F.NOELBERT GANGL: Za enotno strokovno organizacijo vsega jugoslovanskega učiteljstva. .Uovoril na delegaciji »Zaveze« dme 6. avgusta t. 1.) Odkar živirno Srbi, rirvati in Slovenci v skupai aomovini, gie nase streanjenje zu teia, ua izveaemo cenlraiizacijo šoistva tako, kakor bo lo spiosni ia siroki kuituri aasega uoeuaiega naioaa v konst. Daaes iii tega vprasaaja na dnevnem redu; a venuar ga aioraia oineniti, ker se rni zdi pravao, da iz ajega lzvajam logioni zakljucek: l_,notno aio_aaio zciruziu tudi vse svoje vrste — lzvesti raoramo centraiiio oigarnzacijo učiteijStva brbov, Hrvatov in bloveacev! Kralko m kategoričao se glasi ukaz: Moramo! Moramo pa, ker iiočemo nekateri in ako hočeino vsi! Zai se mi, aa je vendar dospela doba, ko lahko izbrišeiiio iz svoje kulturne zgociovine kranjskega, stajerskega, koroskega, pnmorskega, clahaatinskega, lirvatske,ga, sibskega učitelja, ko lanko preideaio preko libeiainega, sociaiao-deaiokraškega ali kierikainega ucitelja — ter se vsi prekrstimo s skupniiii imenom, z imenom jutiObiovaaiskega uuteija, z imenom učitelji brbov, iirvatov in bloveacev ter se združimo na skupnem delu v dosego skupnih koiisti svojega stanu in po našem stanu koristi svojega šoistva! bkupaa nam j« domovina, skupno in enotno mora biti uči teljstvo — ena in enotna mora biti naša stanovska organizacija! Ustvarjena pa mora biti skupna naša organizacija na taki podlagi in na takih načeiih, da ne bo nikogar odbijala od sebe, ampak da bo vsakemu, ki je po svoji zavesti predvseat in edino učitelj svojega natoda, vstop vanjo mogoč. To je prvi pogoj! Drugi nič manj važen pogoj je ta, da je očuvana v naši organizaciji vsakemu pripadniku našega stanu popolna svoboda v vsakem oziru in v takih mejah organizačnega statuta, da bo edina zadača organizacije kot celote in vsakega njenega sestavnega dela čuvanje naših stanovskih koristi in pospeševanje naših stanovskih Jialog, kakor je izvrševarcje naših stanovskiii dolžnosti sveta naloga naše celote in vsakega posamezuika. i retji pogoj, cnakovreden prvima dvema, je nasa aobia 111 resua voija. Ako vrzeaio od seoe to, kar nas loci in cepi, in clvignemo uo združcvalae vei}ave to, kar aaia je skupno, kar nas veze m napravlja eaakopravne clane istega stanu, potem sino takoj na piavi poti, ki drzi v skupno, enotno stanovsko organizacijo. Kot učitcij sem oigainizovan v svoji staaovski uigaaizaciji ni boai lzkušal v a.i uveijavit. aaceia ia aazore, ki seia o njin piepncan, ua so v konst staau m soii. V organizacu.« nisem pohtik, ampak sem kuiturni delavec in bojevaik za stanovske interese. j\ačeio aeiaokratizma mi daje zunaj orgaaizacije pravico, da seai claii poiitiške stranke ia kultuiae struje, ki oagovarjata mojemu svobocttieaiu pieuuaiku m prepiičanju. la kjer iaiaai zuaaj orgaaizacije besedo, veljavo ia moč, taai mi oo aieja staauvska zavedaost velevala, da pndobim javno mnenje za aaše skufne težaje, da torej straake ia struje vaaiaem za svoj staa, ne da bi svojo organizacijo sprevljal v odvisaost aii jo celo podreja^ strankarskim interesom politike. Moje delo kjerkoii bo toliko uspešaejše in toiiko agiedaejše, ker me bo aapajaia ponosna zavest, da stoji za menoj vsa orgaaizacija, kadar ia kjer delam ali govorim v njenem imenu ali v soglasju z ajenimi načeli. Ako kje, pride v našem slučaju do veljave receaica: Vsi za enega ia edea za vse! — IJrugi naj se naslanjajo na aas, a ae mi aa druge! la — ničesar o nas brez nas! — Vprašanje, ki sedaj o njem razpruvijamo, ni novo. ldeja združenja vsega jugoslova^nskega učiteljstva nas ¦neprestano spremlja že od 1. 1900. O vzrokili, ki sq bili v aas, a jačji še zunaj nas, da se to ni moglo zgoditi, ae bom govoril. Ker pa ,'e konceai vojne padla najbesnejša sila, ki nas je cepila ia razdvajala, ia ker je želji po aaši skupni organizaciji splošna, oi ?rešili nad svojim staaom, ako ne pridemo takoj od sanj in načrtov do pozitivnega dela, da uiesničimo čimprej svoj stanovski ideal. Velike naloge bližnje bodočnosti nas silijo k temu. i^o svojeia časopisju, aa svojiii zboiovanjili ter aa posveiovaa.ia v z-agieDu, ijeogmuu ia Ljuuijaia snu> zc vse^uaasko 1'azpi'avijaa o leai. iMcesar nisuio puknvan, o vseai snio obvebtui po resaici ia pravici svoje seuanje oigamzacije. i\use ue_o je posieao, saioneao 111 resuio. JNe iruiai torej neresiiice, ako piavaa, da nam je lasao, kaj uocemo. izguuijaa oi cas, ako ui uaaes lznova o tera lzcrpao razpravijaii. ipravni pa aioramo v razgovor nacuaa vprasaaji, ki uciita ucue_jstvo bni v uva vauoia: 1. bmo li za popoiao ceacializacijo svojega stanovskega udruzeaja ni 2. aii smo za aoseaaaje pokiajiasKe zveze, ki se aaj sele zdruzijo v centraino upravo ? brbi stoje aa prvem staiiscu, medteai ko ima drago stalisce aekatere firvate aa iivoji straia. Jaz se v polai zavesti in z lSkieaiai prepilčanjem pndružujeai bratoai brboai m se izrekam za euomo ceauuiao staaovsko orgaaizacijo vsega uciteljstva kraljestva brbov, nrvatov m biovencev — lzrekam se za Unijo jugosluvaaskega aciteljstva! '¦<¦ Mozai bomo lri iiaše delo bo uspešao saruo v teia slucaju, če aastopamo v vsakera priaieru enotno, zavestao m odlocao, oprti sarai aase! Interesi vsakega posaaiezaika aaai morajo biti prav tako sveti in važra, kakor iateresi večjih skapia ali kateregakoii celotaega dela našega zediajeaega učiteijstva! Ce stojiiao učitelji nied prvimi kulturairai delavci svoje domoviae, ako se uvrščamo v krog delavae iateligeace, moramo dokazati svojo državljaasko zavest s tem, da prvi izbrišemo vse pleaienske razlike med seboj, da porušimo vse meje ia pregrade, da se iznebimo vsakega separatizma — da torej zapišerao v kajigo zgodoviae žalostnoveseah, dela, žrtev in uspehov polaih preteklih časov, pa da združeai v enotao in kompaktno maso uberemo eaotao in skupao pot, ki dovede do popolae zaaage aaša skupaa načela in pridpbi ačiteijstvu ono veljavo, ki mu gre _>o izobrazbi, pomeau in nalogah. Ako pa ostaaemo organiziraai tako, kakor srao doslej, pokažeiao s tem samo, da aam je več do plemeaskega razlikovanja, nego do uspešnega izrabljaiaja svojih moči, ki morejo priti do popolne veljavnosti le v tem primeru, ako jih zbijemo v ceioto, iz katere aam izvira aeizčrpni vrelec ugleda, tvorne sile ter aioralinih in materialnih dobrin. V taki organizaciji, kjer bomo združeai vsi, ki smo istega mišljeaja ali različaega iatelekta, enakih ali neeaakih iadividualnosti, ki pa vendar imamo vsi pred očmi isti smoter: vse svoje raoralae in materialne sile posvetiti blaginji stanu — se nam obeta stalao, tiajno, živahao delovanje, zato neprestan napredek, ker bomo drug drugega vnemali, dvigali, vzpodbujali ter navajali do predlogov ia aačrtov. Ne bomo torej v aevaraosti, da zapademo brezdelju in duševai lenobi, ker bo vsakogar moralaa dolžaost, da uveljavi resno in stvarno, brez strasti ia žalitev svoja aačela, ki se mu zde prava in najboljša! Sedaj aam je daaa na svobodno voljo izbira, ali da ostaaemo prostovoljno v starih mejah separatistov in lokalnh patrioiov, ali pa da z odločilaim korakom stopimo pod skupno streho — da torej pred vso javaostjo ponosao izpričamo, da je dobil velik čas velike ljudi! " Iz povedanega izvira, da ne moremc daaes ničesar drugega reči nego to: Iz vsega srca ia s kipečo radostjo pozdravIjaaio treautek, ki nsmj^d je naklonila prijazna usoda ia sreča juaaška, ko lahko razrušiaio slovensko streho nad seboj ter v bratski ljubezni in v staaovski zavednosti podarao desnico in srce Srbu ia Hrvatu s prisego: z vami smo eao ia z vami eno ostaaemo do koaca dni! — Naša Zaveza, ki smo jo iz vsega srca, iz polae duše, v radosti, a še boij v trpljeaju, z delom in naporom Ijabili m zaajo vse žrtvovaii — ta v bojih preizkušeaa in nezmagljiva naiša Zaveza je umrla — naj živi Uaija jugoslovaaskega učiteljstva, naj živi skupna ia eaotaa staaovska orgaaizacija uciteljstva kraljestva Srbov, hrvatov in bioveacev! Tej skupnosti, temu naseiau ediastva ia bodočaosti svojega stanu, svoje domoviae, svojega naroda in svojega šolstva žrtvujeaio slovenski učitelji to, kar smo aalepšega, aajveličastoejsega imeli — žrtvujemo svojo Zavezo! Temelj aaši enotai skupni orgamizaciji s ceatralo v Beogradu naj ustvarjajo okrajna učiteljska društva, ki jih raoramo reiormirati na osaovi enotnih pravil. V okrajnih učit. društvih naj se osredotočuje aaše podrobno delo, odtod naj izhaja iaiciativa in kritika, tu bodi ognjišče staaovske zavednosti in torišče aeprestane delavaosti! Tako damo svoji bodoči skupai orgaaizaciji trdno ia trajno podlago. Centralna uprava v Beogradu nai s posebnim ozirom na gojitev in pospeševanje naše iredente, s posebnim in nujnim ozirom na naše zamejno in obmejno učiteijstvo in šolsivo ter v svrho hitrega, točnega, zato uspešnejšega delovanja in poslovanja stalno vzdržuje v Ljubljani filialko svojega urada po vzorcu sedanjega Zavezinega strokovnega tajništva, kakor priporočam iz navedenih vzrokov ustano- vitev enakih podružnic po vseh srediičih našega kraljestva. Uravaava aiaterialnih prilik je zadeva likvidacije, ki se izvede do splošnega učiteljskega kangresa. Likvidacija bodi izvršena tako, da pridejo vse materialne dobrine po možnosti v prilog vsemu učiteljstvu v kraljevini, ne da bi bil pri tem oškodovan tisti del učiteljstva, ki se ga tiče likvidacija.