LETO XVIII. ŠTEV. $2 • Dragoceno ministrovo priporočilo Končno je vendar prišel v Trst minister, ki je nekaj povedal. Diplomatsko zaokroženih rečenic v Dantejevem jeziku smo doslej ob otvoritvi tržaškega velesejma čuli več kot dovolj. Minister za kmetijstvo Ferrari Aggradi je govoril tako. aa kronist iz njegovega krilatega govora lahko kaj povzame in da ljudje iz politike in gospodarstva vsaj za trenutek odložijo delo in se ob njegovih besedah zamislijo. «Tržačani, podajte roko kot prijatelji in delavci svojim sosedom, Jugoslaviji, Avstriji in Nemčiji!« Kot prijatelji in delavci! Pustite končno ob strani vso nacionalistično navlako iz iredentističnih časov in vse stare predsodke proti svojim sosedom. Stopite k njim kot delavci k delavcem, ki hočejo v gospodarstvu in kulturi sodelovati za blaginjo Trsta, njegovega pristanišča, industrije in trgovine, za blagor vseh prebivalcev mesta, posameznega državljana in vsega človeštva. Zemljepisna lega in gospodarska preteklost ter današnja stvarnost vašega mesta in vaše dežele zahtevajo to. Proizvajajte, izmenjavajte ter posredujte! Zato imate sposobne ljudi, ki so izkušeni, znajo jezike, imajo tudi že stare poslovne zveze in pogosto tudi prijateljske, pa tudi družinske medsebojne vezi. To je bil smisel ministrovega govora. Krepka je bila ta beseda, še posebno, ker jo ie izrekel odgovorni minister. Upamo, da so jo čuli predstavniki naših krajevnih oblastev in prisotni pomiki ter so si jo tako vzeli k srcu, da jim bo tudi v napotilo za njihovo delo, v javnih uradih in krajevnih predstavniških u-stanovah. Ko z resničnim zadoščenjem registriramo ministrove besede — saj smo takšno politiko nasproti zaledju v našem listu dosledno zahtevali in branili — naj nam gospod minister vendar dovoli še eno pripombo. Ne moremo si misliti, da bi njegove besede in njegova priporočila tukajšnjim oblastnikom, politikom in poslovnim ljudem o-stala zrno, ki je padlo na skalo. Pričakujemo va, da si bodo ministrove besede vzeli k srcu tu--di njegovi tovariši v rimski vladi ter svojo politiko pri reševanju naših krajevnih vprašanj, gospodarskih in političnih, preusmerili prav v smislu njegovih zamisli. ELEKTRIČNE TARIFE ostanejo nespremen jene Italijanski minister za trgovino Medici je na vprašanje nekega parlamentarca glede električnih tarif pojasnil, da jih vlada ne namerava še dvigniti. Lanska proizvodnja električne energije v Italiji je dosegla 72 milijard kilovatur ali 9 odsto več kakor v prejšnjem letu. Povečala se je tudi poraba, in sicer s strani zasebnikov za 141 odsto, a s strani industrijskih, trgovskih in kmetijskih obratov za 7 odsto. Proizvodnja se tudi letos ugodno odvija, v načrtu pa je izgraditev številnih novih elektrarn. Na političnem obzorju DEŽELNI ODBOR BREZ SOCIALISTOV. Pogajanja med krščanskimi demokrati in socialisti za sestavo deželnega odbora, v katerem nanj bi bili tudi predstavniki socialnih demokratov, so se razbila. Tržaški «11 Piccoio» je v tej zvezi zapisal, da socialisti niso pripravljeni sodelovati s krščanskimi demokrati v deželnem odboru, ker so doživeli razočaranje med svojim sodelovanjem v tržaškem občinskem svetu. Podrobno list ni navedel, v čem obstaja to razočaranje. Ne vemo, ali je šlo pri tem tudi za manjšinsko politiko. Zanimivo je, da je te dni tudi goriški «Katoli-ški glas» obsodil krščanske de mokrate, češ da so oni krivi, da niso bile pravice Slovencev pri sestavljanju deželnega statuta zavarovane. V trenutku, ko so socialisti odbili sodelovanje, ni preostajalo krščanskim demokratom nič drugega kakor kompromis s socialnimi demokrati. Do tega je tudi prišlo. Izmed osmih odbornikov deželnega sveta, ki se je sestal v sredo, je pet krščanskih demokratov in trije socialni demokrati. Predsednik je krščanski demokrat Berzanti iz Furlanije. (Med pogajanji s socialisti je bilo že skoraj dogovorjeno, da bodo v deželnem odboru štirje krščanski demokrati, dva socialista in dva socialna demokrata). Kompromis s socialnimi demokrati je toliko bolj zanimiv, ker so se socialisti in socialni demokrati prvotno dogovorili, da bodo solidarni, in sicer, da ne bo nobena izmed teh strank sodelovala v deželnem svetu, če ne bo tudi druga. Komunistični deželni svetovalci so predsedniku deželnega sveta de Rinaldiniju predložili resolucijo, ki zahteva, da mora deželna uprava sodelovati pri določanju državnih prispevkov za deželo, že v proračunu za leto 1965 naj dežela doseže izreden državni prispevek v smislu 50. člena statuta. GOSPODARSTVO Con il supplemento: «Le Industrie nella zona di confine jugoslava». CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. PETEK, 26. JUNIJA 1964 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Ugibanje o posredovanju podpredsednika Marjolina - Pritožbe proti pesimizmu nemškega tiska V Rimu prevladuje splošno mnenje, da so napovedane finančne ukrepe, predvsem poostritev davkov odložili vsaj za dober teden zaradi obiska podpredsednika komisije pri Evropski gospodarski skupnosti Marjolina. Evropska gospodarska skupnost (predvsem Zahodna Nemčija in Francija) bi bila pripravljena podeliti Italiji finančno pomoč, vendar postavlja rimski vladi za to določene pogoje, in sicer glede izvajanja gospodarske in finančne politike. Nekateri italijanski listi trdijo, da se bo Italija izvlekla iz sedanjega več ali manj kritičnega gospodarskega položaja brez nove mednarodne pomoči. Predsednik Moro je med razpravo o državnem proračunu za drugo polletje tekočega leta naglasil, da se je položaj nia-čilne bilance izboljšal — zadnji mesec naj bi bila po nekaterih poročilih prvič zopet aktivna — obstajajo kljub temu še vedno težave. Moro je dodal, da vla ganje denarja na banke pa tu di v poštno hranilnico ne napreduje. Tako se ne zbira dovolj denarja za investije, ki so nujno potrebne. To se čuti tudi na borzah, kjer ni zadostnega zanimanja za delnice in obveznice. Predsednik je v svojem p-ovaru še posebej naglasil, da ni mogoče izvajati proti inflacijske politike brez sodelovanja delavstva. Potrebno je nadzorstvo nad plačami, to pa ne pomeni, da bo vlada blokirala plače in mezde. Brez nadzorstva utegne sindikalna akcija dovesti do hudih posledic na zaposlitev. Predsednik je nato navedel več primerov, tako iz skandinavskih držav in Velike Britanije, kjer so sindikalne organizacije' uvidele, da je treba podpreti prizadevanje vlade, pod pogojem seveda, da bo njena politika zaščitila delavske koristi. Plače bi se v tem letu povprečno ne smele dvigniti za več kakor 12 od 13 odstotkov v primeri z. lanskim letom in zdaj smo. v Italiji že blizu te meja, ie ugotovil predsednik Moro. Ni res, da hoče vlada s svojimi pozivi na delavstvo in sin- dikalne organizacije zasužnjili delavske organizacije, kakor to trdijo komunisti. Prav tako ne držijo očitki, ki prihajajo vladi z desnice. Vsekakor so potrebni stali stiki med predstavniki industrije in sindikatov, da se zavarujejo koristi vsega gospodarstva in omogoči izvajanje protiinflacijske politike. Predsednik je tudi omenil, da vlada še proučuje nekatere finančne ukrepe, ki jih zahteva sedanji gospodarski piloža.j v Italiji. Kakor poročajo iz Rima ne bo povišan davek na bencin, pa tudi ne davek na tobak; pač pa računajo s poviškom davka na poslovni promet. Pesimistično pisanje nemškega tiska «Corriere della sera» priobčuje pod naslovom «Neuteine-ljen alarm» izvajanja nemškega časnikarja Friedricha Meich-snerja v hamburškem listu «Die Welt» o položaju v Italiji. Rimski dopisnik tega lista napoveduje namreč nič mani kakor državni udar v Italiji. V Rimu in Milanu so ljudje živčni in živijo v strahu, češ da obstajajo revolucionarni načrti za politični in socialni prevrat v Italiji. Nihče ne ve. kdaj bo c o tega prišlo, morda meseca oktobra, morda še pozneje. Celo logi podobno tržaškemu «Ace-gatu», upokojilo glavnega ravnatelja imenovanega podjetja. Čeprav izkazuje rimska občinska bilanca težke milijarde primanjkljaja, je upravni svet zadevnega podjetja odmeril svojemu upokojenemu ravnatelju za 12 let dejanske službe nič manj kot okoli 800.000 lir mesečne pokojnine. To ustreza celoletni plači povprečnega u-radnika. Pa to še ni vse. Poleg navedene «skromne» pokojnine so upokojenemu direktorju priznali še nad 137 milijonov lir odpravnine! Spričo tega vsekakor izrednega primera je podtajnik social-no-demokratske stranke poslanec Cariglia predložil ministrstvu za notranje zadeve interpelacijo, v kateri ostro nastopa proti takšnemu načinu upravljanja javne ustanove, ki gotovo ni v skladu s koristmi skupnosti, še posebno ne spričo sedanje težke gospodarske konjunkture; zato je mnenja, da bi bilo v tem primeru umestno posredovanje ministrstva. Interpelacija poslanca Carigiie ni bila zaman, kajti merodajna oblast je že posredovala v zadevi in je rimski prefekt razveljavil sklep upravnega sveta podjetja ACEA, s katerim je bila upokojenemu ravnatelju edvrnjena vsekakor premastna odpravnina. 'ILi? neki italijanski industrijec naj j Fiatova Oprema Z3 JUgOSlaVIJO bi si bil zaželel takšen pre-bi ga izvršili ko- vrat, ki naj munisti. To naj bi bila prehod- na rešitev. Dopisnik je nrenri-čan, da se bo meseca oktobra položaj v Italiji poslabšal, ko bo zavladala brezposelnost. Moreva vlada naj bi bila brez moči. Njej naj bi sledila desničarska vlada, nakar naj bi prišlo do komunističnega prevrata. Zares donosna služba Nenavaden primer razsipnosti pri upravljanju, javnih sredstev je prišel nedavno na dan v Rimu, kjer je občinsko podjetje ACEA, ki skrbi za dobavo vode in elektrike rimskemu mestu in ki je po svoji na- Italijanska avtomobilska družba FIAT bo v smislu najnovejše pogodbe izvozila v Jugoslavijo sestavne dele za avtomobile in razno opremo v vrednosti 769.7 milijona lir proti plačilu v 4 letih po izročitvi Tovarna traktorjev LANDINT (Reggio Emilia) bo dobavila beograjskemu podjetju «Industriii Motora i Traktorai) večje število traktorskih ogrodij brez motorja. Gre za nepopolna nesestavlie-na ogrodja (za 100 milijonov lir), popolna sestavljena (blizu 100 mil. lir) in razno opremo (4 mil. lir). Jugoslovani oodo plačali pošiljko deloma s prednlači-lom, ostalo pa najkasneje v treh letih; za plačila jamči Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino. Ugoden razvoj italijansko-jugoslovaiiske izmenjave Tiskovna konferenca S. Karantanci Poleg predstavniov številnih jugoslovanskih podjetij, ki razstavljajo na letošnjem tržaškem velesejmu, so prišli v Trst tudi predstavniki številnih gospodarskih ustanov in gospodarskih resorjev izvršnih svetov Slovenije in Hrvatske pa tudi zveznega tajništva za zunanjo trgovino. Ni dvoma, da je Jugoslavija s to svojo udeležbo krepko podprla prizadevanja tržaške sejemske uprave in tržaških gospodarskih organizacij, da bi se tržaški velesejem kot važen posrednik trgovinskih in splošno gospodarskih stikov z zaledjem ohranil in še bolj utrdil. Med jugoslovanskimi predstavniki smo opazili dr. B. Žnuderla, zveznega državnega podtajnika za zunanjo trgovino, R. Čačinoviča, predsednika gospodarskega odbora pri Izvršnem svetu SR Slovenije, predsednika Gospodarske zbornice in člana Izvršnega sveta R. Jermana, podpredsednika iste zbornice P. Vujca (funkcionar te zbornice F. Burger je stalen jugoslovanski delegat na velesejmu), predsednika ljubljanske gospodarske zbornice P. Dujca, predsednika koprske gospodarske zbornice L. Lesjaka; iz Ljubljane so prispeli v Trst tudi trije višji funkcionarji Narodne banke, in sicer, glavni ravnatelj dr. Soba in njegov pomočnik Hafner in načelnik deviznega oddelka Cvetka Žorž, ki so ob tej priložnosti obiskali tudi nekatere tržaške banke. Raznim sestankom s predstavniki tukajšnjih gospodarskih ustanov je prisostvoval tudi predsednik Jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice v Beogradu inž. F. Kneževič. Izvršni svet republike Hrvatske je zastopal njegov član Borčič dalje glavni ajnik hrvatske gosp. zbornice in predsednika gospodarskih zbornic na Reki in v Puli. Med tednom so bili napovedani obiski tudi drugih podpredsednikov gospodarske zbornice Slovenije. S TISKOVNE KONFERENCE SVETNIKA KARAMANA Jugoslovanski dan (22. junija) se je začel s tiskovno konferenco gospodarskega svetnika na jugoslovanskem veleposlaništvu v Rimu Š. Karamana, ki je bila izredno dobro obiskana. Z jugoslovanske strani so bili navzoči tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu R. Janhuba, konzul A. Oluič in vicekonzul Milutinovič. Poleg samega predsednika sejemske uprave Suttora so bili iz Trsta navzoči tudi glavni tajnik tržaške trgovinske zbornice dr. Steinbach, kot predstavnik tržaške občine dr. Venier, govinskega oddelka pri trgovinski zbornici dr. Maurel. Konferenci so prisostvovali tudi dr, B. Žnuderl, R. Čačinovič in R. Jerman, v funkcijah, ki smo jih o-menili že v začetku. GIBANJE TRGOVINSKE BILANCE Predsednik Suttora je v svojem pozdravnem nagovoru ugotovil, da razstavljajo jugoslovanska podjetja lepo vrsto kakovostnih izvoznih izdelkov in tako s svojo udeležbo prispevajo k uspehu sejma in napredku italij ansko-jugoslo vanske ti go- vinske izmenjave. Gospodarski svetnik Karaman je v odgovoru prisotnim časnikarjem odgovarjal na postavljena vprašanja glede razvoja gospodarskih stikov med Italijo in Jugoslavijo ter pri tem zlasti naglasil, kako je bila zaskrbljenost z italijanske strani zaradi primanjkljaja v trgovinski bilanci z Jugoslavijo neupravičena; saj se je lanski italijanski primanjkljaj že v prvih letošnjih štirih mesecih izpre-menil v prebitek v korist Italije. Italija v je v prvih desetih letih izvozila v Jugoslavijo za okoli 500 milijard lir blaga, uvozila pa samo za 430 milijard. Po prebitku, ki ga je Jugoslavija dosegla v lanski bilanci, je letos nastal zanjo primanjkljaj. Jugoslovani so v štirih prvih mesecih 1. 1964 uvozili za 34 milijard lir blaga (lani v tem času za 20), izvozili pa so za 31 milijard (lani za 29). OBMEJNA TRGOVINA IN «ALPE ADRIA» Svetnik Karaman se je dotaknil tudi razvoja obmejne (regionalne) trgovine. Lani je v avtonomnih računih nastal precejšen saldo v prid Jugoslavije, letos pa se je položaj kmalu preobrnil in avtonomna računa sta bila uravnovešena. Z 10 milijardami je lani obmejna trgovina dosegla okoli 10 odst. celotne trgovinske izmenjave med sosednima državama ter se še vedno dviga; vendar ne bi smela preseči 10 do 12 odst. celotne izmenjave, ker bi sicer nastalo neravnovesje med krajevno trgovino in izmenjavo po splošnem sporazumu. V odgovoru na vprašanje nekega novinarja je svetnik Karaman ugotovil, da tudi industrijsko sodelovanje, med obema državama napreduje, saj so jugoslovanska podjetja kupila v Italiji že 90 licenc. Glede vprašanja dokončne odobritve blagovne liste za sejem «Alpe-Adria» je svetnik izrazil mnenje, da bo gotovo tudi to vprašanje kmalu rešeno v korist sejma oziroma operaterjev, ki hočejo zaključiti posle. Po sestanku trgovinskih zbornic v prostorih tukajšnje -trgovinske zbornice, o katerem poročamo posebej, je zvečer jugoslovanski generalni konzul R. i Janhuba s soprogo priredil običajni sprejem v prostorih generalnega konzulata. Kakor običajno, so se vabilu odzvali predstavniki oblasti ter zlasti poslovni ljudje ter predstavniki političnega in kulturnega življenje. Glede na ustanovitev nove dežele Furlani j a-Julijska krajina je sprejemu prisostvovalo še več predstavnikov raznih ustanov iz vseh pokrajin nove dežele kakor običajno. Sprejemu so seveda v velikem število prisostvovali delegati raznih jugoslovanskih gospodarskih ustanov pa tudi vec jugoslovanskih gospodarskih novinarjev. Na jugoslovanski dan v popoldanskih urah so se na Trgovinski zbornici v Trstu sestali predstavniki trgovinskih oziroma gospodarskih zbornic iz Trsta, Ljubljane, Kopra, Zagreba z Reke in iz Pulja, da bi se razgovorili o možnostih za nadaljnji razvoj obmejne trgovine, industrijskega sodelovanja in turizma; predmet posvetovanja je bila zlasti industrij sko-tehnična kooperacija ob meji. Za to so prisostvovali sestanku poleg trgovinskih operaterjev tudi nekateri tržaški industrijci. Poleg predstavnikov zbornic so bili z jugoslovanske strani prisotni tudi podtajnik za zunanjo trgovino SFRJ dr. Žnuderl, sekretar za trgovino Hrvatske C. Borčič ter gospodarski svetnik pri jugoslovanskem poslaništvu v Rimu Sime Karaman. Takšnemu sestanku sta prvič prisostvovala predsednika gospodarskih zbornic na Reki (Kostan Iglič) in v Pulju (Milan Lovrečič). Sploh je bil na sestanku dan poudarek na to, da bi se Hrvatska bolj vključila v gospodarsko sodelovanje z obmejnim področjem v Italiji. Prvi je spregovoril predsednik tržaške zbornice dr. Caidassi. O-menil je že stare pomorske prometne zveze med Trstom in Dalmacijo, dalje prometno povezavo po suhem s Slovenijo in Hr-vatsko; tako je bilo treba tudi danes navezati še čvrstejše stike ne samo po morju, temveč tudi po avtomobilskih cestah z zaledjem. To velja tudi glede gospodarskih stikov sploh. Dal je besedo dr. Vatti, češ da ta vsem tem vprašanjem sledi z vso pozornostjo. Nadaljnje posvetovanje je vodil prav dr. Vatta kot predstavnik in odbornik za zunanjo trgovino pri tržaški trgovinski zbornici. V svojem nagovoru je navedel, da bi ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina lahko pripomogla k razširitvi in poglobitvi gospodarskih stikov ob meji. Na drugi strani hočejo trgovinske zbornice na italijanski strani glede na svoje stare izkušnje pomagati s svo- Prerekanje med Sovjetsko zvezo in Kitajsko se nadaljuje ogorčeno, zdaj sicer bolj v tisku kakor z očitki politikov. S sovjetske strani vodijo polemiko zlasti «Izvestja» in «Pravda». Sovjetska politika gre za tem, da pridobi na svojo stran čim več komunističnih strank na svetu, ki naj bi obsodile rovare-uje kitajskih komunistov proti sovjetski zamisli mirnega sožitja in zbliževanja med narodi. Kitajci zlasti očitajo Sovjetom, da so jim ustavili gospodarsko pomoč. «Pravda» odgovarja, da so Kitajci pozabili, da so prejeli od Sovjetske zveze za 1816 milijonov rubljev gospodarske pomoči. Zahodni tisk mnogo ugiblje o namenih najnovejšega sestanka predsednika Tita z romunskim komunističnim voditeljem Georgiu-jem Dejem na jugoslovansko-romunski meji in domneva, da je bilo na sestanku govora tudi o sovjetsko-kitajskih odnosih. To domnevo naj bi upravičeval nedavni sestanek predsednika Tita s predsednikom Hruščovom v Leningradu. Romunska komunistična stranka ni po mnenju Moskve dovolj jasno obsodila kitajskega stališča; poleg tega vodijo Romuni v zadnjem času tudi v Svetu za vzajemno gospodarsko pomoč politiko na lastno pest ter se skušajo v svojih zunanjetrgovinskih odnosih bolj nasloniti na Ameriko. Velike angleške avtomobilske tovarne v rokah ameriškega kapitala V krogih angleške delavske (laburistične) stranke se precej vznemirjajo zaradi prodiranja ameriške industrije, oziroma a-meriških velikih avtomobilskih tovarn na angleški trg. Zdaj je napovedan dogovor med ameriško Chrysler Corporation in angleškim podjetjem lorda Roote-sa glede prodaje skoraj tretjine rednih delnic. Chrysler Corporation bo kupila od te angleške tovarne 30 odsto delnic, ki dajejo pravico do glasovanja in 50 odsto drugih delnic. Angleška vlada je to transakcijo odobrila. Proti njej namerava postaviti vprašanje v parlamentu delavski poslanec Edelman. Danes je v ameriških rokah že čez tretjino angleške avtomobilske industrije. Pred dobrimi tremi leti je tovarne Ford v Da-genhamu, ki izdelajo skoraj toliko avtomobilov kakor British Motor Corporation, zopet kupila ameriška Ford. Angleška družba Vauxhall Motors je zdaj samo še podružnica ameriške družbe General Motors (Detroit), ki je danes največja avtomobilska tovarna na svetu. Skupina Rootes je približno enakega obsega, kakor Vauxhall Motors. Lord Rootes je v New Yorku pojasnil, da ne gre morda za ponovno prodajo njegove tovarne družbi Chrysler Corporation. Čeprav ima 70 let, se še ne bo umaknil. Poznavalci razmer pa domnevajo, da bo ameriška družba kmalu pokupila vse delnice skupine Rootes. Angleški minister za industrijo in trgovino Edward Heath je izjavil, da je kupčija med angleško skupino Rootes in Chry-sler Corporation ugodna za obe družbi, torej tudi za angleško, čudno se zdi ministru, da to transakcijo tako kritizirajo. Nekateri angleški izvedenci so mnenja, da je sodelovanje med Angleži in Američani na avtomobilskem področju koristno Veliki Britaniji. TUDI «SIMCA» V AMERIŽKIH ROKAH Oba ameriška velikana General Motors in Ford že davno proizvajata na angleškem in v evropskih državah avtomobile. General Motors so kupile tovarne Opel v Zahodni Nemčiji, kakor tudi Vauxhall v Veliki Britaniji, medtem ko poseduje Ford veliko podružnico blizu Koelna in od leta 1960 vse Fordove tovarne v Dagenhamu. Za nakup teh je Ford plačal 129 milijonov funtov šterlingov (1 šterling velja 1745 lirLLani je Chrysler Corporation kunila večino delnic francoske družbe «Simca» ter je s tem stopila na področje Evropske gospodarske skupnosti. Tako bo družba zadobila vpliv tudi v Skupnosti, ker računa, da ne bo Velika Britanija v to sprejeta. Jugoslovanska podjetja na tržaškem sejnin ANGLEŽKA OPREMA ZA ČEŽKOSLOVAŽKO TOVARNO Češkoslovaško podjetje «Stro-jimport« je z angleško družbo British Cower Gas Company (Stockton-on-Tees) sklenilo pogodbo za dobavo angleške opreme za novo češkoslovaško tovarno, ki bo proizvajala amoniak, in sicer 300 ton dnevno. Tovarna bo stala 80 milijonov kron. Angleži bodo dobavili o-premo leta 1966. Obrat bo postavljen v kemični tovarni Duslo v žali (Zahodna Slovaška). Na letošnjem tržaškem sejmu razstavlja 40 izvoznih podjetij; nekatera pa zastopajo še vrsto drugih, proizvodnih podjetij. Razstavljajo: 1. Vočar- Beograd, 2. Voče-Zagreb, 3. Me-dax-Ljubljana, 4. Bosnaplod- Sarajevo, 5. Slovenija-vino-Ljublja-na. 6. Gavrilo vič-Petrin j a, 7. Slovenska knjiga-Ljubljana, 8. Em-ka (Založniško podjetje)-Ljubljana, 9. Turistična zveza-Ljub-ljana, 10. Les-Ljubljana, 11. Slo-venija-les-Ljubljana, 12. Pomur-ka-Murska Sobota, 13. Exportdr-vo-Zagreb, 14. Meblo-Nova Gorica, 15. žipad-Sarajevo, 16. Jugo-drvo-Beograd, 17. Združenje jugoslovanskih železarn (Jesenice, Sisak), 18. Tomos-Koper, 19. Contal (Elrad, Tesnilka, Alpos, Himo. Maris), 20. Medico-Sara-jevo (Instrumentaria - Zagreb, Poliester-Priboj, Zrak-Sarajevo, Poligalant - Volčja Draga), 21. Tehncimpex (Jeklo-Ruše, Tik-Kobarid, Kot-Tacen), 22. Meha-notehnika-Izola, 23. Akumula-tor-Zagreb 24. Elektrotehna-Za-greb, 25. Kemija Impex-Ljublja-na (Papirnice), 26. Kemijska industrijska zajednica - Zagreb, 27. Belinka - Ljubljana - Črnuče, 28. Ilirija-Ljubljana, 29. Koteks Tobus (Tovarna usnja - Šmartno). 30. Dom Export-Ljubljana, 31. interplet-Zagreb, 32. Delamaris-Izola, 33. Jugoriba - Zagreb, 34. Gruda živinopromet-Ljublja-na, 35. Prehrana Export Import-Ljubljana. 36. Pcljoprivredni kombinat-Belje, 37. Jadran-Seža-na, 38. Primorje Export - Nova Gorica, 39. Adriacomerc-Koper, 40. Intercomerc-Umag. RAZVOJ TRGOVINE MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO V torek je bil na tržaškem sejmu «Dan posvečen Avstriji*. Ob tej priložnosti so si očedili velesejem avstrijski gospodarstveniki pod vodstvom "avne-ga tajnika dunajske gospodarske zbornice dr. Korineka. Spremljal jih je avstrijski delegat za trgovino v Trstu dr. Al-tenburger. Na obvezni tiskovni konferenci je dr. Korinek poudaril pomen avstrijske udeležbe na tem sejmu in orisal razvoj trgovinske izmenjave med Italijo in Avstrijo v lanskem letu. Dosegla je rekordno vrednost 9,1 milijarde av. šilingov in je tako Italija zasedla drugo mesto med avstrijskimi «part-nericamb. Avstrijski izvoz v I-talijo se je povečal za 14° b, u-voz pa za 2,5°». V prvih štirih mesecih tega leta pa se je uvoz iz Italije skrčil za 2°/o, med tem ko je izvoz v Italijo nazadoval za 10%. Lani je bila italijanska bilanca glede izmenjave z Avstrijo pasivna za 2,4 milijarde šilingov: če upoštevamo ugodni turistični dotok Avstrijcev v Italijo ugotovimo, da je znašal primanjkljaj nekako 1,7 milijarde šilingov. Korinek je izrekel željo, naj bi se trgovinsko sodelovanje med sosednima državama še povečalo. Dotaknil se je tudi naftovoda Trst-Dunaj. Naglasil je, da se Avstrijci zelo zanimajo za ta načrt, ki pa ga še proučujejo. ČEŠKOSLOVAŠKA PODJETJA V POZNANJU Na mednarodnem sejmu v Poznanju so razstavljala češkoslovaška podjetja nad 1000 artiklov, in sicer predvsem strojev, avtobusov, glasbil in steklenih izdelkov. PREDSEDNIK HRUŠČOV NA ŠVEDSKEM. Iz Danske je pred sednik Hruščov v spremstvu zu nanj ega ministra Gromika na daljeval svoje potovanje na Šved sko, kjer so bili na dnevnem re du važni politični razgovori Predsednik si je ogledal tudi nekatere švedske industrijske obrate, med temi tudi ladjedelnice. V Goeterbogu so se začela so-vjetsko-švedska gospodarska pogajanja ter je bil že dosežen sporazum o podaljšanju trgovinske pogodbe. PREDSEDNIK TITO NA POLJSKEM. Predsednik Tito je včeraj prispel na Poljsko, da bi vrnil obisk glavnemu tajniku .Centralnega komiteja poljske združene delavske stranke Vladislavu Gomulki. Ta je obiskal Jugoslavijo leta 1957. Ljubljansko «Delo» ugotavlja, da je prišlo do ponovnega jugoslovansko-poljskega srečanja na najvišji ravni v času zelo plodnega, vsestranskega sodelovanja med obema socialističnima drža ,/ama. BUDISTI ZA NEVTRALNOST VIETNAMA. Pristaši budizma, ki so zrušili prejšnjo vlado Ngoa Dinha Diema, se zdaj čedalje bolj oglašajo z zahtevo, da mora postati Vietnam nevtralen. Za takšno rešitev vietnamskega vprašanja se zavzema, kakor znano, predsednik De Gaulle. Borba med Severnim Vietnamom, ki je v rokah levičarskega gibanja Vietkong in Južnim Vietnamom, kjer prevladuje a-meriški vpliv, naj bi se po načrtu budistov, ki so pristaši nenasilja, zaključila s proglasitvijo nevtralnosti. Tudi v sosednjih deželah, kakor v Kambodži in Laosu, kjer prevladuje budistična veroizpoved, se vedno bolj širi gibanje za proglasitev nevtralnosti. POSVETOVANJE OBMEJNIH ZBORNIC Industrijsko sodelovanje na dnevnem redu jimi strokovnjaki pri uvozu in razpečavanju jug. blaga v Italiji. INDUSTRIJA ZELI SODELOVATI Predsednik Gospodarske zbornice za Slovenijo Riko Jerman je z zadovoljstvom ugotovil, da se gospodarski odnosi ob meji uspešno razvijajo. V zadnjem času pa se iz vrst industrijskih podjetij v Sloveniji čedalje bolj oglaša želja, da bi se poleg trgovinskega sodelovanja na obmejnem področju razvilo tudi industrijsko. Pri tem seveda noče nihče podcenjevati vlogo same trgovine, nasprotno industrijsko sodelovanje bi prav gotovo ustvarilo še ugodnejše pogoje za trgovinsko izmenjavo. Predsednik jugoslovansko-ita-lijanske zbornice v Beogradu inž. F. Kneževič, ki je hkrati podpredsednik gospodarske zbornice za Hrvatsko, je poudaril, da politika miroljubnega sožitja u-stvarja ugodno okolje tudi za razvoj gospodarskih odnosov; v takšnem ozračju se lahko gospodarstvo še bolj razvija, to velja tudi glede stikov med Jugoslavijo in Italijo. OSNOVE INDUSTRIJ SKEGA SODELOVANJA Predsednik Gospodarske zbornice v Kopru Lojze Lesjak, je nato koncizno zarisal smernice za sodelovanje med industrijskimi podjetji na obmejnem področju, z jugoslovanske in italijanske strani. Na jugoslovanski strani, to je v koprskem okraju je vrsta pomembnih industrijskih Podjetij pripravljena na takšno skem področju podprle in pripomogle k navezavi stikov med industrijskimi podjetji. Treba bo najti primerno obliko za takšno sodelovanje, ki bi lahko zajelo kovinske in lesne obrate, kakor tudi tovarne gradbenega materiala. Jugoslovanski industrijski obrati bi npr. dogovorno s podjetji v Italiji proizvajali polizdelke, ki bi jih nato italijanska podjetja dokončno izdelala, ali pa narobe: italijanska podjetja bi dobavljala jugoslovanskim polizdelke in jugoslovanska bi te nato izpopolnila v finalne. Koristno bi bilo takšno sodelovanje zlasti za razpečavanje izdelkov v tretje države. Zbornica v Trstu, Gorici in Vidmu naj bi dale pobudo za sestanke predstavnikov industrijskih podjetij in strokovnjakov, ki bi pripravili gradivo za industrijsko in tehnično sodelovanje. S podobnimi pripravami bi v Jugoslaviji nadaljevali in tako bi na prihodnja pogajanja med Jugoslavijo in Italijo prišli pripravljeni ter bi lahko postavili konkretne predloge. Kmalu po podpisu protokola o j ugoslovansko-itali j an-ski trgovinski izmenjavi, ki vsebuje tudi priporočilo za razvoj industrijskega sodelovanja, je bilo v Kopru zadevno posvetovanje med zbornicami. Govornik se je dotaknil tudi razvoja, ter je ugotovil, da se je zdaj po večjih nakupih Jugoslovanov obmejna trgovina uravnovesila ter je tako zginil visok saldo v prid Jugoslavije. Dr. Vatta je pripomnil, da so zbornice pripravljene podpreti pobudo za industrijsko sodelovanje. Na priporočilo predsednika Lesjaka, naj bi industrijska podjetja iskala stike za sodelo- sodelovanje. Gospodarske (treo- vanje s posredovanjem svojih vinske) zbornice naj bi te tež- združenj in gospodarskih zbor-nje za sodelovanjem na industrij ni c, je predstavnik Združenja tr- žaških industrij cev izjavil, da bo organizacija industrij cev podprla takšne pobude. Predsednika reške in puljske gospodarske zbornice sta izrazila svoje zadovoljstvo, da sta bili tudi ti zbornici pritegnjeni k sodelovanju. Predsednik reške zbornice je navedel konkretne možnosti za industrijsko sodelovanje, kakor npr. med ladjedelnicami. VPRAŽANJE BREZCARINSKEGA UVOZA V imenu sekretariata za zunanjo trgovino SR Hrvatske je M. Lukavac pozdravil nove pobude za pospešitev gospodarskega sodelovanja ob meji ter se dotaknil zlasti vprašanja brezcarinskega uvoza v obmejni trgovini, ki ga urejata listi C in D. Vprašanje povečanja teh kontingentov je nekako obtičalo. Na trgovinskih pogajanjih v Beogradu so Jugoslovani predlagali povečanje kontingentov na teh listah na 2,250 milijarde lir, medtem ko je italijanska delegacija bila pripravljena pristati na polovico tega zneska. To vprašanje še ni bilo dokončno rešeno. Gotovo je, da bi s sprejetjem jugoslovanskega predloga ustvarili širši o-kvir tudi za uresničenje industrijske kooperacije. POSPEŠEVANJE TURIZMA Med krajšim obravnavanjem vprašanja sodelovanja ob meji tudi na področju turizma je dr. Vatta opozoril na okolnost, da so za pobude na tem področju v Italiji pravzaprav pristojne U-stanove za turizem (Ente turis-mo), na drugi strani bo v bodoče možno uspešneje obravnavati to vprašanje s sodelovanjem posebnega odbornika za turizem pri novi samoupravni deželi. Za obravnavanje tega vprašanja bo treba v bodoče pripraviti konkreten dnevni red. Ne bodimo manihejci ! Nekaterih obolenj in okuženj se človek nikoli dokončno ne reši. Vzemimo gripo. Včasih se ta nalezljiva bolezen poleže in zdi se, kakor da je zginila. Toda počakajmo na večjo vremensko spremembo, pa bo ponovno izbruhnila in razsajala kot nikoli prej. Najrajši se loteva šibkih, ki jo imajo tako rekoč v naravi. Tudi v idejnem svetu se pojavljajo podobne nalezljive bolezni. čeprav ukročene, niso nikoli popolnoma premagane. Od časa do časa se z obnovljeno silo zopet pojavljajo. Takšen bolesten pojav človeškega duha je «manihejstvo». Kot «teo-rična ideologijam že zdavnaj nima nobene moči, toda kot mag-nenje» ali, «forma mentism in praksa se je v stoletjih vedno znova porajalo v različnih oblikah. še danes je zelo v časti pri nekaterih idejno šibkejših ljudeh. Kaj je pravzaprav vmanihej-stvo»? Mani je bil perzijski modrijan, ki je živel v III. stoletju po Kr. Njegov nauk je temeljil na postavki, da je svet rezultanta dvojnega stvarstva. Ahura Mazda, bog vsega dobrega, ustvarja vse, kar je lepega, koristnega in dobrega. Nasprotuje mu z enako močjo in silo,. hudobni Ahriman zli bog, ki ustvarja samo zlo. človek mora poseči z vso odločnostjo v ta vesoljni, kozmični boj. S tega gledišča so Manihejci presojali naravp in njene pojave, pa tudi človeka in vsa človeška dogajanja. Oni seveda so bili edini pravi predstavniki Ahure Mazde. Kdor ni pihal v njihov rog, je bil takoj proglašen za člana prekletega Ahrl-manovega cesarstva. Manihejska mržnja je žela veliko uspeha med takratnimi kristjani, dokler ni Avguštin, vsaj teorično, z njo dokončno obračunal, človeška skupnost je v Avguštinovi besedi čudovita lestvica, ki sicer sega od pekla do neba, Vendar ni nobena njena stopnja dokončno zdrknila v pekel, pa tudi nobena se dokončno ni povzpela do neba. Vst smo odgovorni, če se lestvica niža in pogreza, vsi lahko prispevamo, da se zopet dvigne. In kje bi bili današnji mar.i-hejci? Ni treba, da kažemo ne na desno ne na levo. Imamo iih povsod. Manihejec je, kdor ?ii zmožen odkriti v nasprotniku nič dobrega, nič takega, ki bi nasprotnike lahko zbliževalo. Manihejec s sablio ostre nestrpnosti preseče vse vezi, vse mo-st°ve tar dejansko ustvarja v okolišu, v katerem živi, dva strastno, si nasprotujoča svetova. Manihejci so vsi fanatiki vseh naukov in vseh veroizpovedi. Toda zanimivo je. da ie že sv. Avguštin opazil, da slabost Ma-nihejcev ni v tem. da se strastno navdušujejo za določeno doktrino, temveč v tem. da jo dosledno ne izvajajo! mi—Ric XVL tržaški mednarodni velesejem odprt Zastopana podjetja iz 33 držav - Tuja udeležba zadovoljiva - Pomemben nastop kmetijskega ministra V nedeljo predpoldne je bil odprt XVI. tržaški mednarodni velesejem s posebno svečanostjo, kateri je poleg predstavnikov domačih oblasti, kakor generalnega vladnega komisarja dr. Mazze, predsednika deželnega sveta dr. de Rinaldinija, predsednika pokrajinskega sveta dr. Deiiseja, župana dr. Franzila pa tudi predstavnika tržaškega nadškofa Santina ter diplomatskih poslanikov, prisostvoval tudi minister za kmetijstvo Ferrari Aggradi. Ob tej priložnosti je minister v zaneseni besedi orisal trenutni položaj italijanskega gospodarstva in vlogo Trsta. Prvi je spregovoril predsednik velese j emske uprave kap. Suttora. Navedel je nekaj podatkov o obsegu letošnjega sejma, ki jih objavljamo niže, ter pripomnil, da je zastopanih 33 držav, uradno pa Avstrija, Brazilija, Kamerun, češkoslovaška, Zahodna Nemčija, Grčija, Jugoslavija, Pol iška in Madžarska. Ostale države zastopajo razna predstavništva s posebnimi razstavami. Govornik je omenil, da obilna udeležba italijanskih razstavl.jalcev na sejmu odkriva prepričanje italijanskih in-dustrijcev in podjetnikov da se to splošen gospodarski položaj zboljšal. Kap. Suttora .je nato orisal vlogo Trsta v mednarodnem prometu in trgovini ter izrazil željo, da bi ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina privabila na sejem še več razstavljalcev. Tržaški župan dr. Franzi! je na kratko opisal pomen velesejma za razvoj in dokončno obnovo tržaškega gospodarstva. Predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini je izrazil željo, da bi tržaški velesejem prispeval k gospodarski obnovi vse nove dežele in njenih pokrajin. Minister Ferrari Aggradi o vlogi Trsta Minister za kmetijstvo Ferrari Aggradi je v daljšem govoru orisal povojni vzpon Italije in težave, ki jih zdaj do'ivi la italijansko gospodarstvo. Povojni gospodarski razvoj Italije je bil tako nagel, da nas je presenetil, saj je dosegel 7 do 8 odsto, torej enega izmed najvišjih količnikov na svetu. Zaradi te prenagle rasti je prišlo do raznih neravnovesij, u-padle so vloge, ker je popustilo varčevanje. Minister je pozval vse predstavnike tržaškega gospodarskega življenja, pa tudi nove dežele, naj se z vso silo vržejo na svojih področjih na delo, za obnovo gospodarstva. Politika, odprtega mednarodnega trga je obrodila lep? sadove; v njej se odraža pogum italijanskega gospodarstva. Danes je treba izkoristiti vsa gospodarska središča in vse sposobne ljudi za gospodarski pro-speh. Takšno središče je tudi Trst. Trst mora zopet prevzeti staro vlogo v mednarodni tr govini. «Kot prijatelji in delavci podajte svojo roko sosednim državam: Jugoslaviji, Avstriji, Nemčiji«. Trst naj postane shajališče za vse v splošno korist; seznanja naj podjetne ljudi ter jih navaja k sodelovanju. Tako bo lahko pridobil svoj stari ugled in svojo stan funkcijo v gospodarstvu na Jadranu ter bo lahko posredoval v trgovini z Vzhodom in Sc verorn ter prispeval k mednarodni pomiritvi. Organizatorjem tržaškega velesejma je svetoval, naj se velesejem specializira skladno s svojimi posebnimi nalogami. Semtertja po paviljonih Preteklo nedeljo so se že šest-najstič odprla velika železna vrata tržaškega sejmišča. Iz korenin mesta Trsta je zraslo novo mestece, pestrejše in bolj živahno, zdi se, kakor bi ga bil naslikal muhast čopič pod vajeni mi prsti kakega Disneyevega risarja. V tem barvanem mestecu najdeš kratkomalo vse: od najmanjše igrače, smuči, radijskega sprejemnika in steklenice vodke pa do velikih strojev za tovarne, žerjavov, motornih čolnov in celih opremljenih stanovanjskih sob. Skratka, pred teboj leži vse, kar je potrebno sodobnemu človeku za življenje. Najbolj zanimivo pa je seveda to, da ne srečaš le takih predmetov. ki jih lahko običajno vidiš pri nas, ampak take, ki jih pri nas ni, ki so nekoliko drugačni, so pa navzlic temu potrebni za življenje ljudem dru-g'h ras in z drugačnim življenjskim standardom. Trst je že sam po sebi važna stična točka med vzhodnim in zahodnim svetom, in to dejansko na vsakem področju, političnem kot gospodarskem. socialnem kot finančnem. Tržaški velesejem pa je priložnost, ki je samo enkrat v letu, da se na pičlih 1.200 do 1.300 kv. metrih novršine srečajo gospodarstveniki bolj in manj razvitih držav zahoda in vzhoda, celinskih in prekomorskih, pa tudi komaj nastalih državic a-f ;*ke celine Dobra udeležba iz tujine Na letošnjem sejmu soaeluje 1 057 razstavljalcev, od tega 547 ali 52 odsto domačih in 510 ali 48 odsto tujih. Navzočih je 33 držav, devet z uradno razstavo, in sicer Jugoslavija, Avstrija je letos na sejmu razmeroma malo italijanskih zasebnih industrijskih podjetij; izgovarjajo se, da je gospodarski položaj neugoden. V splošnem je za letošnjo prireditev značilno, da so z domače strani prisotna pretežno državna podjetja in ustanove. Letošnji velesejem sestavljajo: splošna razstava potrošnih dobrin in investicijskih proizvodov, ki obsega skorajda vsa blagovna področja, uradne razstave tujih dežel, specializirane razstave, kot recimo razstava pohištva, lesa in ladjedelstva, razstava deželnega obrtništva. O-glejmo si vsak paviljon posebej. Razstava italijanskih založnikov Takoj ob vhodu na desni, nasproti poslopju velesejemske u-prave, se nahaja paviljon «D». V pritličju je elegantno urejena razstava italijanske tekstilne industrije, ki jo v okviru združenja proizvajalcev oblačil zastopa blizu 30 podjetij, med te- mi SNIA VISCOSA. Upajo, da bodo s pomočjo našega sejma laže prodrla na afriški in zlasti jugoslovanski, pa tudi vzhodnoevropski trg. V prvem nadstropju naletimo že na prvo novost letošnjega sejma. Gre za razstavo italijanskega založništva, ki so jo organizirali pod pokroviteljstvom predsedstva ministrskega sveta in s sodelovanjem tiskovnega in informacijskega u rada pri vladnem generalnem komisariatu v Trstu. Ta razstava ima letos prvič kolektivni značaj. Na približno 270 kv. metrih površine je nanizanih nekaj stotin izvodov najbolj kakovostnega beriva, ki ga zasledimo na leposlovnem, umetniškem, znanstvenem in kulturnem področju. - Nekaj desetin metrov dalje sta dva manjša paviljona z razstavama ustanove FINMARE in pa Združenih jadranskih ladjedelnic GRDA. Razstava Finmare obsega modele naj novejših velikih prekomornikov, razstava GRDA pa je posvečena ladjam zgrajenim v jadranskih ladjedelnicah po letu 1857. Lepa mednarodna lesna razstava V pritličju paviljona «F» je ob- go vrsto primerov o uporabi ..................... plastike v industriji in v gradbeni stroki, predvsem še v embalaži. Seveda so tu prikazani tudi stroji za izdelovanje plastičnih mas. Avstrijska razstava je sicer z estetskega vidika, pa tudi glede zanimivosti dobro zamišljena in poučna, vendar pa menimo, da je s trgovinske plati le prešibka, zlasti glede na to, da je Avstrija najvažnejši klient tržaškega pristanišča. širna lesna razstava, ki je letos na vrsti že trinajstič. Na njej sodelujejo tržaško uvozno in izvozno lesno podjetje G.I.L.L.E. (z eksoti, mahagonijem in hrastom), goriško I.G.L.E.A., goriško OLI-VIERI (ključavnice, pohištvo, stanovanjska oprema), tržaško ALITTA & GALLINA (vrata iz sintetične smole), milansko S .A. F.F.A. (zložljive kuhinje, vezan les raznih vrst, prevlečen les, «carbion» za embalažo), milan sko S.A.C.I.C. (struženi opaži, plastični laminati itd. MTC iz Mede pri Milanu (eksotski furnirji), tovarna CANDUSSO (ključavnice in drugo za popolno zapiranje vrat), tovarna BETTE-NUZZO iz Verone (stroji za lesno industrijo), A.I.F.I.L. (združenje proizvajalcev lesne embalaže — «kasete» za sadje in zelenjavo), nadalje generalno ravnateljstvo za gorsko in gozdno ekonomijo, državna ustanova za celulozo in papir, ter več predstavnikov tujih podjetij. AVSTRIJO zastopa nekaj podjetij za zložljive hišice in za splošno uporabo lesa pri gradbeništvu. Razstavo je organiziral Zvezni svet za lesno gospodarstvo z Dunaja. Brazilija in Kamerun Tik ob avstrijskem paviljonu razstavlja BRAZILIJA, ki se letos udeležuje sejma že osmič in je izkoristila to priložnost zlasti za propagando svoji kavi. I-stituto Brasiliero ima na odprtem tudi lastno stojnico, kjer lahko brezplačno pokušaš izvir- no brazilsko kavo. KAMERUN je prisoten z res lepo urejeno razstavo svojih tipičnih proizvodov. Poleg značilnih ekvatorialnih proizvodov, kakor l kakava, banan, rastlinskih o; i drugega je tu niz vzorcev ra- dh sort lesa, ki ga je mogoče uporabiti za pohištvo, okras in parkete: sapeli, movingui, bubinga, Pa-douk itd. Tu pokušaš lahko izvirno kavo «Arabica». Poljska in ČSSR šibko zastopani POLJSKA ima kolektivno razstavo (glasbila, šivalnih stroji, živila, pijače, oblačila, usnje, kovine, rude itd.), razen tega ima tudi lasten informacijski urad. ČEŠKOSLOVAŠKA je pri nas že šestič. Njeno razstavo je pripravila italijanska trgovinska zbornica za Češkoslovaško v Milanu. Glede tranzitnega prometa blaga čez Trst je danes ČSSR na drugem mestu takoj za Avstrijo. Na razstavi so kristalna galanterija, lepotilna ženska sredstva, pletenine, kemijski izdelki, živila v škatli in dragulji. Tako poljska kakor češkoslovaška razstava sta nekam šibki, manjka jima zanos. INDIJO zastopata dve državni ustanovi z razstavo raznih sort čaja in pa posebnih oreškov (za puding, sladoled, dessert, slaščice, cocktaii idr.), ki jih izvažata daleč v svet. Avtoprevozno podjetje AVTO-VIE VENETE-TRIESTE je postavilo na ogled plastični model modernega cestnega vozla s podvozi in nadvozi, ki naj bi jih zgradili na razpotju cest za Trst, Videm in Gorico. V okviru Rotacijskega sklada je razstava DEŽELNIH USTANOV z načrti za vrsto pobud gospodarskega in industrijskega značaja v vsej deželi Furlanija-Julijska krajina. za obrt ob sodelovanju vseh treh trgovinskih zbornic in ministrstva za trgovino in industrijo. Razstavni prostor je širen in o-kusno urejen. Obrtnih izdelkov je tu na stotine, ročna dela iz fi-ligrane, skrinjice in drugi deli pohištva z zapletenimi intarzijami, mramorni obešalniki, čipke, leseni opaži z najrazličnejšimi okraski, izdelki iz kovnega železa za stanovanjsko opremo (ti so zelo dovršeni, neka kozica za peč je bila na primer izbrana za mednarodno razstavo v Muenchenu), vseh vrst keramike, harmonike, mozaične kompozicije in še vse polno drugega. Po našem mnenju bodo naši o-brtniki do zaključka sejma res mnogo prodali, vsaj tako kaže veliko zanimanje obiskovalcev za njihove male umetnine. Italijanska veleindustrija V paviljonu «B» (proti izhodu), je kar najbolj nazoren pregled vseh vrst italijanske industrije. Svoje proizvode razstavljajo poleg mnogih drugih družbe FINSIDER, ITALSIDER in najpomembnejši kolektivi družbe FINMECCANICA, kot ladjedelnica Ansaldo San Giorgio, Termomeccanica iz La Spezie, jeklarne ASSA iz Suše ter Offi-cine elettromeccaniche iz Trsta in Tržiča. Razstava obsega vsakovrstne električne stroje, stružnice, rezalne stroje, stiskalnice, elektronske avtomatske naprave, stroje za varjenje kovin, vozičke za dviganje in prenašanje materiala za gradnjo, traktorje, orodjarske proizvode, stroje za obdelavo lesa in stekla, železniški material, ladijske motorje, motorne čolne, stroje za ladjedelnice in drugo. V paviljonu «A» so največje italijanske tvrdke prikazale dolgo vrsto proizvodov za splošno domačo porabo in pisarniško porabo : električne gospodinjske naprave (pralne stroje, hladilnike, stroje za likanje, sesalce za prah, štedilnike, peči idr.), radijske in televizijske sprejemnike (radijske sprejemnike za avtomobile in motorne čolne, Iran-sistorje) itd., kovinsko pohištvo za pisarne, stanovanja, gostinske r Z MODA ZA SONCE e 'm US? ♦ L obrate in žimnice, zavese, pisar- ZA GOSPODARSKI RAZVOJ je njg^0 jn g0Isko opremo idr., pri- nanizana vrsta fotografskih po-, e za gašenje, termose, snetkov o delu v tržaškem pn: diatorje v litem železu, gr stamšcu, zlasti glede na bližnji J začetek graditve pomola VII. Pester izbor jsgesb umskih kisiku v Sodobno pohištvo iz Jugoslavije Jugoslovanska lesna podjetja (EKPORTDRVO, MEBLO, SLOVENIJALES IN ŠIPAD) so prikazala najsodobnejše pohištvo, zelo funkcionalno v svoji preprosti, toda elegantni silhueti; dalje parkete, snežne in vodne smuči, furnirje, trd in smolnat rezan les, opaže in živahno pohištveno opremo za vrt. Kmetij-sko-industrijski kombinat «POMURKA« je razstavil lično zložljivo hišico, o kateri poročamo posebej v italijanski prilogi. Lesna razstava je zadobila že značaj visoko specializirane razstave in je zaslovela v mednarodnem o-kviru. Vsa lesna razstava napravlja na obiskovalca izredno dober vtis, vsa polna je življenja, ki ga prinaša že samo leseno pohištvo, pa tudi sicer poživ-'ia*o ves prostor razni panoji, kakor na primer panoji ministrstva za poljedelstvo in gozdarstvo, ki imajo namen zbuditi pri obiskovalcu zanimanje za gozd in gojenje dreves. Duh po afriških, azijskih in južnoameriških pragozdovih pa veje iz kosov eksotskih hlodov, razvrščenih pred vhodom v paviljon. V prvem nadstropju istega paviljona pa je letos že sedmič specializirana razstava pohištva in opreme za sodobna stanovanja. Svoje proizvode prikazujejo najpomembnejše italijanske tvrdke. Namen teh razstavljalcev je v prvi vrsti ponazoriti stilno smer današnjega pohištva v Italiji in pa skušati prodreti z njim v dežele izven Evropskega skupnega tržišča, zlasti v prekomorske. Gornji del sejmišča, prepre-zajo pisani kioski «gastronomskega varka» (DREHER, MASE', HAUSBR.ANDT, DUK-CEVIC. VILLACHER, REININU-HAUS PUNTIGAM, SICILIJA m SARDINIJA) z najboljšim sortami vina, piva, likerjev, mesnih izdelkov in še celo vrsto dobrot. Meti številnimi tvid kami, ki jih nismo našteli je letos po enoletnem presledku na našem sejmu tudi podjetje VI-NO-KOPER; pred njegovim standom se kar gnete ljudi, ki jim dišijo kranjske klobase in žlahtno istrsko vino. Avstrijska razstava preskromna Na skrajnem vrhnjem koncu sejmišča gospoduje «Palača narodov«, ki ji pa sedaj pravijo paviljon «E». V njem so uradne razstave tujih dežel. V pritličju ima AVSTRIJA specializirano razstavo posvečeno plastiki. Razstava prikazuje, kako je uporaba plastičnih mas danes razširjena ; tako imamo v plastiki grajene foto — in kinoaparate, šolsko in pisarniško opremo, igrače, higienske naprave, opremo za kuhinjo in sploh za dom (razne posode in potrebščine za vzdrževanje in gojenje vrta), dalje V «Palaei narodov« je tudi le- , tos jugoslovanski paviljon, in sicer s kolektivno razstavo, ki jo je pripravil poseben organizacijski odbor, v katerem sodelujeta gospodarski zbornici Sli Slovenije in SR Hrvatske ter koprska zbornica. Aranžma razstave je bil poverjen ljubljanskemu podjetju «Export-projekt», ki ga zastopa Marjan Demšar. Načrt je izdelal inž. arh. Dobrin; ta je s svojo zamislijo dosegel Pozornost vzbujajo pri Italijanih slovensko in hrvaško-italijan-ski slovarji, ki so jim nujno potrebni, če hočejo na počitnice v Jugoslavijo, ženske si rade ogledujejo živilske proizvode, posebno vstskleničen med vsen vrst, mesne konzerve in kompote ter slovite čipke in okusne košarice, Mladina si pase oči na Tomosovih motorjih (fuoribor-do» za motorne čolne, najbolj pa na elegantnih m vzdržnih mo- izredno preglednost. Za delegata i podih. Na oddelku za turizem je jugoslovanske razstave je bil tudi letos imenovan svetnik Gospodarske zbornice SR Slovenije Franc Burger. 2e takoj po vstopu v jugoslovanski paviljon opaziš, da so Jugoslovani posvetili veliko pozornost turistični propagandi. Po stenah paviljona je izobešenih vse polno povečanih fotografskih posnetkov, ki opozarjajo na naravne lepote Jugoslavije. Turistično zvezo Slovenije predstavlja V. Šoštarič, ki je v posebnem oddelku na razpolago občinstvu j p0d stopniščem razstavlja MA- vselej sila živahno, ker si obiskovalci, predvsem Italijani iz notranjosti hočejo vsi nabaviti turistične prospekte. Ugaja jim najbolj Dalmacija. Navdušujejo se nad gostoljubnostjo domačinov, nad odlično postrežbo v gostinskih obratih, hkrati pa se pritožujejo zaradi previsokih cen. zlasti na Plitvicah. Zahodna Nemčija in Rrčija V pritličju «Parače narodov« radiatorje v litem železu, grelce, raznovrstne pipe, peči na premog in kerosen itd., higienske a-parate, stroje za masiranje in za zdravljenje gluhih, igralne strojčke za gostinske obrate (juke-box, bilijard, flipper), keramične izdelke, mramor, pisarniške stroje in še mnogo drugega. za razna pojasnila. ROKO žive obrtne izdelke (pie- Razmeroma je bil posvečen ve- tenine, obutev, okrase, keramič-lik prostor knjižni razstavi. Ta J ns izdelke, torbice itd ). ZA-zaobjema poleg domačih izvodov , HODNA NEMČIJA se letos najrazličnejše vsebine in pa z e-lo številnih slovarjev tudi niz v slovenščino prevedenih del najbolj poznanih italijanskih piscev. Okrog vsega paviljona je pregledno nanizana vrsta izložb, v katerih so obrtniški izdelki, usnjena galanterija, športna oprema, daljnogledi, konfekcije, živilski izdelki v škatlah, krzno ;n njegovi izdelki, motorna kolesa motorji in oprema za plovila razna tesnila, igrače, proizvodi železarske, mehanske, elektio-mehanske. kemične in zdravstvene industrije, televizorske antene, televizijski stabilizator, štedilniki, pralni stroji, hladilniki, jeklena in emajlirana posoda in še zelo mnogo drugega. Poleg razstavljenega blaga je v vsaki izložbi ena ali več črnih tablic z belim napisom, ki označujejo izvozna podjetja, zraven teh pa so še bele tablice s črnim napisom, ki pomenijo proizvodno Kamerun, Brazilija, Poljska, kose motornih vozil, športne za-Nemčija, Madžarska, Ceškoslova- devščine in predmete za zaba-ška in Grčija. Zanimivo je, da vo, cevi, profile, nato pa še dol- podjetje, katerega zastopa izvoznik. V celoti napravlja paviljon dober vtis, nič ni v njem vsiljivega in kričečega; obiskovalca vabi že samo razstavljeno blago vseh vrst. Razstavljale! so dali poudarek pretežno na tiste proizvode, ki jih Jugoslavija izvaža. Očitno je jugoslovanska industrija v zadnjem času močno napredovala. Na razstavi prihajajo do izraza težnja za povečanjem izvoza industrijskih proizvodov. Pozornost zbujajo tudi elektrotehniški izdelki. Jugoslovanski paviljon privlačuje tudi letos veliko število obiskovalcev, morda še večje kakor prešnja leta. Med kramljanjem s poznanimi in nepoznanimi osebami smo se pri ogledu izložb (brez šipe) prepričali, da se ljudje posebno zanimajo za usnjene izdelke. Tržačani in Italijani iz notranjosti sicer jugoslovansko usnjarsko industrijo že precej dobro poznajo, vendar jim doslej ni bila dana možnost, da bi si nabavili plašče; jopiče in telovnike, pa tudi obuvala iz Jugoslavije. Zato je razumljivo, da povprašujejo po cenah in po tem, kako bi vse to lahko kupili. Zelo jim ugajajo pletenine (te je mogoče nabaviti tudi v Tržaški knjigarni v ui. Sv. Frančiška). NAGRAJEVANJE ZA «TRST 64» Jutri, v soboto 27. t. m., bodo v prosvetnem društvu Barkovlje nagradili avtorje najboljših popevk na nedavnem II. festivalu slovenskih popevk «Trst 64». Nagrade bodo prejeli tudi najboljši izvajatelji popevk. ’ NOV HOTEL NA PROSEKU Na Proseku imajo nov hotel «Wekend Hotel«. Opremljen je najsodobneje in ima na voljo 14 sob za prehodne in stalne goste. Razpolaga z veliko kuhinjo, v kateri so moderne naprave za kuhinjske storitve. Hotel leži čisto ob avto cesti. Njegov lastnik (H. Lovrečič iz Pule) čaka na dovoljenje za obratovanje. TUDI V GRLJANU. V soboto so odprli v Grljanu nov sodobno grajen hotel. Gre za «Adria-tico Palače Hotel«, ki razpolagi s 110 sobami (180 postelj) in z garažo za 200 avtomobilov. Za poletje smo posvetili del naše veleblagovnice morskemu športu in športu sploh Za vaše počitnice, za gibanje na prostem zraku vam moda narekuje najnovejše in najcenefše izdelke: Najrazličnejše kopalne obleke Brisače za kopanje vseh velikosti Športne srajce za moške in ženske Slamnike, sandale in vse potrebno za morje Otroške oblekce za morje Rahle obleke za poletno eleganco Veleblagovnica TRST - KORZO ITALIJA coi n V mm......... BANDA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P A - D. D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR rOO.OOO.OOO • VPLAČANIH LIR 180.000.000 TELEFON Si trst - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 38-101. 38-045 brzojavni naslov, BANKREO prvič uradno udeležuje sejma z razstavo, ki je. bila organizirana s sodelovanjem ministrstva za prehrano, poljedelstvo in gozdarstvo pri nemški vladi. Njen poudarek .sloni na prikazu živilskih proizvodov s posebnim pogledom na prehrano na ladjah, v gostinskih obratih m taborjenjih. Nemčija ni razstavljala na tem sejmu že nekaj let, prej pa so jo zastopa samo maloštevilna zasebna podjetja. GRČIJA sodeluje letos po presledku šestih let, in sicer prikazuje vrsto tipičnih vin, obrtniških izdeikov, živilskih proizvodov in posebno bombažne tkanine (grška proizvodnja bombažnih vlaken se je povečala od leta 1957 od 64.000 ton na 94.000 ton letno, izvoz pa od 17.000 ton -.a 51.000 ton letno. Razstava samoupravnih dežel V II. nadstropju, so pripravili razstave dežel s posebnim statutom, Sicilije, Sardinije in Fur-lanije-Julijske krajine. SICILI-ja je navzoča s sugestivnim, scenografsko svojevrstnim prikazom križarskega tabora med borbami z neverniki; na barvitih šotorih so pritrjene razne «šimi-tare» (posebne sablje s širokim rezilom) in «durlindane», križarski ščiti in podobno, vse naokoli pa so razobešene barvane risbe o zgodovinskem dogajanju (Orlando furioso). Razstava ni kdove kako posrečena. SARDINIJA je navzoča z razstavo dosežkov ljudske umetnosti (leseni kipci in podobno). Razstava dežele Furlanija-Julijska krajina sestoji le v prikazu fotografskih posnetkov našega področja za turistično propagando. Veliko zanimanje za deželno obrtniško razstavo V zadnjem nadstropju je druga novost letošnjega sejma, namreč posebna razstava obrtništva v deželi Furlanija-Julijska Krajina. Pripravil jo je deželni odbor IZVOZNI PROGRAM !! MUK) (Jesenice na Gorenjskem) ŽIČNI GRADBENI ŽEBLJI po pariškem, britanskem in ameriškem standardu: Common, Finishing, Smooth box Nails, Roofing Nails, Gutter Spikes. POCINKANI GRADBENI ŽEBLJI: postopek pocin-kovanja s potapljanjem ali z metodo elektrogal-vaniziranja. KALJENI ŽEBLJI sterboard Nails). ZA STREŠNO LEPENKO (Pla- VLEČENA ŽICA, okrogla, svetla za izdelavo žebljev in' mrež. VLEČENA ŽICA, okrogla, kaljena, za vezan.-*. POCINKANA ŽICA, okrogla: postopek pocinkovanja s potapljanjem. POCINKANA BODEČA ŽICA, vrste IOWA, z dvema pramenoma, debelina 12,5 BWG, 13,5 BWG in 14 BWG: razmak med bodicami od 2 do 4 palcev. ŽICA ZA AVTOGENO VARJENJE. POCINKANE IN ČRNE ŠIVANE CEVI za plin in vodovode, DIN 2440, \ elikost od palca do 2 palcev ČRNE PLOČEVINE vrste Siemens - Martin, tanke, srednje in debele, v trgovskih merah. POCINKANE PLOČEVINE, kakovosti Siemens-Mar-tin, debeline 0,5-2 mm v trgovskih merah: postopek pocinkovanja s potapljanjem. PROFILNO ŽELEZO V PALICAH, različnih vrst, okroglo, kvadratno in nloščato. OBLOŽENE ELEKTRODE ZA VARJENJE. »»ra mmmm Efficienza delle industrie del distrettodi Capodistria Si prospettano ampie possibilita di collaborazione con aziende industriali italiane della zona di confine Le prospettive della cooperazione industriale italo-jugoslava Gli esponenti di ditte espor-tatrici ed industriali jugoslave come pure i rappresentanti de-gli organi economici del Gover-no non perdono nessuna occa-sione che si offra loro nei contatti internazionali per sotto-lineare il loro desiderio di veder aumentata l’esportazione di prodotti industriali finiti o al-meno semiiavorati. Considerando il progresso del-1’industrializzazione del Paese, dopo la seconda guerra mondia-le, queste aspirazioni di espor-tare prodotti industriali sono del tutto legittime in quanto 1’esportazione dei prodotti agri-coli e diminuita a causa delVau-mento della popolazione e del suo tenore di vita. Queste aspirazioni trovano la loro espressione pure nei diver-si contatti economici con l’Ita-lia come p. es. durante gli ulti-mi colloqui per il rinnovo del trattato per gli scambi commer-ciali nelVanno 1964 tenuti a Bel-grado, oppure in occasione dei colloqui diretti tra i rappresentanti di imprese economiche, e • cosi durante 1’ultima assemblea della Camera di Commercio Ita-lo-jugoslava, tenutasi in oc casione della Fiera di Milano. Queste aspirazioni inoltre a-p-paiono evidenti in tutte le Fie-re campionarie jugoslave all’e-stero. Cip vale pure per la Fiera di Trieste di quest’anno. Gli Jugoslavi hanno prešo coscien-za del grande progresso della loro produzione industriale sia per quanto riguarda la qualita che la quantitd. Senza dubbio i prodotti jugoslavi entrano sempre piu in concorrenza con quelli •; stranieri sui mercati internazionali. Ora, avendo raggiunto i prodotti industriali un alto li-vello qualitativo, appare legit-timo il desiderio jugoslavo di raggiungere una fase ancor piu evoluta nei processo produttivo addivenendo ad accordi di co-produzione con imprese dei Pae-si piu progrediti. In questo cam-po la Jugoslavia ha gia raggiunto dei risultati concreti con la Italia, con 1’Austria e con la Polonia. Come la vicinanza dei mercati favorisce gli scambi commerciali, cosi la vicinanza degli Stati crea condizioni fa-vorevoli per lo sviluppo della cooperazione industriale. Oggi si calcola che nei campo della cooperazione tra 1’Italia e la Ju-(goslavia operino circa 80 imprese. Anche durante 1’ultima as-semblea delle Camere di Commercio alla recente Fiera di Milano sono State riesaminate ul teriori possibilita per un mag-gior sviluppo della cooperazione industriale tra le due nazio-ni vicine. La Camera di Commercio Ju-go-italiana di Belgrado sta ora approfondendo il problema con un’accurata analisi delle possibilita di singole imprese industriali, tenuto conto degli articoli prodotti e delVeventuale pro-fitto che da tale cooperazione deriverebbe. I dati raccolti potrebbero ser-vire di utile base alle imprese industriali per 1’esame daile concrete possibilita di tale ri-partizione del lavoro. Per la realizzazione di tali piani e naturalmente neceSsaria una mi-gliore, reciproca conoscenza. I contatti diretti, che vengono gia favoriti dagli scambi commerciali ed in parte anche dal movimento turistico, hanno a questo punto creato delle utili premesse, tuttavia nei settore dell’informazione sulla produzione industriale rimane anco-ra molta strada da compiere. Se il nostro giornale avra da-to nu piccolo contributo in tal . senso con il suo modesto sup-plemento suIVindustria pubbli-cato in occasione delVinaugura-zione della Fiera di Trieste, eS-so avra raggiunto il suo scopo. 'Naturalmente non abbiamo ap-profondito 1’intero problema della coproduzione industriale, ne le possibilita concrete, ne tan-to bene abbiamo prešo in con-sideraziOne la convenienza eco-nomica di questa collaborazione, ma abbiamo solo accennato al-1’attivitO di alcune aziende jugoslave, al ruolo che ricopre 1’industria jugoslava nei settore degli scambi. Un po’ piu a fon-do abbiamo esaminato la situa-zione delle industrie della zona di confine a noi piu vicina, cioe del Distretto di Capodi- stria, il quale, dopo la recente riforma amministrativa, e ve-nuto a comprendere pure la zona jugoslava del Goriziano. In particolar modo abbiamo visto come molte tra le ditte italiane e le industrie jugoslave nelle zone di confine abbiano gia realizzato alcune forme di cooperazione industriale. Talu-ne aziende jugoslave, infatti, forniscono alle industrie italiane alcune parti di prodotti finiti. Oggi, pertanto, esistono molteplici possibilita di incre-mentare relazioni di questo ge-nere e, quindi, di attuare una vera e propria coproduzione industriale basata sulla riparti-zione del lavoro. distria, Fiume e Pola. L’argo-mento principale alVordine del giorno e stato il problema della cooperazione industriale nelle zone di confine, tra le quali gia esiste uno scambio commercia-le intenso in base agli accordi di Udine. L’argomento e stato svolto dal presidente della Camera per 1’Economia del distretto di Capodistria L. Lesjak, il quale ha pošto in evidenza l’uti-lita che deriverebbe alVecono-mia di queste regioni da accordi di coproduzione fra le aziende industriali site nelle zone di confine. Questa collaborazione riu-scirebbe ancor piu vantaggiosa se portasse al piazzamento delle merci prodotte in coproduzione sui mercati di terzi Paesi. A tale tipo di collaborazione sa-rebbe favorevole la maggior parte degli stabilimenti industriali del distretto di Capodistria. Si dovrebbe svolgere una indagine in questo senso anche tra le industrie della regione Friuli-Venezia Giulia. L’iniziati-va per tale collaborazione dovrebbe partire daile associazioni degli industriali coadiuvate dagli organi camerali e poi realiz-zarsi mediante contatti diretti tra le aziende industriali. Gli esponenti dei due Paesi alla sopra 1’Economia della Slovenia e del- citata conferenza si sono gia di-la Croazia, in particolare delle chiarati d’accordo in linea di Camere per 1’Economia di Capo-1 massima sui progetto. La collaborazione industriale nei col!oqui tra p esponenti camerali italo-jugoslavi Questi giorni, in occasione della Fiera di Trieste, ha avuto luo-go alla Camera di Commercio di Trieste una conferenza tra gli esponenti della Camera stes-sa e quelli delle Camere per La «Tomos» si afferma srn mercati mondiali In questi giorni la fabbrica di motocicli TOMOS di Capodistria celebra il primo decennale della propria fondazione. Il moderno complesso industriale occupa attualmente circa duemila tra operai ed impiegati. Grazie al contributo della produzione industriale della TOMOS il nu-mero dei motocicli circolanti in Jugoslavia e salito di 150.000 unita. Oltre alVattivita produtti-va, la TOMOS ha saputo orga-nizzare nei Paese una fitta rete di stazioni di servizio, che, in numero di circa duecento, sono disposizione degli acquirenti sia per il controllo che per even-tuali riparazioni dei motocicli, gli ormai popolari «Colibri» di 50 cc. Questi sono stati inclusi nei 1961 tra le tradizionali cate-gorie di motocicli dallorganizza-zione internazionale FIM. La TOMOS produce principal-mente quattro tipi di motocicli : il COLIBRI T-03; il COLIBRI T-13, il COLIBRI T-ll ed il COLIBRI T-12. Tra i nuovi tipi da 50 cc. vie-ne incluso pure il motociclo da corsa D-5, che interessa soprat-tutto i giovani sportivi. La TOMOS si e affermata anche nella produzione di altri tipi di motori come per esempio del motore a benzina UMO-08 usato con ottimi risultati sia nelVedilizia come pure in altre attivita industriali, che non pos-sono ancora fruire di regolari allacciamenti elettrici. Uno dei pezzi piu richiesti e 1’ormai popolare elettropompa TOMOS MP-250/20. E’ interes-sante notare che la TOMOS produce pure veicoli a quattro ruo-te. Verso la fine del 1959 ha infatti conpluso un accordo con la fabbrica francese di automobili CITROEN. L’accordo prevede che la Tomos importi i singoli elementi di automobili, provve-da al loro montaggio ed alla loro vendita, ed esporti in contro-valore altre parti di automobili di propria produzione o di produzione di altre fabbriche jugoslave. Della produzione in serie della CITROEN la TOMOS ha scel-to i tipi piri noti e cioe Tauto-mobile 2 CV AZL e 3 CV AMI-6 e la camionetta 2 CV AZU. La TOMOS esporta oggi nei seguenti Paesi europei: Grecia, Ungheria, Svizzera, Germania Occidentale, Irlanda, Gran Bre-tagna, Olanda, Danimarca, Bel-gio, Norvegia, Svezia e Finlan-dia. Tra gli Stati extra-europei con i quali la Tomos ha rappor-ti di affari possiamo annovera-re: la Bolivia, la Guiana britan-nica, Gana, India, Irak, Iran, K ivait, Cambogia, Libano; Malta, Marocco, Nuova Zelanda, Pa-raguay; Arabia Saudita, USA, Si-ria; Tailandia, Tunisia, Turchia e Uruguay. Come appare eviden-te dai Paesi citati possiamo ben dire che la Tomos si e affermata specialmente sui mercati nordeuropei, in quelli delVEuro-pa occidentale e sui mercati nordamericani. L’affermazione della TOMOS appare piu evidente se si consi-deri che in certi Paesi ha ini-ziato a costruire delle proprie officine di montaggio; cosi ad esempio in Olanda tali officine provvedono a soddisfare non solo le esigenze del mercato interno, ma anche di quelle degli altri cinque Paesi del Mercato Co-mune Europeo. Dopo dieci anni di attivita nessuno pub dunque negare che le prospettive di sviluppo della TOMOS non siano piu che mai favorevoli. OSTERRE I C H — i X-—. X L.R. H R V A T 5 K A Il distretto di Capodistria conta, dopo Vinclusione di quello di Nova Gorica, 220.000 abitanti, che vivono su una superfide di 4337 km2 (51 abitanti per chilo metro quadrato). Il reddito na-zionale per abitante ammonta a 354.300 dinari in base ai dati statistici per Vanno 1963; per Vanno 1964 e stato preventivato in 393.400 dinari, con un aumento del 25,5 per cento. Il 38,3 per cento di questo reddito proviene dalVindustria, il 19,9 per cento dalVagricoltura e il 2 per cento dalVindustria forestale. DalVeconomia collettiva proviene l’83,l per cento del reddito e da quella privata il 16,9 per cento. La popolazione attiva conta 99.290 abitanti (45%), di cui 33.393 occupati nell^gricoltura (31,8%), mentre il 68,2% esercita altre attivita In continuo aumento la produzione del «Fructal 11 complesso industriale «Fructal» di Ajdovščina occupa un pošto, sempre piu importan-te nelVindustria alimentare jugoslava. La ((Fructal)) fu fondata nei 1945; da quei primi modesti inizi essa si e sviluppata fino a diventare un moderno complesso industriale. In principio tut-ta la mano d’opera consisteva in cinque operai che distiilava-no acquaviti, dato che gli uniči impianti esistenti dispon.bi-li erano gli alambicchi. Ma gia negli anni immediatamente seguenti l’azienda comincio a sfi lupparsi ed espandersi. Nel 1943 fu dotata di attrezzature per la produzione di marmellate e di succhi di f rut ta pastorizzati. L'acquisto di attrezzature per la produzione della conserva dr pomodoro ssgno un altro passo avanti nello sviluppo dell’atti-vita. Gli anni 1961 e 1963 eostitui-scono due tappe molto impor-tanti. Nel 1981 si incomincio la produzione di succhi contenenti pezzettini di frutta. Nel 1963, poi fu attuata una radicale rior-ganizzazione e si installarono: — un nuovo frigorifero, — un nuovo trasformatore di corrente, — una nuova attrezzatura meccanizzata per la lavora-zione della frutta in com-poste, — nuovi bacini per l’imma-gazzinamento dei semiiavorati. Ma il passo decisivo la ((Fructal« lo ha compiuto installando nei nuovi 1 očali le piu moderne macchine automatichs per il la-vaggio, 1’imbottigliamento, la chiusura e 1’etichettamento delle bottiglie contenenti succhi di frutta, i liquori e le varie pe-vande analcooliche pastorizzate e gassate. La capacita di produzione 6 di molto aumentata dopo la riorganizzazione e del pari e migiiorata la qualita dei prodotti. I prodotti piu importanti . sono i succhi di frutta. Se ne producono due tipi, e cioe quel-I li liq^i,. aj qpali appartengo- La struttura deli’esportazione dal Capodistriano La felice posizione geografica e gli ottimi rapporti economici con 1’Italia, verso la quale af-fluiscono in gran parte le cor-renti esportative jugoslave, co-stituiscono due fattori che carat-terizzano l’economia del distretto di Capodistria. La conferma della complementarieta delle singole economie nazionali, ialiana e jugoslava, e data anzitutto dal consistente sviluppo del traf-fico in base agli accordi di fron-tiera e dal numero dei transiti — sia di turisti che di residenti nella fascia di confine — secon-do gli accordi di Udine. Sono questi i fattori che maggiormen-te contribuiscono ad orientare verso l’esportazione 1’economia di questo distretto in misura piu rilevante di quanto non si veri-fichi in altri distretti della Slovenia e perfino delVintera Jugoslavia. Tendenza airaumento delFesporlazione Questo fenomeno della tendenza alVaumento dell’esporta-zione dal distretto di Capodistria viene confermato dai seguenti dati statistici, relativi alVultimo triennio: Anno Indice 1961 100 0 1962 124,2 1963 151,5 1964 (previsioni) 176,4 La struttura dell’esportazione 6 andata evolvendosi specialmente negli ultimi tre anni in modo da provocare un notevole appor-to di divise non collegato diret-tamente con lo scambio delle merci. Infatti il rapporto tra lo ammontare della valuta introita-tata dall’esportazione delle merci e l’ammontare della valuta introitata in cambio di servizi e per il periodo esaminato, il se-guente : Entrate varie 43,4% 45,2% 50,8% 51,4% Anno 1961 1962 1963 R ciclomotore «Colibri» della fabbrica «Tomos» al servizio delle poste jugoslave Esportazioni merci 56,6% 54,8% 49,2% 1964 (piano) 48,3% Questo reiativamente rapido cambiamento della struttura del-1’esportazione, misurato con pre-cisione dai due sopraddetti dif-ferenti ritmi di apporto delle divise estere e stato conseguito da una parte, grazie alla costru-zione di nuovi centri turistici, al conseguente aumento delle cor-renti turistiche, all’ampliamento della rete stradale, al suo colle-gamento con le principali arte-rie ^ di traffico internazionale, dalValtra, grazie al miglioramen-to delle attrezzature portuali, premiato da un maggior numero di presenze delle bandiere estere dall’entrata in servizio di nuove unita che hanno apporta-to alTarmamento locale attraver- so i noli, una maggiore quantita di valuta estera. L’esportazione di prodotti industriali Sebbene sia leggermente diminuita 1’incidenza di prodotti industriali sui totale delle esportazioni, in valore assoluto, essi sono del 40% superiori a quelli venduti all’estero nei 1961, col relativo maggiore apporto di valuta estera. Tra i vari settori industriali, il piu attivo e quello del legno che esporta in quanti-ta sempre maggiore prodotti finiti come p. es. camere da letto, mobili, legno compensato; d’al-tra parte diminuisce Vesportazio-ne di prodotti semiiavorati. AlVesportazione contribuisce molto pure 1’industria alimentare, che riversa sui mercati ita-liani pešce conservato, antipa-sti, conserve di frutta, alcool na-turale, succhi di frutta ecc.; ogni anno, inoltre vengono esportati circa tre milijoni di litri di latte fresco. Altre notevoli esportatrici sono le industrie che producono mercurio e ossido di mercurio, articoli meccanici (ciclomotori) e materiali edili, quali ad es. co-perture ondulate per tetti di e-ternit (salonite), laterizi marmo e cemento. Una voce importante era costituita negli scorsi anni dall’esportazione di na vi, tuttavia questa attivita nei futuro verra a cessare del tutto, perche concentrata negli altri maggiori complessi cantieristici nazionali. Oggi si stanno affermando come esportatrici pure le industrie elettromeccaniche, che per ora esportano solo alcuni articoli, come p. es. cucine economiche, ma che nei prossimo futuro, av-valendosi della collaborazione di consorelle estere, potranno allar-gare la gamma dei propri prodotti. In minor misura lavo-rano oggi per 1’esportazione le industrie chimiche, tessili e del cuoio, calzaturifici compresi. Dal territorio del distretto di Capodistria viene pure esportata una certa quantita di energia elettrica (52.500 KWh durante Vanno 1963), tuttavia cio avviene nelVambito di accordi speciali e si tratta piu di uno scambio che di un’esportazione vera e propria. Un capitolo importante della esportazione e costituito dai prodotti agricoli. Oltre all’esporta-zione del latte, alla quale si e gia accennato, citiamo quella della frutta, specialmente cilie-gie e pesche del Goriziano, non-che quella degli ortaggi. Notevole 6 pure 1’esportazione di čarni, di bestiame da latte e da ma-cello e di uova da cova. Tuttavia si prevede che questi settori di mercato, per quanto incontrino prezzi convenienti, non si svilup-peranno nei futuro, a causa sia della maggiore richiesta dei mercati interni, che di quella deri-vante dalVaumentato flusso turistico. Nel settore del legno, accanto alVesportazione di tavolame va-rio e di legna da ardere, sono importanti pure la fornitura per ta produzione della cellulosa, la fornitura di pali per uso agri-colo ecc. Per quanto riguarda le altre merci, un pošto importante occupa 1’esportazione dei rinomati merletti di Idria, pro-dotto delVartigianato locale. Meno importante dal lato finanzia-rio (da 60.000 a 70.000 dollari), ma tuttavia indispensabile alla popolazione di Gorizia nei territorio italiano, e la fornitura di acqua. Anche questo fatto di-mostra la complementarieta della economia delle due zone di confine. L’esportazione, come tutto il commercio che si effettua in base agli accordi di Udine per lo scambio tra le zone di frontiera, 6 affidata a tre ditte del distretto di Capodistria e ad una del distretto di Pola. Naturalmente cio costituisce solo una parte delVintero scambio commerciale tra 1’Italia e la Jugoslavia. Senza dubbio anche nei prossimo futuro 1’esportazione dei prodotti industriali costituira la voce piu importante delle esportazioni jugoslave. Cosi pure rimar-ranno considerevoli le divise estere acquisite con la messa in linea di navi modernissime e con il miglioramento delle attrezzature portuali potenziate dal nuovo collegamento ferrovia-rio con il retroterra. Sotto un aspetto meno favorevole si presenta invece la si-tuazione dei trasporti internazionali su strada. Questi non po- (Continua in 4.a pagina) Fabbrica macchine «Gostol» NelVimmediato dopoguerra sor-se a Nova Gorica, da una mo-desta azienda artigianale, la fabbrica di macchine per fonde-ria «Gostol». Attraverso fasi pe-riodiche di ammodernamento la produzione in questo stabilimen-to si e perfezionata ed oggi la fabbrica rifornisce il mercato nazionale e quello estero di una vasta gamma di sabbiatrici da fonderia (cingoiate a turbina u-nica, cilindriche a doppia turbina, a piastra rotante ;; turbina Unica, con piastra a 5 satelliti, con piastra e turbina doppie, con trasportatcre aereu a turbina tripla, ad aria compressa senza turbina), macchine impa-statrici di sabbia per ammo, me-scolatrici per sabbia sintetica tipo «Mamut» e lanciaterra. Macchine, queste, con alto potenzia-le di rendimento. La «Mehanotehnika» di Isola alla Fiera di Trieste Non lontano dal porto di Capodistria, nella cittadina di Izola rispecchiantesi nelle azzurre acque del Golfo di Trieste, ha sede il complesso industriale della Mehanotehnika. In dodici anni di esistenza questa fabbrica che da lavoro ad oltre 1000 dipendenti, e andata specializzandosi nella produzione di articoli di largo smer-cio, in particolare di giocattoli scientifici. Affermatasi dapprima sui mercato interno, si e poi imposta sull’esigente mercato del giocat-tolo internazionale. I suoi treni-ni elettrici in miniatura HO che riproducono nei minimi partico-lari le locomotive ed i vagoni del parco ferroviario americano ed europeo, gioielli della tecni-ca, armoniosamente colorati, vengono piazzati con successo negli Stati Uniti e nelVEuropa occidentale. I suoi motorini elettrici fun-zionanti a batteria adatti parti-colarmente all’impiego nei campo della modellistica nautica, sono richiesti per le loro elevate qualita in tutti i paesi dell’Eu-ropa occidentale. In Scandinavia sono molto co-nosciute ed apprezzate le scato-le per esperimenti del tipo «11 giovane elettronico«, «11 giovane chimico« e «11 giovane biologo«, che per il loro carattere didatti-co sono particolarmente indica-te alla formazione culturale del giovane moderno. Pure gli apparecchi telefonici-giocattolo hanno trovato, per la loro perfezione tecnica ed i loro pregi acustici una favorevole ac-coglienza sui mercato nazionale e su quello estero. Questi lusinghieri risultati commerciali sono il frutto della serieta con cui le maestranze ed i tecnici affrontano il compito per soddisfare la difficile cliente-la del mondo del giocattolo moderno. Solidita, accuratezza e preci-sione sono i motivi di questo successo dei prodotti, della Mehanotehnika. I suoi stands sono stati particolarmente ammirati dal pubblico e dagli uomini di affari alle fiere internazionali del giocattolo di Norimberga Lione e Milano. Con questo biglietto da visita, seppure in misura ridotta, la Mehanotehnika si presenta ora ai visitatori della fiera di Trieste, con 1’intenzione non solo di incrementare il volume delle vendite ma anche con 1’intento di far meglio conoscere le possibilita della giovane industria jugoslava e di allacciare fraterni rapporti economici fra le due nazione che s’incontrano fiducio-se sulVAdriatico. > no i succhi di mirtillo, ribes, mela, uva ed arancia, e quelli densi, come per esempio il suc-co di fragola, albicocca, pešca, pera, marasca, ciliegia ecc. Oltre alle suddette bevande 1’impresa produce pure concsn-trati e sciroppi di frutta, vari tipi di acquavite — naturale ed artificiale, liquori, vini da des-sert ecc. Questa industria produce inoltre conserva di pomodoro, prepara per la conservazione vari generi di ortaggi come, per e-sempio, piselli, fagioli, asparagi, cappucci ecc. Per la bonta di tutta la gamma dei suoi prodotti la ((Fructal)) ha ricevuto numerosi rico-noscimenti alle esposizioni internazionali. Finora ha ricevuto ottantaquattro medaglie d’o-ro, di argento e di bronzo. La ((Fructal« esporta succhi di frutta, sciroppo di lampone, composta di susine, pesche e ci-liegie, succhi pastorizzati di ma-rasche e di mele, purea di pesche e di mele, ciliegie sotto spirito, concentrato di mele, di-stillato di ciliegie e di more di rovo ecc. I mercati di sbocco sono: Italia, Germania Occidentale, Au-stria, Danimarca, Olanda, Polonia, Israele, Guinea, Guba e gli Stati Uniti. [/industria del legno «Topol» Lo stabilimento industriale «TOPOL», per la lavorazione del legno, a II. Bistrica (nella Slovenia) e stato fondato nei 1937. In esso si producono: impial-lacciature di diverse essenze le-gnose, nostrane ed esotiche: di noče, rovere, frassino, acero, ol-mo, ciliegio, pero, faggio, moga-no, makore, afrormosia, tek, pa-lissandro ecc. Impiallacciature di pioppo e faggio nei formato per sedili. Segali di conifere e latifoglie (abete, faggio, acero, rovere, ol-mo, frassino e ciliegio. Mobili e cofanetteria in legno. Imballaggi per frutta e verdura. La fabbrica esporta piu del 50 per cento dei suoi prodotti nei seguenti paesi: Italia (impiallacciature di faggio nei formato per sedili, segati di faggio, acero, olmo e abete). Germania (impiallacciature di noče, acero e frassino). URSS (impiallacciature di noče, rovere e frassino). Polonia (impiallacciature di noče). Austria (impiallacciature di faggio, noče e acero). Israele (elementi per casse d’imballo). Il conservificio «Delamaris» di Isola fornisce il mercato internazionale e quello dei Paesi confinanti Lubicazione stessa in riva al mare del complesso industriale ((Delamaris« suggerisce quale debba essere la sua fonte di ap-provvigionamento e la sua attivita fondamentale e cioe rispet-tivamente la pešca e la conservazione del pescato. Per la co-stante qualita e per 1’entita stessa della sua produzione, il conservificio ((Delamaris« si e giu-stamente creato un nome e si e solidamente affermato sui mercati mondiali che ha riforni-to di grandi partite di pešce conservato. Principali acquirenti esteri i Paesi confinanti, tra cui in primo luogo 1’Italia. LTtalia acquista principalmente conserve contrassegnate dall’etichetta «Antipasto Delamaris«; molto richiesto e pure il tonno conservato nelle diverse confezioni. Negli anni passati i mercati ita-liani assorbirono notevoli quan-titativi di sardine in scatola; ma negli ultimi tempi purtrop-po non e stato possibile soddisfare la clientela essendosi fat-ta la pešca meno abbondante. Oltre alla produzione di base e pure importante la manipola-zione e la conservazione del pomodoro; infatti la salsa concentrata di pomodoro marca Delamaris č ormai nota in diversi Paesi europei. Marmellate di diversi tipi sono invece il prodot-to piu venduto sui mercati interni, e lo stesso succede per i vari concentrati di brodo noti sotto la marca «Argo». Accanto agli ormai tradizionali concentrati di brodo di manzo e di pol-lo si stanno ora affermando pu re altri tipi di minestrine, come per esempio quelle di funghi, di pomodoro, di piselli, di fagioli Uno dei gioielli meccanici prodotti dalla fabbrica di giocattoli «M ehano tehnika» ecc. Con cio non e naturalmente esaurito 1’elenco dei prodotti confezionati negli stabilimenti Delamaris. Basta citare infatti i vari budini, i gelati, il caffe macinato, i surrogati del caffe e la recentissima polvere di uova. Per quanto riguarda la sua attivita di base si ricorda che il conservificio Delamaris rifornisce di pešce fresco oltre ai mercati interni, i mercati italiani, in primo luogo quello triestino e quelli austriaci. Il Delamaris ha una propria flotta da pešca, consistente di 24 battelli bene equi-paggiati, ma, logicamente, que-sta flotta non pub da sola far fronte sia alle crescenti esigenze deli'industria che a quelle del la esportazione diretta. Perčič i dirigenti concludono speciali accordi con altri enti che possie dono flottiglie di pescherecci on de assicurarsi un costante ed abbondante flusso di pešce fresco di provenienza adriatica. L’industria dei legnami «LIPA» di Ajdovščina L’industria dei legnami «Lipa» di Ajdovščina (Aidussina) produce tavolame di piante resino-se e di latifoglie, mobili in serie di faggio massiccio, finestre, porte ed arredamento interno per 1’edilizia, cucine e mobili per camere da letto, parchetti in faggio, sedie di ogni tipo, casse per bottiglie e casse varie su richie-stg dell’acquirente. La «Lipa» esporta la meta dei suoi prodotti negli Stati Uniti e in alcuni stati delVEuropa occidentale. Esporta in Italia tavolame di resinosi e di latifoglie, articoli per 1’edilizia, parchetti in faggio e casse per bottiglie. DalVItalia importa cartone on-du'ato per lmballo, serramenta varie per mobili, molle speciali, materiale per la lavorazione su-perficiale dei mobili, ed altro materiale tecnico in genere. Eccellenti sono le prospettive per la collaborazione reciproca fra 1’industria dei legnami ((Lipa« e il mercato italiano. X enerdi, 26. giugno 1964 GOSPODARSTVO Pag. 4, La rinomata produzione del complesso industriale «Javor» L’Azienda «Javor« e sorta nel 1951 dalla fusione della Fabbri-ca di compensati di Pivka, della Fabbrica dimpiallacciature di Prestranek, della Fabbrica di se-die di Bač, delle Segherie di Postojna e di quella di Belsko. Questo complesso rappresenta oggi una notevole forza produt-tiva delVindustria del legno. La Fabbrica di compensati a Pivka ha incominciato a pro-durre nelVanno 1934, allora sot-to la proprieta di Windisch-gratz. Tuttavia e da notare che Pivka ha una tradizione cente-naria nella lavorazione del legno sebbene a carattere arti-gianale e limitatamente alla se-gatura dei tronchi. La Fabbrica di compensati tu allcggiata provvisoriamente in una baracca e solo piu tardi la «Javor« si installb in uno stabi-le solido per produrre i compensati e i segati. In seguito all’acquisto di macchinari nuovi la capaciti di questi stabili-menti e stata notevolmente au-mentata. Oltre ai compensati e ai paniforti si producono panelu con impiallacciature varie, i cosiddetti controplaccati. La produzione comprende pure pannelli per 1’addobbo di navi, schienali e sedili in grandi ouantita per il mercato interno ed estero, come pure cca. 25.000 mc di segati d’abete e cca. 5.000 mc di segati di faggio, quest’ui-timi in massima parte impiega-ti per la produzione di sedie e tavolini. La Fabbrica di impiallicciatu-re e compensati a Prestranek, entro in attivita nel 1930, e nel dopogugrra e stata completa-mente rimodernata ed e oggi Ira le piu moderne Industrie del ramo in Jugoslavia. Produ-ce impialliciature di tutti i le-gni indigeni ed esotici. Lo stabilmento di Bač 6 stato ricostruito solidamente in di-mensioni un po’ ridotte, quanto bastava cioe per la sua esclusi-va produzione di seggiole, che, per i 2/3 del suo ammontare, sono vendute alVestero. La segheria di Postojna, an-che’essa di vecchia data, e stata completata con un reparto per la produzione di mobili pic-coli. mentre alla segheria di Belsko e stato aggiunto un edifi-cio per la produzione di pannelli da costruzione, per i quali si adoperano come materia pri-ma i segati d’abete. La «Javor«, come abbiamo vi-sto, ha un vasto assortimento di prodotti in legno di ottima qualita che hanno contribuito a fare apprezzare l’industria ju-goslava del legno alVestero. L\ 612.970 «Agroimex» (Buje) 133.301 Totale 3,504.853 Apparecehiature elettroniehe daH’«ETA» di Cerkno Lo stabilimento industriale «ETA» di Cerkno produce apparecehiature elettrotermiche: cu-cine elett.riche, resistenze coraz-zate ad immersione ed a raggi infrarossi ecc. La «ETA» offre ima grande variete di piastre ri- scaldate elettricamente di diame-tro che varia dagli 80 ai 230 mm., per potenze comprese tra i 400 e i 2000 W (e 220/110 V); nella produzione sono comprese an-che piastre a forma quadrata di mm. 300x300, 2000-2500 W, 220/ 110 V. Le piastre vengono realiz-zate secondo le norme DIN e UNEL, e portano la marca di qualita austriaca OVE, nonche 1’attestazione della ditta svedese «KANTHAL» e delVistituto jugo-slavo ((NIKOLA TESLA« di Bel-grado. La produzione annua di dette piastre raggiunge il milio-he di unita ed 6 suscettibile di aumento. L’azienda produce an-che piastre incomplete con resi-stenza corazzata a spirale. Le resistenze corazzate ad immersione consistono in tubi di rame dal diametro di 8 mm. (oppure 10 mm.). Le resistenze a raggi infrarossi sono costruite in lega inossidabile svedese Fe-krothal 18/8 e Nikrothal 25/20 dal diametro standard di 8 mm. Le resistenze vengono progettate e costruite secondo le norme in-ternazionali della CEE. La loro produzione annua (di ambedue i tipi) e di 300.000 metri. I prodotti sopraelencati trova-no impiego in tutte le apparecehiature che esigono il riscalda-mento elettrico, cosi nei fornelli elettrici, negli scaldabagno, nelle macchine per il caffe espresso, negli apparecchi per rosticceria, nelle stufe elettriche ecc. Esse vengono esportate anche ali'estero, principalmente in Italia, A listna, Germania e nei paesi del-1’America Latina. ne nel 1963. 11 programma produttivo della «Iplas» comprende 12 tipi di emulsioni di acetato polivinile. 3) Vari tipi di pompe e di ventilator! di materiale plasti-co, 1’attrezzatura varia per ogni genere d’industria legata al Zavoro con liquidi, vapori e gas aggressivi. La Iplas progetta e costruisce ventilator! in materiale plastico per le Industrie galvaniche, chi-miche e similari; provvede alla installazione di tubazioni in plastica con la necessaria armatura per il travaso ed il trasporto dei liquidi e dei gas aggressivi; produce inoltre valvole, saraci-nesche, tamburi per la galvano-plastica, apparecchi elettrochi-mici ecc.; riveste di materiale plastico i serbatoi di legno. cemente e ferro per la conserva-zione e il trasporto di liquidi aggressivi. 4) Tubi stampati e lisci, cor-pi vuoti, profili, attrezzature complete per la trasfusione del sangue ecc. Si richiama 1’atten-zione sui fogli di materiale plastico per la copertura dei silos e delle piantagioni e per la costruzione di abbeveratoi artifi-ciali. I fogli vengono forniti in tutte le misure, in coiore nero o trasparenti. Sono gia stati sperimentati dalVIstituto per la agricoltura di Lubiana. 5) Polietilene, polistirolo, acetato di cellulosa, poliaminidi, polimetilaerilati ecc. per le Industrie metallurgica, elettrica, au-tomobilistica, farmaceutica, chi-mica e radiotelevisiva. Il livello qualitativo generale e garanti-to dalVesperienza del personaie tecnico, dai controlli di labora-torio e dalVimpiego di ottime materie prime nazionali ed im-portate, come pure dalVadozio-ne delle piu recenti esperienze delVindustria dei materiali plasti ci. Gli articoli casalinghi in plastica della Iplas e quelli de-stinati al largo consumo sono molto ricercati in Jugoslavia per la loro praticita, la loro forma piacevole e moderna, per i loro colori e soprattutto per la loro durata derivante dalle seie-zionate materie prime. Le nuove, importanti competenze della Camera per FEconomia di Capodistria Dopo la fusione dei distretti di Nuova Gorica e di Capodistria il campo d’azione della Camera per 1’Economia del di-stretto di Capodistria si ;; molto allargato. Cio e avvenuto non soltanto per la semplice esten-sione terfitoriale, che ha porta-to nuove attivita di carattere industriale ed agricolo, m a m spe-cial modo perche il suo raggio d’azione ha raggiunto il territo-rio di frontiera. A parte il fatto che la stessa posizione geo-grafica di confine comporta que-stioni piu delicate, questo di-streto di Nova Gorica a veva as-sunto una funzione speciale pure nei rapporti commerciali tra 1’Italia e la Jugoslavia. Si sa che gli accordi sugli scambi di frontiera in conto autonomo (detto anche piccolo clearing) avevano incluso anche le zone limitrofe di Gorizia e di Nuova Gorica. Cosi la Camera per 1’Econo-mia di Capodistria e ora com-petente, da parte jugoslava, per tutti gli affari che si svolgono nelVambito di ambedue conti autonomi — quello per le zone limitrofe di Trieste e quello per le zone di Gorizia. La Carnera per 1’Economia di Capodistria tiene in evidenza tutte le tran-sazioni eseguite nei conti autonomi e promuove, in collega-gamento con le competenti au-torita, jugoslave e con le aziende commerciali, nuove iniziative per dare maggior impulso alla attivita commerciale di frontiera. Intrattiene inoltre frequenti contatti con le Camere di Commercio di Trieste, Gorizia e Udi-ne, uniformandosi naturalmente alle airettive della Camera per 1’Economia della Slovenia a Lubiana. Il commercio regionale delle zone di confine e stato, da parte jugoslava, affidato a auattro ditte, tre delle quali aventi sede nel distretto di Capodistira, la quarta nel distretto di Pola. La «Lesonit» - fabbrica pannelli in fibre di legno Le razze selezionate del pollame «Kras» come le piu apprezzatc dali’estero L’allevamento di pollame Kras me jugoslavi. La Kras si 6 pero di Pivka e, per la sua capacita e per le sue dimensioni, uno dei maggiori in Jugoslavia. Esso di-spone di piu di 100.000 galline per la riprodUzione. L’incubatri-ce ‘ha una: grande capacita ed e fornita di ineubatori »Becotto«. I servizi di selezione e quello ve-terinario sono bene organizzati. L’allevamento Kras e specializ-zato in due produzioni: polli da čarne Broiler e galline ovaiole. Di entrambe queste razze vende esemplari adulti, pulcini e uova da ineubazione. In particolare Vazienda ha sempre a disposi-zione: uova da riproduzione e pulcini Broiler di un giorno per riproduzione ; uova da riproduzione e pulcini di un giorno di galline ovaiole; Broiler e galline; mangime arricchito per pollame; L’allevamento Kras č molto quotato sui mercato interno per i suoi prodotti di alta qualita; infatti esso rifornisce una buona parte degli allevamenti di polla- bene affermata anche sui mercato estero. Questo e gia il quin-to anno che essa vende uova da ineubazione «Broiler« alla ditta «Aica» di Bologna, con la quale collabora efficacemente nel campo della programmazione a lun-go termine. La Kras ha esportato uova da ineubazione anche in Bulgaria, le quali hanno soddisfatto per i buoni risultati. Questo allevamento di pollame intende ampliare e forse di-veisificare la sua produzione. Suo scopo principale rimane pero da qualita della produzione e dei servizi, in modo da poter rinforzare e successivamente e-stendere la sua collaborazione specialmente con i pollicultori italiani. La struttura deli’esportazione dal Capodistriano (Continuazione dalla 3.a pagina) tranno piu svilupparsi con lo stesso ritmo degli ultimi anni se non verranno preši dei prov-vedimenti atti ad equiparare le condizioni tariffarie dei traspor-ti jugoslavi su strada a quelle degli altri Paesi. Anche 1’indu-stria automobilistica jugoslava dovra raggiungere un piu velo-ce ritmo di produzione. LO SVILUPPO DEL TURISMO Degno di considerazione 6 pure il-fatto che l’introito di divise estere dipende dallo sviluppo del movimento turistico che e stato negli ultimi due anni veramente considerevole rispetto al passa-to. Secondo il calcolo degli e-sperti, queste entrate, a cui bi-sogna aggiungere pure quelle derivanti dal piccolo traffico di frontiera delle popolazioni resi-denti nelle zone di confine, rag-giungeranno nel 1964 un livello superiore di ben sette volte quello del 1961. Con ci6 si po-trebbe concludere che per quan-to riguarda l’apporto di divise estere, il turismo si verra a tro-vare al secondo pošto, subito dopo 1’esportazione di prodotti industriali. Per quanto riguarda il solo territorio capodistriano il fenomeno del turismo tende a piu vistose dimensioni, tanto che non sembra azzardato preve-dere che la piu importante fonte di valuta estera diventera pro-prio il turismo, mentre la pur cospicua esportazione delle Industrie locali verrk di conseguen-za relegata, dal punto di vista dell apporto valutario, al secondo pošto. Visto che il livello di vita nel mondo va migliorando, ci si puo attendere, in linea di massima, «15. scptcmber» - fabbrica di cemento e salonite Nel paese di Anhovo, situato a nord di Nova Gorica, e in piena attivita in grande cementificio «15. september«. Esso produce, oltre a diversi tipi di cemento Portland, ogni genere di materiale da costruzione e prodotti in eternit (salonite): tubi per canalizzazioni ed irrigazioni, re-eipienti d’ogni specie, vasi da fiori, ed un’infinita di prodotti nonsimili per l’industria e l’edi-lizia. Recentemente 1’insieme delle installazioni del cementificio e stato rimodernato e poten-ziato, cosicchč la fabbrica risul-ta oggi enormemente ampliata rispetto alle dimensioni che ave-va negli anni immediatamente successivi alla fondazione, p rima dell’ultimo conflitto. La produzione di pannelli di fibre di legno (laminati plasti-ci, supportati melaminici ecc.) in Jugoslavia e notevole. Una delle prime fabbriche che si de-dicarono a questa produzione fu la LESONIT di Ilirska Bistrica. Nel lontano 1938 fu costituith a Trieste, la societa per azioni FALLERSA, avente per oggetto la produzione di pannelli in fi-bra di legno secondo il metodo detto di Fibroplast. Come ubica-zione della fabbrica fu scelta Ilirska Bistrica, vicina alle fonti di approvigionamento della materia prima. Nel 1941 ebbero inizio i lavori di costruzione, ma soltanto nel 1946 la fabbrica entro in attivita. Era stata preventivata una produzione annua di pannelli di 4.000 tonn., ma in realta essa non fu per lungo tempo raggiunta in quanto tierano State moltissime difficolta nel reperire le resine e la paraffina, e 1’energia elettrica era frequentemente mancata. Le 4.000 tonn. furono raggiunte solo nel 1955, allorche ebbe inizio la fase ascendente nelle fabbri-cazione del lesonit (le migliori qualita di questo prodotto veni-vano esportate con il nome «le-somal«), Due anni piu tardi ebbe inizio la produzione del leso-min e, quindi, dei laminati pla-stici. Il 1962 fu l'anno della ri-costruzione delVintero complesso di Ilirska Bistrica. Dopodi-chj. la produzione di pannelli crebbe del 60 per cento, raggiun-gendo le 17.000 ton. annue, mentre la produzione dei laminati plastici aumento del doppio. Og- gi la fabbrica LESONIT ha 530 dipendenti. Gli operai lavorano in quattro turni. La giornata la-vorativa e di 7 ore. Moltissime delle maestranze che sono ora alle dipendenze delle fabbriche SUTJESKA a Foča, BOSANKA a Blažuj e LIM a Ivangrad si sono specializzate proprio nella fabbrica di Ilirska Bistrica. La richiesta interna e talmen-te forte che la predetta industria non riesce assolutamente a soddisfare tutti i clienti. La domanda e aumentata vertigino-samente soprattutto dopo le ca-tastrofiche vicende di Skopje. La ((LESONIT« esporta essen-zialmente il lesonit, e precisa-mente nelle due Germanie, nel-1’Italia, nella Tunisia ed altrove. Le funzionali casette preiabbricate deirazienda «P#murka» La caseita prefabbricata Upo B-05, costruita dalVazienda «Po-murka» I visitatori della Fiera di Trieste possono quest’anno ammira-re tra le altre novita pure il ti-po di casetta weekend prefabbricata, di cui alleghiamo la pian- Straordinario ineremento delVindustria tessile di Ajdovščina L’attuale ciclo delVattivita pro-duttiva dello stabilimento tessile di Ajdovščina ha avuto inizio nelVanno 1948, allorche la vecchia filatura venne trasformata in un moderno complesso industriale. Cosi, dopo 17 anni di inattivita, nel centro della Val-le del Vipacco rifiori la tradizione delVindustria tessile. Nel 1953 funzior.avano gia 242 telai. Da allora, parallelamente alVaumento della produzione Il grande inobiliilcio modello «Meblo; Nel 1947, col nuovo confine fra la Jugoslavia e 1’Italia, gran parte della regione gravitante su Gorizia rimase jmprovvisa-mente senza il suo centro. Ben-chč Gorizia non fosse indu-strialmente molto sviluppata, sorse ugualmente il problema delVoccupazione della manodo-pera rimasta disponibile. La proposta della Direzione generale delVindustria legnami della Rp di Slovenia in merito alla. costruzione di una fabbrica di mobili a Nuova Gorica fu ac-cettata nel 19-18 dal Consiglio e-secutivo. Fino al termine della costruzione del nuovo fabbrica-to industriale, avvenuto nel 1950, la fabbrica svolse la sua attivita nei locali della ex-seghe-ria Crocetti di Solcano e nelle varie botteghe dei falegnami solcanesi che avevatid aderito a lavorare per conto della nuova fabbrica. Per risolvere il problema dei quadri dirigenti, nel 1949 fu fondata a Solcano la Scuola industriale per la lavorazione del mobilio. 11 mobilificio fu progettato per una capatitš. di 12.000 camere da letto alVanno, ma tale cifra venne raggiunta appena nel 1957. Si incomincid presto ad esportare perche i prodotti raggiunsero quasi subito un ot-timo livello qualitativo. Una prima riorganizzazione fu fatta nel 1954. La seconda ebbe inizio nel 1960, quando furono costruiti due nuovi labora-tori e fu ricostruito il labora-torio principale. Per tale rior- ganizzazione fu impiegato piu di un miliardo di dinari. I seguenti dati sui fatturato lordo daranno un’idea dello sviluppo del mobilificio: 1950 — 173 mil ioni di dinari 1963 — 3 miliardi di dinari preventivati per il 1964 — 4 miliardi di dinari. Questa industria da lavoro a piu di mille persone. Anche Vesportazione e šalita da aleune migliaia di dollari nel 1953 ad un milione di dollari nel 1963. Oltre ai mobili la «Meblo» produce segati in genere e prodotti vari per tappezzeria. La qualitd della produzione attin-ge e supera la media europea, il che e comprovato dal fatto che oltre l’80°/o dei prodotti va alVesportazione: Germania Oc-cidentale, F.rqnqia, Svizzera, Gran Bretagha ed anche in O-landa, Israele, S.tati Uniti ed altrOve. La «Meblo» e una delle aziende modello jugoslave, infatti VOECD (Organizzazione inter-nazionale per la cooperazione e lo sviluppo economico) invio a suo tempo «in loco« degli e-sperti norvegesi che collabora-rono alla soluzione di vari problemi tecnolcgici, organizzativi e commerciali del mobilificio. «La Meblo« dispone anche di un proprio jstituto per lo studio dei probiemi inerenti alla pro-gettazione, alla tecnologia, alla organizzazione ecc., dei mobili per poter far fronte anche nel futuro alla forte concorrenza internazionale del ramo. * Camera da letto Upo «Tosca» di produzione della «Meblo», per Vesportazione L’introdusione (li nuovi processi lecnologici un maggiore afflusso turistico nc-lVintera Jugoslavia e quindi maggiori guadagni per le attivita economiche al turismo connesse. Un grande stabilimento side-rurgico in un moderno Paese industriale puo essere paragonato ad una famosa cattedrale: en-trambi necessitano di continue cure per essere mantenuti in piena efficienza. Cosi 6 stato in-a fatti per lungo tempo per il grande complesso siderurgico sloveno di Jesenice: dal 1962 in poi e in corso il riammoderna-mento completo degli impianti effettuato tra le altre ragioni, per permettere la messa in opera di un nuovo processo tec-nologico e 1’impiego di nuove fonti di energia; d’altra parte ha inizio la produzione di aleuni nuovi prodotti mentre cessa la produzione di aleuni altri. Alla fine del 1962 erano stati portati a termine aleuni importanti lavori di ricostruzione e di riammodernamento degli impianti: la costruzione di nuovi piu grandi altiforni e di torni SM (Siemens Martin), 1’instal-lazione degli apparecchi riscal-datori delVargia e degli impianti di depurazione dei gas, e stato aumentato il numero dei vagoni per il trasporto dei materiali, il laminatoio e stato potenziato e cosi via. I nuovi, grandi altiforni sono cosi serviti da moderni ed effi-cienti impianti, e il loro prodotto puo giovarsi delle ampliate officine per la laminazione. Tuttavia cio non e stato ancora suf-ficiente a soddisare le esigen-ze del mercato interno per non parlare delle richieste delVeste-ro. In base al nuovo piano di sviluppo della produzione side-rurgica jugoslava e previsto che la produzione di acciaio degli stabilimenti di Jesenice nel 1966 raggiungera le 475.000 t. e le 600.000 t. nel 1970. Per conse-guire pero il sopraecitato livello di produzione dovranno en-trare in funzione degli impianti di produzione completamente nuovi. Cosi verranno ricostruiti ex novo gli altiforni ed i forni SIEMENS MARTIN, i quali use-ranno come combustibile il »mazut« (residuo della distillazione del petrolio greggio). Verranno pure implantati tipi di forni elettrici. Sebbene siano in corso i gran-diosi lavori di rimodernamento degli impianti e stiano per essere adottati i nuovi procedimenti tecnologici dei grandi complessi siderurgici americani, il lavoro di produzione deve pur conti-nuare con gli impianti preesi-stenti. che pur ampliati e rimo-dernati, sono rimasti un po’ ar-retrati rispetto ai piu recenti complessi siderurgici dell’Euro-pa ocidentale. Oltre a rifornire il mercato interno dei piu svariati prodotti siderurgici, gli stabilimenti di Jesenice hanno fino ad ora prov-veduto al fabbisogno di lamiere per scafi e per caldaie dei piu importanti cantieri navali del-l’Adriatico e, rispettivamente, delle fabbriche di caldaie. Abbiamo cosi visto come a Jesenice fervono intensi i lavori per la creazione di piu capaci impianti a livello quaiitativo e)e-vatissimo, in virtii delle tecni-che d’avanguardia applicate. L’industria di Jesenico, ricca di tradizioni e percid di respon-sabilita, si trova ora di fronte ad un duplice, importante com-pito: soddisfare le erescenti esi-genze dell’industrializzazione del Paese e conservare alVestero Vantica farna derivante dalle ga-ranzie di qualita che hanno sempre contraddistinto la sua produzione. preše ad aumentare anche la varieta dei prodotti stessi. Il desiderio di rentiere piu ef-ficiente 1’intero complesso, soste-nuto dalla tenace laboriosita dei lavoraton tessiri, fece si che si realizzasse la costruzione di nuovi impianti e nascesse con cib anche il reparto della filatura. Nel settore della tessitura la produzione annua raggiunge i 4 milioni di m.2 di tessuti di co-tone (flanella, tessuti monocolo-ri e multicolori per maglieria intima ecc.). Sono conosciute soprattutto le lenzuola di flanella. Lo stabilimento si e ormai spe-cializzato anche nella produzione del mezzopopeline in diverse qualita per la biancheria intima piu fine, nonche per gli abiti estivi da donna e bambino. Nel settore della filatura invece si producono annualmente 2 mila tonnellate di filati pettinati ed altri prodotti, tra i quali anche varie qualita di filati ritorti. I prodotti suelencati alimenta-no una disereta esportazione di-retta principalmente verso i seguenti Paesi: Germania Federa-le, USA, Canada e Olanda. Attualmente non esiste ancora nel settore tessile una fattiva collaborazione tra Jugoslavia e Italia, ci si augura, tuttavia, di vederla ben presto operante. ta. E’ stata montata dalVazienda agricolo-industriale ((Pomurka« di Murska Sobota in Slovenia. I progressi della moderna edilizia prefabbricata hanno reso possi-bile la realizzazione di un como-do alloggio con tutti i servizi connessi su di una superficie modesta di 24,33 nr. La casetta non si limita ad offrire un tetto alle famigliole che desiderano trascorrervi le vacanze, ma ha cura pure delle loro condizioni igieniche. Infatti Vabitazione e dotata di un bagno con un ga-binetto di tipo inglese; le pare-ti ed il pavimento sono termi-camente isolati ed impediscono sbalzi improvvisi di temperatura. E’ interessante notare che la tecnica moderna ha permesso quell’isolamento termico che of-frirebbe un muro di mattoni co-muni dello spessore di cm 40 ricoperto da intonaco sulle due facce. Cib č dovuto alVuso di materiale speciale. Le pareti esterne della casetta sono di abete rosso (pinus austriaca), che cresce nella regione dl Prekmurje. Nelle stan-ze (camera aa letto e soggior-no) vi e spazio per quattro posti letto, si pub sistemare un ta-volo e quattro sedie e un’ampio armadio per la biancheria ed i vestiti. Nella cucina, oltre che per i normali accessori, vi e pošto per una credenza per le sto-viglie. La casetta, compreso il de-seritto arredamento interno, c cista complessivamente lire 850.000 franco partenza su camion da Murska Sobota. Le spese di do-gana ammontano a circa il 20%. La casetta prefabbricata viene montata da personaie specializ-zato della ditta ((Pomurka«. Alla Fiera di Trieste e esposto il tipo B-05. Il peso complessivo della costruzione ammonta a 3554 kg. - , - . čS#S88Š| j Cineproiettore KN-3 e KN-3X per pellicola da 35 mm con colonna sonora • Corredato dagli accessori per la proiezione in VistaVision, SuperScope e CinemaScope e per la riproduzione del suono con colonna magnetica a due e quattro canali e stereofonia • Sostituzione automatica della bobina per proiezio-ne senza intervalu • Funzionamento perfetto • Lun ga durata • KN-3 avanzamento semiautomatico • KN-3X con lampadina xenon — avanzamento completamente automatico • Consegna rapida — prezzo ribassato m ISKRA ISKRA, filiali: organizzazione di vendita e assistenza tecnica, LJUBLJANA, Kotnikova ti Ljubljana, Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Rjieka, Split e Maribor Partite di čada nella Slovenja Riserve di caccia nelle vicinan-£c del confine italo-jugoslavo 1. RISERVE DELLE SOCIETA’ BELLA CACCIA A NOVA GORICA, TOLMINO, IDRIA nelle zone alpine, lungo la val-lata delVIso^o, nella zona collinare de f Nova Gorica, nella valle uti Vipacco e sul Carso. Selvaggina: Camosci, galli ce-droni, fagiani, coturnici, le-pri. Comunicazioni: ferroviarie o stradali fino a Nova Gorica, Tolmino, Idria, Aidussina, Ca-poretto, Plezzo. Quasi tutte le riserve sono accessibili in automobile e nelVinterno del-le riserve si procede per co-modi sentieri. Alloggio e vitto: negli alber-ghi in tutti i capoluoghi di comune, nei chalets e nelle baite per i cacciatori aIl’ope-ra. nelle riserve. 2. CAPOD1STRIA: riserve di campagna in pianura e zona collinare, bosco e mac-chia. Selvaggina: Pernici, fagiani, lepri. Comunicazioni: In ferrovia, in automobile e per mare per la zona istriana. Per il Carso per strada a Sežana e Co-meno. Le riserve tutte accessibili in automobile. Alloggio e vitto in alberghi. 3. POSTUMIA: le riserve si tro-vano nelle regioni di foltis-simi boschi. Selvaggina: Cervi e caprioli. Comunicazioni: Accessibile per ferrovia e strade auto-mobilistiche da Gorizia, Trie-ste, Ljubljana, Rijelca. Vasta rete di eccellenti strade fo-restali. Alloggio e vitto: Negli alberghi di Postumia e nelle baite e chalets dei cacciatori nelle foreste. SELVAGGINA GROSSA: ORSI, CERVI, CAPRIOLI, CINGHIALI ROG. Massiccio montano co-perto da boschi foltissimi nella Slovenia meridionale, accessibile tramite tre strade auto-mobilistiche e due linee ferroviarie. Le citta piu vicine sono Kočevje e Novo mesto. Infor-mazioni e accordi per la caccia: Uprava gojitvenih lovišč «Eog» Kočevje. SNEŽNIK (Monte Nevoso). Massiccio montano del Snežnik (Monte Nevoso) con sconfinate distese di boschi. Bellissime strade forestali. Vicino alle citta di Rijeka (Fiume,) e di Trieste Informazicni: Zavod za volitev divjadi «Jeleni). (Istituto per 1’allevamento della selvaggina «Jeleni) Snežnik, 69. KOČEVJE. Riserve delle societa dei cacciatori. Raggiungi-bile da Trieste, Rijeka (Fiume) e Ljubljana a mezzo ferrovia e autostrada. NOVO MESTO. Riserve delle societa dei cacciatori. Sulla autostrada Ljubljana-Zagreb. Le riserve di caccia sono accessibili agli autoveicoli. caccia in alta montagna : CAMOSCI, CAPRIOLI, GALLI cedroni, fagiani di monte, francolini di monte, lepri bianche ZONA DEL TRIGLAV (Tricor-no). In ferrovia e per strada au-tomobilistica fino a Bled, cen-tro turistico internazionale. In-formazioni: Zavod za gojitev divjadi «Triglav», Bled, Mlinska cesta 26. (Istituto per l’alleva-mento della selvaggipa »Triglav«, Bled). CELJE. Raggiungibile in ferrovia o per strade automobili-stiche, tra Maribor, Ljubljana e Zagreb. Zona di alta e media montagna. Camosci, caprioli, galli cedroni. KRANJ. Raggiungibile in ferrovia e per strade automobili-stiche. Zona alpina e di media montagna. Galli cedroni, fagiani di monte, lepri, cervi, camosci MARIBOR. Raggiungibile m ferrovia e per strade automobi-listiche. Zona montana e bosco-sa di Pohorje e pianure lungo il fiume Drava. Caprioli, galli cedroni, fagiani, pernici, lepri. PTUJ. Cittadina vicina alla citta di Maribor. Zona collinare e pianura. Fagiani, pernici e lepri. LJUBLJANA. Capoluogo della repubblica di Slovenia. Zona alpina, collinare e pianura. Caprioli, galli cedroni, fagiani, lepri e pernici. «Fazan», zona di fagiani, BED TINCI, parte nord-orientale della Slovenia. Pianura coperta parzialmente da boschi. Caprioli ,lepri, fagiani, pernici, anatre e oche selvatiche. Accessibile per ferrovia e in automobile. Informazioni: Istituto per 1’allevamento della selvaggina ((Fazami, Beltinci (Zavod za gojitev divjadi ((Fazanu, Beltinci). Per le numerosissime riserve delle societa dei cacciatori informazioni presso 1’ente della caccia: Lovska zveza Slovenije (Federazione della caccia della Slovenia), Ljubljana, Župančičeva 9, Telef. 21-245. Ricchissime le riserve di caccia in Jugoslavia Pochi paesi in Europa dispon-gono di tanta cacciagione come la Jugoslavia. L’orso bruno, altrove irreperi-bile o protetto dalle leggi vena-torie, č invece diffuso in Jugoslavia e puo essere cacciato sul-le montagne della Bosnia, Croa-zia e Macedonia. Qualche esem-plare di questa razza raggiunge persino i 300 kg. Nella Bosnia e nelFErzegovina questi plantigra-di sono presenti su ogni montagna un po’ piu elevata. In Croazia gli orsi sono numerosi sul Gorski Kotar, sulla Lika e sulle montagne Velebit, Velika e Mala Kapela. In Macedonia si da loro la caccia specialmente Pubblichiamo o ra i due articoli sulla caccia in Jugoslavia che n on abbiamo potuto inserire nel nostro supplemento speciale dedi-cato al turismo jugoslavo. (Vedi il GOSPODARSTVO del 23 maggio 1964). sulla Sar planina e sul Pelister. La caccia alVorso e la piu co-stosa: si pagano 500 e piu dol-lari per capo. Il cervo che vive nelle zone boschive, lungo i fiumi Danubio, Sava e Drava, 6 forse il piu bel pezzo della cacciagione in Jugoslavia. Raggiunge, talvolta, i 300 kg. e le sue corna 12. Per la bellezza del corpo e lo svi-luppo delle corna non la cede al piti famoso cervo dei Carpazi. Lo -si caccia dalla meta di a gosto alla fine delVanno, ma spe-cialmente in autunno. La tarif-fa per la caccia al cervo e di 80 dollari per esemplare, fino a 100 punti, Sulle alte e rocciose montagne della Slovenia/ delVErzego-vina, del Montenegro, della Macedonia e della Serbia sud-occi-dentale, vivono numerosi camosci. I caprioli si trovano, invece, tanto nelle zone pianeggianti quanto in quelle montane e oo-scose della Jugoslavia. La tarif-fa per la caccia al capriolo va dai 15 dollari in poi, e per il camoscio dai 40 in poi Il cinghiale e mol to diffuso in quasi tutta la Jugoslavia. Nella Croazia e nella Slovenia lo si pub cacciare tutto 1’anno, nelle altre repubbliche, invece, in autuhrio e In invemo. Per la caccia al cinghiale la tariffa e di 32 dollari per capo fino 100 punti, e poi aumenta in pro-porzione. Le lepri si possono cacciare in tutta la Jugoslavia; partico-larmente abbondanti sono perb nella Vojvodina e nella Slovenia. La tariffa č di due dollari per capo Molto diffuse sono pure le volpi, i lupi, le faine, gli sco-iattoli, i tassi, le lontre, ecc., e si trovano anche gatti selvatici. La caccia alla linče e invece proibita per tutelare questa spe-cie rara. Piu abbondante e la selvaggina pennuta. Sulle montagne bo-sccse della Slovenia, della Bosnia e della Serbia vivono il grande ed il piccolo tetreb (gal-lo cedrone). Nelle regioni meridionali, specialmente vicino al mare, sver-na la beccaccia. Nelle zone rocciose, delVErzegovina, della Dal-mazia e della Macedonia abbon-dano le pernici di monte. La pernice comune e presente in tutte le zone pianeggianti e cosi pure il fagiano. La tariffa per le pernici e per i fagiani č di due dollari. Numerosissime sono le anatre e le oche selvatiche lungo i fiumi, sui laghi e nelle paludi. A Hutovo Blato, in Erzegovina, a sud di Metkovic, stazionano a migliaia le anatre selvatiche e, altri uccelli di palude. La tariffa per ogni anatra od oca sel-vatica e di 1 dollaro. Per le quaglie, i piccioni selvatici e le tortore si paga solo mezzo dollaro. Alle partite di caccia grossa, eccezione fatta per i cinghiali, possono prendere parte contem-poraneamente non piu di quat-tro cacciatori per riserva, men-tre alla piccola caccia ed alle battute al cinghiale possono par-tecipare fino a 10 cacciatori, ol-tre ai battitori. III. RAZSTAVA DOMAČIH VIN. V soboto, nedeljo in ponedeljek bo na glavnem trgu v Nabrežini že tretjič razstava domačih vin,ki jo priredi Devinsko-nabrežinska občina. Na njej bo sodelovalo 20 vinogradnikov. Naj bolj a vina bodo nagradili. Nagrade prispevajo domača občina, pokrajinska uprava in številne druge ustanove ter organizacije. Lani je razstava doživela velik uspeh. Prav gotovo bo tudi letos obisk več kot zadovoljiv. STAVK JE VEDNO DOVOLJ. Od 14. ure v torek do 8. ure v sredo je bila spet stavka nameščencev Javnih skladišč. V znak solidarnosti z njimi so stavkali tudi pristaniški delavci, tako da' je zavladalo v tržaški luki pravo mrtvilo. Včeraj dopoldne se je začela 48-urna stavka kamnarjev, ki zahtevajo, da se delodajalci z njimi pogajajo za obnovitev delovne pogodbe. V torek je bila 24-urna stavka delavcev gradbene stroke, ki jo je sicer napovedal samo sindikat FIL-LIEA - CGIL, a kljub temu se je stavke udeležilo 70 odsto vseh domačih gradbincev. V ponedeljek so stavkali nameščenci železarne Italsider v Skednju, ki zahtevajo dodelitev proizvodne nagrade. Istega dne je bila tudi stavka delavcev v zdravilski industriji. V torek, sredo in četrtek so stavkali uslužbenci zavoda INPS, jutri, v soboto pa bodo stavkali zdravniki bolniških blagajn. kultura in živijaiie POMORSTVO LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «Bledu je odplula 19. junija iz Teme proti Lagosu in Apapi. Ladja ((Dubrovniku je pristala 20. junija v Abi-djanu. ((Zelengoraii dospe 26. junija v Kazablanko, od koder bo odpotovala proti zahodnoafri-škim pristaniščem. ((Kraljeviča:) se je zasidrala 25. junija v Benetkah. ((Pohorje)) je 17. junija zapustila Dakar namenjena proti jadranskim lukam. «Bohinj» je te dni odplula iz Salvadorja proti Genovi (6. julija) in Jadranu. «Ljubljana» odpotuje te dni iz St. Vincenza v’Rio de Ja-neiro, Santos in Buenos Aires. «Bovec» je še vedno zasidrana v Trstu zaradi popravil. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje - Severna Evropa: »Franjo Supilo» 11. julija; Proga Jadransko morje ■ Severna Amerika: »Slovenija« 29. junija; Proga Jadransko morje - Južna Amerika: »Bohinj« 11. julija; Proga Jadransko morje - Perzijski zaliv: »Titograd« 26. junija, »Vojvodina« konec julija ali v začetku avgusta ; Proga Jadransko morje Bengalski zaliv: »Dinara« 30. junija; Proga Jadransko morje - Indija in Daljni vzhod: »Primorje« 26. junija, »Trebinje« konec julija; Proga Jadransko morje - Daljni vzhod: »Učka« 30. junija. Prihodi v Trst »Trebinje« (Severna Amerika) 8. julija; »Kostrena« (Daljni vzhod) 14. julija. Zaključni nastop Glasbene Matice Preteklo nedeljo popoldne je Glasbena Matica zaključila letošnjo sezono s koncertnim nastopom svojih ansamblov: mladinskega zbora iz Nabrežine in Trsta, zborom harmonik in godalnim orkestrom. Zbor harmonik je pod vodstvom Svetka Grgiča zaigral vrsto popularnih pesmic in nastopil tudi kot spremljevalec mladinskega zbora. Drugi del programa je pa slonel na godalnem orkestru, ki je tudi to pot potrdil, da imamo v njem sicer majhen, a solidno pripravljen ansambel. Izvajal je najprej Adamičev »Večer v stepi«, malo bledo in ne preveč zanimivo skladbo. Vsekakor mnogo interesantne j še so bile škerljeve »Invencije«, ki so nas uvedle v sodobnejšo tehniko in nas prepričale o avtorjevi kompozicijski moči. Zelo posrečena zamisel je bila tudi vključitev v spored Haydnove Otroške simfonije Dirigiral jo je z vso prizadevnostjo gojenec Janko Ban. Večer so zaključile Štiri otroške pesmi za mladinski zbor in godalni orkester, ki jih je napisal Ignacij Ota. Štiri prisrčno melodiozne, otroški duši zelo primerne pesmice. Avtor je z njimi pokazal mnogo zdravega okusa in smisla za instrumenta-cijo. Lep uspeh, ki so jih pesmice dosegle, naj mu bo v spodbudo za nadaljnje delo v tej smeri. Mladinski zbor, ki sta ga pripravila Ema Vrabec in Erminij Ambrozet, je kar z lepo homogenostjo izvajal svoj del programa in pokazal celo precejšnjo dozo dinamične izdelanosti. Godalni orkester, ki ga poznamo že iz mnogih prejšnjih nastopov, je z njemu lastno prizadevnostjo in temperamentom vodil Oskar Kjuder. Oba ansambla sta Glasbeni Matici le v čast in upamo, da se bosta v prihodnjo-sti še dalje razvijala in nudila naši javnosti vedno večje in pomembnejše storitve. vu Uspešno zaključena šolska prireditev V soboto zvečer je državni znanstveni licej v Trstu priredil v Avditoriju zaključno šolsko prireditev. Dijaki tega zavoda so uprizorili Cankarjevo dramo v treh dejanjih »Jakob Ruda«. Predstavo je pripravil z dijaki prof. Jože Peterlin, sceno pa so izdelali dijaki sami. Že pred določeno uro so se začeli zbirati ljubitelji naše mladine. Mea občinstvom smo opazili poleg dijakov, njihovih staršev, profesorjev in ravnateljev, tudi dr. Sašo kot zastopnika šolskega skrbnika ter predsednika pokrajine dr. Deliseja in nadzornika osnovne šole Boleta. Prof. Edi Košuta je v imenu šole pozdravil predstavnike šolskih oblasti in vse občinstvo. Dijaki so nas prijetno presenetili : vsi igralci so se je tako uživeli v svoje vloge, da je bil uspeh celotni predstavi zagotovljen. Prof. Peterlin je dijake tako dobro pripravil, da je bilo njihovo izvajanje brezhibno in tudi običajne treme ni bilo opaziti. Slovensko gledališče pa je dalo na razpolago nekatere svoje dramske pripomočke. I Glavno vlogo Jakoba Rude je igral dijak Igor Jogan, ki je zbudil občudovanje pri slehernem gledalcu. Nič slabše se niso odrezali Tanja Prinčič, Anica Trento, Matjaž Bidovec, Boris Fabjan, Marijan Kravos, Marija Štrekelj in Danilo Možina. Najbolj je navdušil občinstvo s svojo interpretacijo Stojan Žerjal, katerega so gledalci večkrat nagradili s ploskanjem pri odprtem odru. Izkazal se je kot sijajen komik. V manjših vlogah so nastopili Boris Kariš, Aleksander Pertot, Simon Kralj, Ivo Stegu, Rado Škerl, Igor Simonič in Mira Stegu. Vsi so bili izredno iznajdljivi in so si po končani predstavi zaslužili s strani občinstva burno ploskanje, ki ni in ni hotelo pojenjati. Pred pričetkom predstave sta ravnateljica znanstvenega liceja dr. Lavra Abram in predstavnik šolskega skrbnika dr. Baša. nagradila najboljše dijake na znanstvenem in klasičnem liceju v slovenščini in dijake z najboljšim končnim uspehom. Še pred tem pa je bila v prostorih pred Avditorijem otvoritev slikarske razstave učencev višjih srednjih šol. Razstavo so pripravili dijaki s svojim profesorjem risanja Avgustom Černigojem. Razstava je bila odprta tudi v nedeljo. Imeli smo priliko videti, česa so zmožni naši dijaki. Lahko smo tudi občudovali raznolike načine slikanja, od abstraktnih pa vse tja do realističnih kompozicij. BORIS SIMONETA Ob Faganelovi razstavi V galeriji »Rossoni« je v nedeljo odprl svojo slikarsko razstavo Robert Faganel. Mladega slikarja poznamo že s prejšnjih razstav; tako je februarja razstavljal v Gregorčičevi dvorani. Lahko trdimo, da je poslej pošteno delal, saj razstavlja zdaj kar 22 čisto novih olj. Kot pri prejšnji razstavi, smo tudi tu zasledili, da so Faganelu najbolj pri srcu kraški motivi, tržaška in koprska obala ter cvetlice. Pa tudi nekaj novih motivov smo opazili, tako vtise hude nesreče v Vajontu, motiv iz cirkusa ter poglede na Dubrovnik. Robert Faganel čvrsto stopa po poti, ki si jo je zadal; trdno se drži začetega sloga. Slika impresionistično, saj prikazuje o-kolje in dogodke take, kakršne jih sam doznava. Njegove barve so po večini močne in izrazite (vrtnica, cirkus), pa tudi mile (obala, morje). Kot nam je Faganel sam povedal, ima za bližnjo bodočnost precej načrtov, saj bo že avgusta razstavljal v Jesolu, a v jeseni v Trevisu in Vicenzi. Njegova razstava v Galeriji Rossoni ostane odprta do 30. junija. gostilna OSTROVSKA TRS L Ul. S. Nico/d 1 - Telefon 37-918 Jazbar Stanislav uvoz - izvoz VSEH VRST BLAGA ZA STAVBENIŠTVO VEZANE PLOŠČE VSEH VRST Andrej Bolko mr. ph. Giaeoino Vatovec Suče. TRST S. n. c. Ulica Torrebianca 19 — Telefoni: 23-587, 37-561 Izvaža brazilsko kavo od 1,20 dolarja odnosno 750 lir za kilogram, kakor tudi vsako drugo Kolonialno blago Kolesa in motorna kolesa BIANCHI in raznih drugih znamk FARMACEVTSKI PROIZVODI IN KEMIKALIJE TRST, Ul. Torrebianca 21-11 - Tel. 31-315 IMP0RT - EXP0RT C. G. R. C0MMERCI0 GENERALE E RAPPRESENTANZE d. z o. z. import TRST TRIESTE expoim TELEF.: 37-940, 28-352 TELEGR.: C I G 1 E R R E VIA DELLA GEPPA N C P 185 KMEČKA BANKA r. z. z o. j. GORICA. Ul. Moretti 14 ■ Tet. 22-06 Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini Ustanovljena leta 1909 Nagrajen tudi jugoslovanski umetnik Na letošnji bienali v Benetkah je bil nagrajen tudi jugoslovanski kipar Branko Ružič, ki je prejel nagrado 500.000 lir iz sklada »David« in Bright Fonda-tion (Los Angeles). Nagrado dveh milijonov so prejeli ameriški slikar Robert Rauschenberg (iz sklada predsednika vlade), iz istega sklada tudi 2 milijona še švicarski kipar Zoltan Kerne-ny; iz sklada beneške občine in beneške pokrajine za najboljšega italijanskega kiparja italijanski kipar Andrea Cascella dva milijona; dva milijona tudi italijanski kipar Arnaldo Pomodoro (iz sklada beneške občine), nemški slikar Joseph Fassbender iz sklada ministrstva za javno šolstvo 500.000; prav toliko iz istega sklada tudi graver Angelo Sa-velli. Italijanski kritik Leonardo Borgese je v milanskem »Corrie-re della sera« ostro kritiziral abstraktne slikarje; beneški patriarh je prepovedal vernikom obisk bienale, češ da je razstavljenih več nemoralnih del. SMRT SLOVENSKEGA IGRALCA Pretekli teden je v Ljubljani umrl znani dramski In filmski igralec Lojze Potokar, ki mu je bilo 62 let. Med narodno osvobodilno borbo je bil režiser Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju. Nastopil je tudi v raznih filmih ter je leta 1958 prejel Prešernovo nagrado za svojo umetniško delovanje. VIKTOR TOMŠIČ. Preteklo soboto je umrl v Trstu v 77. letu starosti trgovec in industri-jec Viktor Tomšič, doma iz Ilirske Bistrice, kjer je tudi začel svojo industrijsko dejavnost. Po prihodu v Trst je organiziral lesno podjetje, ki trguje s tržaškim zaledjem, Italijo in čezmorskimi deželami Tudi njegovi sinovi so zaposleni v gospodarski stroki (Hčerka je prišla še pravočasno na pogreb z letalom iz Argentine > IX A ŠE SOŽALJE Umrli so še : v Trstu 67-letni Marij Brajnik, 76-letna Ivanka čok por Gladi, 78-letna Marija Trtnik vd. Sessi, 73-letna Tereza Udovičič por. Udovičič m 75-let-na Štefanija Gabrovec vd. Car-nelli; v Gorici . 65-letni Ersilio Černigoj, 81-letna Katerina Vovk vd Kobele in 96-letna Marija,Erzetič vd Pertot; v Solkanu 44-letni Mirko Komjanc iz S te ver-jana. TRGOVSKO ZASTOPSTVO EKSKLUZIVNA ZASTOPSTVA Nudi najboljše pogoje pri nabavi in prodaji vsakovrstnega blaga A damič TRST, Via S. Lazzaro 23-11 Tel 28449, 31996 TRST Ulica Trento 15-III Telefon 23-049 Telegrami: METMIN UVOZ — IZVOZ Pretstavništva IZVOZI: abrazivni materijah umjetne smole, stroje za šolane, kamenolome i ostalu industriju, stakleno predivo itd. UVOZI: kvarčni pjesak, blokove mramora, lomljenac, felspat i ostale minerale BEOGRAD, SREMSKA 6 - Pošt. fah 234 Delegacija u TRSTU: Via Ucerone 8 Telefon 29-306 Jugoslovanska izvozna i kreditna banka A. D. ceni rala Vrši sva plačanja u okviru Trščan-skog regionalnog sporazuma preko svoga računa «CONTO AUTUNUMO« kod Banca dTtalia u Trstu — Odr *%. žava Korespondentske i kontokorent- tl ske odnose sa svim vodečim ttali **, lanskim bankama - Obavlja sve vr V a \ :nt- ste bankarskih I menjačkih poslova BiAiHUumL Ul* MEDUKA RO D N O O T P R E MN T Š T V O RIJEKA, Trseanska obala 8, P.O.B. 290 Telegrami: TRANS JUG Teleprinter: 02-520. 02-523. 02-534. 02-549 Telefonska centrala: 23-700 do 23-719 FILIJALE, POŠLOVNICE, ISPOSTAVE I PRETSTAVNISTVA: Bakar, Bar, Beograd, Celje, Dimitrovgrad, Dubrovnik, Herpelje-Kozina, Jesenice, Koper, Koprivnica, Kragujevac, Ljubljana, £ Maribor, New York, Novi Sad. Novi Vinodolski, Osijek, Ploče, Prevalje, Pula, Raša, Sarajevo, Sežana, Slavonski Brod. Split, Subotica, Šibenik, Titograd, Varaždin, Vršac, Zagreb, Zadar IZVOZ-UVOZ - TRANZIT - SAJAMSKE USLUGE . REEXPORT -TUZEMNA ŠPEDICIJA - OSIGURANJE ROBE - USKLADIŠTENJE -KVANTITATIVNA KONTROLA ROBE-CARINJENJE-PAKOVANJE Pruža vam putem novo-osnovanog sektora speciialnih trans-porata potpuni servis transporata kompletnih uredjaja u uvozu i izvozu. ZA SVE OBAVIJESTI IZVOLITE SE OBRATITI NAŠIM SLOVNIM JEDINICAMA K0RESP0NDENTI U SVIM VEČIM LUKAMA SVIJETA I i I L S A. BRAN00LIN Trst Via S. Maurizio, 2 Cevi • plošče - žice iz medenine in bakra Vijaki iz medenine in železa za les in kovino Vodne pipe Opreme za kopalnice V PLOČEVINE VSEH VRST - 1 Kemično obrtno 51 r M Vi toV Vs \ podjetje /,ll OZvtfA S I LJUBLJANA, Pokopališka ul. 5 ★ Proizvajamo ★ olja ★ vseh vrst ★ za usnjarsko, ★ tekstilno ★ in kovinsko ★ industrijo ★ ter ★ izravnalno maso ★ za pode Export - Import REH RAIMA LJUBLJANA, Kersnikova 2 IZVAŽAMO S krompirjev in koruzni škrob, škrobove derivate, mineralno vodo, zelenjavne konserve, sir ter suhomesnate kraške specialitete: kraški pršut, pršut parma in budjolo. UVAŽAMO! blago široke potrošnje, delikatese, specialitete, alkoholne pijače. i»nxn TURISTI IN POSLOVNI LJUDJE! Ob vašem obisku v Ljubljani obiščite Supermarket v Cigaletovi ulici in Market na Titovi ulici 25, kjer boste lahko kupili izbrane jestvine in pijače po najugodnejših cenah. TRGOVINE SO ODPRTE VSAK DAN OD 7. DO 20. URE (MARKET DO 23. URE) TOVARNA LESOVINSKIH PLOŠČ ILIRSKA BISTRICA proizvaja in vam nudi po zmernih cenah iiiliii i n <\ ( ir' lil LESONIT plošče Dimenzije: 5200 x 1700 mm 2600 x 1700 mm 1300 x 1700 mm Debeline: od 2,5 do 5 mm - V W\ / V \ ‘A -A\/AY>,U\ ;v\ / / m v LE SOM AL plošče Emajlirane lesonit plošče Dimenzije: 1300 x 1700 mm LE S O MIN plošče Lesonit plošče z melaminsko folijo Dimenzije: 2600 x 1700 mm 1300 x 1700 mm BF lili MELANIT plošče Dimenzije: 2600 x 1700 mm 1300 x 1700 mm Izvozno ■ uvozno podjetje PRIMORJE EKPORT 70 LET DELA Tovarna emajlirane posode 1894 -1964 PROIZVODNJI PROGRAM:. CELJE NASLOV: Celje, Mariborska 86 BRZOJAV: Emajl, Celje TELEFON: 39-21 - TELEX: 084-12 - Jugoslavija Emajlirana posoda lahke, poltežke in težke izvedbe C Pocinkana posoda C Higiensko-tehnični in sanitarni izdelki_ (kopalne kadi, lavaboji, straniščni splakovale! itd.) 5 Tehnični predmeti za gospodinjstvo (econom-lonec, alu-pekač, sokovnik) g Transportne kante za mleko 3 Posode za smeti 3 Garderobne pločevinaste omarice C «Trika» kotli in radiatorji za centralno ogrevanje 3 «Trika» kotli za etažno ogrevanje 3 Jeklenke za butan-propan plin 3 Fasadne plošče za zgradbe3 Emajli (frite z dodatki) 3 Odpreski za vse vrste motornih motornih vozil (kamione, osebne itd.) ZAHTEVAJTE PONUDBE IN PROSPEKTE! TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA IZ0L1REA LJUBLJANA-MOSTE PROIZVAJAMO: STRAMIT PLOŠČE, primerne za gradbeništvo, v debelini 5 cm, širini 1,2 m in v poljudni dolžini 2 do 3 m. ZA HIDROIZOLACIJE PROIZVAJAMO: Bitumenske strešne lepenke, bitumensko juto, pergamin — bitumenski papir, ibitol — bitumenska raztopina, bitumenske mase za temelje, strehe, parkete, bitumenske paste za strehe, bitumenski kit, bitumenske plastične tesnilne trakove. ZA ASFALTIRANJE CESTIŠČ PROIZVAJAMO: Bitumenske emulzije, cut back — rezani bitumen, bitumenske Sleme, bitumenske mase — za fuge betonskih plošč, kamenih kock, tramvajskih tračnic. ZA ANTIKOROZIJO PROIZVAJAMO: Ibitol lak za nizke in visoke temperature, alubitol — aluminijeva bron. ca, avtopasta, avtobitol — bitumenska masa za cevovode. ZA TERMO-AKUSTIČNE IZOLACIJE PROIZVAJAMO: Mineralna vlakna, izolacijske vrvi 0 30 do 70 mm, izolacijske blazine, file za pode, styropor — plastična pena. ZA ELEKTRO-IZOLACIJE: Izolacijske bergman cevi — svetle, inštalacijski pribor — pipice in uvodnice, bitumenske kabelske mase za v zemljo in nad zemljo. NAŠE GESLO JE: DOBRA KVALITETA IN SOLIDNA CENA - PREPRIČAJTE SE! 8SS5EEB0 INDUSTRIJA METALNIH POLIZDELKOV Železniška postaja: SLOVENSKA BISTRICA Telefon; MARIBOR 39-13, 32-44 SLOVENSKA BISTRICA 6, 45 Brzojav: IMPOL - Slovenska Bistrica SLOV. BISTRICA JUGOSLAVIJA -V v. PROIZVODNI PROGRAM LAHKE KOVINE Čisti aluminij od 99 do 99,7% čistoče Aluminijske legure Al-Mn, Al-Mg-Si, Al-Mg-Mn. Al-Mg 2, 3, 5, Al-Cu-Mg-Pb, legure za obdelavo na avtomatih Pločevine, trakovi in rondele po DIN Karoserijski in železniški profili, profili za arhitekturo, nepolirani, polirani in sposobni za eloksiranje Cevi, palice okrogle, štirioglate, šesterooglate ■ Vrvi iz čistega aluminija in jeklene vrvi po DIN in VDE predpisih Valjana in vlečena žica :::::::::::.......::::::::::::: NOVA GORICA KOŽNA DOLINA 10 - Telef. h.«.: 21028 špedic.: 21008 - 21048 ::::::::::::::::::::::::: IZVAZA IN UVAŽA PO OBMEJNIH SPORAZUMIH MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO TER VRŠI MEDNARODNE PREVOZE Petek, 26. junija 1964 GOSPODARSTVO Sirati 7 IPLAS-KOPER z obrati v Bivju, Podgradu in Hrušici Material odporen proti agresivnim kislinam MONTAŽE IN NAPRAVE Pruj, ktiramo m gradimo popolne ventilacijske naprave iz plastične mase, proizvode iz plastične mase, merilne naprave, akumulatorska ohišja, armature, elektrokemične naprave, centrifugalne črpalke, hladilnike, ventile, naprave za fotografske laboratorije, razne posode, posode za galvanizacijo itd. IPREN Najnovejši proizvod za prevleko vozil v cestnem, železniškem, pomorskem in letalskem prometu, v industriji pohištva, industriji kože in v gospodinjstvu. RIVIL Emulzija za tekstilno, lesno in gradbe.io industrijo. ODLIČNO LEPILO ZA VSAKRŠNO POTREBO BRIZGANI IZDELKI GALANTERIJA igrače torbice posode za gospodinjstvo TEHNIČNA SREDSTVA za tekstilno in kemično industrijo EMBALAŽNE ŠKATLE za farmacevtiko EMBALAŽA folije vrečice cevi v kvaliteti platen plavin placel REKLAMNI TISK na cevi in vrečice ŽIVILSKI KOMBINAT «ŽITO» LJUBLJANA, Šmartinska 154 • Nudi • vse vrste • žitaric, • mlevskih • izdelkov ® in testenin GRUDA - ŽIVINOPROMET export-import LJUBLJANA, Miklošičeva 10-111 PODJETJE ZA IZVOZ UVOZ ŽIVINE IN ŽIVALSKIH PROIZVODOV, DIVJAČINE, PERUTNINE, JAJC, KRME Telefoni: h.c. 32-231, 30-965 Gl. direktor: 30-183 Kom. direktor: 32-124 Sektor za živino: 30-069 Sektor za meso: 30-546 Sektor za krmo : 32-235 Telex: 03-117 P.O.B.. 243 Delovni kolektiv podjetja se za nadaljnje še uspešnejše poslovanje priporoča vsem poslovnim strankam, dobaviteljem in kupcem. IZV0Z-UV0Z LJUBLJANA Beethovnova 11 Telefon: 23-930 do 23-939 Brzojav: SLOVENIJALES LJUBLJANA Telex: 03-112 • 03-138 IZVAŽAMO: • žagan les • • montažne hiše • • stavbeno pohištvo • • zaboje in platoje • • gozdne sortimente • parkete ladijski pod vezane plošče panelke trde lesov inske plošče izolirke • i Verice K* furnir • čevljarska kopita • športne artikle • šolske potrebščine in merila si rojil ne ekstrakte izdelke lesne galanterije stole fino in serijsko pohištvo Tovarna Avtomobilov in motorjev Maribor PROIZVODNJA DIESEL VOZIL IN MOTORJEV: Kamioni »TAM 4500«, 4,5 t. Avtobusi »A 3000 S in 1«. standardni in turistični, 32 sedežev. Specialna vozilo: prekucniki, kamioni — hladilniki, gasilska vozila, cisterne za odvoz fekalij, cisterne za polivanje ulic, vozila za odvoz smeti. Kamioni »TAM 2000«. 2 t. 4 - cilindrski, 6 cUindrski zračno hlajeni Diesel motorji REZERVNI DEU ZA VSA VOZILA Kombi-bus «TAM 2000 CB», 12 sedežev Diesel motor 55 KS Vse informacije daje TAM. prodajalne TAM ter 'Zastopstvo po vseh večjih mestih. INTERTRADE Podjetje za mednarodno trgovino • POSPEŠEVANJE ZUNANJETRGOVINSKE IZMENJAVE POSREDOVANJE PRI IZVOZNIH IN UVOZNIH POSLIH • POSREDOVANJE IN ORGANIZACIJA IZVOZA INDUSTRIJSKE OPREME, INVESTICIJSKIH DEL IN STORITEV TER INDUSTRIJSKE KOOPERACIJE • MEDNARODNA TRGOVINA IN FINANCIRANJE IZVOZNO-UVOZN1H POSLOV • BROKERI ZA NAKUP IN PRODAJO PLOVNIH OBJEKTOV • ZASTOPSTVO INOZEMSKIH FIRM V JUGOSLAVIJI IN JUGOSLOVANSKIH PODJETIJ V INOZEMSTVU Centrala: INTERTRADE, Ljubljana Titova 1 Predstavništva v Jugoslaviji: BEOGRAD, ZAGREB, RIJEKA Predstavništva in podjetja v inozemsvu: Severna Amerika — NEW YORK Južna Amerika — BUENOS AIRES in BOGOTA ZAR — CAIRO in ALEXANDRIA Sudan — KHARTOUM Indija — BOMBAY, NEW DELHI, CALCUTTA IN CHANDIGAR Ceylon — CCLOMBO ČSSR — PRAHA Iz d e lu je : Pošta: Deskle-Anhovo Telet.: 3 - Telegram: Salonit-Anbovo . i > ■ i... - .1 NDR M M M l\ VISOM IV REDNI POR I LANI) -CK !\1 ENI KRI I INK IZ SALONI I A 1LAČNE CEVI NORMALNIH DIMENZIJ IN TIPOV CEVI ZA KANALIZACIJO IN NAMAKANJE — LAHKI IN TEŽKI TIP VENTILACIJSKE ENO EN V EC Tl!LJ AV NE CEVI VAZE ZA CVE IIE KADI IN DRUGE IZDELKE ZA POTREBE GRADBENIŠTVA IN INDUSTRIJE iiiaaiiaiiiianaiiiiiiBiiiiiiiiiBiiiniai TRŽNI PREGLED Italijanski trg Na italijanskem trgu z žitaricami so se kupčije že začele preusmerjati k pšenici letošnjega pridelka. Končno so znane tudi cene novi pšenici; ta se skoro ne razlikuje od lanskih in se sukajo od 6300 do 7300 za stot. Povpraševanje po zelenjavi je vedno zelo živahno, saj se zelenjava prodaja po ugodnih cenah, medtem ko so cene sadju visoke, posebno češnjam in marelicam. Cene goveji živini za zakol so se nekoliko znižale zaradi manjšega zanimanja. Kupčije z živino za rejo in vprego pa so slabe, ker je na trgu razpoložljivost te živine skrčena. Trg z maslom še vedno popušča, saj so cene zopet padle za 5 lir pri kg, medtem ko so kupčije s sirom čvrste. Na vinskem trgu so kupčije usmerjene k boljšim vrstam vina, katerih razpoložljivost že gre h koncu. Trg z oljem je umirjen, cene so ustaljene. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Marelice 70-200, jabolka delicious 160-280, fige 100-180, debele jagode 200-250, hruške 100-160, breskve 130-450, pomaranče 160-250, limone 80-130, češnje 130-180; zelen česen 100 do 150, šparglji 80-230, pesa 40-80, rdeča pesa 50-100, korenje krajevnega pridelka 50-80, ku-marce 80-200, čebula 65-130, svež fižol 200-270, fižol boby 50-200, ci kori j a 80-200, solata trokadero 30-100, zelena paprika 200-400, paradižniki 80-200, peteršilj 80-150, zelena 100-140, špinača 50-130, bu-čice 80-130 lir za kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi piščanci 300, zaklani očiščeni piščanci 510-670, uvoženi zmrznjeni piščanci 450-500, žive kokoši 350-430, zaklane kokoši 500-550, žive domače kokoši 720-800, zaklane domače kokoši 900-1100, uvožene zmrznjene kokoši 500-550, zaklane pegatke 1300-1500, uvožene zmrznjene pegatke 700-750, zaklani golobi 1000 do 1400, uvožene zmrznjene pure 500-560, domači zaklani purani 700, uvoženi zmrznjeni purani 450-650, žive domače gosi 550-600, zaklane domače gosi 700-850, uvožene zmrznjene gosi 380-400, zaklani domači zajci s kožo 650-750, brez kože 800-860, uvoženi zmrznjeni zajci 800 lir za kg; živina za rejo: male gosi 300-450 lir kos, račice 700-1300, mali pu-rančki 900-1400 lir kos. Sveža domača jajca I. 22-25, II. 16-17 lir za jajce. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA FLORENCA. Živina za rejo in vprego: teleta do 1 leta stara 160-210.000 lir glava, teleta od 1 do 2 leti stara 220-250.000 lir glava, junci 2 do 3 leta stari 520- 550.000 lir par, voli 3 do 4 leta stari 550-600.000 lir par, voli 4 do 5 let stari 580-620.000 lir par, 5 do 9 let stari 460-510.000 lir par, krave 3 do 4 leta stare 580-620.000 lir par, 4 do 5 let stare 550 do 600.000 lir par, 5 do 8 let stare 450-500.000 lir par. Klavna živina neodstavljena teleta 690-740 lir za kg, junci I. 525-545, voli I. 395-415, II. 345-375, krave I. 375-405, II. 325-345, suhi prašiči 340-360, neodstavljeni prašiči 320 do 370, ovce 210-250 lir za kg. KRMA MILAN. Celi ali zrezani rožiči 4700-5000 lir za stot, seno majskega reza 2400-2600, detelja 2200 do 2400, slama 1700-1900, krmne pogače iz tropin 4400-4500, lanene 7000-7100, krmna moka iz zemeljskih lešnikov 6100-6150, kokosova moka 4200-4300, iz tropin 4300-4400, iz sončnic 2600-2800, iz koruze 4250-4350, lanena 6200 do 6300, iz paradižnikov 4780-4850, iz sezama 5900-6000, moka iz prepečene soje 6900-6950 lir za stot. OLJE MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, za takojšnjo izročitev in plačilo, brez embalaže, trošarina in prometni davek nevraču-nana. Surova olja: iz zemeljskih lešnikov 32.800-33.000, iz koruze 27.900-28.100, iz soje 29.300 do 29.500, iž tropin 28.300-28.500, navadno olje iz kokosa 22-22.500, laneno olje za industrijsko po- MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO Pšenica (stot. dol za 60 funtov) . . Koruza (stot. dol. za 56 funtov . . NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) ..... Cin (stot. dol. za funt)........... Svinec (stot. dol. za funt)........ Cink (stot. dol za funt)........... Aluminij (stot. dol. za funt) .... Nikelj (stot. dol. za funt)........ Antimon (stot. dol. za funt) .... Lito železo (stot. dol. za funt) . . . živo srebro (dol. za steklenico) . . Bombaž (stot. dol. za funt) .... Volna (stot. dol. za funt)......... Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt) . Kakao (stot. dol. za funt)......... Sladkor (stot. dol. za funt) .... LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . . . Cin (funt šter. za d. tono) .... Cink (funt šter. za d. tono) .... Svinec (funt šter. za d. tono) . . . Kavčuk (penijev za funt)........... SANTOS Kava ((Santos D» (kruzejrov za 10 kg) 9.6.64 15.6.64 23.6.64 143 »/» 143 Va 140 Vi 123 Vi 122 Va 123,— 38,25 38,25 38,— 149,50 153,— 156,— 13.— 13,— 13,— 14,75 14,75 14,75 24,— 24,— 24,— 79,- 79,- 79,— 40,75 40,75 39,— 63,50 63,50 63,50 269,- 270,— 271,— 35,40 33,15 35,35 168,— 167,5 164,5 46 ’/; 47,— 67 Va 22 V, 22,- - 22 y2 5,49 5,- 5,02 291 Va 307,— 289,— 1143,- 1205,— 1244,— 121 Va 131,— 140,— 87 Va 89 3A 92 Vi 20 V,« 20 Vi 20 V,« 2760,— 2792,— 2840,— V minulem tednu so na mednarodnih trgih s surovinami za-znam.ovali napredek cina, svinca, cinka, živega srebra, volne, kavčuka, kave in sladkorja. Nazadovali so baker, bombaž, kakao, pšenica in koruza. Tečaj je ostal bistveno nespremenjen aluminiju, litemu železu in juti. KOVINE Cena bakru je na .londonski kovinski borzi rahlo nazadovala, Svetovna proizvodnja čišče-nega bakra je vrgla v maju 334.115 ton ali 7.214 ton manj kakor v aprilu in 17.972 ton več kot v istem mesecu lanskega leta. Tečaj činu se je spet dvignil tako v Londonu kot v Singapu-ru. Poročajo, da bo General Services Administration postavila na trg do marca prihodnjega leta še 20.000 ton te kovine. Na londonskem trgu je napredoval tudi cink. Menda bodo določili zakon Za prodajo 75.000 ton cinka iz strategičnih presežkov ZDA. KAVČUK Cena kavčuku je na londonskem trgu nekoliko napredovala. Svetovne zaloge naravnega gumija niso v prvih treh mese- cih tega leta zadovoljile povpraševanja, čeprav se je med tem svetovna proizvodnja dvignila za 5 odsto, svetovna poraba pa zmanjšala za 2 odsto. Razlika med ponudbo in porabo je znašala blizu 35.000 ton. VLAKNA Tečaj bombažu je na newyor-škem trgu nazadoval. V desetih mesecih te sezone (avgust lani -maj) se je ameriška poraba povečala na 7,114.000 bal proti 7,044.000 bal v odgovarjajočem razdobju prejšnje sezone. Cena volni je v New Yorku zdrknila, a drugod se je dvignila. V Avstraliji so od julija lani do konca maja letos prodali vsega 4,701.464 bal za 422,8 milijona avstralskih funtov šterlingov proti 4,464.459 bal za 334 mii. f. šterlingov v istem času minule sezone. ZlVlLA Tečaj sladkorju je tako na londonskem kot na newyorškem trgu rahlo napredoval. Mednarodni svet je na zadnjem sestanku v angleški prestolnici proučil osnutek za nov mednarodni sporazum glede sladkorja. Cena kavi se je v New Yorku utrdila. rabo 22.600-22.800, ricinusovo olje za industrijsko porabo 33.900 do 34.700; semensko jedilno olje: iz zemeljskih lešnikov 36.500-36.700, semensko jedilno olje I. 33.400 do 33.700; oljčno olje: (dampan-te» 48-48.500, retificirano 54.600-55.000 lir za stot. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 700-780 lir za stop/ stot, Barbera sup. 12-13 stop. 950 do 1030, Oltrepo’ pavese 8-9 stop. 660-730, mantovansko rdeče 8-9 stop. 680-740, Valpolicella Bardo-lino 9-11 stop. 790-860, Soave belo 9-11 stop. 800-890, Raboso 9-10 stop. 725-775, Merlot 10-12 stop. 775-875, Reggiano 9-10 stop. 740-790, belo vino iz Romagne 9-10 stop. 650-680, rdeče 9-10 stop. 670-700, klasični toskanski Chian-ti 12-13 stop. 455-495 lir steklenica, navadna toskanska vina 8-10 stop. 610-720, Aretino belo 8-10 stop. 600-700, belo vino iz Mark 9- 10 stop. 660-680, rdeče 9-10 stop. 660-700, Sansevero belo 10-11 stop. 685-715, belo vino iz Sardinije 10,5-11,5 stop. 695-715, rdeče 12-13 stop. 785-885 lir za stop/ stot. MLEČNI IZDELKI MILAN. Cene veljajo za kg. trošarina in prometni davek ne-vračunana. Domače maslo 900 lir za kg, lombardsko maslo 885, iz centrifuge 935; sir grana proiz. 1961 1100-1150, proizv. 1962 1080-1140, proizv. 1963 940-1010, grana svež od 1 do 30 dni 680-690, uležan od 30 do 60 dni 690-750, sbrinz svež 660-710, uležan 750-780, Emmenthal svež 725-755, uležan 825-835, provolone svež 640-660, uležan 700-720, gorgonzola svež 360-380, uležan 590-640, it.a-lico svež 500-540, uležan 630-670, taleggio svež 400-420, uležan 580-610, crescenza svež 410-430, uležan 520-550 lir za kg. ŽITARICE GENOVA. Fina mehka pšenica 7200-7250, trda pšenica 8250 do 8300, pšenična moka tipa «00» 10- 10.200, krušna moka tipa «0» 9500-9700, tipa «1» 8800-9000, testenine tipa «0» 18.500-19.500, tipa «1» 15.300-15.800, navadna domača koruza 4700-4800, finejša 6400-6450, uvožena koruza Plata 4575-4600, Yellow corn 4300-4375, koruzna moka 6600-7150, oluščen riž Arborio 17.800-18.500, R. B. 18.700-19.200, Rizzotto ' 19.100 do 19.800, Razza 77 19 200-19.900, Ma-ratelli 19.200-19.700; uvožen ječmen 4525-4550, uvožen oves 4300-4350, proso 4250-4350 lir za stot. PAPIR IN LEPENKA FLORENCA. Bel tiskarski papir 150-170 lir za kg, navaden tiskarski papir 150-190, bel pisarniški papir srednje vrste 160 do 210, barvan pisarniški papir srednje-vrste 175-215, fin bel pisemski papir 205-250, barvan papir za lepake 200-235, navaden papir za embalažo 120-160 finejši 165-240, siva lepenka 70-100, bel kartončin 250-330 lir za kg. VALUTE V MILANU 15.6.64 23.6.64 Amer. dolar 624,10 624,10 Kana . dolar 575,50 575,50 Nem marka 157,16 157,16 Francoski fr. 127,35 127,40 Švicarski fr. 144,75 144,75 Avstrijski šil. 24,17 24,165 Avstral. funt 1383,— 1383,— Funt št. pap. 1744,50 1745,50 Funt št. zlat 6200 6250,— Napoleon 5.900,— 5950,— Zlato (gram) 718,— 718,— Dinar (100) — Trst drobni 80-82 debeli 69-71 BANKOVCI V CURIHU 23. junija 1964 ZDA 11 dolar' 4,29 Anglija (1 funt št.) 11,95 Francija (100 n. fr.) 87,00 ’ Italija (100 lir) 0,6870 Avstrija (100 šil.) 16,60 CSSR (100 kr.) 9,50 Nemčija (100 DM) 107,50 Belgija <100 b fr.) 8,55 Švedska (100 kr.) 83,00 Nizozemska (100 gold.) 118,30 Španija (100 pezet) 7,05 Argentina (100 pezov) 2,40 Egipt (1 eg funt) 5,40 Jugoslavija (100 din) 0,55 Avstralija (1 av funt) 9,50 H 1 J E K A . Jugoslavija Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite Izletov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristanišči b ali pa na potovalne agencije. IMPORT EXPO RT «TECHNA» TRST Via Carlo Ghega, 2 - Tel. 35-907 TELEGR.: «TECHNALUIN» RONKE (GORICA) DREVORED SERENISSIMA PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE LA GORIZIANA Gorica Via D. d’Aosta N. 180 - Tel. 28-45, 54-00 Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo TRGOVINA ČEVLJEV GEC ALOJZIJ TRST (Rojan) Trg tra i Rivi Ženski, moški in otroški čevlji priznanih znamk ter gumijaste copate vseh vrst po najnižji ceni. TRANS-TRIESTE TRST TR1ESTE, Via Donota 3 Tel. 38-827, 31-906, 95-880 Soc. a r. I. UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne CHAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE A. POŽAR TRST - VIA BOCCACCIO, 3 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo — Postrežba hitra. — Cene ugodne ..GOSPODARSTVO” Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9. tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir '35-—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir Pošt. tek. rač. ((Gospodarstvo« št. 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba ((Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst, Ul. Montecchi 6 URADNA IN ZLATARNA MIKOLJ KABEL TRST Čampo S. Giacomo 3. tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike Elektro - inštalacijsko podjetje AMBROŽIČ MILAN :::::::::::: TRST Miramarski drevored št. 29 Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telefonsko številko 29-322 ! Se priporočamo Hc» lit i' planine! BLED vas vabi Jezero z otokom, blejski grad, izleti v prelepo okolico, prire ditve, žičnica na Stražo, poletni in zimski športi, lov, ribolov. # Prometne zveze ugodne S GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER HOTEL KRIM BLED se priporoča svojim cenjenim gostom za obisk v hotelu s svojo restavracijo, bifejem in nočnim barom ter na blejskem gradu. Izvrstna kuhinja. Prvovrstna 'postrežba. Pred in po sezoni znaten popust! HOTEL «GALEB» - KOPER Odlična restavracija s senčnim vrtom. Ples na vrtu vsak dan. Za dobro razpoloženje skrbita dva priznana orkestra. RIBJA RESTAVRACIJA, KA-s VARNA «LOŽA», restavracija J TAVERNA in buffet SEMEDELA priporočajo svoje gostinske usluge. ŠP0RTH0TEL «P0KLJUKA» (BLED 1250 m) Moderno urejen notel s tekočo toplo in hladno vodo, centralno kurjavo in dvigalom. Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavarna z glasbo m piesom železniška postaja Lesce-Bled, Bled-Jezero Stalna avtomobilska zveza. Obiščite nas, zadovoljili Vas bomo! lova Golica Moderno urejen hotel z vsem konfortom - Restavracija in kavarna — Ples vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina Hotel«SiON» r— * ! LJUBLJANA, Titova 10 nf||f J gs S * j HOTEL V STROGEM CENTRU MESTA Internacionalna restavracija _______ — narodne specialitete — -----” Nočni bar z mednarodnim artističnim programom. Lastna kavarna z glasbo, klubski prostori in slaščičarna. _ Uslužbenci hotela govore vse svetovne jezike — Hotel «ADRIA» Ankaran vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v weekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave! «KONVENT» je odprt skozi celo leto. Obiščite CASINO VIL L A ROSALIA OPATIJA Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure. □ ROULETTE □ BACCARA ::::::::::::::::::::::::::::::::: :::::::::::::::::::: SPLOŠNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO - POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN - JUŽNA AMERIKA - VIA ZAHODNA AFRIKA (Rijeka Split Neapelj Genova Marseille Casablanca Dakar Conakry Tacoradi Tema. Rio de Janeiro Santos - Montevideo Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo Indonezijo Japonsko ■ ZDA ■ Zahodna afriška obala • sredozemske luke) IN NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti Za vse informacije se obrnite na upravo podj -tja »SPLOŠNA PLOVBA«, Piran, Zupančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telexi: 035-22, 035-23, telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU © adriaimpexs»« TRST, Via de lla Geppa, 9 Tel.: 38.770, 29.135 IMPORT - EKPORT industrijskih proizvodov Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo I čJ u c O L I M I wj AK Gestisce t servizi merci e passe ;geri sulle linee: ADRIATICU — NORD EUROPA (servizio celere ed espresso) partenze da Riieka ogni 7 giorni ADRIATICU - NORD AMERICA i Nori,. <>t Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICU - SUD AMERICA partenze ogni 30 giorni ADRIATICU — LKVANTE partenze ogni 7 giorni ADRIATICU - IRAN - 1RAQ partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - INOIA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - ESTREMO ORIENTU partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - GOLFU MESSICO partenze ogni 20 giorni con 52 moderne e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 B.R.T. La ((JUGOLINIJA« accetta il crasporto di merci anche in porti fuori delle linee regolar' TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA --- «JUGOLINIJA » ■ RIJEKA ----- Transadria,,, IMPORT E X P O R T TRST Ul. Cicerone 8-11 Tel. 30-214 Skladišče: Scnlo Legnumi Vse vrste lesa eksote furnirje polieslvre.dekorativne plastične profile laminate stroje in druge artikle za lesno industrijo JnixAiuA6fia ICofitA, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA • TELEF. 141, 184 . TELEX: 03-517 * Mednarodna špedicija m transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — Špediter-ska služba na mednarodnih razstavah m sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo _ Transportno zavarovanje blaga — Carl-njen j e blaga — Redni zbirni promet lz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem vagonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu tn uskladiščen j e blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE; Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor. Sarajevo. Sežana, Subotica, Novi Sad. Zrenjanin, Jesenice, Nova Gorica, Kozina. Podgorje. Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Ploče-Bar. PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823 PREN UVLJENI Hotel P OŠ TA TRG UBERDAN 1 — TeL 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah Dvigalo — Centralna kurjava Konfekcijska trgovina » F IM A R TRST Corso Italia 1 Telef. 29-0.43 Izbrana eleganca linije FlMAR za moške, ženske in otroške obleke navdušuje vse. Te so neuničljive in narejene kot «po naročilu». OBIŠČITE TRGOVINO F1MAR1 IMPENPORT UVOZ - JZVUZ • ZAfclUtiSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 Telef. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago UL del Bosco 20 Tel. 30010 1'elegr-: lmpexport - Trieste UVAŽA: VSAKOVRSTEN LES CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO IZVAZA: TEHNIČNI MATERIAL . RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu MOBIL! 91A »A LOŠKO TRST . TRIESTE, ulica XXX Ottobre vogal ul. Torrehianra, telef. 35-740 Slatdne Pohištva dnevne sobe oprema za urade • vozički • posteljico permafles Razstave: Ul. Vatdirivo, 29 Ul. F. Filzi 7