/ Izhaja ob sobotah / L|ubl|ana, 29. XI Dogfo p I a C a n PoStnl g o t o v I n • vllka 2 Dl n Tednik la vse 1930 Naurotnln« i 1 meno 8 Din, v« leta 20 Din, i banditi živeli od manjših tatvin ali sličnega — da, nekateri bi ' morda sploh ostali pošteni! Tako pa so se vrgli na ’te neverjetno plodo-nosne posle in so malone čez noč obogateli. Tako1 si lahko dovoljujejo luksuš, da podkupujejo policijo in plačujejo njih molčečnost. Če me vprašate, zakaj je največ banditov baš v Čikagu, vam odgovorim, da zato, ker je Či-kago novo mesto, čigar prebivalstvo in bogastvo neprestano naraščata. Prinesel sem vam jako poučno statistiko. Meseca junija 1930 je štel Čikago tri milijone 373.75" l judi, to je 672.048 več kakor leta 1920. Pomislite dalje, da je Čikago bolj kakor katero drugo mesto „talilni lonček1* Amerike, izpremešanost plemen vseh krajev sveta z vsemi njihovimi navadami. V Čikagu je samo 23 odstotkov pravih yankeejev, „sto-odstotnih Američanov", kakor jim pravimo. Vse drugo pa je sestavljeno iz Poljakov, Švedov, Nemcev, Italijanov, Ircev, črncev ... Tudi se ne smete' čuditi, da se banditi med seboj pobijajo. Kadar si pridejo pri kupčiji navzkriž, se vendar ne morejo obrniti na gosposko, da jim bo odmerila pravico! Zato si pravico sami režejo, in imeli ste priložnost prepričati se, da se pri tem ne obotavljajo. AL CAPONE V ČIKAGU Saj res, skoro bi bil pozabil: nisem vam še povedal največje današnje novice. Al Capone se je vrnil v Čikago!" Capone v Čikagu! Hudiča! Kar so ga pustili na prosto, je živel v Miamiju na Floridi, na svojem 'čarobnem 'otoku, odko- der je Je .zdaj pa zdaj odletel z letalom na zabavo v Havano... „Ali je pa tudi res, kar •mi poveste?" t Moj prijatelj se je zasmejal z. nasmeškom, ki ga je pokojni Co-nan Doyle podelil Sherlocku Holmesu: „lzvolite zabeležiti za potomstvo, da se je Capone, Al Scar-1’ace Capone (Capone Brazgoti-nec), on in nihče drugi vrnil v petek 1. avgusta 1930 v svoje dobro mesto Čikago! Mi od policije ga od tega dne že jako vneto iščemo. Nisem vam o tem nič govoril, ker sem bil preveč zaposlen. Rekli so nam, da se.je vrnil v svoje domače mesto, v Cicero, ki je v okolici Čikaga, in da so mu njegovi italijanski rojaki priredili banket v hotelu VVestern. l isto zastran banketa so seveda čenče. Da Se je vrnil,' to pa drži." ..Ali ga boste aretirali?" „To je pa že manj gotovo. Sicer pa, če ga primemo, ali ga lahko trajno obdržimo v zaporu?... Amerika je dežela, kjer je osebna svoboda tako zelo zajamčena, da se res spretnim zločincem ni treba bati kazni. Pod katero obtožbo naj vtaknemo Sovražnik javnosti, ki In tako sem se vrgel na zasledovanje Ala Capona, „carja banditov", obenem pa sem se trudil, da bi se srečal s Špikom O Donnelom, „doyenom banditov'1, ki je razen Capona gotovo najnenavadnejša pojava tega lepega sveta. Nikoli ne morem dovolj poudariti: Amerika je obljubljena dežela za žurnalistiko. Vsi se trudijo, da nam nalogo kar moči olajšajo. V Evropi si ne morete predstavljati, koliko podpore sem dobil na vseh straneh pri svojem poizvedovanju. Bogine, skoro sem prepričan, da bi mi bila čikaška policija, če bi mogla, aretirala Ala Capona, in sicer samo zato, da bi mi pripra- mogočnega A la Capona v luknjo?... Ničesar nimamo v rokah, s čimer naj bi ga zašili ... A vendar... Ali vas ni začudilo, da se je Al Capone vrnil v Čikago baš tisti dan: ko so ubili J čaka /u-to? ... Ali vas ni osupilo tudi to, da so bili v pctorici mož, ki so ubili Zlito v hotelu na bregu Nemahbinskega jefcera, kakor tudi v oni petorici, ki »s.o ga naskočili mesec prej v čikaškejn „Ioopu“, dozdevno sami Italijani?... Večina Caponovih morilskih pajdašev so njegovi rojaki. Kadar je šel v opero, je sedeže v njegovi loži vselej posedla telesna straža samih Italijanov. Saj je bil tudi John I orrio, ki je privedel Capona iz Brook-lvna v Čikago, njegov rojak. Ta I orrio je bil divji; neobrzdan človek in je imel dosti zločinov na vesti; leta 1925. pa so ga člani tolpe Bugsa Morana malone ubili. To 11111 je nagnalo strah v kosti in je baje pobegnil v Italijo, s težkimi denarji seveda, ki jih cenijo na več milijonov Od tistega dn' pravijo Caponu „car banditov". Pa tudi njegov sovražnik Bugs Moran ima v službi Italijane, zlasti proslulo „unione Si-ciliana". Ti bratomorni boji zadajajo pošteiiim Italijanom ne-niale skrbi." pa ga množica obožuje vila zaželeno priliko, da se seznanim z njim. Toda Capona so aretirali samo enkrat zaradi prepovedane noše orožja! In vendar se je od tistega dne pred devetim leti, ko ga je Johnny Torrio, takrat desna roka drugega bandita Jima C olossima, poklical iz Brooklv-na v Čikago, tistega dne po še danes ne 'pojasnjenem umoru omenjenega Jima Colossima, zapletel v nič manj ko petdeset zločinov. Izgovorjava angleških besed Diamond Joe Esposito (dajemoiul džoe es pozi to), ime. — Yaiikee (jen-k i). — Sherlock Holmes (šerlok llomz), junak pisatelja detektivskih povesti Dovlu. — Four Devils (for deviz). Jo Hanns Rosler: Oglas Pet tisoč pet sto petinpetdeset žena se je odpeljalo v petek zjutraj na letovišče. Pet tisoč pet sto petinpetdeset veselih zakonskih mož je ostalo v petek zjutraj srečnih in zadovoljnih v Berlinu. Pet tisoč pet sto petinpetdeset poljubov je bilo izmenjanih za slovo (po nekod dvojnih, po nekod sploh nič), pet tisoč pet sto petinpetdeset strumnih „vdovcev“ je v petek zjutraj z vedrim licem stopilo na svobodna berlinska tla. V petek opoldne so izšli opoldanski listi. Na zadnji strani se je v vseh videlo z velikimi in debelimi črkami: ..Slamnati vdovci! Vaša ura je bila! Vaše žene so v letoviščih. Prvi večer se vam bliža, ko boste brez žene. Obrili ste se, počesali, sfrizirali in popudrali. Načičkali ste se in naličkali, očohali, zlikali, oprali in umili. Čemu? Zakaj? In sploh? Mi vemo, kje vas čevelj žuli! Mi vemo, česa želite! Mi vemo, česa potrebujete! Po čemu dolgo iskanje? Pridite brž v razstav-ljalno lopo D na Cesarskem nasipu. Tam se vam smeje sreča. Tlam boste svoje žene brž pozabili. Tam boste našli to, kar iščete, kar potrebujete, kar želite, po čemer koprnite. Pridite takoj! Vsaka ura je važna, dokler vaše žene še ni domov.“ Pet tisoč pet sto petinpetdeset strumnih slamnatih vdovcev je bralo oglas. Pet tisoč pet sto petinpetdeset strumnih slamnatih vdovcev si je pogladilo brado. Pet tisoč pet sto petinpetdeset strumnih slamnatih vdovcev se je odpeljalo v razstavljalno lopo D na Cesarskem nasipu. V petek zvečer ob osmih je naglo vozil rešilni avto na Cesarski nasip. Razstavljalna lopa D je bila videti jako mirna. Ne luči ne glasu. Skozi vrata so prinesli nosilnico. Ranjenec je trudno privzdignil glavo. „Kako neki je prišlo do tega?" je vprašal zdravnik. „Sam ne vem," je zastokal ranjenec. „Čedalje več mož se je zgrinjalo okoli mene, me tolklo in udrihalo po meni, kamorkoli je padlo." „A zakaj?" „Ste brali oglas v današnjih opoldanskih listih?" je čez nekaj časa odgovoril ranjenec. „Oglas zastran slamnatih vdovcev?" „Da. ln?“ je začudeno vprašal zdravnik. „Nu,“ je trudno odgovoril siromak, „jaz sem zastopnik električnih aparatov za kuhanje in sem te predmete razstavil v lopi D. Te stvari so namreč, kakor sem inseriral, baš tiste, ki jih potrebuje slamnati vdovec, kadar je brez žene. Kako sem si mogel misliti!...“ Inkaso Zagode išče službe in trka od Ponči ja do Pilata. Vse zaman. Naposled se ustavi pri trgovcu Zgubi. „Nu, poskusili bi lahko," meni Zguba. „Dal bi vam nekaj za poskušnjo. Če stvar izvedete, vas sprejmem. Tvrdka Dolgar & Krednik nam že dve leti dolguje deset tisoč dinarjev. Vsi opomini so bili doslej zaman. Prinesite nam denar." „Samo eno vprašanje," meni Zagode in si zabeleži ime. „Ali imata Dolgar & Krednik še drugih dolgov?" „Kolikor hočete, iz njih se niti ne vidita." „Jutri dobite denar," reče samozavestno Zagodč. Pride drugo jutro in z njim Zagode. In z njim denar. Natanko deset tisoč dinarjev. „Kako ste to napravili?" se čudi šef. Ne razume. „Nič lažjega. Povedal sem jima, da pojdem, če ne plačata, k vsem njunim drugim upnikom in jim povem ...“ „Da nočeta plačati?" „Narobe — da sta naš dolg poravnala!" Jo Hanns Rosler: Promet Promet je znašal samo deset dinarjev na elan. Vkljub temu so šef in nastav-ljenci velike modne trgovine Štol' & Plahta nasl. imenitno živeli od tega prometa. In to je bilo takole: Pri blagajni je sedela blagajničarka. Blagajničarka je imela raci irko. Kupec je kupil gumijast plašč. In plačal zanj pet sto dinarjev. „Sto dinarjev več ali manj," si je mislila blagajničarka, vzela radirko in zabeležila: „Štiri sto dinarjev." Čez kosilo si je nadebudni šefov sin ogledal blagajno. .Sin je imel radirko. Bral je postavko štiri sto dinarjev. „Sto dinarjev več ali manj," si je mislil, vzel radirko in zabeležil: „Tri sto dinarjev." Zvečer je mati pregledovala blagajno. Mati je imela radirko. Blagajna je izkazovala tri sto dinarjev. „Sto dinarjev več ali manj," si je mislila, vzela radirko in na novo zabeležila: „Dve sto dinarjev." Oče je kontroliral blagajno. Oče je imel radirko. V blagajni je bilo dve sto dinarjev. „Sto dinarjev več ali manj," si je mislil, vzel radirko in zabeležil: „Sto dinarjev." Oče je prenesel dnevno stanje v zasebno knjigovodsko knjigo. Stanje je bilo zdaj sto dinarjev. „Nekaj je vendarle treba skriti tudi pred davkarijo," si je rekel, vzel radirko in na novo zabeležil: „Deset dinarjuv." In tako se je zgodilo, da promet modne trgovine štof & Plahta, nasl. ni znesel več ko deset dinarjev na dan, pa so vendar od tega vsi imenitno živeli. MJKCARD: V" % mladadf&: Ta roman je začel izhajati v 42. številki „Romana“. Današnje nadaljevanje je sed ni o. Novi naročniki naj pri naročilu izrečno zahtevajo še prejšnjih šest številk. Nato skoči in pobegne, kar so ga noge nesle, v votlino, na velik smeh Ainahagerov, ki sem jih takrat prvič videl smejati se. Toda žena se ni smejala. Narobe, kazalo je, kakor da hoče počil* od besa in togote, tem bolj, ker so jo druge dražile in se ji smejale. Ko sem to gledal, sem si mislil, da bi nemara bilo bolje, da se Job vrne k njej, ker se nam drugače utegne stvar še maščevati. In res se je pokazalo, da sem imel prav. Ko se je „daina“ odstranila, se je Job vrnil, strašno vznemirjen, besno gledajoč vsako žensko, ki je le korak stopila proti nam. Porabil sem priliko in pojasnil ljudem, da je bil Job oženjen in da je doživel jako slaba izkustva z ženskami, in ga je zato vsake ženske strah. Toda moje tolmačenje so možje sprejeli z ledenim molkom; tako smo videli, da je Jobovo ravnanje razžalilo zadrugo, čeprav so se ženske še dalje — po vzorcu svojih civiliziranih sester — rogale svoji tovarišici. * V početku nismo ničesar vedeli o poreklu in običajih tega nenavadnega naroda, ker nam nihče ni hotel o tem govoriti. Toda čez dva tri dni smo vendar nekaj malega doznali od Leonove prijateljice Ustane, ki je hodila za njrm kakor senca. Zvedeli smo, da imajo Amahageri kraljico — Ona je njihova kraljica. Vendar jo le redko vidijo, komaj vsake dve, tri leta enkrat, kadar hodi sodit krivce; toda vselej je ogrnjena v debel črn plašč, tako da ji nihče ne vidi v obraz. Vsi tisti, ki ji služijo, so gluhonemi in ne morejo ničesar pripovedovati; vsekako pa drži, da je Ona lepa kakor nobena druga ženska na svetu. Pravijo tudi, da je neumrjoča in da ima oblast nad vsem živim in mrtvim; toda ona, Ustana, o tem ne more ničesar povedati. Po njeni sodbi si kraljica izbere od časa do časa moža in kadar se ji rodi žensko dete, da moža umoriti. Kadar to žensko dete zrase, sede na prestol za materjo. 'Poda o vsem tem ona ničesar natančnega ne ve. Njej se pokoravajo vsi v deželi, kdor se ji ne pokorava, pa ga čaka gotova smrt. Vse to in še marsikaj drugega smo zvedeli od Ustane v onih štirih dneh, preden se je naša pustolovščina prav za prav šele začela. Vsa stvar je bila nenavadno zanimiva, da, uprav neverjetna. VIII SVEČANOST IN KAR JE PRIŠLO ZA NJO Drugi dan so nam javili, da pri rede zvečer svečanost nam na čast. Rad bi jih bil pregovoril, naj take reči opuste, češ da smo preprosti ljudje, ki nam ni kaj do slovesnosti, toda vse moje besede so bile zaman. Baš ob solnčem zahodu mi sporoče, da je vse pripravljeno, in jaz z Jobom stopim v votlino, kjer dobim že Leona in Ustano. Bila sta nekje na izletu in nista vedela, kaj se pripravlja; ko ji povem, uzrem na njenem lepem licu izraz groze. Obrne se, prime nekega moža v bližini za ramo in ga z zapovedujočim glasom nekaj vpraša, česar nisem razumel. Njegov odgovor jo je nekoliko umiril. Ogenj v votlini je bil tisti večer nenavadno velik in v širokem krogu se je zbralo okoli njega pet in trideset mož in dve ženski, Ustana in ona druga, pred katero je hotel Job pobegniti kakor oni znani mladenič iz svetega pisma. Možje so sedeli in molčali po svoji navadi, vsi so imeli svoje veliko kopje zraven sebe. Samo eden ali dva sta bila' oblečena v rumeno platno, vsi drugi pa niso imeli na sebi ničesar drugega kakor leopardovo kožo okoli bokov. ..Kakšnega vraga imajo neki spet na umu?“ me vpraša Job z nekim čudnim strahom. ,Joj, pomagaj mi Bog, že spet ona ženska, ki mi ne da miru. Nu, upam, da me ne bo več nadlegovala, ker sem jo prvič odbil. Kar gnusi se mi, ko gledam te ljudi. Hu, hu! Poglejte, tudi Muhameda so povabili na večerjo. In moja ljubljenka govori z njim tako milostno kakor še nikoli. Hvala Bogu, da nisem jaz na njegovem mestu!" Pogledali smo in videli, kako je ona ženska prijela Muhameda za roko in ga potegnila iz kota, kjer je sedel in klical Alaha. Na obrazu se mu je videlo, da ne gre prostovoljno, in noge so se mu tresle; mislim, da mu je več pomagalo kopje visokega Amaha-gera za njim, da je vstal, kakor pa milostljiva roka one zapeljive žene. „Če hočem biti odkrit,“ sem šepnil, ..moram priznati, tla mi ta svečanost nič ka.j ne ugaja. \ endar mislim, da bo še najbolje. če se stvari kolikor moči prilagodimo. Ali imata revolverje pri sebi? Dobro bo, če jih nabašeta.“ i ..Jaz ga imam,“ reče Job; „to-da gospod Leon nima drugega kakor lovski nož." Videč, tla ne bi bilo dobro, če bi Leon stopil po svoj revolver, smo predrzno stopili k ognju in posedli s hrbtom proti zidu. Šele ko smo že sedeli, je začela krožiti od roke do roke lončena posoda, v kateri je bila neka vrela pijača, prav nič ne okusna, narobe; kar želodec se je obračal od nje. Posoda, v kateri je bila ta pijača, je bila jako čudna. Bila je iz nekega črnega tvoriva, ki ni bilo gladko nego hrapavo. Na vnanji strani je bil na posodi spredaj naslikan lovec, ki napada slona s kopjem, zadaj pa je bila slika, ko lovec strelja na antilopo. Celo uro se ni nič zgodilo, in ves ta čas je samo posoda krožila iz roke v roko. Nihče ni iz-pregovoril besede. Vsi smo sedeli molče in gledali v veliki plamen. Čudna je bila vsa ta svečanost. Zdajci, čisto iznenada sem videl, da so se Amahageri začeli gibati. In takrat je neki mož z druge strani kroga zavpil: ..Kje je meso. ki ga bomo jedli?" Vsi so odgovorili v zboru in iztegnili roke v ogenj: „Meso pride." „AIi je kozje?" vpraša isti človek. ..Meso je koze brez rogov, iz nečesa, kar je več kakor koza in kar bomo ubili," odgovore vsi v zboru. ..Ali je vol?" vpraša isti mož. „Vol je brez rogov, nekaj več je kakor vol. a mi ga bomo ubili." je spet odgovor. Potem vse utihne in z grozo vidim, kako je ona ženska zraven Mohameda začela njega božati in milovati in ga klicati s sladkimi besedami, pri čemer so se njene iskreče se oči pasle na njegovem trepečočem telesu ... Ne vem, zakaj nas je ta pogled Potegnil sem revolver in gn izpnlil na ono peklensko žensko. tako prestrašil, toda videl sem, da je zgrozil tudi Leona. Lasje so se nam naježili. Božanje je bilo tako kačje in ne vem kako, da se, mi je zdelo, kakor da je to. samo del grozne ceremonije.. In res smo pozneje zvedeli. da je to milovanje imelo namen žrtev prepričati, da ga žena ljubi ter ga tako pomiriti z usodo, da potem umre ves srečen in blažen. • Muhamed je, kar videl sem, pod temno kožo pobledel. ..Ali je meso pripravljeno za kuhanje?" vpraša isti glas nekoliko hitreje kakor prej. ..Pripravljeno je, pripravljeno/' „v\li je lonec segret, da ga sprejme vase?" vpraša vreščeč VSAK HAN HVHMSAN.li: Odgovori na 11. strani 1. Kateri znameniti pesnik je umrl >0. novembra pred 30 leti? 2. Koliko kometov pozna astronomijo ? 3. Kakšno temperaturo preneso trihine? 4. Za koliko je v zadnjih 50 letih zrasla povprečna človeška starost? 5. Kaj je lažje: 1 liter vrele vode ali mrzle? (>. Katera visoka gora stoji na tako nemirnih ognjeniških tjeh, da se maje že pri hudem vetru? ?. Kutero mesto in otok istega :inieno 'ležita ravno na drug drugemu nasprotni tečki zemeljske oble? glasj da je grozno odjeknilo po vsej 'votlini. ..Segret je, segret!" „0 Bog!" vzklikne Leon. Med tem ko je oni starec'še govoril, in še preden smo se utegnili zavesti, sta planila na noge dva Amahagera in pograbila dvoje velikih klešč, jih porinila v ogenj, ženska, ki je božala Muhameda, pa je zdajci segla pod pas po vrv in jo Vrgla Muhamedu okoli ramen, dva moška pa sta ga zgrabila za noge. Ona dva, ki sta vtaknila klešče v ogenj, sta z njimi razkopala oglje in potegnila iz njega železen lonec, ki se je bil v ognju ves razbelil1. Kakor bi trenil sta bilu že pri Muhamedu. ’ Le-ta se je branil kakor ris in obupno vpil na pomoč; navzlic vrvi, ki ga je oklepala, in onima dvema Ainahageroma, ki sta ga držala za noge, mu moža z razžarjenim loncem vendar nista mogla lonca natakniti na glavo. Ves v grozi sem skočil pokonci, potegnil revolver in ga izpalil na ono peklensko žensko, ki je neprestano božala Muhameda. Krogla jo je pogodila in ubila in še danes, kadarkoli se tega spomnim,' mi je drago, da seirt to storil, zakaj kakor sem pozneje dognal, je bila ona tista, ki je v Amahagerih zbudila pohlep po človeškem mesu, da se tako maščuje nad Jobom, ki jo je osramotil. Ženska se je mrtva zgrudila, prav tako pa tudi Muhamed, ki se je bil iztrgal svojim mučiteljem iz rok. Težka krogla iz mojega revolverja je namreč šla skozi njeno in njegovo telo in ubila hkrati okrutnico in rešila njeno žrtev še stokrat hujše smrti. Amahageri so izprva osupnili, nato pa so zarjuli od togote. Nikoli prej še niso videli učinka takega orožja, in to jih je prvi mah osupilo. Toda tisti izmed njih, ki nam je stal najbliže, se je naglo osvestil in pograbil kopje, da prebod«; Leona, ki mu je bil najbliže. „Beži!“ mu zavpijem, sam pa planem v notranjost votline, kar so me noge nesle. Najrajši bi bil skočil na piano, toda pred menoj so bili ljudje. Za menoj sta se vrgla dva moža, in za njima tolpa ljudožrcev, vseh razbesnelih zaradi smrti one ženske. Z enim skokom preskočim Muha-meda in se zaženem na ploščad pod stropom votline, na kateri sta goreli dve sveči. Zakaj sta goreli ti sveči, ne vem. Vsi trije f»mo skočili tja gor, trdno odločeni, da drago prodamo svoje ;življenje. Videč, da se resno pripravljamo na obrambo, je tolpa za nekaj trenutkov obstala. Job je bil na levi strani skale, jaz na desni. Leon pa v sredi. Za nami so bile sveče. Leon se je nagnil naprej: vse je bilo tiho, zakaj ljudožrci so prihajali tiho kakor buldogi. Tudi videti ni bilo nič, razen rdečega lonca, ki je žarel v temi. Leonove oči so se lesketale v čudnem sijaju, njegovo lepo lice pa je bilo trdo ko kamen. V desnici je stiskal težak lovski nož. Takrat me je zgrabil in vzkliknil: „Z Bogom, stari moj tovariš, dragi in dobri prijatelj! Bil si mi več od očeta. Ne verjamem, da bomo kos tem prascem. Ne bo dolgo iu vse nas bodo pobili, nato pa najbrž požrli. Z Bogom! Zaradi mene se ti je to zgodilo, vendar upam, da mi bos oprostil. Z Bogom, Job!“ „Naj se zgodi božja volja!" rečem, stisnem zobe in.se pripravim na konec. Prav takrat Job zakriči, dvigne revolver in sproži. Z di.vjini krikom se zažene vsa množica na nas, takrat pa začnem streljati še jaz. Tako sva z Jobom pobila razen one ženske še pet ljudi, da nama je zmanjkalo nabojev v revolverjih. Za novo polnjenje magacinov pa nisva imela več časa. Visok Amahager se je zagnal na našo ploščad, toda Leon ga je sunil, da se je zavalil na tla: isto sem storil jaz z drugim. Job pa je svojega zgrešil in tedaj sem zagledal nekega Amahagerja, kako ga je prijel pkoli pasu in ga vrgel s ploščadi... Name sta takrat navalila dva Amahagerja,'ki sta na mojo srečo pustila kopja doli. In zdaj mi je prvič koristila moja velika te- lesna moč, s katero me je obdarila priroda. Enega sem udaril po glavi z lovskim nožem, ki je bil velik in trd kakor kratka sablja; udaril sem ga s tako silo, da sem mu razklal, lobanjo. Toda v tem sta že druga dva navalila name. Pograbil sem vsakega z eno roko, in tako smo vsi trije popadali s ploščadi in se zavalili na tla. Z vso močjo, ki sta mi jo dajala obup in srd, sem stisnil svoje lehti okoli njiju in nisem popustil, dokler- nisem začutil, kako jima pokajo rebra. Drugi Amahageri so gotovo mislili, da smo vsi trije mftvjv in zato se ni nihče' zmenil za nas. I akrat se ne da bi sovražnika spusti 1 obrnem in vidim, da Leona ni več na skali, šle se je sicer držal na nogah, toda bil je sredi podivjanih ljudi, ki so se kakor volkovi na jelena zaganjali vanj. Bil je brez orožja. Zdajci je pograbil s tal najbližje truplo in jel otepati z njim okoli sebe. Za trenutek se je napravila praznina okrog njega, a takoj nato so Amahageri spet naskočili. Kakor hrast se je zrušil naposled na tla in potegnil za seboj vse. ..Kopje!" zavpije neki glas. ..Kopje, da mu prerežemo vrat. in posodo, da vanjo prestrežemo kri!“ Zaprl sem oči, zakaj videl sem nekoga, ki je prinašal kopje ... jaz pa mu nisem mogel priti na pomoč, ker sem bil tako slab, a ona moža zraven mene še nista bila mrtva. Tisti trenutek sem si zaželel smrti. Zdajci je nastal nov vik. Nehote sem odprl oči in pogledal proti Leonu. Deklica .Lstana se je bila vrgla nanj, pokrivajoč ga s svojim telesom in braneč ga pred napadi krvolokov. Moteli so jo strgati z njega, toda ona se je z nogami ovila njegovih in se vzpela nanj kakor bršljan na drevo. Niso je mogli odtrgati z njega. Naposled jih je minilo potrpljenje. ..Prebodite njega in njo!“ zavpije neki glas — tisti glas, ki je prej zapovedoval pri ognju. „Tako se bosta za zmerom združila ...“ In reš zagledam oboroženega moža, kako se je pripravljal na zamah, vidim mrzlo jeklo, kako se je zabliskalo in — zaprem oči ... Prav takrat pa se začuje gromovit moški glas: „Stoj!“ Tedaj me mine zavest in zazdi se mi, kakor da plavam mimo dvorov Smrti ... IX i bi 1 primeren trenutek," je odgovorila Forge-sova žena. ,,A1 i ne bi hotel počakati do jutri, tem bolj, ker ti ne morem dati niti najmanjšega upanja, da bi bil oče kaj izpre-menii svoje mnenje?" ..Dovoli," je odvrnil sin. „Ne glede na spoštovanje, ki sem va- ma ga dolžan kot svojima roditeljema, vama moram reči, da je jutrišnji dan poslednji rok. Ne bom več čakal. Upam — in to iz vsega srca — da se bo oče dal pregovoriti, in prav tako upam zate, draga mati." Forgesova žena je pobledela. Ugriznila se je v ustnice, njeno čelo se je nabralo in čuden ogenj ji je zagorel v očeh. Ni mu odgovorila; brez besede je šla. * V istem času, malone v istem trenutku, ko se je Gobriand vračal domov in je pred gradičem postal, je Gaston stopil k svojemu očetu. Toda stari Forges ga je odslovil. »Prihrani si besede," je mrko reKel. „Prav dobro vem, kaj bi mi rad povedal: tvoja mati mi je že o tem govorila. Hočeš me postaviti pred ultimat — dobro, sprejmem! Počakati hočem do jutri." S temi besedami je obrnil sinu hrbet. Rodbinska drama, ki se je začela razvijati, ni prav nič vplivala na potek svečanosti na gradu, ki so trajale pozno v noč; šele v ranem jutru so se poslovili poslednji gosti. Dopoldan je potekel kakor druge dni. Toda ko je stari For-ges hotel po kosilu ob dveh kakor po navadi na izprehod v park, sta se najavila dva gospoda, ki sta hotela z njim govoriti. „Kako je gospodoma ime?" je vprašal graščak in poslal komo rnika v salon. Vrnil se je z dvema posetnicama. Na eni je bilo ime: Papillon, notar v Fon-tainebleauju, na drugi pa: Cor-belet, notar istotam. Forges je namršil obrvi, vendar ni rekel besede. Dobro je vedel, zakaj sta gospoda prišla; brez odloga je stopil v salon. l am pa ni zagledal samo obeh notarjev, ki sta ga jako hladno, jako resno in jako vljudno pozdravila, nego tudi svojo ženo, ki so jo bili takisto obvestili o prihodu obeh gostov, in Gasto-na, ki je z resnim, a odločnim obrazom stopil k njemu. „Oče,“ je z malce drhtečim glasom rekel sin, ,, oprosti mi moje ravnanje, toda vedeti moraš, da ljubim Julijo Gobrian-dovo in da bi bil nesrečen do smrti, če je ne bi smel vzeti za ženo. Zato sem prepričan, da mi ho njen oče dovolil poroko; stori tudi ti tako, oče, bodi dober in daj, da se oženim z njo, ki mi je več od življenja!" „Ali je to vse?" je vprašal oče jako kratko in suho. „Vse!“ je odgovoril Gaston. „Vidim, da nisi prav nič dvomil o uspehu svoje prošnje, zakaj bil si toliko previden in si kar s seboj privedel dva gospoda, ki naj bi mi sporočila tvoj sklep." „Da, oče," je rekel Gaston. Notarja sta stopila h graščaku in sta mu z izbranimi in vljudnimi besedami povedala, po kaj sta prišla. Povedala sta, da jima je jako neprijetno, ko vidita razprtijo v tako odlični rodbini, vendar upata, da se bosta oče in sin naposled le izlepa pogovorila in da jima ne bo treba drugod podajati teh izjav. Nato sta zadala graščaku in graščakinji nekaj vprašanj zastran poroke n junega sina. Zabeležila sta si odgovore, potem pa sta dala spis Forgesu in njegovi ženi, da sta ga podpisala. Ko so bile vse te formalnosti končane, sta se hladno, resno in vljudno poslovila in šla. Forge-sova žena ju je spremila do hišnih vrat, nato pa je šla v svojo sobo. Forges je dolgo molčal in sin sc ga ni upal motiti. Čutil je. da pride zdaj do viharja, ki se je že mesece pripravljal. Pobesil je glavo, kakor v nadi, cla bo tako piš srda hitreje šel čez njega. Vsi, ki še nismo obnovili naročnine za 4. četrtletje, smo jo sklenili poravnati v prvih dneh decembra, da nam lista ne ustavijo. Zato smo te dni dobili položnice. Joda oče se še vedno ni zganil; boječe je Gaston pogledal proti njemu in videl, da bere list, ki ga je malo prej podpisal: „Na željo gospoda Gastona Forgesa sta prišla podpisana notarja na grad njegovega očeta, gospoda Forgesa Montlora. I ja sta prišla ob dveh popoldne in sta, kakor zahteva francoski zakon. zaprosila v imenu sina Gastona njegovega očeta in mater pristanka za poroko gospoda Gastona z gospodično Gobriandovo. — Na posebno vprašanje notarjev je gospod Forges odrekel ta pristanek iz razlogov, ki so sinu znani, prav tako tudi gospa For-gesova iz istih rfezlogov. — Gospod in gospa Forges sta to izjavo podpisala, notarja pa sta izjavo vzela na znanje in taki) zadostila zakonskim predpisom. ‘ ko je prebral izjavo, je papir zmečkal, ga vrgel na tla in srdito pohodil. Njegov obraz je bil strašen. S trgajočim se glasom, ki ga skoro ni bilo razumeti, tako veliko je bilo njegovo razburjenje, je rekel sinu: ..Idi v mojo sobo, tu bi naju utegnil kdo poslušati. Prišel je trenutek, ko ti moram odkriti nekaj velikega in usodnega. Hotel sem, (la mi še ne bi bilo treba že zdaj govoriti o tem, toda ti sam me siliš. Poslej se bo vse tvoje življenje izpremenilo.“ Mehanično je šel iz salona. Gaston je strine stopil za njim. kaj bo zdaj čul? kakšno odkritje ga čaka? Na hodniku je Forges poslal k svoji ženi lukeja. Prosil jo je, naj pride v njegovo sobo. „Želim, da bo tvoja mati navzoča pri tem razgovoru,“ se je obrnil k svojemu sinu. Gastonoga mati je takoj prišla. Njen obraz in oči so bile videti vse objokane, ko je stopila v sobo, je z grozo pogledala po svojem sinu. ,,Ali moram res tudi jaz biti zraven?" je vprašala. ,,Ali se res ne more zgoditi brez mene?" ..Obžalujem, moraš biti zraven!" je trdo rekel Forges. Ponudil ji je stol. Žena se je z muko spustila nanj in si zakrila obraz, kakor da ne mara videti sina in moža, kakor da jo je groza razkritja, ki ga pripravlja Forges, kakor da jo bodo moževe besede v Gastonovih očeh neskončno osramotile. Nič več, ni bila ta trenutek bleščeča dama, lepa mladostna graščakinja, znana s plesov- in zabav, ki jih je prirejal njen mož. Mahoma se je postarala za desetletja. Ilila je vsa strta in zbujala je vtis, kakor da bi se najrajši vdrla vzemi jo. ..O, zakaj sem morala doživeti ta trenutek!" je zaječala. Tudi Forges je sedel, edini Gaston je še stal. Strašni obup njegove matere, ga je globoko presunil in ga navdajal s strahom. Zakaj jo je poklical oče k temu pogovoru? Ali je res mo-raja biti tudi ona zraven? ..Zakaj trpinčiš mojo mater?" je vprašal tiho. ..Tako mora biti!" je mrzlo in trdo odgovoril Forges. In nato je počasi, kakor da tehta sleherno besedo, začel govoriti srepo upiraje oči v prazno: „Zdaj boš sam uvidel, Gaston, zakaj se ne smeš poročiti, videl boš, da je ta juridični teater, ki si ga pravkar vprizoril, docela nepotreben. Jaz sem tvoj oče, Gaston, in jaz sem tudi oče Irene. Vajina mati je ta žena, ki se tu pred teboj joče. Vse to je res. Toda čuj! Ne ti ne Irena nimata pravice nositi ime Forges, ne, nimata pravice nositi moje ime. Toda pravice tudi nimata nositi materino ime. Vidva nimata sploh nikakega rodbinskega imena, nobenega drugega imena kakor tisto, ki so vama ga dali pri krstu. Ti si samo Gaston in nimaš niti pravic nezakonskega otroka, ki se vsaj sme imenovati po materi." Gaston je vstal in njegove oči so se ustavile zdaj na očetu zdaj na materi. ..Govori jasneje, oče," je rekel malone topo. „Ne razumem te." Stari Forges je počasi in z vidnim naporom izpregovoril: »Vajina mati ni moja žena... ona je samo moja ... ljubimka." S stola, kjer je sedela Gasto-nova mati, se je začul ' globok vzdih. „A to še ni vse," je čez trenutek povzel Forges. „Če bi bilo samo to, bi si utegnil misliti,'da bi bilo pač naj pametne jb tvoje rojstvo legalizirati s poroko, ti pa bi se potolažil z mislijo,'da v današnjih časih itak predsodki izginjajo in da usoda nezakonskih otrok ni več tako strašila, zlasti ne, če so bogati kakor ti. Toda na žalost — in to je liaj-večja nesreča — je poroka ined menoj in tvojo materjo nemogoča." Gaston u so te besede malčtie vzele zavest. Zaprl je oči; ni še upal pogledati ne očeta ne matere. Ljubil je oba roditelja, ljubil iz vsega srca. Njegov resni, globoki značaj se je upiral ne-prirodni očetovi strogosti, in prav tako materini mehkosti, vendar sta mu bila oba enako draga in mila. Očetovo priznanje samo ga'še ni tako strašno prizadelo: najhujše mu je bilo strah pred neznanim — zakaj slutil je, da mu oče še ni vsega povedal. „A zakaj," je vprašal ves tre-pečoč in le komaj premagovaje solze, ki so se mu hotele vliti iz oči, „zakaj, o Bog, je poroka z mojo materjo nemogoča?" „Ker je tvoja mati poročena," je odgovoril Forges, „ker njen mož še živi, ker ji nič razen smrti tega moža ne more, vrniti svobode." Gaston je pogoltnil solze, ki so mu meglile oči: bil je mrliško bled. „To tudi še ni vse," je počasi povzel Forges. ,,Bog nebeški!" je zamrmral mladi mož, in vzdih, ki se mu ,je izvil iz ust, se je pomešal z ječanjem matere. ..Toda če tudi bi bila vajina mati svobodna," je s pridušenim glasom nadaljeval stari Forges, ..tudi če bi vajina mati bila gospodarica svoje volje, bi vendar ne mogla postati moja žena, zakaj tudi jaz sem oženjen in tudi moja žena je še pri življenju. Svet tega ne ve in tudi nikoli izvedel ne bo — za nobeno ceno ne sme izvedeti... V vajini materi vidijo povsod .mojOj ženo. Najodličnejše plemi-;ške rodbine, denarni mogotci in meščanski veljaki občujejo, z nami, in nikomur ne pride na um, da bi bila odlična žena bogatega in ijnovitega Forgesa, senatorja, ki je na najboljšem potu, da po-, stane minister, da bi ta žena bila samo njegova ljubimka, in da živi nekje v Franciji mož, ki ima vse pravice do nje, ki. ima na svoji strani tudi zakon — mož, ki bi lahko, če bi hotel, pregnal vajino mater s tega gradu in jo vzel s seboj, ne da bi se mu smeli upreti. Razumi me dobro, Gaston, do zdaj se mi je posrečilo z opreznostjo in zvijačo preprečiti, da bi kaka nerodna roka dvignila zastor s teh razmer, 'lo-da ali bo ta skrivnost mogla večno ostati tajna? Kdo bi to vedel! Helena, tvoja mati, je svojega moža in deco izgubila izpred oči in ne ve, kaj se je z njimi zgodilo. Jaz vem, kje živi moja žena, in tudi ona dobro ve, kdo skrbi zanjo, čeprav ni pri zdravi pameti; zakaj vsak mesec ji pošljem denarja, s katerim se lahko dobro preživlja. Vidiš, tako je to naše skrivno življenje, sin moj,“ je nadaljeval stari Fprges, ..življenje, o katerem sredi svojih zabav in učenja niti za trenutek nisi zasumil, kakšno utegne biti v resnici. Najine skrbi in žalost do zdaj še nikoli niso prodrle do vaju, tebe ih tvoje sestre. Sodim, da nama moraš priznati — če hočeš biti pravičen — da je to prva bolest, ki sva ti jo prizadejala.“ „0 oče, oče moj!“ je zaihtel Gaston. „Nimam pravice, da me tako imenuješ, pravkar sem ti to povedal," je nadaljeval Forges, „ čeprav sem tvoj pravi oče: in ti niThaš pravice nositi moje ime, ker nisi sin moje žene. Ti in tvoj4 sestra tudi nimat^i pravice nositi ime svoje matere, ker je ona poročena in ker njen mož TVORNICA CIKORIJE ni vajin oče. Po francoskem zakonu pripadata možu svoje matere — ime mu je Levigier —vse do tistega dne, dokler vaju on sam, če slučajno izve o vama, ne požene od sebe, ker ni vaš oče. Zakon mu daje pravico za to. To bi pomenilo uničenje vsega .mojega delovanja in stremljenja tridesetih let. smrt vseh mojih ifpov, pokop mojega političnega položaja, vsega mojega, slavo-hlepja, ki ga poznaš. Gaston, sin moj. Na srečo nihče, ne ve, kje je Levigier. Morda ga vobče ni več med živimi, /^.elel bi to, bilo bi ena nevarnost manj zame. Druga nevarnost, nevarnost, ki mi grozi od moje žene, ni tako velika: ona mi ne more škodovati. VSAK IIAK n <>l>OOVOL Na vprašatiju na li. sir ni 1. Oscar Wilde (izg. vajld). 2. Okoli 950. >. Skoro 10« stopinj. 4. S ■?(> let leta 1875. na 56 let leta 1925. To velja za moške. Ženske pa so leta 1875. povprečno dočakale ■>8X> leta. leta 1925. pa 59 let. 5. Vrele. 6. Fudžijama, svela japonska gora (nad 4000 m visoka). ?. Mesto St. Paul v državi Minnesota (USA), otok St. Paul blizu Avstralije. , katastrofe so torej, če hočem biti odkrit, ne bojim, ne s te ne z one strani. Najhujša nevariiOšt mi grozi samo od tebe. Gaston, od tvoje ženitve, zlasti še z Ju lijo Gobriandovo." „A kako naj moja poroka z Julijo Gobriandovo povzroči tako katastrofo?" se je začudil Gaston. „Takoj ti povem, s>n moj,“ je odgovoril Forges. „ko sta se mi vidva rodila, sem se nahajal z vajino materjo v skriti vasi v Bretanji, v vasi Kerdecu. Tam sem vaju dal oh rojstvu vpisati na županstvu pod imenom svoje matere Jennetier. Pod tem imenom so nas poznali zdravnik in Inbica. Francoski zakon prepoveduje poizvedovati po poreklu nezakonskih otrok, in tako sem vaju smel vpisati kot otroka, katerih oče se noče imenovati. Tn tako pišejo tudi listine. Tako listino, vidiš, moraš pokazati, kadar se poročiš. Misli si zdaj. kaj bi se zgodilo, če pride to v roke našega sovražnika Gobrianda: še tisti mah hi izpregledal skrivnost. ki hi 11111 bila strašno orožje zoper mene in vso mojo rbd-bino.“ Navzlic junaškemu premagovanju se je Forges pri tej misli vendarle stresel in mrzel pot mu je stopil na čelo. Vzel je robec iz žepa in si otrl znojni obraz. Gastona so očetove besede strašno presunile. Njegova mati pa je neprenehoma ihtela in solze so ji curljale med prsti in ji močile lepa bela ramena ter se izgubljale med čipkami njene obleke. ..Ali razumeš, kakšen skandail bi zbudila ta odkritja med ljudmi, s katerimi občujem?'* je grenko nadaljeval Forges. ,,A1 i je res še treba, da ti povem, da bi se vse to moje tako lepo zasnovano življenje porušilo do temeljev? rl i veljaš za mojega sina, jaz sem te tudi vedno kot takega predstavljal. Toda tisti dan, ko se razve skrivnost vajinega rojstva, tvojega in Ireninega, sva jaz in tvoja mati. izgubljena." Gastonu se je zasvetila iskrica nad e. NAJSTRAŠNEJŠI TRENUTEK MOJEGA ŽIVLJENJA Danes priobčujemo na 15. strani poslednjič kupon za glasovanje o nagradah, ki smo jih razpisali za najboljše prispevke. Glasujte! Zdaj je še čus, da poveste svojo sodbo. Rezultat glasovanja objavimo v 51. številki »Romana", nakar takoj razdelimo nagrade. „Oče,“ je vzkliknil, „morda si pozabil, da je vendar še eno sredstvo za izhod iz tega položaja, ne da bi trpel tvoj ugled in ne da bi bilo treba mojo mater vmešavati v to stvar." »Kakšno sredstvo?" je napeto vprašal Forges. „Saj nihče ne vidi ničesar nečastnega v tem," je jel razlagati Gaston, „če kdo vzame kakega tujega otroka za svojega. Mene ne bi bilo prav nič sram, če bi me ljudje imeli za posinovljenca. Izdaj me vendar za posinovljenca, zato bom jaz vseeno videl v tebi svojega pravega očeta in tudi moja ljubezen do tebe se zato ne bo prav nič zmanjšala." „Tudi to ne pomaga," je žalostno odgovoril oče. „Ne gre. Prevečkrat sem te moral predstaviti za svojega sina, deloma v tvojem lastnem interesu, deloma da ne bi obrnil pozornosti ljudi na najin zakon. Ti si moj sin, moj pravi, resnični sin. Zato bi bilo naj večja neumnost vstati in trditi ravno narobe." Gaston je spet obupno pobesil glavo. Videl je, da res ni nikjer izhoda. Julijina slika mu je šla mimo oči in zdajci je vstal strašen prepad med njo in njim. „A to, kar si do zdaj čul, sin moj, še vedno ni najhujše," je monotono povzel stari Forges. „To kar sem ti povedal, je še malo v primeri s tem, kar ti še moram priznati. Tvoja sestra Trena je tako kakor ti brez pravega imena — toda jaz sem ji dal svoje ime, to pa je pred zakonom sleparija in ponaredba listine; francoski zakoni kaznujejo take stvari z ječo." Forges je poslednje besede izgovoril s tihim, komaj slišnim glasom. ..Predstavljaj si zdaj," je dalje govoril Gastonu, „da bi se poročil brez najinega pristanka, kakor si tako energično hotel storiti — prva posledica bi bila, da bi se moral izkazati s papirji, s krstnim listom, ki bi takoj izdal tvojo nezakonitost. Ljudje postanejo na take stvari pozorni. Kakor veš, imam mnogo nevoščljivcev in sovražnikov, ker sem bogat, in če se enkrat začno poizvedbe, ne bo težko spraviti na dan, kar sem tako dolgo in tako skrbno prikrival. Mnogo sovražnikov imam, sin moj, mnogi so še nevarnejši od Gobrianda. In kaj se zgodi, če mu izročiš orožje zoper mene v roke? Konec bo vse naše slave in tvoj oče bo moral v ječo." Forges je utihnil in se zatopil v globok molk. Zdaj je povedal vse, kar je moral povedati. „Govori, oče," je pretrgal mučno tišino Gaston. „Povej mi, kaj naj storim!" »Stori, kar te je volja!" je odgovoril Forges, ki se je nekoliko pomiril. „Če hočeš, se lahko poročiš zoper najino voljo, zakaj v nekaj dneh postaneš polnoleten. Toda po drugi struni poznaš tudi položaj nas vseh, moj, tvoje matere in Irenin. Moral sein ti naliti čistega vina, in ti ne smem braniti, če se hočeš ravnati po svojem nagnenju. Stori kakor hočeš." Gaston je bil strašno bled in . ves je drgetal. Besede mu kar niso hotele iz ust. Njegovo razburjenje je bilo prehudo, hujše od njegovega poguma, večje od vse njegove energije. Forges in njegova žena sta prav tako bleda čakala njegovega odgovora in njune oči so z neizrekljivo napetostjo visele na sinovih ustnicah. „Nu,“ je rekel Gaston, komaj premagovaje ihtenje, „dobro ... vem, kaj je moja dolžnost. Da, vem... Vidim, da ne smem omahovati med svojo in vajino srečo .. „Kaj ... kaj hočeš storiti?" je zajecljala mati. „Odrečem se ženitvi." Gaston je skoro neslišno odgovoril. Vendar sta dobro čula oba, oče in mati. Forges se je globoko oddahnil. A mati? Kakšno čuvstvo je njo obvladalo? Ali je bila srečna? Ali ji je občutek varnosti in zavest, da je ušla veliki nevarnosti, vrnil pokoj in njeno prejšnjo vedrost? Ali se ji ni storilo hudo, ko je videla, da žrtvuje Gaston sebe samega, svojo ljubezen, najlepše nade svojega življenja? Ali se ji ni pri tem trgalo materinsko srce? Forges se je pomiril, njegovo vedenje se je docela izpremenilo: postal je spet prejšnji, stari Forges. Ponudil je sinu roko. „Tvoja mati in jaz," je rekel, „sva te vedno ljubila, zdaj nama boš še dražji. Pri nas boš vedno našel zavetišče, kadarkoli se boš obrnil na naju. Pomagala ti bova, da boš če je mogoče po7 zabil bolečino, ki ti jo je zadal tvoj sklep." »Storil bom svojo dolžnost," je s pridušenim glasom zaječal Gaston. Ni prijel ponujene mu roke svojega očeta. Ali je ni videl, ali mu je bilo pretežko v tem trenutku obupa? Forges je nagubančil čelo. Brez besede se je obrnil in šel iz salona. Ko so njegovi koraki utihnili, je mati vstala, stopila k sinu, ki je še vedno topo gledajoč predse sedel na stolu, ga prijela za obe roke in padla pred njim na kolena. „0, Gaston, Gaston!" je zaihtela z glasom, v katerem se je združevalo čuvstvo nežne materinske ljubezni z najglobljim občutkom sramote. • „Ne jokaj, ubogi, nesrečni otrok moj!" Gaston je naslonil glavo materi na ramo in se spustil v jok kakor otrok. Konec 1. d e I a. Najboljšo nemško, francosko, angleško in drugo svetovno književnost, leksike in strokovne knjige na obroke dobite pri zastopniku največje jugoslovanske knjigarne ,,Minerre“. Vse informacije daje „Koman“. Prehlad Mokri jesenski dnevi so največkrat vzrok prehlada. Človek ne pazi in že ima nahod ali pa ga napade kašelj, če ne še kaj hujšega. Nahod sam po sebi ni nič hudega. Povzroči ga nabrek-njenje sluznic. Vsrkavaj vode, v kateri je malo borove kisline; pomaga takoj. Gibanje na prostem koristi tudi mnogo bolj, kakor čepenje v zakurjeni sobi ali celo ležanje. Kdor se je navadil na mrzle kopeli ali vsaj umivanju z nepo-greto vodo, nahoda sploh ne pozna, ali pa ga dobi zelo poredko. V krajih, kjer se hitro menja temperatura, to je predvsem v hribih, je treba imeti volneno spodnje perilo in nogavice. Kdor ima nahod, naj ne pije mnogo. Sploh je priporočati tem bolnikom samo jedi, ki imajo v sebi kolikor mogoče malo tekočine. Pač pa naj večkrat vsrka v nos sok citrone, ki stisne sluznice in tako omeji prekomerno sluzenje. Posebno je treba v mokrih jesenskih dneh paziti na otroke, ki so za prehlad najbolj dovzetni. Pri njih so namreč posledice prehlada še mnogo hujše, ker rade povzroče gripo in vnetje vratu, kar jc oboje zelo nevarno. Tudi če imajo starši eno od teh bolezni, naj kolikor mogoče malo občujejo z otroci, da jih ne okužijo. Druga, nekoliko hujša posledica prehlada je kašljanje. Tu je treba ravno narobe ostati po možnosti v postelji in piti tople čaje. Najbolj se kašelj omili, če izpije bolnik kozaTec ali dva tople sladkorne vode, v kateri je zmešan jajčni rumenjak. Priporočljivo je tudi uživanje medu in sladkorja v mleku. To omili dražljaje v vratu. Najhujša oblika prehlada je takozvani oslovski kašelj, ki je najbolj nalezljiv. Zdraviš ga z žlico finega olivnega olja, ki si mu dodala prav toliko sirupa. Dobro učinkuje tudi kozarec soda-vode (sifona) vsako uro, ali pa mešanica enega jajca, žlice sladkorja in žlice olja. Oslovski kašelj se vleče časih 14 dni ali pa še več. Takrat je dobro bolnika preseliti v drugo sobo — ali pa, kar je še bolje, v drugi kraj. Sploh sprememba kraja in zraka zelo dobro vpliva na ozdravljenje oslovskega kašlja. Zračiti pa je treba seveda sobo, v kateri spi bolnik, večkrat na dan. Tudi hripavost je posledica prehlada. Tu je treba kolikor mogoče malo govoriti, vživati med, surova jajca v mleku in večkrat na dan grgrati. Migljaji za kuhinjo Prismojene jedi časih lahko še rešiš. Potegni hitro lonec z ognja, odstavi pokrov in postavi lonec v mrzlo vodo. Mešuti jedi seveda ne smeš. Kar je prismojenega sede na dno, ostalo pa prelij ali pretresi v drugi lonec in kuhaj naprej. Jedilno olje se ne pokvari, če priliješ nekaj kapljic alkohola in steklenico dobro zamašiš. Surovo maslo ostane dolgo sveže, če leži v prekuhani malce slani vodi. Da postane fižol mehak, mu dodaj noževo konico jedilne sode. Mleko ali smetana se hitro skisa, če dodaš pol kavine žličice kisa ali citronovega soka. Janežev in vanilijev suhor Potrebščine: 14 dkg slad- korja, 4 rumenjaki, 'A zavojčka Dr. Oetker-jevega vanilinovega sladkorja, 16 dkg moke, Y» zavojčka Dr. Oetker-jevega pecilnega praška, sneg. Priprava: Premešaj dobro sladkor z rumenjaki, dodaj nato va-nilinov sladkor, sneg iz 4 beljakov in končno s pecilnim praškom dobro pomešano moko; to zmes speci v banici podobnem modlu in jo po ohlajenju zreži v rezine, katere na obeh straneh lepo rumeno opeci. Ako hočeš imeti janežev suhor, delaj enako, samo dodaj še 2 dkg ja-neža. ALI HOČEŠ BITI LEPA? Ni pravljica, da so že stari Egipčani poznali kozmetična sredstva. Ko so odkopavali Tutankhamonovo grobnico, so našli v njej posodice pomad in neverjetno lepo dišečili vonjav. To je najboljši dokaz, da ljudje skrbe za lepoto, kar obstoji svet. Kaj se danes uporablja za ohranitev lepote in svežosti, ki si je želi vsaka ženska? ZORAIDA KREMA ohranja svežost in mladost lica ter odstranjuje gube ki so največji sovražnik iepote. Dnevna in nočna krema, lonček Din 12’50. ZORAIDA MILO je izredno dehteče, priporočljivo za vsako polt in se izvrstno peni. Elegantno opremljena škatlica Din 12-—. ZORAIDA PUDER v vseh barvah, bel, rožnat, creme, ocre, naturelle, je najlažji in brezhiben. Okusno pakiran v škatlicah Din 6-—, 12-—, 20-—. MILCH - KREMA DR. BROEMA je edino sredstvo proti pegam in madežem. Dnevna in nočna krema, lonček Din 12-50. MELITIS KREMA (rastlinski^ vosek) je čisti naravni preparat, ki v nekaj dneh odpravi lišaj. Škatlica Din 10'—. BORAKS je na vsak način potreben dodatek vode pri umivanju. Škatlica Din 10-—. Poslednja novost na polju kozmetike so vsekakor preparati: „OPERA“: „OPERA“ Eau de Cologne,_ elegantno opremljena s 100 grami vsebine Din 40'—. „OPERA“ parfem, izredno dehteč, elegantno adjustirana steklenica Din 50-—. „OPERA“ krema za lice, lonček Din 40-—. „OPERA“ puder, v vseh barvah, velika škatla Din 30-—. Vse gori opisane preparate prodaja in razpošilja s pošto PARFUMERIJA URAN, Mestni trg št. 11, Ljubljana. »PLANINKA" zdravilni Ca] iz najboljših zdravilnih zelišč, čisti in prenavlja kri in učinkuje izborno pri slabi prebavi želodca, zaprtju telesa, napenjanju, mju črev, hemoro-poapnenju žil, izpuščajih in žolčnem kamnu. Preprečuje kislino in zbuja tek. Pravi „ Planinka* čaj je zaprt in plombiran in ima napis: Lekarna Mr. Ph Bahovec, Ljubljana ter stane zavojček 20 Din MR. BAHOVEC PLANINKA nerednem delo' idih (zlati žili), Willy Forst l il m ii „Pesmr Ureja Boris Rihteršič j Kavarna Ritz v Hollywoodu Pol ene popoldne. Vrata ogromnih MClVI študijev se zapirajo. Reflektorji so ugasnili in mikrofoni utihnili, a vsa pisana množica igralcev in tehničnega oso-hja, ki so imeli posla pri snema nju, krene v eno smer: proti kavarni Ritz. Kavarna Ritz, da se jasneje izrazim, kantina, kakor sto drugih, se nahaja med ogromnimi ateljeji Tn je za vse one, ki.ne utegnejo domov na kosilo. Pri Ritzu je takrat velik di-rindaj. Pomešajo se ljudje vseh narodov in plemen, krožniki žvenkečejo in vilice. Vse nestrpno čaka. Novo došli Nemci, ki jih je v HolIywoodu čedalje več, imajo svojo posebno mizo. Največ je videti Arnolda korffa v fraku in z monoklom na, desnem očesu. Nora Gregor sedi zraven njega in izpod dolgih trepalnic opazuje gnečo okrog sebe. Ne manjka seveda Egona Jordana, novega l jubavnika, ki se je že čisto ame-rikaniziral. Ničesar več ne je razen ham-and-eggsa in govori z angleškim naglasom — nemški ... V njihovi družbi je tudi komponist Oskar Strauss. Neprestano vzdihuje za dunajsko kuhinjo, a vendar je z velikim tekom. VValter Hasendever, Nemec, pisatelj filmskih manuskriptov, pije svojo običajno čašo mleka in je sandwich. Hans Junker-mann je tam edini brez skrbi, da bi izgubil svojo vitko linijo. Dovolj je že debel. Pri sosednji mizi so se zbrali Francozi. Madame Feyder je elegantna kakor zmeraj. Pa tudi zgovorna. Komaj da dobi toliko časa, da poje biskvit ali dva. Njen mož. režiser Feyder, debatira. Sahdvvichi kar neopaženo izginjajo v njegova usta. Komaj da se, dobro. zave. že je krožnik prazen. Drugi ga seveda verno Liane Haid Igra v lil m n ..Pesmi je konec“ posnemajo, samo G. Mirande pije počasi in s preudarkom svojo obligatno čašo mleka. Nekje v kotu sede Italijani in zabavljajo na vse mogoče načine nad špageti, ker so prirejeni na mehiški način. Ubožica natakarica si ne ve pomagati — pred nekaj dnevi so Mehičani zabavljali čez špagete, ker so bili prirejeni na italijanski način... Na koncu dvorane so Rusi. Njihova mehka govorica se komaj čuje po dvorani. Oni se tudi ne brigajo za to, kaj sc godi okrog njih. Sami aristokrati so tukaj. Princ Trubcckoj se pogo- varja z generalom Lpdi|\skjni,t iu:kdah'jim :častiiikom catfšktogar-Lepa in elegantna dama med. je nečakinja TrubeckegaS še drugi. In zraven kopica . Oboji so zadovoljni. Da-;. od domovine so se našli in prijatelji. . ./j.. o je v Ritzu vsako opot-j dne. Družba je pisuna, ali med' njimi vlada velika demokracij a. j Kuhinja je internacijolialna. Pesmi je konec t (V glavnih vlogah Liane IlaidJ W i 11 y Forst, Iznest Vere bes in M tV-j r i c a 1. n h e j e v a)., f Na neki zabavi v Carlton-burn.; kjer žanje operetna diva Tilla Mariami uspeli za uspehom, je • prišlo do neljubega incidentu, ki gg je zakrivil z navidezno netaktnostjo mlad mož. Vsa jeza dive pade na njene tli oboževalce, barona, knjigarnarju in tovarnarjevega sina. Igralka jim prepove vsako vmešavanje v svoje privatno življenje in da v liste oglas, da išče tajnika. Na svoje začuahnje zapazi med mno-e gimi, ki so se priglasili, tudi ime moža, ki je povzročil v baru incident. Pokliče ga in on ji pove vzroke svoje takratne netaktnosti. Igralka ga angažira za svojega tajnika. Obnese se, in trije bivši igrah kini prijatelji morajo z. žalostjo ugotoviti, da je Tilla čedalje bolj vanj zaljubljena. Pa . vendar ne pride do veselega konca. Mladi mož je preveč ponosen, da bi .navezal nase, to razvajeno žensko, in Tilla se poroči s tovarnarjevim sigmi i. FILMSKA VPRAŠANJA Da bo naše prijateljice — teh je med reševalci, največ — pa .tudi naši prijatelji vedeli, kaj so rešili prav in kaj ne, prinašamo danes rešitve vseh filmskih vprašanj iz 44., 45. in 46. številke. V 44. številki sp tjle , odgovpri pravilni: I. Rainon Novuito, 2. »Lov zu zlatom" in »Cirkus",. 3., Režiser Maarits Stiller, 4. Nad ateljeji privežejo velike rdeče balone, 5. Pri MG M n. Pri četrtem vprašanju ga je največ reševalcev polomilo. Neka iznajdljiva feševalka je prišla celo na radio . . . V 45. številki smo dobili celo visto rešilcev, ki So rešili Vseh 5 vprašanj. Odgovori so tile: I. Greta Garbo in John Gilbert, 2. Nori pe-vpc“, »Smej se in plakaj" in »Pevec jazza", 5, Olaf Fjord, 4. AVillv Forst, 5. 22 let. Pri tej številki smo opazili, da šd reševalke oz. reševalci le prepovršno preleteli članke v naši rubriki. Drugače si ne moremo razlagati tega, da je cela vrsta reševal k povedala napačno starost Grete. Saj smo celo pripisali, da je bilo to že Igra v je' konec" KRIŽANKA Vodoravno: I. P nik; zbirki)- postav; Konec molitve; tlel celote; zaimek; 3. Kos sukanca; mesto v Mali Aziji; rastlina; 4. Žensko ime; del sveta; 5. Izdajalec; 6. Veznik: domače zdravilo: 7. Etnografska enota; potočna žival; S. Slikarski izraz; Inv. predlog: 9. rt: pripadnik židovskega po k reta; 10. Zaimek; reka v Srbiji; glasbilo; II. Žensko ime; merska enota; 12. Pritrdilni odgovor: mesto na Pri- morskem; 13. rastlina; puščava. Navpično: A. barvilo: žuželka; 13. Orijen-talski naslov: naklep: ('. Moško ime; zločinec; I). Veznik; kos lesa; Žensko ime; E. Pokrajina v Mali Aziji: F. Mera upora: vodna žival: (3. Skupina topov; II. Izraz iz elektrotehnike; ku: 1. Vročekrvnež; rastlina; K. Del A B C D E F G H I K L M N 1 •2 ■ ■ B fl fl B 3 ■ fl 4 B 5 ■ fl ■ 6 ■ fl .7 B B ■ ' 8 ■ ■ B 9 B ■ 10 B B 11 BB j 12 ■ ■ BB fl 13 B B Ml kolesa: zdravniška okrajšava; žensko ime; E. Šola: obrtnik; M. Otok Jadranskem morju; naravni po- jav; N. Država ploskovna v Aziji; prva žena; Elitni Kino Matica Kdini Zvočni kino v Ljubljani . Telefon 2124 PESMI JE KONEC ■Prekrasna opereta, v kateri nastopa prvič odlična slovenska suhreta Marica L u b e j e v a. V ostalih vlogah priljub-lipni W4i.ljy Forst in Liane H a i d. :,3 -I- 1 == 2“ Vesela, ičfnfiefamenta in humorja polna opereta; v »lavnih vlogah Li 1 i a n Har-vcy in Willy F r i t s c h. „Ljubim, ljubiš, ljubi" Muzikalna Ramedija polna novih popevk in čarobne muzike. Študentovsko življenje in ljubezen. V Klavnih vloKali: W i 1 1 y Forst Haas B r a- usewetter in Betty B i r d. \ "eni prejšnjih številk „Romana ! Tudi filma „Pod jarmom strasti" nišo vse poznale. Nekatere so ga pripisovale Iti Rini in Gajdarovu! Pa tudi drugače. Ubogi Greti so obesili razne partnerje, s katerimi še nikdar ni igrala. Neka reševalka iz Ljubljane celo Rudolfa Valentina! Revčž, še v grobu nima miru! ’ Zdaj pa še rešitve iz. 46. številke. Odgovori se morajo glasiti takole: I. V Petrogradu, 2. Brigita Helm in Franz Lederer, 5. Rudolf Valentino, 4. Arni May Wong, 5. »Ekspres št.' 317". Tu ga je polomilo največ reševalcev pri drugem in petem vprašanju. duši sta bili ti vprašanji zelo lahki in smo o zadnjem napisali cel članek v 42. številki. Nagrade je žreb odločil takole: 1. nagrada (5. fotografij): Malči Dragar. Zagorje; 2. nagrada (3 fotografije): Rozi Brečko, Ljubljana; 3.-6. nagrada (po 1 fotografija); Josip Okorn, Ljubljana; Franc Ka-iič, Kočevje; Svetko Marn. Ljubljana; Eruncčater, Brežice. Nagrade smo že odposlali in prosimo nagrajene, naj njih prejem potrdijo. ko pošljejo rešitve novih vpraša nj. Za danes 3 novih vprašanj, ki jih bomo nagradili z 12 fotografijami po istih pogojih kakor doslej. (Priložite kupon; brez njega vse v koš!) t. Kako se imenuje eden prvih filmov Grete Garbo, ki je bil prirejen po zelo znanem Bettaurovom romanu? 2. Kdo je igral Mefista v »Faustu"? 3. Kdo je igral glavno moško vlogo v ..Kriku mesa"? 4. V katerih dveh zvočnih filmih smo že videli Richarda Tauber-ja iu kako se imenuje njegov najnovejši film? 3. O katerem filmskem igralcu so pred leti pisali da se poroči z Greto Garbo? Vse slike predstavljajo igralce družbe MG M. POSETNICA Saša Zapesov Črnolica IZPOPOLN1LNICA u . . z. i .. na. p .. tun, r .. ič, m .. t, o.. ra, v . . aja, k . . ju, o-., ur, t.. t, g .. ec, p .. tar, u .. eh, š .. a. Namesto pik vstavi prave črke. Potem dobiš same sumostulnike, nove črke pa ti dajo pregovor. (Najstrašnejši trenutek) Najboljši • št. (3 glasovi) drugi; št. (1 glas) Kupon št. S (filmska vprašanja) MOZAIK lče, v or, kos, igo, eot, tar, roc, in a, j mo. Te skupine črk uredi-tako, du dobiš pregovor. REBUS liže Mačka praska ČRKOVNICA V SSR A EK C J K E KS( )VVO A JOE * ZLOGOVNICA Iz zlogov a,