se
25
11
• maraton
Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si
dni i 15. JUNIJ
Cenjeni bralci in poslušalci!
Kmalu se selimo v poslovno hišo OMEGA na Osojnikovi cesti 3, Ptuj (pri hotelu).
Kultura Ptuj • Sanacija gledališke stavbe še ta teden
O Stran 10
Ptuj, torek, 21. maja 2013
letnik LXVI • št. 40 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
www.radio-ptuj.si
Gospodarstvo,
obrt, podjetništvo
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski T
r , i.
Ptuj • Nova pridobitev za vse Spodnje Podravje
Tudi na Turnisce je prišla pomlad
Tradicionalna prireditev Biotehniške šole Ptuj Pomlad na Turnišču, ki jo vsako leto organizirajo v času Dobrot slovenskih kmetij, je letos ponovno prinesla pisano dogajanje, ki ga je obeležilo odprtje izjemno pomembnega - kar 1,3 milijona evrov vrednega - objekta za dopolnilne dejavnosti.
Nogomet • Zavrč uresničil sanje
O Stran 13
Rokomet •
Srečen konec za Veliko Nedeljo
O Stran 12
Šolsko posestvo v turniškem kompleksu, ki mu dijaki Biotehniške šole Ptuj vlivajo življenje, bo poslej še lepše in pestrejše. Medpodjetniški izobraževalni center (MIC), ki deluje v sklopu Šolskega centra Ptuj, je namreč bogatejši za objekt dopolnilne dejavnosti, v katerem so prostori, namenjeni za predelavo mesa, kisarno, žganjekuho, hladilnico in sušilnico za sadje ter zelenjavo, v zgornjem nadstropju objekta pa je še velika predavalnica. Investicija, ki je bila izpeljana s sredstvi Evropskega socialnega sklada, Šolskega centra Ptuj ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ne bo koristila zgolj številnim srednješolcem, temveč bo pomembno prispevala k izobraževanju tako dijakov in študentov kot odraslih. Seveda pa tudi ptujska Biotehniška šola z novo pridobitvijo pomembno nadgrajuje svojo kmetijsko predelavo, ki je bistven del izobraževalnega in proizvodnega procesa.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Atletika •
Kolaričeva znova na mednarodno sceno O Stran 15
Ptuj • Štirideset let Združenja multiple skleroze Slovenije
Prepoznavna invalidska organizacija
V praznovanje 40-letnice Združenja multiple skleroze Slovenije se aktivno vključuje tudi ptujska podružnica Združenja, ki jo vodi Jolanda Šoštarič. Že nekaj let v maju Združenje skupaj s podružnicami organizira teden multiple skleroze, predvsem z namenom osveščanja o potrebah in ovirah slehernega posameznika, s katerimi se soočajo tako oboleli kot njihovi družinski člani v vsakdanjem življenju. Letos bo prvič pod pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja, česar so nadvse veseli.
Letošnji teden bodo zaključili z osrednjo slovesnostjo, ki bo 25. maja v Modri dvorani celjskega sejma v Celju in jo bo povezovala napovedovalka Radia Ptuj Darinka Čobec. Ob tej priložnosti bodo tudi širši javnosti predstavili vlogo in pomen Združenja, podelili priznanja in se poveselili na družabnem srečanju. V kulturnem programu bo nastopila tudi ptujska skupina Vox Arsana. Iz ptujske podružnice bo priznanje prejela Jožica To-manič, referentka za šport, po-verjenica in namestnica predsednice ptujske podružnice Združenja multiple skleroze Slovenije.
Združenje multiple skleroze (MS) Slovenije je bilo
ustanovljeno v Kočevju, da bi povezalo in pomagalo vsem obolelim za multiplo sklerozo, najpogostejšim nevrološkim obolenjem, ki v najaktivnejši življenjski dobi prizadene mlajše odrasle, tako ženske kot moške, vendar ženske bistveno pogosteje kot moške. Za multiplo sklerozo je do danes po celem svetu zbolelo že okrog tri milijone ljudi. Kljub intenzivnim medicinskim raziskavam vzrok njenega nastanka še ni pojasnjen. V začetku so njeni simptomi zelo blagi, zato jim sprva ljudje ne sploh ne posvečajo pozornosti. Sčasoma pa lahko nepredvidljivo napredovanje bolezni privede do blage ali celo najtežje oblike invalidnosti, pove predse-
dnik Združenja MS Slovenije Alojzij Ješelnik, ki nudi osebam z MS celovito pomoč na
področju zdravstva in sociale. Združenje MS Slovenije je članica Nacionalnega sveta inva-
Foto: Črtomir Goznik
Jolanda Šoštarič, predsednica ptujske podružnice Združenja multiple skleroze Slovenije.
lidskih organizacij, v okviru katerega tvorno sodeluje tudi pri usklajevanju interesov vseh invalidov v Slovenije. Že 22 let pa je tudi članica obeh največjih svetovnih organizacij za multiplo sklerozo. Danes je Združenje MS Slovenije prepoznavna nacionalna invalidska organizacija s statusom reprezentativnosti in s statusom društva, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva za osebe z multiplo sklerozo. V štirih desetletjih je uspešno razvila vrsto posebnih socialnih programov, ki jih v grobem delijo na rehabilitacijske in podporne programe, katerih osnovni cilj je pomagati obolelim za multiplo sklerozo na vseh ravneh, na področju ohranjanja in izboljšanja telesnega stanja, vključevanja v življenjsko in delovno okolje, pomoči pri zagotavljanju ekonomskega, socialnega, zdravstvenega in pravnega varstva. Kot poudarja predsednik Ješelnik, pamed najpomembnejše programe sodi preprečevanje vseh vrst zlorab invalidnih oseb.
MG
2 Štajerski TEDNIK
Po Sloveniji
torek • 21. maja 2013
Slovenija • Varčevalni ukrepi sprejeti
Vlada potrdila dogovor s sindikati in med drugim zvišala RTV-prispevek
Vlada je na četrtkovi seji potrdila dogovor o varčevalnih ukrepih v javnem sektorju, ki so ga v torek parafirali vladni in sindikalni pogajalci, je potrdil minister Gregor Virant. S predlaganimi spremembami zakona o izvrševanju proračunov za letos in prihodnje leto se je med drugim odločila še za višji rtv-prispevek in že napovedan dvig DDV.
Spremembe zakona o izvrševanju proračunov za letos in prihodnje leto gredo v smeri večje fleksibilnosti pri preraz-porejanju materialnih stroškov, kar je bila tudi ena od ključnih zahtev sindikatov. Hkrati usklajene spremembe prelagajo napredovanje javnih uslužbencev na prihodnje leto, določajo višino regresa za prihodnje leto za javne uslužbence in funkcionarje ter urejajo izplačilo razlike zneska za letni regres za lani na podlagi sodnih odločb za vse javne uslužbence in funkcionarje.
Med poglavitnimi rešitvami sprememb zakona pa je tudi višji rtv-prispevek. Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je že v ponedeljek dejal, da sindikati Radio-televizije Slovenija (RTVS) pričakujejo zvišanje rtv-prispevka, a da jim tega ni mogel zagotoviti in bo to verjetno edina točka, o kateri bo zadnjo besedo imela vlada.
Rtv-prispevek je bil sicer od 1. januarja letos nižji za pet odstotkov in so gospodinjstva mesečno plačevala 12,11 evra, po novem pa bodo morala znova plačevati 12,75 evra, torej toliko, kot je rtv-prispevek znašal lani.
S predlogom sprememb zakona o izvrševanju proračunov, ki ga pošilja v sprejem v DZ po nujnem postopku, pa vlada zvišuje tudi že napovedano stopnjo davka na dodano vrednost (DDV), s čimer se bodo prihodki proračuna države povečali za okoli 250 milijonov evrov.
Splošna stopnja DDV se bo s 1. julijem zvišala z zdajšnjih 20 na 22 odstotkov, znižana, s katero so med drugim obdavčeni hrana in zdravila, pa z 8,5 na 9,5 odstotka.
Vlada je danes tudi naložila proračunskim uporabnikom, da omejijo prevzemanje obveznosti, tako da se na integralnih postavkah proračuna ne porabi več kot sedem milijard
evrov. Izjema velja za izplačilo plač, obresti, rezerve, tekočih transferjev v sklade socialnega zavarovanja ter sredstev v proračun EU.
Na ta način bo vlada omejila prevzem obveznosti za približno 525 milijonov evrov, ukrep pa bo veljal začasno, namreč do 15. julija, ko naj bi bil predvidoma zaključen postopek sprejema rebalansa letošnjega proračuna.
Skladno z dogovorom s sindikati je vlada danes določila tudi besedilo predloga novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ga v državni zbor prav tako pošilja po nujnem postopku.
Predlog zakona ureja spremenjeno plačno lestvico, spremenjen dodatek za delovno dobo za vsako zaključeno leto nad 25 let delovne dobe za funkcionar-ke, usklajevanje osnovnih plač in redno delovno uspešnost in delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela.
Kot piše v sporočilu za javnost po današnji seji vlade, bo vlada skozi celotno programsko obdobje dosledno izvajala politiko zmanjševanja števila zaposlenih za en odstotek na leto v celotnem javnem sektorju, predvsem z nenadomeščanjem uslužbencev na izpraznjenih delovnih mestih. Zmanjševanje števila zaposlenih je strukturen ukrep s trajnimi učinki, so zapisali.
Pogajalci vlade in sindikatov javnega sektorja so dogovor o
Vsaka deseta prometna nesreča nastane kot posledica uporabe alkohola
Alkohol je vzrok vsake tretje prometne nesreče s smrtnim izidom, sicer pa kot posledica uporabe alkohola nastane vsaka deseta prometna nesreča. Alkohol v nesrečah najpogosteje nastopa skupaj s preveliko hitrostjo ter nepravilno smerjo ali stranjo vožnje. Ob pripravi nove zakonodaje snovalci razmišljajo o ničelni toleranci do alkohola v prometu.
V preteklem letu se je po podatkih policije na slovenskih cestah zgodilo 22.037 prometnih nesreč, kar je pet odstotkov manj kot leto prej. V prometnih nesrečah je lani umrlo 130 oseb (leto prej 141), 848 ljudi pa je bilo hudo poškodovanih (lani 932). Od 122 povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom v letu 2012 jih je bilo 42 alkoholiziranih, kar predstavlja 34 odstotkov vseh povzročiteljev. V
varčevalnih ukrepih, stavkovni sporazum in spremembe zakona o izvrševanju proračunov za letos in prihodnje leto parafirali v torek. O podpisu bodo najpozneje do ponedeljka dokončno odločili vsi organi sindikatov, pričakovati pa je zadostno podporo. Poslanci bodo dokumente predvidoma obravnavali v torek, ukrepi pa bi začeli veljati s 1. junijem.
Dogovor med drugim predvideva posege v osnovne plače javnih uslužbencev ter nižja vplačila za dodatno pokojninsko zavarovanje. Letos bi z ukrepi privarčevali 108,6 milijona, prihodnje leto pa 182,6 milijona evrov. S prerazporeditvami bi letos zagotovili še 99,3 milijona evrov, naslednje leto pa 25,3 milijona evrov.
Tako se je vlada danes seznanila tudi s stavkovnim sporazumom. Za podpis sporazuma in dogovora o varčevalnih ukrepih, ki bi veljali od 1. junija do 31. decembra 2014, je pooblastila Gregorja Viranta.
Vlada se je danes seznanila s predlogom aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor ter predlogom aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti. Hkrati vlada nalaga pristojnim ministrstvom, da do petka pripravijo in uskladijo s sindikati predloge aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti. V ponedeljek začetek redne majske seje DZ, v petek nadaljevanje izredne seje o fiskalnem pravilu
letu 2011 je bil ta delež manjši, in sicer 23-odstoten, letos pa zaenkrat znaša 60 odstotkov, je na novinarski konferenci ob predstavitvi akcije 0,0 šofer - trezna odločitev ta teden dejal Matjaž Leskovar s policije. Delež alkoholiziranih povzročiteljev vseh prometnih nesreč se je od leta 2008, ko je bil 13-od-stoten, zmanjševal do konca leta 2011, ko je bil 9,3-odstoten, v preteklem letu pa je narasel na okoli deset odstotkov. Alkoholiziranost povzročiteljev prometnih nesreč je najvišja v starostni skupini med 24 in 34 let. (sta)
Fides proti varčevalnim ukrepom
Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva ter sindikat zdravstva in socialnega varstva sta se odločila, da bosta pristopila tako k podpisu dogovora o varčevalnih ukrepih v javnem sektorju kot tudi stavkovnega sporazuma. Svoj podpis naj bi prispeval tudi sindikat delavcev v zdravstveni negi, zdravniki in
Kolegij predsednika DZ je danes določil časovnico redne majske seje DZ, ki se je začela v ponedeljek in bo trajala vse do četrtka. V torek se bodo poslanci po nujnem postopku lotili tudi predloga novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Za petek pa je napovedano nadaljevanje prekinjane seje o vnosu fiskalnega pravila v ustavo.
Poleg predloga novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju bodo poslanci imeli v torek na klopeh tudi predloga o dopolnitvi zakona o sodniški službi in zakona o državnem pravobranilstvu. Ker gre za paket treh povezanih zakonskih predlogov, bodo poslanci tudi slednji dve noveli obravnavali po nujnem postopku.
Vodjo poslanske skupine SDS Jožeta Tanka je zmotila vladna utemeljitev predloga, naj se omenjeni trije zakonski predlogi obravnavajo po nujnem postopku. Kot je opozoril, je vlada v utemeljitvi podala le skupni finančni učinek vseh treh predlogov, ne pa za vsakega posebej.
Tanko je zato izrazil pričakovanje, da bo vlada do sej pristojnih delovnih teles dopolnila utemeljitev s podatki o finančnem učinku vsakega zakonskega predloga posebej. S Tankovo pripombo se je strinjal predsednik DZ Janko Veber (SD) in pozval vlado k dopolnitvi utemeljitve. Da bo to storjeno, je obljubila generalna sekretarka vlade Tanja Šarabon.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han pa je Tankov predlog označil za nesmiselnega. Po Hanovih besedah gre za tri povezane zakonske predloge, zato po njegovem mnenju zadostuje podatek o skupnem finančnem učinku. Glede vladnega predloga za nujni postopek, pa je Han opozoril, da je »dan D« za sprejetje teh zakonov 1. junij.
zobozdravniki pa podpisu nasprotujejo.
V sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides pa so uradno sklenili, da ne bodo pristopili k podpisu dogovora o varčevalnih ukrepih. Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je vladi, ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo ter ministrstvu za zdravje pisno posredoval stališče, v katerem nasprotuje predvsem novi plačni lestvici. Po njegovih navedbah gre namreč za ukrep, ki je »izrecno naravnan proti intelektualcem in pomeni vračanje k uravnilovki«. Iz istega razloga Fides zavrača tudi znižanje dodatka za akademski naziv.
»V trenutku, ko sedanji ukrepi najbolj prizadenejo prav zdravnike, in ob tem, ko se bodo zaradi varčevalnih ukrepov in neuveljavljenih standardov in normativov pogoji dela zdravnikov še poslabševali, ni primerno, da se zdravnikom zniža še nadomestilo za bolniško odsotnost,« je med drugim še zapisal Kuštrin. (sta)
Torkov dnevni red majske seje DZ po pričakovanju prinaša tudi obravnavo predloga sprememb zakona o izvrševanju proračunov za letos in prihodnje leto. V tem primeru kolegij predsednika dZ ni glasoval o obravnavi po nujnem postopku, saj to določa že poslovnik DZ.
Potek poslanskih vprašanj premierki Alenki Bratušek in ministrom bo v ponedeljek najverjetneje zmotil podpis dogovora med vlado in sindikati, ki naj bi se zgodil predvidoma okoli 17. ure. Podpisa se bodo namreč poleg Bratuškove udeležili še štirje pristojni ministri.
Med točkami dnevnega reda, ki so predvidene za sredo, izstopa obravnava predloga tehničnega zakona o vračilu neizplačanega dela pokojnin, odvzetega zaradi varčevalnega zakona. Tudi tega zakonskega predloga se bodo poslanci lotili po nujnem postopku.
Poleg tega je za sredo predvidena še obravnava posebnega poročila varuha človekovih o projektu Zagovornik - glas otroka ter treh predlogov novel, in sicer zakona o državni upravi (skrajšani postopek), zakona o cestah (druga obravnava) in zakona o varnosti v železniškem prometu (druga obravnava).
Za četrtek je kolegij predsednika DZ največ časa, več kot pet ur, odmeril za odločanje o predlogu novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Tudi v tem primeru je obveljal vladni predlog za obravnavo po nujnem postopku.
Četrtek pa bo prinesel še tretjo obravnavo predloga novele zakona o kazenskem postopku in drugo obravnavo predloga zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU. Četrtkov dnevni red in s tem tudi majska seja DZ se bo končala z glasovanjem.
STA (Pripravlja: SiM)
Vzajemna lani podvojila dobiček
Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna je lani več kot podvojila dobiček. Ta je znašal 5,8 milijona evrov, leto pred tem pa 2,4 milijona evrov. Največji del presežka izhaja iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (4,4 milijona evrov), del pa iz drugih zavarovanj (1,4 milijona evrov), so sporočili iz družbe. Lani je imela družba 854.000 zavarovancev.
K pozitivnemu poslovnemu rezultatu je po pojasnilih družbe v veliki meri prispeval ustvarjen presežek prihodkov od naložb nad odhodki naložb v višini 3,5 milijona evrov. Vpliv na poslovanje družbe je imel tudi zakon za uravnoteženje javnih financ. Čeprav je zakon povišal doplačila, ki bremenijo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, in s tem spremenil obveznosti iz veljavnih zavarovalnih pogodb, je bil učinek prenosa stroškov na dopolnilno zdravstveno zavarovanje do konca leta 2012 pri Vzajemni nižji, kot so bile napovedi ob njegovi uveljavitvi, so pojasnili v družbi. (sta)
Uvodnik
Od častne pionirske do evropskih stričkov
Priznam, da mi zadnje čase ni več kaj dosti jasno, kaj se pri nas, v naši mali deželici, sploh dogaja. No, mislim, vem sicer, kaj se vsak dan zgodi, ampak vsega skupaj pa res več ne vem povezati v neko logično, razumljivo sliko. Recimo, naša vlada je uspela poslati svoj veliki rešitveniprotikrizniprogram v Bruselj ob zatrjevanju, da je veliko boljši in bolj prepričljiv, kot je bil prvotni predlog, poslan le teden dni prej. Kakšen točno je, je tako ali tako skrivnost. Torej so v enem tednu naredili čudežni program. Evropski strici pa bodo svoje o tem programu rekli konec meseca. V tej tišini čakanja se je zgodil sporazum vlade s sindikati javnega sektorja, ki je uradno sicer označen kot kompromis, dejansko pa vseeno bolj pisan na kožo sindikatov oz. javnih uslužbencev. Če bo zdržal in dokler bo zdržal, seveda.
Hkrati je počilo v Mariboru s stavko delavcev livarne, ki pravijo, da delo in naročila so, da pa je vodstvo podjetja gnilo in banke firmi pač nočejo več odobriti trenutno potrebnega kredita.
Na drugi strani se čisto mirno pove, da bo NLB-jevska luknja, ne luknja, prava „Postojnska jama" požrla še najmanj500 milijonov davkoplačevalskih evrov, menda zadnjič. Ah, ja, to je pa res za verjeti, ali ne? In potem tako čisto mirno na dan pricurlja še informacija, da bo treba za TEŠ 6 odšteti še precej milijonov več zaradi nekih kazenskih odškodnin ...
In tako gre vsak dan naprej. Ko se nekaj naredi, se ugotovi, da je bilo narobe (čeprav sem prepričana, da tisti vpleteni to vedo že vnaprej), potem se popravlja in izgublja vedno več denarja. Hkrati pa se sprejemajo neki varčevalni ukrepi; očitno zato, da se z denarjem, vzetim ljudem, plačujejo vedno nove napake. Joj, sem vljudna. Ne, ne plačujejo se toliko napake, ampak tista draga sekta skorumpirancev, ki na teh, očitno namernih napakah, odlično služijo. Vsak dan bolje.
In to naj bi bil scenarij rešitve iz krize pri nas? Potem pa res komaj čakam, da pridejo tisti trije evropski grdi strici k nam. Težko, da bo slabše.
Sploh pa se ne čudim več tistim, ki pravijo, da je bilo v Titovih časih boljše. To je bilo takrat, ko smo še kot prvo-šolčki prisegali nekako tako: „Danes, ko postajam pionir, dajem častno pionirsko besedo, da se bom pridno učil in delal"... In tako naprej do: „,,, da bom ljubil svojo domovino, vse njene bratske narode, da bom gradil novo življenje, polno radosti in sreče.«
Eh, in kje smo danes?
Simona Meznarič
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
torek • 21. maja 2013
Aktualno
ŠtajerskiTEDmK 3
Ptuj • Odprtje delavnic za praktični pouk v biotehniki
Za bogatejši medpodjetniški izobraževalni center
Tradicionalna prireditev Biotehniške šole Ptuj Pomlad na Turnišču, ki jo vsako leto organizirajo v času Dobrot slovenskih kmetij, je bila minuli vikend. Letos je bila toliko pomembnejša, saj so ob številnih drugih dejavnostih odprli nov objekt, v katerem so delavnice za praktični pouk v biotehniki.
Šolsko posestvo v tur-niškem kompleksu, ki mu dijaki Biotehniške šole Ptuj že vrsto let vlivajo življenje in skrbijo zanj, bo poslej še lepše in pestrejše.
Medpodjetniški izobraževalni center (MIC), ki deluje v sklopu Šolskega centra Ptuj, je namreč bogatejši za objekt dopolnilne dejavnosti, v katerem bo potekal praktični pouk dijakov, študentov in odraslih.
Gre za investicijo, ki je težka kar 1,3 milijona evrov, izpeljana pa je bila s sredstvi Evropskega socialnega sklada, Šolskega centra Ptuj ter Ministrstva za izobraže-
vanje, znanost in šport.
Nov objekt, ki je zgrajen na šolskem posestvu v tur-niškem kompleksu, predstavlja pomembno pridobitev, v kateri so prostori namenjeni za cvetličarsko dejavnost, kisarno, žganje-kuho in verigo prostorov za predelovanje sadja in zelenjave - hladilnico in sušilnico - ter delavnico za predelavo mesa. Ob omenjenih dopolnilnih dejavnostih, ki se bodo izvajale v novih prostorih, je v mansardi še kabinet in velika predavalnica, v kateri je prostora za sto ljudi.
Kakovost izobraževalne-
Foto: Črtomir Goznik
Dijaki so kot zmeraj turniški kompleks uredili do potankosti in razstavili svoje umetnine.
Foto: Črtomir Goznik
Ravnatelj Biotehniške šole Ptuj Vladimir Korošec in direktor Šolskega centra Ptuj Branko Kumer sta s ponosom razkazovala nove delavnice.
ga procesa Biotehniške šole Ptuj, ki je v veliki meri odvisna od praktičnega usposabljanja, bo z novim objektom lahko še rasla. Šola si je v zadnjih letih sicer že zagotovila veliko površin - tako na Grajenščaku kot na Turniščah - a nov objekt jim bo omogočil pomembno nadgraditev učnega procesa, tudi pri izobraževanju študentov in odraslih.
Kot je na odprtju omenjenega objekta v petek dejal
Ptuj • Ameriški veleposlanik z gospodarstveniki Spodnjega Podravja
Treba si je upati
ravnatelj Biotehniške šole Ptuj Vladimir Korošec, se na šoli trudijo izostriti odgovoren odnos do narave in podeželja, tako s pomočjo teoretičnega kot praktičnega znanja, kar bo poslej, z novo pridobitvijo, še lažje.
Šola tako že v celoti upravlja desni del kompleksa, kjer imajo hlev, pokrite vrtne površine in rastlinjak, vzgojo cvetja in predelavo zelenjave - skupaj kar 35 hektarjev poljedelskih površin.
O tem, da je Šolski center Ptuj, znotraj katerega je izoblikovan tudi MIC, izkoristil ponujene priložnosti, pa je spregovoril Branko Kumer, direktor Šolskega centra Ptuj. Kot je pojasnil, si je MIC uspel doslej zagotoviti
kar 3 milijone evrov nepovratnih sredstev, ambicije za prihodnost pa so prav tako velike.
V imenu ptujske občine pa je zbrane na odprtju nagovorila podžupanja MO Ptuj Helena Neudauer, ki je dejala, da na občini veliko dajo na kmetijstvo ter da so zato toliko bolj veseli nove turniške pridobitve.
Kaj vse bodo v njej počeli, pa so dijaki Biotehniške šole Ptuj prikazali na izjemno simpatičen način, po novih prostorih so nas popeljali s simpatičnim skečem, po končanem ogledu pa je sledil ogled razstave, ki so jo pripravili pred novim objektom, in prava domača pogostitev.
Pomlad na Turnišču
Odprtje novih prostorov pa je bilo prvi v nizu dogodkov tradicionalne prireditve Biotehniške šole Ptuj Pomlad na Turnišču. Petkovemu odprtju je sledilo srečanje dijakov, staršev in učiteljev, nadaljevali pa so v soboto s strokovnim predavanjem o zdravilnih zeliščih v naravi ter vodenimi ogledi posestva, učne poti in delavnic. Te so imeli tudi v nedeljo, medtem ko so zadnji dan prireditve kot zmeraj posvetili osnovnošolcem, ki imajo v grajskem kompleksu nepozaben naravoslovni dan.
Dženana Kmetec
V hotelu Primus na Ptuju je bilo 16. maja srečanje z okroglo mizo gospodarstvenikov Spodnjega Podravja z ameriškim veleposlanikom v Sloveniji Josephom Mussomelijem (na fotografiji s predstavnikom Term Ptuj Gorazdom Bedenčičem in ptujskim podjetnikom Marjanom Žargijem) o možnostih internacionalizacije lokalnih podjetij ter vstopu na tuje trge.
Sodelovali so tudi Ajša Vodnik, izvršna direktorica ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji, poslovni svetovalec Johann Picej iz avstrijskega
Celovca in ptujski podjetnik Marjan Žargi, direktor podjetja MZK Elektro, ki je s svojim delom prodrl na nemško in ameriško tržišče, brez pod-
Foto: Črtomir Goznik
pornih institucij. Prodreti na ameriški trg ni lahko, pravi. Svetuje male korake, pri tem pa poiskati čim več informacij in zanesljive poslovne partnerje. Potrebno pa je biti pogumen in podjeten, veliko pa je mogoče doseči tudi s povezovanjem in skupnim nastopanjem. Sodelovanje z ameriškimi podjetji po besedah Mussomelija ni odvisno od velikosti, temveč od dejavnosti podjetja. Največji gospodarski partnerji Slovenije so še vedno Nemčija, Avstrija in Italija. ZDA so po obsegu blagovne menjave s Slovenijo na 17. mestu.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Dijaki in učitelji Biotehniške šole Ptuj so za goste na odprtju kuhali pravo domačo hrano.
4 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 21. maja 2013
Ptuj • Iztekla se je 24. razstava Dobrote slovenskih kmetij
Pomen razstave iz leta v leto večji
Iztekla se je 24. razstava Dobrote slovenskih kmetij s številnimi spremljevalnimi dogodki, ki so v mesto ob Dravi vabili od 16. do 19. maja. Četudi pomen razstave in njena kakovost rasteta iz leta v leto, politika tega še ni prepoznala, njeni organizatorji si želijo malo več pozornosti politike, ki si jo ta največji dogodek na področju razvoja slovenskega podeželja zagotovo zasluži.
Na nobenem dogodku v Sloveniji se namreč ne zbere 1173 izdelkov več kot 750 kmetij, kolikor jih je sodelovalo letos, ki so za svoje izdelke prejele 1103 priznanja in 76 znakov kakovosti. Nekatere kmetije so v teh letih osvojile že sedem znakov kakovosti za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje.
Častni pokrovitelj letošnje razstave minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan si je razstavo ogledal neuradno z ženo, tako je bil najvišji obiskovalec letošnje razstave ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli, ki ob pogledu na najboljše izdelke slovenskih kmetij ni mogel skriti navdušenja. „To je umetnija," je dejal ob pogledu na nekatere izdelke. Kot pravi predsednik organizacijskega odbora 24. razstave Dobrote slovenskih kmetij Peter Pribožič, so bolj kot številke obiskovalcev same razstave
Foto: Črtomir Goznik
Na dvorišču v Krempljevi ulici je prvič potekala tržnica dobrot iz Haloz v organizaciji LAS Haloze, ki je navdušila obiskovalce. Novo vsebino pa je dobilo še eno ptujsko dvorišče.
pomembni učinki, ki jih ta dosega pri razvoju podeželja oziroma dopolnilnih dejavnostih na kmetijah in ohranjanju kulinarične dediščine, ter približevanje domače hrane ljudem. Izdelava dobrot je način, kako lahko osnovno kmetijsko dejavnost nadgradimo z dodatno
vrednostjo, poiščemo možnost obstoja in razvoja malih kmetij. Organizatorji razstave Dobrote slovenskih kmetij nikoli nismo pozabili na male kmetije. Upamo, da bo v novem obdobju razvoja podeželja 2014/2020 pozornost posvečena tudi razvoju malih kmetij. Kmetijska
Foto: Črtomir Goznik
Najvidnejši obiskovalec 24. razstave Dobrote slovenskih kmetij je bil ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli, ki si je razstavo ogledal v spremstvu ptujskega župana Štefana Čelana, predsednika organizacijskega odbora razstave Petra Pribožiča in Cveta Zupančiča, predsednika Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije, Petra Vriska in Andreja Reberniška.
politika je zadnjih dvajset let pridelave s predelavo in nepo- ki je tudi povedal, da bodo že pozabila nanje, v Sloveniji jih je sredno prodajo je model ob- kmalu začeli priprave na srebr-največ, skrbijo za obdelanost in stoja in razvoja naših kmetij,« no razstavo v letu 2014. kulturno krajino. »Nadgradnja je še poudaril Peter Pribožič,	MG
Foto: Črtomir Goznik
Praznik sira s tržnico mlečnih izdelkov sta pripravila Združenje kmečkih sirarjev Slovenije in KGZS Zavod Ptuj. Obogatili so jo starodobniki traktorji in kmetijska mehanizacija bolfenškega društva ljubiteljev stare tehnike Trnovska vas in Društvo oltaimer Polenšak.
Foto: Črtomir Goznik
Na 9. Folk festu so nastopile folklorne skupine iz Slovenije in Hrvaške.
Med ocenjenimi vzorci so bila večinoma vina letnika 2012, ki so po mnenju predsednice ocenjevalne komisije Lidije Ruška kljub znanim težavam na poti, da postanejo dober letnik, ki pa se ne bo našel med arhivskim vini. Po številu so prednjačile zlasti zvrsti in laški rizling, ocenjevalka pa je pogrešala predvsem šipon, ki bi mu vinogradniki morali nameniti več pozornosti. Opaža pa, da se vinogradniki pogo-
steje odločajo za nove nasade šipona, ki na okoliških legah odlično uspeva. „S spremembo klime in časa trgatve se bomo morali navaditi na malo drugačen karakter vin. Današnja vina imajo nekoliko višji alkohol, nizke kisline in revnejši ekstrakt. Pri ocenjevanju smo v harmoniji barve, arome in okusa pogrešali zlasti to eks-traktno bogatost, še zlasti pri posebnih trgatvah, kjer ni bilo razvoja plemenitega botritisa.
Med sortnimi vini je laški rizling edina sorta, ki nikoli ne razočara. Rumeni muškat je postal pri vinogradnikih zelo priljubljen, čeprav se običajno aromatične sorte ne pijejo veliko," je povedala Lidija Ruška in med letošnjimi napakami izpostavila preveč žveplana vina. Po njenem mnenju vinogradniki niso upoštevali, da je bilo treba lanski letnik manj žveplati kot pretekla leta, saj je bilo grozdje čisto, zdravo in dozorelo. Zato
je žveplo ostalo v prosti obliki in se čuti v vinu.
Ocenjevanja so se udeležili vinogradniki domačega in okoliških vinogradniških društev, večje kleti pa so tekmovanje, kot je običaj zadnja leta, ignori-
f
rale. Podelili so 7 bronastih, 27 srebrnih, 17 zlatih in 2 veliki zlati priznanji, ki so imela letos novo podobo.
Cilj ocenjevanja ostaja takšen kot leta 1977 - ko je bilo v ocenitev predanih 17 vzorcev,
¿-■■k
oceno pa jih je dobilo le 6 - namreč spodbuditi vinogradnike k boljši pridelavi grozdja, kle-tarjenju, dvigu kulture pitja vina in zavesti, da je vino hrana. V najboljših letih so na podgorskem ocenjevanju ocenili tudi med 300 in 400 vzorci. TD Podgorci je leta 1986 pri organizaciji začelo sodelovati z DV Jeruzalem. Prvi v Sloveniji so uvedli računalniško obdelavo podatkov pri ocenjevanju, ki vedno poteka javno, tako da lahko vinogradniki in gostje spremljajo potek. Podgorsko ocenjevanje je spodbudilo številna društva, da so tudi sama uvedla ocenjevanja. To pa je hkrati pomenilo tudi manjše število vzorcev v Podgorcih. Zato je Lidija Ruška predlagala, da se društva pri organizaciji ocenjevanja združijo in priredijo eno veliko ocenjevanje, ki bo tako imelo večjo težo.
Viki Ivanuša
Podgorci • 37. praznik vina v Podgorcih
Velika amfora za Pra-Vino
Na 37. ocenjevanju vina v Podgorcih, ki ga prirejata Turistično društvo Podgorci in Društvo vinogradnikov Jeruzalem, so ocenili 60 vzorcev vina. O rezultatih smo že poročali, veliko amforo pa si je ponovno prislužila vinska hiša Čurin-Prapotnik, mala amfora pa je šla vinogradniku Sašku Štamparju. Pokal KS pa so prejeli vinogradniki Tanja Korpar, Drago Noterzberg ter Anica in Janko Marinič.
Foto: Viki Ivanuša
Natalija Volmut, Saško Štampar in Lidija Ruška so veliko amforo podelili Stanislavu Prapotniku iz vinske hiše Čurin Prapotnik.
torek • 21. maja 2013
Od tod in tam
Štajerski TEDNIK 5
Pa brez zamere
Špeh na steni
Bralne urice, ko se ti smodi rit
Na tem mestu že nekajkrat omenjeni in citirani pokojni ameriški kritik idiotizmov moderne družbe ter stand-up komik George Carlin je v nekem nastopu izjavil, da zakonov ne šteje za zapovedi ali pravila, ki jih je treba sp-šotovati, ampak bolj kot neke vrste predloge, kako bi lahko ravnali. Menim, da veliki mož s tem v prvi vrsti ni želel reči, da je zakone nujno treba kršiti, ampak je želel opozoriti predvsem na nekaj drugega. Na dejstvo, da je veliko zakonov, predpisov in uredb delno ali popolnoma nepotrebnih, nerealnih ali kar direktno bebavih, neumnih. Seveda, pravni pozitivisti bodo sedaj skočili na noge ter jeli kričati, da so vsi zakoni ter njih nujnost prav dobro utemeljeni tako v razlogih, vzrokih in posledicah za njih same, a splošno znano dejstvo je, da neumnost lahko še tako dobro utemeljuješ z neumnostjo, pa ne bo nikoli postala pametna reč. Če takole pomislim, lahko neumnost še tako dobro utemeljuješ tudi s pametnimi stvarmi, pa nikoli ne bo postala pametna reč. Neumnost je pač neumnost in bebavi, nerealni predpisi in zakoni so pač bebavi in nerealni - ne glede na to, kako močno jih predstavljajo kot nujne in vsesplošno dobrobit prinašajoče.
Seveda je meja med zakoni, ki držijo vodo, in temi, ki so porozni kot zarjavelo cedilo, precej tanka, za nameček pa neumne predpise dela za navidezno potrebne tudi situacija, kateri so namenjeni, in tista izmuzljiva »skrb za varovanje življenja, imetja, reda in miru ter kaj vem česa še«, kar nam ponavadi ponujajo kot poglavitni razlog za sprejem posameznega zakona, predpisa ali uredbe. Eden izmed vzrokov za to, da imamo vse mogoče regulative za vsako malenkost, je gotovo v tem, da vse preveč sistematiziramo, arhiviramo, zapletamo in urejamo s pravili, namesto da bi se sklicevali na zdrav razum ter mu zaupali. To je znak, da zdravega razuma v družbi kot celoti pravzaprav ni več kaj dosti in da mora povprečen moderen človek za vsako priložnost imeti natančna navodila, saj drugače ne bi znal funkcionirati.
Kar hočem reči, je najbolje ponazoriti kar na praktičnem primeru. Vzemimo recimo določila o požarnem redu in načrtu, ki jih najdemo obešena na praktično vseh objektih in ki določajo mali milijon stvari, ki se jih moramo držati, sicer '«bo joj«. Tako nas en kup navodil podučuje, kaj storiti v primeru požara, kako ga prijaviti (natanko kaj vse je treba sporočiti tistemu na drugi strani žice), kako in s čim ga pogasiti, katera je prava pot rešitve iz objekta in tako dalje. Skratka, navodil in uredb o enem samem samcatem požaru je toliko, da se jih, če jih želite vestno upoštevati ter izpolnjevati, morate naguliti na pamet (kar pri sedanji stopnji napolnjenosti ljudskih glav z vsem mogočim pomeni, da se jih boste morali guliti na pamet vsak mesec znova in znova), ali pa morate, ko zagori, pred vsakršnim ukrepanjem poiskati in natančno prebrati ter preučiti ves špeh tekstov, ki visi na steni objekta, kjer gori. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da ne boste postopali po pravilih in predpisih ter torej postali kršitelj.
Seveda se je popolnoma smiselno vprašati, kako naj preberete vse te predpise, ko pa vam gori pod nogami ter manjka le še malo, pa se vam bo užgala lastna rit. Ali res kdo pričakuje, da bo oseba, ki jo ogroža ogenj, imela ali si vzela čas, da bo preučila vse razobešene predpise, da bo potem pravilno poklicala gasilce, začela gasiti ogenj, ali pa se tako, kot določajo zakoni, evakuirala iz goreče stavbe? Ali pa morda dejansko obstaja oseba, ki verjame, da se bodo ljudje vse te prepdise naučili na pamet? V obeh primerih je takšno pričakovanje malce v nasprotju z zdravo pametjo. Enkrat sem se, recimo, dejansko spravil brat ves tisti špeh predpisov in navodil, razobešenih na skupni steni neke večstanovanjske stavbe. Bil sem popolnoma miren, pa tudi berem hitro, a sem za branje vseh tistih procedur vseeno porabil kar nekaj časa - časa, ki ga v primeru, da bi se mi smodile hlače, zagotovo ne bi tratil za seznanjanje z vsemi točkami predpisanih navodil za ravnanje.
Seveda je prav, da nam nekdo pove, kaj narediti ob požaru ali pa v kakšnem drugem primeru. A vendar bi malce več smisla za racionalnost, razumevanje človeka ter praktičnost bilo nadve zaželeno. Saj veste - ne potrebujemo toliko omejitev in predpisov, ampak bolj smernice, sugestije. Je pa seveda res, da se s smernicami in sugestijami bolj težko avtoritativno in represivno vlada.
Gregor Alič
Spodnje Podravje • Evropski denar za modernizacijo železnice Pragersko-Hodoš
330 milijonov za prvo fazo posodobitve
Evropska komisija je Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) v četrtek posredovala sklep o sofinanciranju prve faze projekta rekonstrukcije, elektrifikacije in nadgradnje železniške proge Pragersko-Hodoš ter za posodobitev nivojskih prehodov in izvedbo podhodov na železniških postajah.
Gre za enega velikih projektov, katerega skupna vrednost je ocenjena na kar 329,8 milijona evrov, od tega bo 166,2 milijona evrov prispeval Ko-hezijski sklad. Gradbena dela naj bi se zaključila do konca leta 2015. V okviru projekta, ki se bo izvajal v dveh fazah, se bo v prvi fazi, za katero je zdaj že zagotovljen evropski delež denarja, izvedla elektrifikacija, rekonstrukcija in nadgradnja železniške proge, vključno z ukrepi za preprečevanje čezmernih vplivov na okolje. V okviru te, prve faze projekta, je predvidena elektrifikacija 109 kilometrov obstoječe železniške proge Pragersko-Ho-doš-državna meja, vključno s tiri in izgradnjo voznih vodov, petih novih elektronapajalnih postaj, postavitvijo 13,5 metrov protihrupne ograje, izvedbo ukrepov pasivne protihrupne zaščite na 166 stavbah ter rekonstrukcijo 5 postaj in 9 postajališč kot tudi 6 večjih jeklenih mostov (4 bodo obnovljeni, 2 pa bosta zamenjana v celoti).
V drugi fazi projekta, kjer gre za modernizacijo nivojskih prehodov Pragersko-Hodoš, pa bo zgrajenih 19 izvenni-vojskih križanj, 27 nivojskih prehodov bo zavarovanih z avtomatsko napravo za zavarovanje in z zapornicami, 32 nivojskih prehodov pa bo ukinjenih. Tudi za izvedbo te faze je predvideno sofinanciranje iz evropskih sredstev.
„Projekt je del vseevropske-ga prometnega omrežja (TENT), natančneje železniške osi Lyon-Trst-Divača / Koper-
Divača-Ljubljana-Budimpe-šta-meja z Ukrajino, ki je prednostni projekt TEN-T št. 6 in poteka tudi po V. evropskem prometnem koridorju - enem od desetih prednostnih železniških koridorjev med Evropsko unijo in drugimi evropskimi državami. Odsek železniške proge Pragersko-Hodoš je edini odsek petega evropskega prometnega koridorja, ki še ni elektrificiran. Z razvojem pristanišča Koper kot pomembnega uvozno-izvoznega in tranzitnega pristanišča bo ta proga prevzemala vse večje količine mednarodnega tovora v smeri proti Madžarski, Slovaški, Češki, Poljski, Ukrajini in obratno proti pristanišču Koper ter Italiji," je sporočila Nina Omerza
z MGRT.
Sicer se je v minulem obdobju že delalo na posodobitvi proge, ki teče tudi skozi občine Ptuj, Dornava, Gorišnica in Ormož. Tako je bila med Pragerskim in Ormožem s pomočjo evropskih sredstev posodobljena proga ter njene signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave.
„V okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture je to že enajsti potrjeni veliki projekt iz Slovenije. Pred njim je Evropska komisija izdala odločbe za sedem projektov s področja prometa (štirje avtocestni odseki, izgradnja potniškega terminala na Aerodromu Ljubljana, modernizacija žele-
zniške proge Divača-Koper in za projekt uvedbe digitalnega radijskega sistema na slovenskem železniškem omrežju) ter za tri projekte s področja okolja (nadgradnja regionalnega centra za ravnanje z odpadki v Osrednjeslovenski regiji, nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje vodnega okolja v Sloveniji ter za celovito oskrbo s pitno vodo v Šaleški dolini). Sredstva v višini 1,57 milijarde evrov vrednega omenjenega Operativnega programa so sicer prednostno namenjena posodobitvi ali novogradnji infrastrukture s področja okolja in prometa, v manjši meri pa tudi za projekte s področja trajnostne rabe energije," je še pojasnila Omerzova.
SiM
Ljutomer • Uspešno poslovanje Zdravstvenega doma
Več kot 300 tisoč evrov presežka
Po oceni direktorja Zdravstvenega doma (ZD) Ljutomer Tomislava Nemca je bilo poslovanje v minulem letu uspešno. »Z varčevalnimi ukrepi nam je uspelo prilagoditi poslovanje zaostrenim razmeram in zagotoviti dovolj sredstev za nemoteno poslovanje zavoda. Raven storitev za občane nam je uspelo ne le ohraniti, pač pa celo povišati. Lani smo namreč razširili program na dodatni dejavnosti, fizioterapijo in kardiologijo, obe zelo dobro sprejeti pri pacientih,« je povedal Nemec.
V preteklem letu je ZD Ljutomer ustvaril 3,4 milijona evrov prihodkov, ob izkazanih odhodkih v višini 3,1 milijona evrov. »Kljub napovedanim ukrepom želimo v našem okolju ohraniti standarde, ki jih zdravstvo praviloma nudi uporabnikom svojih storitev,« pravi Nemec in poudarja, da so v letu 2012 opravili za vsaj 66 tisoč evrov evidentiranih neplačanih storitev ter s tem zagotovili nemoteno odvijanje procesov za občane. Zaradi ugodnih finančnih pokazateljev se bodo lahko lotili številnih novih investicij in širitve programov. Že lani so pričeli adaptacijo
poslovne stavbe, zamenjali so okna, namestili so termostat-ske ventile pri centralni kurjavi ter obnovili fasado in atrijski prostor. Za naložbene namene je bilo porabljenih okoli 100 tisoč evrov, za letošnja investicijska vlaganja in nabavo osnovnih sredstev pa je namenjenih 421 tisoč evrov, od katerih naj bi vsaj 100 tisoč evrov prispevale občine ustanoviteljice in ministrstvo za zdravje. Za nakup medicinskih aparatov in opreme bo porabljenih okoli 60 tisoč evrov, med drugim je predviden nakup sedem fizi-oterapevtskih miz in 24-urni merilec krvnega pritiska. V letu
2012 se je v ZD Ljutomer dodatno zaposlila ena zdravnica splošne medicine, na novo pa
so sklenili štipendijsko pogodbo s študentko stomatologije. V zaposlitveni strategiji zavoda je predvidenih 77 delavcev, dejansko jih je bilo 74, od tega deset za določen čas. Po mnenju direktorja ZD Tomislava Nemca bo zaradi povečanega števila pacientov v doglednem času treba izboljšati kadrovsko zasedenost, najprej se načrtuje zaposlitev vsaj dveh specialistov družinske medicine.
NŠ
Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri.
6 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 21. maja 2013
Ormož • Podelili priznanja medicinskim sestram in babicam
Srebrni znak za življenjsko delo Majdi Kecek
V petek zvečer je Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Ormož v Grajski pristavi podelilo srebrne znake, srebrni znak za življenjsko delo ter priznanja zaslužnim medicinskim sestram in babicam ter tako svečano obeležilo mednarodni dan medicinskih sester in babic.
DMSBZT Ptuj-Ormož deluje že od leta 1975 in za člane organizira strokovna srečanja, predavanja, pa tudi nekaj zabavnih in družabnih srečanj. Društvo združuje kar 564 članic in članov, med katerimi so medicinske sestre, zdravstveni tehniki in babice. V pogovoru s predsednico društva Tanjo Ribič Vidovič smo izvedeli, da je največja težava poklica v tem, da so medicinske sestre z vsem srcem predane svojemu delu, čeprav se pogosto zgodi, da ob zahtevnem poklicu ostane premalo časa za družino. Vendar medicinskim sestram ni žal njihove izbire in odločitve za ta poklic. Poudarila je, da gre za poklic, v katerem se je treba nenehno izobraževati in zahteva vseživljenjsko učenje. Prav tako je razpon področij poklicnega delovanja medicinskih sester zelo širok, ker obravnavajo vse ljudi od novorojenčka do stoletnika. Zato
Foto: Viki Ivanuša
Priznanje za življenjsko delo je prejela Majda Keček iz Psihiatrične bolnišnice Ormož.
je prav, da se uspešnemu delu posameznikov na področju zdravstvene in babiške nege izrazi primerno spoštovanje. To je hkrati tudi nagrada za prispevek k večji kakovosti in prepoznavnosti dela medicinskih sester, profesionalni razvoj ter humanizacijo dela med upo-
Foto: Viki Ivanuša
Letošnji prejemniki srebrnega znaka so Jožica Skuk, Jožica Petek, Tatjana Vizjak in Ignac Balažic.
rabniki in izvajalci zdravstvene nege.
„Vesela sem, da je srebrni znak za življenjsko delo dobila prav Majda Keček, ki kljub temu, da je direktorica Psihiatrične bolnišnice Ormož, v srcu vseeno ostaja medicinska sestra," je zaključila Tanja Ribič Vidovič.
Srebrni znak za življenjsko delo DMSBZT Ptuj-Ormož je prejela Majda Keček, ki je bila ob prejemu ganjena in je povedala, da ji priznanje veliko pomeni, saj hkrati dokazuje, da je prehodila dolgo pot, na kateri je doživela marsikaj lepega, pa tudi manj lepega: „Vesela in ponosna sem, da sem delala v taki
Ptuj • 800 mladih tekačev zavzelo mesto
Vrtci, osnovne in srednje šole, učitelji, znane osebnosti in številni drugi ambasadorji teka so v sredo napolnili ulice najstarejšega slovenskega mesta. Udeležba je presenetila celo organizatorje same, ki so pred seboj imeli zahtevno in težko nalogo, a so jo opravili z odliko. Večletne sanje ptujske Gimnazije, da organizira 1. Unesco tek, so obrodile sadove in tekat po Ptuju se je podalo kar 800 tekačev. „Sanje so postale resničnost," je v otvoritvenem govoru med drugim dejala ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih. S podvigom, ki se ga je lotila skupaj s svojo ekipo, je v sredo gostila šole in vrtce slovenske UNESCO ASP-mreže.
Tek je potekal v soorganiza-ciji UNESCO mladinske platforme in pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.
Ulice starega mestnega jedra je od jutra do popoldneva polnil mladosten utrip. Slavnostno odprtje 1. uličnega Unesco teka mladih se je zgodilo ob 9. uri, temu je sledil tek vrtcev (400 metrov), tek osnovnošolcev (600 in 1200 metrov), malo pred poldnevom so se po ptujskih ulicah podali še srednješolci (2500 metrov), ob samem koncu pa so svoje tekaške sposobnosti pokazali še profesorji.
Kot pojasnjuje Boštjan Še-ruga, so najštevilčnejši na 1.
Unesco teku bili osnovnošolci. Skupaj je tekalo okrog 50 vrte-ških otrok, 100 srednješolcev, 20 profesorjev, največjo večino pa so predstavljali osnovnošolci. Po številu mladih tekačev sta izstopali osnovni šoli Destr-nik in Cirkovce.
Na teku pa so se kot ambasadorji mladim pridružili tudi učitelji, starši, športniki, umetniki, estradniki, znanstveniki, gospodarstveniki, predstavniki ministrstva za šolstvo in šport in vsi, ki so pri razmišljanju in delu zavezani UNESCO idealom. Med drugim so na Ptuj prispeli: Peter Debeljak, Peter Mankoč, Mito Trefalt, Mitja Pet-kovšek, Nina Kolarič, predsednika antidopinške in atletske zveze Slovenije, Primož Kobe, Maja Benedečič ...
„Ta tek je ideja Gimnazije Ptuj. Z njim smo želeli obeležit več dogodkov. Smo Unesco središče in v tem krogu se je rodila ideja pripraviti športno prireditev in tako smo povezali šport, dediščino in zdravje," pojasnjuje Boštjan Šeruga, učitelj na Gimnaziji Ptuj in eden izmed vodij tokratnega dogodka.
S tekom so počastili tudi 60-letnico svetovne in 20-le-tnico slovenske UNESCO ASP mreže šol ter povezali kulturo športa in zdravja s kulturo miru. „S sporočilom, da kot UNESCO-vci spreminjajo svet v smer, ko bo vsak otrok tega sveta imel pravico, da svobo-
dno teče svoj tek življenja," še zaključuje Šeruga.
Osnovnošolci, srednješolci, vrteški otroci -vsi so uživali
Pet deklic in natanko toliko dečkov iz ptujskega vrtca enote Tulipan se je za svoj slavnostni tek resno pripravljalo kar nekaj dni. Kot pravijo, so vadili skupaj z vzgojiteljicami, tako priprav kot teka pa so se vsi skupaj izjemno veselili.
Navdušeni nad tokratnim dogodkom, ki so ga namesto v šoli preživeli na mesnih ulicah v družbi prijateljev, pa so bili tudi osnovnošolci, ki so prav tako tokratni tek vzeli blazno resno in so se nanj pridno pripravljali. »Prišlo nas je veliko, napolnili smo cel avtobus. Z
sredini in s takimi ljudmi, ki so mi omogočili, da smo dosegli vse te rezultate. Gre za tim-sko delo in rada bi se zahvalila vsem, ki so moje delo opazili in mi dali možnost in priložnost, da sem se lahko dokazala. Začela sem kot višja medicinska sestra, nato sem postala glavna sestra psihiatričnega oddelka, kasneje glavna sestra bolnišnice, pomočnica direktorja in direktorica. Zelo pomembno se mi zdi, da smo v letih skozi delo uspeli zagotoviti, da so se razmere za duševne bolnike bistveno spremenile, tako metode zdravljena, medikamento-
zna terapija, pogoji, delovno in bivalno okolje, kar prispeva h kakovosti našega dela in življenja duševnih bolnikov. Hvaležna sem, da sem lahko delala s čudovitimi ljudmi, s katerimi smo lahko uresničili skupne sanje."
Srebrni znak DMSBZT Ptuj-Ormož so letos prejeli Jožica Skuk, Jožica Petek, Tatjana Vizjak in Ignac Balažic. Priznanja DMSBZT Ptuj-Ormož pa so za svoje delo prejeli tudi Zdravstvena nega Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, Tim zdravstvene nege Oddelka za intenzivno terapijo, nego, anestezijo in terapijo bolečine Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj in Delovna skupina za oskrbo kronične rane Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. V lepem kulturnem programu je nastopil pevski zbor PBO Zlate ribice in učenci Glasbene šole Ormož, otroci članov društva.
Viki Ivanuša
Naj vsak tece svoj tek življenja
800 tekačev iz vseh koncev Slovenije je v sredo zavzelo ptujske ulice. Gimnazija Ptuj je pod pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za Unesco organizirala 1. Unesco tek, ki je popolna novost tudi na državnem nivoju. V naše mesto je ta dogodek prinesel mladosten in razigran utrip.
veseljem smo tekali in pokazali, kako hitri smo, ob tem pa smo se imeli lepo,« pravi učenka OŠ Cirkovce Jana Pirc. Tudi njene kolegice Doroteja Žlidar, Taja Sagadin in Klara Lešnik so žarele od veselja, razlogov za to pa so, kot pravijo, imele veliko. „Tekale smo, se igrale in videle klovne," so bile navdušene učenke 2. razreda.
Nič manj navdušenja pa ni bilo čutiti niti med srednješolci, ki so nestrpno čakali, da pokažejo svoje tekaške zmogljivosti. Nuša Šerbec in Eva Robič iz Gimnazije Ptuj sta idejo, da se ta projekt pripravi in da kot hostesi pomagata pri izvedbi sprejeli z odprtimi rokami. Ko sta skupaj z drugimi prijatelji razdelili štartne številke, majice in ostalo, pa sta se tudi sami podali tekat, z zavedanjem, da je šola veliko več kot zgolj klasični pouk v klopeh.
Dženana Kmetec
Od tod in tam
Hajdina • Zlata poroka pri Brlekovih
Foto: T.Mohorko
Enajstega maja letos sta zlato poroko v krogu domačih in prijateljev slavila zakonca Marija in Ivan Brlek iz Dražencev 99. Tako civilni kot cerkveni obred je potekal v cerkvi sv. Martina na Hajdini. Civilnega sta opravila podžupan občine Hajdina Andrej Tkalec in občinski svetnik Franc Krajnc, cerkvenega pa naddekan Marijan Fesel. Prstane sta si izmenjala natanko po prvi poroki, ki je bila 11. maja leta 1963 na Ptuju. Zlati ženin je dipl. inženir organizacije dela, nevesta pa poklicna krojačica in administratorka, ki še danes skrbi za svojo garderobo v glavnem sama. V zakonu sta se jima rodila hči Sonja in sin Darko, ki sta bila tudi poročni priči staršema na zlati poroki. Danes ju razveseljujejo vnuki Eva-Marija, Ana, Alen in Žiga. Tudi v jeseni življenja sta zakonca Brlek polno zaposlena, gospod se še vedno ukvarja z zajci in golobi, gospa skrbi za dom in vnuke, rože, hišne ljubljenčke.
MG
Ormož • 0 čakrah in dobrem počutju
Foto: Viki Ivanuša
Ljudska univerza Ormož je v Tednu vseživljenjske-ga učenja v tukajšnjem Centru starejših občanov pripravila tudi predavanje Carmen Levovnik o zdravljenju s čakrami. Predavateljica je starostnikom najprej razložila, kaj so čakre in kako vplivajo na naše telesno zdravje ter počutje. Udeleženci delavnice so se naučili najti svoje čakre in ob polaganju rok na te energijske centre začutili prijetno toploto, kijih je preplavila. Čakre so povezali z barvami in posameznimi organi, obolenji, oziroma občutki, za katere je posamezni energijski center odgovoren. Novo znanje so povezovali z lastnimi izkušnjami iz vsakdana in spregovorili o lastnih težavah, ki jih pestijo. Na koncu so se naučili še, kako z zvokom in posameznimi zlogi vplivati na svoje čakre in v pičlih 20 minutah storiti nekaj koristnega za svoje zdravje. Udeleženci so radi in dobro sodelovali, je povedala predavateljica, ki je s stanovalcem CSOpripravila že več delavnic.
Viki Ivanuša
Foto: CG
torek • 21. maja 2013
Fotoreportaža
Štajerski TEDNIK 7
Ptuj • Med ljudskimi pevci in godci
Pesem življenja in dela
Že šesto leto zapored so v sklopu tradicionalne razstave Dobrote slovenskih kmetij zapeli in zaigrali tudi ljudski pevci in godci s Ptujskega in Ormoškega. Letos je nastopilo osem skupin, prireditev pa je ohranila ime Med ljudskimi pevci in godci na Radiu Ptuj, čeprav te oddaje ni več na programu Radia Ptuj v tej obliki.
Ljudski pevci in godci imajo na Radiu Ptuj še vedno svoje minute. Posnetek letošnje prireditve na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju bodo predvajali na valovih Radia Ptuj v torek, 21. maja, med 18. in 19. uro, ter v skupnem nočnem programu s petka, 24. maja, na soboto, 25. maja.
Ohranjanje ljudske pesmi in glasbe ima neprecenljivo vrednost v ohranjanju ljudskega izročila in identitete
naroda, ki s sodobno tehnologijo iz vsakdanjega življenja izriva številne običaje in navade ljudi. Za njihov prispevek na tem področju se je v imenu organizatorja zahvalila odgovorna urednica Radia Ptuj Anemari Kekec, prav tako tudi voditelj prireditve Marjan Nahberger, zahvalo pa je izrekel tudi predsednik organizacijskega odbora 24. razstave Dobrote slovenskih kmetij Peter Pri-božič, ki je poudaril pomen
24. državna razstava
•
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Prireditev Med ljudskimi pevci in godci je vodil Marjan Nahberger, nastopajoče in občinstvo pa je v imenu družbe Radio-Tednik Ptuj pozdravila odgovorna urednica Anemari Kekec.
Pevke ljudskih pesmi iz Jablov-ca (Podlehnik)
razstave Dobrote slovenskih kmetij za ohranjanje podeželja, njegove poselitve, za to, da je zemlja bolj obdelana, in prizadevanja, da bi Slovenci še bolj segali po doma pridelani hrani.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Godci ljudskih viž Veseli prijatelji iz Majšperka
Godci ljudskih viž Kicar
8 Šta/m&FEDNlK
Evropa in svet
torek • 21. maja 2013
Bruselj • Z zasedanja ministrov za izobraževanje in mlade
Nič evropskega denarja za mlade brezposelne Slovence
Foto: svet24.s¡
Pri reševanju problema brezposelnosti mladih je treba upoštevati trend, ne le statične statistike, je v Bruslju opozoril minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. Nerazumljivo je namreč, da bi sklad šestih milijard evrov za boj proti brezposelnosti mladih zaradi statističnih preigravanj obšel Slovenijo, je poudaril.
Pikalo se je danes udeležil zasedanja ministrov EU, pristojnih za izobraževanje in mlade, ki so razpravljali tudi o evropski pobudi v sklopu večletnega proračuna za obdobje 2014-2020, o skladu šestih milijard evrov, ki naj bi bile namenjene regijam z več kot 25-odstotno brezposelnostjo mladih.
Pri tem je še odprto vprašanje, ali bo lahko na del teh sredstev računala tudi revnejša od dveh slovenskih regij, Vzhodna Slovenija, saj trenutno še ni jasno, kateri statistični podatki se bodo upoštevali kot merilo pri dodeljevanju tega denarja.
»Opozorili smo, da je včasih problematično gledati zgolj statične statistične podatke, kajti vzhodna slovenska regija danes mogoče po povprečju ne presega magičnih 25 odstotkov brezposelnosti mladih, obstaja pa drug problem - trend, ki je izjemno zaskrbljujoč,« je poudaril minister.
V	vzhodni Sloveniji se je brezposelnost mladih po njegovih besedah zvišala s 17 na že skoraj 27 odstotkov. »Ob teh podatkih bi bilo nerazumljivo, da bi sklad zaradi statističnih preigravanj obšel to regijo in celo Slovenijo,« je še izpostavil Pikalo.
Ministri so sicer danes sprejeli sklepe o socialni razsežnosti visokega šolstva s poudarkom na pravičnejšem dostopu do kakovostnega visokega šolstva z zmanjševanjem ovir in bolj ciljno usmerjenimi finančnimi spodbudami.
Slovenija predloge podpira ter pri tem opozarja, da je treba zagotoviti boljši dostop deprivilegiranim skupinam. Še posebej pa je Pikalo poudaril pomen ukrepov v podporo dokončanja začetega študija, saj je na tem področju še vedno veliko prostora za izboljšave.
V	razpravi, ki je bila sicer usmerjena na zagotavljanje kakovosti učiteljskega poklica za doseganje boljših učnih izidov, je minister opozoril tudi na dejstvo, da se učitelji vse pogosteje srečujejo s prekernimi oblikami zaposlovanja in pritiskom na plače, ki so posledica težnje po varčevanju v javnem sektorju.
Ministri so se seznanili tudi s stanjem v pogajanjih o programu Erasmus za vse. Pikalo je izpostavil, da je za program v letih 2014-2020 namenjenih 13 milijard evrov, kar je sicer res 15 odstotkov manj od osnovnega predloga, a še vedno slabih 40 odstotkov več kot v letih 2007-2013.
Poleg tega so ministri razpravljali o tem, kako lahko mladinsko delo prispeva k reševanju trenutnih izzivov. V tem kontekstu je Pikalo kolegom predstavil slovenski program beleženja neformalnih izkušenj mladih Nefiks, ki po njegovih besedah pomembno prispeva pri zaposlovanju mladih.
V	petek se bo Pikalo udeležil še zasedanja ministrov EU, pristojnih za šport, ki bodo razpravljali o boju proti dopingu, dvojni karieri športnikov in podelitvi mandata Evropski komisiji, da v imenu EU sodeluje v pogajanjih o Mednarodni konvenciji Sveta Evrope o boju proti prirejanju športnih rezultatov.
V	okviru petkove razprave bo slovenski minister kolege povabil na evropsko prvenstvo v košarki, ki ga bo septembra gostila Slovenija. »Gotovo bo to naslednja priložnost, da se Slovenija izkaže kot krasen gostitelj in kot športni narod,« je danes v Bruslju še poudaril minister. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Berlin • Negativni trend prodaje novih avtomobilov v Evropi se je vendarle ustavil. Prodaja novih vozil se je namreč v EU aprila okrepila prvič v zadnjih 20 mesecih. V letni primerjavi je narasla za 1,7 odstotka, je danes objavilo Združenje evropskih avtomobilskih proizvajalcev (ACEA). Po podatkih združenja je bilo v EU aprila registriranih 1,04 milijona novih avtomobilov, potem ko jih je bilo v istem mesecu lani 1,02 milijona. Letošnji aprilski podatek je sicer tretji najslabši, odkar ACEA od leta 1990 beleži to statistiko, lanski aprilski podatek pa predstavlja najslabši rezultat doslej, podatke združenja povzema nemška tiskovna agencija dpa. Skromen aprilski napredek je posledica večje prodaje na več velikih evropskih avtomobilskih trgih, med drugim na nemškem, španskem in britanskem.
Daka • Več tisoč tekstilnih delavcev se je danes v Bangladešu vrnilo na delo v tovarne, tri dni potem ko se je tekstilna industrija v državi odločila za začasno zaprtje obratov v okolici Dake zaradi pomanjkanja varnosti. Po navedbah bangladeške policije se je danes zjutraj po lokalnem času delo pričelo brez nemirov. Pripadniki Združenja izdelovalcev in izvoznikov oblačil so se za ponovno odprtje tovarn odločili, ko je vlada obljubila, da bo zagotovila varnost, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Lastniki tovarn so v torek za nedoločen čas zaprli več kot 300 tovarn v industrijski coni Ashulia, razlog pa naj bi bilo pomanjkanje varnosti v času demonstracij delavcev po zrušitvi stavbe, v kateri je bilo več tekstilnih obratov in v kateri je umrlo več kot 1100 ljudi.
Zagreb • Ob vstopu Hrvaške v EU
Večina članic EU naj bi omejila zaposlovanje delavcev iz Hrvaške
Medtem ko sta Švedska in Češka ta teden potrdili, da hrvaškim državljanom po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo ne bosta omejili dostopa do svojega trga dela, so z Dunaja sporočili, da bodo s 1. julijem omejili zaposlovanje hrvaških delavcev za dve leti. V Zagrebu ocenjujejo, da bo zaposlovanje Hrvatov omejila dobra polovica držav članic EU.
Nemčija je zadnja članica EU, ki je ratificirala hrvaško pristopno pogodbo, januarja letos pa je bila prva, ki je potrdila, da bo prvi dve leti hrvaškega članstva uveljavljala omejitve za delavce iz Hrvaške.
Izjema so Hrvati z visoko izobrazbo ter sezonski delavci. Nekatere nemške dežele, kot je Baden Württemberg, so sicer sprožile pobudo, da ne bi omejevali zaposlovanja delavcev iz Hrvaške, so poročali hrvaški mediji.
Nemčiji je marca sledila Nizozemska, v četrtek pa tudi Avstrija. Avstrijski poslovni spletni portal FriedlNews. com je poročal, da bo Dunaj izkoristil najdaljše možno obdobje sedmih let za omejitev prostega pretoka hrvaških delavcev na svojem ozemlju.
Hrvaška je namreč v pristopni pogodbi sprejela prehodno obdobje sedmih letih, v katerih lahko države članice EU omejijo zaposlovanje hrvaških delavcev. Gre za formulo 2+3+2, kar pomeni, da začetni dve leti omejitve z upravičenim razlogom lahko podaljšajo za tri leta in nato še za dodatni dve leti.
V	Zagrebu ocenjujejo, da bo zgledu Nemčije, Nizozemske in Avstrije sledila večina »starih« članic EU, predvsem Francija, Italija in Velika Britanija, podobno kot po vstopu desetih držav leta 2004 oziroma Bolgarije in Romunije leta 2007. Omejitve so napovedale države, v katerih je tudi sicer večina ekonomskih priseljencev iz Hrvaške.
Na hrvaškem ministrstvu za delo poudarjajo, da se članicam EU ni treba bati velikega pritiska hrvaških delavcev, ker je resničen interes Hrvatov za delo v tujini v okvirih evropskega povprečja - 2,5 odstotka prebivalstva je pripravljenega na migracije.
V	vladi neuradno ocenjujejo, da vrat za hrvaške delavce ne bodo zaprle skandinavske in baltske članice EU, kot so Švedska, Finska, Danska, Litva in Latvija ter Slovaška, Romunija in verjetno Portugalska.
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je v sredo povedal, da slovensko stališče glede hrvaških delavcev še ni pripravljeno. Opozoril pa je, da je treba paziti, da se z morebitno uvedbo omejitev ne bo naredilo več škode kot koristi. Kot je še zapisano v hrvaški pristopni pogodbi, lahko Hrvaška uveljavi recipročnost za države, ki bodo omejevale njene delavce. (sta)
Pariz • Nova protikrizna reforma
Hollande napoveduje ofenzivo proti recesiji in brezposelnosti
Foto: thecommentator.com
Francoski predsednik Francois Hollande je danes ob začetku drugega leta svojega mandata napovedal »ofenzivo« proti recesiji in visoki brezposelnosti. »Dobro se zavedam recesije, brezposelnost narašča,« je Hollande dejal na novinarski konferenci ob prvi obletnici mandata. »Leto številka dve mora biti namenjeno ofenzivi,« je poudaril.
Po Hollandovih besedah v Franciji ne bo upanja, dokler se ne bo pričela zniževati stopnja brezposelnosti. »Storiti moramo vse, da do konca leta okrepimo že sprejete ukrepe za zmanjšanje brezposelnosti,« njegove besede povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Sicer pa je francoski predsednik napovedal tudi iniciative v smeri tesnejšega političnega povezovanja članic EU. »Če Evropa ne napreduje, bo padla ali pa bo celo izbrisana s svetovnega zemljevida. Moja
dolžnost je Evropo pripeljati iz otrplosti,« je menil.
Hollande je v sredo obeležil prvo obletnico začetka svojega mandata. Prav na ta dan je odjeknila novica, da je francosko gospodarstvo znova zdrsnilo v recesijo. Brezposelnost v državi je okoli 16-odstotna.
Hollande, ki mu podpora pada hitreje kot kateremu koli drugemu predsedniku v novejši zgodovini Francije, je ob tem pod vse močnejšim pritiskom, naj spremeni sestavo vlade. Ta teden je celo francoski zunanji minister Laurent Fabius izrazil mnenje, da francosko finančno ministrstvo nima pravega »šefa«. Francoski predsednik pa je danes poudaril, da spremembe vlade »niso na dnevnem redu«.
Pri reformi Evrope je medtem Hollande izpostavil štiri ukrepe, vključno z oblikova-
lpfl/3
njem evropske »gospodarske vlade«, ki bi imela svojega vodjo in bi se srečevala na mesečni ravni. Zavzel se je tudi za takojšnjo sprostitev šestih milijard evrov evropskih sredstev, s katerimi bi spodbudili zaposlovanje mladih in vlaganja v industrijo ter usklajevali energetske politike.
Sicer pa je glede svojega prvega leta predsedovanja Hollande dejal, da je njegova vlada v tem času postavila temelje za obvladovanje javnih financ in ponoven zagon rasti. Izpostavil pa je tudi posredovanje francoskih vojakov v Maliju. Po njegovih besedah si je Francija z intervencijo prislužila naklonjenost celotne Afrike. Izpostavil je »vlogo velikega naroda, ki ima moč, da se njegov vpliv čuti v svetu«, še poroča AFP. (sta)
ROCK'n'ROU
KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA PTUJ
dirigent FREDI SIMONIČ gost DAVID MATICI
AV
m
r r^i
/ ^
V
Sobota, 25. 5. 2013, ob 21.00;i^
V OKVIRU PROJEKTA
VIKEND $ MLM
MESTNA TRŽNICA PTUJ
VSTOP PRO
f I
torek • 21. maja 2013
Od tod in tam
Štajerski TEDNIK 9
Ormož • Bogata preventivna dejavnost v ZD Ormož
■ ■ ■ ■■ ■ ■ ▼ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ▼ Preventiva je najboljša, najcenejša in najmanj boleča
V Zdravstvenem domu Ormož se zavedajo izjemnega pomena, ki ga lahko ima preventiva pri preprečevanju bolezni, zato preventivno dejavnost še posebej podpirajo. Direktorica Vlasta Zupanič Domajnko je povedala, da ji je bila s podelitvijo priznanja v okviru programa SVIT predana še večja odgovornost za podporo preventivni dejavnosti, in sodelavcem, ki jih izvajajo. Preventiva je delovanje na dolgi rok, saj temelji na spreminjanju življenjskih navad in prepričanj ljudi, zato se veselijo vsakega napredka.
Kljub slabim časom in nenehnemu zmanjševanju sredstev Vlasta Zupanič Domajnko še vedno nekako najde sredstva in sodelavcem s tega področja je obljubila nove moči, s katerimi bo okrepljena ekipa, ki bo lahko dosegla uporabnike na območju vseh treh občin. Zaposleni svoje dejavnosti že sedaj pogosto izvajajo popoldne ali zvečer, saj so se odločili uporabnikom približati v njihovih prostočasnih in društvenih aktivnostih, zato sedaj na marsikakšnem občnem zboru zbrani prisostvujejo kratkim zdravstvenim predavanjem ali kakšni drugi preventivni dejavnosti.
Pavla Govedič, vodja zdravstvenovzgojnega centra za preventivno zdravstveno varstvo odrasle populacije, pravi, da se s pomočjo krajših in daljših delavnic največ ukvarjajo s preprečevanjem srčno-žilnih obolenj, za katera je v veliki meri kriv sodoben način življenja. V daljše delavnice vključujejo uporabnike, ki jih po preventivnem pregledu, na katerem so bili ugotovljeni dejavniki tveganja, napotijo osebni zdravniki. Udeležence želijo spodbuditi predvsem k boljšemu načinu življenja - pravilni prehrani in telesni dejavnosti. Pri tistih, ki jih uspejo pritegniti, so rezultati zadovoljivi. Žal pa se številni posamezniki na njihov poziv ne odzovejo, kljub temu da so prebivalci SV dela Slovenije pri samem vrhu slabih statistik - povišanega holesterola, visokega števila rakavih obolenj in srčno-žilnih bolezni. Pavla Govedič je povedala, da so podobne izkušnje tudi v širšem slovenskem prostoru in je ljudi v daljše delavnice težko pritegniti. Zato se zdravstveni delavci uspešno vključujejo v okolje ter preko najrazličnejših društev poskušajo pritegniti pozornost svojih uporabnikov. V letošnjem letu je bilo v krajše programe vključenih preko 800 udeležencev. Poleg hujšanja veliko pozornosti
namenjajo tudi kajenju, ki je še vedno zelo razširjeno pri mladih.
73,5 % Slovencev ima povišano težo
Valerija Rotar, promo-torka zdravja v delavnicah, je prepričana, da se ljudi danes bojijo za preživetje in službo: „Delo je vrednota in težko ga je dobiti, zato je treba biti zdrav. Ljudje ob vsakdanjem delu v službi, skrbi za otroke in vsakdanja opravila pogosto pozabijo na zdravje in ga zanemarijo." Z delavnicami jim poskušajo pomagati do pravilnega zdravega življenjskega sloga, zato jim predstavijo problem srčno-žilnih bolezni, jih seznanijo z dejavniki tveganja, ki pripeljejo do srčno-žilnih bolezni ali do tveganj za rakasta obolenja. Daljše delavnice pa se ukvarjajo zlasti z zdravo prehrano, ocenijo prehranjevalne navade udeležencev in delajo na tem, da spremenijo eno do dve slabi navadi in se premaknejo k bolj zdravim navadam. Precej daljša pa je delavnica zdravega hujšanja, kjer se udeleženci srečajo kar 16-krat, poleg predavanj pa je vključena tudi telesna dejavnost. Cilj delavnice je, da udeleženci ob pomoči zdravih prehranjevalnih navad, manjšem vnosu kalorij in z gibanjem zmanjšajo telesno maso. Pripravljajo tudi delavnico opuščanja kajenja in individualno svetovanje tveganim pivcem alkohola, ki ga izvajajo zdravniki.
Stanje je zaskrbljujoče tudi med otroki in mladino, v aktualni raziskavi so se naši otroci med otroki iz 29 držav uvrstili na slabo 25. mesto po prekomerni telesni teži. „Telesna masa se pri otrocih iz leta v leto veča. S hitro hrano, prigrizki in sladkimi pijačami zaužijejo preveč sladkorja, nepravih maščob in soli. Kot laborant-ka opažam poviševanje holesterola pri otrocih. Meritve izvajamo že pri petletnikih
Test hoje na 2 kilometra
Zdravstveni dom Ormož pripravlja 21. maja ob 15.30 in tudi v soboto, 25. maja, ob 8.30 v športnem parku Mestna graba test hoje na 2 kilometra. Ob tem bodo predstavljali tudi hojo s palicami, svetovali o preventivnih dejavnostih za ohranitev zdravja in priporočilih zdravega prehranjevanja. Udeležencem bodo brezplačno izmerili holesterol in sladkor v krvi ter krvni pritisk. Vse zainteresirane vabijo, da se jim pridružijo v športni obutvi in oblačilih.
Foto: Viki Ivanuša
Pavla Govedič, Valerija Rotar, Smiljana Petek in Cilka Spindler s svojim preventivnim poslanstvom vsaka na svoj način poskušajo navdušiti uporabnike za zdrav način življenja.
in številke se iz leta v leto počasi višajo. Zato otroci tudi prej zbolevajo za boleznimi modernega časa, kot je bilo to običajno nekoč. Otroci prevzemajo nezdrave prehranjevalne navade od staršev, za katere pa vemo, da ima čezmerno telesno težo 73,5 %, zvišan holesterol pa 69,2 % Slovencev," opozarja Valerija Rotar.
Že predšolski otroci s slabo držo
Fizioterapevtka Smiljana Petek na delavnicah skrbi za telesno dejavnost, ki je nujno potrebna za zdrav način življenja. Največ fizične aktivnosti je v delavnici za zmanjševanje telesne teže. Sogovornica je povedala, da se na začetku kontrolira kondicijska pripravljenost ljudi in še enkrat kasneje. Običajno se vidi razlika. Tisti, ki pridejo v delavnico, so motivirani in želijo v svojem življenju tudi kaj spremeniti. Petkova je povedala, da na delavnice prihajajo naj-
različnejši udeleženci - ali zelo mladi, še študenti, ali pa starejši, pred upokojitvijo ali upokojenci, ki imajo malo več časa zase. Ker so skupine mešane, se morajo vedno prilagajati tistemu udeležencu, ki zmore najmanj. Zato izvajajo vaje, ki jih uporablja tudi pri svojem fizioterapev-tskem delu, saj so najbolj varne, je malo možnosti poškodbe in primerne za vse. Udeleženci se po koncu delavnic običajno ukvarjajo s hojo s palicami ali kolesarjenjem. „Ljudje dajo premalo na pomen telesnega gibanja. Če so utrujeni od službe ali dela doma, menijo, da se ne morejo več rekreirati, kar je narobe. Veliko delovnih mest je sedečih in zaposleni pridejo z njih domov utrujeni, a namesto na kavč, bi se morali iti razgibat. Pri takšni utrujenosti je najbolj zdravo iti na sprehod ali kolesarit," je povedala Smiljana Petek, ki je opozorila, da se otroci danes gibljejo bistveno manj kot nekoč, zato opažajo že na sistematskih pregledih predšolskih otrok otroke s
Foto: Viki Ivanuša
Direktorica ZD Ormož Vlasta Zupanič Domajnko se zaveda izjemnega pomena, ki ga lahko ima preventiva pri preprečevanju bolezni.
slabo držo. Tega nekoč ni bilo, k temu pa pripomore tudi rast otrok, ki je veliko hitrejša, saj je vsaka generacija višja, pa tudi sedeč način življenja, računalniki, pozna pa se tudi odsotnost vsakršnega fizičnega dela.
Izboljšali odzivnost na SVIT
Cilka Špindler, pomočnica direktorja za zdravstveno nego v ZD in članica preventivne skupine, verjame v preventivo, ker je na lastni koži doživela izkušnjo, ki ji je dala nalogo, da skrbi ne le za sebe, ampak tudi za druge in jih prepriča, da sodelujejo: „Preventivni programi so brezplačni in namenjeni temu, da se bolezni odkrijejo čim prej, ko jih je še mogoče zdraviti z manj težavami, bolečinami in stroški." Kot ambasadorka programa SVIT je nenehno na terenu v vseh treh občinah. V zadnjih letih je bil na področju odzivnosti na program SVIT (odkrivanje sprememb in raka na debelem črevesu) narejen izjemen napredek . Leta 2010 je bila odzivnost na program v občini Ormož s 45 % bistveno pod slovenskim povprečjem, občini Sveti Tomaž in Središče ob Dravi pa sta beležili še slabše rezultate. Aktivno delo je rodilo plodove in leto zatem je bila odzivnost 74 %. Lani se je odzivnost znižala po vsej Sloveniji, v Ormožu pa je znašala 58 %. Ocenjujejo, da je upad nastal zaradi tega, ker se je treba po dveh letih ponovno odločiti za testiranje. Špindlerjeva meni, da je marsikoga verjetno strah ali
pa meni, da to ni potrebno. Špindlerjeva opozarja, da je dovolj zgodaj odkrit rak na debelem črevesju mogoče zelo lepo zdraviti, prepozno odkrit pa ima lahko katastrofalne posledice za posameznika in družino.
Zajček za zdrave in čiste zobke
Zelo pomembno področje je tudi zobozdravstvena vzgoja in preventiva v vrtcih, šolah in ZD, za katero skrbi Pavla Govedič. Pri svojem delu srečuje okoli 1300 otrok, ki jo prav dobro poznajo in jo vsak mesec čakajo, da si s čistimi zobki prislužijo njeno pohvalo v obliki zajčka: „Otroci mi dajejo energijo in motivacijo, odlično pa sodelujejo tudi učitelji, vzgojitelji in starši, brez pomoči katerih v predšolskem obdobju ne bi moglo biti uspeha. S skrbjo za zobe začnemo že v šoli za starše, še preden se otrok rodi. Prvi preventivni zobozdravstveni pregled je pri 9 mesecih, nato pri 3 letih, ko staršem pripravimo tudi predavanje. V vrtcih so pogoji za izvajanje vsakdanje ustne higiene boljši kot v šoli, kjer je po navadi v učilnici na voljo le en umivalnik."
Učenci od 1. do 5. razreda vseh osnovnih šol na širšem ormoškem območju že 27 let sodelujejo v tekmi za najuspešnejši razred pri izvajanju ustne higiene. „Če otrok osvoji skrb za zdrave zobe, za njih skrbi vse življenje. Da je naše delo uspešno, pričajo tudi konkretni podatki. Ko sem začela z delom pred 32 leti, so imeli 12-letniki povprečno 6,3 karioznih zob (zob z luknjo, zaplombi-ranih ali izpuljenih). Danes je indeks okrog 2,7, kar je velik uspeh, pomembno pa je tudi to, da v tem starostnem obdobju praktično skorajda ni več izpuljenih stalnih zob. Trenutni izziv pa je zmanjšati nepravilnosti pri razvoju zobnih lokov. Namreč kar 70 % 12-letnikov potrebuje ortodontsko zdravljenje. Čakalna doba na fiksni aparat znaša 4 leta. Zato opozarjamo starše predšolskih otrok, da preprečijo sesalne razvade, zlasti tam, kjer imajo otroci igralne dude in stekleničke še po tretjem letu starosti, kar na zobovju in zobnih lokih včasih pušča tudi nepopravljive posledice."
Viki Ivanuša
10 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 21. maja 2013
Ptuj • Napake bodo končno odpravljene
Sanacija gledališke stavbe se ta teden
Po odločbi gradbenega inšpektorja, ki je naročil lastniku stavbe, v kateri deluje Mestno gledališče Ptuj, Hypo lea-singu, da naj ta odpravi pomanjkljivosti, je bila izvedena analiza, ki je podlaga za sanacijo. Dela naj bi stekla še ta teden, dokončana pa bodo predvidoma do 16. junija, razen popravila pisarn, v katerih imajo veliko težav z vlago, kar bo opravljeno poleti.
Kot pojasnjuje direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič, je bila pred kratkim narejena strokovna analiza, na podlagi katere bo izvršena prenova dela stavbe: portalnega dela z balkonom in popravilo stopnišča oziroma steklenih podijev v samem gledališču. Ta naj bi se zaključila 16. junija, medtem ko bo odprava drugih pomanjkljivosti počakala in bo izpeljana v poletnem času, ko imajo ptujski gledališčniki kolektivni dopust.
Prenova bo izvršena na podlagi analize inštituta v Mariboru, ki je pregledal statiko in dal smernice, kako naj se lotijo prenove. „Analiza je pokazala, da je bila stvar nevarna. Ko ti visi nad glavo 30-kilogramski kos betona, to več ni šala. Nevarnosti, da bi se objekt začel rušiti, ni bilo, nenazadnje je ta zgrajen z armirano betonsko strukturo. Kljub temu pa mislim, da si tak reprezentativni objekt, kot je Mestno gledali-
šče Ptuj, zasluži ne le sanacijo, temveč da se mu vrne sijaj, ki ga je imelo pred 2. svetovno vojno, ko je imelo podobo, ki jo je postavil arhitekt Rudolf Klotz," pojasnjuje Srpčič.
Poškodovane stopnice bodo popravljene
Srpčič, ki je lastnike stavbe že dalj časa opozarjal na napake, nastale pri izgradnji, je zadovoljen, da bo sanacija zajela tudi stopnišče. Na dveh steklenih podijih je namreč poškodovana vrhnja plast - izmed štirih - kaljenega stekla, kar se ne vidi zaradi preproge.
Celotna ocena sanacije Srp-čiču ni znana, ocenjuje pa, da se bodo številke gibale okrog 150 tisoč evrov. Samo popravilo stopnišča bo po njegovih podatkih lastnika Hypo lea-sling okrog 16 tisočakov.
Foto: CG
Peter Srpčič: »Res zadovoljni bomo takrat, ko bo gledališče dobilo podobo, ki si jo zasluži.«
„Zadovoljni smo, da se bodo te nujne stvari popravile, res zadovoljni pa bomo takrat, ko bo gledališče dobilo podobo, ki si jo zasluži. Objekt ptujskega gledališča je nedokončana zgodba, na pročelju manjkajo reliefi, ne more biti na pročelju takšne stavbe stiropor, da o dvorani sploh ne govorim. To
je živa groza, zame je to finska savna, ki naj si jo mestni arhitekt odpelje s seboj," še zaključuje Srpčič.
Spomnimo...
Čeprav je bila stavba Mestnega gledališča Ptuj konec leta 2007 v celoti obnovljena, investicija pa je stala skoraj 2,7 milijona evrov, so bili kritiki izgradnje že ob odprtju precej glasni. Sčasoma se je prah okrog tega polegel, marca letos pa se je zgodilo nekaj, kar bi lahko imelo katastrofalne posledice: del ograje balkona se je nevarno nagnil, prišlo je do razmika elementov, kar je bilo z zgornje strani videti, kot da celoten balkon razpada. Balkonske plošče, težke 35 kilogramov, na srečo niso padle na tla, saj so jih še pravočasno odstranili, a so glavni vhod v gledališče iz previdnosti vseeno zaprli.
Dženana Kmetec
Ormož • Vaja evakuacije vrtca in OŠ Stanka Vraza
Otroci so zavzeto sodelovali
V Vrtcu Ormož so v petek dopoldan izvedli vajo evakuacije, k vaji so pritegnili tudi OŠ Stanka Vraza, saj naj bi po načrtu vaje v skupnem večnamenskem prostoru prišlo do kratkega stika na računalniku in posledično do požara.
Organizatorji so obvestili center za obveščanje, ki je sprožil alarm za gasilce, policijo in reševalce, ki so prihiteli na kraj dogajanja. Medtem so vzgojiteljice in zaposleni vrtca na zbirno mesto že odpeljali okoli 170 malčkov, ki so radovedno čakali, kaj se bo zgodilo. Gasilci so na kraju dogodka ugotovili, da sta v zgradbi ostala tudi dva poškodovana otroka z vzgojiteljico. Poškodovana otroka so uspešno evakuirali in pričeli gasiti. „Vaja je
potekala v dobrem vzdušju in bila uspešno izvedena, evaku-acijske poti so dovolj široke in varne, da se otroke da dobro evakuirati. Nekoliko težave je bilo pri evakuaciji OŠ Stanka Vraza, ker je kar dolga pot in za v prihodnje bomo stvari zastavili drugače," je povedal vodja intervencije Andrej Primužič, poveljnik PGD Ormož. Po opravljeni akciji pa so otrokom razkazali gasilsko opremo vozila, še posebej novo, na katero so zelo ponosni.
„V novem vrtcu takšne vaje še nismo imeli, zato je bilo potrebno, da se vsi naučimo, kako ravnati v primeru požara. V vaji evakuacije je sodelovalo okoli 170 otrok in 20 vzgojiteljic ter uprava. V vaji smo preverili, ali so načrtovani nujni izhodi najbolj optimalni, najkrajši in najvarnejši. Pomembno je bilo, da otroci vidijo, kako je treba ukrepati, kje se je treba zbrati in kako bi vse skupaj potekalo, če bi zares prišlo do požara. Otroci so bili dokaj mirni in so
zvedavo spremljali dogajanje," je povedala Petra Trstenjak iz Vrtca Ormož.
K sproščenemu vzdušju je pripomoglo tudi to, da otroci gasilce, policijo in reševalce dobro poznajo, saj se srečujejo ob različnih aktivnostih.
Viki Ivanuša
Natalija Skrlec, Radio Ptuj
Komentar tedna
Več znaš, več veljaš
V Sloveniji v teh dneh potekajo številne aktivnosti ob tednu vseži-vljenjskega učenja. Gre za promocijsko kampanjo izobraževanja in učenja v Sloveniji, v tem projektu Andragoškega centra Slovenije pa sodelujejo še številne druge ustanove in tudi posamezniki. Kot so zapisali v Andragoškem centru Slovenije, želijo s projektom opozoriti javnost na vsesplošno prisotnost in tudi pomembnost učenja v vseh življenjskih obdobjih in za številen različne vloge, s katerimi se v življenju srečujemo.
Kako pomembno je učenje, nas prepričujejo že od malih nog. Vsi se dobro spomnimo tistega znanega pregovora: več znaš, več veljaš. Čeprav takrat tega nismo najbolj verjeli in smo se zmrdovali, ko so nas starši skušali prepričati, naj sedemo za knjige. Dandanes je jasno, da lahko 'preživi' samo tisti, ki zna čim več. A na žalost formalno znanje še zdaleč ni dovolj. Statistike vedno znova kažejo, da je med brezposelnimi veliko mladih, ki imajo dokaj visoko stopnjo formalne izobrazbe - na seznamu čakajočih na delo se znajde veliko učiteljev, tudi ekonomistov, predvsem pa tistih, ki so študirali družboslovje. Ta teden me je zbodla izjava Penelope Trunk, soustanoviteljice nekega ameriškega kariernega spletnega portala, ki je dejala, da se, recimo, podiplomski študij družboslovja ne izplača. Pa ne samo to: prepričana je, da je podiplomski študij družboslovja tako nekoristen, da velikokrat celo zavira poklicno pot mladega magistra ali doktorja. Kot pravi: »Podiplomski študij, zlasti družboslovni, zahteva veliko finančnih sredstev in predolgo predanost, a kljub temu z njo magistri in doktorji ne pridobijo obljubljenih znanj, ki jih bodo potrebovali v vsakdanjem življenju.''
V današnjem času formalna izobrazba še zdaleč ni dovolj. Ne v primeru, če nekdo dokonča srednjo šolo, ima v žepu diplomo, magisterij ali celo doktorat. Kajti tempo življenja nam narekuje, da se vedno znova učimo in tako postanemo neke vrste multipraktik. Kajti delodajalci si želijo med svojimi delavci ljudi, ki obvladajo čim več veščin. Poleg tistega znanja, za katerega imajo v žepu uradno dokazilo, je priporočljivo, da oseba poleg tega obvlada še osnove mehanike, elektronike, računalništva, malo medicine, psihologije in administrativnih del. Morda kdo poreče, da pretiravam, a vendarle zapisano ni tako daleč od resničnega stanja. V službi je v današnjem času poleg formalnega znanja potrebno imeti še veliko neformalnega znanja in praktičnih sposobnosti. Številna dela, ki so jih nekoč opravljali trije ali še več ljudi, so danes združena v enem samem delovnem mestu, kar zahteva prilagodljive ljudi, ki so vedno pripravljeni osvojiti še kakšno znanje, se usposobiti za dodatne aktivnosti, se tudi v prostem času udeležiti kakšnega izobraževanja in delavnice. Velikokrat slišim ljudi v zrelih letih, ki se v popoldanskem času udeležujejo različnih tečajev in seminarjev, da niso nikoli mislili, da bodo na 'stara leta' spet hodili v šolo. A če želijo obdržati ali dobiti delo, morajo. Prepričanje, da smo s tem, ko imamo v žepu potrdilo o zaključenem izobraževanju, za vekomaj opravili s šolo, je že zdavnaj zastarelo. Če kdaj, potem resnica, da več znaš, več veljaš, zdaj drži bolj kot kadarkoli prej. In nikoli ne vemo, katera znanja bomo na svoji poklicni poti še morali ali želeli osvojiti, da bomo vzdržali v neizprosnem boju za preživetje.
Ptuj • OŠ Ljudski vrt gostila Švede
Švedi v slovenski šoli
Sodelovanje med Osnovno šolo Ljudski vrt in švedsko šolo iz mesta Saffle uspešno poteka že 12 let. Tudi letos je bila organizirana mednarodna izmenjava. Ptujčani so minuli teden gostili 54 otrok, staršev in učiteljev iz Švedske.
Foto: Viki Ivanuša
V vaji evakuacije je sodelovalo okoli 170 otrok vrtca, najbolj pa si jo bosta zapomnila mala Dunja in Rok, ki sta sta odigrala vlogo poškodovancev.
Gostje iz Švedske so na Ptuj prispeli 6. maja, nekateri z avtobusom, drugi z letalom. Skupaj jih je bilo 52, od tega 24 učencev, 5 učiteljic in 23 staršev. Kot pojasnjuje ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič, gre za učenke in učence šole Tingvallaskolan iz mesta Saffle. To je v 12 letih sodelovanja šesta generacija otrok, ki so jo gostili na Ptuju.
„Namen izmenjave je spoznavanje druge kulture in komunikacija v angleškem jeziku. Vsi gostje so živeli pri družinah. Lani je naša skupina šla na Švedsko, letos so Švedi istim družinam vrnili obisk.
Pri nas so spoznali znamenitosti Ptuja in okolice, ogledali so si Postojnsko jamo in se kopali
v morju v Portorožu. Učenci in učitelji so dva dni preživeli v šoli, kjer so se vključili v pouk. V petek zvečer je bil tradici-
onalni slovensko-švedski večer, ko pripravijo oboji del kulturnega programa. Po skupni večerji so Švedi odpotovali proti domu in po 27 urah vožnje z avtobusom srečno prispeli domov," še pojasnjuje Vaupotič Zemljičeva in dodaja, da na obeh šolah vlada velik interes za nadaljevanje izmenjave v prihodnjih letih. Ptuj in Saffle bosta letos podpisala listino o pobratenju, tako da bodo z izmenjavami gotovo nadaljevali tudi v prihodnje.
Dženana Kmetec
Foto: arhiv šole
Tradicionalni slovensko-švedski večer, obojni so skupaj pripravili kulturni program.
Rokomet
Srečen konec VN in slovo Dejana Ivančiča Stran 12
Rokomet
Dober prvi, slab drugi polčas Ormoža
Stran 12
Nogomet
Zavrč z uvrstitvijo v 1. ligo uresničil sanje
Stran 13
Nogomet
Prihajajo Crvena zvezda, Partizan ...
Stran 13
Atletika
Kolaričeva znova na mednarodno sceno
Stran 15
Šah
VM Beljavski tik za zmagovalnimi stopničkami Stran 15
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. ijitiíu!
Nogomet m 1. SNL, S4. krog
Ostali brez točk in vratarja Murka
tednik
RADIOPTUJ
K*, ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
SNL, S4. krog
ez točk in vratarja Murka
Foto: Črtomir Goznik
Klemen Bingo (Aluminij, rdeči dres) se je odlično boril s Filipom Valenčičem (Olimpija), a sta zadetka dosegla Nemanja Mitrovič in Anže Zorc.
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Olimpija -Aluminij 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Mitrovič (54.), 2:0 Zorc (95.)
OLIMPIJA: Džafič, Jovič, Salkič, Mitrovič, Delamea Mlinar, Ivelja (od 46. Kapun), Trifkovič, Omladič, Vicente (od 69. Gerič), Šporar, Valenčič (od 64. Zorc). Trener: Andrej Razdrh.
ALUMINIJ: Murko, Medved, Topolovec, Bingo, Hodžurda (od 93. Lipovac), Drevenšek, Jovanovič (od 46. Zajc), Bloudek, Žagar Knez (od 38. M. Rešek), Črnic, Kurež. Trener: Edin Osmanovič.
RDEČI KARTON: Murko (Aluminij, 92.)
Čeprav imajo Kidričani z Olimpijo v letošnji sezoni pozitiven izkupiček (zmagi na domačem igrišču), so bili Ljubljančani v soboto v Stožicah vendarle popoln favorit. Pred tekmo so imeli na lestvici pred Aluminijem kar 32 točk prednosti in so bili trdno zasidrani na 2. mestu. Točke so bolj »potrebovali« Kidričani, a kljub težavam trenerja Olimpije Andreja Razdrha (manjkali so Nikezič, Šeliga, Fink, Božič in Djermanovič) do presenečenja ni prišlo ...
Ljubljančani so pred približno 300 gledalci takoj prevzeli pobudo, čeprav je gostujoči strateg Osmanovič ob igrišču
zahteval tesno pokrivanje tekmecev. Kljub dobremu kombiniranju si domačini v prvem polčasu niso priigrali izrazitih priložnosti, predvsem so poskušali s streli iz razdalje. Pri teh poskusih je bil uspešnejši Tomaž Murko, veliko delo pa
so opravili tudi njegovi soigralci (predvsem centralna branilca Topolovec in Bingo ter Drevenšek pred njima), ki so dobro zapirali prostor pred golom. Na drugi strani je pri gostih nevarno poskusil aktivni Drevenšek, a je njegov strel z razdalje končal tik ob vratnici. Olimpija je bila zelo nevarna iz prekinitev, kjer so visoki branilci uveljavljali premoč v višini. Proti koncu prvega dela so Kidričani izvedli nekaj zaporednih napadov, po enem izmed teh je Bingo iz razdalje sprožil preko gola.
Zamujena priložnost Kureža
Že v prvem delu je Osmano-vič opravil prvo menjavo (vstopil je M. Rešek), ob polčasu še drugo (Zajc). Začetek drugega dela je bil izjemno dinamičen, znova pa so bili boljši Ljubljančani. Njihov pritisk se je končal z vodstvom v 54. minuti, ko je Bloudek na robu igrišča storil nepotreben prekršek. Iz prostega strela je pred gol odlično podal Trifkovič, Nemanja Mitrovič pa je ob Hodžurdi le za malenkost spremenil smer žoge, ki je končala v mreži -1:0. Zaostanek je Kidričane prisilil k agresivnejši igri, plod te pa sta bila dva odlično izvede-
na nasprotna napada - Kurež je najprej slabo zaključil akcijo, Zajc pa je bil za korak v prepovedanem položaju. V 70. minuti je Drevenšek odlično podal v prazen prostor, Kurež je stekel sam proti vratarju Džafiču, a preveč okleval in najlepša priložnost na tekmi za Aluminij je splavala po vodi . Nekaj minut kasneje je imela Olimpija zaključno žogo: Omladič je streljal iz strani, Drevenšek si je z roko pokril obraz in blokiral strel, sodnik Vinčič iz Maribora pa je po nekajsekundnem razmisleku pokazal na belo točko. K žogi je pristopil Boban Jo-vič, nekdanji soigralec Tomaž Murko pa mu je strel obranil (Olimpija je tudi v zadnji tekmi v Kidričevem zapravila 11-me-trovko - Nikezič). Zaradi tvegane igre Aluminija so imeli domačini veliko prostora za kombiniranje in zaključne strele, odlični Murko pa je vse njihove nevarne poskuse zaustavil. V 87. minuti so igralci Aluminija (Bloudek, Kurež, Zajc, Črnic) izvedli najlepšo akcijo na tekmi, Črnic je bil na koncu sam pred golom, a mu je Dža-fič strel ubranil. V naslednji minuti je sodnik zaradi nedovoljenega položaja razveljavil gol Geriča. V 91. minuti bi lahko sodnik Vinčič po sumljivem izbijanju Mitroviča pred svojim golom dosodil 11-metrovko, a
tega ni storil. Zaradi tega je sicer mirni vratar Murko glasno protestiral, sodnik Vinčič pa je bil tokrat zelo odločen - vratarju Aluminija je pokazal rdeč karton . V zadnjih sekundah tekme je Jovič lepo podal pred gol, tam pa je mladi Zorc s strelom po tleh premagal Kristijana Lipovca - 2:0.
Kidričani so si v prvi vrsti za poraz krivi sami: svojih priložnosti niso izkoristili, na drugi pa so slabo posredovali ob prekinitvi, iz katere so prejeli prvi gol. Trener Osmanovič je svojim varovancem celotno srečanje ob igrišču dajal navodila, a želenega učinka ni bilo. Za uspeh bi bilo treba odigrati še bolj čvrsto v dvobojih, z drznostjo pa iskati tudi tisti kanček sreče, ki ga tokrat (znova) niso imeli .
Jože Mohorič
Nogomet •
Najodmevnejšo zmago kroga so dosegli nogometaši Mure, ki so na domačem igrišču ugnali Koprčane. Ti se sicer z Domžalčani še borijo za končno 3. mesto, ki vodi v evropske pokale, a so bili na Fazaneriji daleč od »evropske« podobe. Mura je s to zmago prehitela Aluminij, ki ga v zadnjih dveh krogih čaka izjemno zahtevna naloga v boju za 9. mesto in dodatne kvalifikacije. Spodrsljaj Kopra so izkoristili Domžalča-ni in se z zmago v Velenju točkovno poravnali s tekmeci za 3. mesto. Edini zadetek na tekmi je delo Dragana Čadikovskega, ki je iz prostega strela ugnal Matjaža Rozmana. Maribor je v generalki pred finalom Pokala Slovenije ugnal Celje, kar tri zadetke pa je prispeval Marcos Tavares. Ta je s tem presegel mejo 100 doseženih zadetkov v dresu Maribora in se obenem zavihtel na vrh lestvice strelcev 1. SNL v tej sezoni.
V sredo na Kidričevem zadnja domača tekma sezone
Že v sredo bo na sporedu predzadnji krog, v katerem čaka Kidričane tekma s Celjani. To bo zadnja domača tekma v sezoni, a izjemno pomembna. Za Aluminij bo to praktično zadnja priložnost za osvajanje točk rešitve, saj jih v zadnjem krogu čaka gostovanje pri državnih prvakih v mariborskem Ljudskem vrtu. V sredo Edin
Emir Hodžurda, Aluminij:
»Tekma je bila za nas zelo težka, a smo kljub temu imeli svoje priložnosti. Gol smo prejeli na naiven način, za izenačenje pa smo imeli vsaj dve izjemni priložnosti, a jih nismo izkoristili. Zaradi spleta nesrečnih okoliščin smo prejeli še drugi gol. Zmaga Olimpije na koncu zgleda prepričljiva, a smo bili vsaj 80 minut enakovreden tekmec.«
Andrej Razdrh, trener Olimpije: »Ker smo že pred tekmo vedeli, da smo osvojili 2. mesto, je bilo iz motivacijskega vidika težko. Res je, da je imel Aluminij lepo priložnost ali dve, a bi morali moji igralci bolje reagirati po vodstvu 1:0 in si iz obilice obetavnih akcij že prej zagotoviti zmago. Veseli pa me, da so mlajši igralci vnesli določeno svežino v našo igro.«
Osmanovič ne bo mogel računati na Tomaža Murka, Marka Drevenška in Matica Črnica (kartoni), zato bo naloga dodatno otežena.
»To tekmo moramo odločiti v našo korist, to je dejansko naša zadnja priložnost za točke. Upam, da bomo do srede 'ohladili glave', se spočili in odigrali morda najboljšo tekmo v sezoni. Sploh ni važno, kako bomo do zmage prišli, le gol več moramo doseči od tekmeca. Pa naj ga doseže golman, je popolnoma vseeno,« je povedal Klemen Bingo, podobnih misli je tudi kapetan Denis Topolovec: »Če je lahko Mura premagala Koper, potem lahko tudi mi Celjane. Vsekakor je treba dati vse od sebe, ne glede na to, kdo bo dobil priložnost za igranje. V mislih moramo imeti le tri točke.«
Tako Kidričani kot Celjani so v zadnjih štirih srečanjih osvojili le točko. V letošnjih medsebojnih srečanjih so uspešnejši Celjani, ki so slavili na dveh tekmah, ena se je končala z remijem. Neodločeno sta se končala tudi dva medsebojna obračuna v Pokalu Slovenije (1:1, 0:0). Je čas za prvo zmago Aluminija?
JM
1. SNL, 35. krog: Aluminij - Celje,
sreda, 22. maja, ob 17.30 v Kidričevem
PRVALiGA TelekomSIovenije
1. SLOVENSKA LIGA
REZULTATI 34. KROGA:
OLIMPIJA - ALUMINIJ 2:0 (0:0); strelca: Mitrovič 54., Zorc 95. Rdeči karton: Murko (Aluminij) 92.; GORICA - TRIGLAV 0:0;
MURA 05 - LUKA KOPER 3:0 (2:0); strelci: Vinko 10., Majer 36., Ma-ruško 68.;
RUDAR VELENJE - DOMŽALE 0:1 (0:0); strelec: Čadikovski 82.; MARIBOR - CELJE 5:1 (2:0); strelci: Mezga 13., Tavares 43. , 47., 64., Cvijanovič 60.; Bajič 70.
1. MARIBOR	34	24	5	5	77:3G	77
2. OLIMPIJA	34	19	7	8	68:35	64
3. LUKA KOPER	34	i4	i2	8	5G:39	54
4. DOMŽALE	34	i5	9	i9	38:34	54
5. CELJE	34	ii	i2	ii	34:46	45
6. TRIGLAV	34	9	ii	i4	35:44	38
7. GORICA	34	9	ii	i4	42:55	38
8. RUDAR VELENJE	34	iG	7	i7	37:55	37
9. MURA 05	34	8	6	2G	4i:65	3G
10. ALUMINIJ	34	7	8	i9	33:62	29
Danilo Klajnšek
Najboljši strelci: 16 zadetkov: Marcos Tavares (Maribor); 15 zadetkov:
Dejan Žigon (Gorica), Nikola Nikezic (Olimpija); 14 zadetkov: Enis Burkovic (Triglav); 13 zadetkov: Mate Eterovič (Rudar); 12 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij), Robert Berič, Goran Cvijanovič (oba Maribor) ...
Mura preko Kopra pred Aluminij
12 Štajerski
Šport
torek m 21. maja 2013
Rokomet m 1. A SRL (m), Liga za obstanek
Dober prvi, slab drugi polčas
1. A SRL, Liga za prvaka
REZULTATI 9. KROGA: Maribor Branik - Trimo Trebnje 32:20 (16:9), Krka - Gorenje 20:41 (6:21), Celje Pivovarna Laško - Ci-mos Koper 26:26 (14:13)
1. GORENJE
31 29 0 2 5S
Ribnica - Jeruzalem 37:26 (18:19)
RIBNICA: Klarič (4 obrambe), Perovšek (8 obramb - 2 x 7 m); Markovič 4, Jamnik 6, Omahen, Zobec, Grebene, Rutar 5, B. Nosan 6, M. Nosan 4, Pucelj 4, Batinič 3 (2), Čemas 3, Košmrlj 2. Trener: Mustafa Torlo.
JERUZALEM: Belec (8 obramb), Žuran (3 obrambe); Hrupič, Rajšp 3, Kirič, Žmavc 4, Radujkovic 2, Čudič 7 (3), Gregorc 6, Hebar, Levanič, Kljajič 2, Mesaric 2. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Ribnica 2/2; Jeruzalem 5/3.
IZKLJUČITVE: Ribnica 12; Jeruzalem 4 minute.
IGRALEC TEKME: Blaž Nosan (Ribnica).
Jeruzalemu na zadnjem gostovanju v Ribnici ni uspelo vknjižiti novih točk. Gostitelji so bili za razred boljši v 2. polčasu, ki so ga dobili z delnim izidom 19:7! V 1. polčasu sta se ekipi neprestano izmenjavali v vodstvu. Najprej so Ribničani v 2. minuti povedli s 3:0, dobrih deset minut kasneje je že vodil Jeruzalem 8:11. V 25. minuti
so znova povedli varovanci Mustafa Torla z 17:15, konec 1. polčasa pa je pripadel Ormo-žanom, ki so na odmor odšli z vodstvom 18:19.
Prvih sedem minut 2. polčasa je že dalo slutiti, da se gostom ne obeta nič dobrega. Ribnici je uspela serija 6:0 za vodstvo s + 5, 24:19. Četi trenerja Saša Prapotnika se je v
Mustafa Torlo, trener Ribnice: »V 1. polčasu smo se iskali predvsem v obrambi, v drugem pa je celotna ekipa delovala dovolj homogeno za visoko in zasluženo zmago.«
Saša Praprotnik, trener Jeruzalema: »Dokler smo imeli moči, smo se še kar dobro držali. Žal se v nadaljevanju nismo znašli. Zabredli smo v napake, gostitelji so nas skontrirali in točki sta zasluženo ostali doma. V zadnjem krogu bomo lovili zmago nad Izolo, ki nas vodi do končnega 9. mesta. V vseh desetih letih, odkar nastopamo v elitni druščini, še nismo bili slabše uvrščeni od 9. mesta in tudi letos si želimo enako.«
obdobju od 48. do 54. minute zgodil še drugi mrk v 2. polčasu. Ribničanom je pri izidu 29:24 spet uspela serija z delnim izidom 6:0 in prednost domačinov je narasla na visokih + 11, 35:24. Visok poraz oslabljenega Jeruzalema po slabem 2. polčasu je bil neizbežen. Z zmago so si Ribničani praktično že zagotovili končno 7. mesto v državi, na drugi strani Or-možane v sredo, 22. maja, ob 19.00 na Hardeku čaka tekma z Izolo, kjer bi zmaga Ormo-žane popeljala do končnega 9. mesta.
ku
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 31	25	3	3	53
3.	MARIBOR BRANIK 31	20	3	8	43
4.	CIMOS KOPER 31	18	5	8	41
5.	TRIMO TREBNJE 31	11	4	16	26
6.	KRKA 31	9	6	16	24
1. A SRL, Liga za obstanek
REZULTATI 9. KROGA: Ribnica Riko hiše - Jeruzalem Ormož 37:26 (18:19), Krško - Sviš 37:34 (17:15), Istrabenz plini Izola - Sevnica 32:34 (15:16)
1.	RIBNICA RIKO HIŠE 31 13 2 16 28
2.	SVIŠ	31 12 2 17 26
3.	ISTRABENZ IZOLA 31 11 3 17 25
4.	JERUZ. ORMOŽ 31 10 3 18 23
5.	SEVNICA 31 7 0 24 14
6.	KRŠKO	31 5 1 25 11
Kadeti Jeruzalema bronasti
Rokometni klub Jeruzalem in mesto Ormož je razveselila novica, da so kadeti na končnem turnirju v Celju osvojili 3. mesto v državi. Z odličnimi predstavami je bila daleč najmlajša zasedba Final 4 zelo blizu še višji uvrstitvi, a so se zatresle roke v najpomembnejših trenutkih tekem proti Cimosu (poraz 24:26) in Celju (remi 26:26). Na obeh tekmah so bili igralci Jeruzalema le za las ob zmagi. V tekmi proti Trimu so Ormožani z odlično predstavo v obrambi premagali žilavega tekmeca (zmaga 22:15). Državni prvaki so postali Celjani, Koprčani so osvojili drugo, Ormožani tretje in Trebanjci četrte mesto. Iz vrst Jeruzalema je bil Rok Cvetko z 22 zadetki najboljši strelec, Tomaž Cvetko pa naj vratar turnirja. Več v petkovi številki Štajerskega tednika.
Rokomet m l. B SRL (m)
Srečen konec in slovo Dejana Ivančiča
Velika Nedelja Carrera Optyl -Grča Kočevje 34:31 (16:14)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec, Majcen 4, Kaučič 2, Hanželič 5, Horvat 7, Bezjak, Veselko 1, Bračič 2, Preac, Ivan-čič 5, Špindler, Kukovec, Loren-čič, Zemljič, Hojžar. Trener: Bojan Munda
Konec je sezone, v kateri rokometaši Velike Nedelje Car-rere Optyl niso blesteli. Glavni cilj je kljub temu dosežen, saj so si varovanci trenerja Bojana Munda in pomočnika Robija Mesarca zagotovili obstanek med 1. B-ligaši. V zadnji tekmi so premagali direktnega konkurenta in tekmovanje končali na 9. mestu. Da se v soboto pri Veliki
1. B SRL (m)
REZULTATI 22. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Grča Kočevje 34:31, Škofljica - Moškanjci Gorišnica 33:35, Grosuplje - Damahaus Cerklje 33:31, Šmartno
-	Slovenj Gradec 26:30, Mokerc Ig
-	Dobova 27:37, Dol TKI Hrastnik -Slovan 35:36.
V 1. A ligo NLB Leasing napredujeta Slovan in Šmartno. Iz 1. A-lige sta izpadata Sevnica in Krško. Iz 1. B SRL izpadeta Grča Kočevje in Škofljica, v 1. B-ligo pa sta iz 2. lige napredovala Loka 2012 in Drava Ptuj.
1.	SLOVAN	22 19 1 2 39
2.	ŠMARTNO 22 18 2 2 38
3.	DOL TKI HRASTNIK 22 13 5 4 31
4.	SLOVENJ GRADEC 22 13 1 8 27
5.	DAMAHAUS CERKLJE22 12 2 8 26
6.	GROSUPLJE 22 8 2 12 18
7.	MOŠKANJCI - GOR. 22 8 1 13 17
8.	DOBOVA	22 8 1 13 17
9.	V. NEDELJA C. O. 22 6 2 14 14
10.	MOKERC IG 22 6 2 14 14
11.	GRČA KOČEVJE 22 5 3 14 13
12.	ŠKOFLJICA 22 4 2 16 10
HP" i ii¡K llÄi

Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Velike Nedelje so si z zmago v zadnjem krogu zagotovili obstanek v 1. B-ligi. Obenem je Dejan Ivančič napovedal slovo od aktivne kariere.
Nedelji dogaja nekaj velikega, je bilo čutiti ves konec tedna. Med športnimi navdušenci je bila prisotna samo ena tema pogovorov, in sicer tekma ro-kometašev v soboto zvečer. Temu primeren je bil tudi obisk navijačev, saj je bila dvorana polna do zadnjega kotička. Pomembnosti tekme so se zavedali tudi na RZS in v Veliko Nedeljo poslali (izžrebali) izkušen sodniški par ter delegata.
Tekmo so bolje začeli gostje in bili v rezultatski prednosti do 15. minute. Ko so domači končno zaigrali nekoliko bolje v obrambi, je bil pogled na semafor takoj prijetnejši, saj so povedli za dva zadetka in prednost uspešno branili do konca polčasa.
Tudi v drugem polčasu so
bili domačini v rezultatski prednosti dveh zadetkov vse do 40. minute, nato pa so nekoliko dodali plin in počasi višali prednost, ki je v 49. minuti znašala 29:23. Gostje nikakor niso mogli zadeti iz igre, vendar so zadetke dosegali iz številnih sedemmetrovk. A tudi pri tem niso bili najbolj uspešni, saj sta domača vratarja obranila vsak po en strel. Svojo prvo obrambo pri članih je dosegel kadet Uroš Kukovec, ki je obranil strel s 7 metrov izkušenemu Leonu Mikulinu. Sledilo je obdobje raztrgane igre domačih, ki so bili z mislimi verjetno že na koncu tekme, kar so izkoristili gostje in se v 55. minuti približali na zaostanek 30:28. V zadnjih petih minutah je domača ekipa ob vrhunski podpori s tribun
Športno plezanje • Balvani
Slovenci v Innsbrucku brez finala
Zmagovalca tekme svetovnega pokala v balvanskem plezanju sta nemška športna plezalca Juliane Wurm, ki je slavila v ženski, in Jan Hojer, ki je zmagal v moški konkurenci. Oba plezalca sta prvič stopila na najvišjo zmagovalno stopničko na tekmah svetovnega pokala.
Domačinka iz Innsbrucka Anna Stöhr, ki je dobila prve štiri tekme v letošnji sezoni, se je tokrat morala zadovoljiti z drugim mestom, tretja pa je bila Japonka Akijo Noguči. Pri moških je drugo mesto osvojil Rus Dimitrij Šarafutdinov, tretji pa je bil avstrijski as Kilian Fischhuber.
Slovenski športni plezalci se niso uvrstili v finalne boje. Mina Markovič in Klemen Be-čan sta tekmo končala v polfi-nalu na 14. in 16. mestu, Jernej Kruder pa je bil 29.
Naslednja tekma svetovnega pokala bo 1. in 2. junija v kanadskem Torontu, kamor
Rezultati, Innsbruck, ženske:
1.	Juliane Wurm (Nem)
2.	Anna Stöhr (Avt)
3.	Akijo Noguči (Jap)
14. Mina Markovič (Slo)
Vrstni red v svetovnem pokalau, balvani:
1.	Anna Stöhr (Avstrija)	480
2.	Akijo Noguči (Japonska) 320
3.	Shauna Coksey(VB)	280
9. Mina Markovič (Slovenija) 170
od Slovencev odhajata Bečan in Kruder, Markovičeva pa si bo vzela krajši tekmovalni premor, med katerim se bo pripravljala na evropsko prvenstvo v težavnosti, ki bo 12. in 13. julija v francoskem Cha-monixu.
sta, jm
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič je v Innsbrucku obstala v polfinalu.
Tenis m TK Terme Ptuj
Naši igralci neuspešni
Pretekli teden je na igriščih ŽTK Maribor potekal turnir evropske serije za igralce do 14. in 16. leta starosti - Grawe Open 2013. Na njem sta iz ptujskega kluba nastopila Amadej Goručan (U-16) in Maruša Plank (U-14). Ostali igralci ptujskega kluba opravljajo zaostale šolske obveznosti in so se nastopu odpovedali.
Slovenski igralci in igralke
tokrat niso bili posebej uspešni, v tem povprečju pa sta nastopila tudi igralca ptujskega kluba. Oba sta preskočila prvi oviri (Amadej je izločil Šveda Candid-Magnussona, Maruša pa Danko Ano Savič), nato pa sta naletela na premočna tekmeca. Amadeja je izločil 5. nosilec Avstralec Alexei Popyrin, Marušo pa 10. nosilka Nika Radišič.
JM
ponovno zaigrala zelo zbrano in tekmo na veliko veselje navijačev uspešno pripeljala do zmage 34:31 in do tako želenega obstanka.
Veselje po tekmi je bilo kratkotrajno, saj je slovo od aktivnega igranja napovedal motor domače ekipe Dejan Ivančič. Šampanjec, ki ga je odprl po tekmi, je podelil s soigralci in navijači. Ob Dejanovi odločitvi je bilo rosno marsikatero oko, vendar je njegovo odločitev treba spoštovati, saj je povedal, da je preveč obremenjen s službo, gradnjo hiše in še s čim. Svojo športno pot bo nadaljeval kot sodnik, saj z bratom Igorjem tvorita enega najboljših sodniških parov v Podravju.
Na koncu je vse dobro, kar se dobro konča.
Škofljica - Moškanjci Gorišnica 33:35 (17:20)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA:
Bratuša, Petek 6, Kovač 3, M. Be-drač, Balas 1, Lukaček 2, Vincek 4, Andreluh 2, Firbas 8, T. Bedrač, Gerčar 1, Bezjak, Valenko 1. Trener: Sebastjan Oblak.
V zadnjem krogu so rokome-taši iz Gorišnice gostovali pri zadnjeuvrščeni Škofljici. Bili so trdno odločeni, da popravijo vtis iz prejšnje tekme in to jim je tudi uspelo. Domačini se kljub temu, da so že izpadli, niso kar tako predali, ampak so igrali zelo borbeno. Z Gorišni-čani so držali korak, oziroma neodločen rezultat, do 20. minute, ko je bilo 11:11. Nato so gostje povedli in odšli na od-
mor s tremi zadetki prednosti.
Gorišničani so vodili tudi ves drugi polčas. V 50. minuti so imeli pet zadetkov prednosti (25:30), kar bi moralo zagotavljati mirno končnico tekme. Vendar ni bilo tako, saj so se domačini približali le na zadetek zaostanka (33:34). Da je zmaga vseeno odšla na Štajersko, je poskrbel Kovač in dosegel zadnji zadetek na srečanju za tesno zmago. Gostje si zaslužijo pohvalo za borbeno igro, v kateri je strelsko izstopal Primož Firbas, ki je dosegel osem zadetkov. Na koncu so rokometaši Moškanj-cev-Gorišnice osvojili 7. mesto na prvenstveni razpredelnici. S tem so lahko zadovoljni, saj so se pred zadnjimi krogi izognili težki borbi za obstanek.
Danilo Klajnšek
torek • 21. maja 2013
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
Štajerski	1
Urednica priloge: Simona Meznarič. Avtorji tekstov in fotografij: Simona Meznarič, Dženana Kmetec, Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec in Črtomir Goznik.
«it
Foto: Črtomir Goznik
Dva zakona, številne spremembe
Novosti, ki jih je prinesla reforma trga dela
Marca letos je državni zbor RS brez glasu proti sprejel reformo trga dela. Gre za sistemske rešitve, ki naj bi prinesle bistvene izboljšave, predvsem na področju fleksibilnosti pri zaposlovanju. 5. marca letos je državni zbor po večmesečnih pogajanjih vlade, sindikatov in delodajalcev sprejel zakon o delovnih razmerjih (ZDR), ki ga je podprlo 68 od 77 navzočih poslancev, s 83 glasovi za in
nobenim proti pa so poslanci sprejeli tudi novelo zakona o urejanju trga dela (ZUTD). Oba zakona skupaj sestavljata reformo trga dela, ki ima več ciljev. Glavna cilja sprememb delovne zakonodaje pa sta zmanjšanje segmentacije in povečanje prožnosti trga dela.
Reforma - kaj vse prinaša?
Reforma v prvi vrsti omogo-
Aprila sta v veljavo stopila dva zakona, ki predstavljata reformo trga dela, in sicer ZDR in ZUDT. Zakon o delovnih razmerjih ima naslednje namene in cilje:
•	zmanjšanje dualizma na trgu dela,
•	zmanjševanje stroškov pri zaposlitvah za nedoločen čas,
•	finančne destimulacije za uporabo poslovnega razmerja za določen čas,
•	vzpostavitev primernega razmerja med ustrezno varnostjo delavca in možnostjo učinkovitejšega prilagajanja razmeram na trgu,
•	poenostavitev postopkov pri sklepanju in prenehanju delovnega razmerja in olajšanje prehajanja med delovnimi mesti (zunanja in notranja fleksibilnost),
•	večja zaščita pravic delavcev (zlasti agencijskih, pri prenosu podjetja, ponudbi zaposlitve pri drugem delodajalcu, ekonomsko odvisnih) ter
•	uskladitev določb z domačimi in mednarodnimi predpisi.
Zakon o urejanju trga dela prinaša številne spremembe za iskalce zaposlitve, brezposelne in delodajalce, in sicer med drugim:
•	možnost, da denarno nadomestilo v trajanju 2 mesecev pridobijo tudi brezposelni, mlajši od 30 let, ki so bili zaposleni najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih,
•	možnost, da se delavci prijavijo v evidenco iskalcev zaposlitve že v času odpovednega roka in dobijo pomoč pri iskanju nove zaposlitve,
•	za starejše prejemnike denarnega nadomestila - podaljšanje pravice do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do upokojitve z enega na dve leti,
•	odpravo obvezne prijave prostega delovnega mesta pri Zavodu, razen za podjetja v večinski državni lasti in delodajalce iz javnega sektorja - pri tem velja poudariti, da delodajalci lahko še naprej brezplačno javno objavljajo prosta delovna mesta pri Zavodu. (Povzetek iz spletne strani racunovodja.com)
ča prožnejše delovanje trga dela, kar pomeni tudi lažje odpuščanje in zaposlovanje ter prilagajanje potrebam trga dela. Reforma - največ zaslužkov za njeno sprejetje ima nekdanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak -delodajalce dodatno omejuje pri sklepanju pogodb za določen čas in agencijsko delo. Reforma trga dela je prinesla več ukrepov za zaščito
delavcev, obenem pa delodajalcem ponuja večjo fleksibilnost, z namenom, da se sklene več zaposlitev za nedoločen čas in manj za določen.
Po novem tako delodajalci težje zaposlujejo agencijske delavce in sklepajo pogodbe za določen čas, lažje pa odpuščajo.
Določene so tudi nižje odpravnine in krajši odpovedni
A. TCTA, Tj ^ o. o.
KIDRIČEVO, Industrijska 14 S*02/799 04 30 www.aktal.si
PVC OKNA in VRATA
NAS« izdelki so iz vrhunskega 5 CHUCO
NEMŠKEGA PROFILA ||vjg(j-p|
VELIKO IZBIRE PO VAŠIH ŽELJAH IN ZMOŽNOSTIH!
LASTNA MONTAŽA V SODELOVANJU Z NEMŠKIMI TEHNIKI
RAL MONTAŽA
2 Štajerski
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
torek • 21. maja 2013
rok, dodatek za delovno dobo in plačan odmor za malico pa ostajajo nespremenjeni. Prav tako tudi sistem nadomestila za brezposelne. Kot je bilo določeno že z Zakonom o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), znaša denarno nadomestilo v prvih treh mesecih 80 %, v naslednjih devetih mesecih 60 % in po izteku enega leta 50 % povprečne mesečne plače, ki jo je upravičenec prejel v zadnjih 8 mesecih pred nastankom brezposelnosti. Izplačano denarno nadomestilo ne sme biti višje od 892,50 evra.
Z vsem naštetim naj bi se okrepila prožnost trga dela, ki
delodajalcem omogoča prestrukturiranje tako navzven kot navznoter.
Kljub vsemu pa sindikati in delodajalci z reformami niso v celoti zadovoljni. Poraja se dvom, a večina ocenjuje sprejetje kot minimalno kompromisno rešitev.
Zakon o delovnih razmerjih - manj zaposlitev za določen in več za nedoločen čas
Zakon o delovnih razmerjih ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zapo-
slitvi med delavcem in delodajalcem. Sprejetje le-tega marca letos je na trg dela uvedlo določene novosti, ki naj bi prinesle številne izboljšave tako delodajalcem kot zaposlenim.
Razlik med novim in starim zakonom je veliko. Zmanjšal naj bi se dualizem na trgu, zmanjšujejo se tudi stroški pri zaposlitvah za nedoločen čas, uvedla se je finančna destimulacija za uporabo poslovnega razmerja za določen čas, ki ga je tudi nekoliko težje sklepati, poenostavili pa so se postopki pri sklepanju in prenehanju delovnega razmerja in olajšanje prehajanja med delovnimi mesti.
Foto: Črtomir Goznik
^ Zakon o urejanju trga dela
Zakon o urejanju trga dela je prinesel številne novosti za iskalce zaposlitve, brezposelne in delodajalce.
Ta zakon določa ukrepe države na trgu dela, izvajalce ukrepov države na trgu dela, pravno podlago za ustanovitev fundacije za izboljšanje zaposlitvenih možnosti, pogoje in postopke za uveljavljanje pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti in za vključevanje v druge ukrepe na trgu dela, uradne evidence, ki jih vodi Zavod RS za zaposlovanje.
načine financiranja ukrepov na trgu dela ter spremljanje, vrednotenje in nadzor nad njihovim izvajanjem ter pogoje za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku. Spremembe, ki jih prinaša prenovljeni Zakon o urejanju trga dela (ZUTD-A), zadevajo področja zaposlovanja in iskanja zaposlitve, denarnega nadomestila za brezposelnost in aktivne politike zaposlovanja.
Spletni portal računovodja. com med ključnimi spremembami tega zakona izpostavlja naslednje postavke: novosti, kar se tiče denarnega nadomestila za mlajše od 30 let,
Foto: Črtomir Goznik
ki so bili zaposleni najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih, možnost, da se delavci prijavijo v evidenco iskalcev zaposlitve že v času odpovednega roka in dobijo pomoč pri iskanju nove zaposlitve, za starejše prejemnike denarnega nadomestila se podaljšuje pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do upokojitve z enega na dve leti, odpravlja pa se tudi obvezna prijava prostega delovnega mesta pri Zavodu, razen za podjetja v večinski državni lasti in delodajalce iz javnega sektorja.
(Viri: Racunovodja.com, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve)
torek • 21. maja 2013
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
Štajerski	3
Najbolj obiskan poslovni imenik v Sloveniji bizi.sije posodobil svojo bazo več kot 130.000 pravnih oseb z novimi finančnimi podatki za leto 2012. V maju bo na voljo tudi kot mobilna aplikacija bizi.si.
Spremembe na slovenskem trgu, ki so nastale kot posledica krize, še vedno povečujejo tveganje pri sklepanju poslov. V primerjavi z letom 2012 je bilo v prvem četrtletju leta 2013 v Sloveniji ustanovljenih 8.579 novih poslovnih subjektov, kar pomeni 12-odstotni porast. Povečalo se je tudi število izbrisanih podjetij, ki je tako naraslo na 5.529. Število podjetij, ki so se v prvih štirih mesecih leta 2013 znašla v prisilni poravnavi, se je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2012 povečalo za 121 odstotkov, stečajev pa je bilo več za 111 odstotkov.
Hitro do pravih podatkov
Da bodo uporabniki bizi.si pravočasno seznanjeni s poslovnimi in finančnimi informacijami svojih poslovnih partnerjev in konkurentov, jim bizi.si omogoča hitro in konkurenčno analizo slovenskega trga brez najemanja dragih strokovnjakov, vpogled v poslovanje posameznega poslovnega partnerja ter oblikovanje baze morebitnih kupcev.
Naročnikom so na voljo orodja, ki jim med drugim omogočajo izdelavo bonitetnih poročil ter izvoz podatkov v Excel. Bizi.si omogoča dnevno spremljanje blokad TRR-jev, objav stečajev, likvidne sposobnosti in bonitetnih ocen podjetij, s čimer zagotavlja večjo varnost in uspešno poslovanje. Na spletnih straneh bizi.si Lahko prek e-tržnice podjetja svoje izdelke in storitve brezplačno in učinkovito predstavijo poslovnim partnerjem.
Kmalu na voljo mobilna aplikacija bizi.si
Največji poslovni imenik bo v maju 2013 na voljo tudi kot mobilna aplikacija bizi.si. Brezplačna mobilna aplikacija bo uporabnikom pametnih telefonov Android omogočila preprost dostop do kontaktnih, poslovnih, bonitetnih in finančnih informacij slovenskih podjetij in samostojnih podjetnikov.
4 Štajerski
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
torek • 21. maja 2013
_V Talumu se posvečajo tudi razvoju hčerinskih družb
Novosti v programih podjetij Vital, Revital in Vargas-al
i-rrrr,
Foto: M: Ozmec
Predsednik uprave Marko Drobnič: »Poleg osvajanja novih proizvodov iz aluminija posvečamo veliko pozornost tudi našim odvisnim družbam.«
V strategiji razvoja Taluma poleg osvajanja novih proizvodov iz aluminija posvečajo veliko pozornosti tudi svojim odvisnim družbam, ki niso neposredno povezane s proizvodnjo kovine bodočnosti. Predsednik uprave družbe Talum Marko Drobnič ob tem poudarja, da so se zadnje čase pri tem posebej osredotočili na tri hčerinske družbe: »To so naše družbe Vital z blagovno znamko restavracija PAN ter družbi Revital in Vargas-al. Moram reči, da te tri družbe v okviru skupine Talum ustvarjajo več kot 5 milijonov evrov prihodkov, naš in njihov cilj pa je, da obseg proizvodnje še povečajo. Zaradi tega so v vseh treh omenjenih družbah z uresničevanjem navedenih ciljev te dni povezani s prestrukturiranjem in drugimi razvojnimi aktivnostmi. V družbi Vital se to odraža v restavraciji PAN, kjer so prenovili gostinski del restavracije, ki je te dni dobil povsem novo in lepšo podobo. Povsem novo podobo pa so oblikovali tudi s svojo obogateno ponudbo na področju gostinstva, cateringa ter družbenih in zabavnih prireditev, zaradi česar postajajo vse bolj prepoznavna blagovna znamka tudi v širšem okolju. Družba Revital
uspešno širi svojo dejavnost na področje vzgoje sadik vrtnin, pridelavo vrtnin, urejan-jea okolja, čiščenja poslovnih prostorov ter z najnovejšo pridobitvijo, servisom kmetijske mehanizacije. Družba Vargas-al pa poleg fizičnega in požarnega varovanja svojo dejavnost nadgrajuje še z montažo in servisom opreme tehničnega varovanja ter drugimi komplementarnimi storitvami, ki so zanimive za njihove poslovne partnerje. Skratka z veseljem ugotavljam, da vse tri omenjene družbe s svojo široko paleto kakovostnih storitev v vedno večjem obsegu delujejo tudi na zunanjem trgu, tako v lokalnem kot v regionalnem okolju.«
Prav v minulih dneh so nekaj novosti pripravili v družbi Vital, poudarja direktor družbe Vlado Pignar: »Širši javnosti in našim gostom smo že prejšnji teden predstavili pravkar prenovljeno restavracijo Pan, ki kljub novemu, lepšemu videzu nadaljuje svojo prvobitno arhitekturno podobo, ki jo je imela že pred več kot 50 leti, kajti pri obnovi smo ohranili temelje tedanje arhitekture, ki ji sedaj daje pridih tistega časa tudi dobri teraco. Tudi pri prenovi interjerja in notranje opreme so izbrani taki naravni materiali, ki dajejo
noto predvsem udobnosti gosta. Tako sama arhitektura kot LED-razsvetljava, ogrevanje in prezračevanje so na zgornji meji energetske varčnosti. Odločili smo se za videz restavracije, ki bo gostom všečen, minimalističen, pa vendar še takšen, da povezuje preteklost s sedanjostjo, s čimer restavraciji vrača njeno nekdanjo dušo. Osnovno poslanstvo prenovljene restavracije Pan seveda še naprej ostaja priprava naravno pripravljenih toplih obrokov za zaposlene v skupini Talum. Vse večji poudarek pa dajemo tudi organiziranju družabnih in poslovnih dogodkov in prireditev, za različne skupine od 10 do 400 gostov. Na izbranih lokacijah strank izven restavracije pa lahko izvajamo catering za skupine tudi do 1.000 gostov. Naša vizija je, da postane restavracija Pan najuspešnejša restavracija za prireditve in zabave v širši ptujski regiji, naše osnovno vodilo pri tem pa je: ostati prepoznavni po ponujanju odličnosti in udobnosti gosta.«
Od aprila naprej ponujajo novo dejavnost tudi v družbi Revital, ki jo vodi direktorica Brigita Ačimovič: »Ta novost je naš servis male kmetijske mehanizacije, ki je v družbi
Revital povsem nova dejavnost. Naši fantje so sposobni v najkrajšem možnem času in po ugodnih cenah kakovostno popraviti različne vrtne in druge kosilnice, ročne žage ter vso drugo kmetijsko mehanizacijo, vešči so tudi popravila traktorjev. V dobro opremljeni delavnici pa po želji opravljajo tudi hitri servis osebnih avtomobilov. Ob iskanju novih priložnosti pri čiščenju in vzdrževanju okolja smo zasadili tudi vse njivske površine, ki so na razpolago v skupini Talum. Že znani industrijski konoplji se letos
pridružujejo slovenski česen in buče. V naših rastlinjakih pa se poleg raznovrstnih sadik zelenjave, samo sadik paradižnika imamo več kot dvajset vrst, letos pridružujejo tudi razna zelišča in začimbe. Ko zanimivost pa velja omeniti, da vzgajamo tudi naravno sladilo, rastlino stevia, ki jo pozna in uporablja tudi vedno več prebivalcev Slovenije. Tudi jesenski izbor rož za vrtove in grobove nameravamo razširiti z novimi vrstami, ki jih bodo kupci zagotovo z veseljem posadili.« Vodja varnostne službe v
družbi Vargas-al, Boris Kuhar pa poudarja, da so družba z dvajsetletnimi izkušnjami na področju fizično-tehničnega in protipožarnega varovanja: »Svojo široko dejavnost na tem področju pa smo se odločili še nadgraditi. Tako bo z julijem poleg storitev fizičnega varovanja, intervencijske službe in varovanja prireditev pri nas mogoče pridobiti montažo in servis opreme vseh oblik tehnične varovanja, kot so denimo protivlomni sistemi, video nadzorni sistemi, sistemi protipožarnega varovanja in podobno. Zagotavljam, da bomo svojim strankam tudi v bodoče nudili ugodne in zanesljive produkte ter tako tudi celovite rešitve s tega področja. Z izkušenim in dobro usposobljenim kadrom bomo povečali aktivnosti tudi na področju požarne varnosti, in sicer predvsem na področju prodaje požarnovarnostne opreme, servisa gasilnikov in hidrantov ter na področju usposabljanja iz požarne varnosti. Naša družba pa bo ob že obstoječih dejavnostih v kratkem ponudila trgu še nove dejavnosti, ki bodo poslovnim partnerjem, ki plačujejo zaradi tako imenovanih invalidskih kvot, zmanjšala stroške.«
M. Ozmec
ZSL
Revifai
Kidričevo

xan
Restavracija kreativnih idej
Vse kar si najboljšega obetate od ...
. fizičnega, tehničnega in protipožarnega varovanja
... urejanja prostorov, okolice, balkonov in vrta
... prireditev, dogodkov in kulinarike.
VARGAS-AL d. o. o., Tovarniška cesta 10,2325 Kidričevo T 02 79 95 411, F 02 79 68 621, E info@vargas-al.si, www.vargas-al.si
Član Skupine Talum
Revital d. o. o. Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo T 02 7995 790, F 02 7995 798, E info@revital-vrtnarstvo.si www.revital-vrtnarstvo.si
Član Skupine Talum
Vital d. o. o. Tovarniška cesta 7, 2325 Kidričevo T 041 808 449, E vlado.pignar@talum.si, www.pan-restavraclja.sl
Član Skupine Talum
torek • 21. maja 2013
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
Štajerski	5
Mestna občina Ptuj
Uspesnega podjetništva ni brez vrhunskih izdelkov
Splošna svetovna gospodarska in finančna kriza ni obšla podjetništva in obrti na Ptujskem. Še bolj pa, kot pravi župan Štefan Čelan, je h krizi podjetnosti kot lastnosti in ne zgolj pravnemu pojmu pripomogla popačena celostna podoba o naših podjetnikih. To misel Čelan pojasnjuje tako: „Neprestano spremljanje informacij o tajkunih in ostalih nečednostih odvrača mlade ljudi od podjetništva. Žal je težko medijem dopovedati, da si nepridipravi, ki jih je znatno manj od poštenih in pridnih podjetnikov, ne zaslužijo tako velike medijske pozornosti. Z njimi bi morali opraviti tožilci, policija in sodišča in jih izbrisati iz zavesti Slovenk in Slovencev. S tem, ko jih vsak dan vidimo na naslovnicah in TV-ekranih, jih v očeh mladih ljudi spreminjamo v nacionalne junake. Zgodba je zelo podobna ameriškim filmom o poštenih kavbojih in tako imenovanih 'primitivnih indijancih'. Danes vsi vemo, da smo preko filmov v resnici vsi podpirali največji genocid, ki so ga belci prizadejali indijancem kot visoko razviti kulturi." Sicer pa bi lahko bil po Čela-novih besedah izhod iz sedanje krize veliko lažji, če bi se v državi izvedli nekateri nujni ukrepi: „Sam sem številnim dosedanjim predsednikom naših vlad predlagal, da bi moral vsak predsednik oblikovati ministrsko ekipo, ki bi ji dodal župane mestnih občin in najuspešnejše gospodarstvenike. S takšno ekipo bi morali vsaj dve leti potovati po tujini in iskati tuje investitorje, ki bi pri nas gradili podjetja. Za velike strateške naložbe pa bi bilo treba povabiti Kitajce, da bi hitro posodobili železniško in cestno infrastrukturo. Prav tako bi Kitajcem bilo treba ponuditi
Luko Koper. Če bi Slovenke in Slovenci iz ladij, ki vozijo riž v Evropo, le-tega zgolj pre-pakirali v vrečke in mu dodali ustrezen napis, bi nas moralo biti vsaj štiri milijone. Da o drugih surovinah in izdelkih, ki bi jih Kitajci pripeljali v našo Luko Koper, niti ne govorim. Kar se tiče energetike, bi bilo treba vse velike posle sklepati z Rusijo. Na področju kemije in farmacije pa bi bilo treba vsa večja podjetja povezati z indijskim gospodarstvom. Žal mi do danes še nihče ni potrdil niti ovrgel tega razmišljanja. Najslabše pa je to, da se na strateških gospodarskih povezavah popolnoma nič ne počne!"
„Ne moremo si več privoščiti nizkocenovnih izdelkov"
Na občinski ravni pa vendarle obstajajo mehanizmi za vzpodbujanje razvoja podjetništva: „Za podporo pospeševanja podjetništva imamo v naši občini ustanovljenih kar nekaj podpornih institucij, ki jih financiramo iz občinskega proračuna. Znanstveno raziskovalno središče Bistra Ptuj skrbi za prenos novosti iz univerz in inštitutov v gospodarstvo. Posameznim podjetnikom pomagajo pri prijavah na različne domače in mednarodne razpise. Podjetja lahko preko tega zavoda dobijo vrhunsko izobražen kader s pomočjo projekta mladih raziskovalcev. Lokalna energetska agencija pomaga podjetjem pri pripravi energetskih projektov in pridobivanju državnih in evropskih sredstev. Vsako leto v Mestni občini objavimo tudi javni razpis za sofinanciranje razvojnih projektov. Ob tem
razpisujemo štipendije za do-diplomski in podiplomski študij. V Šolskem centru Ptuj so pred kratkim odprli medpodjetniški izobraževalni center. Svoje programe ponuja tudi Zavod RS za zaposlovanje." Konkretno so v mestni občini Ptuj v preteklih letih s pomočjo evropskih sredstev opremili industrijsko cono s sodobno infrastrukturno opremo. Številne investicije v okoljsko infrastrukturo, kot sta centralna čistilna naprava in deponija, so prav tako v prid podjetništva. „Veliko upov pa polagam v naslednjo evropsko finančno perspektivo, ki bo morala biti veliko bolj naklonjena inovacijam, ki jih naše gospodarstvo še kako potrebuje. Ni si namreč moč zamisliti uspešnega podjetništva brez vrhunskih izdelkov in storitev z višjo dodano vrednostjo. Slovenija leži v središču Evrope in si ne more več privoščiti nizkocenovnih izdelkov in storitev. Sedanj a struktura izdelkov in storitev ne omogoča dostojnih plač in posledično davkov. S takšno cenovno in razvojno politiko ni mogoče zagotavljati tako visokega socialnega in okoljskega standarda, kot ga naše državljanke in državljani pričakujejo. Na tem izpitu je padla država, posledično občine in predvsem tudi številna podjetja, ki so v zadnjih letih veliko energije vlagala v privatizacijo, razvoj pa so popolnoma opustila."
Projekti in načrti novega finančnega obdobja
Iz smernic za naslednjo evropsko finančno perspektivo je razvidno, da bodo imeli izrazito prednost tisti projekti regionalnega pomena, ki bodo pripomogli k pospeše-
Foto: Črtomir Goznik
Zupan Stefan Celan
Foto: Črtomir Goznik
V Ptuju so v preteklih letih s pomočjo evropskih sredstev opremili industrijsko cono s sodobno infra-strukturno opremo.
vanju inovativnosti v gospodarstvu in storitvah: „Da. To pa pomeni, da denarja ne bo, če se ne bomo znali medsebojno povezati na občinskem in gospodarskem nivoju. Ptuj kot regionalno središče lahko zagotovo ponudi veliko takšni projektov, od katerih bo imelo korist širše gospodarstvo in tudi manjše občine. Prihaja torej čas, ko bo moral sleherni subjekt razmišljati o tem, kako ustvarjati in ne zgolj o tem, kako deliti. Znotraj obstoječih podpornih inštitucij, ki sem jih že navedel, obstajajo številni projekti za podporo podjetništvu. Na prvem mestu je zagotovo skrb za kakovostno izobraževanje. V sodelovanju s Šolskim centrom Ptuj bomo nadaljevali z razvojem medpodjetniškega izobraževalnega centra. Brez ustreznih znanj in kompetenc podjetništvo enostavno ne obstaja. Preko projekta mladih raziskovalcev, ki ga izvajajo v ZRS Bistra Ptuj, lahko podjetja pridobijo vrhunske kadre. Ob tem je treba povedati, da izobraževanje financira država. Na voljo so številni državni in mednarodni razpisi za pospeševanje podjetništva, ki jih pripravljajo v ZRS Bistra Ptuj. Na področju opremljanja industrijskih con načrtujemo skupaj z občino Hajdina in Videm izgradnjo cone na Turniščah. Na področju izvajanja obveznih javnih gospodarskih služb načrtujemo ustanovitev konzorcija, ki bo sposoben kandidirati na mednarodnih razpisih in graditi čistilne naprave in deponije v nekdanji skupni državi. V tem konzorciju bodo vključena projektantska podjetja, izvajalci obveznih javnih gospodarskih služb, gradbena podjetja in ustrezne banke. Posebno pozornost bomo namenili spremembi prostorske
zakonodaje, ki nam trenutno predstavlja največjo oviro za pospeševanje gospodarstva. Tako neživljenjske zakonodaje ne boste našli nikjer na svetu. V Mestni občini Ptuj spreminjamo prostorski načrt že več kot šest let in še danes ne vemo, kdaj ga bomo lahko sprejeli."
Podjetnost bi morala biti tudi domena občin in države
Zelo aktualna bodo v prihodnjem finančnem obdobju tudi t. i. javno-zasebna partnerstva. Župan Štefan Če-lan pravi, da bodo tovrstna partnerstva gotovo zelo dobrodošla, vendar: „Po sedanji zakonodaji pa jih, žal, praktično ni mogoče učinkovito vzpostavljati. Osebno pa sem nasprotnik tistih oblik javno-zasebnega partnerstva, ki postavljajo kapitalski interes pred obči javni interes. Po mojem mnenju morajo biti javno-zasebna partnerstva vzpostavljena tako, da ima javni sektor vedno večinsko upravljavsko pravico." Nekoliko ali precej drugačen pa bi moral biti tudi ekonomski status občin, za katere sicer velja, da se nikakor ne smejo ukvarjati ali obnašati podjetniško in s tem tudi ustvarjati dobičke. Čelan temu pritrjuje in pojasnjuje: „Osebno sem vedno nasprotoval logiki, ki pravi, da je podjetnost zgolj domena zasebnega sektorja. Občina in država morata z javnim premoženjem prav tako podjetno in gospodarno ravnati. Zakaj bi moral javni delavec, ki skrbi za odvoz smeti ali čiščenje odpadnih vod, poslovati brez dobička? Kako
naj jutri zgradi boljšo deponijo ali boljši vodovodni in kanalizacijski sistem, če nima ustvarjenega dobička?! Tudi državna uprava bi morala na mnogih področjih bogatiti davkoplačevalski denar. Ali ni pridobivanje evropskih in ostalih mednarodnih sredstev podjetništvo?! Osebno menim, da je razlika med zasebnim in javnim zgolj v delitvi ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki. Zasebni lastniki ga lahko vlagajo v lastne avtomobile in vikende, javni sektor pa jih mora vračati v izboljšanje javnih storitev."
Eden od osnovnih pogojev za uspešno gospodarstvo pa je tudi odličen izobraževalni sistem: „Žal se tega dejstva premalo zavedajo na vseh nivojih. Po moji oceni se izobraževalne inštitucije v nezadostni meri odzivajo na tok hitrih sprememb. Še vedno je količina pomembnejša od kakovosti. Načelno vsi ugotavljamo, da imamo nekaterih diplomantov preveč, drugih pa premalo. Vsak, ki je poskušal te spremembe uvesti v konkretni šoli, pa je bil in bo deležen hudih kritik, če ostanem pri vljudnostnih izrazih. V naši občini smo v zadnjih letih vendarle naredili nek napredek z ustanovitvijo višje strokovne šole za me-hatronike in pred kratkim z ustanovitvijo visoke strokovne šole za bioniko. Upam, da se bo čim več odličnih mladih dijakov odločilo za študij naravoslovja in tehnike in s tem pripomoglo k zagonu v gospodarstvu. Brez konkretne pomoči gospodarstva pri štipendijski politiki, mentorstvu študentom, ki morajo opravljati obvezno prakso, nakupu raziskovalne opreme itd. se ni moč nadejati hitrih in dobrih rezultatov." (PR)
6 Štajerski
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
torek • 21. maja 2013
_Daniel Lačen, prvi finančnik Taluma:
»Bojim se, da se je prava kriza komaj začela!«
Foto: M: Ozmec
Prvi finančnik Taluma Daniel Lačen. »Bojim se, da se je prava kriza v Sloveniji komaj začela. «
Kriza, vse bolj zaostrene gospodarske razmere in nižanje mednarodne bonitete Slovenije se negativno odražajo tudi v velikih družbah, kot je kidričevski Talum. Njihov prvi finančnik Daniel Lačen celo meni, da se je prava kriza komaj začela.
Dejstvo je, da tudi v Talumu že krepko čutijo posledice kriznih razmer. O tem, kako se negativni trendi odražajo na finančnem poslovanju, smo se pogovarjali z Danie-lom Lačnom, . dipl. ekonomistom, ki kot član uprave skrbi za občutljivo področje financ: „Pred časom so bile banke manj stroge in so financirale veliko projektov, ki so dokazovali pozitiven prihodkovni donos. Danes, v času finančne krize, ni več tako, tudi banke vedno težje prihajajo do denarja, zato so kreditiranje omejile le na najboljša podjetja in najbolj zanesljive projekte, ki jim zaupajo in ne pričakujejo težav. Slabša podjetja pa do novih sredstev težje prihajajo, kar posledično zmanjšuje njihovo konkurenčnost na trgu in zavira njihov gospodarski razvoj. V zadnjem času banke kreditirajo samo stranke z najboljšo boniteto, saj kreditiranje tistih, ki imajo nezanesljive projekte, ni modro. Vsi vemo, da so banke v preteklosti odobrile vrsto naložb, kjer niso pričakovale nobenih težav, vendar se je pozneje ugotovilo, da so bile naložbe zgrešene. Zaradi tega ne samo, da novo financiranje omejujejo, ampak tudi bolj poostreno opravljajo kontrolo na dane kredite, kakovost zavarovanj pa se je močno znižala. Trenutno smo v zača-
ranem krogu, saj banke novih projektov ne financirajo, ker ne verjamejo v njihovo realizacijo, ustvarjanje dodane vrednosti in rast gospodarstva pa sta možna samo s podpiranjem in kreditiranjem novih podjetniških idej. Brez razvoja in brez investicij pa ni gospodarske rasti. In ker banke v svoja pričakovanja vgrajujejo to negativno klimo, ki se je v zadnjem času potencirano ustvarjala na vseh gospodarskih segmentih, to seveda ni spodbudno za podjetniško rast, ampak nasprotno. Predvsem pa zadnje čase banke nerade financirajo dolgoročne načrte, ker je stanje na tem trgu preveč negotovo, da bi lahko zanesljivo vedeli, kaj lahko prihodnost prinese.«
Posledica vsega tega je tudi vse dražji kapital, saj so tudi obrestne mere višje
»Kar se tiče obrestnih mer, je Evropska centralna banka (ECB) naredila pravo potezo, saj je znižala obrestno mero ECB z 0,75 na 0,50 torej za 0,25 odstotka. S tem je pocenila osnovno referenčno bančno obrestno mero ali evro libor, vendar pa so se marže, oziroma pribitki povišali, tako da pravega učinka ni. Obrestne mere so, vsaj za Talum, od 6 do 7 odstotkov. Vsekakor banke raje vidijo minimalno tveganje in hitre donose, tega pa v podjetništvu ni. Podjetja se morajo preusmeriti na kratkoročne projekte, če želijo financirati projekt z bančnimi viri. Če govorimo o financiranju podjetja, vemo, da na eni strani vsako podjetje uporablja lastne, na drugi strani pa tuje vire. Samo z lastnimi viri pa ne moremo uspeti, saj smo relativno mla-
do gospodarstvo. Torej nujno potrebujemo prav tuje vire in tukaj se je v času krize pojavil tako imenovan kreditni ali posojilni krč. Lahko ga definiramo kot neko ekonomsko situacijo, v kateri se dostopnost do kreditov ali posojil bistveno zmanjša, pogoji za pridobitev financiranja pa se izredno poostrijo. In ravno to je tisto, kar me sprašujete, kako se sedaj znajti v pogojih kreditnega krča. Če hočemo gospodarstvo ponovno zagnati, je treba čim prej nekaj storiti.v taki situaciji je normalno poslovanje izredno težko in zapleteno. Potreben kapital je res izredno težko dobiti, tako za podjetja kot za gospodinjstva, banke niso pripravljene sprejeti tveganja, ker se bojijo morebitnih stečajev in bankrotov, ki smo jim skoraj vsak dan priča. Zato so pri posojanju svojega denarja izredno previdne in posledica tega je, da se dvigujejo tudi obrestne mere. Posledica previdnosti bank in kreditnega krča je torej dvig obrestnih mer, kljub temu da je ECB obrestno mero znižala, saj prihaja do situacije, ko banke denarja niso pripravljene plasirati.«
Kako pa se v Talumu odraža nižanje bonitetne ocene Sloveniji?
»Tudi mi imamo zaradi tega težave, predvsem zaradi padca bonitetne ocene Slovenije na mednarodnih trgih. Če želimo priti do odloženega plačila dobaviteljev ali zavarovati sklenjeni posel, moramo upnikom dati zavarovanje v obliki garancij, ki jih pridobivamo od dveh naših najboljših bank, od NLB in NKBM, vendar teh garancij naši upniki, od dobaviteljev do za-
varovalnic, niso pripravljeni sprejeti. Prišlo je že tako daleč, da če hočemo to garancijo uporabiti, potrebujemo nekakšno super (kontra) garancijo od uglednih evropskih bank. Trenutno sprejemajo te super garancije le od dveh uglednih nemških bank, to sta Deutsche bank in Com-merc bank Frankfurt. Ti banki s svojo garancijo jamčita, da je NLB še vedno stabilna in zaupanja vredna banka. Zaradi padca bonitetne ocene pa imamo še druge težave. Naši upniki, ki so imeli svoje terjatve do Taluma zavarovane pri zavarovalnicah, zahtevajo od nas, da jim plačujemo vnaprej, ker so jim zavarovalnice to zavarovanje ukinile. Vse to kaže, da se razmere na finančnih trgih izredno zaostrujejo, saj dodatno avansno plačevanje predstavlja še dodatni pritisk na likvidnost in hromi normalno poslovanje podjetja. Kljub temu da v Talumu ustvarimo 80 % izvoza proizvodnje, se zaradi slabšanja ratingov ne moremo prijavljati na večje razpise, predvsem zaradi ocene tveganosti poslovanja s slovenskimi podjetji. Prav tako pa imamo zaradi nižanja ratin-gov težave tudi pri pridobivanju kreditnih sredstev na tujih trgih, pri tujih bankah. Za leto 2013 smo v januarju sicer obnovili polovico obstoječih kreditnih linij in jih podaljšali še za eno leto, druga polovica pa nam zapade v avgustu in v maju pričenjamo poganja z bankami za obnovitev.« Verjetno pa je zadolževanje tudi za vas neugodno, kakšna je trenutno cena kapitala?
»Cena, po kateri se v Talumu zadolžujemo, se giblje od 5,9
do 6,9 % obrestne mere na letni ravni, to pomeni, da smo iz izhodiščne obrestne mere 0,5 % prišli do bistveno višjih cen kapitala. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer pa smo manj zanimivi tudi za razne strateške povezave in za pridobivanje drugih finančnih sredstev, kot so obveznice in dolžniško upniški papirji. Zavedamo se, da je likvidnostno tveganje ta trenutek eno od večjih tveganj, zaradi tega smo sprejeli nekatere notranje ukrepe, ki jih dosledno izvajamo.«
Če ni skrivnost, kakšni so ti krizni ukrepi?
»Zelo različni, od podaljšanja plačilnih rokov dobaviteljev, zmanjšanja plačilnih pogoje pri kupcih, znižali smo tudi zaloge, omejili investicije v osnovna sredstva, odprodali nepotrebna sredstva, samo zaradi tega, da smo ohranili ustrezni obratni kapital in zagotovili prepotrebna likvidna sredstva. K temu so tudi zaposleni prispevali svoj delež, saj razumejo, da iz prazne vreče ni možno nič deliti.« Kako pa se v Talumu odražajo posledice januarskega povišanja cene za obnovljive vire energije?
»Moram reči, da se nam je zgodil nekakšen elektro šok, saj se nam je po sklepu vlade prispevek za obnovljive vire energije povišal za 300 %, prav tako se je zvišal tudi tako imenovan prispevek za čezmejne kapacitete, to je za uvoz elektrike na 5,5 evra. Povrhu vsega pa nam ne priznavajo tistih koristi, ki jih Talum prinaša temu elek-tro energetskemu sistemu. Problem Taluma oziroma slovenskih energetsko intenzivnih podjetij ni neto cena
električne energije, saj jo kupujemo po ceni, ki velja na borzi v Lipnici. Problem cene električne energije so vse dajatve, ki so obešene na to ceno. Če bi plačevali elektriko po taki ceni, kot jo plačujejo proizvajalci aluminija v Nemčiji, Franciji in Španiji, potem bi bila elektrika za Talum cenejša za okoli 20 evrov po megavatni uri, kar pa pomeni na letnem nivoju za nas okoli 24 milijonov evrov. To pa je znesek, kolikor znaša strošek za vse zaposlene v skupini Talum na letnem nivoju.« Zaupajte nam, kako je pri vas organizirano financiranje, kako potekajo finančni tokovi.
»Talum je organiziran kot pogodbeni koncern, v okviru katerega je 12 podjetij. Talum skrbi za solventnost, kapitalsko ustreznost, likvidnost in opravlja finančno funkcijo za vsa hčerinska podjetja, kjer je 100-odstotni lastnik. Tako da likvidna sredstva, oziroma denar, zagotavlja Talum za vse hčerinske družbe in Talum.« Zanima nas vaše mnenje o dolžini te krize, kdaj lahko pričakujemo njen konec? »Jaz se bojim, da se je prava kriza v Sloveniji komaj začela. Dejansko je že blizu dno. Mi, ki smo na trgu, to zelo čutimo in po mojem se bo hudo šele sedaj začelo. Vedeti moramo, da so bile v Sloveniji za prvi kvartal izrazito slabe gospodarske razmere, po podatkih UMAR-ja je gospodarska aktivnost upadla za 1,9 odstotka, povečala se je brezposelnost, ki je konec marca znašala že 10 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Razmere v slovenskem finančnem sistemu so katastrofalne, trend zniževanja obsega kreditov nebančne-mu sektorju se nadaljuje še naprej, v januarju in februarju je bilo to znižanje okoli 350 milijonov evrov, obseg slabih terjatev bančnega sistema pa je 14 % vseh terjatev. Zavedati pa se moramo še dejstva, da vrednost denarja kopni, saj je inflacija 2-odstotna, pa tudi vseh novih dajatev, ki bodo neizbežne.«
In za konec, kaj menite o možnih izhodih Slovenije iz te krize, so ukrepi sedanje vlade pravi, dovolj učinkoviti?
»Samo z višanjem davkov zagotovo ne bomo uspeli, treba bo sprejeti še nekaj drugih nepriljubljenih ukrepov, predvsem tukaj mislim na omejevanje javne porabe.«
M. Ozmec
Miran Krajnc s.p., Dravinjski vrh 63, 2284 Videm pri Ptuju TEL: 02/761 05 52, FAX: 02/761 0553, GSM: 041 416 444, Email: miral@amis.net, www.miral-sp.si
torek • 21. maja 2013
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
Štajerski	7
Nove odgovornosti in kazni za uporabnike
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) spreminja tudi področje agencijskega dela. Poleg uvajanja kvot izrecno določa odgovornost uporabnika agencijskih delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in upoštevanje omejitev delovnega časa. Uvaja tudi subsidiarno odgovornost podjetij za izplačilo plač agencijskim delavcem in nove kazni zanje. Z agencijskim delom je bilo v Sloveniji v preteklosti povezanih več anomalij, ki jih deloma poskuša odpraviti tudi ZDR, ki je v veljavi od minulega meseca.
Kot je na današnjem poslovnem zajtrku zaposlitvene agencije Adecco v Ljubljani spomnil samostojni pravni svetovalec pri Združenju delodajalcev Slovenije Anže Hir-šl, ZDR drugim na novo uvaja kvote za agencijske delavce. Agencijski delavci tako lahko po novem predstavljajo le 25 odstotkov vseh zaposlenih pri podjetju oz. uporabniku agencijskega dela, v to kvoto pa se ne šteje števila zaposlenih za nedoločen čas pri agenciji.
Hiršl je v tej luči opozoril, da je izpolnjevanje kvot stvar agencij, tako da ne omejujejo uporabnika. Ta je v primeru, da delavce najema pri več agencijah, tem zgolj dolžan
posredovati podatke o najetih delavcih, tako da ne pride do kršitev kvotnega sistema. Poleg tega se po novem ZDR agencijsko delo všteva v dveletno obdobje veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas. Če nek delavec opravlja določeno delo pri uporabniku, lahko agencija z njim pogodbo za določen čas za isto delo sklene le še za eno leto, nato ga mora zaposliti za nedoločen čas. Če delavec začne nato opravljati neko drugo delo, se dvoletno obdobje zaposlitve za določen čas začne na novo.
Novi zakon uvaja tudi nove oz. spremenjene obveznosti za podjetja oz. uporabnike agencijskega dela. Med drugim izrecno določa njegovo odgovornost za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Po Hiršlovih besedah mora podjetje, v katerem se odvija delovni proces, agencijskega delavca usposobiti za varno delo - mu zagotoviti zdravstveni pregled, varnostno opremo in potrebna navodila. Uporabniki so odgovorni tudi za upoštevanje omejitev delovnega časa ter upoštevanja določb o odmorih in počitkih, kar je bilo doslej pogosto zanemarjeno, je povedal pravnik. Uporabniki so se namreč pogosto skrivali za agencijami in agencijskim delavcem
odrejali delo prek razumnih omejitev, tako da so imeli ti po 400, 500 nezakonitih nadur, medtem ko zaposleni pri podjetju tega problema niso imeli.
Poleg tega so uporabniki dolžni predstavnike zaposlenih obveščati o razlogih za agencijsko delo in o številu agencijskih delavcev, po novem pa so tudi subsidiarno odgovorni za izplačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega
razmerja, če agencija tega ne stori. Cilj je odgovorna izbira agencije, je pojasnil Hiršl. Podjetja, ki najemajo agencijske delavce, morajo le tem pod enakimi pogoji kot svojim zaposlenim zagotoviti tudi nekatere druge ugodnosti (denimo parkirišče, počitniške kapacitete, ne pa tudi dodatnega pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja), sicer lahko agencijski delavec zavrne opravljanje dela, je dodal.
Na novo so določene tudi kazni za uporabnika, ki krši zakonska določila, gibljejo pa se med 1500 in 4000 evri. Kljub več spremembam pa področje agencijskega dela še vedno ni povsem urejeno. Ministrstvo za delo je zato že napovedalo novelo zakona o urejanju trga dela, ki naj bi zaostrila pogoje ustanavljanja agencij.
Kot je danes opozoril Hiršl, je
v Sloveniji registriranih 180, 190 agencij, v tem smislu pa je potrebna selekcija, ki bi omogočila korektno poslovanje tistih, ki se trudijo, in izločitev tistih, ki nimajo dolgoročnega pristopa, je menil. Po njegovih besedah imamo primere majhnih agencij, ki kršijo obveznosti, se zaprejo, delavce prenesejo na drugo agencijo in ponavljajo slabo prakso. (sta)
UGODNI KREDITI EK0 SKLADA, SLOVENSKEGA OKOLJSKEGA JAVNEGA SKLADA ZA OKOLJSKE NALOŽBE PRAVNIH OSEB, SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV IN ZASEBNIKOV V LETU 2013
E
Eko sklad
Slovenski okoljski javni sklad
Eco Fund
Slovenian Environmental Public Fund
Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov z oznako 50P013, na podlagi katerega je na voljo 24 milijonov evrov ugodnih kreditnih sredstev, je odprt od 1. februarja do konca novembra 2013.
Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov
Krediti so namenjeni za različne naložbe v varstvo okolja. Mednje sodijo naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, in sicer naložbe v sisteme in naprave za proizvodnjo toplote ali hladu, električne energije iz obnovljivih virov energije, soproizvodnje toplote in električne energije, pa tudi nakup novih vozil na električni ali hibridni pogon, naložbe v ukrepe učinkovite rabe energije v proizvodnih, poslovnih in javnih
objektih, obnova razsvetljave, posamezni ukrepi energijske prenove objektov in gradnja novih objektov v nizkoener-gijski ali pasivni tehnologiji.
Zmanjšanje onesnaževanja zraka
Krediti so na voljo še za naložbe v zmanjšanje onesnaževanja zraka za tehnologije, ki zmanjšujejo onesnaževanje zraka v tehnološkem procesu, naprave za čiščenje dimnih plinov in odpadnega zraka ter nova osebna vozila za cestni promet s pogonom na plin ter za tovorna vozila z EUR06 motorjem, za priklop na plinovod na degradiranih območjih, postavitev kolesarnic, polnilnih postaj za polnjenje električnih baterijskih vozil in vozil na stisnjen zemeljski plin ali bioplin, izgradnjo parkirišč po sistemu P+R z neposredno
Kontakti:
•	Sedež: v stavbi Center Tivoli na Bleiweisovi 30 v Ljubljani
•	Telefonska številka: 01/ 241 48 20
•	Splet: www.ekosklad.si
•	Uradne ure: od ponedeljka do četrtka med 9. in 15. uro ter v petek med 9. in 14.30 uro
povezavo na javni potniški promet pa tudi za izvedbo ukrepov, povezanih s spodbujanjem trajnostne mobilnosti, skladno s sprejeto občinsko prometno strategijo.
Gospodarjenje z odpadki
Nadalje so krediti namenjeni za naložbe v gospodarjenje z odpadki v sisteme in naprave za ločeno zbiranje, nakup nadgradnje vozil za zbiranje in obdelavo odpadkov, nakup novih delovnih strojev na hibridni, električni ali plinski pogon, postavitev sistemov za obdelavo in energijsko izrabo oziroma predelavo komunalnih ali industrijskih odpadkov ter zamenjavo azbestnih strešnih kritin.
Varstvo voda in učinkovita raba vode
V zvezi z varstvom voda in učinkovito rabo vode so krediti namenjeni za naložbe v čistilne naprave za komunalne ali tehnološke odpadne vode, tehnologije za zmanjševanje onesnaževanja voda v tehnološkem procesu, ukrepe za zmanjševanje izgub oziroma prihranek pitne vode ter naprave za čiščenje opo-
rečnih virov pitne vode in za odvajanje odpadnih vod ali oskrbo s pitno vodo, za naložbe v kanalizacijska omrežja za odpadne vode s priključkom na čistilno napravo in ukrepe za prihranek pitne vode pri izvajanju gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo.
Nove tehnološke linije
Poleg tega so krediti na voljo tudi za začetne naložbe v nove tehnološke linije za proizvodnjo izdelkov, ki v svoji življenjski dobi izkazujejo zmanjševanje onesnaževanja okolja, za spremembo proizvodnega procesa, ki pomeni preseganje okoljskih standardov, in za postavitev naprav za proizvodnjo biogoriv iz surovin, pridelanih sonaravno.
Višina kredita
Posamezni kredit lahko doseže od 25 tisoč evrov do 2 milijona evrov, razen za občine, za katere je kredit lahko višji. Za vsako vrsto naložbe pa javni poziv določa tudi najvišji delež priznanih stroškov, ki jih investitor lahko financira z ugodnim kreditom Eko sklada. Ta delež znaša do 90 odstotkov priznanih stroškov naložb v zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, do 80 odstotkov priznanih stroškov naložb v gospodar-
jenje z odpadki, varstvo voda in učinkovito rabo vode, ki so lahko predmet kreditiranja na podlagi javnega poziva, in do 75 odstotkov priznanih stroškov začetnih naložb v okoljske tehnologije, ki jih določa javni poziv.
Obrestna mera in odplačilna doba
Letna obrestna mera za te kredite je trimesečni EURIBOR + 1,5 %, pri čemer se ob dodelitvi kredita upoštevajo omejitve, določene s predpisi o dodeljevanju državnih pomoči. Pri kreditih za naložbe v naprave za proizvodnjo ali soproizvodnjo električne energije pa je določena obrestna mera trimesečni EURIBOR + najmanj 1,5 % oziroma višji fiksni pribitek, ki se določi na dan izdaje odločbe o dodelitvi pravice do kredita tako, da ne zagotavlja pomoči države.
Odplačilna doba kreditov z vključenim moratorijem je največ 15 let oziroma največ 5 let za nakup opreme in vozil skladno z določbami javnega poziva. Dovoljen je največ enoletni moratorij na odplačilo glavnice kredita. Več informacij o vseh javnih pozivih Eko sklada z dokumentacijo za prijavo je na
voljo na spletni strani www.ekosklad.si.
1	r	|PR)
8 Štajerski
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
torek • 21. maja 2013
Ljudska univerza Ptuj
Tudi neformalno znanje šteje
Ne glede na to, ali gre za formalno ali neformalno znanje, je to zmeraj dobrodošlo. Če je to priznano, pa je toliko bolje, saj nam omogoča lažje iskanje službe, večjo preglednost znanja zaposlenih ali napredovanje na delovnem mestu. Prav iz tega razloga so na Ljudski univerzi Ptuj pričeli izvajati model vrednotenja in priznavanja tudi neformalno pridobljenega znanja, ki je bilo doslej nekoliko zapostavljeno. Januarja letos je bila ptujska Ljudska univerza izbrana kot edini zavod za Podravje na področju neformalnega izobraževanja. Gre za uvajanje modela vrednotenja neformalno pridobljenega znanja, s katerim bodo pridobila tako podjetja kot posamezniki, bodisi zaposleni bodisi iskalci zaposlitve. Povezali so se s tremi konzorcijskimi podjetji, s katerimi pri omenjenem projektu medsebojno sodelujejo, in sicer Pikapoka, d. o. o., Tenzor, d. o. o., in Zaščita Ptuj, d. o. o.
Med 15 zavodi
ptujska LU
Ljudska univerza (LU) Ptuj se je že od leta 2008 naprej trudila uvesti model, ki bi omogočal priznavanje tudi neformalnega znanja, letos pa jim je to tudi uspelo. Pri-
Partnerji v projektu vrednotenja neformalnega znanja, ki ga izvaja LU Ptuj.
sluhnilo jim je tako ministrstvo za izobraževanje kot tudi Evropski socialni skladi, ki financirajo projekt.
Kot pojasnjuje Klavdija Mar-kež, direktorica LU Ptuj, gre za uvajanje modela vrednotenja in priznavanja nefor-
PROGRAMI SPLOSNEGA NEFORMALNEGA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
ANDRAGOSKI ZAVOD MARIBOR -
Ljudska univerza Maistrova ulica 5, 2000 Maribor Tel.: 02/ 234 11 11, fax: 02/ 234 11 22
www.azm-lu.si
¡Naložba v vašo prihodnost
■	)] BN 'HN'iNOW'.Bv.l SSSIUNiJ'i
S
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURO IN SPORT
malno pridobljenega znanja, za katerega je bilo izbranih le 15 slovenskih zavodov. To, da so bili uspešni, je zanje zelo velik in pomemben korak, s katerim pridobivajo vsi partnerji v projektu kot tudi posamezniki, ki bodo lahko ovrednotili svoja neformalna znanja. Za ta korak se namreč povsem brezplačno lahko odloči kdorkoli, vrednotenje ni namenjeno zgolj zaposlenim v partnerskih podjetjih, temveč tudi vsem ostalim. Kot pojasnjuje Markeževa, bodo z omenjenim modelom dodatno prispevali k motivaciji za vključitev v nadaljnje izobraževanje, večji fleksibilnosti in mobilnosti pri za poslovanju, spodbujanju razvoja kariere zaposlenih ter razvijanju ključnih kompetenc. Vrednotenje bo posamezniku omogočilo izdelavo brezplačnega elektronskega portfolija ter izdelavo kataloga nefor-
malnih znanj.
Vodja projekta sta Petja Jan-žekovič in Mojca Volk iz LU Ptuj, ki pojasnjujeta, da so za ocenjevanje in vrednotenje zadolženi strokovnjaki z določenih področij.
„Našim ciljnim skupinam želimo omogočiti predvsem večjo fleksibilnost na trgu dela, dvig zaposljivosti, večjo mobilnost, razvoj ali spremembo poklicne kariere, razvoj kompetenc vseživljenjskega učenja, ovrednotenje znanja in izkušenj za lasten interes, za sprejemanje različnih odločitev posameznika v poklicnem in osebnem življenju, za usmerjanje in svetovanje za nadaljnje izobraževanje in za razvoj poklicne kariere. V gospodarskih organizacijah pa želimo z uvajanjem tega modela začeti poglobljeno sodelovanje na področju razvoja kadrov, obenem pa jim želimo ponuditi pomoč pri ra-
zvoju kakovostnih neformalnih programov izobraževanja, saj ima LU Ptuj vpeljan model POKI in s tem razvit sistem kakovostnega izobraževanja odraslih," pravi Volkova. Zaposleni na ta način pridobijo pomemben dokument več, ki predstavlja njihova znanja in jih izpostavlja, podjetjem tak način omogoča večjo preglednost znanj zaposlenih, obenem pa se poveča tudi mobilnost in pokažejo se potrebe po novih kompetencah. Če torej obvladate kak tuji jezik, ročne spretnosti ali karkoli drugega, lahko to strokovnjaki, s katerimi sodeluje LU Ptuj, preverijo in vam vaše veščine brezplačno ovrednotijo in vnesejo v portfolij, ki bo izpostavil vaša znanja, za katera drugi doslej niso vedeli, da jih imate. Doslej se je za ta korak odločilo že približno 50 posameznikov, ki so vloge za vrednotenje že oddali.
Vse pomembne informacije o gospodarstvu, obrti in podjetništvu
RADIOPTUJ
89,8 = 98,2° 104,3
tnxsca]	Ora

Poslovna praksa, aktualne informacije, razpisi, podpora podjetništvu.
Za oglaševanje pokličite marketing Radia Tednik Ptuj: 02 749 34 30.
LJUDSKA UNIVERZA Ptuj
P4
Mi smo šola!
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
tel.: 02 749 21 50 fax: 02 749 21 56
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT
] Nafoâw d mšo -prihodnost
Foto: D K
torek • 21. maja 2013
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
Štajerski	9
Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige
Na papirju je že, v praksi še ne
Ministrstvi za kmetijstvo in okolje ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sta izdali obsežno publikacijo z naslovom Les je lep, ki je v bistvu teoretični načrt, kako v naslednjih sedmih letih izboljšati izrabo lesa in (ponovno) oživiti hirajočo lesnopredelovalno panogo v državi.
Slovenija je sicer nadpovprečno gozdnata država; kar 58,5 odstotka ozemlja je poraščenega z gozdom, lesnopredelovalna panoga pa se krči in izgublja delovna mesta. Letno bi lahko posekali 5,5 milijona kubičnih metrov lesa, po podatkih SURS-a pa je bilo leta 2011 posekanih le 3,9 milijona kubičnih metrov. Možni posek se že zvišuje in naj bi v prihodnjih letih dosegal 6,5 milijona kubičnih metrov. Težava pa je v tem, da se večina posekanega lesa ne predeluje v končne izdelke z višjo dodano vrednostjo, ampak se uporablja kot energent za ogrevanje, prodaja v tujino kot hlodovina ali predela v manj vredne polizdelke. Z akcijskim načrtom obe omenjeni ministrstvi skušata, vsaj teoretično, postaviti osnove za razvoj domače lesnopredelovalne industrije. Člani delovne skupine so v dokumentu najprej identificirali ključne ovire v posameznih delih goz-dno-lesne verige ter pripravili nabor ciljev in ukrepov za rešitev težav. Med največjimi težavami (poleg razdrobljene lastniške slike gozdov) je že omenjen izvoz neobdelanega lesa v države EU; izvozi se namreč 24 % hlodovine in 55 % lesa za celulozo in plošče, 25 % pa je delež izvoženega
lesa za kurjavo. Po podatkih Ajpesa je bilo še leta 2004 v gozdno-lesni verigi zaposlenih 32.356 delavcev, leta 2010 pa le še 21.666. Ključni namen akcijskega načrta je popraviti slabo sliko, in sicer z boljšo negovanostjo in posekom gozdov, s povečanjem količin domače predelave lesa z uveljavitvijo novih tehnologij, s povečanjem porabe lesa ter posledično z vsem tem tudi zagotoviti več novih delovnih mest v gozdarski in lesnopredelovalni panogi. Teoretični splošni ukrepi, s katerimi naj bi se izboljšala izraba gozdov in predelava lesa, so v osnovi razdeljeni v štiri sklope, in sicer gre za splošne ukrepe, za ukrepe gospodarjenja z gozdovi, za ukrepe na področju lesnopredelovalne industrije ter za ukrepe na področju izrabe lesne biomase.
Splošni ukrepi so naslednji: oblikovanje strateškega sveta
dnji določenih stavb, podpora bo dana povezovanju raziskovalnih in razvojnih institucij, ki delujejo na področju gozdarstva, lesarstva, gradbeništva in arhitekture ter iskanju novih tehnologij, predvidena je ustanovitev projektne pisarne za promocijo lesa in povečanje konkurenčnosti ter še vzpostavitev modela upravljanja z državnimi gozdovi, ki bo zagotavljal čim več domače predelave lesa.
Povečati posek v zasebnih gozdovih
Na področju gospodarjenje z gozdovi se bo spodbujal večji posek, zlasti v zasebnih gozdovih, čemur bo namenjenih 50.000 evrov letno, za spodbujanje vzpostavitve organizacij proizvajalcev gozdnih lesnih sortimentov pa bo v prihodnjem finančnem obdobju namenjen milijon evrov iz
Gradnja z lesom
Obseg gradnje lesenih stanovanjskih objektov se krepi tako v Sloveniji kot v EU; trenutni delež montažnih hiš v državi je 15 % in narašča. V Sloveniji sicer deluje 50 proizvajalcev montažnih lesenih objektov (največja sta Marles in Jelovica), ki zadnjih pet let več kot polovico hiš izvozijo.
Gozd-les ter krepitev povezovanja med deležniki v gozdno-lesni verigi, večji poudarek sistematični promociji lesa doma in v tujini, za kar naj bi bilo od letos naprej namenjenih 400.000 evrov javnih in 100.000 evrov zasebnih sredstev. Nadalje naj bi se v Uredbi o zelenem javnem naročanju postopoma dvigoval zahtevan delež lesa pri gra-
Stanje lesnopredelovalne panoge
Lesnopredelovalna industrija je bila pred 30 leti paradna panoga Slovenije; zaposlovala je 37.000 ljudi, do leta 2010 se je to število znižalo na 20.000, trenutno pa znaša manj kot 15.000 zaposlenih in še vedno pada. Povprečna dodana vrednost na zaposlenega je nizka, slabih 20.000 evrov. Zmanjšuje se konkurenčnost (Slovenija zaseda 51. mesto po IMD-lestvici). Navedene trende najbolj občutijo proizvajalci pohištva, kjer so še obstoječa podjetja v likvidnostnih težavah - od leta 2006 se je proizvodnja v teh podjetnih zmanjšala za več kot polovico.
programa Razvoj podeželja. Za izdelavo spletne strani z vsemi aktualnimi informacijami je predvidenih po 25.000 evrov letno, za izobraževanja lastnikov gozdov pa 130.000 evrov letos in po 120.000 evrov vsa nadaljnja leta do 2020. Med ukrepi je tudi urejanje gozdnih cest in izboljšanje opremljenosti lastnikov gozdov za delo v gozdu, za kar naj bi bilo na voljo štiri milijone evrov v letih 2014 do 2020, dodatnih 50.000 evrov pa naj bi šlo za urejanje gozdnih učnih, sprehajalnih in rekreativnih poti.
Zagnati osem
lesnopredelovanih
centrov
Ambiciozno je zastavljen tudi načrt oz. nabor ukrepov za ra-
zvoj lesnopredelovalne industrije v Sloveniji, vendar stoji na predpostavki, da se bo stanje v gradbeništvu izboljšalo. In če se bo, potem naj bi se v prihodnjem finančnem obdobju v državi zgradila najmanj dva do trije večji sodobni predelovalni obrati za predelavo iglavcev in pet manjših obratov za predelavo listavcev. Za postavitev novih obratov in posodobitev že obstoječih se bodo iskali zasebni investitorji, bo pa vlada za sofinanciranje novih predvidoma namenila do osem milijonov evrov, za sofinanciranje prenove že obstoječih pa med 10 in 100.000 evri za vsako naložbo oz. do 20 % vrednosti prenove. Za urejanje novih, večjih obratov za predela-
pa naj bi do leta 2015 namenili povezovanju in aktivnemu sodelovanju treh razvojnih centrov slovenskega gospodarstva (RCSG) na področju lesne industrije. Za povečanje vlaganj v sodobno tehnološko opremo v lesnopredelovalnih obratih pa bodo na voljo sredstva iz Kohezijskih skladov, iz programov za RRI in Cosme. Za krepitev konkurenčnosti v lesni industriji (gre predvsem za patente, modele in blagovne znamke) bo letno namenjenih 50.000 evrov, spodbujal pa se bo tudi prodor slovenskih podjetij na tuje trge; gre za sofinanciranje skupnih in individualnih nastopov podjetij na sejmih v tujini, pri čemer bo za skupine nastope na voljo do 300.000
Izkoriščenost lesne biomase
Letno se v Sloveniji za toplotne energetske namene porabi 1,3 milijona kubičnih metrov lesa bruto. Razpoložljiva količina biomase pa je precej večja in lahko pokrije po grobi oceni vse potrebe industrije in energetike, ostanek pa bi se lahko celo izvozil. Ocena Službe vlade RS za podnebne spremembe namreč kaže, da bi lahko že leta 2010 porabili skoraj polna dva milijona kubičnih metrov biomase, leta 2020 pa naj bi bilo na voljo kar 2,7 milijona kubičnih metrov biomase za energetske namene.
vo lesa bodo na ministrstvu prednostno uveljavljali koriščenje že obstoječih prostorskih potencialov, kar pomeni, da naj bi se ti obrati gradili oz. urejali na območjih že obstoječih, a propadlih podjetij. Dodatnih 25,6 milijona evrov
evrov letno, za individualne pa do 350.000 evrov letno. Za spodbujanje uporabe lesa pri gradnji objektov se po akcijskem načrtu iz Eko sklada namenja 10 milijonov evrov letno, za izobraževanje na področju lesenih gradenj
40.000 evrov letno, za sistematično zbiranje podatkov ter izdelavo elaboratov o življenjski dobi lesa pa 10.000 evrov letno. Poseben ukrep je namenjen tudi izboljšanju sistema zbiranja in recikliranja ostankov lesa, kjer bo najprej treba spremeniti zakonodajo, ki lesne ostanke uvršča med nevarne odpadke, predvidena pa je tudi izdelava sistema zbiranja in predelave odsluženega lesa.
Ogrevanje z lesno biomaso v 80 % javnih stavb
Na področju energetske rabe lesne biomase se kot cilj postavlja povečanje proizvodnje primarne energije iz lesne bi-omase za 30 % do leta 2020. Tako naj bi v stavbah, ki so v javni lasti, do leta 2020 zagotovili ogrevanje z lesno biomaso v 40-odstotnem deležu, do leta 2030 pa naj bi se z lesno biomaso ogrevalo kar 80 % objektov v javni lasti. Temu cilju naj bi bilo namenjenih po 12,5 milijona evrov letno. S sofinanciranjem pa se bo spodbujalo zamenjave starih kurišč z energetsko varčnejšimi pečmi v individualnih hišah (iz Eko sklada po tri milijone evrov letno), uvedli pa naj bi se tudi standardi kakovosti za lesna goriva. Za podporo daljinskim sistemom ogrevanja na lesno biomaso naj bi bilo letno namenjenih pet milijonov evrov, za podporo individualnim sistemom ogrevanja na lesno biomaso pa 2,3 milijona evrov. Seveda tudi na tem področju ne gre brez promocije učinkovite rabe lesne biomase; letno bo zanjo namenjenih 600.000 evrov.
Koliko od smelo zastavljenega akcijskega načrta Les je lep, ki ga je vlada že sprejela, se bo dejansko uresničilo do leta 2020, bo vidno šele takrat. Medresorska skupina Gozd-les bo teoretično zastavljene ukrepe morala redno spremljati in letno poročati vladi o realizaciji.
SiM
►	VSA OPREMA ZA GRADBINCE
►	UGODNA IZPOSOJA FASADNIH ODROV
►	KAMINI BREZ DIMNIKA
►	ENERGETSKO VARČNA GRADNJA, NADSTREŠKI IN BALKONSKE OGRAJE
►	ZAŠČITA PRED GOLOBI
►	RENT-A KOMBI, PREVOZI IN SELITVE.
www.vauda.si
VflUDfi d.o.o.
Za vas izvajamo:
polaganje vseh vrst tapet, dekorativna obdelava sten, barvanje, strojno ali ročno kitanje, strojno brušenje, barvanje oken in vrat... Izolacija fasad, barvanje fasad, barvanje napuščev, barvanje ograj....
Zgornja Hajdina 83a, Hajdina tel.: 02 781 05 01, fax: 02 781 05 00, GSM: 041 667 734,051 331 848 e-naslov: vauda@volja.net, pts@vauda.si
041680 844 janko. gabrovec@gmail. com www.gabrovec.si
Iščete hitre in kakovostne rešitve? Kvalitetno in strokovno za vas opravimo celotno prenovo kopalnic, stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov.
Z vami že 30 let!
Foto: SM
10 Štajerski
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
torek • 21. maja 2013
Informacijske tehnologije (IT)
Rešitve po meri posameznega podjetja
Brez sodobne informacijske tehnologije (IT) danes ne gre več absolutno nič. Le ugibamo lahko, kako so v preteklosti zmogli obdelati podobne količine podatkov v podjetjih, ko pa danes z uporabo razne opreme ta obdelava ni nikoli dovolj hitra, še posebej z vidika potreb po informacijah, ki jih je treba posredovati vodstvu ali poslovnim partnerjem.
Zato je dober sistem odločujoč in najbolje je, če ga oblikujejo strokovnjaki. Dober naslov je Aries IT, podjetje za informacijske tehnologije, ki ga direktor Boštjan Kosi na kratko opiše kot sistemski integrator, ki ureja prodajo, nabavo, vzdrževanje in servis različne IT-tehnologije od osebnih, prenosnih, tabličnih računalnikov, preko server-jev, komunikacijske opreme in do povezovanja različnih sistemov na nivoju strojne in programske opreme. Pri izbiri opreme imajo podjetja tri možnosti - nakup ali najem infrastrukture ali kombinacijo obojega. „Katero koli pot podjetje izbere, je potrebna komunikacijska oprema, strežniki, podatkovna polja, podatkovni prostor za hranjenje tekočih podatkov, za arhiviranje. Sistem mora omogočati mobilnost, oddaljene dostope, da imajo
zaposleni in vodstvo dostop do informacij in programske opreme znotraj podjetja in po potrebi tudi s terena. Danes je potrebne manj stojne opreme kot nekoč, veliko se uporablja virtualizacija, kar pomeni, da imamo na isti strojni opremi več virtualnih strežnikov ali delovnih postaj. To pomeni manj stroškov pri nakupu strojne opreme, manjšo porabo električne energije, večjo izkoriščenost resursov, hkrati pa je tudi prijazno okolju," meni Boštjan Kosi.
Poslovni uporabniki se danes najpogosteje odločajo za nakup prenosnikov, ki so postali zelo zmogljivi, in v manjši meri, kot bi pričakovali, tudi tabličnih računalnikov, ki so koristni zlasti za delo na terenu, pregled elektronske pošte in so nekakšen podaljšek ali nadomestek telefona. Aries IT ponuja tudi sisteme za registracijo in kontrolo pristopa. „Gre za zajem podatkov, hitro obdelavo, nadzor nad tem, kdo je v podjetju, kdaj je prišel, v kateri prostor je vstopil in podobno. Najpogosteje so takšni sistemi namenjeni omejevanju nepooblaščenih dostopov, hkrati pa kot pomoč, če pride od zlorab. Pogosto uporabo te tehnologije v podjetjih zahtevajo njihovi kupci," pove
Foto: Viki Ivanuša
Boštjan Kosi, direktor podjetja Aries IT iz Ormoža
sogovornik in nadaljuje, da je vse bolj prisotna tudi potreba po napravah za zajem procesnih podatkov in podatkov iz strojev, ki omogočajo določitev OEE-indeksa. Gre za skupno učinkovitost strojev in naprav, preko katere se meri kakovost, zmogljivost, izkoriščenost, indeks pa pove tudi,
ali je oprema stara ali nova, ažurno vzdrževana. OEE-in-deks pogosto zanima tuje partnerje. Podjetje, ki vlaga v razvoj, izobraževanje, vzdrževanje, mora imeti indeks blizu 100.
S poletjem se spet približuje obdobje strel, ko zaradi ne-
NLB Poslovni paket
1/2
zadostne zaščite prihaja do številnih izpadov. Zato priporočajo vgraditev prena-petostnih zaščit, oziroma sistemov za brezprekinitveno napajanje. V paleti ponudbe je pomembna tudi pomoč uporabnikom, zlasti kadar se lotijo novih stvari ali zamenjajo sistem.
Podjetje Aries IT ima štiri zaposlene in je lastniško povezano s podjetjem KVINT iz Ljubljane, s katerim so ustanovili skupino VELA group. Dejavnost v Ormožu je le delček celotne slike in možnosti, ki jih podjetje lahko ponudi. VELA group je gospodarsko interesno združenje nekaj slovenskih razvijalcev programske opreme
v ITK-industriji. Podjetja so se povezala v grozd s ciljem krepitve svoje konkurenčne sposobnosti in povečevanja dodane vrednosti. Med člani skupine se vzpodbuja medsebojno izmenjavo izkušenj in kompetenc. Skupna se vedno bolj uveljavlja kot skupina ponudnikov celostnih, kakovostnih in sodobnih domačih informacijskih rešitev, saj je vsako podjetje specialist za specifično področje. Podjetja v skupini zaposlujejo preko 30 inženirjev in združujejo veliko znanja, izkušenj in pripravljenosti na sodelovanje. Te dni je bila na Gospodarski zbornici Slovenije izvedena tudi prva konferenca VELA group.
pristopnina
NLB Prok"
i
V poslu smo z vami 24/7.
1 \eto
brez« varnostni SW> _
karticah

PRODAJA, NAJEM IN SERVIS BIROTEHNICNE OPREME
www.eurogrand.si
Z vami smo v poslu 24 ur na dan in vse dni v letu!
Za hiter nasvet se lahko vedno obrnete na NLB Kontaktni center, za sodobno poslovanje pa so vam na voljo NLB Poslovne kartice in elektronska banka NLB Proklik, prek katere lahko preprosto poslujete tudi z e-računi. Da bo vaše vsakdanje poslovanje pregledno in urejeno,
uporabite sodobne bančne storitve iz NLB Poslovnega paketa, s svetovanjem in podporo pa bo za vas skrbel poslovni skrbnik.
Z veseljem vas pričakujemo v vašem najbližjem NLB Podjetniškem centru ali NLB Poslovalnici.
Dobrodošli!
nlbQ
www.nlb.si/poslovni-paket
Kontaktni center: 01 477 20 00
MULTIFUNKCIJSKE NAPRAVE - FOTOKOPIRNI APARATI-TISKALNIKI - FAKSI
torek • 21. maja 2013
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
Štajerski	11
_Obrt in podjetništvo
Sprotni podatki so največji kapital
„Ne, ni mi žal, da sem se odločil za samostojno pot, kot samostojni podjetnik odprl zasebni računovodski servis, ki se ukvarja z računovodskimi storitvami in svetovanjem s sedežem v Vičavi 2 na Ptuju," je uvodoma povedal Boštjan Pavlič, ki ima za seboj zanimivo poklicno pot. Začel jo je kot komercialist, že 15 let pa je njegova preokupaci-ja računovodstvo. Slabo leto in pol je bil tudi vodja ptujskega Interšpara.
Računovodstvo je ena od zapostavljenih, na drugi strani pa zelo pomembnih funkcij slehernega poslovnega okolja, del informacijskega sistema v podjetju, ki se ukvarja s preračunavanjem, analiziranjem, nadzorom in obračunavanjem ekonomskih kategorij, izraženih v denarnih enotah. Gre za izredno pomembne stvari. Pomembnosti računovodske funkcije se ljudje še vedno ne zavedajo dovolj, še posebej ne vodilni ljudje, ker še vedno v glavnem spremljajo podatke in analize za nazaj. Zelo pomembne pa so analize za naprej in predračunavanje poslovnih dogodkov, sploh če gre za kakšne nove projekte, že prej se mora videti, kaj bo nek projekt ali proces prinesel, ali se bo poslovalo z dobičkom in kakšen bo.
To so izredno pomembno postulati za odločanje o bodočnosti nekega poslovnega okolja. Vsak direktor, ki želi delati uspešno, podjetje popeljati v razvoj, mora biti dnevno obveščen oziroma seznanjen z vsem, kar se dogaja v podjetju. Dnevno mora imeti podatke o prilivih in odlivih, obveznostih in terjatvah. "Ko sem še delal v podjetju TeVe na Ptuju, je direktor želel imeti vse podatke o poslovanju mesečno na mizi, za vsako malo večje podjetje je to nekaj samoumevnega, praktično nuja, če želi uspešno poslovati," je povedal Boštjan Pavlič. Direktor mora sproti spremljati poslovanje podjetja, da lahko pravočasno ukrepa. Problem pa je v poznavanju finančnih tokov in njegovih posledic za podjetje. Nekateri direktorji jih poznajo, drugi ne. Iz prakse lahko povem, da jih nekateri zelo dobro poznajo in se tudi hitro odzovejo, nekateri pa se kljub večkratnim opozorilom ne odzivajo. Za tiste, ki ne razumejo pomena računovodstva, da to niso samo evidence poslovnih dogodkov, izraženih v denarju, temveč veliko več, so računovodska opravila zgolj strošek, zato so tudi marsikdaj zapostavljena. Kot računovodja lahko poskušam predstaviti direktorju
podjetja oziroma lastnikom, kaj se dogaja v podjetju, kaj je dobro, kaj je slabo, kje bi se dalo kaj privarčevati, v zadnjem času je zelo pomembno obvladovanje stroškov, sploh v teh kriznih razmerah je obvladovanje stroškov ena najpomembnejših stvari v vsakem podjetju. Posledice so lahko za podjetje pogubne, če se odgovorni ne odzivajo pravočasno. Boštjan Pavlič pove, da dogodke knjiži, tako kot so se zgodili, takšni so prikazani tudi v zaključnih rezultatih. Verjame pa, da se še marsikje podatki oziroma poslovni dogodki prikrojujejo, v dobro in slabo podjetju, odvisno od tega, kaj odgovarja njihovim lastnikom. Niso redki primeri, ko lastniki podjetji računovodjem, zlasti zunanjim, zamol-čijo kakšen podatek. Za izkaz poslovanja sta odgovorna računovodja in lastnik podjetja. "V pogodbi, ki jo sklenem z naročnikom storitve, je zapisano, da knjižim vse dokumente, ki mi jih preda, ne morem knjižiti nekaj, česar nimam, na ta način sem zavarovan, če se ugotovi, da nekaj ni bilo knjiženo, ker nisem dobil dokumenta," pove Pavlič. Večina podjetnikov je vestnih in tudi redno prinašajo dokumente v knjiženje, najdejo pa se tudi takšni, ki se
tega ne držijo, takšne je pač treba pogosteje opozarjati, da je redno knjiženje dogodkov in sprotno spremljanje rezultatov poslovanja predvsem v korist njim oziroma rasti podjetja. Računovodja in podjetnik, za katerega ta opravlja storitve, bi se morala srečati vsaj enkrat mesečno, da se sproti pogovorita o sta-
nju podjetja, da ob oddaji zaključne bilance ni problemov. Krizne razmere se posledično vse bolj odražajo tudi v računovodskih storitvah, njihovi ceni, ki jo podjetniki skušajo zbijati, velik problem pa je tudi siva ekonomija in opravljanje računovodskih storitev za sorodnike in prijatelje po delu doma. Problemi so
tudi že s plačili. Veliko pa je odvisno od tega, kako so se podjetniki pripravili na krizo, eni delajo brez problemov, tisti, ki se niso znašli, pa imajo velike probleme. Tudi računovodstvo se vse bolj prilagaja sodobni informacijski tehnologiji. V ospredje vstopajo spletni programi, do katerih je mogoče dostopati od povsod. Podjetnik, če želi, lahko pridobi licenco in sproti pregleduje svoje podatke. Tako ima lahko vsak uvid v poslovanje svojega podjetja. V tem primeru morajo biti ažurni tudi računovodje, da sproti knjižijo vse poslovne dogodke, da jih direktor oziroma lastnik lahko sproti spremlja. Boštjan Pavlič pravi, da ima sprotno spremljanje dogajanja v podjetju neprecenljive prednosti za poslovodstvo in bodočnost podjetja. Tudi samostojni podjetniki z normiranimi stroški bi si morali ne nek način voditi poslovne knjige, da bodo imeli v vsakem trenutku pregled nad stanjem prihodkov in odhodkov. Gre za podatke, ki jih bodo morali predložiti tudi banki, če bodo želeli priti do kreditnih sredstev, saj banke ne zanima, ali nekdo posluje z normiranimi stroški, banko zanimajo le podatki o poslovanju.
MG
Fiposor - več kot dve desetletji tradicije, znanja in izkušenj
Oblikovati tim dobrih strokovnjakov s področja računovodstva in davkov ter tako postati ugledna računovodska hiša je vizija podjetja Fiposor, d. o. o., ki jo uresničujejo dobrih 20 let. Tudi v prihodnje bodo sledili svojemu poslanstvu, to je zagotavljanje visoko kakovostnih storitev, ki bodo njihovim strankam pomagale na poti k uspešnemu poslovanju, rasti in razvoju.
Podjetje Fiposor je začelo poslovati leta 1992 v najetih poslovnih prostorih z nekaj strankami in eno redno zaposleno delavko ter dodatno pomočjo zunanjih sodelavcev. Do danes so se razvili v podjetje z desetimi zaposlenimi, ki opravljajo dejavnost računovodstva ter poslovnega in davčnega svetovanja za več kot 200 strank. Imajo tudi lastne poslovne prostore na Kerenčičevem trgu 5a v Ormožu.
OSNOVNI CERTIFIKAT
a
Družini
prijazno
podjetje
Storitve za podjetja različnih velikosti in iz različnih panog
Storitve vodenja poslovnih knjig, izdelave letnih poročil, davčnih in drugih obračunov ter različnih vrst aktov opravljajo za samostojne podjetnike, zasebnike, družbe, ki opravljajo storitveno, trgovsko, kmetijsko ali proizvodno dejavnost različnih vrst, zadruge, društva, zveze društev ter za javni sektor - od zavodov, skladov, agencij do občin. Vsak mesec poskrbijo za obračun plač za več kot 500 delavcev, ki so zaposleni v različnih dejavnostih.
Da bi svoje storitve čim bolj približali strankam, vseskozi uvajajo sodobnejše načine vodenja poslovnih knjig. Strankam ponujajo možnost namestitve programske opreme na njihovih sedežih, kar poslovodstvom zagotavlja sprotne informacije in jim tako omogoča sprejemanje ustreznejših poslovnih odločitev.
-\
FINALIST fcattgorija VE LE KI
INA]
računovodski M itrvi s 1011
Svetovanje in pomoč
Poleg vodenja poslovnih knjig se podjetje Fipo-sor ukvarja tudi z davčnim svetovanjem, za kar imajo predstavniki podjetja licenci Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije in Davčno izobraževalnega inštituta Slovenije. Svojim stalnim in občasnim strankam pomagajo pri pridobivanju kratkoročnih in dolgoročnih posojil ter nepovratnih sredstev. Prav tako ponujajo pomoč pri ustanavljanju novih podjetij, pripravi programov finančnih reorganizacij, preoblikovanjih iz organizacijske oblike s. p. v d. o. o., pri pripojitvah, združitvah pravnoorganizacijskih oblik ter izdelavi potrebnih aktov. Pri teh opravilih se obračajo tudi na zunanje strokovne institucije, kot so ustrezne zbornice, pravne, revizijske in druge svetovalne službe.
Svetujejo tudi na področju notranje organizacije in normativnega urejanja delovnih razmerij, vsa leta od
ustanovitve ponujajo storitve izobraževanja s področja računovodstva, sestave letnih poročil ter predstavitve davčne in druge zakonodaje ter seznanitve z novostmi.
Dokazano kakovostno delo
Skozi vrsto davčnih in drugih inšpekcijskih pregledov se je izkazalo, da podjetje svoje delo opravlja dobro, saj njihovim strankam ni bilo treba plačevati dodatnih davkov ali kazni. Dokaz njihove kakovosti je tudi priznanje »naj računovodski servis v kategoriji velikih servisov«, ki so ga prejeli leta 2011. Ta izbor poteka na podlagi konkretnega preverjanja znanja zaposlenih, vodenja podjetja, izdelkov in opravljenih storitev, odnosa med zaposlenimi v podjetju, odnosa do strank in drugih zunanjih uporabnikov ter predstavitve dela
in strokovnega obvladovanja računovodske in davčne stroke na Gospodarski zbornici Slovenije.
Na podlagi objavljenih letnih poročil je bil podjetju Fiposor podeljen tudi mednarodni certifikat EXCELLENT SME (Small & Medium Enterprises) bonitetne hiše Coface v sklopu Gospodarske zbornice Slovenije.
Skrb za izobraževanje in dobro počutje zaposlenih
V podjetju Fiposor nenehno skrbijo za ustrezno delovno klimo in zadovoljstvo zaposlenih ter za njihovo brezhibno strokovno usposobljenost. Lani so pridobili certifikat Družini prijazno podjetje. So edino podjetje v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, ki mu je uspelo pridobiti omenjeni certifikat.
/1 Fiposor a.o.o.
DRUŽBA ZA FINANČNO POSLOVNE STORITVE IN DAVČNO SVETOVANJE
Poleg ustreznih delovnih razmer dajejo velik poudarek tudi izobraževanju zaposlenih. Omogočili so jim financiranje izobraževanja ob delu za pridobitev visoke stopnje izobrazbe z nazivom računovodja. Skrbijo tudi za nabavo ustrezne strokovne literature, udeležbo zaposlenih na me-dletnih posvetih in delavnicah, saj se predpisi na področju računovodstva in davščin nenehno spreminjajo. »Samo z možnostjo sprotnega samoi-zobraževanja in udeležbe pri zunanjem izobraževanju je možno slediti vsem spremembam in biti dober 'outsourcing' našim komitentom,« pravijo v Fiposorju in dodajajo, dabodo zaposlene še naprej spodbujali k pridobivanju novih znanj. Zagotoviti jim hočejo najboljše delovno okolje in ustvariti dobro delovno vzdušje ter jim tako omogočili kakovostno življenje.	•
Kerenčičev trg 5a, 2270 Ormož Tel.: (02) 741 61 50 E-pošta: info@fiposor.si Splet: www.fiposor.si
PR
12 Štajerski
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
torek • 21. maja 2013
Brez KGZ ne bi bilo takšnega razvoja podeželja
Ptujski Kmetijsko-gozdarski zavod bo junija praznoval okroglih 60 let dela in obstoja. Poleg svetovalne službe se ponaša še z najmočnejšim osemenjevalnim centrom za lisasto pasmo v Sloveniji. Kmetijski svetovalci, teh je od letos 36, opravljajo številne naloge na območju kar petih upravnih enot in 34 občin. Gre za izrazito kmetijsko območje, saj je po uradnih podatkih na omenjenem področju dela KGZ Ptuj registriranih skoraj 10.000 kmetij s skupno 99.500 hektarji zemljišč; od tega je večina obdelanih (65.800 ha) in dobrih 33.600 ha gozdov. „Strukturne spremembe, ki so se zgodile v zadnjih 10 letih, kažejo na to, da se je število kmetij zmanjšalo, zmanjšala se je skupna površina kmetijskih zemljišč. Sta-lež govedi se je sicer ohranil, zelo pa se je zmanjšal stalež prašičev, drobnice in perutnine," je na kratko povzel stanje v kmetijstvu Podravja vodja svetovalnih služb Peter Pribo-žič. Dodal je, da se obremenitev kmetijskih svetovalcev iz leta v leto veča: „V vseh letih je svetovalna služba opravila ogromno vnosov vlog za neposredna plačila; samo lani skoraj 8200. Sicer pa imajo svetovalci še številne druge naloge; zelo na grobo jih lahko razdelimo na tehnološko svetovanje, podjetniško svetovanje in poslovno povezovanje, vzpodbujanje dopolnilnih dejavnosti, registracije
kmetij, izvedbe predavanj, delavnic, strokovna pomoč pri povezovanju kmetij za nastop na trgih, vodenje knjigovodstva po sistemu Fadn, informiranje in izvajanje ukrepov kmetijske politike, seznanjanje z novim obdobjem SKP 2014 do 2020. Pa še strokovno delo z društvi in izvajanje državnih tekmovanj, pomoč kmetijam ob naravnih nesrečah, vsakoletna izvedba subvencijske kampanje ..." Ob vsem tem, kot dodaja Pri-božič, si morajo svetovalci del plače zaslužiti tudi na trgu: „Gre za izdelave investicijskih programov, zahtevkov za investicije, izjav o pogojih na kmetiji, izdelave raznih strokovnih mnenj, presoj vplivov do okolja, izdelava tehnoloških projektov novogradenj in adaptacij objektov, pa izdelave gnojilnih načrtov na podlagi analiz zemlje. Sem spada tudi izvedba izobraževalnih programov in tečajev ipd." V okviru KGZ Ptuj je povezano delo vseh strokovnih služb, tako selekcije in kontrole v živinoreji kot osemenjevalnega centra, usluge analiz laboratorija in druge strokovne službe: „Takšna organiziranost je v vseh teh letih zagotavljala učinkovito uresničevanje in prenos ukrepov kmetijske politike. Praktično razvoja podeželja na regionalnem nivoju brez strokovnjakov iz vrst svetovalne službe ne bi bilo v takšnem obsegu. Za dostopnost je pomembno, da ohranimo nevtralno kmetijsko
svetovanje, ki ne bo direktno povezano s kapitalom in podjetji, ki posegajo v kmetijsko proizvodnjo. Namreč velika nevarnost je, da se v javno-zasebno partnerstvo vtihotapi samo interes kapitala, ki bo služil v končni fazi samo interesu kapitala. Zanemarilo se bo interese malih kmetov, ki pa prevladujejo v strukturi kmetijskih gospodarstev. V Sloveniji je v družbi prevladal izrazito kapitalski odnos, ki je tudi na področju kmetijstva evidenten. Socialno-ekonom-skega sodelovanja v pravih zadrugah imamo zelo malo, kmetje se podajajo na trg individualno. Prevladuje samo trgovski odnos 'vzemi ali pusti'. Zato je zelo pomembno, da ohranimo nevtralno službo in da se še naprej financira javno kmetijsko svetovanje."
Vodilni
osemenjevalni center za lisasto pasmo
Ptujski Osemenjevalni center (OC) lisaste pasme, ki prav tako deluje v sklopu KGZ Ptuj, pokriva kar 96 odstotkov trga lisaste pasme v Sloveniji, zelo dobro pa sodeluje tudi z nemškim osemenjevalnim
centrom Neustadt a.d. Aisch iz Bavarske.
Poleg Ptuja v Sloveniji deluje še OC za lisasto pasmo v Murski Soboti, vendar se dejavnost obeh dopolnjuje: „V Murski Soboti proizvajajo le seme mladih bikov, ki je namenjeno testiranju. Potem biki pridejo v naš center, kjer vršimo distribucijo semena že testiranih bikov in deloma tudi mladih bikov. Bike se sicer testira pet let, pri samem
testu pa se gleda potomke po določenem očetu, ali so boljše od povprečja ali ne. Tako nastane tudi katalog najboljših plemenjakov," je povedal vodja OC Gregor Plevnik. Trenutno je v ptujskem OC Ptuj 48 bikov, od tega so štirje živi testirani biki, šest je mladih, preostali pa imajo status čakajočih bikov, kar pomeni, da je seme teh bikov že na terenu, zdaj pa se čakajo rezultati. „V tem času se tem bikom še jemlje seme, dokler se ne predvidi, da ga je dovolj za Slovenijo (10 do 15.000 doz). Sicer biki v veliki večini niso več živi, ko je seme testirano. Povprečna starost plemenjaka je nekje med 3 do 5 let. Čeprav se pri nas ukvarjamo izključno s semenom lisaste pasme, pa sodelujemo tudi z OC Preska, kjer se ukvarjajo s semenom črno-bele pasme. Vsake tri tedne si z njimi izmenjamo seme obeh pasem, pač glede na naročila veterinarskih postaj. Mi tako izvedemo distribucijo njihovega semena, oni pa našega," pojasnjuje Plevnik, ki pri tem priznava, da se povpraševanje po semenu lisaste pasme zadnja leta konstantno nekoliko znižuje: „Letno se poraba semena znižuje od dveh do štirih odstotkov, tako pri nas kot tudi po drugih centrih v Evropi. Na znižanje povpraševanja je najbolj vplivalo ukinjanje manjših čred na malih kmetijah z nekaj glavami živine. Ocenjujem, da se je v desetih letih distribucija semena lisaste pasme znižala za okoli 30 odstotkov. Letno zdaj izvedemo okoli 90.000 osemenitev, včasih pa smo jih tudi po 120.000."
Posledica nižanja povpraševanja po semenu na domačem trgu je usmerjanje OC Ptuj na tuje trge: „Zaenkrat tako odlično poslujemo z Bosno in Hercegovino, kjer so rezultati zelo dobri in pričakujemo dobro sodelovanje tudi vnaprej. V prihodnje pa se bomo vse bolj usmerjali na vzhodne države. Glede na predpisane standarde in veterinarske pogoje, ki so izjemno strogi in visoki, težav pri prodiranju na tuji trg ne bi smelo biti, saj je naše seme eno najkakovostnejših," je še povedal Gregor Plevnik. „V Sloveniji z lisasto pasmo dosegamo vrhunske rezultate. Ta pasma ima danes ogromen energetski potencial za prirejo najboljšega mleka z visoko vsebnostjo beljakovin, zagotavlja obsežnost, dolgoživost in proizvodnjo najmanj 30.000 litrov mleka, več lak-tacij, več potomk za prodajo, normalne in lahke telitve itd. Prav tako ima lisasta pasma ogromen genetski potencial za prirejo mesa, visoke dnevne priraste, odlično kakovost mesa, pitanci se lahko vzredijo do 850 kilogramov v dobrem letu in pol. Pomembno je tudi to, da lisasta pasma daje odlične rezultate tudi v ekstenzivnih pogojih reje, rejci pa lahko to pasmo uporabijo tudi kot krave dojilje z velikim številom telet, kar zagotavlja dodaten vir dohodka na kmetiji," je med drugim povedal strokovni tajnik Zveze društev govedi lisaste pasme Marjan Špur in dodal, da prihodnost govedoreje v Sloveniji z vidika genetike ni vprašljiva: „Kot že povedano, ima lisasta pasma v svojih genetskih linijah najboljše kombinacije za prirejo mleka in mesa. To pa v praksi pomeni ogromen potencial, ki ga je treba znati izkoristiti. Ta pasma zagotavlja zanesljiv dohodek vsakemu rejcu, ob tem pa ni zanemarljivo še to, da je tudi govedo s predelavo velikih količin voluminozne krme zelo pomemben člen pri razvoju in ohranjanju podeželja."
SiM
Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj kot naslednik predhodnih strokovnih institucij na tej lokaciji je javna institucija, ki pokriva strokovno delo na področju živinoreje za območje Podravja in v nekaterih dejavnostih tudi širše za območje ostalih pokrajin Slovenije. Območje Podravja je v slovenskem merilu poznano po svoji kmetijski dejavnosti. Delo strokovnih služb v kmetijstvu se skozi čas odraža v razvoju panoge kot celote.
Od uveljavitve zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici deluje zavod v okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ki ima na Ptuju tudi območno enoto. Strokovne službe, ki delujejo danes v okviru kmetijsko-gozdarskega zavoda, so: kmetijska svetovalna služba, ki deluje s svojimi izpostavami Ptuj, Ormož, Lenart, Slovenska Bistrica in Radlje ob Dravi. Specialistična služba za živinorejo pokriva tudi območje Maribora. V rastlinski proizvodnji se dopolnjuje s specialisti iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor. Kmetijska svetovalna služba izvaja več javnih nalog in skrbi za prenos znanja v kmetijstvo na tem območju. Velik poudarek je na povezovanju kmetijstva, lokalnih skupnosti, društvene dejavnosti in šolstva pri razvoju podeželja. Služba je nepogrešljiva za izvajanje ukrepov kmetijske politike, saj kmetje dobijo pri službi osnovne informacije, servisne usluge in nasvete za uveljavljanje ukrepov.
TOVStVO KRflN€
uu lu uj. h rovstvo - h rone r. si
KRflN€R DAMIJAN
•	krovslvo
•	kleporstvo
• tesarstvo - strelovodi
Ihovo 39o, 2234 Benedikt Tel.: 02/70 31 331 fox: 02/70 36 331 GSM: 041/253 827 É-maíl: dQmjQn.hraner@volja.net
AVTOPREVOZNISTVO, GRADBENIŠTVO,TRGOVINA
Srečko Vrbnjak s.p.
Rogaška cesta 57,2250 Ptuj Tel. 02 788 52 65, GSM 041 853 905, 040 84 60 84, 041 665 236
zemeljska dela, izkopi z bagerji, planiranje, rušenje in buldožerska dela ter prevozi sodra, peska, zemlje
plinske instalacije - solarni sistemi centralno ogrevanje - vodovodne instalacije toplotne črpalke	- servis oljnih gorilnikov
KVALITETNE STORITVE PO KONKURENČNIH CENAH!
Aleš Horvat s.p., Pobrežje 158,2284 Videm pri Ptuju, telefon 02 746 45 71, gsm 041 639 797, e-mail: mit@amis.net
Foto: SM
torek • 21. maja 2013
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
Štajerski	13
080 19 20 www.ZavarovalnicaMaribor.si
X
ČLANSTVO V ŠTAJERSKI GOSPODARSKI ZBORNICI
PREDNOST V POSLOVNEM OKOLJU
PODJETNIŠKO PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE
' izmenjava znanj, izkušenj in primerov dobre prakse
' povezovanje in zastopanje gospodarskih interesov članov v organih oblasti
' poslovna srečanja doma in v tujini
' sodelovanje v delovnih skupinah, strokovnih odborih in regijskih svetih zbornice
strokovni seminarji -nekateri so za člane brezplačni, ostali z znižano kotizacijo
brezplačna osnovna strokovna svetovanja na področjih delovnega prava, računovodstva, davkov, razpisov, intelektualne lastnine in varstva pri delu
možnost promocije članov
k
50 EUR
za podjetja
i
Nesreča je tisti nepričakovani dogodek, ki se ji velikokrat žal ne moremo izogniti, s pravočasno sklenitvijo zavarovanja pa lahko omilimo njene posledice vsaj s finančnega vidika. Ker vemo, da ste odgovorni in imate radi življenje brez nepotrebnih skrbi, vam Zavarovalnica Maribor, d.d. s svojo raznoliko ponudbo življenjskih in premoženjskih zavarovanj.
Nudimo vam rešitev za vsako življenjsko situacijo v kateri se lahko znajdete.
Vse to prinaša članstvo v Štajerski gospodarski zbornici. Bodite tudi vi med prodornimi in v prihodnost usmerjenimi podjetji, ki se zavedajo, da je povezanost in sodelovanje tisti del uspeha, na katerega imate vpliv in je odvisen od vas Vključite svoje podjetje v Štajersko gospodarsko zbornico!
Dodatne informacije: T: 02 220 87 0q E: inf0@stajerskagz.si
ŠTAJERSKA
GOSPODARSKA
ZBORNICA
www.stajerskagz.si
telefMs
POVASIMERI!
(C 080 35 38)
www.teleing.com info(a)teleing.si
MINI
DRUŽINSKI PAKET
25,99 €
na mesec
Kabelski internet
(2M/512K)
TV paket 90 PLUS
► 2 e-poštna predala 100MB
T Download 2 Mbit/s ▲ Upload 512 Kbit/s
►	86 SD digitalnih TV programov,
►	6 HD digitalnih TV programov,
►	33 digitalnih radijskih programov,
►	46 analognih TV programov.
stacionarni telefon
priključek
►	BREZPLAČNI
klici znotraj omrežja Teleing
►	prenos obstoječe telefonske številke
+ brez vezave naročniškega razmerja
+ BREZPLAČNA
izvedba instalacije
14 Štajerski
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
torek • 21. maja 2013
Z letošnje finančne konference
Lanska slika poslovanja slovenskih podjetij
Številne težave finančnega trga
Podjetja lani poslabšala rezultate poslovanja
Letošnja Finančna konferenca se je v Portorožu zaključila z okroglo mizo z naslovom Kje smo, kam gremo. To vprašanje je bila tudi rdeča nit konference. Svoje poglede so podali predstavniki različnih sektorjev. Izvršni direktor Alte Aleš Škerlak je izpostavil, da bi več zaupanja na trgu prinesla jasna strategija upravljanja z državnim premoženjem. Škerlak je spomnil, da je prejšnja vlada konsistentno začela delati na projektu Slovenskega državnega holdinga, ki bi bil po njegovih besedah prvi korak v pravo smer. "Mi se vedno pogovarjamo, katera podjetja bomo privatizirali, a se strategije na tem področju nenehno menja," je zatrdil in ocenil, da to povzroča zmedenost in negotovost med investitorji.
Da je kriza močno prizadela zavarovalništvo, je ugotavljal predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec. Zlasti v letih 2009 in 2010 je prišlo do množičnega dviga življenjskih zavarovanj. V Triglavu so v tem času zmanjšali svoj tržni delež, po drugi strani pa se je povečala dobičkonosnost. Rakovec zato ocenjuje, da je bila kriza po svoje dobra, saj je bil morda za zavarovalnice čas, da se streznijo in bolj posvetijo svoji osnovni dejavnosti. Matevž Slapničar iz Gorenjske banke je kot glavni tveganji bank ta čas izpostavil likvidnostno in kreditno tveganje. Med drugim je opozoril, da se banke ne srečujejo z novimi naložbami, ampak so v prvi vrsti primorane ocenjevati, ali so že tako zadolžena podjetja
D
m
KOVINOSTRUGARSTVO
IVAN GOMILŠEKs.p.
Maistrova ul. 50,2250 Ptuj
Tel. 02/ 771-11-70, fax: 02/776-14-11
Spletna stran: www.gomilsek-sp.si, e-mail: info@gomilsek-sp.si
Izdelava zobnikov in reduktorjev
Jeklene konstrukcije in industrijske armature
Oprema, sistemi in deli za avtomobilsko industrijo
Oprema, sistemi in deli za aluminijsko industrijo
Oprema in deli za železarne
Izdelava orodij in priprav
Izdelava valjev in gredi
Izdelava cistern, zbiralnikov in ekoloških posod Storitve struženja, rezkanje in brušenje izdelkov Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala
SE PRIPOROČAMO S SVOJIMI STORITVAMI!
AVTOPRALNICA in bar »EVA«
Maistrova ul. 50,2250 Ptuj Tel. 02/771-11-70, fax: 02/776-14-11
"sposobna izplavati". Predstavnik Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Primož Damjanovič se je dotaknil področja pokojninskih in drugih skladov, pri čemer je poudaril, da gre za segment, ki je v Sloveniji sicer bistveno slabše zastopan kot v tujini, a se postopoma vendarle širi. Škerlak je ob tem ocenil, da je težava tudi v mentaliteti Slovencev, ki niso navajeni na mesečno vplačevanje v sklade. Sam je mnenja, da bi kazalo uvesti obvezen tretji pokojninski steber, kot imajo to urejeno denimo na Hrvaškem. Izvršni direktor Prve osebne zavarovalnice Miroslav Ekart ne verjame, da bi se država tega lotila, so pa vse oblike varčevalnih spodbud po njegovih besedah dobrodošle, (sta)
Slovenska podjetja so lani po ugotovitvah Ajpesa pomembno poslabšala rezultate poslovanja. Z izgubo je leto končalo 20.739 podjetij oz. 34,7 odstotka vseh. Skupaj so ta podjetja zaposlovala dobro četrtino vseh delavcev, njihova skupna čista izguba pa je znašala 2,3 milijarde evrov, kar je 39 odstotkov več kot leta 2011.
S čistim dobičkom pa je leto 2012 končalo 36.269 družb oz. 60,7 odstotka vseh. Te družbe so skupaj ugotovile skoraj 2,6 milijarde evrov čistega dobička, kar je dva odstotka več kot leto prej. Tako so gospodarske družbe v Sloveniji po pokritju vseh odhodkov in davka od dobička sicer izkazale neto čisti dobiček, a je pomenil le še dobro tretjino neto čistega
OBMOČNA
OBRTNO-PODJETNISKA ZBORNICA PTUJ
obrtniki in podjetniki, člani 00z ptuj, se priporočajo s svojimi izdelki in storitvami!
PODATKE O IZVAJALCIH POSAMEZNIH STORITEV (NASLOVE IN KONTAKTNE ŠTEVILKE) LAHKO ZAITERESIRANI DOBITE:
-	OSEBNO NA SEDEŽU 00Z PTUJ, V0ŠNJAKOVA 13, PTUJ;
-	PO TELEFONU (02) 749-39S0, FAKSU (02) 749-39SS ALI
-	ELEKTRONSKA POŠTA: ZDENKA.SKERGET@0ZS.SI
dobička leta 2011, ugotavlja Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Na zmanjšanje neto čistega dobička slovenskega gospodarstva v letu 2012 so najbolj vplivale družbe, ki so bile vpisane v sodni register pred letom 1991.
Poslovanje gospodarskih družb v letu 2012 po oceni Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) odraža krčenje gospodarske aktivnosti, odpisov in prevrednotenja premoženja doma, rezultate izboljšuje le izvoz. Na agenciji so izračune opravili na podlagi letnih poročil 59.726 gospodarskih družb, ki so jih prejeli do konca marca. Ob tem ugotavljajo, da so največ neto čiste izgube lani tako kot že predlani ugotovile družbe s področja finančne in zavarovalniške dejavnosti, sledijo družbe s področja poslovanja z nepremičninami, gostinstva in gradbeništva. Največ neto čistega dobička pa so lani ugotovile družbe s področja predelovalnih dejavnosti, oskrbe z električno
energijo, plinom in paro ter prometa in skladiščenja. Skupni prihodki slovenskih podjetij so lani znašali 78,8 milijarde evrov, kar je dva odstotka več kot leta 2011. Pri tem so se prihodki na domačem trgu povečali za 0,3 odstotka, na trgu EU za sedem odstotkov in na trgih izven EU za deset odstotkov. Prihodki družb tudi po štirih letih rasti še niso dosegli ravni iz leta 2008, te podatke komentirajo na GZS. Za tistimi v letu 2008 so namreč zaostali za 7,3 odstotka, pri čemer so prihodki na domačem trgu za 12,7 odstotka pod ravnjo iz leta pred začetkom krize. Hkrati se je število zaposlenih v letu 2012 povečalo za 0,1 odstotka na 435.059. Neto dodana vrednost na zaposlenega je lani znašala 38.006 evrov, kar je odstotek manj kot leto prej.
V letu 2012 se je v slovenskih družbah povečala tudi povprečna mesečna plača na zaposlenega, in sicer nominalno za pol odstotka na 1436 evrov bruto. (sta)
STROJNE INSTALACIJE * GRADBENIŠTVO * IZKOPI
D O NAJ sp
STANISLAV DONAJ s.p. Gajevci 24/a 2272 Gorišnica, Tel: 02/7408-163, Fax: 02/7408-164
Gsm: 041/ 705-491, 041/ 793-461, 041/ 790-995 Email: donaj@teieing.com, stanko.donaj@gmaii.com http://www.VODOVOD-DONAJ.COM
STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE
JAVNI SKLAD
UGODNA ODDAJA STANOVANJ
Stanovanjski sklad RS, javni sklad oddaja v najem nova stanovanja različnih velikosti
na izvrstnih lokacijah v vseh slovenskih regijah. Stanovanja se nahajajo v Mariboru, Lovrencu na Pohorju, Slovenj Gradcu, Prevaljah, Gornji Radgoni, Lendavi in drugih mestih.
Ponujamo možnost daljšega najema z ugodno mesečno najemnino. Vsa stanovanja se nahajajo v urbanih naseljih, prijaznem okolju in bližini potrebne infrastrukture.
Podrobnejše informacije so vam na voljo na spletni strani www.ssrs.si in na tel. št. 01 4710 500.
Foto: SM
* Vodovodna dela * Ogrevanje * Pluvia sistemi * Hidrantna omrežja * Svetovanje * Zidarska dela * Obrtniška dela * Strojni izkopi * Preboji *
torek • 21. maja 2013
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
Štajerski	15
_Slovenska odškodninska družba izboljšuje prakso korporativnega upravljanja
Sprejet Kodeks upravljanja kapitalskih naložb
Nadzorni svet in uprava Slovenske odškodninske družbe sta sredi maja obravnavala in sprejela Kodeks upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije (Kodeks) kot ključni dokument za vzpostavitev ustreznega sistema upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije s ciljem splošnega dviga dobre prakse korporativnega upravljanja in učinkovitejšega poslovanja družb v imetništvu Republike Slovenije. Podlaga sprejetju Kodeksa so določbe Zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH). Kodeks upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije (Kodeks) je eden najpomembnejših pravnih aktov sistema upravljanja
kapitalskih naložb Republike Slovenije, s katerim si bo Slovenska odškodninska družba (SOD) prizadevala za splošen dvig korporativnega upravljanja družb v imetništvu Republike Slovenije in SOD. Kodeks v večjem delu povzema vse najpomembnejše določbe, ki so bile vsebovane v kodeksu, ki ga je sprejela in uveljavila nekdanja Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS.
Namen Kodeksa je natančnejša in vnaprejšnja določitev pravil ravnanja SOD pri upravljanju kapitalskih naložb RS ter določitev pričakovanj do družb s kapitalsko naložbo RS s ciljem optimizirati donos na vloženi kapital Republike Slovenije, SOD in ZPIZ
ter prispevati k učinkovitosti izvajanja javnih služb ter dostopnosti do infrastrukture, doprinesti k razvoju in konkurenčnosti nacionalnega gospodarstva ter zagotoviti ekonomsko učinkovito privatizacijo ob upoštevanju drugih ciljev privatizacije, določenih ob prodaji posamezne naložbe.
Pri oblikovanju Kodeksa je SOD dosledno upoštevala mednarodne smernice dobre prakse korporativnega upravljanja, zlasti smernice in priporočila EU, smernice OECD o upravljanju družb v imetništvu Republike Slovenije ter načela OECD za korporativno upravljanje. Pomemben vir so bila tudi slovenska priporočila dobre prakse, še zlasti
Kodeks upravljanja javnih delniških družb. Kodeks je razdeljen na dva dela, in sicer se prvi del nanaša na načela, merila in postopke ravnanja SOD, drugi del pa določa pričakovanja v zvezi z družbami in njihovimi organi. V uvodnem delu Kodeks opredeljuje načela, in sicer načelo neodvisnosti in učinkovitosti, preglednosti, odgovornosti, skrbnosti, strokovnosti in enakopravnosti, v skladu s katerimi bo SOD delovala. Z opredelitvijo pričakovanj do družb s kapitalsko naložbo Republike Slovenije se uresničujejo načela odgovornega in skrbnega ravnanja, preglednosti in gospodarnosti ter zakonska zahteva po opredelitvi zavez
za aktivno izvrševanje upravljavskih pravic. Poleg načel, postopkov in meril lastnega ravnanja, vključuje Kodeks tudi pričakovanja do družb, pri čemer je posebnega pomena prizadevanje za vključitev izjave o upravljanju družbe v poslovno poročilo družbe po načelu »spoštuj ali pojasni«. Nekateri segmenti korporativnega upravljanja so podrobneje urejeni še z drugimi akti SOD, kot npr. Priporočili upravljavca.
Predsednik nadzornega sveta, dr. Otmar Zorn je povedal, da »ena ključnih nalog SOD je, da se po transparentnih merilih zagotovi neodvisen, skrben in profesionalen
nadzor nad družbami, ki jih upravlja. SOD se bo torej prizadevala za take nadzorne svete, katerih člani bodo izpolnjevali vse z zakonom, Kodeksom in drugimi akti predpisane pogoje in lastnosti ter še posebej, da bodo strokovni, izkušeni, čim bolj neodvisni od uprav družb, bili etično in poslovno neoporečni ter imeli dobro ime«. SOD bo redno preverjala učinkovitost in primernost Kodeksa glede na pravno in dejansko okolje poslovanja družb, v katerih ima kapitalske naložbe Republika Slovenija, ter ga po potrebi spreminjal in dopolnjeval. SOD, d.d.
_Regionalni razvojni program 2014-2020 za Podravje
Sloveniji bo na voljo manj denarja
Državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Kirbiš Rojs je v okviru obiskov statističnih regij obiskala tudi Podravje. S sodelavci se je srečala s predstavniki regije, s katerimi so se pogovarjali o procesu priprave in vsebinah strateških in programskih dokumentov za črpanje evropskih sredstev v programskem obdobju 2014-2020. Program priprave Regionalnega razvojnega programa 2014-2020 za Podravje (RRP) je bil sprejet na 25. redni seji Sveta regije, konec oktobra 2012. S tem je regija pričela proces priprave temeljnega strateškega in programskega dokumenta na regionalni ravni, ki ga koordinira Mariborska razvojna agencija. Njen predstavnik Boris Keuc je povedal, da želi biti Podrav-je 2020 "samooskrbna regija zelenega razvoja, inovativne-ga in kreativnega gospodarstva ter zadovoljnih ljudi". Ta cilj nameravajo doseči z učinkovito mrežo podpornih
institucij, vzpostavitvijo mreže izobraževalnih ustanov v povezavi z tehnološko prenovljenimi in inovativnimi podjetji; kreativno in odgovorno souporabo naravnega potenciala regije; boljšo prometno povezanostjo in dostopnostjo; uvajanjem trajnostnih oblik in metod pri načrtovanja posegov v prostor ter z izboljšanjem bivalnih pogojev. V osnutku razvojnih ciljev so zapisali, da si bodo do leta 2020 prizadevali za razvojni preboj, povečanje podjetnosti in konkurenčnosti gospodarstva in družbe ter ravni znanja in inovativnosti za hitrejši razvoj tako urbanih središč kot podeželja. Po besedah državne sekretarke Kirbiš Rojseve so regije identificirale veliko projektov, ki bi jih želele uresničiti, vendar se je treba zavedati, da bo v prihodnjem sedemletnem obdobju Sloveniji na voljo manj sredstev - skupno skoraj 3,3 milijarde evrov. Tako bo Zahodni Sloveniji pripadlo nekaj manj kot 860 milijonov
evrov, Vzhodni Sloveniji pa 1,26 milijarde evrov sredstev strukturnih skladov. Za področje prometne in okoljske infrastrukture ter trajnostne rabe energije bo iz Kohezij-skega sklada celotni Sloveniji na voljo milijarda evrov. Pri tem državna sekretarka meni, da si Slovenija ne sme privoščiti, da bi sredstva vlagala v razpršene vsebine, temveč jih je treba koncentrirati. "V finančni perspektivi 2007-2013 je trenutno živih okoli 4000 projektov, v novem obdobju pa bomo morali to številko občutneje znižati; tako bo tudi admini-striranja manj" še poudarja. Pri tem je omenila tudi pomen debirokratizacije oz. poenostavljanja postopkov: "Vsega ne bomo mogli poenostaviti, se pa trudimo, da bi v obdobju 2014-2020 uvedli elektronski sistem prijav in poročanja pri evropskih projektih". Prednost bodo imeli tisti z čim večjimi sinergijski-mi učinki in tisti projekti, ki bodo povezovali več skladov.
V pogajanjih na ravni EU je bilo opredeljenih 11 tematskih ciljev, pri tem pa bo za krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij, povečanja IKT in konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter
nizkoogljično gospodarstvo treba nameniti od 50 do 60 odstotkov sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Novost je tudi, da bo treba več vlagati tudi v socialno vključevanje - za ta namen bo treba nameniti vsaj 20 odstotkov sredstev Evropskega socialnega sklada. Predstavniki MGRT so še povedali, da predlagajo oblikovanje enega operativnega programa, ki bo vključeval vse sklade. Število operativnih programov je sicer predmet Partnerskega sporazuma
z EU, o tej odločitvi pa bo potrebno tudi soglasje razvojnih svetov kohezijskih regij. Državna sekretarka pa pri tem opozarja, da je odveč bojazen nekaterih o možnostih prerazporejanja sredstev iz ene kohezijske regije v drugo. To bo v času izvajanja mogoče le izjemoma, in sicer na podlagi vmesnega pregleda rezultatov, če bi ta pokazal, da jih regija ne dosega. Ta možnost je po njenih besedah omejena na 3 odstotke sredstev.
MGRT

VEIT MIRAN
INSTALATERSTVO ■ VODOVOD OBNOVA KOPALNIC ■ CENTRALNA
z VAMI ŽE 10 LET!
Drstelja 27, 2253 Destrnik, tel.: 02 751-54-61, GSM: 041 709-255
sobe / zim m er /rooms ---%SWsW/# ^C/
REZERVACIJE SOB: 031 419 258 www.prenocisca-ziga.com
°BNEVN1I POČETIM ad 25 €
Odlična KAVA, topli napitki, KUHANO VINO» naravni sokovi, sendviču.. Čez vikend osvc/ilnt COCKTAILI...
KAVA t- CO CA COLA = 2,00 €
BOJAN ŠOŠTARIČ S.P. PANONSKA ULICA 1, PTUJ
16 Štajerski
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
torek • 21. maja 2013
Evropska energetska politika
Leta 2014 notranji evropski trg za plin in elektriko
EU je naredila velik napredek v smeri vzpostavitve notranjega energetskega trga za elektriko in plin do leta 2014, k čemur je veliko prispevala tudi Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer). "A naloga še ni končana," je na konferenci z naslovom Energetski trgi: 2014 in pozneje povedal direktor Acerja Alberto Pototschnig.
Druga letna konferenca Acer-ja je zato po besedah Po-
totschniga namenjena tudi razpravi o tem, kaj je še treba narediti za to, da bi dosegli cilje za leto 2014 in koristi od notranjega energetskega trga pripeljali do potrošnikov. Energetska politika EU stremi k vzdržni, konkurenčni in zanesljivi oskrbi z energijo, ki bo spodbujala rast, kar pa po mnenju Pototschniga zahteva konstruktivno sodelovanje vseh deležnikov. Minister za infrastrukturo in
ZPS opominja na možnost plačila elektrike po dejanski porabi
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) potrošnike opominja, da lahko elektriko plačujejo po dejanski porabi, in ne le na podlagi povprečne porabe v preteklem obračunskem obdobju. Pri plačilu po dejanski porabi naj bodo pozorni, saj je sporočanje stanje števca prek spleta brezplačno, medtem ko lahko prek telefona stane tudi več kot dva evra, dodaja.
V ZPS želijo potrošnike spomniti, da dobavitelji električne energije ponujajo svojim odjemalcem različne načine sporočanja stanja števca. Prek spleta je sporočanje brezplačno, pri ostalih možnostih, kot so mobilne aplikacije, elektronska pošta, telefon, telefonski odzivnik ali faks, pa naj preverijo, ali je treba za izbrani način sporočanja kaj plačati.
Pri pavšalnem načinu plačevanja elektrike je znesek na položnici za elektriko določen na podlagi povprečne porabe v preteklem obračunskem obdobju. Odstopanja, ki lahko neprijetno presenetijo potrošnike, nastanejo v gospodinjstvih, kjer poraba elektrike med letom niha, so opozorili.
Vir: ZPS
prostor Samo Omerzel je povedal, da je bil novice o tem, da bo imel Acer sedež v Sloveniji, kot mlad Slovenec in Evropejec zelo vesel. V Slovenijo je tako prišla zelo spoštovana institucija, kot mladega inženirja pa ga je razveselila tudi novica, da je zaupanje v Slovenijo tolikšno, da je dobila sedež takšne agencije. Omerzel je prepričan, da za integriran energetski trg potrebujemo dobro infrastrukturo. Na ministrstvu zato čutijo posebno odgovornost, da zagotovijo dobro infrastrukturo ter posledično stabilen in konkurenčen trg. Slovenija je kljub zamudam pri uveljavitvi tretjega energetskega svežnja po njegovem mnenju odprt trg, saj imajo potrošniki možnost odločati, pri kom bodo kupovali energijo in druge storitve. Evropska poslanka Romana Jordan (EPP/SDS) je dejala, da predstavlja leto 2014 pomemben mejnik v zgodovini energetske politike EU, saj bo zaživel notranji trg za plin in elektriko. Odprt trg bo po njenem mnenju vplival na vsakega posameznika - ni pomemben le za države in akterje na trgu, ampak tudi za potrošnike. Jordanova je prepričana, da bo na dolgi rok zagotovil konkurenčne cene za gospodinjstva. Predsednik Mednarodne fede-
racije industrijskih porabnikov energije (IFIEC) Fernand Fel-zinger je spomnil, da je cena nafte in drugih fosilnih goriv v letih 2007 in 2008, ko je EU oblikovala cilje, ki jih bo na področju energetike in boja proti podnebnim spremembam zasledovala v prihodnjih letih, naraščala. Strategija o dekarbonizaciji in razvoju obnovljivih virov energije je bila zato takrat smiselna. "Problem pa je, da se prihodnost ni odvila po napovedih," je dejal Felzinger in spomnil, da so se cene fosilnih goriv zaradi revolucije izkoriščanja nekonvencionalnih virov energije, kot je plin iz skrilavcev, ki je velik razmah doživel v ZDA, znižale.
Cene plina po pričakovanjih Felzingerja ne bodo več rasle, morda se bodo nekoliko zvišale v ZDA, kjer so za zdaj še niz-
ke. Trendi tako kažejo, da se subvencije za obnovljive vire energije ne izplačajo več, ker cene fosilnih goriv verjetno ne bodo več rasle, je ocenil Fel-zinger.
Generalni sekretar Združenja predstavnikov elektroenergetske industrije (Eurelectric) Hans Ten Berge je prepričan, da bodo obnovljivi viri še vedno igrali ključno vlogo v prihodnosti, nasprotuje pa subvencioniranju tega sektorja, ker da to ubija konkurenco in trg.
Predsednik Evropske federacije prodajalcev energije (EFET) Paul Dawson je po drugi strani opozoril, da je pomembno, kako bomo obnovljive vire integrirali v energetsko omrežje. Subvencije za obnovljive vire energije deloma podpira, a le za razvoj določenih virov, ki še niso dosegli dovolj velike
stopnje zrelosti oz. razvitosti. (sta)
Hans Ten Berge je sicer pohvalil delo, ki je že bilo narejeno v smeri vzpostavitve notranjega energetskega trga, meni pa, da bi morali aktivnosti še pospešiti, če želimo doseči cilj in ga vzpostaviti do leta 2014. Skrbi ga namreč, da bo leto 2014 postalo leto 2016 in da se bo vzpostavitev notranjega trga zamaknila. Današnja konferenca, ki se je udeležuje tudi evropski komisar za energetiko Gunther Oettinger, je namenjena analizi napredka pri vzpostavljanju notranjega energetskega trga in razpravi o izzivih, ki čakajo energetski sektor v prihodnosti. Udeležujejo se je ključni predstavniki institucij EU, energetskega sektorja in akterjev na energetskem trgu. Acer je evropska agencija, ustanovljena s tretjim energetskim svežnjem, ki je oblikoval nov institucionalni okvir za podporo dokončanju notranjega energetskega trga za plin in elektriko. Acer, ki je svoje prostore v Ljubljani odprl marca 2011, zagotavlja sodelovanje med evropskimi energetskimi regulatorji ter tako spodbuja povezovanje energetskega trga in usklajevanje energetske zakonodaje po vsej EU.
Foto: SM
SVETUJEMO - PRODAJAMO - MONTIRAMO - SERVISIRAMO - GARANTIRAMO IN KREDITIRAMO
petek m 17. maja 2013
Šport
Štajerski	13
Nogomet • 2. SNL
Zavrč uresničil sanje
Zavrč - Garmin Šenčur 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 S. Čeh 75.
ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Murko, Kokol, Sambolec, A. Čeh (od 71. Letonja), Kuserbanj (od 56. Buzeti), Matjašič, Golubar (od 88. Dugolin), Kelenc, Benko. Trener: Viktor Trenevski.
GARMIN ŠENČUR: Maric, Obiakor (od 78. Avdic), Aljančič, Kern, Ajdovec, Se-limovic, Brezarič, Kotnik (od 88. Frantar), Košnik (od 71. Dolžan), Križaj, Bunderla. Trener: Branko Pavlin.
Kljub dežju, ki je pred srečanjem namakal zelenico Športnega parka v Zavrču, se je na tribunah zbralo okrog 500 ljubiteljev nogometa. Le redki so dvomili v uspeh, kajti pričakovanja pred dokončno potrditvijo uvrstitve v najpresti-žnejšo slovensko nogometno tekmovanje so bila enostavno prevelika.
Po odlični podaji Kelenca se je Matjašič že v 6. minuti znašel v idealni priložnosti, toda Maric je njegov strel iz bližine ubranil. Domačini so pričeli zelo podjetno, gostje so le redko prehajali čez polovico igrišča. V 13. minuti je od daleč poskusil Kelenc, vendar zgrešil. Po silovitem uvodu domačih se je tempo igre nekoliko umiril. Do sape so prišli tudi Gorenjci in v 24. minuti je iz bližine poskusil Kotnik, Fink pa je »preči-tal« njegovo namero. V 32. minuti je po zmedi v gostujočem kazenskem prostoru poskušal A. Čeh, toda iz golove črte je žogo izbil Kern. V 34. minuti je nenadoma od daleč poskušal Kotnik, toda njegov strel je zletel tik preko gola. V 37. minuti je vajo iz začetka srečanja ponovil Matjašič, toda Maric je njegovo lepo priložnost znova ubranil. Pritisk domačih se je v sami končnici polčasa spet stopnjeval, toda po prvem delu igre gledalci niso videli zadetka.
Tudi nadaljevanje je potekalo ob prevladi domačih, toda Gorenjci so se pametno branili in pretili iz protinapadov. Domačini tudi niso upali pretirano tvegati, saj je bil vložek

REZULTATI 25. KROGA: Zavrč
-	Garmin Šenčur 1:0 (0:0), Krka
-	Roltek Dob 3:2 (2:1), Dravi-nja Kostroj - Šampion Celje 2:3 (0:0), Kalcer Radomlje - Krško 2:0 (0:0), Bela krajina - Šmartno 1928 1:2 (0:2)
1.	ZAVRČ 25 19 4 2
2.	ROLTEK DOB 25 16 3 6
3.	KRKA 25 15 5 5
4.	ŠAMPION CELJE 25 10
5.	KRŠKO 25 8
6.	GAR. SENCUR 25
7.	K. RADOMLJE 25
8.	ŠMARTNO 1928 25
9.	BELA KRAJINA 25
10.	DRAVINJA K. 25
68:23 55:27 62:23 31:44 34:40 34:42
2	13
7	10
8 7	10
8 6 11	236:41
8 3	14	27:49
6 4	15	26:47
4 5	16	32:63
enostavno prevelik in je bilo obenem bolje ohraniti mrežo nedotaknjeno. Pritiski belih so kmalu splahneli, Šenčurjani pa so postajali iz minut v minuto bolj predrzni. Trenutek odrešitve je nastopil v 75. minuti, ko je po podaji Matjašiča zadel ka-petan Sandi Čeh, po tem ko je vratarja ukanil z diagonalnim strelom. Na tribuni in zelenici je postajalo vse bolj napeto, saj se podobna priložnost pač ne ponuja vsak dan. V 81. minuti je Kelenc za las zgrešil s strelom iz roba kazenskega prostora, kmalu zatem je iz podobne razdalje poskušal še Letonja. Na nasprotni strani je v 83. minuti nevarno zapretil rezervist Avdic, toda Gorenjci so iztržili le kot. Tekma se je povsem raz-živela, priložnosti so si sledile druga za drugo, Golubar pa je zapravil naslednjo v nizu. Go-

r. v-
V;', 'v. - ^ -. -'V ■ V _I_
> -«t - '
Nogometaši Zavrča so se v petek veselili zgodovinskega uspeha - uvrstitve v 1. slovensko ligo!

Foto: Stanko Kozel
stje kljub naporom niso zmogli moči za častni zadetek in slavje se je lahko začelo ...
Po zadnjem sodnikovem pisku se je spontano slavje preselilo na igrišče, nato pa ob njega. Nastopil je namreč veličasten trenutek, saj bo Zavrč prvič v svoji zgodovini okusil slast igranja v najvišjem nogometnem rangu. Občina z le 1500
Viktor Trenevski, trener Zavrča: »To slavje ja zasluga Mirana Emeršiča, Zlatka Gabora in vseh teh igralcev, največ pa Mirana in Romana Vuka. Ob tem je prisotna tudi simbolika, saj je zmagoviti zadetek dosegel naš kapetan Sandi Čeh. Moramo biti presrečni, čeprav igra ni bila taka, kot bi si želeli, saj je bil pritisk velik. Brez kančka dvoma zase lahko trdim, da je to moj najdražji naslov v karieri, pa čeprav moj učinek zaenkrat ni na nivoju samega Zavrča.«
Marjan Prelog, športni direktor Zavrča: »Občutki so fantastični, vendar bi jih lahko bolje opisali šele kasneje, saj smo še vedno pod vtisom zmage nad Šenčurjem in samega dogodka, ki se je zgodil. Sama uvrstitev v Prvo ligo za občino Za-vrč pomeni ogromno, za nas, ki v klubu delamo, pa še več. Ta uspeh nam bo delo verjetno 'otežil', a verjamem, da bomo občino v Prvi ligi dobro predstavljali.«
Aleš Čeh, nogometaš Zavrča: »Ta naslov je res nekaj posebnega, saj prvak 2. lige nisem bil še nikoli, obenem pa se med seboj poznamo in smo s fanti dobri prijatelji. Že nekaj domačih tekem se je videla nervoza v igri, saj smo le še čakali ta naslov prvaka. Sedaj nam je to končno uspelo in upam, da bomo v preostalih dveh krogih odigrali
sproščeno, da potrdimo ta naslov.«
Sandi Čeh, kapetan Zavrča: »Nedvomno je to trenutek za slavje, saj smo na to čakali šest let. Najbolj pomembna je seveda zmaga in uvrstitev v Prvo ligo. Res je, da smo imeli težave, toda na srečo pravi čas zadeli in zasluženo zmagali. Sedaj smo povsem neobremenjeni in verjamem, da lahko tudi iz preostalih dveh preizkušenj iztržimo dober rezultat.«
Jure Matjašič, nogometaš Zavrča: »Nedvomno je to največji uspeh v moji karieri. Proti Šenčurju je bila prisotna nervoza in pritisk Prve lige, toda zbrali smo se, zadeli in sedaj smo prvi. Tudi v Prvi ligi želimo biti konkurenčni, potrudili se bomo po najboljših močeh in mislim, da lahko konkuriramo za zgornji del lestvice.«
Josip Golubar, nogometaš Zavrča: »Zelo sem srečen, da gremo v prvo ligo. To, da sem zaenkrat prvi strelec, sploh ni pomembno, saj je v ospredju uspeh ekipe. Vložek je bil ogromen, tudi naše noge so bile na srečanju s Šenčurjem, toda v končnici tekme smo zabili in zdaj je čas za slavje. Apeliram na navijače, da nas bodrijo tudi v Dobu, še posebej pa v zadnjem krogu proti Krki, ko se bomo skupaj poveselili.«
Foto: Stanko Kozel
Mož odločitve: kapetan Sandi Ceh
prebivalci bo imela svojega prvoligaša, kar je res svetovni fenomen. Petkov večer je postregel z novimi junaki, uspeh
Zavrča, ki ga je pred srečanjem obiskala delegacija NZS, pa bo prav gotovo odmeval še nekaj časa. Ob vsem tem, kar so fan-
Nogomet • Miran Vuk, Zavrč
Prihajajo Crvena zvezda, Partizan ...
NK Zavrč in zadnjih velikih uspehov si brez župana občine Zavrč in predstavnika podjetja RM Vuk ni mogoče predstavljati. Njegova prisotnost v klubu je, kljub temu da je Za-vrč v preteklosti doživljal tako vzpone in padce, sinonim za uspeh, obenem pa gre za človeka, kakršnih bi si v slovenskem nogometu lahko le želeli. Miran Vuk je nogometni zaljubljenec, fanatična privrženost najbolj pomembni postranski stvari na svetu pa pri njem nima meja. V petek, po srečanju s Šenčurjem, ko se je njegova ekipa uvrstila v 1. ligo, je povedal marsikaj zanimivega.
Vaši fantje so danes dokazali, da v nogometu ni pomembna velikost občine, ampak sta pomembna kakovost in srce, dva dejavnika, ki ju nedvomno premorete?
M. Vuk: »Glede tega smo postavili svetovni rekord, saj smo prav gotovo najmanjša občina na svetu s prvoligaško nogometno ekipo. Za ta trenutek smo se pripravljali in trudili celo leto in ob tem bi se še posebej zahvalil vsem zaposlenim v podjetju RM Vuk, ki so s svojim delom prispevali, da je lahko šport doživel tako slavje, kot smo ga v Zavrču danes lahko videli.«
Foto: Stanko Kozel
Miran Vuk se je po tekmi znašel na rokah igralcev.
Ste z uvrstitvijo v Prvo ligo prišli do končnega cilja, ali so vaše ambicije povezane s čim višjim?
M. Vuk: »Gremo korak po korak, saj vemo, da je vsemu osnova denar. Če bodo vse okoliščine takšne, kot bi morale biti, bomo seveda skušali še napredovati v tem športu in doživeti tisto, kar lahko nogomet v svoji najlepši obliki tudi
nudi.«
V Zavrču in okolici je že skoraj ponarodela tista vaša izjava, da ne boste mirovali, dokler Zavrč z letalom ne bo potoval na eno izmed evropskih srečanj. Kdaj bodo te sanje postale resničnost?
M. Vuk: »Res sem pred časom dal to izjavo in pri njej tudi ostajam. Cilj bo namreč izpol-
njen, ko bo Zavrč šel na evropsko tekmo z letalom in zato se bomo trudili v naslednjih letih. Upam, da bo po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo lažje, da bomo imeli veliko mladih, perspektivnih igralcev, ki nam bodo prišli pomagati in bomo skupaj gradili to uspešno zgodbo.«
Kakšni bodo vaši cilji v Prvi ligi. Plesali le eno sezo-
tje v belih dresih prikazovali praktično skozi celotno sezono, povsem zasluženo.
Tadej Podvršek
no prav gotovo ne boste ...
M. Vuk: »Dokazali smo že, da znamo in hočemo igrati in tako bo tudi v bodoče. Že sedaj planiramo priprave in vemo, s kom bomo igrali. To bosta med drugim Crvena zvezda, Partizan in še nekateri klubi iz Evrope. Mi se bomo pripravili po najboljših močeh in v Prvi ligi skušali dokazati, da je nogomet doma na Štajerskem in v Prekmurju, seveda pa tudi pri nas v Halozah.«
Kakšni pa so vaši občutki ob naslovu prvaka, kajti lete redko pokažete; ali v vas sedaj vseeno vre?
M. Vuk: »Jaz sem v tem trenutku zelo srečen. Na ta dan sem se dolgo pripravljal, praktično vsak delovni dan je pomenil milimetre bližje cilju. Trud vseh nas zaposlenih v podjetju je bil kamenček v mozaiku tega uspeha, ki ga danes gledamo.«
Kaj sporočate vsem vašim privržencem pred novo, prvoligaško sezono. V tej sezoni so vam pomagali, po najboljših močeh, sedaj pa je tudi pred njimi prva liga.
M. Vuk: »Sporočam jim, da se bomo trudili po najboljših močeh, oni pa naj nas spremljajo povsod, kajti v prvi ligi verjetno ne bomo doživeli toliko zmag in zadetkov, toda na vsaki tekmi bomo dali vse od sebe in z njihovo pomočjo nam bo lažje, nenazadnje se za njih nogomet tudi igra.«
Tadej Podvršek
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek m 21. maja 2013
Nogomet • 3. SNL vzhod, članske lige MNZ Ptuj
Gerečja vas z zmago pred Podvince
3. SNL vzhod
V tem krogu je prišlo do spremembe na vrhu lestvice, kjer je Farmtech iz Veržeja prehitel Šmarje pri Jelšah, ki je v derbiju kroga izgubilo na domačem igrišču proti Beltincem. Presenetljivi sta tudi zmagi zadnjega Kovinarja proti Gradu in Zreč proti Tromejniku -Zrečam to daje velike možnosti v borbi za obstanek. Podobno velja tudi za nogometaše iz Slovenske Bistrice, ki so opravili z Dravogradom. Obeta se napeta borba za sam vrh kakor tudi za obstanek
REZULTATI 22. KROGA: Farmtech Veržej - Malečnik 3:0 (1:0), AHA EMMI Bistrica - Koroška Dravograd 1:0 (0:0), Kovinar Štore - Grad 4:0 (3:0), Šmarje pri Jelšah - Agroservis Beltinci 0:1 (0:1), Rakičan - Čarda 3:1 (0:0), Odranci - Avto Rajh Ljutomer 1:0 (0:0), Tromejnik G Sukič - Zreče 0:1 (0:1)
1. FARM. VERZEJ	22 15	G	7	52:29	45
2. ŠMARJE PRI J.	22 13	3	6	5G:23	42
3. AGRO. BELTINCI	22 12	4	6	46:29	4G
4. ODRANCI	22 11	5	6	36:26	3S
5. K. DRAVOGRAD	22 12	1	9	42:21	37
6. ČARDA	22 1G	4	S	39:42	34
7. TROMEJNIK G S.	22 9	3	1G	45:42	3G
8. RAJH LJUTOMER	22 S	6	S	23:26	3G
9. A. EMMI BISTRICA	22 S	4	1G	23:29	2S
10. GRAD	22 S	2	12	31:3S	26
11. ZREČE	22 7	5	1G	16:34	26
12. MALEČNIK	22 7	3	12	25:3S	24
13. RAKIČAN	22 6	4	12	36:53	22
14. KOVINAR ŠTORE	22 5	2	15	22:45	17
AHA EMMI BISTRICA
KOROŠKA DRAVOGRAD
1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Boškovič (61.) AHA EMMI BISTRICA: Stegne, Hrušman (Bečaj), Jelenko, Korošec, Obrovnik, Holcman, Boškovič, Lukič (Zgoznik), Iršič, Greifoner (Modrič), Janžič. Trener: Gorazd Šket.
Super liga MNZ Ptuj: visoki zmagi Bukovcev in Ormoža
REZULTATI 23. KROGA: Boč
Poljčane - Carrera Optyl Ormož 0:4, Podvinci Betonarna Kuhar -1 A Avto Gerečja vas 0:3, Bukovci - Hajdina 7:1, Stojnci - Središče 2:0
1. NŠ DRAVA PTUJ 21 19	2 G	S6:12	59
2. STOJNCI 21 15	2 4	57:25	47
3. 1 A GEREČJA VAS 21 13	4 4	52:26	43
4. PODVINCI B. K. 21 13	2 6	5G:26	41
5. SREDIŠČE 21 7	6 S	37:31	27
6. BUKOVCI 22 7	13 2	33:45	23
7. BOČ POLJČANE 22 6	4 12	22:5G	22
8. C. OPTYL ORMOŽ 22 3	4 15	1S:57	13
9. HAJDINA 22 2	2 1S	19:7G	S
10. OPLOTNICA -1 9 2	G 7	S:4G	5
BOČ POLJČANE -CARRERA OPTYL ORMOŽ 0:4 (0:3)
STRELCI: 0:1 Komljenovič (2.), 0:2 Zlatnik (6.), 0:3 Lah (39.), 0:4 Zlatnik (72.)
BOČ POLJČANE: Mlinar, V. Stojnšek (Kuraj), Žnidar, Jelov-šek, Kralj, Hajšek, J. Stojnšek (V. Volavšek, Žišt), Černoša (Savski), Grobin, Vehovar, Babulč (J. Jernej-šek). Trener: Bojan Brodnjak.
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fi-javž, Kuhar, Hriberšek, Perčič, K. Lah, Mlinarič, Perger, (Klemen-čič), Kolarič, R.Lah ( Cimerman), Komljenovič, Zlatnik (Plečko). Trener: Aleš Jurčec.
BUKOVCI - HAJDINA 7:1
(1:0)
STRELCI: 1:0 Kosec (26.), 2:0 Kosec (43.), 3:0 Črnko (48. avto-
gol), 4:0 Gaiser (57. avtogol), 5:0 Serdinšek (81.), 5:1 Cebek (87.), 6:1 Zorko (88.). 7:1 Bezjak (89.)
BUKOVCI: Petrovič, Topolnik, Vajda, Kokot (Kodrič), Roškar, Ostroško (Mar), Serdinšek, Habrun (Bezjak), Kosec (Herga), Kramberger, Zorko. Trener Boštjan Zemljarič.
HAJDINA: Ber, Gaiser, Kaises-berger, Črnko, Flajsinger, Boštjan Kurež, Robar, Krajnc (Benjamin Kurež), Jazbec, Sarkičevič, Cebek. Trener: Igor Vorih.
STOJNCI - SREDIŠČE 2:0
(1:0)
STRELCA: 1:0 Janžekovič (32. z 11 m), 2:0 M. Kokot (82.)
STOJNCI: Veselič, Golob, Vin-kovič, Janžekovič, M. Kokot, S. Kokot, Horvat, Korez, S. Meznarič (Rižnar), Ratek, Pernek (P. Mezna-rič). Trener: Boris Klinger.
SREDIŠČE: Kocen, Osterc, Pa-nič, Krajnčec, Zadravec, M. Sake-lšek (Rotar), Ivanuša (Jurkovič), Novak, Borko, Lesjak, Rakovec. Trener: Danilo Žerjav.
PODVINCI BETONARNA KUHAR - 1 A AVTO GEREČJA VAS 0:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 D. Hertiš (34.), 0:2 Rozman (61. z 11 m), 0:3 Kmetec (92.)
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, Šebela, Toplak (Mulej), Topolovec, Lah, Belšak (Novak), Petrovič (Brumen), Ma-rinič (Juršek), Požegar, Osterc, Hauptman. Trener: Miran Ljubec.
1A AVTO GEREČJA VAS: Ga-vrič, Kokot, Krajnc, Horvat, Lonča-rič, Šešo, Lešnik, Rozman, Leben, D, Hertiš, Kmetec. Trener: Miran Emeršič.
Derbi Super lige med Podvinča-ni in Gerečjevaščani so prepričljivo dobili gostje. Tudi v igri je bila ekipa, ki jo je pred kratkim kot trener prevzel Miran Emeršič, vidno boljši tekmec od domačinov, ki so si sila težko ustvarjali priložnosti. Prvo pravo priložnost za Gerečjo vas je imel Damjan Hertiš, a se je zapletel, nato pa je v 34. minuti s strelom s približno 18 metrov vendarle premagal vratarja Matjaža Vesenjaka. Podvinčani si v prvem polčasu niso priigrali nobene zrele priložnosti za zadetek. Takoj v nadaljevanju so pričeli nekoliko agresivneje in bili približno 15 minut aktivnejši. V tem obdobju je imel lepo priložnost Aleš Požegar, a je njegov poizkus obranil vratar Zoran Gavrič. Sledila je ne-spretnost Mateja Toplaka, ki je za dres potegnil Hertiša in glavni so-
dnik Borut Janžekovič je pokazal na enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvedel Tadej Rozman. Isti igralec je kasneje odlično izvedel tudi prosti strel, a zadel prečko. V sami končnici tekme so Podvinča-ni slabo nastavili »offside« zanko in tako je izkušeni Marko Kmetec prišel sam pred vratarja Vesenja-ka in ga premagal. Ob visoki in zasluženi zmagi ekipe 1A Avta Gerečje vasi je tekmo zaznamoval še zanimiv dogodek, saj se je v zaključku poškodoval glavni sodnik Janžekovič, ki ga je zamenjal prvi pomočnik Aleš Skok.
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 18. KROGA: Maj-šperk - Dornava 1:4, Tržec - Ro-goznica 4:0, Markovci - Gorišnica 2:1, Apače - Videm 3:1, Podvinci DS Galun - Lovrenc 3:1
1. APAČE	17 1G		3	4	44:27	33
2. LOVRENC	16	9	3	4	23:13	3G
3. TRŽEC	16	S	4	4	32:24	2S
4. SKORBA	16	S	3	5	35:31	27
5. DORNAVA	17	7	2	S	27:35	23
6. MARKOVCI	17	6	4	7	31:29	22
7. VIDEM	16	7	1	S	22:25	22
8. PODVINCI DS G.	16	5	5	6	2G:22	2G
9. ROGOZNICA	17	6	2	9	24:33	2G
10. GORIŠNICA	16	4	4	S	21:26	16
11. MAJŠPERK	16	4	1 11		1S:32	13
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 15. KROGA: Zgornja Polskava - Pragersko 3:0, Makole - Cirkulane 0:1, Grajena - Podlehnik 0:5, Hajdoše - Polskava Avtoprevozništvo Grobelnik 4:1, Leskovec - Slovenja vas 5:1
1.	CIRKULANE 15 13 1 1 43:6 40
2.	LESKOVEC 15 10 1 4 42:27 31
3.	PODLEHNIK 15 8 2 5 33:19 26
REZULTATI 19. KROGA: Dornava - Krka 1:2 (0:1), Teleing Pomurje - Radomlje 5:0 (2:0), Jevnica - Velesovo Kamen Jerič 6:0 (4:0), Rudar Škale - Maribor 0:2 (0:1)
Dornava - Krka 1:2 (0:1)
STRELKI: 0:1 Šoronda (22.),0:2 Šoronda (54.), 1:2 Saša Ljubec (73.)
DORNAVA: Laura Maksimovič, Saška Makovec, Valentina Pernat
4. ZG. POLSKAVA	15	7	4	4	29:21	25
5. POLSKAVA A. G.	15	7	1	7	27:19	22
6. MAKOLE	15	7	1	7	3G:35	22
7. HAJDOŠE	15	6	G	9	25:39	1S
8. SLOVENJA VAS	15	4	1 1G		17:27	13
9. GRAJENA	15	3	2 1G		27:53	11
10. PRAGERSKO	15	3	1 11		1S:45	1G
Veteranski ligi MNZ Ptuj
VETERANI 35
REZULTATI 18. KROGA: Hajdina - Apače 0:1, Boč - Pohorje Oplotnica 2:3, Polskava - Borovci 4:8, Videm - Cirkulane 4:1, Dornava - Grajena 1:5
1. BOROVCI	16	15	1	G	76:25	46
2. VIDEM	17	14	1	2	59:17	43
3. GRAJENA	16	9	3	4	45:25	3G
4. SKORBA	15	S	2	5	32:23	26
5. APAČE	17	7	2	S	29:33	23
6. HAJDINA	14	5	4	5	1S:23	19
7. CIRKULANE	16	5	4	7	27:34	19
8. POHORJE-OPL.	17	5	3	9	21:31	1S
9. POLSKAVA	15	4	1	1G	24:5G	13
10 DORNAVA	16	1	4	11	16:52	7
11. BOČ	15	1	1	13	15:49	4
VETERANI 40
REZULTATI 15. KROGA: Ormož - Pragersko 3:1, Markovci - Lovrenc 2:5, Podlehnik - Zgornja Polskava 1:2, Gorišnica - Tržec 2:2, Podvinci - Leskovec 2:3
1. ORMOZ	15 12		3	G	45:S	39
2. PRAGERSKO	15	9	2	4	25:19	29
3. ZG. POLSKAVA	15	S	4	3	24:14	2S
4. LOVRENC	15	7	4	4	33:25	25
5. PODVINCI	15	6	4	5	3G:19	22
6. GORIŠNICA	15	4	5	6	25:29	17
7. PODLEHNIK	15	5	2	S	16:33	17
S. LESKOVEC	15	5	1	9	1S:27	16
9. TRZEC	15	1	6	S	14:3G	9
1G. MARKOVCI	15	2	1 12		17:43	7
Danilo Klajnšek, DB
(Andreja Pajnkiher), Nina Cafuta, Saša Ljubec, Martina Potrč, Gabrijela Milec (Petra Kristovič), Katja Nežmah, Maja Makovec (Teja Šmintič), Daša Veličkovič, Maja Skaza. Trener: Mitja Serdinšek.
Dornava je v ligi za obstanek igrala s Krko. Gostje iz Novega mesta so bile nekoliko boljše, bolje rečeno spretnejše in srečnejše tekmice ter so domov odnesle celoten izkupiček. Edini zadetek za domačinke je dosegla Saša Ljubec.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. ženska liga
Krka previsoka za Dornavčanke
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 35. KROGA - SREDA ob 17.30: Aluminij - Celje, Luka Koper - Olimpija, Rudar Velenje - Maribor, Domžale - Gorica,Triglav
-	Mura 05
2. SNL
PARI 26. KROGA - SREDA, 22. 5., OB 17.30: Roltek Dob - Za-vrč, Krka - Dravinja Kostroj, Garmin Šenčur - Bela Krajina, Šmartno 1928 - Kalcer Radomlje, Krško - Šampion Celje
Veteranska liga MNZ Ptuj
VETERANI 35
12. KROG - TOREK ob 17.30: Dornava - Hajdina, Skorba -Polskava
Mali nogomet • 13. Sandijev memorial
Klub malega nogometa Vitomarci Petlja prireja 13. tradicionalni Sandijev memorial, nočni turnir v malem nogometu. Ta bo v soboto, 1. 6., na asfaltnem igrišču pri OŠ v Vitomarcih. Igra se po pravilih FIFA (4+1). Program prireditve: PETEK, 31. 5.:
18.00 - turnir v kategoriji U-8 do U-14 20.00 - turnir med zaselki občine Sveti Andraž 23.00 - podelitev nagrad s kratkih kulturnim programom in zabava z ansamblom Trubadurji SOBOTA, 1. 6.:
10.00 - turnir v kategoriji U-18 (igrajo lahko igralci, rojeni 1995, in mlajši)
Najboljše tri ekipe s tega turnirja imajo zagotovljen brezplačen nastop na večernem članskem turnirju, če nastopi vsaj 8 istih igralcev.
15.00 - turnir v veteranski konkurenci 19.00 - prijateljska tekma ženskih ekip 20.30 - Sandijev memorialni turnir za prehodni pokal z nagradnim skladom 2000 €.
Finale članskega turnirja je predviden v nedeljo, 2. 6., ob 4.00 zjutraj.
Prijave in prijavnina:
Prijave ekip do žreba pred pričetkom turnirja po določenem urniku:
-	mladinci U-8 do U-14, U-18, turnir med zaselki in ženske -vse te kategorije nimajo prijavnine;
-	veterani 6 € na prijavljenega igralca (v ceno všteta malica), člani na ekipo 75 €;
-	vsak klub ali društvo, ki bo na turnirju nastopilo z dvema ekipama, za drugo ekipo plača prijavnino samo 40 €.
Za primerno vzdušje bodo poskrbeli simpatične hostese, DJ in veliko animacije. Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno. V sklopu turnirja bo izvedena humanitarna akcija Igračo podari
-	srečo ustvari in okoljevarstvena akcija Zemljo so nam posodili otroci.
Turnir je posvečen spominu na tragično preminulega igralca kluba Sandija Toša.
Ob igrišču bo postavljen prireditveni šotor, prireditev bo v vsakem vremenu! Vabljeni!
DK, JM
Planinski kotiček
Tiha, samotna in privlačna ... -Vrtača, 2180 m
Sobota, 8. 6. 2013
V soboto, 8. 6., se bomo podali na drugo najvišjo goro v Karavankah - Vrtačo. Za vzpon na sosedo najvišjega vrha Karavank se velja potruditi: čeprav od daleč ne izstopa ali »bode« v oči, nam nudi zelo lep pogled na bližnje pogorje in daljno okolico.
Odhod je ob 5. uri s parkirišča pod gradom.
Pot nas bo popeljala s parkirišča v Podljubelju in nas vodila deloma ob smučišču proti Zelenici, ki je ime za zgornji del doline. Pot, ki nam nudi lep pogled na obsežna melišča in strma pobočja Begunjščice na levi in greben Ljubeljščice na nasprotni strani, nas v rahlem vzponu pripelje do koče na Vrtači. Nadaljujemo v pas ruševja in kmalu se znajdemo pri domu na Zelenici. Ubrali jo bomo v smeri Vrtače in Stola. Zložna pot nas korak za korakom proti zahodu pripelje na pobočje Vrtače. Po skalnatem svetu se nam počasi približuje vrh, kjer nas pričaka velik cepin z jeklenico, simbol pripomočka za varnost v gorah. Trud je poplačan, saj oko zajame širok razgled na Koroško na severu in na osrednji, najvišji del Karavank, od Stola na zahodu do dolge Košute na vzhodu. Begunjščica je kot na dlani.
Skupne hoje bo med 6 in 7 ur. V domu na Zelenici bo možno dobiti topel obrok in napitek. Oprema naj bo primerna letnemu času in danim vremenskim pogojem (topla oblačila, kapa, rokavice, pohodne palice, dobri čevlji, sončna očala, krema za sončenje, in ne pozabite na veljaven osebni dokument in planinsko izkaznico ...). V nahrbtniku naj bo dovolj tekočine, nekaj hrane in kakšen priboljšek.
Prijave za izlet se sprejemajo do torka, 4. 6., v času uradnih ur na sedežu društva ali na tel. 041 237 010, kjer so na voljo dodatne informacije. Strošek izleta je 28 €.
Vrnitev bo predvidoma med 20. in 21. uro! Izlet vodi Miran Ri-tonja.
torek m 21. maja 2013
Šport, rekreacija
Štajerski	15
Šah • Člansko EP na Poljskem
VM Beljavski tik za zmagovalnimi stopnicami
Foto: Primož Kokalj
VM Aleksander Beljavski je na Poljskem izenačil dosedanjo najboljšo slovensko uvrstitev posameznikov na EP.
V kraju Legnica na Poljskem je od 4. do 17. maja potekalo 14. evropsko člansko prvenstvo posameznikov. Na njem je nastopilo 281 šahistov iz 38 držav in kar 38 med njimi jih je bilo iz prve svetovne stoteri-ce. Slovenijo so zastopali velemojstri Aleksander Beljavski, Luka Lenič, Matej Šebenik in Marko Tratar ter Fide mojster Žan Tomazini. Ljubitelji šaha na Ptuju smo z zanimanjem spremljali pravi preporod člana Šahovskega društva Ptuj velemojstra Aleksandra Belja-vskega, ki je v enajstih kolih zbral osem točk in ostal edini neporažen med slovensko peterico. S tem rezultatom si je skupaj s še devetimi velemojstri delil 1. do 10. mesto, po dodatnih kriterijih pa je pristal tik za zmagovalnimi stopnicami, na 4. mestu.
VM Aleksander Beljavski je bil z 2628 ratinškimi točkami 56. nosilec. Pred njim je bilo kar 12 velemojstrov z več kot 2700 točkami in 43 velemojstrov z ratingom od 2629 do 2700 točk. Malokdo je pričakoval takšen preporod nekoč tretjega igralca na svetu in kandidata za naslov svetovnega prvaka, saj ni več v rosnih letih (letos bo dopolnil 60 let, op. a.). Drugačnega mnenja pa je bil sam velemojster, ki je v enajstih kolih petkrat zmagal in šestkrat podpisal delitev točke. Najpomembnejša je bila zmaga v zadnjem, 11. krogu, proti češkemu velemojstru Viktorju Laznicka, dvajsetemu nosilcu prvenstva. Pred zadnjim kolom je Beljavski s sedmimi točkami zasedal 8. mesto in kar 22 šahistov od 4. do 26. mesta je zbralo enako število točk. Morebitni poraz v zadnjem kolu bi ga oddaljil daleč od evropskega vrha, pa tudi delitev točke bi močno poslabšala njegov položaj, morda celo ogrozila uvrstitev
na svetovni posamezni pokal avgusta letos na Norveškem. Na omenjeni svetovni pokal se je uvrstilo 23 najboljših s tega evropskega prvenstva in VM Aleksander Beljavski bo edini zastopal Slovenijo. Ob njem bo nastopilo še 127 najboljših svetovnih šahistov, med njimi tudi dva z ratingom preko 2800 točk.
»Za nas je četrto mesto VM Beljavskega enako prvemu! Dokazal je, da še vedno sodi v sam vrh evropskega in tudi svetovnega šaha in da lahko na njega računamo v našem društvu kot enega najstabilnejših članov v prihajajoči državni ligi,« je zadovoljstvo ob uspehu svojega »varovanca« izrazil predsednik ŠD Ptuj MM Danilo Polajžer. Beljavski je s 4. mestom izenačil najboljšo slovensko uvrstitev na evropskih posameznih prvenstvih, ki jo ima v »lasti« prav tako član Šahovskega društva Ptuj VM Duško Pavasovič. Ostali štirje slovenski predstavniki so nekoliko zaostali za pričakovanji. Še najbolj državni članski prvak Luka Lenič, ki si je s porazom v zadnjem krogu zapravil možnost uvrstitve na svetovni posamezni pokal. Med 23 najboljšimi je bilo kar 8 šahistov iz Rusije, 6 iz Ukrajine, 2 iz Armenije ter po 1 iz Slovenije, Romunije, Španije, Avstrije, Češke, Italije in Izraela.
Silva Razlag
EP, 2013, končni vrstni red:
1.	VM Alexander Moiseenko (Ukrajina),
2.	VM Evgeny Alekseev,
3.	VM Evgeny Romanov (oba Rusija),
4.	VM Aleksander Beljavski (Slovenija), vsi po 8 točk ...
30. VM Luka Lenič 7, 122. VM Matej Šebenik 6, 128. Marko Tratar 5,5 in 222. Žan Tomazini (vsi Slovenija) 4,5 točke itd.
Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj
Kolaričeva znova na mednarodno sceno
Domače skakališče za skok v daljino očitno zelo ustreza najboljši ptujski atletinji Nini Kolarič, ki je na sobotnem mitingu na ptujskem Mestnem stadionu ponovno dosegla odmeven rezultat. S skokom 642 centimetrov, najdaljšim v zadnjih dveh sezonah, je presegla normo za nastop na letošnjih sredozemskih igrah, ki bodo konec junija v turškem mestu Mersin. »Ptujsko tekmo bi ocenila kot zelo težko, saj nam je precej nagajal veter, ki je pihal v močnih sunkih iz skorajda vseh strani. Tako je bilo res težko odteči zalet, biti natančen na odrivni deski, obenem pa še paziti, da v trenutku skoka ni pihal premočan veter, saj v tem primeru norma ne bi bila priznana,« je Kolaričeva, ki je pred leti prav tako na Ptuju skočila državni rekord (678 centimetrov), opisala tekmovalne razmere v soboto. Kolaričeva je bila seveda zelo zadovoljna, da ji je uspelo doseči enega izmed ciljev sezone. Povedala je, da bi bila precej razočarana, če ji v soboto ne bi uspelo skočiti norme za sredozemske igre, saj je pred dobrim tednom dni v Čakovcu skočila 637 centimetrov. Prihajajoči konec tedna bo Kolaričeva nastopila v Slovenski Bistrici, kjer bo poizkušala odpraviti še nekatere napake v tehniki skoka. »Takrat, ko bo skok tudi tehnično 'lep', bom lahko pričakovala še boljše daljave,« je pred nadaljevanjem sezone optimistična Kolaričeva.
Njen trener Gorazd Raj-her ji je za ptujski nastop podelil oceno odlično. »V veselje
Foto: Črtomir Goznik
Po nekaj nekoliko slabših sezonah zaradi različnih poškodb je Kolaričeva letošnjo tekmovalno sezono začela odlično. V soboto je na Ptuju skočila 642 centimetrov, s čimer si je zagotovila nastop na letošnjih sredozemskih igrah v Turčiji. Naslednji cilj pa je norma za nastop na svetovnem prvenstvu v Moskvi.
mi je gledati, kako Nina še vedno uživa v skoku v daljino. Upam, da je za nekaj časa konec s težavami, ki so jo pestile v zadnjih letih. Obenem upam, da je še dovolj motivirana za preboj tja, kjer je nekdaj že bila,« je sobotnih 642 centimetrov ocenil Rajher. »Koliko je Nina še sposobna dodati na plin, bodo pokazale že naslednje tekme. Strategije dela ne bova spreminjala, saj upava in želiva, da je prava,« je še povedal Rajher in dodal, da Kola-ričevo čaka najprej miting v Slovenski Bistrici, nato miting v Velenju in miting v Turčiji, kjer bodo tudi sredozemske igre. Na zadnjih, pred štirimi leti v italijanski Pescari, je bila
s preskočenimi 650 centimetri tretja. Vrhunec letošnje atletske sezone pa bo avgustovsko svetovno prvenstvo v Moskvi, kjer norma za nastop znaša 665 centimetrov.
Poleg ženskega skoka v daljino so se na sobotnem mitingu pomerili tekmovalci v metalnih disciplinah in podmladek, ki se je pomeril v mnogoboju. »Namen mitinga je bil dosežen. Glede na to, da je bil miting prijavljen izven rednega programa Atletske zveze Slovenije, in glede na to, da so atleti in atletinje imeli ta vikend poleg reprezentančnih obveznosti tudi miting v Kranju, smo zadovoljni z udeležbo. Poleg tega, da so se svojim
staršem predstavili najmlajši iz atletskih šol, smo videli tudi nekaj dobrih rezultatov,« je črto pod sobotni miting potegnil predsednik AK Cestno podjetje Ptuj Aleksander Lo-renčič. Tudi njega je razveselil nastop Kolaričeve. »Posebej veseli dejstvo, da se po daljši odsotnosti njena forma dviguje, kar je dokazala tudi z doseženim rezultatom na ptujskem mitingu. Z izpolnitvijo norme za sredozemske igre je uresničila enega od ciljev letošnje sezone in trdno sem prepričan, da je sposobna uresničiti tudi glavni cilj sezone, to je norma za svetovno prvenstvo v Moskvi,« je še povedal Lorenčič.
Uroš Esih
Bovling • Podjetniška liga
Zmagi za Karolino Kekec in Črtomirja Goznika
V petek se je s tekmo posameznikov končala letošnja spomladanska podjetniška liga. V tej je prvo mesto prepričljivo osvojila ekipa Saška bar, za njo sta se zvrstili ekipi VGP Drava in MO Ptuj. Omenjene tri ekipe so prejele pokale.
Med posamezniki je bilo osnovno vprašanje, ali bo suvereno najboljši iz rednega dela tekmovanja - Črtomir Goznik - ta status potrdil tudi v tej tekmi na izpadanje, kjer velikokrat odločajo živci. »Profesor« je tokrat položil zrelostni izpit in tekmecem prepustil nižji mesti na stopničkah. Odlična tek-
meca sta bila sicer Aleksander Vidovič in Igor Gaber, a jima je do končnega slavja tokrat zmanjkal zaključni korak.
Pri ženskah je bila tekma za prestižni naziv najboljše bolj izenačena, na koncu pa je najdaljšo potegnila Karolina Kekec. Ta je najprej tesno slavila v pol-finalu, nato pa še v finalu, kjer je ugnala tudi najboljšo iz pred-tekmovanja, Danico Šegula.
Po razglasitvi najboljših je bil v ptujskem bovling centru prijeten zaključek s pogostitvijo, kjer so se že kovali načrti za jesensko ligo ...
Foto: Črtomir Goznik
Najboljši iz petkovega tekmovanja posameznikov
Foto: Črtomir Goznik
Najboljše tri ekipe letošnje lige: 1. Saška bar (v sredini), 2. VGP Drava (levo) in 3. Mestna občina Ptuj
Rezultati, posameznice:
1.	Karolina Kekec (Boxmark team)
2.	Danica Šegula (Tames)
3.	Ida Veršič (VGP Drava)
4.	Lea Mohorič (MP Ptuj)
5.	Monika Kolarič (Radio-Tednik)
6.	Martina Janžekovič (Boxmark team)
Posamezniki:
1.	Črtomir Goznik (Radio-Tednik)
2.	Aleksander Vidovič (Elektro Maribor)
3.	Igor Gaber (MO Ptuj)
4.	Jože Vaupotič (VGP Drava)
5.	Jože Javornik (Gostišče Iršič)
6.	Silvester Karl Strauss (DaMoSS)
7.	Stanko Jus (Talum) 7. Andrej Trunk (Tames)
9.	Stane Horvat (SKEI Ptuj)
10.	Sašo Vidovič (Saška bar) 11 Zvonko Čerček (MP Ptuj)
JM
16 Štajerski
Zanimivosti, reportaže
torek m 21. maja 2013
Fotozapis • Večer z naslovom I feel New York
Na Hajdini (Spodnji!) so čutili New York
V petek je v baru Kavalo ob nogometnem igrišču na Spodnji Hajdini potekal zanimiv večer z naslovom I feel New York in Slovenia. Na njem so Matija Brodnjak, Tatjana Mohorko in David Breznik skozi film, slike in besede predstavili svoj vidik poti v New York, kjer so skupaj z drugimi navijači spremljali Dejana Zavca na njegovem dvoboju proti Keithu Thurmanu.
Uvodoma so lahko udeleženci spremljali petminutni film, ki ga je v New Yorku posnel »ptujski Spielberg« Vid Izlakar. Ta je vseboval kratke utrinke New Yorka, precejšen del pa je bil namenjen tudi slovenskemu večeru, ki ga je pri patru Martinu Cimermanu organiziral Matija Brodnjak. Ta večer je bil za slovenske navijače in Slovence v NY ob dvoboju Zavec - Thurman eden
vid (minister za glasbo) sta De-janu na koncu izročila še priložnostni darili v svojem stilu: prvi uokvirjen kolaž fotografij, drugi pa zlati CD z glasbeno tematiko New York ... Platinasti CD sledi ob drugi priložnosti -
ob prvi ameriški zmagi .
»Tretji polčas« se je zavlekel pozno v noč, v njem pa so udeleženci še enkrat podoživeli različne podrobnosti iz čarobnega New Yorka .
Jože Mohorič (novinar)
Zanimivo pripoved »o potovanju neke klobase« je podal Jurček Valenko.
Foto: Matija Brodnjak
Utrinek s petkovega večera v baru Kavalo: David Breznik, Dejan Zavec, Matija Brodnjak in Tatjana Mohorko.
izmed vrhuncev celotnega dogajanja v tem času. Zatem je besedo povzel David Breznik in v nekaj minutah predstavil nekatere znamenitosti in zanimivosti New Yorka. Pripoved so spremljale fotografije na velikem platnu, ki so obiskovalcem še nekoliko bolj približale razsežnosti tega velemesta.
Drugi del večera je bil namenjen različnim (večinoma hudomušnim) utrinkom navijačev in spremljevalcev. Še najbolj je poslušalce s svojo pripovedjo o klobasi, ki se je pretihotapila v NY in nazaj, razvnel Jurček Valenko. Svoje kamenčke v mozaiku so do-
dali še Jože Mohorič (predsednik fan cluba Dejana Zavca), Jože Mohorič (novinar), navijači Davorin Zupanič in njegova hči Amadeja, Ivan Rakuša, Jure Valenko in Zoran Hovnik. Prav vsi s(m)o se Dejanu zahvalili za njegovo odličnost v ringu, zaradi katere s(m)o sploh odšli v ZDA in ga obenem rotili, naj še ne konča kariere ... Naše želje so še naprej povezane z ZDA - na srečo tudi njegove .
Svoje je na koncu dodal sam Dejan Zavec, ki se je še enkrat več zahvalil za podporo vsem, ki ga spremljajo na njegovi športni poti. Matija in Da-
Karate • Karate do klub Ptuj
Zaključni krog solske lige
Tekmovalci Karate do kluba Ptuj z osvojenimi medaljami in pokali za skupne uvrstitve.
V nedeljo, 12. maja, je v Lovrencu na Pohorju potekal 4. krog slovenske šolske karate lige. Karateisti Karate do kluba Ptuj so tekmovali v katah in borbah ter dosegli lep ekipni uspeh. V katah je Ela Valenko osvojila 2. mesto, Oscar in Krištof Križanec pa 3. mesti. V borbah je Oscar Križanec zmagal, Tinka Valenka je osvojila 2., Krištof Križanec
pa 3. mesto.
Ker je bil to zadnji krog šolske lige, so najboljši tekmovalci prejeli pokale za skupno uvrstitev. Pri katah sta pokala prejeli Ela Valenko za skupno 3. mesto ter Doroteja Jakop za 2. mesto. V borbah je Špela Pernek osvojila skupno 3., Oscar Križanec in Tinka Valen-ko pa 2. mesto.
jk
NARAVNO FIT www.perutnina.com
torek • 21. maja 2013
Reportaža, kronika
Štajerski XDNIK 17
Na valovih časa
Piše: Uroš Žajdela • Madeira
Sao Vicente W 1-
- svojstven svet (11.)
Foto: Uroš Zajdela
Prečudovita cerkvica v mestecu Sao Vicente, ki je sicer znano po megalomanskih vulkanskih jamah.
Razen Machica pa se je vredno odpraviti še vsaj do vasice Sao Vicente in si privoščiti kavi-co ter ogledati bližnjo cerkev ter vulkansko jamo ter nadaljevati pot do Porto Moniza. Mesta na Madeiri nimajo blazne zgodovine, tudi s pretirano arhitekturno dovršenostjo nas ne morejo navdušiti. Gre za praviloma majhne naselbine, ki so nastale ob trdnjavah. Namreč, otok je relativno velik s številnimi zalivi, kjer bi se vojska in/ali pirati lahko izkrcali brez vednosti Funchala in izropali otoško zaledje. Zato je bilo te zalive treba zavarovati z majhnimi trdnjavami, kjer je bila nastanjena manjša vojska za nadzor nad dogajanjem ob celotni obali. Govorimo seveda o 17. in 18. stoletju. In to so danes v glavnem jedra teh mikro mest. Trdnjave, praviloma obnovljene, imajo danes različne pomene. V Porto Monizu domuje v trdnjavi oceanografski muzej. Mnogi prospekti pa zahtevajo še obisk
Foto: Uroš Zajdela
Natresk najdemo zlasti v južnem delu otoka na toplih vulkanskih skalah.
ogromnega klifa Cabo Girao na južni obali, ki je eden med višjimi v Evropi.
Posebno poglavje pa je čofo-tanje in kopanje v prečudoviti modrini Atlantskega oceana, ki se bohoti skorajda iz vsakega višjega kotička otoka. Sosednji otok, Porto Santo, je s svojo osem kilometrov dolgo peščeno obalo mnogo primernejši za tovrstni turizem. Trajekt te za 45 EUR ponese na otok, vendar razen te plaže otok ne ponuja česa omembe vrednega. 2 močnim pridihom pravljičnega pretiravanja ti je že po nekaj urah dolgčas. Ob plaži najdemo kopico majhnih hotelov, barov in restavracij. Še najbolj zanimivi so lokalni ribiči v svojih čolničkih. Toda tudi
otok Madeira ponuja možnost kopanja v morju, bodisi v številnih umetnih zalivih, kakršnega najdemo v majhni in od turistov skoraj pozabljeni vasici Seixal, bodisi v umetnih vulkanski bazenih, po katerih slovi Porto Moniz. Nenazadnje nas na Made-iri ob vsakem koraku pozdravi morska modrina. Po napornem trekingu v osrčju Centralnega masiva se nekega dne odpravim do vasice Ponta do Garajau. Gre za majhno obmorsko vasico s prijetno kamnito-granitno obalo s povsem primernim dostopom do samega morja. Sonce je pripekalo. Skorajda ni pore v telesu, ki se ne bi predajala gromozanskim primerkom znoja. Tudi mlečna kislina je že precej napadla pohodne mišice na nogah. Kar nekaj ur hoje je bilo že za menoj, ko vendarle zagledam morje. Obalo. Kar odvihram, od-vržem nahrbtnik in v minimalni obleki odčofotam do morja. Sam na celotni obali. Zaradi vulkanskih kamnov je dostop morebiti res nekoliko zahtevnejši, kot se zdi na prvi pogled. A telo kar hrepeni po plavanju. Nekoliko visoki valovi opozarjajo na lahkobitne težave, a se zanje ne zmenim. Otresem se še zadnjega kamna, ko vendarle skočim v morje. Božansko. Noge se mi v prazničnem veselju zahvaljujejo. Malo zaplavam. Po nekaj zamahih pogledam proti obali. Bila je že presneto daleč in še se je oddaljevala. Začnem plava-
ti proti obali, a ta se bolj in bolj oddaljuje. Še bolj maham z rokami. Začne se peklenska bitka z morskimi tokov, o katerih sem slišal nekaj opozoril, a njihova moč je gromozanska. Vendarle se začne obala približevati. Le še nekaj zamahov. A glej ga zlomka. Navidezno majhni valovi postajajo strahoviti. Ni težava toliko v višini valov, temveč v kombinaciji valov in tokov, ki te preprosto vsrka. Čakam na primeren in dovolj velik val, po katerem se bom podrsal na obalo. Bolj kot čakam, bolj me tokovi spet nosijo od obale. Vendarle dočakam pravi val. Zaženem se na obalo z zadnjimi atomi moči. Sedaj mi je jasno, zakaj je obala prazna. Preden se na Madeiri odpraviš v vodo, je zmeraj dobro preveriti dogajanje na odprtem Atlantiku ter se posvetovati z domačini o varnosti. Nikoli sami v morje! Če ste sami na obali, potem so težave zelo blizu. Nekatere obale izgledajo zelo dobrodušne, a so tokovi in valovi lahko hudi, celo strahovito nevarni. Zaradi precejšnjih tovrstnih težav tudi drugih turistov so na Madeiri začeli graditi umetne valobrane v majhnih zalivih, kjer pa je kopanje povsem varno. Ob tovrstnih obalah leži tudi glavnina hotelov, in to so obale, s katerimi se turisti tudi največkrat srečajo. Na enem izmed trekingov smo v tem smislu že reševali priletnega gospoda iz sosednje Avstrije, ki se ni zmenil za opozorila svoje vodičke, kaj šele na moja opozorila. V premajhnem zalivu, prepolnem skal in kamnov, se je pogumno odpravil na plavanje. Le nekaj trenutkov zatem in ob prihodu gromozanskega vala smo številni opazovalci na obali priskočili na pomoč. Komaj smo ga potegnili iz vode in primeža toka. Takšne modrice na telesu sem videl le še enkrat v življenju, in sicer, ko sem svojo ženo, ki do tedaj ni smučala in prihaja iz ravninske Litve, spustil z najvišjega vrha podkorenske strmine. Tale Avstrijec vsekakor ne bo šel več tako brezvestno in mimo vseh opozoril v morje.
Številna mesteca so čarobno majhna, prepolna kulinaričnih posebnosti, tudi otoške prijaznosti domačinov ne manjka. Vendarle pa gre za precej mrtva mesteca s precej starejšo populacijo. Mladi so v Funchalu. Kakšnih prehudih nočnih podvigov ni pričakovati. A vsaka vas, mestece, če ne skorajda hiša ima svojo zgodbo.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Uroš Zajdela
Današnje kosilo (pasijonka, ki raste kot plevel) in sredstvo za lažje dihanje (plod evkaliptusa).
Foto: Uroš Zajdela
Pogled na vinsko trto, ki krasi zlasti zahodni del otoka.
Torek, 21. maj Danes goduje Feliks.
Danes je svetovni dan kulturnega razvoja in dan tajnic Slovenije.
1349 so v državnem zboru v Skopju razglasili prvi del Dušanovega zakonika, najpomembnejšega v fevdalni Srbiji.
1471 se je rodil največji mojster severne renesanse slikar Albrecht Dürer. 1904 so se sestali v Parizu predstavniki nogometnih zvez Francije, Belgije, Danske, Nizozemske, Španije, Švedske in Švice ter ustanovili Mednarodno nogometno zvezo (FIFA).
1921 se je rodil ruski atomski fizik in bojevnik za človekove pravice Andrej Saharov.
1927 je Američan Charles Lindbergh, 26-letni pilot iz Minnesote, prvi opravil samostojni polet brez prestanka čez Atlantik. Za polet je potreboval 33 ur in pol.
2006 so se prebivalci Črne gore na referendumu odločili za samostojnost.
1926 so ustanovili v Kranju tekstilno podjetje Intex. Ustanovila ga je poljska firma Horak, Wenske iz Lodza ob sodelovanju Slavenske banke. Sreda, 22. maj Danes goduje Milan.
Danes je svetovni dan biodiverzitete (biološke raznovrstnosti).
1813 se je rodil veliki nemški skladatelj Richard Wagner. Med drugimi je napisal opere Večni mornar, Tannhojser, Lohengrin, Tristan in Izolda, Mojstri pevci nürnberäki, Nibelunški prsten, Valkira, Somrak bogov in druge. 1819 je odplul iz ZDA v Evropo leseni parnik Savannah. Po 13 dneh plovbe na paro jim je skoraj povsem zmanjkalo goriva. Zato so osem dni pluli s pomočjo jader in tako ni bila to prva ladja, ki je s parnim pogonom preplula Atlantik. Prvemu je tako to uspelo parniku Curacao. 1845 se je rodila ameriška slikarka Mary Cassatt . Bila je začetnica impresionizma v Ameriki.
1907 se je rodil britanski gledališki igralec Laurence Olivier, ki je veljal za najboljšega igralca svojega rodu. Britanska kraljica mu je podelila lordski naslov.
1924 se je rodil francoski šansonjer in filmski igralec Charles Aznavour.
1939 sta zunanja ministra Nemčije in Italije v Berlinu podpisala pakt o
nemško-italijanskem prijateljstvu in sodelovanju.
1963 so ustanovili Organizacijo afriške enotnosti (OAE).
Četrtek, 23. maj
Danes goduje Željko.
1618 so na zboru protestantov na Hradčanih v Pragi izročili pritožbo proti
ukrepanju habsburškega kralja Ferdinanda II., ki je začel zapirati in rušiti
protestantske cerkve in preganjati duhovnike.
1707 se je rodil švedski zdravnik in naravoslovec Carl von Linne, ki je prvi
označil človeka kot Homo sapiens - pametni človek.
1734 se je rodil utemeljitelj živalskega magnetizma Franz Anton Mesmer.
1848 se je rodil nemški letalski konstruktor Otto Liliental.
1906	je v starosti 78 let umrl veliki norveški dramatik Henrik Ibsen. 1915 je Italija po pristopu k silam antante napovedala vojno Avstro-Ogrski. Naslednji dan so italijanske čete napadle avstrijske položaje ob Soči. 1951 si je Ljudska republika Kitajska priključila Tibet.
Petek, 24. maj Danes goduje Suzana. Danes je evropski dan parkov.
1819 se je rodila v Londonu kraljica Velike Britanije in Irske in cesarica Indije Viktorija. Umrla je 22. januarja leta 1901. 1844 je ameriški izumitelj Samuel Morse poslal prvo uradno brzojavko iz Washingtona v Baltimore.
1885 je izšel zakon, ki je pooblaščal varnostna oblastva v Avstriji in s tem tudi pri nas, da prostitucijo lahko pod določenimi pogoji dovolijo. Sobota, 25. maj Danes goduje Gregor.
1810 je ljudska skupščina v Argentini vrgla španskega podkralja in izročila oblast začasni vladi.
1879 se je rodil britanski politik baron William Maxwell Aitken Beaverbro-
ok. Njegov dnevnik Daily Express je imel največjo naklado na svetu.
1883 so po štirinajstih letih gradnje v New Yorku odprli brooklynski most,
ki je s svojimi 486 metri naslednjih 200 let veljal za najdaljšega na svetu.
1889 se je rodil letalski konstruktor ukrajinskega rodu Igor Sikorski. Leta
1913 je naredil prvo štiritaktno rusko letalo.
1926 se je rodil ameriški jazzovski glasbenik Miles Davis, veliki trobentač
in skladatelj, ki je vplival na razvoj glasbe v 20. stoletju.
1963 so ustanovili v Adis Abebi Organizacijo afriške enotnosti.
Nedelja, 26. maj
Danes goduje Zdenko.
1394 se je rodil francoski pesnik Charles Orleanski. Pisal je alegorične pesmi, v katerih je izražal hrepenenje po domovini, saj je 25 let preživel v angleškem ujetništvu.
1895 se je rodila ameriška mojstrica dokumentarne fotografije Dorothea Lange.
1907	se je rodil ameriški filmski igralec John Wayne.
1946 so z giljotino usmrtili dr. Marcela Petiota, premožnega zdravnika z uspešno prakso v Parizu, ker je bil obsojen zaradi umora 27 ljudi na svojem domu.
1955 je prvič po letu 1948, to je resoluciji Informbiroja, ki je obsodila jugoslovanske komuniste, prišla v Beograd sovjetska državnopartijska delegacija, ki jo je vodil prvi sekretar CK KP SZ Nikita Hruščov. Ponedeljek, 27. maj Danes goduje Janez.
428 p. n. š. se je rodil grški filozof Platon, ki velja z največjega antičnega idealističnega filozofa.
1679 je angleški parlament izdal zakon, ki je določal, da ne sme biti nihče aretiran brez sodnega postopka in preiskave. Samo med nemiri, ki bi lahko ogrozili javno varnost, sme oblast ravnati drugače. 1703 je ruski car Peter Veliki položil temeljni kamen za novo prestolnico ruskega imperija St.Peterburg.
1878 se je rodila ameriška plesalka Isadora Duncan, ki je s svojimi nastopi in pedagoškimi metodami napovedala razvoj sodobnega izraznega plesa.
1907 se je rodila ameriška zoologinja in pomorska biologinja Rachel Louise Carson, ki ji pripisujejo, da je spodbudila nastanek globalnega gibanja za varovanje okolja.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 21. maja 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Prvi bodo počasi že posejali endivijo
Endivija je za solato na drugem mestu po priljubljenosti pri vrtičkarjih. Le malokdo pa ve, da je kot rastlina občutljiva na dolžino dneva, saj ob dolgem dnevu požene v cvet. Kakor hitro se dan daljša, naredi manj listov in prične hitro gnati cvetno steblo. Zato jo sejemo tako, da bo pričela tvoriti glave v jeseni. Se pravi, ne hitite s setvami v maju, počakajte na začetek junija, ki je najprimernejši mesec za setev endivije.
Da bomo tudi endivijo imeli dalj časa na vrtu, se odločite za več sort. Dečkova glava je sicer najbolj priljubljena, vendar to sorto težko skladiščimo dalj časa. Zgodnejša od nje je sorta eskariol rumena. Še zelo dolgo v zimo pa bo na vrtu na svoj čas počakala eskariol zelena. Ta tudi nabolje prenaša mraz, kasneje pa jo lahko zavito v časpisni papir v kleteh še dolgo hranimo. Nekaj prav posebnega pa je novejša sorta malan. Odličnega okusa je, dobro uspeva tudi v zelo zgodnjih setvah, dokaj uspešno pa prenese tudi prvi zimski mraz. Najmanj občutljiva na sušo, presajanje, setev v vročini, pa tudi bolezni in škodljivce pa je kodrolistna endivija pankalierka. Ima sicer močno narezljane in nakodrane liste, zato je mnogi ne marajo. Zamerila se je Slovencem tudi zato, ker so bile prve sorte v Sloveniji res zelo trde in so imele zelo grobe liste. Nove sorte, ki se sedaj prodajajo, imajo resnično zelo nežen list, odlično se belijo v sredini, njihova največja kakovost pa je, da so najbolj odporne na vse neprilike, ki prizadenejo endivijo. V času setve in rasti je rado zelo suho in vroče vreme, kar povzroča uhajanje v cvet. V avgustu pa rada preseneti že jutranja megla, več padavin, ki lahko z glivičnimi boleznimi pri-
zadenejo ostale sorte. Pankalierka bo preživela vse, zato ljubitelji endivije, posejte jo.
Endivija ima rada humozno, dobro pripravljeno in odcedno prst, gnojenje pa mora biti zelo zmerno. Potrebuje več hranil kot solata, vendar je pregnojena z dušikom in hlevskim
Zdravstveni nasveti
Prišla je pomlad ... in z njo alergije
To leto smo prav težko pričakovali pomlad. In je prišla. Mnogi smo se razveselili pisanega cvetja, dela na vrtu, rekreacije v naravi. Žal pa pomlad, pri tem je ta letošnja posebej izrazita, povzroča zelo nadležne zdravstvena težave, ki jih z eno besedo označimo kot alergija.
Alergija je nenormalna reakcija imunskega sistema na snovi, ki so same po sebi povsem neškodljive. Te snovi imenujemo alergeni. Alergikom pa povzročajo težave, kot je rinokonjuktivitis (to je alergijski nahod, solzenje, srbenje in pordelost oči), koprivnica ali alergijska astma. Ti znaki so posledica stika z alergenom, pri čemer nastanejo v telesu posebna protitelesa (Imu-noglobulini E), ki povzročijo vnetje. Spomladi so najpogostejši povzročitelji alergije jelša, leska in breza, v poletnem času bukev, javor, hrast in travniške rastline, pozno poleti pelin in trstike. Osebe, ki so preobčutljive na hrano, pršico, živalsko dlako ali plesni, pa imajo težave celo leto.
Pri alergiji je najučinkovitejši ukrep izogibanje alergenu. To seveda ni zmerja mogoče. Zlasti pri alergiji na cvetni prah je to težko, saj je ta prisoten povsod. V sončnih in vetrovnih pomladnih dneh se nam pelod prikrade skozi vsako špranjo. Količina peloda v zraku je najnižja zvečer, zato naj alergiki takrat zračijo stanovanje. Zelo se zniža količina peloda v dežju - to je idealen čas za sprehod. Po gibanju na prostem svetujemo umivanje las in zamenjavo oblačil. Oblačil naj ti bolniki v času cvetenja ne sušijo na prostem. Priporočljivo je spremljanje podatkov o koncentraciji peloda v zraku. Te podate najdete na spletni strani Agenci-
je RS za okolje in prostor ali Inštituta za varovanje zdravja.
Vsi našteti zaščitni ukrepi običajno niso dovolj. To leto smo opazili, da so imeli bolniki izjemno hude težave zaradi alergije. Predvidevamo, da zato, ker je vse zacvetelo hkrati. Zaradi dolge zime pa so mnogi pozabili na zdravila. Pomembno je namreč, da jih alergiki začnejo uporabljati pravočasno.
Zdravila so učinkovita pomoč za lajšanje težav, ki jih povzročajo alergije. Izbor zdravila je odvisen od tega, kakšne so težave. Simptomi alergijskega nahoda in alergijskega konjuktivitisa so zelo nadležni in izrazito negativno vplivajo na opravljanje dnevnih aktivnosti. Najbolj moteči so simptomi na očeh. Pomagamo si lahko z izpiranjem oči s fiziološko raztopino, z uporabo umetnih solz, s kapljicami, ki so na voljo v lekarnah brez recepta. Za zelo izrazite očesne simptome pa bo treba uporabiti lokalni an-tihistaminik ali celo kortikostero-id, ki ga bo predpisal zdravnik. Seneni nahod lahko blažimo z izpiranjem nosu s fiziološko raztopino, krajši čas se lahko uporabljajo tudi nosni dekongestivi in kortikosteridno pršilo, ki ga bo po presoji predpisal zdravnik. Tudi ob uporabi teh zdravil svetujemo predhodno izpiranje nosu s fiziološko raztopino, saj tako sluznico očistimo in zdravilo v obliki pršila ali kapljic lahko deluje.
Vse simptome alergije pa odpravijo antihistaminiki v obliki tablet ali sirupa (za otroke). An-tihistaminiki so učinkovine, ki v telesu preprečujejo izločanje hi-stamina, ta pa je glavni povzročitelj alergičnih težav. Vendar pa potrebujejo čas, da začnejo delovati. Zato bolniki, ki že poznajo
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
svojo bolezen in vedo, na kaj so preobčutljivi, pričnejo uporabljati antihistaminik pravočasno, torej pred cvetenjem.
Obstaja še en način zdravljenja, to je specifična imunotera-pija. To je dolgotrajen postopek, ki ga izvaja zdravnik alergolog. Primeren je za tiste bolnike, ki alergijskih težave ne morejo obvladovati z redno uporabo zdravil.
Včasih simptomi alergije niso izraziti. Takrat jih mnogi zamenjajo s prehladom in posegajo po kapljicah za nos (dekongesti-vi, ki olajšajo dihanje), tabletah proti bolečinam ipd. Število aler-gikov neprestano narašča. Če kot otroci ali mladostniki nismo imeli težav z alergijami, se nas lahko lotijo kadarkoli v odrasli dobi. Pomembno je torej, da smo pozorni. In če se nam »prehlad« pojavlja vsako pomlad, ko so v zraku najbolj alergogeni pelodi, bo to zagotovo alergija.
Seneni nahod in vnetje oči so precej nadležne težave, vendar imamo danes na voljo toliko različnih zdravil in pripomočkov, da jih lahko obvladujemo in da lahko kljub alergiji uživamo v sončnih pomladnih dneh. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Lekarna Ptuj
Foto: Miša Pušenjak
Da bomo tudi endivijo imeli dalj časa na vrtu, se odločite za več sort. Dečkova glava je sicer najbolj priljubljena, vendar to sorto težko skladiščimo dalj časa.
gnojem veliko bolj podvržena glivičnim obolenjem v jeseni, pogostejše pa so tudi koreninske uši. Posebe eskariol zelena sorta, ki naj bi ostala najdalje v zimo na vrtu, pa še kasneje v kleti, ne sme biti preveč pognojena z dušikom. Najbolje je, da jo sadimo na gredice za zgodnjimi kapu-snicami ali krompirjem, te smo dobro pogno-jili, vendar je predposevek hranila že deloma porabil. Lahko jo posadimo med vrstice z br-stičnim ohrovtom. Dober sosed so tudi kapu-cinke, ki so ostale od krompirja. Posajena med tagetesom bo manj ušiva. Peteršilj in zelena pa sta zelo neprimerna soseda.
Uhajanje v cvet je torej posledica prezgodnje setve, pa tudi prepoznega redčenja pri direktni setvi. Zato svetujem, da posebej v vročem poletju raje vzgojite ali kupite sadike, vendar naj bodo to sadike s koreninsko grudo. Sadike ne smejo biti prevelike. Na sliki si poglejte, kaj se zgodi, če presajamo prepozno. Podobno se zgodi tudi, če redčite prepozno. Rastline zaradi iskanja svetlobe poženejo v zrak, tako že zaradi tega nastane steblo. Samo še majhen košček vročine je potreben, pa bodo cvetele. Pri vzgoji sadik se to ne zgodi.
Če sejete direktno, je treba v vročem poletju setve zasenčiti. Zato v lanskem letu ni bilo veliko endivije na naših vrtovih. Sonce je komaj vznikle rastline požgalo. Še bolje pa je seveda, da vzgojimo sadike nekje pod balkonom in jih potem preprosto posadimo na prosto. Endivija dobro prenaša presajanje v vročini, kljub temu pa priporočam, da najprej zalijete jamico, nato vanjo posadite sadiko, po končanem presajanju pa obilno zalijete celo gredico. Ne zalivajte samo vrstic, kjer so sadike, saj to ne bo zadoščalo za komaj presajene rastline. Priporočam pa, da sadike pred presajanjem (večer prej) zalijete s pripravki iz izvlečkov morskih alg.
V poletni vročini jo zalivajte, vendar ne po listih, tako bo manj trda in okusnejša. Če je možno, je bolje zalivati zjutraj, ko so rastline ohlajene. Popoldansko zalivanje je težavno, saj imamo pregrete rastline in običajno hladno vodo.
Zelo pomembna je tudi razdalja med rastlinami. Pretesno skupaj rastoče rastline bodo v vlažnem koncu poletja in jeseni prav gotovo zbolele. Zato mora biti razdalja med rastlinami najmanj 40 cm. Nove sorte se zelo dobro belijo same. Nekateri jih namreč še vedno sadijo zelo skupaj zato, da se listi dvignejo in bolje obelijo. Vendar s tem tvegamo hiter in močnejši razvoj glivičnih obolenj.
Radič za poletno vročino in zimski mraz
Je bližnji sorodnik endivije in je s svojim nekoliko grenkastim okusom zanimiva sprememba takrat, ko se počasi naveličamo zelene solate. Ta grenkast okus je po krivici tudi krivec zato, da mnogi, najbolj pa otroci, radiča ne marajo. Z nekoliko več pozornosti in dobre volje se lahko temu okusu zelo izognemo.
Radič je zelo' nezahtevna vrtnina, ne potrebuje veliko gnojila, potrebuje pa nekaj znanja, da smo potem z njim na vrtu vedno preskrbljeni.
Najprej je pomembno vedeti, da poznamo dva tipa radiča.
Prvi tip je tisti, ki je tudi najbolj poznan, saj ga je v jeseni in tudi pozimi veliko v trgovinah. To je glavnati radič. Ta ne prezimi, v jeseni in še pozno pozimi naredi glave različnih barv in oblik. Najbolj znana je sorta palla rossa, ki v jeseni naredi okrogle glave z rdečim listom. Če želimo, da nam bo res uspel, se moramo držati naslednjega:
ne smemo ga sejati pred koncem maja, še bolje pa je, da ga posejemo šele v juniju, možno ga je sejati tudi v začetku julija;
gnojenje mora biti zelo zmerno, še bolje je, da je temeljito pognojena prejšnja kultura, na primer kapusnice ali krompir;
pazimo pri nakupu semena, da kupimo resnično pravo sorto: često ga namreč zamenjamo z drugimi, prezimnimi sortami, ki ne naredijo v jeseni glavic, to se zgodi predvsem, če kupujemo seme po slikicah, ne po sortah;
nekateri tipi palla rose imajo celo poletje zelene liste, zato brez skrbi; če ste kupili pravo sorto, bo v jeseni iz zelenega listja pokukala rdeča glavica;
še nekaj, v zadnjih letih lahko opazite za imenom sorte še številko. Ta pomeni, kako hitro bo naredil glave. Nižja številka pomeni kratko vegetacijo - zgodaj se oblikujejo glave, višja številka pomeni zimske sorte.
Novejša, nekoliko manj občutljiva sorta na poletno vročino, ki jo lahko sejemo tudi že konec maja, je averto. Je tudi novejša sorta, ki naredi bolj visoke, okrogle rdeče glavice. Je tudi nekoliko poznejši od palle rose, seveda če ne kupimo poznega tipa te sorte. Zelo zanimiva sorta glavnatega radiča je palla bianca, ki naredi bele oz. pegaste glavice pozno jeseni, so pa zelo odporne na mraz, tako da jih ob ne prehudi zimi lahko režemo tudi v januarju kar na vrtu. Zunanji listi, ki varujejo glavico, so sicer črni, notri pa se skriva povsem uporabna bela glavica. Lahko jo zavito v časopisni papri skladiščimo vse do marca naslednje leto. Sejemo in z njo ravnamo povsem enako kot s prejšnjima dvema sortama.
Vsem dobro poznan je tudi pan di zuchero, tako imenovan sladkorni radič. Ta zelo rad požene v cvet brez glav, če ga preveč pognojimo in če ga prehitro sejemo. Zato setev v drugi polovici junija, gnojenje pa zelo zmerno in še to pretežno dodajanje fosforja, kalija in tudi kalcija ter zelo malo dušika. Podobne, nekoliko nižje in bolj zbite glave naredi tudi milanski radič. Oba radiča preneseta nizke temperature tudi pod ničlo, lahko ju skladiščimo kar na vrtu ali pa v mrzlih kleteh. Milanski je zgodnejši in oblikuje glavice pred sladkornim radičem.
Radič je odlična zimska solata, zato bi bilo dobro, da se v juniju spomnite tudi nanj. Zal pa se mu boste morali odreči tisti, ki imate težave z voluharji, saj je zanje prava poslastica.
Zakaj je treba posejati tudi prezimne sorte radiča, pa boste zvedeli naslednjič.
Misel Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Novejša, nekoliko manj občutljiva sorta radiča na poletno vročino, ki jo lahko sejemo tudi že konec maja, je averto.
torek • 21. maja 2013
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEBHlK 19
S svetovne
glasbene
scene
30. junija bodo v dvorani Nokia Theater v Los Angelesu podelili letošnje Bet nagrade (Bet Awards 2013). To bo že tradicionalna 13. podelitev glasbenih nagrad, ki jih televizijska postaja Black Entertainment Television vsako leto podeljuje izvajalcem r'n'b in hiphop glasbe. Po številu zbranih nominacij je letos daleč pred vsemi raper Drake, ki je nomi-niran v kar dvanajstih kategorijah. S po osmimi nominacijami mu sledita Kendrick Lamar in Chainz. V okviru letošnje prireditve bo potekal tudi tridnevni festival Bet Experience, ki se bo pričel 28. junija, svoj nastop so že potrdili nekateri veliki zvezdniki, kot so Beyonce, R. Kelly, Snoop Dogg, Kendrick Lamar, Miguel in Roots. Voditelj svečane podelitve bo znani igralec
in komik Chris Tucker. ®®®
Eden izmed največjih svetovnih kitarskih mojstrov, Me-hičan Carlos Santana, je
http://www.uber-facts.com
Drake
za
prihodnje leto napovedal svoj novi studijski izdelek. Največja dodana vrednost novega albuma naj bi bila zasedba, v kateri bodo posneli novo zgoščenko. Santana se je namreč odločil, da bo znova skupaj zbral svojo klasično postavo iz začetka sedemdesetih prejšnjega stoletja. Tako bodo na novem albumu sodelovali kitarist Neil Schon, član znane zasedbe Journey, ki je s Santano sodeloval v letih 1971-1972, bobnar Michael Shrieve, tolkalist Michael Cara-bello in vokalist in klaviaturist Greg Rolie. Na albumu bomo seveda pogrešali originalnega basista Davida Browna, ki je pred leti umrl. Tako se bo v vlogi basista pojavil prav tako dolgoletni sodelavec Santane Ben-
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	CAN'T HOLD US - MACKLEMORE & RYAN LEWIS FEAT. RAY DALTON
2.	JUST GIVE ME A REASON - PINK FT NATE RUESS
3.	MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	GET LUCKY - DAFT PUNK FT PHARRELL WILLIAMS
2.	SO GOOD TO ME - CHRIS MALINCHAK
3.	LET HER GO - PASSENGER
NEMČIJA
1.	SAFE AND SOUND - CAPITALS CITIES
2.	JUST GIVE ME A REASON - PINK FT NATE RUESS
3.	CAN'T HOLD US - MACKLEMORE & RYAN LEWIS FEAT. RAY DALTON
ny Rietveld. Izmed še živečih članov, ki so leta 1971 posneli legendarni album Santana III, bo tako manjkal zgolj tolkalist Jose "Chepito" Areas.
12. avgusta bo izšel novi studijski album popularne ameriške rock pevke Robin Beck. Album, na katerem bo 11 skladb, bo nosil ime Underneath. Robin Beck se je na svetovno glasbeno sceno izstrelila leta 1989 z uspešnico z naslovom First Time. Pred samostojno kariero je bila zelo uspešna kot back vo-kalistka, saj je sodelovala s številnimi znanimi glasbeniki, kot so Chaka Khan, Leo Sayer in Melissa Manchester. Svoj prvi samostojni album Sweet Talk je izdala leta 1979, največ uspeha pa ji je prinesel album Trouble Or Nothin iz leta 1989. Seznam skladb na albumu Underneath:
1.	Wrecking Ball
2.	Aint That Just Like Love
3.	Sprain
4.	Underneath
5.	Catfight
6.	Check Your Attitude
7.	Burnin Me Down
8.	Perfect Storm
9.	Ya Can't Figth Love
10.	I Swear The Nights
11.	Follow You
Med 7. in 8. avgustom bo v Šibeniku na hrvaškem potekal veliki poletni glasbeni festival, ki so mu organizatorji nadeli ime Terraneo. Največje zvez-
de letošnjega festivala bodo zagotovo člani svetovno znane zasedbe The Prodigy. Omenjena britanska zasedba ob Fat-boy Slimu in zasedbi Chemical Brothers sodi med največja imena v zgodovini elektronske plesne glasbe. Skupina, ki je zelo popularna tudi v Sloveniji, je po celem svetu prodala že več kot 25 milijonov albumov. Ni pa zasedba The Prodigy edino zveneče ime letošnjega Terra-nea, saj so svoj nastop potrdili še nekateri popularni izvajalci, med njimi so Dubioza Kolektiv, My Bloody Valentine, Aze-alia Banks, Calexico in številni drugi.
®@®
Francoska ministrica za kulturo je pred dnevi predlagala, da legendarnemu ameriškemu kantavtorju Bobu Dylanu podelijo visoko francosko državno priznanje Legijo časti. Kot pa vse kaže, se z omenjenim predlogom ne strinjajo vsi, saj nekateri menijo, da si Dylan ne zasluži te prestižne nagrade, ki datira še iz obdobja Napoleona. Predsednica nacionalne fronte Marine Le Pen je na državni televiziji France 3 izjavila, da bi jo šokiralo, če bi omenjeni res prejel to nagrado. Po pisanju znanega satiričnega tednika Le Canard Enchaine je Dylan naredil dve veliki napaki, prva je bila, da je bil v času vietnamske vojne pacifist, druga pa kajenje
marihuane.
®®®
Popularna britanska rock skupina Texas je objavila podrobnosti o načrtovani glasbeni turneji po Veliki Britaniji. V okviru turneje, na kateri bodo promovirali svoj novi studijski album The Conversation, naj bi nastopili v 16 mestih. Na albumu sta po šestih letih svoje moči znova združila ustanovitelja zasedbe Sharleen Spiteri in Johnny McElhon. Turneja se bo pričela 9. novembra v Yor-ku, zaključni koncert pa naj bi bil 29. novembra v Edinburg-hu. Med ostalimi koncertnimi prizorišči so še Manchester, Oxford, London, Brighton in Bristol.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Aroganca
Zmeraj kaj začenjamo. Najprej začnemo življenje. Reči imajo potem neko pot, enkrat pa se končajo. Delamo napake, sodimo in smo sojeni. Če pa ne mi, pa vsaj naša dejanja. So takšna in drugačna, pozitivna, negativna ter tista vmes.
Največkrat slabe odločitve ter negativna dejanja pripišemo neumnosti posameznika. Za kar verjamem, da včasih drži, velikokrat pa ne. Se mi zdi, da v večini primerov pri ljudeh obstaja stopnja pred neumnostjo, in sicer nevednost. Ta temelji na nepoznavanju dejstev, iz tega pa sledijo slabe oziroma napačne odločitve, ki jih potem obsojamo ter kritiziramo.
A s tem ni nič narobe ... nihče ne ve vsega in sleherni Zemljan v življenju sprejme nekaj napačnih odločitev. Vendar na napakah naj bi se učili, pravi tisti pregovor, če se prav spominjam. Ravno pri tem pa je začrtana meja med nevednostjo ter neumnostjo. Zato je pomembno vedeti, se izobraževati ter hoteti vedeti več. Saj znanje ni kar tako, samo sebi namen, potrata časa, ko tja v tri dni prebiramo knjige ... Za odločitve gre, za življenja, družbo, ves svet. Vsak posameznik je del slednjega in ga do določene mere soustvarja na podlagi tega, kar ve. Ali res lahko pričakujemo kakorkoli pravičen, zanimiv ter pozitiven svet, temelječ na razumu, če odločitve, ki jih sprejemamo, temeljijo na zmotnih dejstvih ter lažeh? Dvomim.
Prav zaradi tega močno verjamem v razumsko znanje ter logično izobraževanje. Samo tako lahko upamo na kaj boljšega, ne pa s slepo vero in ideološkimi parolami. Celotno človeštvo je začelo na točki nič, kjer nismo vedeli ničesar. Vendar pretekla so tisočletja in danes vemo mnogo, mnogo več. Zaradi česar mi je nerazumljivo, da odločitve še vedno tolikokrat sprejemamo brez resničnih dejstev, z neznanjem namesto z znanjem. Kot posamezniki in kot družba.
Težko je te odločitve sploh označiti kot odločitve nevednosti, saj četudi morda o čem ne vemo veliko, živimo v dobi informacij. Znanje in dejstva so dandanes na voljo vsem. V večini primerov ni potrebno kaj drugega kot le nekaj klikov na računalniku ali telefonu, pa tega ne izkoristimo. Kljub temu da je na spletu nešteto knjig, učbenikov, posnetkov ter raznih podatkovnih baz, kjer so zbrani praktično vsi raziskovalni članki, objavljeni v strokovnih revijah, in kljub temu da je velika večina tega znanja brezplačno na voljo svetovni javnosti, to ni izkoriščeno. Splet se uporablja za branje tračev na 24ur. com, sledenje zvezdnikom ter ostale neumnosti.
Kadar vemo več ter poznamo dejstva, se bolje odločamo, ali pa se vsaj lahko bolje odločamo in s tem upravičimo pretekle zmote. Kadar resnico poznamo, a se kljub temu odločamo napačno, smo neumni. Vendar v prihodnosti se ne bojim tega, pač pa arogance. Tega, da ima vsak izmed nas možnost vedeti, pa noče. Da raje zamiži, potisne prste v ušesa ter se naprej dere la, la, la, la, la, po možnosti pa še prisoli kakšno klofuto tistemu, ki mu skuša razložiti kako in kaj. Takšna napihnjena samozavest, ego, zaverovanost v lasten prav ter osebna aroganca nas ne bo pripeljala nikamor. Prav nič ni sramotno ali narobe, če nečesa ne vemo; samo knjigo je treba odpreti. Napačen je ponosen odgovor "me ne zanima", s katerim počasi tlakujemo pot v bedo.
Matic Hriberšek
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Lestvica
v NAJ y
' GIVE ME A REASON - PINK FT I
1.	JU Rl
2.	LET HER GO - PASSENGER
3.	MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE
4.	ROSANA - WAX
5.	GET LUCKY - DAFT PUNK FT PHARRELL WILLIAMS
6.	IT'S A BEAUTIFUL DAY - MICHAEL I
7.	WHEN I WAS YOUR MAN - BRUNO I
8.	STAY - RIHANNA& MIKKY EKKO
9.	TANGLED UP - CARO EMERALD
10.	HEY PORSCHE - NELLY
11.	WHAT ABOUT US - THE SATURDA
Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 21. maja 2013
Kaj bomo danes jedli
TOREK
pečeni in dušeni svinjski rezanci*, riž, solata SREDA
želodčkova kisla juha, snežne rezine** ČETRTEK
zelenjavna rižota, zelena solata PETEK
postrv na žaru, krompirjeva solata SOBOTA
pica s polento, sladoledno-sadna kupa NEDELJA
cvetačna kremna juha, svinjski kare na žaru,
zelenjava z žara, lepinje
PONEDELJEK
zelena solata z domačega vrta, z ajvarjem pečen krompir
*Pečeni in dušeni svinjski rezanci
Sestavine: 50-60 dag svinjine, 6 dag maščobe, 20 dag čebule, po želji žlica paradižnikove omake,
strok česna, kumina, lovorov list, žlica moke.
Meso zrežemo na drobne koščke ali rezance, ga na napol zarumenjeni čebuli pražimo, oprašimo z žlico moke, dodamo paradižnikovo omako, vse začimbe in dišave in do mehkega dušimo. Primerne priloge so krompirjev pire, kuhan krompir, žličniki, cmoki, rezanci, riž in polenta.
**Snežne rezine
Sestavine: za testo: 5 rumenjakov, 8 žlic sladkorja, 8 dag masla, 15 dag moke, 1 pecilni prašek, lupina 1 limone, 10 žlic mleka; za sneg: 5 beljakov, 25 dag sladkorja, sok 1 limone; 2-3 žlice bolj kisle marmelade.
Zmešamo rumenjake, sladkor in maslo. Dodajamo izmenično moko s pecilnim in mleko. Pečemo pri 180 stopinjah. Med tem časom nad soparo zmešamo beljake v trd sneg, dodamo sladkor in sok limone. Pečeno vroče pecivo na tanko premažemo z marmelado (da jo lažje mažemo, jo pogrejemo) in po njem razmažemo sneg. Z vilicami ga lahko okrasimo z vijugami in damo v pečico, da sneg rahlo porjavi. Režemo vroče.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
SESTAVIL
EDI KLASINC
ESTONSKI PESNIK (JAAN)
AMERIŠKI BIOLOG, NOBELOVEC
POSVECENEC
PLETENA KOŠARICA
STROG IZPIT
NINO ROBIC
ČEŠKI HOKEJIST (JAN)
SORTA PARADIŽNIKA
SADEŽ S TRDO LUPINO
DELAVEC V ŽITNEM SILOSU
Smeh ni greh
MAČEK
Desetletni Poldek pride v gostilno in naroči viski. »Viski pa ni za otroke!« mu reče natakar. »Tebi lahko dam le mleko ali pa sadni sok!« Poldek je pričel jokati, natakar pa ga vpraša:«In zakaj zdaj tak jok?«
»Doma so mi rekli, da bom dobil mačka, če bom pil viski.«
MODRICA
»Zakaj imaš pa takšno modrico okoli očesa,« vpraša Bogdan prijatelja.
»Neko dekle sem včeraj potegnil iz vode.« »In zato te je udarila?« »Ne, udarila me je žena, ki je ravno tisti hip vstopila v kopalnico.«
KRAVA
»Gospa, vi imate pa res neotesanega moža. Včeraj mi je rekel da sem krava!« »Oprostite, toda takšen je. On ljudi vedno sodi po zunanjosti.«
HITER SEXS
»Si za seks, tako na hitro?« »Kako pa rečeš temu, kar ponavadi delava?«
Kot vedno
»Kaj boš delal v nedeljo zvečer?«
»To kar vedno!«
»In kaj je to?«
»Trgal bom listke za loto!«
NI GA POZABIL
»Natakar, že pol ure čakam na kosilo! Ste pozabili name?« »Ne nisem! Vi ste tisti s svinjsko glavo in tenstanim krompirjem, kajne?«
NIZKE CENE
Detektiv v samopostrežni trgovini že tretjič zaloti isto žensko pri tatvini.
»Zakaj stalno kradete v naši poslovalnici?«
»Zato, ker imate pri vas najnižje cene.«
ZA TRI
»Šef, že dvajset let delam pri vas in ves čas delam za tri. Ali mi res ne bi mogli povišati plače?«
»Ne, ampak povejte mi imena tiste dvojice, namesto katerih delate, pa ju bom postavil na cesto!«
TEŽKO DELO , GARANJE, RABOTA
ŠKODA NA DREVJU OD SNEGA
KOPALKA GROBOV
MAJHEN SVEŽENJ
OSVOBODILNA FRONTA
NOČNA PTICA
BAVARSKO MESTO
OKRASNI MOTIV
PLANINA V BOSNI
KONICA
MECEN, DAROVALEC
NAŠ POLITIK
PESNIK
KRAJ PRI KOČEVJU
POTNIŠKA KOČIJA
NOVA GORICA
CRESLOVINA
TAT
IGLAVEC
BIATLONKA BERGER
PEVEC (FRENK)
KRAJ PRI ŠKOFJI LOKI
IGRALEC HUNTER
VAJA V JUDU
OLGA REMS
VZVODNA ROCICA
LOCILNI VEZNIK
SKLADBA ZA KLAVIR
LUCAJ
UMRANJE (STAR.)
POLITIK (MATJAŽ)
OBSEDENOST OD DEMONOV
UDIHOVALNIK
VLADO EMERŠIČ
HRVAŠKI PESNIK (TIN)
NASELJE V POSAVINI
ŽULJ OD OBUTVE
NAŠ KANUIST BERNOT
MODREV V LESSINGOVI DRAMI
BOMBAŽNA TKANINA
MODEL OPLA
Foto: ASV
UGANKARSKI SLOVARČEK: KOMFORTABEL = potniška kočija, KRETON = bombažna tkanina, KROSS = estonski pesnik in pisatelj (Jaan, 1920-2007), LURIA = ameriški biolog, Nobelovec za medicino (Salvador, 1912-1991), MARENK = slovenski politik (Ivo, 1942-), PARSBERG = bavarsko mesto, TRINKO = slovenski pesnik (Ivan, 1863-1954), UJEVIC = hrvaški pesnik (Tin, 1891-1955), VIRLOG = naselje pri Škofji Loki.
■ejueiu 'uo}ai>i 'uejeN 'hsuo 'B^SAON
'ojAefn 'Joje|ei|U! 'wazmowap 'eje^oi 'ne 'joabu 'yo 'qel '§°IJ!A 'ejol 'J0CI '00 'laqejjo^iuo^ '^auo 'Jojeuop '}so "Sojo^a Uieqsjed 'oiuzaAS 'uegjzejQ 'jeqad 'jdape 'e|jn~| 'ssojy :ouAoiopoA "3>HNVZId>1 31 A31IS3d
torek • 21. maja 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se ...
... da je letos 9. maj v ptujskem Vrtcu prestavljen na 17. maj.
... da seje destrniškižupan pohvalil s prvim podpisom dveh pogodb, bojda je imel kar nekaj dela še za svojim predhodnikom.
... da se v eni slovensko-go-riški občini hitro lahko zgodi, da ostanejo brez vode, saj niso imeli časa, da bi razpravljali o vodooskrbi na zadnji seji,
... da je župan pri sv. Urbanu končno začel resžupano-vati, saj je podpisal prvi dve pogodbi v svojem mandatu županovanja.
... da smo na seznamu potnikov za svetovne igre mladih »odkrili« še eno sorodstveno povezavo... Še enega pojasnila pa ni treba pošiljati...
...da sije končno prvi mož ptujskega Talijinega hrama
upal čisto jasno reči bobu bob, ko je govoril o projektu sanacije slednjega. Konkretno je namreč rekel, da naj si ga projektant vtakne v rit. Bravo!
... da bomo v najboljšem primeru imeli v naslednji sezoni dva fuzbalska prvoliga-ša, v najslabšem pa enega ...
... da so pri Veliki Nedelji srečni in žalostni obenem: zagotovili so si obstanek, ka-
riero pa je končal najboljši mož ...
Vidi se ...
...da je bil prvi mož 24. Dobrot slovenskih kmetij na letošnji prireditvi izjemno dobre volje. Ni pa čisto jasno, ali zato, ker je prireditev uspela, ali zato, ker je (zelo na skrivaj) praznoval svojega abrahama .
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabi-ralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokratna fotografija je sicer nasatal že pred časom, na njej pa je sestavljalec križank našega časopisa Edi Klasinc, ki je sam sebe poimenoval »Ptujski Rožle« na Arehu. Fotografija je bnila posneta na gozdni poti pod Ruško kočo.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 27. 5. pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Nagrado podarja Založba Didakta. Nagrado prejme Urška Fekonja, Voličina.
Iskrice
www.radio-ptuj.si
Foto: Edi Klasinc
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
9	8			4				
			1		2	5		
2					9			
3		1	5					
4				2				7
					6	3		2
			6					9
		6	2		8			
				7			2	4
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	GG
Bik	VVV	©	€€	GGG
Dvojčka	VV	©©©	€	G
Rak.	VVV	©	€€€	GG
Lev	V	©©	€€	GGG
Devica	VV	©©©	€	GG
Tehtnica	V	©©©	€€€	GG
Škorpijon	VV	©©	€	GGG
Strelec	V	©©©	€€	G
Kozorog	VV	©©©	€	GGG
Vodnar	V	©©	€€€	GG
Rièi	VVV	©	€€	G
(Vir: www.pregovor.com)

»Življenje vam bo samo po sebi prineslo bolečino, vaša odgovornost pa je, da porajate radost.« Dr. Milton Erickson
»Sreča obstaja v tem, da varuješ samega sebe.« Benedict Spinoza
»Brez sreče bi bilo življenje kakor juha brez kosti.« Heinz G. Konsalik
»Sreča ne izhaja samo ali predvsem iz človeških odnosov. Bog je srečo postavil vsepovsod, je v vsaki izkušnji. Samo dovolj pogumni moramo biti, da se upremo starim navadam in se podamo na nekonvencionalno pot.« Alex McCandless
»Ljudjepogosto spregledajo lastno srečo, tuje nikoli.« Pierre Danninos
»Človek ni nikoli tako srečen ali nesrečen kot si predstavlja.«
Francois de La Rochefoucauld
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: TRAVNE BILKE
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 21. do 27. maja 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski TEDNIK
Poslovna sporočila
torek • 21. maja 2013
11. Poli maraton
11. Poli maraton - več kot le kolesarjenje
Poli maraton ni le športni dogodek, ki se ga z veseljem udeležujejo tisoči kolesarjev. Je tudi priložnost za popestritev poletnega vsakdana in tudi možnost za kakovostno preživljanje prostega časa.
Selitev Poli maratona v staro mestno jedro najstarejšega slovenskega mesta je prispevek k oživitvi poletnega dogajanja na Ptuju. Skupaj z zimskim dogajanjem je tako Poli maraton prispeval k sintezi slikovitega zgodovinsko-etnografskega izročila s športno-rekreativnimi vsebinami. Kaj pa imajo vsa ptujska dogajanja skupnega? To so kakovostni presežki, ki vsakemu zagotavljajo vrhunsko organizacijo in izvrstno doživetje za ustvarjanje pozitivnih spominov. In takšen bo tudi letošnji, že 11. Poli maraton.
Start in cilj 11. Poli maratona bosta pred upravno stavbo Perutnine Ptuj na Potrčevi 10, center dogajanja pa v samem mestnem jedru. 15. junija bodo tako Ptujčani na njim svojevrsten način gostili več tisoč kolesarjev od blizu in daleč in tako (po)ustvarili vzdušje maksimalnega gostoljubja, kot ga premorejo le sami. Organizatorji - Perutnina Ptuj, Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Štajerski tednik in Dialog - so do zdaj že desetkrat dokazali, da je ideja o rekreativnem kolesarstvu ne le uresničljiva, ampak se je razvila v najmnožičnejši rekrea-tivno-kolesarski dogodek v Sloveniji, ki bo tudi letos zagotovo presegel vsa pričakovanja.
Nepogrešljivi sodelujoči
Seveda je logistični zalogaj organizacije tovrstnega dogodka izjemen, ravno tako priprave, ki tečejo že vse od konca minulega Poli maratona.
Skupaj z Mestno občino Ptuj, različnimi gasilskimi društvi, policijo in drugimi nepogrešljivimi pri izvedbi smo tako pripravili vso potrebno infrastrukturo, s katero bomo tekoče izpeljali premierno izvedbo Poli maratona na Ptuju.
Klasika Poli maratona
V okolici Ptuja bo tako na kolesarko junijsko soboto pripravljenih več parkirišč, letošnja novost pa sta tudi dve prijavni mesti, in sicer pred peš mostom čez Dravo ter pod ptujskim gradom. Na ta način bodo lahko udeleženci, ki bodo na Ptuj prihajali z različnih koncev, tekoče opravili vse potrebno in se hitro priključili množici, pripravljeni na start na Potrčevi ulici. Center dogajanja
po prihodu kolesarjev na cilj pa se bo preselil na staro mestno tržnico, kjer bodo prijatelji Poli maratona zagotavljali različne ugodnosti za vse udeležence, na animacijskem odru pa bomo tako kot vsako leto podelili tradicionalne pokale za najstarejšo in najstarejšega udeleženca, za najštevilčnejše organizirane skupine ter najmlajše udeležence, ki bodo sami prekolesarili progo oziroma jih bodo malce starejši po progi popeljali.
All Inclusive
Kot so vsi, ki so se že kdaj udeležili Poli maratona, že navajeni, je vsakemu udeležencu namenjen tudi bogat paket All Inclusive, ki vključuje skoraj vse, kar bomo kolesarji tisti dan potrebovali. Kot darilo nepogrešljive kolesarske rokavice, pogostitev po zaključku kolesarjenja, različne ugodnosti prijateljev Poli maratona in spominsko medaljo za vsakega, ki bo ostala trajen spomin. Vendar to še ni vse. Pomembno je, da bodo imeli kolesarji na progah osvežitve-ne točke z vodo in sadjem, tehnično pomoč za manjše kolesarske »defekte« in vse potrebno za sklenitev
krasnega dneva, preživetega tako v naravi na trasah Poli maratona kot v mestnem središču s prijatelji.
Pogostitev
Je pa še ena stalnica, brez katere Poli maraton ne bi bil to, kar je. Namreč slastna pogostitev po kolesarjenju. Na stari mestni tržnici bo namreč za vse udeležence dovolj jedi iz različno pripravljenih sočnih piščancev, nepogrešljivih makaronov in tradicionalnih štajerskih solat. Za gašenje žeje pa bo seveda na voljo tudi vrhunska žlahtna kapljica Ptujske kleti in najboljši kolesarski ŠpriCAR, seveda le za polnoletne.
Komaj vas že čakamo
Zdaj je do 11. Poli maratona še manj kot mesec dni. Priprave so v zaključni fazi, organizatorji pa pripravljeni na izvedbo najboljšega Poli maratona do zdaj. Vse informacije o prijavah in ostale podrobnosti lahko poiščete na www.polimaraton.si, vemo pa, da se v soboto, 16. junija, zagotovo srečamo. Letos kar na Ptuju. Komaj vas že čakamo.
www.dialog-si.net
torek • 21. maja 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 21. maj
12:00 Ormož, pritličje gradu: prestavitev in predavanje Antična pepelnica iz
Savcev, PM Ptuj-Ormož 17:00 Ormož, grad: ogled razstave Rimske pepelnice 19:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica J. Vošnjaka: predavanje sklopa Rehabilitacija onkološkega bolnika, Marjan Štor, »Harmonija, temelj zdravega življenja« 20:00 Ptuj, kavarna Muzikafe: potopisni večer društva Potuj, Stanč Zebec in
Maroko skozi fotografijo, filmski zapis in glasbo 20:00 Ptuj, Osojnikova c. 3, III. nadstropje: Inštitut za osebnostni razvoj, brezplačna delavnica - 5 korakov do boljše samozavesti
Sreda, 22. maj
19:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica J. Vošnjaka:predavanje Pomen odnosa za kakovost našega življenja, Zdenka Molnar in Ljubo Poles iz Inštituta za izboljšanje kakovosti življenja
Četrtek, 23. maj
10:00 Ptuj, Terme: Mednarodno srečanje motoristov Gold Wing Club Slovenija, do 26. 5.
14:00 Ormož, Kerenčičev trg: predaja ključa Gimnazije Ormož
17:00 Ptuj, Miheličeva galerija: predavanje arheologov Mihe Mlinarja in Teje
Gerbec ob razstavi Keltskih konj topot 18:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: koncert učencev Glasbene šole Ormož
18:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: javni nastop Glasbene šole 19:00 Središče ob Dravi, prostori DLUK-a: bralni večer, Martin Kojc - Učbenik življenja
20:00 Ptuj, Terme, grand hotel Primus, klub Gemina XIII.: koncert Vox Arsana ob pričetku mednarodne turneje Barva Evrope in Amerike
Petek, 24. maj
8:00 Ormož, Grajska pristava: muzejske delavnice, predstavitev likovne razstave in izdelovanje grafik, do 12:00
9:00 Ptuj, Qlandia: na ogled so ekstramobili ŠC Ptuj
10:00 Ptuj, Knjižnica I. Potrča: znanstveni simpozij Aktualnost in živost Potrčevega literarnega opusa, ob 100.obletnici pisateljevega rojstva
15:00 Ormož, Mestna graba: Festival športa - veter v laseh; doživetje s športom proti drogi, MCO
18:00 Destrnik, Volkmerjev dom kulture: 15. občinski praznik, srečanje ljudskih pevcev
19:00 Ptuj, Ranca: Vikend mladosti, razstava 3D - UM; 20.00 koncert Nox Acoustic
19:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: 38. območna revija komornih skupin, JSKD
19:00 Tržec, Etnografski muzej, Djočanova kmetija: 10. občni zbor Etnografskega društva Tržec
20:00 Ptuj, Terme: dan mladosti z glasbeno skupino Rock Partyzani in nočno kopanje
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 23. maj: 19:00 Hyde park na reki Hudson
Petek, 24., sobota, 25., in nedelja, 26. maj: 17:00 Duša; 19:15 Hyde park na reki Hudson; 21:00 Na cesti
Glasbena šola NOCTURNO
Veselič Simona s.p. Dornava 85 c, Dornava
vpisuje učence za šolsko leto 2013/2014:
od ponedeljka do četrtka ob 18. uri (dO 15.6.2013).
Možni so raznoliki programi (ljubiteljski, izpitni, skupinski, za starejše ipd...) na različnih instrumentih.
Informacije na tel.: 02/ 754 00 41 in GSM: 031 687 715.
MALE OGLASE, OSMRTNICE,
OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9.
ZA PETKOVO IZDAJO
SETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
LETNIK CENA« OPR.
BMW 3ZSIAVT0MAHC, 4 VRATA BMW 52314VRATA, SLO BMW M3SMG C0ÜPE AVTOMATIH CITROEN C 41.61EV VTR, 3 VRATA, SLO FORD C-MAX TUEND, 1.6, SLO FORD FIESTA 14TREND, 5 VRAT.SLO FORD FOCUS 1.41,5VRAT FORD MONDE01.1,4VRATA FORD TRANSIT 30US.2.UD HONDA ACCORD 2.05VRAT MITSUBISHI 1200 2.5D. SLO RENAULT MEGANE 1.5 0CI5VRAT RENAULT MODUS 1.5 DO ELAN, 5 VRAT VWGOLF 1.45VRATTRENDUNE VW PASSAT 1.9 TBI KARAVAN
2005	13.990,00 1999	1.990410
2002/03	17.990,00
2006	5.990,00 2006	5.990,00 2010	7.990,00
2003	2.690,00 2001	1.990,00
2004	5.990,00 1999	1.990,00 1999	6.700,00 2004	3.190,00 2006	6.390410 2004	6.690,66 2004	5.790410
XEN0N.SP.P0DV, TEMP0MAT TEMP0MAT, EL PAKET, KLIMA USNJE, POIR SERV.KMJIGA TIMP0MAT, AUI PLAT, K1IMA KUHA, 2.1AST, P01R.SERV.K, ALUPLAT., AVT. KLIMA, EL PAK. KUMMBVDL KONTROLE UJMA, MEGLENKE, EL PAKET 6SED.+T0V0R, VLEČNA NAPIL RIAVIB, USNJE, ALU DODATKI ROLBAR, VLEČNA KUDKA KUMA, MEGL, NASL ZA ROKO KUMMBVOLKONTRJIIEGL 1,IAST.JWT.KLIMA,EL PAKET 6STVP.MENJ,TIMP0MAT
ČRNA KOV. TEMNO MODRA KOV. ZLATA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA KOV. BELA
SREBRNA KOV. TEMNO SIVA KOV. BELA ČRNA
SIVDČRNAKOV. SREBRNA KOV. SV.M0DRAK0V. SREBRNA KOV. SV.M0DRAK0V.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
Mali oglasi
STORITVE


ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 1 8, www.roletarstvo-arnus.si / info@roletarstvo.arnus.si.
VSÂBC CETWEÍK ©B 1®. URI
IL0VEM8DCIIH [P®P 1 T®^
7 SLOVENSKIH FOLIC IN VALČKOV
1.	GENIJALCI - Tam na vasi
2.	NATALIJA K0LŠEK- Rada bi te pocukala
3.	WERNER-Križ na duši
4.	BOŠTJAN KONEČNIK-Oto
5.	OBVEZNA SMER & A. KRALJ - Tako lahko je reči ljubim te
6.	ŠPELA GROŠELJ - Češnja na torti
7.	NEJC KASTELIC-Adijo pamet
T. PEGAZ-Jaz sem taka
2.	EKART - Kam odšle so veselice
3.	ZLATI DEČKI-Na nebu lep oblak
4.	OKROGLI MUZIKANTJE - Francoski poljubček
5.	SLOVENSKI ZVOKI - Pozno v noč
6.	UNIKAT-Srce ne razume
7.	NARCIS-Šopek želja
---------------------
idOVEiSKIH FOP 1 TOP
Glasujem za:_
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:_
Naslov: Tal. Številka
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in vi-sokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Tel. 051 667 170. KUPIM jagenjčke. Tel. 040 322 953. PRODAM telico, brejo 8 mesecev, lisasto, in kravo, brejo 3 mesece, prvesni-co, lisasto. Gsm 031 430 285.
NEPREMIČNINE
PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642 195.
V Senčaku pri Juršinci štev. 16 in 18 prodam zemljišče z gospodarskim poslopjem. Tel. 758 53 21._
PRODAMO novo naselje vrstnih hiš v Skorbi, ki bodo vseljive konec leta 2013. Informacije 041 646 662. Lon-čarič Aleksander, s. p., Hajdina.
KMETIJSTVO
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
PRODAM drva, bukova, ugodno (debelo cepana in v hlodih) ter možnost razreza in dostave. Tel. 051 632 814.
PRODAMO telico simentalko, staro
eno leto. Tel. 041 326 952._
PRODAM drva v hlodih, kamionska
dostava. Tel. 041 767 760._
NESNICE, mlade, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o., p.p. 13. 228B Hajdina
10:3010. let MePZDU Breg Ptuj 12:00 Video strani
18:00 Dornava - Oddaja iz preteklosti 19:40 Ptujska kronika
20:00 Revija Mladinskih pevskih zborov 2. d 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
Uredništvo: tel.:02 754 00 30
Marketing tel.: 02 780 69 90 www.siptv.si
Minile zate vse so bolečine, v srcu si pustil lepe nam spomine, čeprav si mogel veliko pretrpeti, s teboj bilo nam je lepo živeti. Vse, kar storil si za nas nekdaj, hvala ti za vekomaj.
SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 18. maj 2012, ko nas je za vedno zapustil
Ignac Lozinšek
IZ SEL 20
Hvala vsem za podarjeno svečko v spomin nanj.
Tvoji najdražji
DOM-STANOVANJE
VIR na hrvaškem pri Zadru, oddam apartma za 5 oseb in apartma za 3 osebe. Oba sta s klimo, TV in oddaljena 100 m od peščene in kamnite plaže. Tel. 041 748 327._
KOPER - APARTMAJI do 4 osebe 245 €/teden, do 6 oseb od 315€ /teden, poleg urejenega brezplačnega kopališča. Kontakt 041 337 744._
ODDAM dvosobni apartma za 4 osebe pri Zadru, tel. 031 742 714.
VIR PRI ZADRU, oddam dvosobni apartma za štiri osebe, prosto junij in avgust, oddaljenost od morja cca. 150
m. Tel. 031 742 714._
ODDAM poslovni prostor v izmeri 90 m2, z možnostjo najema skladišča v izmeri 200 m2. Lahko najamete samo
skladišče. Gsm 041 328 461._
VIR PRI ZADRU - apartmaji ROZI, 100 m od plaže, ugoden najem. Tel. 00385 91 593 4752.
RAZNO
PO SIMBOLNI ceni prodam pralni stroj Gorenje 604, TV-anteno, digitalno, 29 programov, komplet snežne verige 13 ali menjam za 15 col, lok prtljažnika -avto z robom Spojler Clio II, rdeč. Tel. 031 660 468.
5 P	Televizija
Skupnih Internih Programov
Napovednik, tudi na www.siptv.si
00:00 Video strani 8:00 Revija malih pevskih skupin 9:15 Polka in Majolka 10:15 Utrip iz Ormoža 11:1010. let MePZDU Breg Ptuj 13:00 Video strani 18:00 Ujemi san|e 19:30 Glasbene novičke z Ingrld 20:00 Revija plesnih skupin 21:30 Gostilna pri Francetu 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Koncert MePZ Gerečja vas 9:15 Koncert vokalne skupine Snežet 10:20 Revija odraslih folklornih skupin 11:30 Oddaja ŠKL 12:30 Video strani
18:00 Starše-Samopod	.
20:00 Večer ljudskih pesmi in plesov na Hajdini 21:00 Hajdina - Iz domače skrinje 22:10 Gostilna pri Francetu 23:10 Video strani
00:00 Video strani
8:00 Revija Mladinskih pevskih zborov 1,
»NE ZAMUDITE ŽIVLJENJSKE PRILOŽNOSTI IN RAZVIJTE SVOJ GLASBENI TALENT«
Glasbena šola Ormož
Kolodvorska cesta 7 Tel: 741 O 730
Vabi na:
VPIS UČENCEV
NA VSE GLASBENE INSTRUMENTE, PETJE IN PRIPRAVNICO BALETA
Vpisujemo tudi v predšolske programe.
kjer bo pouk brezplačen: 5 letni - Predšolska glasbena vzgoja 6 letni - Glasbena pripravnica
Vpis učencev - novincev v Glasbeno šolo Ormož za šolsko leto 2013/2014 bo v sredo. 22. maia 2013. od 14. do 17. ure, v prostorih šole.
Število učencev je omejeno. O sprejemu v glasbeno šolo, bodo kandidati pisno obveščeni.
C(C RA DIO PTUJ
89,8 ° 98,2 "104^3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Zavrč • Z okrogle mize o prihodnosti obmejnih občin
Kaj prinaša vstop Hrvaške v EU?
V Zavrču so sredi minulega tedna organizirali okroglo mizo, na kateri so vabljeni gostje s Policijske uprave Maribor in tamkajšnjega Carinskega urada pojasnili, kakšne in kje bodo spremembe ob vstopu sosednje Hrvaške v Evropsko unijo.
Vodja oddelka za državno mejo in tujce na Policijski upravi (PU) Maribor Andrej Ramot je uvodoma povedal, da se delo za policiste ob meji ne bo spremenilo: „Res je, da se zunanja meja EU z vstopom Hrvaške preseli na južno hrvaško mejo s Srbijo, vendar pa zunanja šengenska meja ostaja pri nas. Samo gibanje ljudi ob meji oz. preko nje se tako v ničemer ne spremeni, edina razlika je v tem, da na mejnih prehodih ne bo več carinske službe, kasneje pa se bo izvajala skupna kontrola mejnih policistov."
Marsikdaj je v obmejnih občinah tudi slišati, da znajo biti mejni policisti do domačinov pri nadzoru, ki živijo na tem območju, precej strogi. Tega sicer Ramot ni zanikal, čeprav je povedal, da je poleg kritike slišati tudi pohvale: „Sicer pa policisti morajo izvajati šen-genske standarde; Slovenija se je k temu zavezala do vseh članic EU. Torej policisti moramo skrbeti za varnost vseh državljanov EU, ne le slovenskih. Generalno pa se policisti ob meji res trudijo, da s svojim delom čim manj obremenjujejo domačine."
Policist Igor Belšak s Policijske postaje Gorišnica pa je
Na okrogli mizi so sodelovali: (z leve) pomočnik komandirke Policijske postaje Gorišnica Igor Belšak, podžupan občine Zavrč Janko Lorbek, vodja oddelka za državno mejo in tujce na Policijski upravi Maribor Boris Ramot, policijski inšpektor na oddelku za državno mejo in tujce PU MB Anton Cafuta in pomočnik direktorja Carinskega urada Maribor Andrej Dobaj.
dodal, da se ves čas zelo trudijo vzpostavljati in ohranjati dobre odnose s krajani, živečimi v obmejnem pasu: „Prav sodelovanje z domačini je ena naših primarnih nalog pri izvajanju nadzora na terenu, saj se pri teh nalogah gibljemo tudi po njihovih zemljiščih in jih ne želimo vznemirjati po nepotrebnem. Res pa je, da je prav naše območje dela v okviru PU Maribor v preteklih petih letih najbolj obremenjeno, tudi sam teren je težak, veliko je prevoznih poti in cest, zato je potrebnega toliko več gibanja
policijskih patrulj." Nadzor na mejnem območju po besedah Belšaka izvajajo tako z mobilnimi patruljami z avtomobili in motorji, pa tudi peš in s helikopterskimi preleti.
Cariniki bodo kontrolirali gorivo
■	■	I II I	V|
in izvajali izvršbe
Če se z vstopom Hrvaške v EU prvega julija letos ne bo spremenilo delo policistov, pa to nikakor ne velja za carinike; slednjih namreč na mejnih
prehodih ne bo več.
Pomočnik direktorja Carinskega urada Maribor Andrej Dobaj je o tem povedal: „Res je, prvega julija se carina umika z vseh mejnih prehodov, razen treh, kjer pa se bo opravljalo le uvozno in izvozno carinjenje blaga. Z vstopom Hrvaške v EU bo torej mejni režim podoben, kot je zdaj z Avstrijo. Vendar pa še vedno ostajajo omejitve pri trošarinskih izdelkih, kot so alkohol, cigareti in goriva. V skladu z evropsko uredbo bo tako lahko posameznik prinesel ob vsakokratnem prehodu
meje do 800 cigaret, 400 ciga-rilosov, 200 cigar, en kilogram drobno rezanega tobaka, 10 litrov žganja, 90 litrov vina in 110 litrov piva. Več od tega ne bo dovoljeno oziroma bi bilo potrebno ob večjih količinah teh izdelkov izvesti celoten trošarinski postopek, ki pa je precej zapleten in primernejši za podjetja." Povsem prost bo tudi prevoz oz. pretok grozdja, živine, škropiv ipd., seveda pa se bo moral opravljati preko mejnih prehodov.
Cariniki se bodo z mejnih prehodov umaknili v notranjost države, kjer se bo nadzor, ki ga zdaj že opravljajo v manjšem obsegu, še poostril: „Več bo mobilnih oddelkov na terenu, saj bo v njih zaposlenih okoli 160 carinikov, ki bodo vršili nadzor 24 ur dnevno, največ seveda na avtocestah, pa tudi na ostalih cestah, v mestih in na kritičnih točkah. Sicer pa bo Carinska uprava izvajala tudi izvršbe ter na ta način prezaposlila višek zaposlenih na mejnih prehodih. Gre za izvršbe policijskih glob, izvršbe sodišč, izvršbe za gospodarsko zbornico in za ZPIZ. Konkretno v Mariboru smo specializirani za izvršbe glob"
Dobaj pa je izpostavil še delo mobilnih enot: „S temi se bodo ljudje največkrat srečali ob kontroli goriva. Zato bi že zdaj predlagal voznikom, naj vendarle ne uporabljajo nedovoljenih goriv. Poleg kazni, ki znaša 400 evrov in obvezno čiščenje rezervoarja, se s takšnimi gorivi povzročajo tudi motnje in okvare motorjev."
SiM
Ormož • Pomerili so se v znanju o prometu
Kaj veš o prometu?
V četrtek popoldne je na OŠ Ormož potekalo 7. medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu?, ki ga pripravlja Svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi.
Tekmovali so učenci 7., 8. in 9. razredov. Ekipno je zmaga pripadla OŠ Miklavž pri Ormožu, ekipa OŠ Ormož je osvojila drugo mesto, OŠ Ivanjkovci pa tretje. V posamični konkurenci pa je zmago odnesel Renato Kozel iz OŠ Ormož, ki se bo 1. junija udeležil državnega tekmovanja v Ljubljani.
Vrstni red tekmovanja so letos zaradi napovedanega dežja postavili na glavo in so zato najprej izvedli praktično vožnjo s kolesom po mestu in
spretnostno na poligonu, na koncu pa so napisali še teste znanja preko on-line računalniškega sistema. Gre za državni program, v okviru katerega računalnik sam izbira vprašanja, zato dobi vsak tekmovalec svoja vprašanja, ki jih je na voljo nekaj sto.
Marjan Munda, predsednik Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi, je povedal, da so bili rezultati tekmovanja zelo do-
bri, ugotovili pa so, da učencem manjka izkušenj s praktično vožnjo po mestu. Zato so se dogovorili s Policijsko postajo Ormož in vodji posameznih policijskih okolišev, da bodo prihodnje leto po okoliških krajih izvedli predtekmovanje, pri katerem bo poseben poudarek na mestni vožnji. „.Po
mestu je bila proga dolga 1500 metrov in je vodila od šolskega parkirišča, mimo stare lekarne do občine, kjer so učenci zavili levo, nadaljevali do Time in bencinske črpalke, pri avtobusni postaji pa spet levo in nazaj na šolsko parkirišče. Tudi v preteklih letih je bil rezultat dober v vseh preizkušnjah, razen v vožnji po mestu. Največ težav imajo z gledanjem nazaj ter levo in desno, preden nakažejo smer v križišču. Učenci preslabo gledajo okrog sebe in pazijo na svojo varnost," meni Munda.
Tudi letos se nadaljuje čudna praksa, da se šoli iz občin Sveti Tomaž in Središče ob Dravi tekmovanja nista udeležili. Kot je
povedal Marjan Munda, menda vsako leto obljubljajo, da bodo na tekmovanje prišli, potem pa jih ni. Ponudili so jim tudi, da se tekmovanje izvede v kateri od novih občin, vendar tudi ta ponudba ni naletela na odziv. „Pravega razloga, zakaj jih ni na tekmovanje, ne vem, tudi od odgovornih na občinah ne dobim ustreznih odgovorov. Enako tudi šole ne kažejo zanimanja. Občina Ormož se trudi, da bi v vseh treh občinah s takšnimi akcijami pripomogli k prometni vzgoji mladine, da bi se dobro znašli v prometu. Žal smo pri teh prizadevanjih neuspešni," je zaključil Marjan Munda.
Viki Ivanuša
Osebna kronika
Rojstva: Nataša Belšak Šel, Spuhlja 10, Ptuj - deklica Tinkara; Sanja Božičko, Stogovci 33, Ptujska Gora - deklica Zara; Mojca Korošec, Čučkova ulica 13, Kidričevo - deklica Nuša; Branka Galun, Sestrže 48, Majšperk - deklica Karin; Lucija Poslek, Žahenberc 57, Rogatec - deček Filip; Neda Frangež, Ivančičeva cesta 26, Ankaran - deček Aleksander; Tanja Medved, Lovrenc na Dr. polju 8 g, Lovrenc - deček Jakob; Danijela Čeh, Bišečki Vrh 15, Trnovska vas - deklica Glorija; Nataša Viher, Nova vas pri Ptuju 106 a, Ptuj - deklica Alina; Martina Herga, Drstelja 29, Destrnik - deček Blaž; Saša Kamenšek, Pobrežje 93, Videm pri Ptuju - deklica Tjaša; Špela Polc, Podlehnik 7 b, Podlehnik - deklica Brina; Valerija Cafuta, Grajenščak 67, Ptuj - deklica Zala; Erika Petrovič, Stojnci 92 a, Mar-kovci - deklica Zarja; Mihaela Arnuš, Krčevina pri Vurbergu 152, Ptuj - deček Matija. Umrli so: Franc Tomanič, Gerečja vas 1 c, roj. 1936 -umrl 9. maja 2013; Jožef Tra-fela, Mejna cesta 8, Ptuj, roj. 1936 - umrl 9. maja 2013; Ana Bečirovič, roj, Rajh, Apače 154, roj. 1935 - umrla 12. maja 2013; Janko Sven-šek, Ulica 25. maja 19, Ptuj, roj. 1922 - umrl 14. maja 2013; Janez Grabar, Cesta 8. avgusta 23, Ptuj, roj. 1948 - umrl 14. maja 2013; Franc Travnikar, Frankovičeva ulica 5, Ptuj, roj. 1935 - umrl 15. maja 2013.
Poroke - Ptuj: Miran Skok in Sonja Pajenk, Jiršovci 56 a; Borut Cvetko, Gregorčičev drevored 13, Ptuj, in Brigita Bez-jak, Podvinci 104 a; Franc Me-ško, Drakšl 1, in Lidija Bezjak, Prvenci 7 d; Ivan Gabrovec in Romana Jelen, Ložina 1; Miha Tolič, Medribnik 3, in Mihaela Gričnik, Planina na Pohorju 19; Albin Dizdarevič in Mojca Pavko, Mestni Vrh 2 a. Poroka - Ormož: Jakob Terbuc, Partizanska ulica 6, Središče ob Dravi, in Jožica Poplatnik, Livarska ulica 7, 1241 Kamnik.
Íj^oíluíajie naí na í<jE,to<jYi£,m ijitztui
RADIOPTUJ
net, áfiíetot
www.radio-ptuj.si
Napoved vremena za Slovenijo
Hladen majnik ti gotovo da slame dosti in tudi sena.
Foto: Viki Ivanuša
Poleg vožnje s kolesom po poligonu in mestu so morali tekmovalci pokazati tudi poznavanje prometnih predpisov. Najboljši skupni rezultat je dosegel Renato Kozel iz OŠ Ormož (levo).
Danes bo v vzhodni Sloveniji in ob morju povečini sončno. Drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami, deloma plohami. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, ob morju 14, najvišje dnevne od 16 do 21 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, ki bodo pogostejše v vzhodni Sloveniji. Na Primorskem bo v sredo zapihala burja, ki bo v četrtek ponehala.