GrosuPlJe (centrala) sP 908 NAŠ KRAJ 1999
s
KNJIŽNICAH
Adamičeva
352(497.4 Dobrepolje) g
llllll III I III III III IIIII I MM UJMI M llllllllllt tO
l h
119990186,2
INFORMATIVNO GLASILO OBČINI? DOBBIiPOLJE
letnik V, št. 2
Odprtje razstave Frana Jakliča
Ob letošnjem kulturnem prazniku je postala dobrepoljska občina bogatejša še za eno kulturno pridobitev. V zgornjih prostorih Jakličevega doma je bila odprta spominska soba Frana Jakliča Podgoričana in stalna zbirka "Dobrepoljska hiša. Avtorica razstave je etnologinja Anka Novak.
Več na strani 7
Fotografija prikazuje stalno zbirko "Dobrepoljska hiša"
Občinski svet je zasedal tretjič
Na seji so sprejeli osnutek proračuna za leto 1999, ena glavnih točk pa je
bila problematika kamnoloma. Pri tej točki dnevnega reda so bili prisotni tudi krajani Ponikev.
Več na str. 5
februar 1999
Ali kamnolom v občini potrebujemo ali ne?
Očitno je, da se hoče vprašanje kamnoloma v občini obravnavati, kot prvorazredno politično vprašanje, čeprav temu seveda še zdaleč ni tako. Ze v prvi letošnji številki Našega kraja sem na kratko omenil, da kaže, da bo vprašanje kamnoloma v občini precej trd zalogaj v
tem mandatu. Zadevo želijo nekateri zelo spolitizirati, drugi tej politizaciji nasedajo in tako se ustvarjajo neki nepotrebni konflikti, ki z resnim in zavzetim delom nimajo nobene prave zveze. Prav je, da zaradi boljše informiranosti osvetli no zadevo nekoliko nazaj.
Neizpodbitno dejstvo je, da je kamnolom v Predstrugah nastal za potrebe izdelave apna, ki je imela tudi zaradi primerne surovine že dolgo tradicijo in v prvi fazi ni bilo predvideno, da bi bil tukaj kamnolom za pridobivanje gramoza in peska. Tudi obseg izkoriščanja je bi manjši kot danes. Že takrat, ko se je odpiral sedanji kamnolom in šc zlasti potem, ko se je prenehalo s proizvodnjo apna, so obstajali predlogi, da bi kamnolom odprli z druge strani videmskega hriba, vendar takrat to ni bilo osvojeno in je kamnolom nadaljeval s svojo proizvodnjo na sedanji lokaciji, za kar ima tudi potrebna dovoljenja ustreznih institucij.
nadaljevanje na str. 2
Iz vsebine: •» Projekt "ČEPOV
•> Proslava za kulturni praznik
•» Intervju z Davidom Jakopičem
•* "Korenine slovenske identitete
•» Iz občnih zborov
•» Pustovanje
n
Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec marca. Prispevke sprejemamo do 12. v mesecu
119990186,2
Ali kamnolom v občini potrebujemo ali ne?
Kamnolom je spočetka deloval v manjšem obsegu in zaposloval nekaj ljudi. Nekateri so si v Predstrugah tudi postavili svoje hiše in zaradi manjšega obsega poslovanja in zaradi dejstva, da je posameznikom pomenil delovno mesto, ni bil tako moteč za okolico. Dobršen del prebivalcev vasi Predstruge, ki so na novo gradili hiše, je tudi podpisalo posebno izjavo, da so seznanjeni, da v naselju deluje kamnolom in da jih to dejstvo ne moti. Zadeve so se s časom spremenile, v Predstrugah je zraslo obilo novih hiš, katerih prebivalci so kamnolom potrebovali samo toliko časa, dokler so gradili hiše, potem pa s kamnolomom niso imeli nobenega stika več. Vse več prebivalcev v vasi se je tudi upokojilo in se je njihovo bivanje v svoji hiši in v vasi povečalo. Istočasno pa se je povečala tudi dejavnost v kamnolomu, s čimer se je povečal tudi hrup in transport. Vsa ta dejstva skupaj lahko povežemo, kot vzrok vse večjega nezadovoljstva prebivalcev vasi Predstruge do izvajanja dejavnosti v kamnolomu. Sodu je izbila dno nesreča, ki se je zgodila v juliju leta 1996, ko je kamenje letelo med hišami v Predstrugah in jih nekaj tudi poškodovalo in res je bila prava sreča, da ni bil še kdo poškodovan ali mrtev. Prebivalci vasi Predstruge, so zaradi tega zahtevali, da se zadeva zaostri in uredi, da ne bo moteča za okolico, ali pa kamnolom zapre. Kamnolom bi ob dodatnih vlaganjih v posodobitev in spremenjenem kotu izkoriščanja in ob večji pazljivosti izvajalcev lahko varno delal tudi na tej lokaciji, saj se že po naravi dela vse bolj odmika od naselja. Ker pa je pri upravljalcih kamnoloma, Komunalnemu podjetju Ljubljana, obstajal interes, da s proizvodnjo nadaljujejo in so pripravljeni odpreti tudi nov kamnolom s sodobnejšo tehnologijo, se je ponujala priložnost za prestavitev kamnoloma in prevladalo je mnenje, da bi bilo najbolje kamnolom na tej lokaciji zapreti in ga prestaviti na bolj skrito mesto. Zažclje-na je bila lokacija ob železnici, da bi transport iz novega kamnoloma lahko potekal tudi po njej. Ker je bila občina
ravno v fazi spreminjanja prostorskega plana, smo v tem postopku iskali novo lokacijo in jo tudi nekako našli. Lokacija, ki je bila v občinskem prostorskem planu potrjena, je bila locirana ravno na katastrski meji delno na zemljiščih, ki so last Ponikovcev in delno na zemljiščih, ki so last Vidcmccv. Ta lokacija seveda ni bila izbrana zato, da bi s tem hoteli kogarkoli prizadeti, pač pa zato, ker smo menili, da je dovolj odmaknjena od naselij, da neposredno zaradi oddaljenosti ne bo motila nikogar, ostale proizvodne in transportne zadeve pa bi reševali z dodatnimi pogoji, brez katerih novi kamnolom ne bi dobil dovoljenja. To je predvsem vnaprej rešeno vprašanje transporta in nove tehnologije. Čeprav je bil prostorski plan v javni razpravi kar dvakrat, takrat ni bilo nobene večje pripombe na ta plan. Zelo oster protest prebivalcev Po-nikev pa je nastal, ko je hotelo Komunalno podjetje odkupiti zemljišča za novi kamnolom, ker brez svojih zemljišč pač ne more pridobiti ustreznih dovoljenj. Občinski svet občine Dobrepolje je o protestu Ponikovcev razpravljal in prevladalo je mnenje, da niso potrebne nobene nagle odločitve in sprejel sklep, da od Komunalnega podjetja Ljubljana zahteva, da ustavi vse aktivnosti v zvezi z odkupom zemljišč za novi kamnolom, občinsko upravo pa zadolžil, da pridobi čim več strokovnih mnenj in argumentov ter mnenj prebivalcev občine, za temeljno odločitev kaj sploh narediti s kamnolomom v občini. Ali ga imeti ali ne?
Vse bolj je jasno vsem svetnikom in tudi meni osebno, da se bomo morali v zvezi s kamnolomom najprej odločiti o tem temeljnem vprašanju. Pri tem ni na mestu nobena evforija, nobeno zmerjanje in primitivizem, ki sem ga bil deležen, ne politiziranje pač pa trezen in pameten premislek. Zadeva je za zdaj ustavljena. Vsakršna "ho ruk" odločitev bi bila prav gotovo neumestna. Tudi nobenega razloga ni, da bi takšne odločitve sprejemali. Prevladati mora strpno in tvorno so-
delovanje in dogovarjanje, če bo potrebno tudi referentki m in šele, ko bomo vse pretehtali pa tudi odločitev.
Dejstvo je namreč, tla je kamnolom za okolico moteča dejavnost, čeprav nobena dejavnost ni brez vpliva na okolico, tla z miniranji stresa okolico, tla tovornjaki uničujejo ceste, tla je transport skozi vasi v severnem delu občine večji in za te vasi bolj obremenjujoč, da povzroča hrup in pušča prašne delce. Dejstvo pa je tudi, tla smo imeli in imamo od njega vsi tudi korist. Vsak, ki je v občini kaj gradil, je prav gotovo uporabil material iz kamnoloma, ki ga je lahko pripeljal z majhnimi prevoznimi stroški. Tudi zelo velikega tempa urejanja in asfaltiranja cest ne bi moglo biti, če ne bi imeli tega kamnoloma. Poleg tega, da kamnolom plačuje letno občini prispevek v denarju, ki se giblje med 3 in 4 milijoni tolarjev, je vsako leto prispeval še material za utrjevanje cest v količinah od 7 do 10 tisoč m3 na leto. Bližina kamnoloma je prednost tudi za to, tla so nizki transportni stroški materiala. Ce vse to ovrednotimo, lahko mirno ugotovimo, da se je letni prispevek kamnoloma občini gibal meti 20 in 25 milijoni tolarjev. To je skoraj 80% sredstev, ki se zberejo s samoprispevkom ali četrtina investicijskega denarja, s katerim razpolaga občina.
Zupan je z zaupanim mandatom v nekem smislu gospodar občine in res slab gospodar bi bil, če vas tudi na to dejstvo ne bi opozoril. Vemo tudi, kako težko je zbrati kakšna sredstva za skupne potrebe. Pri svojih nadaljnjih odločitvah potrebujemo predvsem mnogo strpnosti dogovarjanja in tehtnih argumentov, brez velikih besed in politiziranja. V svojih nadaljnjih korakih na tem področju, bom skušal pridobiti čim več argumentov za takšno ali drugačno odločitev, v končni fazi se bom pridržava! otlločitve večine, pa kakršno pač bo. Vsaka odločitev pa zahteva tudi odgovornost.
Vse občane, ki imate o tej temi kakšno argumentirano mnenje, naprošam, tla ga posredujete na občino, več glav več ve.
Pozdravlja vas vaš župan Anion Jakopič
Projekt "CRPOV" v občini Dobrepolje
Zgornja kratica s celim imenom pomeni CELOSTNI RAZVOJ PODEŽELJA. Pod tem nazivom deluje v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tudi oddelek ministrstva, ki naj bi skrbel za razvoj podeželja. Pod tem nazivom pa se v posameznih krajih in občinah tudi izdelujejo posamezni projekti razvoja. V naši občini takšnega projekta do sedaj še nismo imeli.
Na osnovi takšnega projekta je možno v poznejši realizaciji tudi pridobiti določena sredstva s strani ministrstva za kmetijstvo, kot tudi iz strani drugih ministrstev. I/, tega razloga smo se tudi v naši občini odločili, da pristopimo k izdelavi takšnega projekta. V teh projektih se običajno obdela in planira določeno ureditev in delovanje posameznih sredin z vidika več dejavnikov, kot prostorskega, gospodarskega, komunalnega, kulturnega itd. razvoja. V naši občini se postavlja vprašanje, katero območje zajeti v ta celostni razvoj podeželja. Z ozirom na število prebivalcev, bi bila to lahko cela občina, z ozirom na površino, pa je ta, po mnenju svetovalcev ministrstva za kmetijstvo, skoraj prevelika. Dejstvo pa je tudi, da so vse funkcije življenja meti seboj prepletene in se prepletajo od ene vasi v drugo in šele občina kot celota pomeni neko zaključeno enoto. V nekem smislu lahko govorimo tudi o dveh enotah, ki so v neki življenjski funkciji zaokrožene, to sla Dobrepolje in Struge. Tako bi se lahko projekt CRPOV navezoval tudi na ta tlva območja. V tak projekt je sevetla potrebno vključiti vse zainteresirane posameznike, vaške sredine, društva in občino kot celoto, če hočemo, tla rodi kakšen uspeh. Tukaj je sevetla potrebno poudariti, tla naj bi pretežni tlel takega projekta temeljil na privatnih nosilcih razvoja in je v končni lazi tudi namenjen temu, da bi ljudje določenega območja živeli bolje in si zagotovili primeren osebni in splošni standard. Tudi ni za pričakovati, tla bi sredstva po izdelavi takšnega projekta kar tleževala v občino oziroma k posameznim nosilcem, vendar je projekt v nekem smislu osnova za to, tla posamezni nosilci lahko uveljavljajo dotacije, ugodne kredite in druge ugodnosti za svoj raz-
voj. Na osnovi lega projekta lahko na primer občina pridobi določena ugodna sredstva za izgradnjo ceste, napeljavo vodovoda ureditev vaškega središča itd. Posameznik, ki je vključen v ta projekt, pa tudi lahko pridobi določena dodatna sredstva za izvedbo svojega programa, vključenega v projekt Projekt, v odvisnosti od ambicij posameznih sredin in posameznikov vključuje lahko različne dejavnosti, kot kmetijstvo, še zlasti z vidika dopolnilnih dejavnosti, kmečkega turizma, predelave na kmetiji, ekološko kmetovanje itd., pa tudi urejanja zemljišč, komasacije, agromelioracije itd., dalje razvoja obrti in druge proizvodne dejavnosti v določenem okolju, tudi izgradnja obrtne cone. V tem projektu so lahko tudi čisti projekti turizma in gostinstva, z vključevanjem naravne in kulturne dediščine, dalje projekti s področja kulture in
kulturnih ali etnografskih prireditev, ki dopolnjujejo celostni razvoj in nastopajo kot stalnica itd.
Seveda nam vsi vidiki tega še niso poznani, želimo pa v tem času ugotoviti, ali v občini obstaja interes posameznikov, posameznih vasi ali občine kot celote, da se v ta projekt vključi. Občina mora za izvedbo takšnega projekta pridobiti strokovno usposobljenega izvajalca, ki projekt pripravi, izmed zainteresiranih posameznikov in skupin iz območja, ki se bo v ta projekt vključilo, pa določiti nek projektni odbor ali svet, ki bo s projektanti sodeloval in usmerjal delo in sevetla predvsem animiral ljudi, da bodo sodelovali v izvedbi.
POZIVAM TOREJ VSE ZAINTERESIRANE POSAMEZNIKE ALI POSAMEZNE VASI, DRUŠTVA IN DRUGE OBČANE, KI ŽELIJO BITI NOSILCI RAZVOJA IN BI SE ŽELELI NA TAKŠEN ALI DRUGAČEN NAČIN VKLJUČI-VATI V PROJEKT CRPOV, ALI IMAJO KAKŠNE PREDLOGE S TEGA PODROČJA, DA SE OGLASIJO NA OBČINI PISNO ALI OSEBNO, DA SE BOMO LAŽJE ODLOČALI ZA NADALJNE KORAKI: NA TEM PODROČJU.
župan Anton Jakopič
RAZPIS ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA SUBVENCIONIRANJE UREJANJA PAŠNIKOV
Občina Dobrepolje razpisuje zbiranje prijav za subvencioniranje ureditve pašnikov. Na razpis se lahko prijavijo vsi kmetje, prebivalci občine, ki na novo urejajo pašnik. Občina bo dodeljevala subvencije v skladu z razpoložljivimi sredstvi, velikostjo pašnika in ob priporočilu kmetijske svetovalne službe.
V prijavi morate navesti:
- Točen naslov prosilca
- številka parcele z oznako katastrske občine, kjer se ureja pašnik
- opis del ki jih želite izvajati
Sredstva se bodo dodeljevala v obliki plačila računa za nabavljeni material.
Rok za oddajo prijav je 25.3.1999. Prijave oddajte pismeno na naslov, Občina Dobrepolje, Videm 35,1312Videm-Dobrepolje.
Občina Dobrepolje župan
KNJIŽNICA GROSUPLJE Adamičeva 15
OBČINA DOBREPOLJE RAZPISUJE
KREDITIRANJE KMETIJSTVA
IZ BANČNIH SREDSTEV IN SUBVENCIONIRANI OBRESTNI MERI IZ SREDSTEV PRORAČUNA OBČINE DOBREPOUE
1. Sredstva se bodo dodeljevala iz razpoložljivega kreditnega potenciala v višini 15.000.000,00 SIT. Kredit je za kreditojemalca brezobresten, plača samo TOM. Obresti bodo poravnane iz občinskega depozita vezanega v ta namen. Krediti se vodijo v SIT. Doba vračanja posojila je 5 let.
2. Posojilo se dodeljuje za naslednje namene:
- gradnjo, prenovo in adaptacijo gospodarskih objektov kmetije; . nakup in posodobitev opreme;
- razširitev, posodobitev in pridobivanje novih možnosti za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, kot so: kmečki turizem, domača in umetna obrt, kmetija odprtih vrat itd.
- za nakup in urejanje kmetijskih zemljišč;
- za programe predelave in trženja.
3. Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki:
- v preteklem obdobju niso koristili kreditov za te namene;
- so kmetijski zavarovanci;
- so kmetje, ki imajo kmetijsko izobrazbo ali naslednika s kmetijsko izobrazbo;
- imajo ekološko primernejši program;
- z naložbo povečujejo površino kmetije ali zaokrožajo zemljišča. Upošteva se tudi ekonomsko upravičenost naložbe.
4. Lastnoročno napisani vlogi je potrebno priložiti naslednjo dokumentacijo:
- vloga za podporo investicij - bančni obrazec, ki se dobi na občini;
- zapisnik o terenskem ogledu investicije (poda ga občinski odbor za kmetijstvo);
- osnovne podatke o kmetiji (kmetijska svetovalna služba);
- izjava o zagotovljenih lastnih sredstvih;
- tekoče potrdilo o statusu kmeta oz. v primeru, da se prosilec ukvarja s kmečkim turizmom, domačo in umetno obrtjo oz. kmetijo odprtih vrat, še odločbo o izpolnjevanju pogojev, ki ga izstavi oddelek upravne enote, pristojen za gospodarstvo;
- pri gradnji, prenovi in adaptaciji gospodarskih objektov kmetije pa še zemljiškoknjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del in predračun celotne investicije;
- posestni list s stanjem za tekoče leto, ki ne sme biti starejši od enega meseca;
- če prosilec ni lastnik, pa še soglasje lastnika ali upravljalca kmetije, da se strinja z nameravanimi deli in najemno pogodbo, sklenjeno najmanj za dobo vračanja kredita;
- za nakup opreme, predračun ali račun;
- za nakup kmetijskega zemljišča overjeno kupoprodajno pogodbo in izjavo kreditijemalca, da zemljišče ne bo prodal naslednjih 5 let.
5. Višina posojila je odvisna od namena investicije, razpoložljivih sredstev in števila vlog. Višina posojila se lahko dodeli v obsegu:
- v primeru gradnje ali nakupa zemljišča najmanj 300.000 SIT do največ 2.000.000 SIT;
- za nakup opreme najmanj 200.000 SIT do največ 1.500.000 SIT; Posojilo ne sme presegati 50% vrednosti celotne investicije.
6. Prošnjo za posojilo s prilogami vložijo prosilci na uradu Občine Dobrepolje. Razpis velja do porabe sredstev oziroma do 31. 12. 1999.
Župan Občine Dobrepolje Anton Jakopič
RAZPIS ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA IZVAJANJE DODATNIH AGROMELIORACIJ ZA VASI P0DG0RICA IN MALA VAS
Občina Dobrepolje razpisuje zbiranje prijav za izvajanje dodatnih agromelioracij na območju vasi PODGORICA IN MALA VAS. Za razpis se lahko prijavijo vsi lastniki zemljišč v vasi Ponikve, ki želijo, da se na njihovem zemljišču izvajajo dodatne agromelioracije in so pripravljeni sami prispevati 30% vrednosti opravljenih del. Z ozirom na omejenost sredstev, je poseg namenjen predvsem korekcijam, oz. popravkom na zemljiščih, kjer so bile agromelioracije že izvedene, pa so se pozneje pokazale še določene potrebe, ne pa v celoti novim posegom.
V prijavi morate navesti:
- točen naslov prosilca
- številka parcele z oznako katastrske občine
- opis del, ki jih želite izvajati
- izjavo o pripravljenosti plačila lastne udeležbe
Po zaključenem roku zbiranja prijav, bo prijave pregledala strokovna komisija, ki bo odločala o upravičenosti posega in odobrila obseg del na posamezni parceli.
Rok za oddajo prijav je 25. 3.1999. Prijave oddajte pismeno na naslov, Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje.
Občina Dobrepolje župan
RAZPIS ZA POVRAČILO STROŠKOV PREPISA PRI NAKUPU ALI ZAMENJAVI KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Občina Dobrepolje razpisuje zbiranje prijav za povračilo stroškov prepisa kmetijskih zemljišč. Na razpis se lahko prijavijo kmetje, ki so prebivalci občine Dobrepolje, ki so ali bodo v tekočem letu zamenjali ali dokupili kmetijsko zemljišče tako, da bo nova skupna parcela velika najmanj 1 ha. Občina bo poravnala stroške pogodbe in takse za vpis v zemljiško knjigo in pri zamenjavah tudi morebitni prometni davek. Pri prodajah plača prometni davek prodajalec.
Prijavi s točnim naslovom prosilca je potrebno priložiti:
1. kupno ali menjalno pogodbo
2. mapno kopijo situacije
3. sklep o vpisu v zemljiško knjigo
4. potrdila o vplačanih stroških pogodbe in taksah za vpis v zemljiško knjigo, pri
menjavah tudi potrdilo o plačilu davka
5. številko tekočega ali žiro računa prosilca
6. potrdilo o statusu kmeta
Če se menjava vrši med dvema lastnikoma se stroški povrnejo tistemu, ki je z menjavo parcelo zaokrožil na skupno površino 1 ha in ima potrdilo o statusu kmeta.
Sredstva se po prejemu pravilne dokumentacije nakažejo na tekoči ali žiro račun prosilca.
Skupni znesek razpoložljivih sredstev je 200.000,00 SIT. Razpis velja do konca leta 1999 oziroma do porabe sredstev.
Občina Dobrepolje župan
OS je zasedal tretjič
Na tretji seji OS v novem mandatu, ki je bila 2. februarja, je bila poleg obravnave problematike kamnoloma, s katero se lahko seznanite v posebnem prispevku, najobsežnejša točka dnevnega reda obravnava proračuna za leto 1999. V obrazložitvi je župan poudaril, da se proračun sprejema v znamenju spremembe načina financiranja. Namesto tako imenovane zagotovljene porabe se uvaja nov način financiranja z integralnim proračunom.
Po obravnavi proračuna, pri katerih je bilo nekaj zahtev po večjih sredstvih v posameznih postavkah, je bil osnutek proračuna soglasno sprejet. Svetniki so imeli možnost oddati pisne pripombe še en leden po sprejemu osnutka. Splošne postavke iz proračuna bomo objavili, ko bo proračun dokončno sprejet.
Pri obravnavi tega najpomembnejšega akta občine je bil prisoten tudi predsednik nadzornega odbora Stane Skulj, ki se je zahvalil za zaupanje in poudaril, da je v interesu članov nadzornega odbora, kot najvišjega organa nadzora javne porabe v občini, da so seznanjeni z vsemi aktivnostmi občinskega sveta. Za sodelovanje oziroma obveščanje se priporoča v točkah, kjer so njihove pristojnosti največje: tO je nadzor nad razpolaganjem s premoŽenjem občine, nadzor namembnosti in smotrnosti porabe proračunskih sredstev in nadzor nad finančnim poslovanjem porabnikov proračunskih sredstev.
Tudi pri ostalih točkah dnevnega reda ni prišlo do večjih zapletov. Tako so člani sveta potrdili mandat novi članici OS Olgi Zupančič, ker je dosedanjemu članu Antonu Rusu prenehal mandat zaradi prevzema delovnega mesta tajnika občine. Svetniki so prav tako soglasno potrdili Staneta Jakiča za stalnega člana skupščine družbe JKP Grosuplje. Poleg še nekaterih več ali manj formalnih sklepov je dal občinski svet soglasje k investicijam v zdravstveno dejavnost na primarni ravni za leto 1999, kar je zahtevalo Ministrstvo za zdravstvo, da bodo sofinancirali izgradnjo prizidka lekarne k ZP Dobrepolje in zamenjavo ostrešja na ZP 1 )obrepolje.
Pod točko RAZNO so obravnavali dve prošnji za ustrezno rešitev stanovanjskega vprašanja in vloge za financiranje letošnjega pustovanja. O prošnji občanke z Vidma o odkupu in zamenjavi stanovanja se svetniki še niso izrekli, pač pa so se odločili, kako razdeliti 300 000 SIT, kolikor je postavka v proračunu, med tri prosilce v občini, ki so pripravili program letošnjega pustovanja. Zagonskim "mač-karam" so zaradi njihove etnološke vsebine namenili 150000 SIT, češkim in po-nikovskim organizatorjem pa po 75000 SIT. Sicer pa večina svetnikov ni bila navdušena nad letošnjo organizacijsko razdrobljenostjo pustovanj, zato so sklenili, da se v prihodnjem letu letošnja vsota, namenjena tej prireditvi, poveča, vendar pod pogojem, da bodo vse tri vasi priredile skupno pustovanje, ki bi ga prevzelo eno od društev. Sicer pa so imeli svetniki tudi nekaj kritičnih pripomb na lanskoletni program češkega pustovanja.
Pri točki VPRAŠANJA, PREDLOGI,
POBUDE je bilo izpostavljenih precej zadev.
ALOJZIJA PALČARJA je zanimalo, koliko pripomb je prišlo v teku javne razprave zazidalnega načrta Predstruge. Župan je povedal, da je pripomb precej, nato pa je omenjeni svetnik ponovno izpostavil problem pločnika v Predstrugah in dejal, da vaščani te vasi vztrajajo, da ogledalo ni pravilno postavljeno. A. Palčar je nato postavil še nekaj vprašanj, med drugim: zakaj cesta, ki so jo razkopali vodovodarji v vasi Cesta, še ni asfaltirana in kaj ukreniti, če miniranje v kamnolomu prekorači dovoljeno. Glede asfaltiranja župan meni, da se bo to uredilo takoj, ko bodo boljše vremenske razmere, o miniranju pa je potrebno obvestiti inšpekcijo. A. Palčar je nato opozoril, da se vedno ni dobil odgovora o vodi, ki ga je že zdavnaj postavil v imenu vaške skupnosti Videm v pisni obliki, zanimalo ga je tudi, kdaj bodo novoizvoljeni svetniki dobili obljubljene odloke, sprejete v prejšnjem mandatu. Župan je o vodi dejal, da je neoporečna, vendar omenjeni svetnik z odgovorom ni bil zadovoljen. Odloke pa bodo svetniki zagotovo dobili. Ker pa je teh aktov veliko, jih še niso uspeli pripraviti. V nadaljevanju je bil izpostavljen še problem poteka urejanja kanalizacije v Podgorici in nezadovoljstvo vaščanov Zdenske vasi zaradi postavitve tabel. STANE JAKIC je predlagal, naj se občinska uprava dogovori z vzdrževalcem ceste, kje bo stala tabla.
M. Steklasa
OBVESTILO
Obveščamo vas, da bo JANEZ JANŠA, poslanecv Državnem zboru Republike Slovenije za vaša vprašanja in pobude na voljo v POSLANSKI PISARNI V DOBREPOLJU v
ponedeljek, 22. marca 1999 ponedeljek, 26. aprila 1999 ponedeljek, 24. maja 1999
V poslanski pisarni ga lahko obiščete v prostorih občine Dobrepolje, Videm 35, od 15.45 do 17. ure.
VLJUDNO VABLJENI!
Naš krai
Aktualno
2/1999
Politični utrip
Prvega februarja je začela v Sloveniji veljati priloga 13 ali tako imenovani španski kompromis, ki odpira naš nepremičninski trg in pomeni, da lahko v Sloveniji kupujejo nepremičnine vsi tisti državljani EU, ki so živeli pri nas najmanj tri leta. Nekaj dni za tem je državni zbor po nekaj zapletih sprejel še zakon o ugotavljanju vzajemnosti, ki naj bi bil eden ključnih za uvedbo nepremičninskega trga.
Mesec februar pa je prinesel po daljši krizi tudi intenzivno dogovarjanje v koaliciji, ki ga je najprej zaznamovalo odtajanje odnosov med največjima vladnima strankama, kmalu za tem pa zaradi primera Holmec ponovno zaostrovanje. Tako so se v začetku februarja razmeroma uspešno dogovorili o kadrovskih zadevah. Za obrambnega ministra je bil izvoljen dr. Franci Demšar, ki ga je predlagala ljudska stranka, iz njihovih vrst je tudi novo vodstvo Sklada kmetijskih zemljišč, za novo generalno tožilko pa je vlada s preglasovanjem izbrala Zdenko Cerar, Čeprav je upravičen dvom mnogih, da je res šlo za preglasovanje. Zadovoljstvo SLS ob tem dogovarjanju pa ne more biti prepričljivo, saj je jasno, da pri kadrovskem kupčkanju prehaja vse več ključnih zadev pod vpliv največje vladne stranke. Generalno tožilstvo in Ustavno sodišče vsekakor spadata v najvišjo kategorijo pomembnosti. Uresničuje se tudi napoved, da bodo nasprotniki večinskega volilnega sistema naredili vse, da ne bo prišlo do njegove uzakonitve v državnem zboru.
Medtem pa se je razpletla, a še ne popolnoma pojasnila, tako imenovana zadeva Holmec. Najprej so vse skupaj preprosto hoteli naprtiti opoziciji, nato pa celo Beogradu in Cerkvi. Ko pa je ušla stvar akterjem iz rok, se je pokazalo, da je šlo med drugim za razčiščevanje kadrovskih zadev v vrhu MNZ. Kot je znano, je šlo v aferi Holmec za omaloževanje slovenske osamosvojitvene vojne in osamosvoji tel je v, slika kadrovskih obračunavanj v ministrstvu pa se tudi vedno bolj bistri. Nekoliko nejasna je le povezava meti obema dogodkoma. To naj bi pojasnila parlamentarna komisija, ki jo je imenoval parlament. Interpelacija proti ministru Bandlju, ki je bila sicer vložena, ker je ta odklanjal parlamentarni nadzor, se je zaradi kasnejše afere Holmec razpletla drugače, kot bi se verjetno sicer. SLS je tokrat prav zaradi sramotne afere Holmec, kot je dal vedeti Franc Zagožen, ki je prevzel po tem dogodku iniciativo v stranki; glasovala za interpelacijo, ki jo je podprla tudi ZLSD. To pa je pomenilo, da je minister Bandelj zgubil svoj položaj. Odnosi v koaliciji so zdaj na najnižji možni točki.
M. S.
Volilni sistem in demokracija_
Koje Ustavno sodišče razglasilo, daje pred dvema letoma na referendumu zmagal večinski volilni sistem, seje zelo hitro začela živahna polemika in spet se je pokazalo, da si pravniki niso enotni in da določeni krogi polemizirajo celo z odločitvami Ustavnega sodišča. Celo več, začela seje prava bitka proti tej pomembni odločitvi.
V nadaljevanju povzemam nekaj misli enega najbolj uglednih pravnih strokovnjakov in bivšega člana Ustavnega sodišča dr. Petra Jambreka o slovenskih strankah, demokraciji in volilnem sistemu.
Večinski volilni sistem med drugimi spremembami polarizira volilno telo na dve veliki predvolilni koaliciji ali stranki, kar hočejo nasprotniki tega sistema pokazati kol nekaj negativnega. Vendar dr. Jambrek to zavrača s trditvijo, da se vodstvi, programa in gravitacijski jedri obeh političnih polov in njunih volilnih teles naravno zbližujeta glede na neizogiben cilj vsakega bloka, da pritegne čim več sredinskih volivcev. Na ta način se stranke izogibajo skrajnostim. Približevanje obeh polov oziroma strank pa se ustavi na točki, ko bi blok začel izgubljali svojo istovetnost. "Sistem je transparentno, vendar nadzarovano razdvojen, ideološki robovi obeh polov so obrušeni, oba centra politične moči pa vzajemno tolerantna do kompromisnih rešitev." Strašenje s polarizacijo in s podobnostjo medvojnega konflikta je neumestno, ker je la potekal v izrednih razmerah vojne, okupacije in svetovnega spopada.
Zakaj tak odpor proti večinskemu sistemu? Dr. jambrek ugotavlja da so učinki delovanja večinskega volilnega sistema ne-razdružljivi s sedanjo tehniko in mehanizmi politične manipulacije slovenske poskomunistične nomenklature. Slednja je hotela že od vsega začetka prikriti svoje revolucionarno bistvo. Temu je služila najprej OF, nato SZDL, samoupravljanje, delegatski sistem, po letu 1990 pa "velike" koalicije. Glavno vlogo so tako tudi po spremembi političnega sistema igrale "nomen-klaturne stranke", ki pa so pridobile za partnerje svoje satelite, zraven pa še najmanj eno novo demokratično pomladno stranko. Ta se je, posebno njeno vodstvo, "v enem mandatu toliko odtujila od svoje volilne baze, da si je morala nomenklatura za maskiranje vedno znova poiskati novega partnerja."
Dr. jambrek omenja še druge manipulativne prijeme, kol so satelitske stranke (zeleni, demokrati, SNS, itd), nakupi poslancev, podkupovanja, medijska izsiljevanja ministrov", itd. Te manipulacije pa iz ozadja podpirajo mediji z medijskimi diskvalifikacijami nasprotnikov. "Po drugi strani pa isti "neodvisni" mediji prikrivajo in nevtralizirajo afere in škandale ter politični in finančni kriminal znotraj nomenklature", ugotavlja dr. Jambrek v svoji razpravi.
(nadaljevanje v naslednji številki)
Iz članka dr. P. jambreka v Novi reviji povzela M. Steklasa
Odprtje razstave Frana Jakliča
6. februarja je postala občina Dobrepolje bogatejša še za eno pomembo kulturno pridobitev.
V zgornjih prostorih Jakličevega domaje bila odprta stalna razstava o življenju in delu Frana Jakliča, Zamisel in pobuda o razstavi, ki jo je dala etnologinja Anka Novak, je bila živa že dolgo časa, v skromnejši obliki pa je bila postavljena v preddverju doma ob stoletnici prve zadružne organizacije, ki jo je v 1 )obrepoljll ustanovil Jaklič. Šele ob preselitvi krajevne knjižnice v nove šolske prostore pa se je končno ponudila možnost za postavitev celovite in stalne razstave tega velikega Dobrepoljca. V bistvu je tO projekt etnologinje Anke Novak, ki je vse svoje napore usmerila v zbiranje gradiva, v zadnjem času pa v urejanje prostorov in samo postavitev razstave. 1'ri slednjem ji je bila v pomoč Mojca Lovšin, finančno in drugo materialno podporo pa je nudila občina.
Rezultat obsežnega dela je Jakličeva spominska soba z nazorno in tematsko predstavitvijo njegovega življenja in dela, njegovih sodobnikov in časa, v katerem je živel in deloval. Razstavo odlikuje natančnost in preglednost, veliko je slikovnega in raznega drugega dokumentarnega gradiva, od izvirnih arhivalij iz pisateljevega osebnega življenja, njegovega organi/atorskega delovanja, nekaterih rokopisov njegovih povesti, pa tudi nekaj originalnih predmetov iz pisateljevega življenja do predstavitve književnih izdaj Jakličevih kmečkih in zgodovinskih povesti. Tako obiskovalec lahko dobi popolno sliko o kulturnih in gospodarskih zaslugah zaslugah hana Jakliča.
To predstavo pa si lahko še razširi v sosednjem prostoru, kjer je urejena stalna razstava "Dobrepoljska hiša". Predstavljena je podoba notranjosti hiše. Etnološka zbirka je primerno miljejsko dopolnilo k muzejski predstavitvi Liana Jakliča. Anka Novak je uspela pri Jakličevih sorodnikih in domačinih najti vse tiste originalne stare predmete, ki so bili najbolj tipični za takratno kmečko hišo. Tako v razstavnem prostoru najdemo vse značilne drobne posebnosti, ki spominjajo na takratni način življenja in preživljanja preprostega dobrepoljskega človeka.
Na odprtju razstave se je trlo obiskovalcev. Med povabljenci sla bila tudi Jakličeva hčerka Ivka Sluga in njegov vnuk inž. Tadej Sluga ter vrsta uglednih gostov, ki so tako ali drugače povezani z Dobrepoljsko do-
lino. Razstavo je odprl župan Anton Jakopič, obiskovalci pa so si na video kaseti lahko ogledali tudi posnetek odlomka Jakličeve povesti Nevesta s Korinja v izvedbi igralcev "Scene". Avtorica razstave Anka Novak
pa je nato predstavila Jakličevo življenje in tlelo in se ob tej priliki zahvalila vsem, ki so ji v kakršni koli obliki nudili pomoč pri projektu. Posebna zahvala je veljala inž. Tadeju Slugi in vsem tistim, ki so prispevali staro pohištvo in druge stare predmete za spominsko sobo.
Razstava bo vsekakor zanimiva za vsakega I )obrepoljca, obenem pa bo predstavljala kulturno zanimivost za slehernega obiskovalca Dobrcpoljske doline.
M. Steklasa
Gospa Anka Novak je predstavila Jakličevo življenje in delo
Razstavo si je ogledalo veliko obiskovalcev
Vljudno vabljeni na predstavitev prve pesniške zbirke Melitke Križman VEČNOST V TRENUTKIH,
ki bo v soboto, 20.3.1999, ob 19.00 v dvorani Jakličevega doma z gosti:
dramsko skupino SCENA sopranistko MOJCO LOGAR igralcem SAMOM GAŠPERŠIČEM
Proslava za 8. februar
Bogat kulturni večer
Organizator letošnje prireditve za kulturni praznik je bila dobrepoljska šola.
V prvem delu prireditve, ki ga je pripravila mentorica Slavka Mustar, smo prisluhnili recitalu domovinske poezije, ki je nastala iz globokih spoznanj in ljubezni do domovine naših velikih besednih ustvarjalcev. V Prešernovih, Jenkovih, Gregorčičevih, Cankarjevih, Zupančičevih, Borovih pesmih smo odkrivali ne le lepoto domovine, ampak celotno usodo naroda, ki je iz trpljenja in davnega hrepenenja po svobodi in samostojnosti rodilo izpolnitev tisočletnih sanj.
Prižgali smo največjo, najžlahtnejšo luč, kot se je izrazil pesnik Kuntner v svojem zanosu ob osamosvojitvi. Skozi celoten splet domovinske poezije so se prepletale kitice Prešernove Zdravljice. Namen recitala - v polnosti doživeti ljubezen do domovine, do našega jezika in človeka -, je bil dosežen. Tudi zara -di dobre interpretacije nastopajočih: sedanjih in nekdanjih učencev šole, mladinskega pevskega zbora, zbora mladih trobentačev in drugih glasbenikov, ki so spremljali mlade obetajoče pevske talente. V času, ki ni nabolj naklonjen izražanju domovinskih čustev, je bil to lep prispevek h kulturnemu prazniku.
Tudi v županovem govoru, ki je sledil domovinskemu recitalu, je bilo poleg hvalospeva velikanom naše kulture, čutiti obžalovanje zaradi nekaterih pojavov in trendov v naši kulturi in celotni družbi. Njegovo razmišljanje o kulturi objavljamo v posebnem prispevku.
Drugi del prireditve je bil bolj sproščen. Ob vsej umetniški veličini pa Prešernove pesmi včasih lahko povzročijo tudi slabo voljo in skrbi učencev, ki se morajo njegove pesmi učiti na pamet. Takšno nejevoljo in nenavaden zaplet v sanjah, ki pa se je srečno končal, je doživel glavni junak igrice, ki so jo zaigrali učenci višjih razredov. Pod mentorstvom Emc Sevšek in scenografke Svetlane Jakimovske so uspešno odigrali predstavo, za katero lahko rečemo vsaj to, da sedanji igralci odlične "Scene"
Recitatorke in pevke
Del mladinskega pevskega zbora
ne bodo ostali brez naslednikov.
Bogat kulturni večer seje nadaljeval v zgornjih prostorih Jakličevega doma, kjer je sledilo odprtje lakličeve razstave in stal ne zbirke Dobrepoljska hiša.
M. Steklasa
Posnetek s predstave
Anton Jakopič: govor na Prešernovi proslavi 6.2.1999
Slovenci smo menda edini narod oziroma edina država na svetu,ki imamo državni kulturni praznik in prav jc tako. Slovenska kultura je bila od nekdaj tesno prepletena z ljubeznijo do domovine, z ljubeznijo do lastnega naroda, z ljubeznijo do matere, skratka Z ljubeznijo do svojih korenin. Takšna kultura nas je plemenitih) in hrabrila, tudi v težkih, za obstoj naroda, mnogokrat prelomnih časih. Majhen narod, potisnjen med velike, v tisočletnem suženjstvu in vendar toliko klen, da je preživel. Preživel za tati i lega ker je ohranjal slovensko besedo, slovensko pesem. Tudi slovenski pogovor, ki je bil mnogokrat že sam na sebi ljudska umetnost, pripovedovanje storij in ljudskih pesnitev, ki so vedno vsebovale nek nauk, neko sporočilo, nas je bogatilo in hrabrilo, V težkih časih nam je bilo kažipot, v veselih je dajalo duška našemu veselju in nam vlivalo življenjski optimizem. Ljudska pesem peta in govorjena, ljudske pripovedke in storije SO bile tudi ogledalo našega početja in oblikovalec moralnih verskih in obče človeških vrednot.
Lahko bi rekli, da je bila slovenska kultura vseskozi v obstoju slovenskega naroda tesno povezana in prežeta /. domovin-sko.stjo, s slovenstvom . Tudi slovenski pisateljski prvenci od Trubarja dalje, preko Prešerna in Cankarja SO bili prežeti s to domovinsko pivinskost jo. Že samo prebiranje slovenske klasične literature in slovenskih pesmi je bilo dovolj velika domovinska vzgoja. Iz vrst kulturnikov in pisateljev so vedno prihajali zavedni Slovenci, ki so nam bistrili duha in nam oblikovali našo narodno zavest. Potem pa je prišel čas, ki je hotel, in še hoče, vse te naše tisočletne vrednote postaviti na glavo. Pod pojem kulture hoče pomesti vse, kar kdo ustvarja, kar komu pade na pamet. Seveda marsikaj od tega, kar danes vtikamo pod kulturo, je predvsem nekultura, je predvsem odraz nekega zmedenega časa, v katerem posamezniki in lahko bi rekli tudi dobršen del Slovencev išče svoj obraz, pa ga ne more najti. Najti pa ga ne more, ker ga išče v napačni smeti. Ne išče ga v lepoti, ne v slovens-
tvu, ne v slovenski narodni pripovedki in pesmi, kot izvirnemu izrazu slovenske duše, ne v ljubezni do domovine. Ne zdi se, kot da tega nalašč noče in se zaradi lega vse bolj razoseblja, ne samo kot oseba, ampak se vse bolj razosebljanto tudi kot narod. Ob našem vstopanju v Evropo, v konglomerat narodov, ver, takšnih in drugačnih nazorov vsekakor stopamo premalo pripravljeni v smislu utečene in vzgojene narodne zavesti, ki bi lahko kljubovala raznarodovalnim tendencam, ki jim bomo priča v naslednjih desetletjih. Te bodo namreč mnogo hujše in teme-Ij i tej Še in bodo slovenski narod v nekaj desetletjih taznarodile več kot ga je raz-narodilo tisočletno podložništvo avstrijski in srbski državi. Občutek imam, da se tega nihče ne zaveda, ali pa je nekaterim namerno vseeno. Sočasno z vstopanjem v Evropo je potrebna temeljitejša duhovna priprava in dosledna in trdna domovinska vzgoja, ki jo je v naših učbenikih in naših učnih programih, javnih glasilih, ladijskih in televizijskih programih in še drugih medijih, vse premalo zaznati. Seveda so tudi danes med nami kulturniki pisatelji in pesniki, ki opozarjajo tudi na to, vendar jih nekako nočemo slišati. Ce nam s strani Evrope grozi kakšna nevarnost, to gotovo ni ekonomski propad, čeprav smo tudi na tem področju še premalo pripravljeni, pač pa mnogo bolj, premajhna nacionalna zavest, lahko bi skoraj rekli namerno raznarodovanje Slovencev. In takšnale proslava, kot so nam jo danes pripravili naši šolniki učenci in mladina, je vsaj neka majhna protiutež in prav gotovo tudi del te prepotrebne domovinske vzgoje in vcepljanja ljubezni do slovenske besede in slovenskega naroda. Hvala jim za ta večer.
Dobrepoljci smo seveda lahko ponosni saj smo po kulturnih prireditvah lahko marsikomu za zgled, saj smo kulturno aktivni na vseh nivojih. Po tej proslavi smo namreč vsi skupaj povabljeni v zgornje prostore Jakličevega doma, kjer je naša neumorna rojakinja prof. Anka Novakova pripravila na ogled spominsko sobo Frana Jakliča in prikaz kmečke sobe iz
tistega časa. To bo stalna razstava in je vsekakor velik dogodek, saj je bila zamisel o Jakličevi sobi prisotna že ob gradnji Jakličevega doma. Razstava je bila zamišljena že za 130- letnico Jakličevega rojstva, pa žal zaradi poškodbe ni mogla biti izvedena, naj bo tudi s to razstavo solidno proslavljen ta kulturni praznik Anki Novakovi pa se za njen trud tudi v imenu občine iskreno zahvaljujem.
Naj nas takšnele proslave in prireditve kulturno obogatijo in okrepijo našo osebno in nacionalno zavest.
Jurčičevo priznanje g. Tonetu Cačniku
Zveza kulturnih organizacij občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica ter Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti sta v nedeljo, 7. februarja, pripravila osrednjo svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri so bila podeljena Jurčičeva priznanja. Med devetimi nagrajenci (Janez Bergant, Darinka Erjavec, Tone Gačnik, Helena Kozlevčar, Franc Mohar, Marta Omejec, Jože Podržaj, Marta Steklasa in Anica Volkar) je bil tudi gospod Tone Gačnik. dolgoletni član Godbe in KD Dobrepolje.
Slovesnost, katere so se udeležili tudi vsi trije župani občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, je vodila Simona Zore - Ramovš, gledališka umetnica. Slavnostna govornica je bila mag. Breda Škrjanc, program pa so lepo popestrili tudi recitator Gregor Zore, Moški pevski zbor KD Ivančna Gorica in trobilni kvartet.
G. Tonetu Gačniku ob prejemu Jurčičevega priznanja iskreno čestitamo!
KD Dobrepolje Janez Gačnik
Intervju z DAVIDOM JAKOPIČEM, vodjem dramske skupine SCENA
"Najlepše je po uspeli premieri"
David Jakopič, s katerim sva se pogovarjala o dramski skupini SCENA, se je rodil leta 1977 kot prvi otrok v družini. Po osnovni šoli je obiskoval gimnazijo Želimlje, kjer je maturiral leta 1996. Sedaj je redni študent tretjega letnika Ekonomske fakultete v Ljubljani. Poleg študija dela še honorarno in je ves čas aktiven v javnem in kulturnem življenju. Sam pravi, da je njegov delovni teden precej natrpan. Ta prijazen fant, ki ga odlikuje ustvarjalnost in talent, je svoj posluh in sposobnosti na kulturnem področju najbolj uveljavil pri vodenju dramske skupine SCENA, saj ta z vsako novo predstavo poža-nje večji uspeh.
David, kakšnega se vidiš sam?
- Dejal bi, da sem družaben, odprt, komunikativen in pripravljen za organizacijo in delo. Mnogi, predvsem prijatelji, me poznate po jasnih stališčih, od katerih redkokdaj odstopam. Prav te lastnosti mi veliko pomagajo pri vodenju dramske skupine.
Vaša dramska skupina nastopa že pet let. Kakšni so bili začetki? Kdo je dal pobudo? Kako je prišlo do sestave skupine?
Da, nastopamo pet let. Natančneje; Že pet let nastopamo v okviru Kulturnega društva Dobrepolje. Pred tem smo nastopali v okviru Mladinske veroučne skupine, predvsem ob materinskem dnevu. Prvi vodji le skupine sta bili Tatjana Erčulj in Barbara Babic. Ker je kazalo, da bo takratna skupina prenehala z. igranjem, sem se, komaj šestnajstleten, odločil za vodenje skupine. Reči moram, da so mi starši in sorodniki vedno stali ob strani in me spodbujali. Takrat sem s pomočjo prijateljev sestavil skupino. Prav tako jc bilo potrebno narediti sceno - kulise, katere nam služijo še danes. Večkrat pravim, da še danes težko verjamem, da smo tako mladi uspeli.
Od kdaj imate ime SCENA?
- Ime SCF.NA? To pa imamo od lanskega leta. Kot vse skupine, smo se tudi mi odločili, da si damo neko ime. Nastalo je kar naenkrat, na vajah. S kratkim
"brainstorming-om" smo sproducirali ideje in se hitro odločili za SCENA. Tako smo Scena, vedno na sceni z dobrimi in komičnimi scenami.
Poznamo te kot režiserja.
- Moram reči, da mi naziv "režiser", nikoli ni preveč ugajal. Režiserje predvsem strokovna titulacija, vendar vem, da sem v tem smislu popoln amater in sem veliko raje mentor oz. vodja dramske skupine.
Skupino vodiš že dolgo časa.
- Da, praktično vodim skupino ves čas, tudi z. režijo sem sc ves čas ubadal, z izjemo leta 1997. To jc kar zahtevno tlelo. V našem primeru še posebno. Ker dramsko skupino tudi organizacijsko vodim, vzame to precej časa. Velikokrat imam občutek, da moram narediti vse sam. Pri-
praviti igro, zrežirati, organizirati vaje, določiti termine, pripraviti sceno, kostume, organizirati marketing ... Prav od liga je najbolj odvisen obisk gledalcev. Delavnost članov se ponavadi opazi šele zadnji teden. Takrat, čc je le mogoče delegiram naloge vsem članom. Na tem mestu bi k sodelovanju povabil nove člane, predvsem bi kot razvijajoče amatersko gletlališče rabili scensko, kostumsko oziroma tehnično ekipo.
Si tudi kdaj igral?
- V začetku smo bili sevetla vsi vse: igralci, režiserji, scenci, maskerji, šepetal ci... Tudi sam sem igral prve dve leti. Vendar če hočeš igro res malo bolje pripraviti in jo tudi "zrežirati", je vsekakor potrebno tlelo "od spodaj". Mislim, tla ne gre toliko za uslrezanjc vloge, ampak za kvaliteto predstave. Čeprav je v gledališ ČU pregovor, tla so za dobro igro zaslužni igralci, za slabo pa je kriv režiserje potrebno veliko energije in osebne angažiranosti, tla igra uspe tako kot je treba.
Kdo vam izbira igre ali morda svetu-je?
- Ponavadi jo izberem sam, ne smem pa pozabiti moje tete Marte, ki mi vsako leto, še posebno zadnja tri leta, priporoči igro, katero je ona ponavadi že pripravila v Dijaškem domu Tabor. Tudi v okviru skupine se potem še posvetujemo.
Kako je pa z izborom vlog? Vsakokrat se mi zdi, da so vloge razporejene idealno.
- Vedno ko igro prvič preberem, določim vloge. Potem igro prebere še sestra Vitla in še ona določi vloge. Ponavadi ni odstopanj. Vlogo je vedno treba čimbolj približati igralcu in njegovemu karakterju. Kolerik v vlogi melanholičnega starčka se bo težko znašel. Vedno razporejam podobne vloge istim igralcem. Čeprav je včasih malo negodovanja, ker nihče noče biti star in grd, pač pa lep in mlati, skušamo vloge pravilno razporediti. Večkrat sem deležen ravno teh pohval, kako so bile vse vloge idealno razporejene.
Igrate bolj veseloigre: Ali vam te bolj ustrezajo ali pa ste morda "testirali" gledalce?
- "Važno, tla je komedija!" "Tako smo se smejali, kot še nikoli prej!" "Igro gledam zato, tla se malo sprostim in nasme
jem!" Vse to so odgovori in komentarji občinstva po uspešno uprizorjeni komediji. Če pogledamo amaterske odre po bližnjih krajih, hitro ugotovimo, tla je povsod večinoma tako. Ljudje imajo resnosti dovolj, čeprav ni moje mnenje, da mora bili vedno komedija. Radi pa v tem primeru ustrežemo preko 90% ljudi, ki želi komedijo.
Vendar letošnja predstava "Glavi dobitek" ni bila ravno komedija.
- "Glavi dobitek" je nekoliko bolj resna in niti sam nisem pričakoval toliko smeha. Tu pri nas v Dobrepolju je predvsem prisotno to, tla publika igralce pozna, zato ni vedno smešna le vloga, ampak večkrat sam igralec.
Gledalci imajo torej raje komedije, ampak pravijo, da jih je te težje igrati.
- Igralcem res bolj ustreza komedija, poleg tega je tudi na vajah bolj zanimivo in sami se najprej nasmejemo komiki v dramskem delu. Moram reči, tla veseloigro ni lahko igrati. Prizori morajo biti dobro naučeni, saj morajo igralci ob najbolj smešnih scenah obdržati skrajno resen obraz, tla vzpodbudi efekt komičnosti pri občinstvu. Tudi to se tla doseči z vajami.
Dramatiziraš in prirejaš tudi prozna besedila? Je to zahtevno delo?
- Dramatiziral sem tlva odlomka iz Jakličeve povesti Nevesta s Korinja in prav ta tlva odlomka sta postala nekakšen paradni konj naše dramske skupine. Velik uspeh gre predpisati predvsem dejstvu, tla sta odlomka izvirno dobrepoljska, odigrana v narečju. To tlelo se mi ztli precej zahtevno, ker sam zase vem, da sem preveč realist in nisem pretirano umetniški talent. Tako, da moram za to delo Žrtvovati veliko časa. Je pa to vsekakor velik izziv. Želim si dramatizirati celotno NEVESTO S KORINJA in jo zrežirati v izvirnem dobrepoljskem narečju in stilu. Upam, da bom našel kaj časa tudi za to.
Kje vadite in koliko časa rabite za eno igro?
- Vaje imamo ves čas v župnijskih prostorih v veroučni sobi, za kar se gospodu župniku najlepše zahvaljujem. Kot vemo, v župniji gradimo mladinski center, v katerem se bo našel tudi prostor za na-
še vaje. Podpiram prizadevanje gospoda župnika in menim, da bo takšen center lahko ponudil mladim veliko možnosti kvalitetnega preživljanja prostega časa.
Vedno si želim vaj na odru, ker šele oder pokaže pravo sliko dogajanja. Upam, da se bo tudi to kdaj uredilo, da bomo vsaj zadnji mesec imeli večkrat vaje v dvorani. Sedaj imamo vaje v Jakličevem domu zadnji teden pred premicro, kar sicer nekako zadostuje, je pa to za celo skupino velika obremenitev. Vaje so zadnji teden vsak dan vsaj tri ure, tako, da je listi teden pri meni, praktično rezerviran samo za igro.
Za uprizoritev igre je z obstoječo skupino potrebnih nekako od 25 - 40 vaj, odvisno od dolžine igre.
Igralce imate zelo dobre. Včasih dobiš celo občutek, da kdo od igralcev tudi improvizira. Posebno, če gre za narečne uprizoritve. Je to res?
- Hvala lepa za pohvalo. Tudi sam moram reči, da so igralci zelo dobri, praktično najboljši. Načeloma kakšne pretirane improvizacije v smislu "blefiranja" ne dovolim. Vendar se z leti odra navadiš, postane ti domač, še posebno, če je igra v narečju. Zato v zadnjem času čedalje bolj toleriram improvizacijo. Za dobro improvizacijo so predvsem pomembne izkušnje in talent.
Kaj misliš o igralcih SCENE kot njihov vodja oz. režiser?
- Omenil sem že, da so najboljši! Verjamem, da se na odru vsak maksimalno potrudi. Imajo tudi že kar nekaj izkušenj, tako, da se odra nobeden ne boji. Vsak ima še posebno kakšno dobro Jasnost. Eni so odlični komiki, drugi se hitro naučijo tekst, spet drugi se odlično vživijo v vlogo... Seveda se, predvsem zadnji teden na vajah pojavljajo tudi napetosti. Ko je premiera mimo, pa smo vsi spet veseli in zadovoljni in so vse napetosti pozabljene.
Imate precejšnje število članov.
- Res je. SCENA ima trenutno 22 aktivnih članov, vseh članov, ki so kdaj sodelovali v skupini, pa je 31.
Kako se ujamete? Ste tudi sicer dobri prijatelji?
- Mislim, tla se zelo dobro ujamemo. SCENA je res skupina predvsem dobrih
prijateljev. Kot sem že omenil, se tudi kdaj skregamo, vendar je čas dela in resnosti in je čas zabave! Vedno se že vnaprej opravičim, da zaradi igre ne želim osebnih zamer, ker si na ta način lahko hitro najbolj osovražen in skregan s vsemi. V začetku je bilo to za marsikoga težko, vendar sem vesel, da smo kot skupina čedalje bolj povezani in razumemo drug drugega. Najlepše je po uspeli premieri. Vsako leto pripravimo piknik in kakšen izlet. Pripravljamo tudi košarkaško ekipo SCENA. Ze lani smo igrali na turnirju VETER V LASEH.
Čutiti je pripadnost skupini. Znotraj skupine so se spletle trdne prijateljske vezi in trdim, da smo si tudi zaradi dramske skupine najboljši prijatelji.
In kako usklajujete vaje s študijskimi obveznostmi?
- Včasih zelo težko. Vendar je sedaj, ko smo vsi člani obstoječe starejše sekcije študentje, mnogo lažje. O izgovorih za vaje zaradi študija imam svoje mnenje, ki ga vsi igralci dobro poznajo. Mislim, da so dijaki in študentje, ki se veliko ukvarjajo z obšolskimi dejavnostmi, uspešnejši tudi v šoli. Dijaška in študijska leta so najlepša in jih je škoda zapraviti samo za golo sedenje in "učenje". Človek v teh letih zori, poleg izobraževanja, tudi na duhovnem in kulturnem področju. Tudi naučiti se da precej več, če si zaposlen in nimaš veliko časa. To vidim iz lastnih izkušenj. Zaradi šolskega testa ali izpita še nikoli nisem manjkal na vajah.
Pri GLAVNEM DOBITKU je bilo res veliko vaj na enkrat, tudi do štirikrat na teden. Vedno želim vaje vnaprej planirati, zato vsakt) leto sestavim urnik, ki ga skupaj uskladimo. Potem pa zahtevam disciplino in ne želim izostankov. Če me kaj razjezi, me ravno "neopravičeni izostanek". Pri igri je tako, da če eden manjka, vaj ni. Vsi ostali so prišli zastonj in se ponavadi jezijo name.
Mislim, da pri tej dejavnosti ne manjka zanimivih pripetljajev. Se kakšnega spomniš z vaj ali z nastopov?
- Vsekakor je za vse nas, člane, zanimiv ogletl vitleokasete po premieri. Premiere) vedno posnamemo, potem pa si jo skupaj ogledamo. Tudi tukaj noben ne manjka in sploh noče manjkati. Ponavadi je tako zabavno in veselo, da sosedje drug dan sprašujejo, kaj smo imeli, da je
bilo tako živahno.
Dogajalo se je že marsikaj. Nekoč smo na gostovanje pozabili vzeti obleke, spet drugič smo čakali glavnega igralca, ker s kolegom nista našla dvorane. Večkrat se smejimo posameznim interpretacijam določenega igralca: Npr: Jernej: "OO! Saj je že tle", potem Markovemu "joku"... Zanimivih pripetljajev ne zmanjka.
Vaš krog igralcev se širi. Zdaj prihaja
nekaj let mlajša generacija, s katero že pripravljate novo predstavo.
- V srednjo šolo je letos vstopila zelo obetavna generacija mladih. Odločil sem se, da jih povabimo v dramsko skupino, saj moramo tudi mi poskrbeti za podmladek. Vsi so se z veseljem odzvali in sedaj že pridno vadimo. Zaenkrat sem kar zadovoljen, saj so se že skoraj vsi naučili tekst. Optimistično gledam v prihodnost in upam, da bo skupinica lepo zaživela
in da bomo pripravili odlično igro. Seveda se tudi tukaj pojavljajo razni problemi...; veliko težje bo uskladiti termine vaj, ker so vsi člani srednješolci. Vsi bodo na odru prvič, zato bo potrebno precej vaje. Izbral sem sicer nekoliko krajšo igro, ki je ravno primerna za začetnike. To je komedija v treh slikah - Janko Mlakar NEVESTA IZ AMERIKE. Že sedaj vas vabim na premier o, ki bo v soboto, 1. maja 1999. Menim, da se bomo do ta-
"Glavni dobitek" pred nabito polno dvorano
30. januarja je dramska skupina "Scena" ob svoji premieri igre Frana Lipaha "Glavni dobitek" doživela pravo zmagoslavje. Toliko ljudi se že dolgo ni zbralo v dvorani Jakličevega doma na Vidmu. Mladi igralci so si svojimi igralskimi sposobnostmi po petih letih nastopanja zagotovili širok krog gledalcev.
K uspehu je poleg dobre interpretacije pripomogel tudi izbor igre s preprosto vsebino, ki pa je nudila dovolj situa-cijske in pogovorne komike, ki so jo igralci s tako rekoč na
kožo napisanimi vlogami dodobra izkoristili. Avtor je skozi zgodbo na sorazmerno nevsiljiv način prikazal sporočilo, da denar človeku določa status v družbi, a po drugi strani siromasi njegov čut za moralne in duhovne vrednote.
Režiser predstave je bil David Jakopič, ki je že večkrat dokazal smisel za tovrstno kulturno dejavnost. Lažje delo mu omogoča velik izbor igralcev, ki svoj igralski talent vedno znova dokazuejo. Po petih letih, obletnico so praznovali prav ob tej priložnosti, to lahko z gotovostjo trdimo.
M. Steklasa
Posnetki s predstave
krat uspešno naučili, če ne bo kakšnih večjih zapletov.
Ali boste v prihodnje v dveh skupinah ali pa se boste združili v eno? Kaj pa ostali načrti za prihodnost?
Ali bomo ostali v dveh skupinah, zaenkrat še ne vem. Načrti za prihodnost? Ne morem jih točno definirati. V teh naših mladih letih je težko kaj planirati. Bomo videli, kaj bo prinesel čas. Teater na prostem, mogoče Jakličevo NEVESTA S KORINJA.
Kaj vas žene naprej - veselje do igranja ali velik obisk?
- Vsekakor je velik obisk največje priznanje, da naš trud ni zaman, da ga mnogi cenile in uživale ob dobri igri. Druži nas veselje do igranja, veseli pa smo velikega obiska.
Tolikšen obisk na predstavi "Glavni dobitek" vas je gotovo še opogumil. Na-
meravate predstavo ponoviti?
- Ker je bil letos obisk res izreden, za kar se vam vsem lepo zahvaljujem, bomo letos igro ponovili. Jakličev dom je bil za vse obiskovalce premajhen, saj po pripovedovanju okoli 50 ljudi ni moglo več v dvorano.
Igro bomo ponovili v SOBOTO 6. marca ob 19.00 v Jakličevem domu na Vidmu. Vsi ste torej vabljeni, da si prvič ali še enkrat, morda z drugega zornega kota ogledate GLAVNI DOBITEK. NEVESTA IZ AMERIKE pa pride na oder Jakličevega doma v soboto L maja. (Mogoče bosta celo dve-nevesti namreč.) ***
S povabilom na predstavo sva z Davidom končala najin pogovor. Prepričana sem, da mu pri vsej mladostni vnemi in zagnanosti ne bo zmanjkalo idej. Mi pa se že vnaprej veselimo njegovih predstav.
Pogovarjala se je M. Steklasa
Vse, ki ste zamudili premierno predstavo dramske skupine SCENA GLAVNI DOBITEK, vabimo na ponovitev predstave v soboto, 6. marca
ob 19. uri v Jakličevem domu na Vidmu.
VABLJENI!
OBČNI ZBOR TD PODGORA
"Nas cilj je turistično urejena vas"
Turistično društvo Podgora je svoj redni občni zbor sklicalo 31. januarja v gostilni Pri Zori v Kompoljah. Udeležba je bila precejšnja, saj se ga je udeležilo 27 članov, povabilu pa sta se odzvala tudi župan Anton Jakopič in predsednik PD Lojze Nučič.
Leto 1998 je bilo zanje ustanovno, v tem času so se registrirali in že na samem začetku pridobili veliko število članov, ki
izkazujejo veliko pripravljenost za delo v turizmu. Že prvo leto je bilo za društvo uspešno, saj so uspeli v celoti realizirati
Del udeležencev občnega zbora
načrtovani program. To sta poudarila v svojem poročilu tajnica UO Marija Ka-stelic in predsednik društva Franci Adamič. Upravni odbor je imel sedem sestankov, udeležili so se dveh ekskurzij in izvedli štiri projekte. V juliju so organizirali "Srečanje družin in prijateljev", ki so ga popestrili s prihodom oldtimerjev in nastopom mladih glasbenih talentov, v novembru so pripravili adventno-Mi-klavžev sejem. Najbolj razgiban pa je bil zimski čas, ko so organizirali pohod na Kamen vrh in silvestrovanje na prostem. S široko reklamo in dobro organizacijo so ob sodelovanju s planinskim društvom, privabili na pohod veliko ljudi od drugod, na kar so še posebej ponosni. Tudi silvestrovanje na prostem je uspelo, za to ob vsem tem niso skrivali zadovoljstva in volje do nadah'nega dela v društvu.
Njihovo delo je, po besedah vodilnih v društvu, usmerjeno v dve smeri: na eni strani ureditev vasi Podgora in na drugi strani privabili v občino čim več obiskovalcev. Za dolgoročni cilj so si zadali sanirati "Korito" v vasi, urediti prostor za piknik pri "Koritu" ter urediti sprehajalne poti v njegovi okolici. Za vse točke v vasi, ki bi bile zanimive za obiskovalce, pa bodo postavili lesene označbe. Upajo, da bodo del tega programa uresničili že v letošnjem letu, sicer pa bodo tudi le-
14
Naš kraj
Iz TD Podgora
2/1999
Del udeležencev občnega zbora
tos izvedli "Srečanje družin in prijateljev", adventno-Miklavžev sejem, pohod na Kamen vrh in silvestrovanje na prostem. Celotna vas in njeno turistično društvo pa čaka veliko dela v poletnem času, ko bodo slovesno praznovali 350-letnico podgorske cerkve.
Kmalu bodo imeli tudi zaščitni znak svojega društva, na občnem zboru so potrdili osnutek, ki ga je izdelala Saša Flegar.
Pavlina Novak, ki v društvu skrbi za stike z javnostjo, pa je med drugim povedala, da
Eden od članov društva Janez Gačnik je poleg konstruktivnih pripomb poskrbel tudi za smeh in dobro voljo
je njihovo društvo v želji po sodelovanju poslalo veliko število dopisov na različna društva po Sloveniji. Predstavila je tudi projekt "Naravna in kulturna dediščina", ki bo končan do konca letošnjega leta in v katerem bo zajeta tudi naša občina. Društvo ima tudi svojo sekcijo za planinarjcnjc, ki jo bo odslej vodil Franci Meglen. Do zdaj so izpeljali sedem skupinskih oziroma družinskih pohodov.
Kljub zadovoljstvu je bilo slišati tudi za nekaj problemov. Najbolj pogrešajo primeren prostor za sestanke, želijo pa si tudi večjega sodelovanja s TD Dobrcpolje in sosednjimi društvi. Zanimajo se za izvedbo skup-
nih projektov.
Na občnem zboru sta spregovorila tudi župan Anton Jakopič in predsenik Pl) Lojze Nučič. ()ba sta se pohvalno izrazila o podgorskem turističnem društvu. Zupan je med drugim poudaril, da občina podpira turizem, Podgora pa ima, po njegovih besedah, dobre pogoje za to dejavnost, predvsem pa se mu zdi pozitivno prizadevanje za urejenost vasi. Lojze Nučič pa je med drugim pozdravil željo po sodelovanju.
Sodelovanju pa so namenjeni tudi izleti, ki jih organizirajo v okviru društva. Pravijo, da so odlična priložnost za izmenjavo idej.
M. Steklasu
TD PODGORA organizira enodnevni avtobusni izlet v soboto, 13. marca 1999
v Selško dolino, v svet pod Ratitovcem, kjer v Železnikih služi Bogu in krajanom naš vaščan g. kaplan Toni Prijatelj.
Program izleta:
- ob 6.30 odhod iz Podgore (ali po dogovoru)
- ob 8.30 prihod v Železnike
- ob 9.00 sveta maša v cerkvi Sv. Antona, ki jo bo daroval g. Toni Prijatelj
Po maši pa si bomo ogledali:
- katoliški vrtec, turistično pisarno, cerkev sv. Frančiška ter stari del Žele.viikov
(muzej, najstarejšo hišo)
- ob 13.00 se bomo odpeljali v Dražgoše in si ogledali cerkev sv. Lucije. Dalje nas bo pot vodila v najlepšo slovensko vas Sorico, kjer si bomo ogledali Groharjevo hišo in
nastop skupine orkestra Orfej. Iz Sorice se bomo odpeljali v Zali log in si ogledali cerkev Marije Vnebovzete. Končali bomo v gostilni Pri Savcu na večerji.
Cena izleta je 3.300 SIT.
V ceno je všteto: prevoz, pogostitev pred vrtcem, vstopnine (vsi ogledi bodo pod strokovnim vodstvom) ter večerja.
Prijave in plačila sprejemamo do 8. marca na tel. 787-177 (Novak).
Pridružite se nam!
TD Podgora, Franci Adamič, predsednik
Zavod za gozdove Slovenije - Drevesne vrste in njihova ogroženost
JELKA - Abies alba
Jelka je poleg bukve glavna graditeljica sestojev Male gore. Njen delež v lesni zalogi dosega okrog 35 %.
Razširjenost
Področje naravne razširjenosti jelke se nahaja v gorskem (montanskem) pasu sieclnje in južnocvropskcga gorovja ( slika). Tudi v Sloveniji je optimum njene razširjenosti (Velika gora, Mala gora, Goteniška gora, Snežnik, Pohorje...). Ravno jelove združbe v Sloveniji so liste, ki so najbolj produktivne, dosegajo najvišje prirastke ( 13 - 14 mVha / leto).
V zadnjih 100 - 200 letih je jelka izgubila polovico svoje naravne razširjenosti. Vzroki za to so: golosečni način gospodarjenja, preštevilčna parkljasta divjad, pregrobo gospodarjenje z gozdom in ta-koimenovano umiranje jelke. Podoben trend opažamo tudi v Sloveniji.
Ekološke zahteve
Jelki prija podnebje gorskih gozdov. Potrebuje več toplote kot smreka in najmanj tri mesece rastne dobe brez pozeb. Najbolje uspeva pri obilnih padavinah, vendar z najmanj 600 - 1000 mm letnih padavin. V gozdnem sestoju zelo dobro prenaša senco in ohrani vitalnost kljub zastrtOSti tudi do 150 let. Glede tal ni posebej zahtevna, najbolje pa uspeva na globokih vlažnih tleh. Korenini globoko, tako tla so sestoji, kjer je prisotna jelka
Sorazmerno dobro mehansko stabilni. V starosti ima značilen gnezdasl vrh.
Ogroženost
Jelka je ena od najdragocenejših vrst našega gorskega gozda, prav tako v Srednji in Južni Evropi. Vendar je tako ogrožena, da jo hočejo ponekod odpisati in nadomestiti z drugimi drevesnimi vrstami.. Naglo zmanjševanje področja razširjenosti kaže na njeno veliko občutljivost. Jelka hitro in občutljivo reagira na onesnažen zrak, zato v imisijskih področjih (Zasavje) hitro izginja. Jelovo mladje je zelo priljubljena hrana preštevilčne par-kljaste divjadi. Zato je pomlajevanje jelke na velikih površinah skoraj onemogočeno. Prisotnost ali odsotnost jelovega mladja v jelovih gozdovih je odličen in-
dikator za številčnost rastlinojede divjadi. V zadnjih dvajsetih letih pa se srečujemo s skrivnostnim hiranjem, ki ga označujemo kot umiranje jelke. Iglice odpadajo najprej v zasenčenem delu krošnje in nazadnje tudi na vrhovih dreves, 'lemu primerno upade prirastek in na-
zadnje po nekaj letih hiranja drevo odmre. Bolezni, škodljivci, sušna leta in podobno to hiranje še pospešijo. Vzroki za umiranje niso natančno znani. Prav gotovo ima pomembno vlogo pri tem grobo gospodarjenje z gozdom in neustrezno gojitveno obravnavanje jelke. Pomlajevanje v jelovem gozdu mora biti zelo dolgotrajno in sploh vsi posegi v sestoj zelo zmerni, sicer je vitalnost jelke hudo prizadeta. V kompleks dejavnikov, ki povzročajo umiranje jelke lahko z gotovostjo štejemo tudi imisije, tako lokalne kot tiste na večje razdalje.
Od ostalih škodljivih dejavnikov omenimo še podlubnike, nekateri so isti kot pri smreki.
Tudi najpogostejši glivični bolezni sta isti kot pri smreki: rdeča trohnoba in mraznica (bela gniloba). Takoimenova-no modro srce, ki ga zasledimo pri jelki, je samo estetska napaka lesa.
Omeniti moramo še belo omelo, ki kot polparazit živi na jelki in sesa iz drevesa vodo z raztopljenimi rudninskimi snovmi. Pri nas je zelo pogosta. Zaradi sesanja sokov se prirastek drevesa zmanjša tudi do 19 %.
Gospodarski pomen
V kolikor jelovi sestoji niso prizadeti, spadajo med najproduktivnejše v evropskem prostoru, zlasti v mešanih gorskih gozdovih jelke, smreke in bukve. Jelov les
16
Naš krai
Občni zbori
2/1999
je sicer nekoliko manj cenjen kot smrekov, vendar je kljub temu jelka nepogrešljiva vrsta v gorskih gozdovih. Pomembna je njena biološka in mehanska vloga v gozdu.
V Sloveniji je rastla najmogočnejša jelka na Turnu v Veliki gori, v bivših Auers-pergovih gozdovih, na nadmorski višini IlOOm. V prsni višini je meril premer debla 164 cm, visoka je bila 45,6 m, njen volumen pa je znašal 36,3 m3. Stara je bila 370 let. Leta 1974 je vanjo udarila strela in ker je rastla v bližini ceste, so jo zaradi varnosti 1. 1977 posekali (kolobar iz njenega debla je shranjen v prostorih ZGS, OE Kočevje). Zanimivo je tudi to, da je bila vse do 350 leta starosti v polnem pri-raščanju, šele potem ji je začel prirastek upadati.
V roških gozdovih pa še raste mogočna jelka, ki jo imenujejo Kraljica Roga. V letu 1995 je znašal premer debla 158 cm, obseg 496 cm, višina 51,5 m, volumen cca 38 m\ ocenjena starost pa je 500 let.
Vse te dimenzije so v primerjavi z or-
Po izvolitvi organov občnega zbora je poročilo o delu 1998 podal predsednik Boštjan Grandovec. Poudaril je, da so bili vsi začrtani cilji društva v preteklem letu 100% realizirani. Z delovanjem društva smo zadovoljni, saj smo ga uspešno zastopali tako v občini kot tudi zunaj nje.
Poročilo o finančnem stanju društva je podal blagajnik Robert Brodnik. Poudaril je, da je bila večina sredstev pridobljena s pomočjo donatorjev. Kljub velikim stroškom, ki jih je imelo društvo, je bilanca društva pozitivna. <
Po poročilu blagajnika se je pričela razprava o planu dela za leto 1999. Plan dela za leto 1999 je predstavil predsednik društva Boštjan Grandovec. Po končani razpravi je občni zbor sprejel naslednji plan dela za leto 1999.
jaškim mamutovcem (Amerika) premera 10 m, višine preko lOOm in 1300 m3 volumna ceveda majhne, vendar ni vrednost naše naravne dediščine nič manjša, kot tiste v Ameriki.
Vodja KE Dobrepolje Andrej Andoljšek, dipl. ing.
OBVESTILO LASTNIKOM GOZDOV
Na KE Dobrepolje pripravljamo izobraževalni tečaj na temo nega mladega gozda. Tečaj bo predvidoma v mesecu marcu, zaradi vremenskih razmer pa bo natančen datum sporočen naknadno. Tečaj bo potekal na terenu (Vodice), kjer bo med drugim tudi demonstracijski prikaz nege. Vabimo vse, da se tečaja udeležite v čim večjem številu, da bi pridobljena znanja kasneje prenesli tudi v svoj gozd.
Dodatne informacije dobite na ZGS; KE Dobrepolje ( tel 787 -032 ).
* Največja težava društva pri izvajanju rekreativnih dejavnosti predstavlja neustrezno (premajhno) igrišče pri OS Kom-polje. V letu 1999 si je društvo zastavilo kot glavno nalogo razširitev igrišča v sodelovanju z občino. V lanskem letu je bil opravljen razgovor z županom g. Jakopičem, ki je pokazal obilico razumevanja pri reševanju problema.
Tako mora društvo pridobiti soglasja lastnikov zemljišč, s katerimi se nadalje dogovorijo o odkupu le teh. Vsa nadaljnja dela pa so v rokah občine.
* Kot naslednji cilj si jc društvo zastavilo dokup akustične opreme v dvorani PGD Kompolje.
* Mali nogomet: Poleg prve ekipe, ki bo društvo zastopala v občini in izven nje (občinska liga, turnirji), se zaradi velike-
ga zanimanja članov za to športno zvrst ustanovi še druga ekipa za sodelovanje v občinski ligi.
Na področju malega nogometa ima ŠD Kompolje v planu organizacijo dveh turnirjev, in sicer: memorialni turnir v spomin Marjanu Strahu (začetek maja) in tradicionalni novoletni turnir v telovadnici OS Dobrepolje.
* Košarka: Prav tako, kot v malem nogometu, se tudi tu poleg prve ekipe ustanovi še druga ekipa.
Poleg sodelovanja v občinski ligi se bosta ekipi udeležili tudi turnirjev in organizirali tradicionalni turnir trojk za prehodni pokal Kompolj (telovadnica OŠ Dobrepolje - december).
Namizni tenis: Z odprtjem dvorane v prostorih PGD Kompolje, se je društvu ponudila velika možnost za igranje namiznega tenisa, tako sta se v letu 1998 nabavili dve namiznoteniški mizi, istočasno pa je k vadbi pristopila že pred leti obstoječa ekipa, ki bo v letu 1999 nastopala v medobčinski ligi. Zaradi velikega zanimanja šoloobveznih otrok, se je ustanovila vadbena skupina le teh, poti vodstvom dveh članov zgoraj omenjenihe ekipe, ker med člani vlada velik interes rekreativnega igranja namiznega tenisa, se je pojavil problem prezasedenosti miz. Prav zaradi tega problema, in ker prostor omogoča, je bil sprejet sklep, cia se dokupi še tretja miza za namizni tenis. Na področju namiznega tenisa ima društvo v planu organizacijo društvenega turnirja (21. 2. 1999) in odprto prvenstvo Kompolj (po končani medobčinski ligi)-
* Sprejete so bile tudi naslednje pobude:
- organizira se kros (jesen 1999);
- napravi se anketa o ustanovitvi vadbene skupine aerobike in v primeru pozitivnega odziva se le ta ustanovi;
- organizacija društvenega izleta;
- v sodelovanju PGD Kompolje se izvede tudi veselica;
- SD Kompolje organizira preko odgovorne osebe (Marko Strah) tudi več enodnevnih srečanj.
Za ŠD Kompolje Bojan Adamič
Občni zbor ŠD Kompolje
ŠD Kompolje je imelo svoj občni zbor 31. 1. 1999. Prisotna je bila večina članov društva. Na občnem zboru je bilo podano poročilo o delu v letu 1998 in poročilo blagajnika o finančnem stanju, sprejeli pa so tudi plan za letošnje leto.
Občni zbor konjeniškega društva Dobrepolje
Konjeniško društvo Dobrepolje je imelo 5. februarja 1999 občni zbor.
Pregled dela v letu 1998 je podal Frenk Padar, ki je Izpostavil vlogo društva, da poleg prireditev, ki se jih udeležuje in prireja, daje tudi posebno vlogo vzreji konj. Omenil je, da se v tem letu pričakuje štiri žrebc-ta, ki bodo potomci polnokrvnega angleškega žrebca.
Konjeniška prireditev na hipodromu je bila dobro izpeljana, za kar velja še posebna zahvala vsem, ki so to prireditev omogočili. Kljub poizkusu nekaterih, ki so na prireditev poklicali inšpektorje, je prireditev organizatorjem lepo uspela. Tudi dobre uvrstitve člana Romana Verga in Marjetice Padar so dobra vzpodbuda za naprej. Konjeniško društvo se je udeleževalo raznih tekmovanj po Sloveniji. Dobre rezultate, ki sta jih dosegli Marjetke in Martina Padar, je potrebno še posebno pohvaliti. Najbolj odmevna je bila galopska dirka v Stožicah, kjer je kobil, i Kaprica, lastnikov M. Padar in D. Tr-ček v sedlu Marjetke Padar, zmagala.
V planu za leto 1999 so si člani društva zadali naslednje naloge:
- pridobitev identifikacijskih papirjev za konje;
- organizacija predavanj o vzreji konj;
- sodelovanje na javnih prireditvah;
- organizacija prireditve "Dan odprtih vrat društva";
- organizacija konjeniške prireditve na hipodromu (župan je prevzel obvezo, da se nadaljujejo dogovori za najem že pripravljenega prostora oziroma da se iščejo druge primerne površine);
- sodelovanje na galopskih dirkah izven meja naše občine;
- udeležba na razpisu za sofinanciranje programov na področju športa v občini.
(liani so poudarili tudi interes pridobivanja novih članov kot tudi pridobivanje interesentov za šolo jahanja, saj ima predsednik v letu 1999 pravico podeliti 20 licenc
za jahače.
Konjeniško društvo Tajnik Stane Skulj
Pustni karneval Ceščanov
Z letošnjim pustnim karnevalom so Češčani prijetno presenetili. Tradicionalno vožnjo z "vlakom" po dolini so osvežili z nekaterimi svežimi idejami in krajšim programom, ki so mu dali novo vsebino - zgodovinsko in lokalno obarvano.
Sprevod je krenil z vasi (!esta in se najprej ustavil na Vidmu, kjer je bil osrednji program. Nedaleč od Ceste je Stari grad. V grajskem stolpu je zapita lepa princesa, ki jo poskušajo rcšitiVi-tezi. Pride do boja, a na koncu se vse srečno konča, princesa je rešena, zdravniška ekipa pa nudi pomoč ranjenim vojakom.
Program sta pomagala povezovati popularna napovedovalca radia Zeleni val, vseh sodelujočih pa je bilo veliko število, v večini seveda vaščani Ceste, v program pa so vključili tudi dobre-poljsko godbo. Napor, ki so ga organizatorji ob pomoči sponzorjev vložili v priprave na letošnji karneval, se je obrestoval, saj so bili nagrajeni z velikim številom obiskovalcev.
M. Steklasa
18
Naš kraj
Prireditve
2/1999
Zagoriške "mačkare" se vračajo
"Pa sem le dočakal te zagoriške "mačkare", o katerih je pisal Niko Kuret", je dejal eden od tujih obiskovalcev karnevala tradicionalnih zagoriških "mačkar", ki je bil na letošnjo pustno nedeljo
v Zagori ci.
Zagotovo ni bil edini, ki se je spraševal, kdaj bo spet prišlo do obujanja teh pristnih zagoriških običajev. Letos so se vaščani le organizirali in iz intenzivnih priprav je nastala pustna prireditev, za katero je mogoče trditi, da je izredno uspela, tako organizacijsko kot po velikem številu obiskovalcev. Priredili so jo v domači vasi, kjer zagoriške pesmi in običaji zaživijo v svoji najbolj pristni podobi. Tudi na letošnjo pustno nedeljo so. V karnevalu so organizatorji prikazali parado "mačkar" s poroko, "žaganje babe", "babji maln" in orače ter
"Zagoričani so bili že od nekdaj pametni", je dejal povezovalec karnevala Igor Ahačevčič, ko je napovedal, kako so Zagoričani izumili "babji maln", kamor so zaprli stare ženske, da so potem iz njega prišle lepše in mlajše...
Ker pa se "babe "zaradi prevelike hudobije v njej ni dalo v "malnu" polepšati, jo je mož dal - verjeli ali ne - prežagati..
sejalce, ki so naznanjali skorajšnji konec zime. Poleg slikovitih in razgibanih mask, ki jih je izdelal, zdaj že pokojni Tine Špo-rar, je bilo zanimivo slišati tudi zagoriško govorico podkrepljeno z domačimi rekli in značilno "moško modrovanje" ob žaganju babe in babjim malnom.
Posamezni prizori so bili povezani v enoten scenarij. Posnetki petja Zagonskih fantov in žensk ter pripoved domačinke Ančke Lazar med posameznimi predstavitvami "mačkar" so dopolnili slikovito predstavo ljudskega izročila Zagorice.
M. Sleklasa
Prikazane so bile najbolj znane zagoriške "mačkare": grbec, velika nevesta Marjanca z malim ženinom, dedec, ki nosi babo, orači, dvojčka, ta star in ta stara in še več drugih.
Projekt Po poteh naravne in kulturne dediščine
"Korenine slovenske identitete"
Aktivnosti na projektu se nadaljujejo. Do sedaj je bilo opravljenih že približno 25% vseh predvidenih nalog. Trenutno smo v fazi presoje sprejemljivosti okolja.
Ob sodelovanju Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine želimo ugotoviti, koliko obiskovalcev lahko posamezna lokacija sprejme, ne da bi ji bila povzročena kakršna koli škoda v fizičnem ali drugačnem pogledu. V občini Dobrc-poljc smo si med drugim ogledali cerkev Sv. Florjana v Ponikvah, cerkev Sv. Antona in Lipov gaj nad Zdensko vasjo, ponikalnico Rašice, cerkev Sv. Petra in Pavla v Tisovcu, cerkev Sv. Križa, kiparska dela Toneta in Franceta Kralja ter Pod-peško jamo.
Rezultati analiz presoje sprejemljivosti bodo predstavljeni na delavnici v aprilu, kjer se bo opravil tudi končni izbor lokacij, ki bodo vključene v projekt. Na delavnico ste že sedaj vabljeni vsi, ki želite pri izboru sodelovati.
Ob zadnjem obisku tujega svetovalca v začetku februarja, smo se že pogovorili z vsemi, ki jih turizem na podeželju v občini Dobrepolje zanima, o priložnostih, ki se ponujajo kmetijam, kakor tudi dru-
žinam, ki se želijo na tem območju vključiti v turistično ponudbo, z željo pokazati obiskovalcem način življenja in dela na kmetiji ter pri tem tudi nekaj zasluži-
Vse, ki bi se želeli seznaniti z novimi priložnostmi oz. se želeli vključiti v projekt, vabimo, da pustite svoj naslov na Občini Dobrepolje, pri gospe Mariji Kramžar, najkasneje do 10. 3. 1999, tako da vas bomo s tujimi svetovalci lahko obiskali v marcu oz. aprilu in se pogovorili o vaših možnostih.
Alenka Henigman
Koordinator projekta za občine Dobrepolje,
Ribnica, Sodražica, Velike Lašče
SVETOVALNA SLUŽBA DOBREPOLJE
VRTNARIJA JERKIN
Vas vabita na predavanje o vzgoji in negi balkonskih in drugih okrasnih
rastlin.
Predavanje bo 19. marca, 1999 (praznik Sv. Jožefa), ob 19. uri (oz. po večerni maši) v sejni dvorani občine Dobrepolje. Predavala bo priznana slovenska vrtnarka dipl. ing. RUTH PODGORNIK - REŠ.
Pridite vse(i), ki si želite imeti s cvetjem lepo okrašene balkone in okna skozi celo leto.
Konrad Piko
Iz Društva upokojencev
Na naši prvi seji, 24. januarja 1999, smo razpravljali o planu izletov za leto 99, o naših prireditvah pri nas in tudi v okviru Koordinacijskega odbora DU Grosuplje, Dobrepolje, Ivančna Gorica, Šmarje Sap, Višnja Gora in Šentvid pri Stični.
Najprej smo naredili plan izletov ob prisotnosti našega šoferja Vinka Zabukovca Eurotour Turizem in prevozi Mestni trg 10, 1000 Ljubljana.
Plan izletov je naslednji:
1. 27. 3. 1999: nakupovalni izlet v Palmanovo in Vrtojbo;
2. 17. in 18. april 1999: dvodnevni izlet v Medjugorjc, podrobneje v nadaljevanju;
3. 29. 5. 1999: izlet v Logarsko dolino v eno smer preko Kamnika z ogledom Gornjega Grada, Luč, Mozirja in cvetličnega gaja;
4. 17. 5. 1999: izlet na Višarje in po želji v Trbiž;
5. 20. 8. 1999: kopalni izlet v Izolo in možnost nakupa v pr-šutarni;
6. sredina septembra: izlet na trgatev v Ložah pri Vipavi -vsak dobi nekaj grozdja
in vina;
7.27. 11. 1999: Miklavžev nakupovalni izlet v Italijo.
Potem smo razpravljali o naših prireditvah. 27. aprila bomo imeli letno konferenco, 3. julija bomo organizirali piknik, 5. septembra pa družabni večer. Oboje bo pri Zakrajškovih v Pod-kraju. Kot po navadi bo tudi letos martinovanje in silvestrovanje. Tudi letos se nameravamo srečati s koordinacijskim odborom, vendar še ne vemo datuma in kraja srečanja.
Rad bi vas še seznanil, da bo vodil naš pevski zbor Jože Zev-nik, ko bomo opravili še nekatere podrobnosti.
Naj vas še enkrat podrobneje obvestim o izletu v Mcdjugor-je. Odhod bo 17. 4. 1999, iz Ljubljane, avtobusna postaja št. 30 ob 5.00 uri, iz Škocjana pri Turjaku, farna cerkev ob 5.45, izpred banke na Vidmu ob 6.00 uri.
Program izleta:
Prvi dan: vožnja skozi Črnomelj do mejnega prehoda s Hrvaško. Po opravljenih obmejnih formalnostih bomo nadaljevali vožnjo skozi Karlovac ter mimo Plitvic do Medjugorja, kamor bomo prispeli v poznih popoldanskih urah. Ogled cerkve in okolice, nato pa se bomo nastanili v zasebnih sobah. Ta dan se bomo odpravili še na hrib, kjer se je prvič prikazala Marija. Večerja in nočitev.
Drugi dan: po zajtrku bomo imeli slovensko mašo, nato pa se bomo odpravili še na hrib Križevac. V popoldanskih urah vožnja proti domu, kamor bomo prispeli v poznih večernih urah.
Cena izleta je 9800 tolarjev. V ceno je všteto: avtobusni prevoz po programu, kavica v avtobusu, polpenzion v Mcdjugor-ju, vodenje in organizacija izleta. Splošni pogoji in navodila za potovanje so vam rta voljo v poslovalnici Eurotour. Vsi potniki so nezgodno zavarovani.
Eurotour: tel./fax: +38661/125-78-77
Družinski kotiček vtfr
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Ko pride otrok v dobo mladostništva, so vrednote, ki ste mu jih vcepili, pogosto v nasprotju z vrednotami njegovih prijateljev. Pod pritiskom vrstnikov se mnogo mladostnikov podredi vodji skupine.
V družinah, kjer so bili otroci vzgojeni tako, da sami presojajo, da cenijo sami sebe in so disciplinirani, je manj razloga za strah, da se ne bodo znali upreti pritisku vrstnikov.
Zavedajte se, da otroku ne smete pridigati, ampak ga raje spodbujajte z besedami: "Zaupam ti, da se boš prav odločil. Če se boš pa hotel pogovoriti ali mi povedati, kaj čutiš, sem ti na razpolago."
Če je vaš otrok sposoben sam sprejemati moralne odločitve, si zaslužite enake čestitke kot on. Vaše službe sicer ni še povsem konec, toda otrok se že pripravlja na odrasla leta, za kar imate precej zaslug.
SPODBUJANJE POZITIVNEGA VEDENJA
Ali ne bi bilo lepo, če bi vas hotel vaš otrok ves čas razveseljevati? Predstavljajte si, da vam ga ne bi bilo treba opominjati, naj pospravi sobo, naredi domačo nalogo, utiša radio ali neha težiti bratcu ali sestrici. Povsem nerealno je upati, da vaš otrok ne bo nikoli delal napak in da bo vedno odgovoren in odličen učenec in študent. Lahko pa v njem spodbujate pozitivno vedenje. Pravzaprav je tako, da pozitivni vedenje rojeva novo pozitivno vedenje - vendar samo, če starši znajo podpirati otrokovo željo po tem, da bi ugajal. Sledi nekaj preizkušenih in učinkovitih receptov:
1. Kadar vaš otrok stori kaj dobrega, mu dajte vedeti, da ste to opazili in da ste ponosni nanj. S priznanjem ga skušajte spodbuditi, naj še kdaj naredi kaj takega. Pomembno je, da natančno poveste, kaj ste pri ncjgovcm obnašanju opazili. Ce svoji hčerki rečete, da je najbolj pridna punčka na svetu, ji s tem naprtite veliko breme, saj ve, da ni popolna, hkrati pa se boji, da to od nje pričakujete. Namesto da rečete: "Danes si bila najbolj pridna punčka", kar je zelo splošna pohvala in ne omenja kakega določenega vedenja, ki bi ga lahko še kdaj ponovila, raje recite: "Videla sem, da si prijateljici dovolila, da se igra s tvojo novo igračko - mislim da je zelo lepo, če znaš z drugimi deliti svoje stvari". Če boste svojo pohvalo oblikovali tako, da bo vaš otrok natančno razumel, katero vedenje vam je bilo všeč in ga bo tudi lahko ponovil. In otrok si nič na svetu ne želi bolj, kot da bi ugajal svojim staršem.
(se nadaljuje)
Družinski kotiček pripravlja Anka Štrubelj
Pustna sobota v klubu upokojencev
Pustovanje v klubu upokojencev na pustno soboto je bilo, kot vsako leto, zabavno in veselo, kot si ga znajo organizirati le upokojenci. Med sebi enakimi, brc/, radovednih gledalcev, zato pa toliko bolj sproščeno in prijazno. Z maskami ali brez njih, samo da jc razpoloženje takšno, da sodi v pustni čas. In tega je bilo dovolj vse tja do poznih večernih ur. Manjkalo ni niti dobre hrane in pijače, za kar so poskrbele pridne kuharice. Ko pa jc vzel v roko svojo harmoniko Jože Zcvnik in zraven šc zapel, se je plesišče v hipu napolnilo. Naj vzdušje pustne sobote pričara nekaj fotografij, ki smo jih posneli med letošnjo pustno zabavo v klubu upokojencev na Vidmu.
Fotoreportaza: M. Steklasa
Veselo pustno razpoloženje je bilo pri vseh mizah
Sreča iz ljubezni
Kaj naj storim, da bom srečen? Vprašanje, ki si ga vsakdo vedno znova in znova zastavlja, a nanj le redkokdo najde odgovor. Kje sploh iščemo odgovor na to vprašanje? Ali puščamo pri iskanju tega odgovora vso širino življenja ali pa smo omejeni z nekimi zunanjimi manipulacijami, direktivami drugih, pritiski od zunaj, ki nam vsiljujejo "svobodno izbiro", seveda v skladu z ozko materialno, potrošniško, liberalistično miselnostjo.
Krišnamurti je zapisal: "Živimo v tesni sobici, slikamo na ozko platno in obenem mislimo, da imamo vse življenje na dlani in da smo spoznali skrivnost smrti... A ne bi bilo grozno, če ne bi doživeli ljubezni? Vaši starši in učitelji je morda sploh ne poznajo, zato so ustvarili tako grozen svet, družbo, ki živi v stalnih notranjih in zunanjih sporih in vojnah. Vsi ljudje dojemajo le majhen delček življenja in gledajo skozi okno, od koder sicer lahko vidijo prijeten in širok razgled, vendar to še zdaleč ni vsa prostranost življenja. Brez zelo globoke ljubezni ne boste nikoli dojeli celote, vedno boste nesrečni in na koncu vam ne bo ostalo nič, razen kupa praznih besed."
Doživeti ljubezen!? Ali jo lahko doživimo v naši družbi? Ali ji je odmerjen prostor, ki bi ga zaslužila? Se ljudje zavedamo njenega pomena? Kolikokrat na dan vsak pomisli na ljubezen? Kje se ta potrjuje? Mogoče v ubi-
janju nerojenih otrok? Ali v zahtevah po zakoniti evtanaziji? Morda v brezbrižnosti in všečnosti človeka na pragu tisočletja?! Včasih se zdi, da je ni, pa vendar... nekje je! Treba jo je le najti in jo postaviti za temelj svojega življenja. To pa je edina podlaga, na kateri se lahko gradi tako zaželena in za mnoge nedosegljiva sreča.
Janez Tomšič
Mladi in sreča
Ali nimamo mladi dovolj pravic? Ali se lahko primerjamo z odraslimi, z njihovimi možnostmi v družbi? Ali država enako obravnava mlade in odrasle?
Na to temo je od 11. do 14. februarja 1999 v Ljubljani potekalo mednarodno srečanje širšega obsega z naslovom "Človekove pravice - pravice in dolžnosti mladih!" Organizatorja te akcije sta bila MKD Slovenija in DEMYC (Evropska demokratična mladina, katere član je tudi MKD). Vrh srečanja je bil program na Brdu pri Kranju, kjer so na dano temo predavali vidni slovenski politiki in intelektualci (g. Ivan Bizjak, g. Lojze Peterle, prof. dr. Peter Jambrck, Janez Podobnik, dr. Lojze Marinček).
Če na splošno povzamem sam seminar, lahko trdim, da mladi nekaterih pravic nimamo ali pa so nam kršene. Predvsem tistim, ki se vključujejo v politične podmladke, je na določenih področjih težko uspeti, saj jih večina obravnava kot "drugorazredne državljane". Dogaja se, da npr. MKD težko najame določen prostor ali dvorano pod svojim pravim imenom, ker se mnogi posamezniki in podjetja bojijo zamer s strani države. (!!!) Torej je mladim pri nas kršena ena temeljnih človekovih pravic (Zagotovljena je svoboda izražanja, misli, govora in javnega nastopanja, tiska ... URS, člen 39). Ta pravica je kršena tudi polovici vseh drugih slovenskih državljanov, ki nimajo medija, v katerem bi lahko enakovredno izražali svoja mnenja. Demokratična država bi morala poskrbeti tudi za to področje. Pravice mladih zajemajo tudi pravice otrok in tistih, ki so še nerojeni. V RS je "odločanje o rojstvih otrok svobodno" (URS, člen 55). To je pravica staršev. Kaj pa pravica otrok?
Naj za konec navedem še en dokaz demokratičnosti naše države, ki gaje povedal prof. dr. Peter Jambrek, bivši predsednik Ustavnega sodišča in bivši sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice. Ko so v Avstriji predvajali film, ki je žalil čustva vernikov, so se ti pritožili in dani film je bil prepovedan za nadaljnje predvajanje celo s strani države,
ker je pač posegal v sfero pravic drugih. Pa pri nas? Podgane v naročju Brezjanskc Marije - dvigne se nekaj prahu in se na vse skupaj pozabi v imenu svobode umetniškega ustvarjanja, ki očitno lahko zanika vse druge pravice.
Janez Tomšič
SMEH JE ZDRAV
PA MAMA?
Mlad par s petletnim sinom gre na sprehod, ker je mrzlo, zavijejo v gostilno. Oče naroči dve žganji.
Mali vpraša: "Zakaj samo dve? Kaj mama ne bo pila?"
SKUPAJ
Mama pripoveduje malemu Luku, da se je ona rodila na Jesenicah, očka pa v Trbovljah.
"Jaz sem se pa rodil v Ljubljani", reče Luka. Je pa res čudno, da smo se mitrije znašli skupaj!"
VEČERNA MOLITEV
Mali Tadej zvečer moli: "Dobri Bog, blagoslovi vse ljudi, razen učitelja, ki mi je navil ušesa, trgovca z zelenjavo, ki prodaja špi-načo in tistega, ki je iznašel milo!"
in razmišljanjem vseh mladih, zato vas lepo vabim, da napišete kaj zanimivega in to pošljete meni ali pa na uredništvo "Našega kraja". Ne zdi se mi namreč smiselno, da se na mladinski strani ves čas pojavljajo članki le enega, kvečjemu dveh avtorjev.
Urednik mladinske strani
Mladinsko stran ureja Janez Tomšič
MISLI
Usmiljenje je občutek, ki zaustavi duha v prisotnosti vsega, kar je hudo in trajno v človeškem trpljenju ter ga združi s trpečim človekom.
(James Joyce)
Zibelka niha nad prepadom in zdrava pamet nam pove, da je naše bivanje zgolj kratek trenutek svetlobe med dvema večnostima teme.
(Vladimir Nabokov)
Želje srca so zavite kot odpiralec steklenic.
(W. H. Auden) Mladinska stran je namenjena mnenjem
Iskalci smisla in sreče
"Bilo je že čez polnoč. Zazvonil je telefon in plahi glas. na drugi strani se je opravičeval, da me moti tako pozno. Spoznal sem ženo iz svoje župnije, ki me je plaho prosila, če bi smela z menoj govoriti. Vedel sem, da se je morala znajti v veliki duševni stiski, če kliče tako pozno.
Klicala je zaradi svoje hčerke, ki je že nekaj petkov odhajala /večer od doma in se proti jutru vračala domov z rdečimi in motnimi očmi. Na vprašanja, je dobivala mati le ostre in žaljive odgovore. Tudi njeno celotno obnašanje je vedno bolj čudno. Mati meje spraševala, kaj če je njena hčerka postala narkomanka." Tako mi je te dni pripovedoval duhovnik - sošolec.
Ker /. očetom tega nista mogla več prenašat i, sta šla nekega petka za hčerko, da se prepričata. Bila sta priča strašnemu prizoru. V večji dvorani je bilo polno mladih. Nekateri so sedeli, drugi ležali po tleh, se pozi-bavali ob zvokih moreče glasbe, tretji so llir-l.ili, /rak je bil zakajen in smrdljiv, večina fantov in deklet je dajala vtis, da so pijani. Presunljiv je bil pogled na mlado dekle, ki je ležalo pijano do nezavesti. In kaj je bilo /a njiju najhujše? Med njimi sla ugledala
tudi svojo hčerko.
Kaj narediti? Skušajte si zamisliti, starši, kako bi bilo pri srcu vam, če bi vaš otrok krenil na tako pot. In kako lahko se to zgodi!
In kaj lahko naredimo, da bi lake reči preprečili? Vsak človek je iskalec sreče. I )anaš-nji mladi ljudje pa so se mnogo bolj i/postavljeni kot smo bili nekoč, saj imajo neverjetne možnosti. Na koncu koncev pa vsakdo išče samo eno: želi biti ljubljen in Želi ljubiti. Naši ljubeči medsebojni odnosi, naj bi bili podoba ljube/ni, s katero nas vse ljubi Bog. Kdaj je že veliki mislec Avguštin zapisal besede: K sebi si nas ustvaril, o Bog, in nemirno je nase srce, dokler se ne odpočije v tebi. Žal, smo tudi kristjani pozabili, daje izvor vsake ljubezni in sreče Bog, zato premalo računamo nanj.
Če nimajo mladi izkustva ljubezni in topline od doma, iz domače družine, če niso nikoli v.skupini dobrih prijateljev doživeli lepoto prave, nesebične ljubezni, je velika nevarnost, da bodo poskusili najti srečo na podobne načine, kot zgoraj opisano dekle.
Vsakdan molim in vabim vse dobro misleče ljudi, da molimo za mlade ljudi in da-
jemo zgled ponižne ljubezni vsem, ki tega potrebujejo.
IMEL SEM VSE, A SEM ŠE VEDNO ISKAL
V eni izmed zadnji številk DRUŽINE, smo lahko prebrali članek o fantu iz avstrijske Koroške z imenom lean - Daviti. Pri dvanajstih letih je sam naredil radio. S štirinajstimi je bil najmlajši na počitniški praksi vSicmensu, kjer je sodeloval pri razvijanju mikročipov. Pri osemnajstih so mu podelili nagrado za odkritje v vrednosti več kot dva milijona naših tolarjev. Pri 21 letih je kot programer zaslužil 2000 šilingov (27.400 tolarjev) na uro. "Moja kariera je takrat dosegla vrhunec," pravi "imel sem vse, česar bi si sploh lahko želel. Sanjski poklic, prijatelje, ki so bili milijonarji, tudi sam veliko denarja, priznanje in moč... Vendar sem še vedno iskal - čim večjo možno srečo.
Nekega poletja mu je sošolka s fakultete pripovedovala o tem, tla namerava na počitnice v Francijo. Molela je preživeti nekaj mirnih dni v samostanu. "Ampak to seveda ni zate", mu je rekla. Vendarle ga je zanimalo in je sklenil, da si bo to kdaj ogledal.
Res je odšel v samostan St. Jodarrd v Franciji. "Navdušili so me vso ti sijoči in veseli mladi menihi. Devetdeset krožnikov jim je uspelo pomiti v dvanajstih minutah."
Ko je naslednjega dne sedel v kapeli, da bi tam premislil o težavah pri svoji tehniki "se ozrem na križ, ki je stal spredaj. 'Ne, ne morem verjeti, da bi bil ta na križu Bog'. Nenadoma me obide to trdno prepričanje: tla, fezusje resnično Bog, božji Sin. Nobenega prikazanja, nobenega glasu, marveč globok notranji mir, veliko veselje, najraje bi preskočil klopi do tabernaklja."
"Nikomur nisem pripovedoval o svojem srečanju z Jezusom. Ampak nekaj mi je bilo jasno: Vstopiti moram v to skupnost."
"Doma sem se tiho pripravljal na vstop. Zapustil sem vse: družino, prijatelje, računalnik, denar, udobje, da bi lahko šel za Jezusom v osvobajajočem uboštvu, čistosti in pokorščini. Kmalu sem moral skozi velike
preizkušnje, toda po daljšem času, mi je Jezus spet pokazal, kako mi je on blizu in kako vsemogočen je. On drži vedno obljubo. Kdor vse zapusti, in gre za jim, prejme stokratno že na tem svetu, po smrti pa večno življenje."
"Biti resnično srečen je mogoče le z Bogom, vse drugo je tako minljivo. Spoznal sem, kako resnična ljubezen nikoli ni dolgočasna. Seveda pa je potrebno biti za ljubezen in prijateljstvo tudi inteligenten. Potrebno je uporabiti svoj razum, svojo pamet, svojo voljo in vse svoje zmožnosti, potem ljubezen vsak dan raste - brez konca.
Nikakor ni treba vsemu reči NE. Zares svoboden si takrat, ko se odločiš za dobro. Resnična svoboda izhaja iz ljubezni."
Tako razmišlja ta mladi menih, ki je našel srečo v Bogu.
Zdi se mi, tla je danes glavni vzrok vsemu nezadovoljstvu ravno v tem, da smo pozabili, kje je vir sreče in jo iščemo na nepravem mestu. Le kdor srečo išče z Bogom, jo bo zares našel. 1 Ivala Bogu, vedno je mnogo ljudi, tudi v naši župniji, mladih in starejših, ki se iskreno trudijo, da bi živeli po božji volji. Taki tudi ljubijo življenje, ga veselo živijo in ga posredujejo naprej. In samo taki imajo bodočnost
Franc Skulj
POSTNA PREDAVANJA
Bodo tudi letos ob nedeljah v začetku posta ob 19h v dvorani žup-nišča.
Predavali bodo:
1. P.Branko Cestnik, voditelj mladinske pastorale v mariborski škofiji, nekdaj neveren in študent vojaške akademije.
2. Psiholog mag. Bogdan Polaj-ner: Govoril bo o nadvse pereči problematiki: Kaj storiti, da bi ne prišlo do zasvojenosti.
3. Škof Alojz Uran: V leto 2000. Upati proti upanju.
Predavanja so namenjena vsem fantom in dekletom, vsem staršem, kot tudi ostalim, saj bi ta problematika morala vse zanimati. Starši bir-mancev boste dali svojim birman-cem najlepše darilo, če jih boste znali prav pripraviti na življenje, kar vam bodo ta predavanja pomagala.
Natančnejši spored boste slišali v cerkvi pri oznanilih.
24 agE||3gf| Mnenja, odmevi, pisma bralcev
2/1999
Koliko resnic obstaja?
Da, gospa Tončka Grm. Jaz očitno pišem samo lepe in svetle strani o naši zgodovini. Pa vseeno imate prav. Obe plati medalje je potrebno slišati, ter ju primerjati med seboj. Tako se bomo počasi približali vsaj delno pravi resnici - ne samo enostranski. Vi v glavnem pišete o pobitih domobrancih in tudi drugih nedolžnih žrtvah. Vaš problem je, da jih dvigujete med cvet slovenskega naroda in njihovo število pretirano povečujete. Stalno tudi napadate in sramotite narodnoosvobodilni boj proti okupatorju, s takšno politično propagando in na nepošten in enostranski način. Ker mislim, daje dialog med nama brezploden, v bodoče ne bom kaj dosti besed več trosil za to. Ker pa pišete tudi v druge časopise, vam bom citiral dve vaši pismi, eno objavljeno v Našem kraju, drugo pa v Delu med pismi bralcev. Kakšen je vaš način dela, pisanja in razmišljanja, pa naj bralci presociijo sami.
Naš kraj 5/96 dne 5.5.96 (litinam: "In ta zloglasni Urh. O njem je pisal ameriški Slovenec Louis Adamič in navedel 1000 njegovih žrtev. Franček Saje v svoji knjigi "Belogardizem" omenja 500 žrtev. Krajevni leksikon Slovenije pa 123 žrtev. Se to ne ustreza resnici, ker so tam pokopane povojne žrtve zmagovalcev. Pri izkopavanju so našli tudi mlajše mrliče, ki so bili skoraj prepoznavni in so morali biti ubiti po vojni." Konec citata.
Delo 21.12.1998 - Temna stran meseca
Citiram: "Spet je na vrsti tisti zloglasni Urh, ki je dolgo veljal za edino morišče v Sloveniji. To je bila bela postojanka, ki so jo tako kot druge napadli partizani, a se še edina ni vdala. Komisija je po vojni izkopala tam 87 trupel, 31 je bilo starejših mrli-
čev iz leta 1943, to so bili partizani, 56 pa je bilo mlajših po vojni pobitih domobrancev in nekaj skrivačev." Konec citata.
Urh ni bil edino okupatorsko morišče v Sloveniji. To je laž in izmišljotina. Predpostavljam, če boste še naprej pisali v tem stilu, bo Urh postal morišče za pobite domobranec, ali pa bo popolnoma izginil iz vašega spomina.
Tak način pisanja je zame politična propaganda in nanjo odgovarjam s politično propagando. Pravijo, da se klin s klinom zbija, ali ne?
Spoštovani gospod Alfonz Pi-nossa. Zahvaljujem se vam za vaše oglašanje na moj članek, Začetni del vašega pisanja govori o vaših doživetjih v Dobrcpolju med vojno in takoj po njej. Do sedaj ste edini, ki je povedal resnico, kakršno je doživljal, preživljal in tudi preživel med vojno in kasneje. Zato za ta del pisanja verjamem, daje resničen.
Kdo je izgubil Trst ali prevaral domobranec, ne vem. V politiki in politični trgovini je možno vse. Ne bom razsojal, ali so domobranci umirali z boji ali pa so bežali. To je stvar zgodovine in na žalost tudi politične manipulacije. Jaz. ne trdim, da jih je v tem vodil škol Rozman. Cc poznate kompoljski eksekucijski odbor, ga dajte na sodišče, kajti zločini te vrste ne zastarajo. Sam osebno sem za to, da se vsem umrlim in pobitim izdajo mrliški listi, kar bo majhen kamenček v politiko slovenskega naroda in soliden začetek k pomiritvi. "Pomladne" stranke lahko zberejo dovolj podpisov poslancev za interpelacije, ustavne obtožbe, za vložitev različnih zakonov in popravkov zakonov. Za zakon o iz-
daji mrliških listov pa ne. Zakaj?
Ker vsem strankam skupaj odgovarja, da se Slovenci med seboj temeljito skregamo. In tudi se, pa delimo se tudi na "naše" in "vaše" Za začetek povsem dovolj, da se lahko ribari v kalnem.
Moja primitivna logika: če bi bilo na primer dobrepoljskih domobrancev samo pet, bi jih pobili samo pet. (iospod Pinos-sa, to ni moja primitivna logika, to je bila primitivna logika povojnih rabljev. Jaz. sem samo hotel povedati to, da so jih pobili, kolikor so jih dobili, oziroma kolikor jih je pač bilo.
Moram pa priznati, da ne razumem popolnoma te vaše logike, ki mi jo pripisujete.
Citiram: "Če bi vas nekdo (bog ne daj) pihnil, bi ohranili pet Dobrcpoljcev pri življenju več. Pa smo spet v letu 1945." Konec citata.
Ali ste mogoče pristaš nekaterih, ki nastopajo z zelo ek-stremnega stališča? Ali mogoče odobravate, to kar mi je zagrizen pobožnjakar dejal pred d vem i leti v gostilni. "Ti si prvi na listi za "radiranje" ko pride naš čas". Bil je sicer "pod gasom", ampak kdor tako trezen razmišlja, navadno tudi pijan to pove. Kar pa se tiče Kumrovca in kumroveč-ke šole za mlajše partijec, vam povem naslednje. Nikoli nisem bil v Kumrovcu, niti na obisku muzejske hiše Josipa Broza, niti v partijski šoli. Ta vaša insinuacija je zame žalitev.
Kot 15 letni fant sem se odpravil z doma v Piran na šolanje. Nekako sem se uspel prebiti do četrtega letnika srednje šole. To je bilo leta 1968. Takrat so tanki varšavskega pakt "povozili" tedanjo praško pomlad. Iz vrha ZK je prišel takrat ukaz, da se mora članstvo v partiji povečati
maksimalno kar se tla. Septembra meseca 1968, ko smo se vrnili s počitnic, so nas na razne načine "prepričevali", naj vstopimo v partijo. Nekaterim so dejali, tla bodo padli v šoli, drugim naj bi ukinili štipendije in podobno. In 36 se nas je "odzvalo" tej akciji. Torej sem po nekaj urnih prepričevanjih postal član ZK.
Končal sem srednjo šolo, ter po 11 veh vkrcanjih na ladjo ugotovil, kot 21 leten fant, da se eno govori, drugo misli, tretje tlela. Knjižico sem odnesel sekretarju p.ulije v podjetju leta 1970 aprila (ali mogoče maja) meseca.
Potem je sletlila psihološka tortura. Dva tlo trikrat na teden sem bil "vabljen" na pogovore k sekretarju in tudi drugim močnim članom ZK v občini. To je trajalo dve leti. Člani ZK so dobili štipendije za višjo šolo en milijon, jaz sem zaprosil za 300.000 dinarjev, pa jih nisem dobil. I )a bi Šolo končal, sem se med šolanjem honorarno zapo slil za osem mesecev. Pritisk se je potem nadaljeval tako, da sem bil pri napredovanju vedno zadnji. Okoli leta 1984 SO se pritiski nehali, ker seje že čutilo, tla bo šlo vse k vragu. Potem šele sem imel mir.
Zaradi svojega poklica sem videl, kaj naredi ekstremizem in tudi vojna. Libanon - razmetana trupla. Nigerija - plavajoča trupla po reki. Angola - postreljeni nasprotniki režima, ki so ležali na ulici v "opomin" in so že dobro razpadali. Najbolj pa meje pretresel ubit majhen deček
Ne maram orožja. Ko sem bil na služenju kadrovskega roka v JLA, sem streljanje "šprica!" tako, tla sem "zbolel" in odšel ležat za tri dni v "stacionar".
Zaradi komunističnih zablod in napak ter tudi krivic, nimam
namena se preleviti v "pomla-danca". Po prepričanju sem nekakšen levo usmerjeni socialdemokrat, čeprav sem član LDS. 'loje edina stranka v naši občini, katera povezuje drugače misleče ljudi. Jaz in tudi člani stranke ne želimo spet "uniformirano" enako misleče ljudstvo, lega je bilo že dovolj, zato naj vsak pove ali napiše kar misli, če to želi. To je demokracija in čeprav smo še v tranziciji, je kljub vsemu dobra. Ko bomo pa razčistili vse pojme kaj smo, kdo smo, kaj bi želeli, se tako zmenili in držali besedo ter pustili drugače mislečim, da povedo svoje, ter jim pustili način njihovega življenja, potlej pa bomo
v pravi demokraciji.
Da, gospod Pinossa; vsak od nas je dal svoje trpljenje skozi;
vi skozi čas vojne in po njej, jaz pa skozi čas "izdelovanja" novega človeka . Kljub temu, da ne hodim k maši, sem svojim "psihologom" to tlelo odpustil. Mnogi, ki k maši hodijo, ga pa niso.
S spoštovanjem Zvonimir Zabukovec
Vaške poti v Ponikvah
Uredništvu Novic Malega Pariza!
Zaradi objektivnosti je prav, da vaši bralci spoznajo tudi drugo plat medalje glede vaših trditev o vaških poteh. Res je, daje T. S." u red ila" tim. Janezovo pot, ki ima status uslužnostne poti in jo lahko koristijo le vaščani, ki imajo svoje parcele onkraj te lokacije. Večkrat izražene želje prejšnjemu vodstvu KS, tla se status |ioti uredi in pot tudi rekonstruira, niso bile uslišane. Naša skupna želja po ureditvi ter
sevetla popolnem financiranju -razen nasipnega materiala, je privedlo do realizacije sanacije te poti. Skupni stroški ureditve
so znašali 695.983 SIT (glej prilogo 1!). Delitev stroškov pa je bila sledeča:
Shavvish: 393.483 SIT, Ivane: 205.000 SIT, Francclj: 37.500 SIT, (iačnik, Nose in Lenarčič P. po 20.000 SIT. Poleg navedenega pa so ob tej sanaciji imeli dodatne stroške: Ivane: 210.0O0SIT za plačilo robnikov, odtočnih cevi, dodatne rekonstrukcije in asfaltiranja zemljišč in Shavvish: 25.000 SIT za dodatno asfaltiranje.
Že pozno jeseni leta 1997 seje pokazala možnost ureditev še preostalih vaških poti, ki niso bile do tedaj sanirane. Pot proti Perhajevim, pot Stopar-Zavod, pot mimo DVZ ter pol Center vasi-cerkev, t.im. Francetova pot. Občinska uprava je pripravila vst) potrebno dokumentacijo, vaški odbor je dolčil v vsaki od navedenih poti "nosilca", ki bi skoordiniral vse želje oz. odločitve vseh uporabnikov in meja še v (glej prilogo 2!).
Rezultat je znan! Ga. Hočevar S. - gospodar te hiše je bil določen za dogovarjanje - je verjetno pozabila, da je T. S. prišla k njej trikrat in jo spodbujala za pričetek ureditve poti! Dejstvo je, tla niso dosegli dogovora in s tem odločitve za sanacijo. Podobno seje dogodilo z nedogo-vorom pri Francetovi poti, kjer bi pri tem nekateri vaščani radi še zaslužili.
Ker je med vašimi bralci gotovo veliko nejevernih Tomažev, ki dvomijo o napisanem, si leti gornje trditve ogledajo tudi med arhivsko dokumentacijo.
"Dežurni krivec" (naslov v uredništvu)
Bolje je iti počasi v pravo smer, kot divjati v napačno.
(tingl. pregovor)
Na svetu so vse stvari velike ali majhne samo, če jih primerjamo meti sabo.
(H. Mann)
EL SHAVVISH dr VVaiid m g.Janez PONIKVE
RAČUN št.: /96
Zaračunavamo vam dela za rekonstrukcijo ceste - priprava za asfalt:
St.'0|re ur«: Valjanje cesnsča: Cdvoz materiala. Dcvez materiala, "evoz strojev SKUPAJ: 3% prom cavek Za plačilo SKUPAJ:
39.5 ur x 5.50.0,00 SIT 7,5 _rx 3.500.00 SIT
217 250,00 SIT 26,500,00 SIT 34,500,00 SIT 68.200,00 SIT 38.000,00 SIT
384 450,00 SIT 11.533.50 SIT
395.983,50 SIT
P-etmo. ca znese« -a^ažete v 15 dneh na 23: £0101-60"--, 16633 GOGRAD d o o . Peruzz:jeva 35, 11C8 Ljubljana.
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE Z« PLAČILNI PRCJET. .NADZIRANJE IN INFORMIRANJE
POTRDILO
ti *,,<■
Vp<«^l
PGfrfU 13 1 O __UL^JUL.^/. 001 V' OPO t
[rz_:'OvAk_
_ _
I K-1 l-tv K3 h\ /j ZADEVA: Ureditev vaške poti (rekonstrukcija in alsvaltiranie) STOPAR - ZAVOD
Spoštovani sovaščani!
Čeprav smo že v sredi meseca septembra, se nam ponuja možnost ureditve določenih vaških poli. To pomeni ureditev zemeljskih del ter alsvaltiranje. V kolikor bi v letošnjem letu bilo vreme ugodno, bi lahko obe navedeni deli dokončali, sicer bi v letošnjem letu izvedli le zemeljska dela (izkop zemljišča, nasip ustreznega materiala ter utrditev). Pri teh investicijskih delih se nujno računa vaše sofinanciranje To ste vaščani, ki živite ob teh vaških poteh m jih tudi uporabljate. Višina dotacije za izgradnjo take poti je protivrednost 1000- DEM (92.500 SIT). Ostale stroške se krijejo iz proračunskih sredstev občine Dobrepolje V kolikor se strinjate z predlaganim, svojo odločitev potrdite z podpisom na tem dopisu in ga najpozneje do četrtka, 18.9,97 zvečer posredujte ga. Tini Shavvish. Lahko izrazite tudi željo, ali dotacijo plačate v enem ali več obrokih. Čas odločitve je res zelo kratek, vendar predlagamo, da to možnost izkoristite
Odbor vaške skupnosti Ponikve
Ponikve, 16 9 97
Ime	Podpis	Dotacija (št obrokov)-max.3
HOČEVAR Jože		
HOČEVAR Fani		
HOČEVAR Gustl		
SOMRAK Edo /m		
PAVLIN Frenk	s)	
KNJIŽNICA GROSUPLJE
Adamičeva 15
26
Naš kraj
Šolski kotiček
2/1999
Svetovno srednješolsko prvenstvo v debatiranju
Od 29. januarja do 6. februarja je v Londonu potekalo svetovno srednješolsko prvenstvo v debatiranju, katerega se je udeležilo 31 držav, med drugimi tudi Slovenija. Zastopali smo jo Mateja Peter iz Raven, Igor Angelovski iz Črnomlja, Srdžan Milovanovič iz Ljutomera, Igor Lakota iz Kočevja ter jaz, Jana Pavlic.
Vsi smo bili izbrani na posebni avdiciji, na katero so prišli debatorji iz vseh klubov po Sloveniji. Tudi sama sem že dve leti članica dcbatnega kluba Poljane, kjer se vsak teden zbiramo in pripravljamo na regijska, državna ali pa tudi mednarodna tekmovanja.
Kaj je to sploh debata? To je razprava med dvema skupinama o neki aktualni temi. V vsaki skupini so trije debatorji, ki v svojih osem minutnih govorih skušajo prepričati sodnike ter občinstvo, zakaj njihovi argumenti držijo ter zakaj nasprotnikovi padejo pod težo refutacije.
Debatirali smo o perečih in aktualnih temah kot so: droge v športu, napad na Irak, o ogrevanju zemlje zaradi prevelike količine C02 v atmosferi, o pravicah do svobode govora, o ustanovitvi mednarodnega kriminalnega sodišča, o problemih prihajajočega tisočletja, o jedrskem orožju, moči multinacionalnih združb ...
Nasprotniki, ki jih je dobila slovenska ekipa, so bili močni, saj je bila angleščina kar šestim ekipam od osmih mater-ni jezik. Debatirali smo proti IIong-Kongu, Kanadi, Wha-lesu, Bermudi, Finski, Pakistanu, Češki in Južni Afriki. Le za las smo zgrešili osmino finala ter se tako na koncu uvrstili na 20. mesto.
Celotno tekmovanje je imelo velik odmev v angleški jav-
nosti, saj je bil njegov predsednik Tony Blair, zanj pa sta se zavzeli tudi princesa Ana ter ga. Betty Boothrovd, ki je t.i. "spcaker of teh house" angleškega parlamenta. Princeso Ano ter gospo Boothrovd smo osebno spoznali na posebnem sprejemu. Poleg tega smo imeli tudi čast, da sta se polfinalni debati odvijali v angleškem parlamentu, da nas je v Oxfordu sprejel dekan tamkajšnje univerze ter da smo obiskali eno najslavnejših šol v Angliji in pa tudi v svetu -Ethan college, ki jo obiskuje tudi princ VVilliam ter tam spoznali njihov način pouka ter življenja.
Na koncu bi se rada zahvalila svoji šoli Gimnaziji Poljane ter občini Dobrcpolje, ki sta mi pomagali pri udeležbi tega edinstvenega dogodka.
Jana Pavlic
MISLI
Sreča je bogatejše in popolnejše življenje.
(Trstenjak)
Najlepše med prijatelji je to, da lahko živijo leta vsaksebi, vendar se ne oddaljijo drug od drugega.
(E. Fawley)
Naši zanamci bodo vedeli več kakor mi in menili bodo, da so umnejši; ali pa bodo zato srečnejši in pametnejši? In mi, ki
1-- Pesniški stihi iz vrtca	
Nejc skače po zraku	Sobota je,
s skakalnice v zrak	dva se kepata,
in dela snežaka,	kepe letijo
poglejte ga spaka.	in se na glavi razletijo.
Luka Meglen	Teja Gruškovnjak
Luka se sanka,	Kevin na sredini stoji
po bregu hiti,	in gleda v obe smeri.
pride pod hrib,	Če kepo dobi,
se po tleh zakotali.	se začne jokati.
Kevin Srnad	Bor Ternovšek
Klemen se sanka,	Ana snežaka dela,
kepe podre,	snežak se topi,
zajček priteče,	Ana novega naredi.
in reče: "STOP".	Auja Zupančič
Luka Šinkovec	
	Nika dela kepico,
Marička potička	kepico za kepico...
gleda snežaka,	takšnega snežaka,
ptiček priletel,	še nikoli nismo imeli.
podrl ga je.	Anita Ljubu
Saša Strnad	
	Luka se sanka
Petru ne da mama piškota,	in gleda na tla,
ker je danes sobota.	nosek zarije
Miha Kastelic	v kepo snega.
	Nejc Debeljak
mnogo vemo, smo mar boljši kot naši očetje, ki so tako malo vedeli?
(Vanenarguts)
Slava velikih mož se mora zmeraj meriti po sredstvih, s katerimi so jo pridobili.
(La Roch)
V vojni se možje večinoma dovolj izpostavljajo, da rešijo svojo čast; toda malo jih je, ki bi se hoteli vedno toliko izpostavljati, da bi zmagala stvar, za katero se izpostavljajo.
(La Roch)
Cim številnejše je človeštvo, tem manj je v njem človečnosti.
(Trstenjak)
Literarni kotiček
Jože Štih SLAP
Tihi slap okoli šumi in se ozira po daljavi napenja sinje oko da popotnika pozdravi.
Steguje svojo roko da osveži srce saj gorske vile ob njem spe.
Sin mogočnih planin trden do korenin kakor meč seka ko pada iz globin.
Nežno objema skalo simpatijo ob njej zavetje, hlad neizbrušeni zaklad.
Zimska šola v naravi "Rogla '99"
Tudi letošnje šolsko leto, že četrtič zapored, je OŠ Dobrepolje organizirala za učence tretjih razredov zimsko šolo v naravi.
V mesecu januarju, od 16. do 21., se je 40 učencev tretjih razredov naše šole udeležilo zimske šole v naravi. Spremljali in poučevali so jih učitelji: Anica Ternovšek, Majda Blatnik, Jože Miklič, Marko Strah in Andrej Skantelj. Večina staršev in učencev tretjih razredov se je odločila, da učenci preživijo nekaj dni pouka v naravi v rekreacijskem centru na Rogli.
I titroje prišel dan odhoda, ko so se nekateri starši kar /. malo negotovosti poslavljali od svojih Otrok, otroci pa SO bili že na avtobusu in težko pričakovali nova doživetja na Rogli.
Potovanje je potekalo varno in udobno. Po prihodu smo učence razdelili v bungalove Jerebika, Smreka in Gaber. Popoldne smo odšli na smučišče, kjer smo učitelji razdelili učence v štiri skupine glede na njihovo predznanje smučanja. V naslednjih dneh je delo potekalo po pripravljenem planu: šolski pouk, predavanja, šola smučanja, plavanje, ostale športne aktivnosti in družabni večeri. S tem je bila večina vzgojnoizobraže-valnih ciljev doseženih.
Vse dni bivanja na Rogli smo imeli tudi lepo sončno vreme, ki je tudi prispevalo k uspešni realizaciji šole v naravi.
Kar prehitro so minevali dnevi na Rogli in žeje prišel zadnji zaključni večer šole v naravi - podelitev smučarskih diplom, medalj in smučarskih spominkov, ki bodo učence spominjali na preživete dneve v ZSN na Rogli.
Naslednji dan so se vsi učenci zdravi in zadovoljni vrnili k svojim staršem, ki so jih že nestrpno pričakovali pred šolo na Vidmu. Zadovoljni pa smo bili tudi učitelji in vodstvo šole, ki smo uspešno spravili pod streho še eno šolo v naravi. Na smučarskem tečaju je en učenec osvojil diplomo zelo dober smučar, dvanajst učencev diplomo dober smučar, šestindvajset pa diplomo smučar.
Andrej Skantelj
Rezultati v veleslalomu ROGLA '99
DEČKI: DEKLICE:
1. MIHA TEKAVČIČ        1. BRINA TERNOVŠEK
2. DANI MIŠLJENOVIČ     2. KATJA POLZELNIK
3. DAVID GRUŠKOVNJAK 3. ANJA MUSTAR
4. KLEMEN HROVAT       4. KATARINA ADAMIČ
5. ŽIGA PALČAR 5. URŠKA ŽNIDARŠIČ
Zimska šola v naravi
V soboto, 16. 1. 1999, smo se odpeljali z avtobusom na Roglo. Pot se je začela v Do-brepolju in nas je vodila skozi Ljubljano, Domžale, Žalec, Slovenske Konjice, Oplol-nico do Rogle.
Ko smo prispeli, smo šli v hišice. Potem smo šli na kosilo. Po kosilu smo šli nazaj v hiše, da smo prtljago zložili v omare. Nato smo šli na smučišče, kjer smo se razvrstili v skupine. Bil sem v prvi skupini, katero je vodil naš učitelj Mare. Ostale skupine pa sta vodila učitelja Andrej in Jože ter učiteljici Anica in Majda. Ko smo nehali smučati, smo šli na večerjo. Po večerji smo lahko poklicali starše domov. Ostali dnevi so potekali podobno. Nismo samo smučali. Dvakrat smo šli tudi plavat v bazen. Šli smo tudi v disko. Predzadnji dan smo imeli tekmovanje v veleslalomu. Zasedel sem štirinajsto mesto in dobil diplomo.
V četrtek smo se odpravili domov. Vožnja je bila dolga in naporna. Komaj sem čakal, da pridem domov. Na smučanju mije bilo lepo, a še lepše je doma.
Mlakar Gregor, 3. b razred
HIMNA SMUČANJA
Mi Dobrepoljci smo, v tretji razred hodimo, v šolo smučanja gremo, Rogla nas sprejela bo.
Tam se smuča, telovadi, pleše, plava in zabava. Smučarji še nismo pravi, zato učitelji so z nami.
Od jutra do večera lletno se prav imamo, pred finalnim tekmovanjem Roglo vso presmučamo.
Med količki se podimo, da medalje osvojimo, in potem veseli, zdravi, vračamo se nasmejani.
28
Naš krai
Šolski kotiček
2/1999
Obisk pesnice Neže Maurer in klovnese Eve Skofič Maurer na OS Struge
Za učence OŠ Struge je bil v petek, 5.2.1999, praznik, kajti obiskali sta nas pesnica in pisteljica Neža Maurer in njena hči, klovnesa, Eva Skofič Maurer.
izredne vedrine, ki jo je bilo moč zaznati v vseh njenih točkah.
Srečanje bo prav gotovo ostalo vsem v lepem spominu.
Marija Babic
Pa poglejmo kaj je najbolj navdušilo učenec l. in 2.razreda?
Všeč so mi bile vse pesmice. Klovnesa je bila smešna. Učenec Sandi je bil njen princ.
Urban Zupančič, I r
Gospa Neža Maurer je napisala pesem Ata in slon. Zelo dubovito jo je povedala. S piščalko je zatrobila kot slon.
Tina Mustar. I r
Učenka male šole Špela Novak s pesnico Nežo Maurer
Na šoli smo se že nekaj časa pripravljali na ta obisk in medtem spoznali marsikaj zanimivega o pesnici Neži Maurer, njeni življenjski poti, ki jo je vodila domala po vsej Sloveniji in o njenem delu. Pripravili smo razstavo njenih knjig in ilustracij posameznih pesmi. Prav tako smo spoznali tudi delo Eve Skofič Maurer, ki je edina poklicna klovnesa pri nas.
Za dobrodošlico so otroci pripravili kratek program, v katerem so se predstavili predvsem s pesmimi Neže Maurer v obliki recitacij, deklamacij; šolski pevski zbor pod vodstvom g. Romana Gačnika pa je nekaj pesmi tudi zapel. Gospa Neža se je še posebno razveselila svoje pesmi Pomladno kolo, ki je že dolgo ni slišala in je ob koncu nastopa poprosila pevski zbor, če bi ji pesem še enkrat zapeli. Seveda so otroci to z veseljem storili, saj je tudi pesnica zanje pripravila čudovito predstavo. Ker so otroci pri predstavitvi pesmi vseskozi sodelovali, je bilo doživetje še večje. Se bolj je s svojim nastopom navdušila klovnesa, že zaradi svojega nenavadnega poklica, še bolj pa zaradi
Klovnesa je plesala kot Kasandra.
"Primož ~Rus, l r
Najbolj mi je bila všeč pesmica o metuljčku in rožici. Pesnica je na oder poklicala Majo in Matjaža. Maja je bila rožica. Matjaž pa metuljček.
Gregi Krizman. I r
Nasmejal sem se, ko je Neža Maurer pokazala čisto majhno opico, ki je visela pod velikim dežnikom. Napisala in recitirala je pesem o tej opici.
Tine Pugelj, Zr
Klovnesa Eva Skofič Maurer je spretno vrtila mikrofona. Ko si je vrvico ovita okoli nog. se je s težavo odvezala.
Matic Ferkulj. Zr
Vse pesmice ga. Neže Maurer so mi bile zelo všeč. Vesel sem bil, ko me je poklicala na oder. Takrat sem postal Andraž Kolumb. Všeč mi je bila tudi klovnesina točka s perilom. 3ilo je zelo smešno.
Andraž Oberstar. Zr
Najbolj všeč mi je bila pesem o zajčku v šoli. Prestrašil se je naloge. Zlezel je domov k mami in se skril. Nikoli več ni mislil na šolo. Zvezek in svinčnik je vrgel stran.
Ivo Francelj. Zr
Pesem o čokoladnem avtomobilu se mi je zdela nekaj posebnega. Ta avto so pojedle mravlje.
Andraž Pugelj. Zr
Najbolj mi je bila všeč pesem o mami in otročičkib. Na oder je povabila učenko. Na levo roko ji je dala rutico ~ to je bila mama Prsti na desni pa so predstavljali otro~ čičke.
rZobi Pugelj. Zr
Klovnesa med nastopom
Naš kraj
Iz društev
2/1999
29
Iz Društva Gojiteljev pasemskih malih živali
RACA TEKAČICA
Pred drugo svetovno vojno SO v Sloveniji Že bile race tekačice, znane tudi pod imenom indijske tekačice. To so temperamentne in živahne živali. Pri hitri hoji nimajo tekmeca, pri ljudeh pa so postale priljubljene zaradi zelo dobre nesnosti. Pasma je nastala v jugovzhodnih azijskih drŽavah kot raca pingvinka. Preti dvesto leti je prišla v Anglijo, preti sto leti pa še v Nemčijo, kjer so jo oplemenitili in ji dali današnjo podobo. Pasemska znamenja so ozka glava s podolgovatim obrazom in ploščatim čelom, ki ima skupaj s kljunom podaljšano obliko brez presledka med čelom in kljunom. Kljun je enako dolg kot sama glava. Spodnji del klima ne sme presegati ene tretjine višine ali debeline kljuna. Oči so modrikaste m lik pod vrhom glave, telo pa je podolgovato, visoko postavljeno skoraj navpično. Vrat je dolg in zgoraj tanek, prsi so lahko poudarjene in izbočene, kakor tudi trebuh. Perutnice SO srednje dolge in ozke, kar se najbolj pokaže, kadar razpre krila. Noge postavljene v zadnji del trupa so navpične, prsti so dolgi in izraženi zunaj plavuti. Izvirna divja barva je enaka kot pri naših divjih racah, kar velja tako za samca kot samico. Samica je svetlejša, s poudarjenimi temnimi lisami po vsem telesu, podobnimi pikam pri postrvi. Samec je svetlejše modre barve, bela barva mora bili brez odtenka pri barvi
perja. (Ima barva mora imeti smaragdno zelen lesk po vsem teclsu. Rjava, čokoladna je enakomerna po vsem perju, samec je temnejši po glavi in vratu, kljun je ztemno si-vorjave barve, noge so temne. Modra barva je v svetlem tonu po vsem teclsu. Srnasta barva se pojavlja pri bclolisastih in je skoraj enaka pri obeh spolih. Od zadnjega dela oči poteka ozka bela lisa do belega vratu. Bel je tudi trebuh in konice kril. Skupaj je priznanih sedem barv. Samec doseže težo do 2 kg, samica pa do 1,75 kg. Pri temnih barvah je jajce zelenkasto, drugače je belo.
LABODJA GOS
Prišla je iz. Kitajske v 18. stoletju. Vzgojili so jo iz divje labodje gosi, ki je na Kitajsko prihajala pozimi s severa. Pri nas je imenovana kitajska labodja gos. Nemci pa jo imenujejo tudi grbasta gos. Njena grba je na čelu nad kljunom. To gos so vzgojili Nemci in in takšna kakor je danes, je na Kitajskem ne bi več našli. Kitajska labodja gos ima kratek in debel vrat z velikim podbradkom pod vratom in velikimi trebušnimi obeski skoraj do tal. Na Kitajskem vzgojena labodja gos je precej težja od naše današnje labodje gosi. Naša labodja gos se odlikuje po eleganci, poudarjen je daljši rahlo povit vrat z izrazito povzdignjeno držo. Telo je podolgovato širokih ramen z rahlo upognjenim hrbtom. (Slava je podolgovata, kljun pa srednje dolg,
Labodja gos
grba pred čelom je oblikovana v polkrogu. Kljun in grba sta pri izvirni sivorjavi barvi črna, pri beli barvi pa rožnata. Rep je kratek in povzdignjen. Perutnici sta dolgi s širokimi krilnimi peresi, bedra so zakrita, noge srednje visoke in močne vselej oranžno rdečkaste. Gosje manjša od gosaka in ima tudi manjšo čelno grbo. Pri izvirno barvastih živalih so vrat in prsi bele barve. Zadnji del vratu ima črno črto do hrbta, letalna peresa so zeleno obrobljena. Enobarvne bele gosi so nekoliko večje od izvirnih. Gosak je težak do 5 kg, gos pa do 4 kg.
Pripravil Zvonimir Zabukovec
Raca tekačica
•:'..;/jk/sww>
Iskrene čestitke, pomladnega cvetja DPŽ Dobrepolje, predsednici društva gospe Nučičevi za praznik materinski dan želi
DPŽ Sončnica Grosuplje Stanka Ahlin
KMEČKA MATI
Prehitro prišla je stara jesen, prekmalu odšlo je poletje, kako naglo odšla so ta moja mladostna leta.
Nič več ni živžava, ne smeha otrok, čez noč so fantje, dekleta postali. Vsak zase šel je živet in svoje družine si ustvarili.
Ostale so njive, polje in log krave, ki mukajo v hlevu, ostala sem sama sredi tegob, le zakaj sem še živa ostala?
Prišla je prehitro siva jesen, prekmalu odšlo je poletje, ko tiho samevam, grob si želim, v njem našla bom svoje zavetje.
Stanka Ahlin
ŠPORTNO DRUŠTVO DOBREPOLJE									
MEDOBČINSKO PRVENSTVO V ODBOJKI									
REZULTATI - MOŠKI (7.februar 99)									
ŠD GROSUPLJE - ŠD DOBREPOLJE ŠD DOBREPOLJE - BANANE ŠD GRČA - ŠD DOBREPOLJE					0:2 (22,20) 2:1 (- 22,16,7) 1:2 (16,-21,15)				
TRENUTNA LESTVICA									
	4.	ŠD DOBREPOLJE	5	5	0	10	10 : 3	7	
	1.	ALI BABA	4	3	1	6	7 : 2	5	
	2.	ŠD GROSUPLJE	4	3	1	6	6 : 2	4	
	3.	ŠD ŠMARJE SAP	4	3	1	6	6 : 3	.3	
	5.	ŠD GRČA	5	1	4	2	4 : 8	- 4	
	6.	BANANE	4	0	4	0	1 : 8	- 7	
	7.	BIG FUN	4	0	4	0	0 : 8	-8	
REZULTATI - ŽENSKE (7. februar 99)									
ŠD DOBREPOLJE - ŽABE ČEBELE - ŠD DOBREPOLJE ŠD DOBREPOLJE - ŠC JOSIP J.					2 : 0 0 : 2 1 : 2	(13,19) ^ (22.17) k (21, - 20,12) /4		jL°	
TRENUTNA LESTVICA									
	5.	ŠD DOBREPOLJE	4	3	1	0	7 : 3	4	
	2.	ŠC JOSIP JURČIČ	4	3	1	6	6 : .3	3	
	6.	ČEBELE	4	3	1	6	6 : 3	3	
	4.	ŽABE	4	2	2	4	5 : 4	1	
	7.	ŠD GRČA	4	2	2	4	4 : 4	0	
	3.	MRAVLJICE	4	1	3	2	4 : 7	- 3	
	1.	FLIP FLOP	4	0	4	0	0 : 8	-8	
					Pripravil: Alojz Kuplenk				
MISLI
Človeško življenje je vpeto v krožni tek, ki se venomer vrti in ne poklanja sreče vedno istim.
(Herodot)
Ljudje so pripravljeni storiti neverjetne stvari za dosego časti, ugleda, veljave in udobja. Toda četudi to dosežejo, jim v srcu ostanejo bolečina, praznina, nemir. Hlastajo po novih in novih navideznih zadovoljstvih, stanje se jim pa samo slabša.
(A. (irab(tr)
Ljubiti človeka pomeni, priznati ga takšnega, kakršen je.
(Daphne de Maurer)
BAZPOBED TEHNIČNIH PHEGLEDOV TBAKTOBJEV IN MOTOBNIH KOLES NA OBMOČJU UPBAVNE ENOTE GROSUPLJE V LETU 1999
VIDEM DOBREPOLJE
torek, 9. 3. 1999 od 8. do 16. ure
torek, 7. 9. 1999 od 8. do 11.30 ure
ZAGRADEC
torek, 16. 3. 1999 od 13. do 17. ure
torek, 7. 9. 1999 od 13. do 16. ure
ŠENTVID PRI STIČNI
torek, 23.3. 1999 od 8. do 16. ure
torek, 14. 9. 1999 od 8. do 11.30 ure
GROSUPLJE
sreda, 17. 3. 1999 od 13. do 17. ure
torek, 14. 9. 1999 od 13. do 16. ure
OPOZORILO: Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98) določa, da morajo motorna in priklopna vozila starejša od 12 let na tehnični pregled vsakih 6 mesecev. Ta obveza velja za vsa motorna in priklopna vozila, razen za motokultiva-torje, delovne stroje, počitniške priklopnike in lahke priklopnike.
Iz tega izhaja, da morajo vsi lastniki traktorjev in motornih koles, ki so starejši od 12 let, opraviti tehnični pregled vozil vsakih 6 mesecev.
UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE
ZAHVALA
Tiho je odšla od nas v Večnost naša mama in stara mama
MARIJA BRADAČ
i/. Kompolj
K večnemu počitku smo jo pospremili v sredo, 17. februarja 1999, na farno pokopališče.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ji poklonili cvetje in sveče ter jo spremljali na zadnji poti. Hvala za izrečeno ustno ali pisno sož.alje. Iskrena hvala sosedom za pomoč in molitev, g. župniku Francu Skuljii za daritev in pogrebni obred. Naj zahvala velja tudi g. Konradu Piku za poslovilni govor ter pevcem Moškega pevskega zbora Rafko Kabiani za občuteno petje ob slovesu. Domači
V svetem raju se sprehajam, vam naproti se smejim, svojo roko vam podajam in k sebi vas želim.
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti naše dobre
MILENE ŠUŠTAR
iz Bruhanje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče ter spremstvo nu njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Videm za pomoč v času njene dolge bolezni. Iskrena hvala gospodu župniku Francu Skulju ter
gospodu kaplanu iz Kočevja za lep pogrebni obred, g. Konradu Piku za poslovilni govor ter Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za lepo petje. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta, starega očeta
MARTINA SPORA RJA
iz. Pod peč i
se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem ter znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vaščanom, ki ste mu z obiskom polepšali zadnje dni in ure njegovega življenja ter
nesebično pomoč ob njegovi smrti. Iskrena zahvala g. župniku Francu Skulju za lep pogrebni obred, Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za ganljivo petje ter Društvu upokojencev in g. Konradu Piku za poslovilni govor.
Vsi njegovi
V življenju le skrb in tlelo si imel. sedaj od vsega truda si zaspal. Odšel si tja. kjer ni več bolečin, a nate večen bo ostal spomin.
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta
JOŽETA ŽGAJNARJA
s Ceste 59a
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom Ceste, krajanom Dobrepolja,
prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se Društvu upokojencev in g. Konradu Piku za poslovilni govor, g. župniku Francu Skulju za lep pogrebni obred in Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani.
Domači
arničeva 15
KINO   "DOBREPOLJE" VIDEM 34
KINOPROGRAM ZA MESEC MAREC 99
PETEK, 5. marec
IZJEMOMA NE BO KINOPREDSTAVE
NEDELJA, 7. marec ob 15. uri in 19.30 uri
ameriška romantična drama KO PRIDE JOE BLACK
KRATKA OZNAKA: |oe Black je utelešena SMRT, ki se skriva v telesu mladeniča, katerega je povozil avto. |oe Black je prišel po očeta družine PARISHA, a se zaljubi v njegovo hčerko SUSAN. )oe in Susan sta se nekoč že srečala, tik pred-no je SMRT skočila v telo mladeniča. Z njeno pomočjo |oe izkusi ljubezen v vseh najbolj edinstvenih in bolečih permuntacijah... Zopet uspešnica, v kateri blesti ameriški igralec BRAD PITT.
PETEK, 12. marec ob 19.30 uri
ameriška ljubezenska komedija VROČE NOČI
KRATKA VSEBINA: Zgodba se odvija sredi sedemdesetih let, ko so kar po tekočem traku snemali porno filme. To je parodija na tiste čase in na filme, ki so jih takrat snemali. Lahkotna komedija z veliko odlične glasbe in zanimivih zapletov....
NEDELJA, 14. marec ob 15. uri in19.30 uri
ameriški računalniško animirani film MRAVLJINECZ"
KRATKA OZNAKA: Dobro narejen film o mravljah in njihovi organizirani družbi, v kateri vse teče brezhibno in po točno določenem načrtu. Mravljinec Z-4159 se takemu življenju upre in v mravljišču zaneti upor oz. revolucijo. Podvig mu uspe in iz nepomembnega delavca se kmalu prelevi v junaka. Film je odlično narejen in računalničarjem, ki so izdelali na tisoče slik gre vsa pohvala.
PETEK, 19. marec ob 19.30 uri
ameriška romantična komedija BLONDINKA
KRATKA OZNAKA: Režiser filma TOM DiCILLO je o svojem filmu dejal:" Film je duhovito ljubezensko pisemce sanjačem in njihovim sanjam. V svetu romantičnosti, ki trči ob realnost in idealizem, se vedno pojavi cinizem. Junak zgodbe je igralec, ki o sebi misli, da je zvezdnik in ne sprejema majhnih vlogic, ki so pisane na kožo nepomembnežem, ampak se raje preživlja kot natakar. Ko se v njegovem življenju pojavi blondinka, se njegovo življenje v hipu spremeni.
ameriški akcijski triler
NEDELJA, 21. marec ob 15. uri in ob 19.30 uri
POGAJALEC
KRATKA OZNAKA: SAMUEL L JAKSON je uspešen policijski pogajalec. Nekega dne mu podtaknejo hud zločin in sedaj tarča postane
on. V paniki se zabarikadira v neko stolpnico in jo zavzame. Ker pozna vsa pravila pogajanja, prosi za edinega pogajalca, na katerega se lahko zanese - Crisa Sabijana (KEVIN SPACEY) Vsebine filma naprej ne bomo izdali, konec filma pa je popolnoma drugačen kot bi ga pričakovali...
PETEK, 26. marec ob 19.30 uri
ameriški računalniško animirani film ŽIVLJENJE ŽUŽELK
KRATKA OZNAKA: Tokrat nam bodo računalniško animacijo iz življenja žuželk prikazali Di-snevevi računalniški strokovnjaki. Film prikazuje skupino mravljic, ki jih vztrajno terorizirajo sestradane kobilice. Eni izmed mravljic pade na pamet zelo odštekan načrt, s katerim bi se rešile nadležnih kobilic. Najele naj bi sedem spretnih bolh, ki nastopajo v bolšjem cirkusu, da jih bodo branile. Zmaga bo vse prej kot lahka, ampak poskusiti velja vseeno...
NEDELJA, 28. marec ob 15. uri in 19.30 uri
ameriški triler - uspešnica OBSEDNO STANJE
KRATKA VSEBINA: Posebni agent FBI, visoka uslužbenka CIE in general ameriške vojske so vsi zavedajo ene in iste zaobljube, ki so jo prisegli: Da podpirajo in branijo ustavo. Toda ko v Brooklvnu eksplodira avtobus in teroristično nasilje s krvjo zaznamuje newyorške ulice, se vsi trije pod isto prisego, da bodo branili
svojo deželo, za vsako ceno, soočijo z njenimi mnogimi različicami. ANTHONY "HUB" HUBBARD (VVashington) je vodja združenih sil FBI in newyorške policije za boj proti terorizmu. Odločen je, da bo ubranil mesto pred uresničenjem terorističnih groženj, za katere se zdi, da z vsako naslovnico v časopisih postajajo vse hujše. V službi zakona je njegova naloga pregon in kaznovanje zločincev. Elise Kraft (Bening) je operativka CIE, ki dela pod krinko in ima pomembne doušnike v arabsko ameriški skupnosti in hkrati kočljive vezi z osumljenimi. Njeno ravnanje, enako kot zunanja politike vlade, je veliko bolj kompleksno kot Hubbovo. Navkljub temu sta prisiljena sodelovati in skleniti celo nenavadno zavezništvo, saj terorizem grozi, da bo pa-raliziral mesto in ga pahnil v obsedno stanje.
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa.
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje
davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov.