dolenjske ali Šmarješke Toplice. Skrbi tudi za kulturno izobraževanje, prireja koncerte in podobne kulturne prireditve, za katere pa med našimi delovnimi ljudmi ni prevelikega zanimanja. Kaj je vzrok temu pa ne vem? odgovor na vse več vprašanj naših delavcev glede padanja standarda, rasti cen, inflacije itd. Za prihodnje si želim, da nam bi šlo vsaj tako kot do sedaj.« BORUT MUC predsednik O O ZSMS V TKO sem od 1. 10. 1984. Delam v mokrem oddelku kot oblikovalec akrila (modeliranje lusk kadi). SLAVKO VESELIČ sekretar OOZK V Novolesu v tozdu TKO je od 1. 1982. »Naša osnovna organizacija šteje 14 članov, 9 nas je v Metliki in 5 v Radatoviču. Lahko trdim, da smo dokaj aktivni in prisotni v vseh organih odločanja. Cilj naših prizadevanj je povečanje kvalitete, produktivnosti in zdravih odnosov v tozdu. Prav tako gredo naša prizadevanja v smeri zmanjševanja zalog. V prihodnosti bomo še krepili članstvo v ZK in si prizadevali za njihovo izobraževanje. Ob tem bomo nenehno skrbeli za izboljšanje položaja delavcev v tozdu. Seveda bo to težka naloga, ker smo mlad kolektiv in čedalje teže je dati zadovoljiv Letos junija so mi mladi zaupali še vodenje mladinske organizacije. V tem času nismo mladinci pokazali nobenih vidnih rezultatov. Med mladinci se čuti nekakšno mrtvilo. Rezultati se kažejo samo preko proizvodnje, saj nas je okrog 45, kar pa predstavlja približno 30% vseh zaposlenih. Vzroki za našo neaktivnost v mladinski organizaciji so predvsem v tem, ker smo iz različnih krajev. Iz Metlike nas je zelo malo, velika večina pa je iz okoliških krajev, kjer delajo na kmetijah. Za naslednje leto pripravljamo nekaj večjih akcij in upam, da bomo s tem pregnali pasivnost, ki je sedaj prisotna med mladimi. V ta namen smo ustanovili v obratu Radatovič aktiv mladih, da bi prišlo delo mladine tudi tu bolj do izraza. JANKO GOLEŠ izmenovodja v poliesterskem oddelku Janko je v TKO-ju zaposlen od 1. 1977. V tem času je opravljal vrsto odgovornih funkcij. Bil je predsednik IO OOS, predsednik delavskega sveta, vodja delegacije v zbor združenega dela v raznih komisijah, skratka angažiral se je povsod, kjer so mu delavci zaupali. »Začetki našega tozda niso bili lahki. Ker je naš proizvodni program v našem prostoru povsem nekaj novega, smo lomili ledino sami. Nismo imeli niti ustreznih strojev niti objektov. S prihodom tov. Drenika v TKO smo začeli energičneje oblikovati naš program in se takorekoč preporodih ter se začeli hitro razvijati. V oddelku, kjer delam jaz, imamo specifično proizvodnjo. Dalj časa smo morali potrpeti, ker smo delali v prostorih, ki zdravstveno niso primerni. Ker drugega izhoda nismo imeli, smo se pač organizirali kot smo vedeli in znali. Z odpiranjem novih prostorov, pa bo veliko lažje. Naš tozd je po strukturi zaposlenih mlad. Ne pretiravam, če rečem, da so razmere pri nas odlične. Tudi za v bodoče si želim, da bi ostali vsaj na tem nivoju, kot smo sedaj. Resda imamo trenutno težave, vendar so le-te le prehodnega značaja. Ker imamo proizvodni program interesanten in dobro kvaliteto, upam da nam bo uspelo še povečati standard.« D«0>U@( Razvojna pot tozda TKO IVANKA JUREJEVČIČ delavka v suhem oddelku in montaži V Novolesu, v tozdu TKO je zaposlena od 1. 1979. »V našem tozdu se počutim precej dobro. Naš kolektiv je mlad in zdrav. Tudi z delom sem zadovoljna in vesela sem, če mi uspe preseči normo, ker menim, da je to dobro za vse nas. Da le ne bom preveč hvalila razmer v našem tozdu, naj omenim, da po mojem mnenju obstojata v našem tozdu dva tabora: tabor prizadevnih in tabor tistih, ki jim ni preveč do dela in smatrajo tiste, ki so prizadevni, da se naprej »rinejo«. Da bi bilo še bolj neprijetno »pomaga« k tej razdelitvi še premalo stimulativno nagrajevanje. Tisti, ki norme presegajo niso ustrezno stimulirani. Želim si, da bi postali vsi zaposleni bolj delavni, kajti na ta način bi tudi lažje rešili marsikateri problem«. NIKO RAJAKOVIĆ delavec v polimerizaciji »Predno je Novoles odprl obrat v Radatoviču sem delal v IMV-ju v Novem mestu. Za nas odprtje obrata v Radatoviču veliko pomeni. Sedaj imamo delo blizu, pa tudi kraju samem se odpira boljša prihodnost. Ker pri nas ni bilo industrije se je veliko domačinov izselilo v druge kraje. Praznitev našega okoliša najbolj dokazuje podatek da je v štirih razredih naše osnovne šole samo 8 učencev. Sedaj pa število otrok raste. V našem obratu se dobro počutim, liki-pa, s katero delam je v redu. Pri nas imamo timsko delo, ki 12 Dt)@WS)Q@ zahteva močno koncentracijo. Prostore imamo tople in čiste, osebne dohodke kar zadovoljive. Glede na to, da ima vsak zaposleni tudi zemljo doma, nam še kar gre. Seveda je treba delati. Čeprav smo skupaj v obratu dve narodnosti, med nami ni nikakršnih nesoglasij. Dobro se razumemo in tudi jezik ne predstavlja ovire. rodne težave. Želim si, da bi se čez čas zaposlilo še več delavcev iz teh krajev.« BRANE PETROVIČ vodja proizvodnje Kolpa san umivalni komplet ima le pohvalne besede. »Naš obfat je velika pridobitev za naš kraj. Že veliko prej bi moralo kaj podobnega zrasti. Razmere v našem obratu so dobre, čeprav preživljamo po- Ohlikovanje kuhinjskih korit daja stekla kot je bila načrtovana«. MIRA POPOVIČ materialni knjigovodja Mira je prišla v obrat oktobra 1985. Ker je hodila v slovensko šolo odlično oblva-Zelim si, da bi se naše skladišče da slovenščino. O razmerah v čimprej izpraznilo in da bi pro- obratu in Novolesu kot celoti Ocena doseženih poslovnih rezultatov za leto 1985 Poslovno leto 1985 se izteka, zato že lahko ugotavljamo, kakšne poslovne rezultate smo dosegli in kje so tisti cilji, ki niso bili uresničeni. Iztekajoče leto lahko označimo kot prelomno, saj smo zavestno izvedli nekaj posegov, da bi v bodoče lahko nadaljevali svoje delo z večjimi delovnimi uspehi. Kot prvo naj omenimo prenehanje proizvodnje keramičnih ploščic in preusmeritev v lesno dejavnost. Številne težave v keramični industriji v Jugoslaviji opravičujejo sprejete odločitve. Izkazana izguba v TOZD IGK v letu 1985 je posledica proizvodnje v prvih treh mesecih in pa delno pokrivanje stroškov zaradi ustavitve proizvodnje kot cena za preusmeritev. Kot drugo lahko to leto označimo za izredno bogato z investicijami in novimi nabavami sredstev za delo, ki nam v letošnjem letu sicer še niso dale ustreznih rezultatov, pričakuje pa se, da se bo to poznalo šele v prihodnjih obdobjih. Nekaj investicij lahko prikažemo kot nujnih saj brez njih vsaj v doglednem času ne bi mogli ohranjati sedaj obstoječe proizvodnje. Ob takšnih pogojih in razmerah gospodarjenja bomo v letu 1985 dosegli nivo proizvodnje iz preteklega leta ob 3% večjem zaposlovanju, tako da bo fizična proizvodnja na zaposlenega (produktivnost) nekaj % pod produktivnostjo iz leta 1984. V letnem planu za leto 1985 smo si zadali glavne poudarke na povečevanju izvoza. Za letošnje leto smo načrtovali 20 milionov $ konvertibilnega izvoza, dosegli pa bomo 17.600.000 $, kar je sicer 3% več od leta 1984 in kar 12% manj kot smo načrtovali. Vodna masaža Kljub dokaj dobrim fizičnim pokazateljem pa so finančni rezultati slabši kot smo planirali in tudi realno slabši kot so bili v preteklem letu. Vzrok temu so največ neproporcionalne večje obresti, ki kompenzirajo izpad vrednosti posojenega denarja. Poprečna obrestna mera, ki jo plačujemo posojilo-dajalcem v letošnjem letu znaša 4j%. Obresti so tako kar štirikrat večje od preteklega leta in dvakrat večje od planiranih. Takšno izkazovanje obresti in poslovne- ga izida ni realno, ker se obresti povečujejo zaradi inflacije in ne kot cena denarja. V prihodnjih dneh pričakujemo spremembo predpisov s področja obračunskega sistema, ki bodo omogočili, da bomo kot začasno rešitev del plačanih obresti lahko kompenzirali z učinki revalorizacije zalog in tako delno sanirali izpad dohodka. Z osebnimi dohodki nekako sledimo inlfaciji. Poprečni OD z upoštevanjem minulega dela je bil v devetih mesecih letošnjega leta 41.247 din, kar je nekaj pod poprečjem SRS in v poprečju občine Novo mesto. S tekočimi izplačili (poprečni OD v oktobru z MD je okoli 59.000 din) smo nekako dohiteli poprečje v Sloveniji in se tudi dvignili nad poprečje občine Novo mesto. Kljub vsem doseženim uspehom pa vseeno ne smemo biti zadovoljni in si moramo za prihodnje leto zastaviti cilje ki bodo realno dosegljivi, seveda pa se tudi potruditi, da jih bomo dosegli. TO¥S)D@S 13 Vzrok za 12 nižji izvoz od planiranega je v 8% nižji fizični prodaji in 4% nižjih dolarskih cenah, kot smo jih planirali in tudi dosegli v preteklem letu. Tudi v primerjavi s preteklim letom smo fizično povečali izvoz za 7%, ob tem pa pridobili le 3% več dolarjev. Dosegli bomo 46% eksterne realizacije na tujem trgu, kar je za 6% več kot je poprečje lesarstva v Sloveniji. Ker pa tečaj ameriškega $ proti dinarju ne narašča tako hitro kot inflacija v Jugoslaviji, postajajo izvozni programi čedalje bolj vprašljivi po dohodkovni strani, saj že sedaj izvoz brez tečajnih razlik ni dohodkovno uspešen in šele tečajne razlike nadomestijo izgubo. Kljub temu pa je bila in bo usmeritev naše delovne organizacije v izvoz in tako sledimo ciljem širše družbene skupnosti. Fizična prodaja na domačem trgu bo od preteklega leta manjša za 16%. Vzrok temu je padanje kupne moči prebivalstva v Jugoslaviji. Naši izdelki postajajo za poprečnega kupca doma predragi, zato pa je usmeritev v povečanje in širitev izvoza toliko bolj upravičena in nujna. Skladišče gotovih izdelkov Uniles poje 23. 11. 1985 ob 19. uri je bila v Domu kulture v Novem mestu prireditev UNILES POJE, ki je bila v okviru praznovanj 40-letnice DO Novoles. Ideja o kulturnem sodelovanju delovnih organizacij združenih v SOZD Uniles je iz delovne organizacije Novoles dobila konkretni predlog, kajti iniciator prireditve UNILES POJE je bil naš kulturni delavec Vladimir Bajc. Kljub temu, da se je 10. septembra letos pretrgala nit življenja našemu Ladiju, smo kulturni delavci Unilesovih delovnih organizacij z začetim nadaljevali in se dokončno dogovorili za prireditev na kateri naj bi peli zbori za 23. 11. 85. Nadalnje delo je opravila kulturna komisija DO Novoles tako,daje ta izjemna kulturna prireditev lahko stekla. Na koncertu so, kot prvi zapeli pozdravno pesem »Mi smo dolenjci« člani Dolenjskega okteta, katerega pokrovitelj je DO Novoles. Prisotne je pozdravil predsednik SOZD UNILES tov. Planinc Marijan. Poudaril je pomen kulture v združenem delu in da s to prireditvijo obeležujemo 40 let DO Novoles. Moški pevski zbor MEBLO iz Nove Gorice je zapel pesmi O kresu. Partizanova izpoved. Kolo in Zdravico. Moški pevski zbor SVOBODA. katerega sestavljajo delavci in upokojenci DO Lesnina POZI) SOPOTA iz Radeč je zapel pesmi Ribniška, Podgorski mornarji. Na Vipavskem in Žabe. Mešani pevski /bor SVOBODA DUPLICA iz DO Stol Kamnik je navdušil poslušalce s svojimi modernimi interpretacijami pesmi Kadar mlado leto. Venite rožice. Ko zvezde padajo z neba in Pesem o starcu. Oktet Marles i/ Maribora je zapel pesmi Zagorski zvonovi, Marko skače. Jas sn čuja (tiča peti in Žabji radio. Moški pevski zbor LIKO VI RI) Vrhnika je zapel pesmi Večerni A ve. Sem bil zaljubljen in Zdravica, a Dolenjski oktet je v prog- ramu zapel pesmi Pogled v nedolžno oko, Premislil sem si, Fantje s Trške gore in Dolenjski furmarji. Nastope posameznih zborov je povezovala napovedovalka Božena Petrov za pestrost pa je skrbel Novolesov recitator Jože Gutman, ki nas je med pesmimi zborov popeljal v svet poezije Vladimira Bajca. Za zaključek koncerta pa sta oktet Marles in Dolenjski oktet skupaj zapela pesmi Pobratemija in pesem Triglav moj dom. Nastopili so štirje zbori in dva okteta kar je okrog 130 nastopajočih. Na žalost pa se prireditve nista udeležila prej napovedana oktet Javor Pivka in oktet Hoja Ljubljana, zaradi bolezni v ansamblu. Vsem nastopajočim je podelil priznanja za sodelovanje predsednik koordinacijskega odbora sindikata SOZD Uniles tov. Franko Stokelj. Sodeč po komentarjih gledalcev in nastopajočih, je prireditev uspela in želja vseh je, da prireditev UNILES POJE postane tradicionalna. Po skupni večerji z nastopajočimi in gosti se je skupna pesem prelivala v jedilnici doma starejših občanov v Novem mestu in za slovo smo zaželeli drug drugemu nasvidenje v Kamniku, kjer naj bi bilo 2. tradicionalno srečanje UNILES POJE. Doltar Janez moški pevski zbor liko verd 1*7 3*S Ot Doto*«**. p>» vse Oomovmt, - J&ati franci Mocnjsn >}ut9t >-*p «o«*ec i p »(Uranov© atovo, PoierUisar g*. traiK*Ms-nt* Ar to« !>Y*wk - n » naOoUno oko. i turjoln furtnc* $ l*a*«n» oa K»«w>K>k ktafa,-Vk5d- ažn* e ilvt tez i popram, za i s' Like te it v i»v «sve c> » čcmpi (<* p j,'. y.y»* 'O oevtMi ht*0 n ' »HZ sjc" S:ov«njf» v Manoara ooc nastovism zb,v pr&jet Bicnarso i* jreifp ' /S* 7 77 , t 'ioeju pnii.iftif d«ae*ma libra' ‘•v '•* e c« 'skozi .** iškega -ter « paleta tret*' ki pa > zazveni Pcaem »a*, j eara>3 twj< ** f.t*pl3\i»i i /ar-amovviie tostttvgp omanaev kvant« ver ae t-j* nicmi ebev. n oe. amageii v-sem, k< '5dt tešem, # n fi*<£. tM'i*as*u< i>k*t> ivv>vi pt>i*r«* <-«i sivapii opi^httr e. aetep*.»Mt«* rsMaiv semsiMiv plošč* j* omogočila OO kiko Vrhnika **osne4o v Siueku Hosoan v nv»ju 1M3 t>sga H-lbovhak nivKlircoH Vilkrj Owent» f otograhm Miroslav Zdovc Opnoire Pavel Mrak Tt»k 0