— 28 —
Listek.
K.— Resna Teinida se opravlja včasi tudi /, veselimi, bleste-eimi barvami, ter si navezuje nekako predpustno krinko preko tvrdega lic-a. Skušali bomo, kazati jo tudi v taki podobi v teh tesno nam odmerjenih vrsticah, in 6e omenjamo, da hočemo poročati in risati istinita ,.lacta", trdovratno pa zamolčati imena hudodelnikov in grešnikov, in isto tako ..locum delicti comissi" zakrivati s temnim pregrinjalom, ugajalo bode to sigurno tem bolj častitim čitateljem.
Toliko uvodnih besedic današnjim in prihodnjim povestim!
Dokazila in dokazovanja. 1. V trgu X., kjer je sedež okrajnega sodišča, imajo tudi jako natančnega, pedantičnega kazenskega sodnika. Dolgo, dolgo premišljuje in ugiblje, kam se bo nagnila tehtnica pravice, na katero stran bo krenil njen jeziček, in zato je tudi silo dopustljiv glede raznih mogočih in nemogočih dokazil, ki se mu ponujajo. In to je morda tudi prav tako, saj smo nedavno čitali, da je nekje v severnih Nemcih, ali celo v Dancih, nekov cIowu samo s tem rešil svojo kožo in prostost, da je v sodni dvorani preobrnil nekoliko kozolcev ter se parkrat postavil na glavo, naposled pa preko predsednika napravil pristen salto mortale, in tako spričal da je res clown, ne pa kdo drugi, katerega so mu podtikali. Tako tudi pri nas, ali bolje rečeno pri kazenskem sodniku v X., jedino s tem razločkom, da je tu morala pomagati višja umetnost, stopiti muza petja in godbe pred sodni stol in pričati resnico. Dovedli so namreč pred imenovanega sodnika dve mladi, črnooki ciganki, in kakor je bilo pričakovati, zahteval bode državnega pravdnika opravitelj, da se kaznujcti po zakonu 10. maja 1873 štev. 108 d. z. oziroma 24. maja 1885 štev. 89. d. z. Taki slučaji se rešujejo naglo in točno in zato je poslal sodnik takoj po državnega pravdnika opravitelja. Mej tem iu njega prihodom pa je izpraševal ciganki ad informandum, kakor je tn pač običajno, s kom se pečati, ali imati kaj gotovega zaslužka i. t. d. „Se ve da'', dejali sti. ,.po vaseh in vzlasti po sejmih hodive, ta citra na tambu-rico, jaz pa pojem; in s tem si prislužive živež". „Ha, ha, to deje lahko vsak' meni strogi sodnik „dokazov, dokazov je treba!" .,0h to lehkn dokaževe". V tem treimtkii je jedna izvlekla malo tamburico, ter vdarila kratek akord , druga j)a pričela otožno hrvatsko pesen. Sodniku se je lice širilo. ., Kaj pa — kako ogrsko — čardaš — ka-li!" velel je, ko ste končali. Tudi s tem ste mu vstregli. Mali sodeč si je mel roki.   A v tem čul je korak prihajajočega opravitelja
— 29 —
ter ukazal vjetnicama na tožno klop. ..Zanimiv slučaj, gospod funk-cijonar, bodete pač videli in culi", hitel je prišlecu naproti. Potem se je pričela slovesna obravnava. Zapisala so se generalia, in za njimi je stopil sodnik ad speeialia. „S kom se pečate, s kom si služite krah?" vprašal je še bolj osorno, nego prvikrat. ,.Ta igra s tam-burieo, jaz pa pojem". „Ha, lia, to deje lehko vsak, dokazov, dokazov je treba I" In na to je v sodni sobi zopet zadonela hrvatska narodna. ,.Pa kaj ogrskega, ogrskega!" velel jo vnovič sodnik, in divji zvoki čardaša odmevali so od belih sten; sodnik je zadovoljno bobnal po zeleni mizi, državnega pravdnika opravitelj pa je, shiteč, da danes ne bo dobro steklo zanj, ušel iz sohn iskat predstojnika sodišča. A tega slučajno ni bilo doma, in mož se je moral vrniti v sodno sobo, kjer so ravnokar vtihnili zadnji krepki akordi tamburice. ,,Gospod diiavni pravdnik prosim — Vaš predlog!" ,. Po zakonu !" In gospod sodnik je ob-toženki oprostil na podlagi „predloženih dokazil". Opravitelj se tudi ni pritožil in tako se je vsa zadeva zvršila vsem strankam v zadovoljstvo.
U. Pri sodišči v Z. je tožil kmet Travnar krčmarico Bezlajko, da ga je osuvala, stepla in vzlasti s polenom po glavi udarila. Obtoženka je tajila: ,.Pijan in siten je bil, pa sem ga prijela in pred vežo postavila.   Kaj je potem počel, mi  ni znano; jaz sem duri zaklenila."
„Ali nemate nobene priče?"
,, Nobene !"
„Hm, hm, to je slabo ! Pa kako bi bilo to mogoče, da bi Vi tega korenjaka vzdignili in nesli iz krčme, to je neverjetno !"
„0h, še večjega nesem vun! Sodnik, sam jako obilen mož, je zmajeval z glavo. Kreraariea, vdnva v najl)oijšiii letih, bila je sicer krepka, debela, a silo majhna. ..Stojte žena", dejal je sodnik po kratkem premisleku, ,.a, jaz odvagaui Travnarja ; poskusiti z menoj, me li nesete iz sobe, ali ne". Hezlajka je ročno zgrabila z desnico sodnika čez pas. z levico pa pod koleni, in hajd ž njim skozi vrata na mostovž. „No, vže dobro, vže dobro!" jecal je mož. ..Oli, ni še; nazaj Vas tudi ponesem!" Izgovorjeno in storjeno! Sodnik si je obrisal s čela pot. iu na podlagi tega jasnega dokazila oprostil Bezlajko. Ker tedaj še ni bilo državnega pravdnika opravitelja. iu ker se je tožniku Travnarju to dokazovanji; silo prepričevalno zdelo, zato se tudi druga instanca ni imela baviti s to kazensko zadevo.
Previdno. Odvetnik J. je bil znan kot jako prepirljiv mož. Vsaki trditvi se je postavil po robu, in to ne le v pravdoili spisih,
— 30 —
kajti tam je to umestno in običajno, nego tuili v navadnem življenji-Nekega dne je srečal kolego K., ki mu je hotel nekaj omeniti. A ko pogleda K, v bojevito lice J.-jevo, ustavi takoj svoj pričeti govor, ter mvdaljnjc: ,,1'rosim gospod J. spregovorite Vi prvi o tem, kar sem Vam hotel povedati — potem bom jaz ugovarjali"