XIV. letnik.
V Gorici, dne 2B.	1!)0(>.
21. številka.
.lovensKo- ljudstvo' net^i
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.	Tiska	..Karotina	Tiskarna	(odgov.	L.	Lnkcžič)	y
i	—1
Izhaja vsak četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi se no vračajo. Nefrankovana pisma sc ne sprejemajo.
Cena listu znaša S_i celo leto 4 krone, za pol leta 2 krom. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo jo cena listu 6 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini St. 9.
i——
Naročnino in naznanila s pr ‘‘j e m a uj ravništvo, Gorica, Semeniška ulica št. IG. Posamezne številke se prodajajo v tobakamah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem tc-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Ltauingartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva ('orno) gl. 11. po 8 vin.
Oglasi in poslanic« se računijo po petit vrstah in sicer: čo se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Gorici.
ljudstvo!
Naš listič povzdiguje neprestano glas: Pojdimo mej ljudstvo! Mej ljudstvo nesimo nauke sv. evangelija, ki : je podlaga krščanskemu življenju in kr-ščanski politiki. Prirejajmo shode, snujmo I društva in skrbimo za dobre časnike in | sploh za dobro berilo, da obvarujemo f ljudstvo krivih naukov pogubonosnega liberalizma in socializma! Mi moramo . iti tje, kamor zahajajo liberalci in socia- ! listi, da branimo Kristusov nauk, moramo povzdigniti glas tam, kjer govorijo liberalci in socialisti.
Prekrasen zgled nam je dal kapucin P. Kajetan na Reki, kakor poročajo laški časopisi.
Znani socialist Marangoni je povabil na javen dvogovor kapucina P. Kajetana, in sicer v reško gledališče. — P. Kajetan je sprejel ponudbo. Dvogovor je bil dno 16. t. m. Gledališče je bilo ta dan ob določeni uri natlačeno do zadnjega kotička.
Najprej je govoril Marangoni. Ponavljal je že stokrat rabljene besede o krščanskih socialcih, o „klerikalcih“, o duhovnikih, ki molzejo ljudstvo, o papežu Leonu XIII , o katoliški cerkvi itd. Ko je končal svoj govor, začelo mu je par navzočih socialistov ploskati. Občinstvo je bilo mirno.
Ta vstane P. Kajetan in reče na glas: G. Marangoni, prosim za bes e dol Na te besede oglaBi se na tisoč grl: 2ivio P. Kajetan! Dajte njemu besedo I Njega hočemo slišati! Skromni kapucin stopi v svoji revni in že obrabljeni obleki na oder. Od vseh strani mu zadonijo burni pozdravi. Ko se je ljudstvo vmirilo, začel je mimo, priprosto in stvarno pobijati točko za točko. Pri vsakem stavku se je moral vstaviti, ker mu je živahno ploskalo in čestitalo vse zbrano občinstvo. Ob koncu njegovega govora ni hotelo biti konca navdušenim živio-klicem.
LISTEK.
Jezuit in prostozidar.
(Dalje.)
Na poti domov jej stisne Avgust
roko.
„Preklicano framasonstvo**. —
Spet sim hvala Bogu sprijaznjen z Bogom. Tvoja molitev je bila uslišana. Ti si me rešila, Emilija...!
Emilija je bila srečna. Bala pa se je, da se bodo framasoni maščevali. Prišla pa je druga preskušnja.
X.
L. 1870 je izbruhnila vojna med Nemčijo in Francosko. Z britkostjo se je poslovil major Hardeg od soproge in dveh ljubkih otrok ; še večja britkost je bila za Emilijo. Avgust jo je tolažil, da zaupa na Marijino priprošnjo. In Emilija se je udala ter molila. Tudi otročičema je sklepala ročici k molitvi. —
Nemci so napredovali.
Bilo je pri Orleansu 11. okt. 1870 Gozd je branil Nemcem naprej; bojišče je bilo kot trdnjava. Z.e so se jeli Nemci umikati, kar skoči major Hardeg s konja in zagrabi bandero iz rok ranjenega
Osramočeni Marangoni je prevzel spet besedo in hotel nekaj očitati Patru Kajetanu, toda ta mu ni hotel ostati dolžan odgovora. Poprijel je v drugič za besedo in jasno in stvarno ovrgel točko za točko Marangonij9vega odgovora.
Marangoni prosi P. Kajetana, naj bolj kratko govori, ker je občinstvo trudno, toda P. Kajetan pravi, da hoče vse povedati.
Nekdo mu je vrgel mej govorom v obraz : „Vi niste delavec, vi ste meščan !“
; Nato je odgovoril P. Kajetan z velikim | glasom: „Jaz nisem meščan, jaz sem sin svojega ljudstva, kateremu se pa nikakor ne dobrikam. Jaz zahtevam, daje ljudstvo pravično, kakor zahtevam, da so dragi ljudstvu pravični 1**
Na te besede mu je vse občinstvo navdušeno zaploskulo.
Marangoni je hotel na konca spet govoriti, toda občinstvo ga ni maralo več poslušati začenši šumno odhajati.
Prizor je bil krasen! Marangoni, prijatelj delavcev, je bil gosposki oblečen, in zlata verižica mu je visela iz telovnika, kapnein, zastopnik ,,go?pnr?eu, pa je bil v revni obrabljeni obleki 1 Socialist je gororil prevzetno, kapucin mirno in ponižno !
Ko je prišel kapucin iz gledališča, čakala ga jo zunaj nešteta množica, ki ga je burno pozdravljala.
Tako poročajo laški časopisi. Vprašamo: Ali ni ta dogodek podučljiv? — Delo P. Kajetana je bilo apostolsko. Tako je delal sv. apostol Pavel, ki je šel v Atenah v areopag oznanjevat Kristusa križanega in Njegov nauk ! Prepričani smo, da je P. Kajetan s tem nastopom več koristil ko z vsemi postnimi govori.
Pojdimo torej mej ljudstvo! Ni potrebno, da vselej govorimo in vgovarja-mo. Včasih je dovolj, da smo zraven, da slišimo krive nauke in si jih zapomnirno. Ob pravi priložnosti moramo te krive nauke razkriti in Ijudbtvu pojasnili kr-
praporščaka; in fč zastavo v levi in golo sabljo v desni — vstavi vojake. In rešili so tudi hudo napadeno baterijo; in to je odločilo. Hrabri major pa se zruši, zadet od dveh krogel ter se nasloni na onde stoječi kamniti poljski križ — znamenje odrešenja. Nemci udarijo naprej in Orlean je bil vzet.
Divji boj je potihnil — mrtvaška tihota je vladala povsod na bojišča ; le zdaj pa zdaj jo je motilo stokanje in zdihovanje ranjencev. Duhovniki, usmiljene sestre in strežniki so stopali okrog ter iskali ranjencev ob svitu plamenic in spravljali bolnike v mesto. Dobili so tudi Avgusta ter ga spravili najprej v vojaško bolnico, da ga obvežejo, za tem pa v mestno bolnico.
Zadet je bil dvakrat. Ena krogla je trčila ob srebrno pušico na prsih, kjer je hranil sliko svoje matere ter jo plošč-nato stisnila, druga pa ga je zadela v desno stran in vsled izgube krvi je omedlel.
Šele zajutra se je zavedel. Odpre oči ter britko vzdihne. Pri postelji je stal vojaški dukovnik, usmiljena sestra mu je devala mokre ovitke na rane, strežniki so prihajali in odhajali. Na mizici so bila okrepčila, pa tudi srebrna
ščanska načela. To je apostolsko delo. Žito kličemo ponovno v spomin besede apostola narodov: Oznanuj besedo, no jenjaj, bodisi priložno ali nepriložno, prepričaj, prosi, svari z vsem potrpljenjem in ukom. (Tim. 4, 2.)
Uspehi pri občinskih dokladah na užitnino in druge davščine.
(Dalje in konec.)
V tolminskem sodnem okraju so imele sledeče občine 1. 1905 več dohodkov nego predlanskim :
Grahovo 696 K, Kneža 13 K, Nem-škirut 70 K, Obloke 1 K, Stržišče 48 K, Sv. Lucija (1186 K) 1436 K, Tolmin 1183 K, Lubinj 12 K, Podmelec 602 K, Polubinj 45 K, Zatomin 16 K, Volarje 27 K, Žabče 19 K, Kozarišče 818 K.
Manj so pa dobile občine :
Podbrdo 3081 K, Idrija (1139) 962 K, Lom (492) 373 K, Modrejce (110) 96 K, Slap (24) 68 K in Dolje 6 K.
Z ozirom na doklade, reduc rane 'j .'V* iz I 1904 je dobil ta okraj le v okroglem številu 360 K več, nego leto prej.
Kobariški sodni okraj je dobil lani okroglih 4140 K več nego predlanskim. Ta prebitek se razdeli tako-le:
Več so imele občine : Breginj 475 K, Kobarid (1628) 2001 K, Sužid (84) 22 K, Kred 359 K, Idrsko 314 K, Kamno 111 K, Ladri 41 K, Smast 77 K, Livek 446 K, Sedlo (324) 318 K, Trnovo 10 K, dočim sta imeli manj občini : Robedišče 18 K in Drežnica 14 K.
V bovškem okraju ni dobila nobena občina lani mani nego predlanskim. Več so dobile: Čez-Soča 14 K, Log 291 K, Strmec 179 K, Bovec 458 K, Koritnica 63 K in Žiga 364 K, skupaj torej okroglih 1370 K več nego predlanskem.
V cerkljanskem okraju je imelo Cerkno z vsemi pripadajočimi občinami vred 2374 K več dohodka lani nego
pušica s potlačenim pukrovcem ; sablja pa je stala v kotu.
„Kje s(m?“ vpraša ranjenec potihoma.
„V Orleanu, gospod !“ reče pater.
„V čigavih rokah ?'*
„V prijateljevih1*.
„Hvala Bogu. Kje je naša armada?-*
,,V mestu in v bližnji okolici11.
Hardeg se je hotel dvigniti da bi vzel srebrno pušico; ali bil.je preslab.
„Ta pušica vas je rešila**, reče pater ; „kajti krogla je odskočila od nje, sicer bi vam bila prebila srce“.
„Sliko moje matere hrani," reče Avgust ter hvaležno pogleda križ na steni. „Moja ljuba mati mi je bila danes angel varuh.
„Ne vznemirujte se gospod, in počivajte malo, da vam ne bo škodovalo".
Hardeg leže spet in kmalu zaspi.
„Čudno !“ menil je pater. „Ta pušica me spominja jednake, ki jo je imela moja mati in jo dala Avgustu. Častnik ne bo hud, če jo pogledam**.
Kako se začudi, ko jo odpre I Videl je obraz svoje matere ! Torej je bil ta častnik njegov brat!
Pater poljubi sliko in pušico spoštljivo zapre. Na to si ogleda še
prejšnje leto n Š *l>relje pa 152 K, tore bkupuj ves okraj 2526 K dobička.
Sežanski okraj je dobil 15.406 K vrč lan? nego predlanskim in sicer Avber 242 K, Lokev 822 K, Dutovlje '2912 K, Naklo (325) 114 K, Birka (60) 57 K, Dane (12; 268 K, Divača (3093) 1482 K, Vatovlje (85) 51 K, Povir 557 K, Merče 189 K, Štjak 190 K, Salež 221 K, Rodik 162 K, Sežana 5980 K, Zgonik 419 K, Gabrovica 1191 K, Štorje 505 K in Kazlje 193 K.
Manj pa so dobile občine : Ležeče (189) 46 K, Misleče (22) 20 K, Škoilje (151) 193 K in Vareja (3) 28 K.
Komenski okraj ni imel nobenega dobička, ker je pobiral tam tudi leta 1905 privatni zakupnik užitnino po istih običajih kakor leta 1904.
Tudi v červinjanskem, gradiščanskem, korminskem in tržiškem okraja izkazujejo občine lani lepe dobičke od užitnine in drugih davščin v primeri z zadevnimi dohodki leta 1904. Ta navajamo pa le nekatere občine z izredno velikimi vspehi in pa še slovenske občine, ki spadajo pod te okraje. Gradišče je dobilo več 2598 K, Zagraj 13o4 K, Zdravščina 125 K, Oglej 1779 K, Cer-vinjan 3899 K, Fiumičel 1954 Iv, Gradež 13.488 K, Biljana 879 K, Kormin 7319 K, Kožbana 613 K, Dolenje 799 K, Š. Lovrenc 720 K, Medana 640 K, Doberdob 274 K, Devin 1024 K, Jamlje 90 K in Medjavas 58 K.
Vsi tu navedeni dobički se nana' šajo pa le na dve zadnji leti; toda ako primerjamo sedanje občinske dohodke z onimi prejšnjih let, so razlike še večje I po nekod celo nečuvene. Tako je dobil 1 Dornberg še leta 1900 le 2200 K za | užitnino, a lani je dobil 7686 K. Št. Ferjan je dobival pred nekolikimi leti le 480 K ' od te davščine potom zakupa, a lani je dobil 2400 K. Čepovan jo dobival potom zakupa pred nekaterimi leti do 200 K,
1	a lani je prejel 1327 K. Solkan je dobil ! pred leti potom zakupa 5000 K, a lani
sabljo in res na ročaju so bile črke. K. pl. H. — — Torej je bila njegova nekdanja sablja. Bil je namreč pater Hardeg. Poklican pa je bil sem iz samostana v Angersu, kamor je bil prišel iz Azije.
Globoko ginjen gre zdaj v sobo, ker je bil prišel vprav strežnik noter. Tam v kapeli poklekne pred Najsvetejše tu 8e zahvali Bogu, da ja je tako čudno združil in prosi novih milosti in pomoči za brata Avgusta.
Zdaj ni zapustil več brata in skrbel je, da so ga zdravili najboljši zdravniki; in zdravje se mu je počasi vračalo. Pater se ni dal izpoznati bratu, da bi mu to iznenadenje ne pohujšalo bolezni.
Major je pripovedoval o svoji domovini in svoji ljubi družini, in dobil je posebno zaupanje v patra. O njem pa ni vedel drugega, nego to, da je bil poslan iz samostana v Angersu na bojišče — v pomoč prijatelja in sovražniku. Povedal je tudi, da ima brata, jezuita na Koreji, kaj je bil prestal radi jezuitov in svoje skušnje v framason-skem redu.
(Dalje pride.)
pri dokladi, ki se je le za 2o"/0 zvišala, pa 15.415 K. B.hemberg j<> dobival svoj čas potmn zakupa okoln 1200 K, lani pa je dobil 9561 K itd.
Politični pregle i.
Državni zbor. — V' petkovi seji posl. zbornice je rdgovoril ministerski predsednik princ II henloh ■ na'interpelacijo posl. dr. Lichta in tovarišev glede madjarskega bojkotu, naperjenega proti avstrijskim obrtnim izdelkom. Princ H >-henlohe je rekel, di je takoj naznanil dotične pritožbe ogrski vladi, sklicevaje se na veljavni zakon, ki zagotavlja obe stranski prosti in neovirani promet blaga. Naprosil je ogrsko vlado, naj naznani v tem ozirn svoje stališče. OJ odgovora ogrske vlade bode odvisno tudi nalaljno postopanje avslrijske vlade. „0 pravem času bodem — je ekel princ llohenlohe — obvestil o tem zbornica. Že danes pa zagotavljam, da bode viada kakor v vsakem, tako tudi v te.n slučaju odločno varovala avstrijsko trgovino in promet.*1 Zbornica je nato pričela razpravo o programnem govoru minister-skega predsednika.
Včeraj je posl. zbornica nadaljevala debato Hohenlohevi izjavi. Govoril je tudi miniaterski predsednik, in sicer še prec-j optimistično. Izrazil je namreč svoje veselje, da se vkljub vsem na«prot stvom in psovkam vendar nikjer ne pojavlja načelno nasprotje proti volilni reformi. ODjednem jo izrazil tudi nado, da se končno najbrže vendarle posreči doseči kompromis med strankami. Potem ko so govorili še drugi govorniki, ja bila razprava prekinjena, in se je določil dnevni red za današnjo sejo. Na predlog posl. Abrahamoviea so je sklenilo postaji na dnevni red današnje seje prvo čitanje glede pcdržavljenja severne železnice. Vsled tega je nastal parlamentarni položaj zopet kritičen, ker se Nemci odločno upirajo podržavljenju omenjene železnice. Da preprečijo razpravo o tem predlogu, bodo Nemci danes začeli zopet obstruirati. V ti seji je bilo stavljenih tudi več interpelacij. Med temi je bila tudi ona posl. Spinčiču glede imenovanja okrajnega sodnika v Podgradu, ki ni vešč ne slovenskega ne hrvatskega jezika.
Delcgacije. — Delegacije se snidejo na Dunaju zaradi obiska nemškega oeaarja, ki prido (5. junija na Danaj, iole 9. jnnija in ne 6. junija, kakor je bilo poprej določeno.
Slovesna otvoritev ogrskega drž. zbora. — Včeraj predpoludne je cesar v svojem dvorcu v Budimpešti vsprejel ogrski državni zbor. Pred prečitanjem prestolnega govora jo škof Julij Vasary odslužil v dvorni kapeli slovesno službo božjo. Cesar je prisostvoval maši v oratoriju. Po maši so se dostojanstveniki ter členi obeli zbornic drž. zbora podali v veliko dvorano. Ko so bili vsi členi obeh zbornic zbrani v veliki dvorani, je prišel vanjo cesar. Ko je prišel v dvorano je bil vsprejet z živahnimi eljen-klici Cesar je stopil na prestolje, se v sedel, pok ril in p rečita I prestolni govor.
Po prečilanju prestolnega govora se je cesar podal nazaj v svoje sobane. Prestolni govor je bil ponovno vsprejet z eljen-klici.
Klub narodnosti. — Klub ne-madjarskih poslancov je irnel v pondeljek zvečer u tanovno sejo. Za pn-dsednika bil je izvoljen posl Mikaly. Klub je sklenil, da se bo udeleževal delovanja zbornice in da zahteva primerno število mest v odsekih.
Župn k radi agitacije izgubil službo. — Kakor poročajo iz Budimpešte, je župnik v Boz-ahegyu, Andrej Hlinka, odpuščen iz službe, ker je agitiral za slovaškega kandidata.
Jlinisterska kriza v Italiji. — Sestavo novega ministeretva je poveril kralj Giolittiju, ki je bil že italijanski min. predsednik.
Demeuti o rusko - angleškem sporazumljeuju. — Londonski „Ot)ser-ver‘ je izjavil, da je vest o bližnjem sporazumljenju med Husijo in Anglijo popolnoma izmišljena.
Nemir* v Sardiniji. — Zaradi ob-tlačenja psov so nastali po vsi Sardiniji veliki nemiri. Množica napada zdaj tu, zdaj tam davčne urade in tudi občinske hiše. Karabinjerji niso mogli pri množici ničesar opraviti. Poslali so morali v Sardinijo večje oddelke vojaštva.
D o p i s i.
Od nekod — zn povsod. — Povod tem vrsticam jo dal „gran hallo", ki so ga imeli v nedeljo — 20. maja — tam gori v K. Vriskali in piskali so, pa plo-‘a!i in pili do grla in celo čez grlo po-poldno in po noči, dokler je bilo moči... Drugi dan pa je bil prvi dan križevega tedna! Hm. pa so sli h procesiji prosit blagoslova z neba za svoje polje, hiše in hleve...
.Treska in hudega vremena, reši nas..
.Da sad zemlji daš in obraniš, piosimo...“
Kaj ne, kako lepo so molili in prosili fantje, kakti pobožnega srca so bile punce! — In Bog jih bo vslišal, kaj ne? Čudno, da niso kar z bando in bobnom šli v cerkev, roka v roki in v objemu! In da ni g. krčmar O. kar križ zagrabil, pa ga nosil pred svojo ..pobožno družbo... O to naše ,,dobro ljudstvo11 I Kaj to, če so dali za godce nekaj čez 100 kron, za ,, večerjo" nekaj več kakor 100 kron in za razne stroške in ..potrebe-4 zopet 100 kron? — Čenrni bi varčevali, saj do »debelnice" zaslužijo zopet ali pa — že Bog da .. O to naše „varčno“ ljudstvo!
Pa kdo je tegi kriv?
1. Fantje, kaj ne? — Seveda, ker so lako neumni, da poslušajo krčmarja, ki plese napravlja! Ker mislijo, da se drugače človek ne more poveseliti: „ples je njim „ta velk bese ic“' Ko bi bili fantje pametni1*, bi nikoli ne zapravljali na plesu svojih težko zasluženih kron... Tam na plesu se znaša, plačuje in razbija — domči pa stradajo in trpel O ti ,.narobe svet" 1
2. pa dekleta? — Tudi dekleta niso proste krivde! Saj je znana vas, kjer dekleta same plačujejo fantom, le da jih ti peljejo na ples ...
01 kod pi djnir? E le ga zaslužijo — kar je vrag celo zimo priklekljal, pa je v nedeljo požrl! — druge ga dobijo od prismojenih starišev, ki so včasih za take reči bolj neumni kakor ti mladi; in dobe se tudi take, ki denar — ukradejo doma — nič no d6, če jo pozneje oče premaže, skozi vse vašpetle prav do živega... O te punice, te naše bodoče ženke in mamice!
3. Kaj pa g o d c i ?
veljavna! Drugod so „pratko“ zavrgli — in nekaj so imeli prav. Kajti ,.pratkau mora prav kazati le za posamezne kraje: kako je vreme, koliko lune je na nebu, kak svetnik jo na vrsti, in druge bolj važne stvari. Kaj nam mar, kdaj imajo sv. Jurija v Šebreljah in kdaj na Voj-skem — mi moramo gledati, kdaj ga imamo pri nas ...
Novice.
Oni gredo s trebuhom — čem reči: z bobnom, trom-peto in piskom — z\ kruhom. Kdo jim . kaj more? Hm, da niso nič krivi? 1 J|* Čim več jih je — takih ciganskih band — tem več plesov se prireja, tem več ljudi hiti za njimi v lastno Škodo... Zdi se mi, da so plesavci podobni tatu, ki je kradel (nedolžnost), banditarji pa njemu, ki je Žakelj držal...
4. A največ — kdo je kriv? To je oblast,	ki	daje „licenco“	za ples.	In
to velja vsem	županstvom, ki	dajejo tako
rada dovoljenja za prikrite in očite bale: ali niso župani postavljeni, da sKrbd za blagostunj e občin ? Da akrbe za red n pošteno življenje občanov? Hm, kaj pa delajo mnogi župani? Za-se skrbč in za svoj žep! Kaj takim mar, če ljudstvo zapravlja, če se od dne do dne bolj pogreza v blato — da le oni „gor gredo1*...	V	nekom kraju	blizu K.	ni
bilo dolgo	let	nobene žganjarije. Šal	je
dobri župnik proč, odstopil jo stari, vrli župan: prišel je nov župan — in ž njim žganje v njegovo uradno sobo. Sirno v enem letu ga je potočil za okroglih 3000 kron. Pa pravite, da je naše „dobro“ ljudstvo revno ? Du je naš kmet-delavec trpin ? Da županski stolec nič no nose ? Samo za žganje v enem letu — in to v županstvu s 1400 dušami — 3000 kron! Tu je treba začeti, če hočete ljudstvo rešiti...
Zato pa pošteni možje na noge ! Vrzite pri prvih obč. volitvah vse krčmarje — naj so liberalci ali klerikalci: je že vse en in isti vrag! — vrzite jih ven iz občinske dvorane, pa volite take, ki jim je res v ustih in v srcu blagostanje in pravi napredek našega ljudstva!
Ako bo ljudstvo imelo dobro voditelje, bo tudi samo dobro...
Na Lokve je prišla — z vso krasoto — pomlad. S cer se njen prihod ne vjema s koledarjem, pa mislite, da ima tudi koledar vselej prav? Mirda je naša pomlad zakasnila, morda pa koledar kaže prezgodaj — kdo ve? Kadar bo nas Mo-horjanov ka; več kakor letos (62). bomo zahtevali od družbe sv. Mohora, da postavi lokiarsko pomlad v majnik in ne v martc — ali pa si napravimo svojo ,. p Talko" : in te se bomo držali... In potlej naj se suče svet naprej ali nazaj, sem ah tje: naša „pratka“* bo za nas
Sv. birma In kanonična vizita -clja se bo vršila v šempeterskem dekanatu v tem le redu :
V Št. Petru 10. jnnija, v Mirnu 11. junija, v Sovodnjah 12. junija, v Biljah 13 junija, v Vrtojbi 16. junija, in sicer dopoldne v gorenji, popoldne v dolenji, v Renčah 18. junija, na Voger-s-kem 19. jnnija, v Prvačini 20. junija dopoldne, popoldne istega dno pa na Gradišči.
Preč. g. Josip Pavleti^ župnik-dekan vŠt. Petru pri Gorici, jo imenovan od prevzvišenega g. knezo-nadškofa za kanonika goriškega pr-vostolnega kspitelja Novemu monsg.ru častitamo I
Na izpraznjeno župnijo Št. Viške gore je prezentiran za župnika preč. g. Henrik Peternel, dosedaj župnik v Ja-gerščah.
f Župnik Jožef Budin. — V petek ob 10. in pol ari zvečer je po kratki bolezni za srčno hibo umrl v Trstu veleč, gospod Jožef Budin, župnik pri Sv. Mariji Veliki (Jezuitih). Pokojnik se je rodil v Prvačini dne 8. januvarja 1833 in je bil dne 14. seul. 1856. posvečen v svečenika. Služboval je dolgo let kakor duhovni pomočnik pri Sv. Mariji Veliki, nekoliko časa tudi kakor stolni vikar pri sv. Justu. Pred 12 letih je postal župnik pri Jezu tih. Pokojnik j« bil tih ga in mirnega značaja in zlasti milosrčen do siromakov. Pogreb se je vršil v pondeljek ob 10. uri dop. iz župnišča pri Jezuitih v cerkev in potem na pokopališče pri Sv. Ani. —
N. p v m. 1
Stolni profit prelat dr. Kulavic je umrl v petek v Ljubljani nenadne smrti Pok. je bil rojen 23. marca 1838 v Podgradu na Dolenjskem. Njegov oče je bil ondi učitelj. Na gimnaziji je bil vedno najod'ičnejSi nčenee. Po dovršenem zrelostnem izpitu v Ljubljani — bil je prvi odličnjak — se je posvetil bogoslovju ter vstopil v kn.šk, duhovsko semenišče v Ljubljani. V mašnika je bil posvečen dne 3. avgusta 1862. Služboval je eno leto kot kapelan v Sostrem, na kar je bil I. 1863. poslan na višje duhovsko učilišče na Dunaj, v Avguštinej, kjer si je pridobil 1. 1867. doktorat bogoslovja. Vrnivši se v domovino je deloval kratek čas kol kapelan v Št. Vidu pri Zaličini, nato se je mudil pol leta v Rimu radi nadaljnih študij. K no leto je bil potem podvodja in ekonom v duhovskem semenišču v Ljubljani. L. 1869. je bil poklican na Dunaj kot cesarski (Jvorni kapelan in študijski ravnatelj in ekonom v Avguštineju, kjer je ostal 16 let, to je do svojega imenovanja kot kanonika stolnega kapiteljna ljubljanskega in semeniškega vodja I. 1885. Sumeniški vodja je bil nad 17 let. Lota 1902. je dosegel dostojanstvo stolnega prošta v Ljubljani; vmeščen je bil kot prošt dne 8. junija 1902. 01 papeža je bil odlikovan že kot kanonik in semeniški vodja s častjo apostolskega protonotarja, I. 1901. pu je bi! od kne-zoškofi imenovan za ravnatelja bogoslovnih ved v ljubljanskem semenišču. Tej poslednji časti se je pa radi bolehnosti kmalu odpovedal. Kakor je bilo celo življenje rajnega prošla dr. Kulavica posvečeno bogoslovnim vedam, tako se je celo zadnja leta kot stolni prošt v prostem času najraje bavil z znanstvenimi knjigami. Veliko veselja je tudi našel v preiskavanju kapiteljskega arhiva.
S proštom dr. Kulavicem je izgubila ljubljanska školija enega najpleineuuejših duhovnikov, obdarjenega s prelepimi vrlinami duha in srca, živečega z vso vnemo za svoj poklic. Kjer je deloval, povsod je zapustil trajne sadove svojega zvestegi truda.
Pogreb stolnega prošta mil. g. prelata dr. Kulavic* se je vršil v nedeljo popoludne ob ogromni udeležbi, h stolnice se je pomikal velikansk sprevod do šl. peterske kapelice. V sprevodu smo opazili depulacijo „Krščansko-socijalne zvezo14 z zastavo, „Kat druHvo za de-lavke** z zastavo, ,.Društvo kal. rokodelskih pomočnikov* z zastavo, vse gg.
bogoslovce, med duhovščino smo opazili mil. novomeškega prošta dr. Elberta, vodjo centralnega semenišča v Gorici msgr. Gabrievčiča, ljubljanski stolni kapitelj ja bil polnoštovilno navzoč. Sprevod je vodil premil, gospod knezoškof dr. Jeglič, ki je pokojnega gospoda prošta, katerega je visoko cenil, tudi sam pokopal pri sv. Križu. Za rakvijo je sledila nepregledna vrsta občinstva.
Svetila mu večna luč 1 Imenovanje. — C. kr. viši gozdni komisar g. Konrad R u b b i a, ki je bil, kakor smo že poročali, pred kratkim premeščen iz Gorice v Ljubljano, je imenovan za deželnega gozdnega nadzornika za Kranjsko.
Osebna vest. — Avstro- Ogrski poslanik v Carigradu, bar. Evgen pl. C a 1 i c e pojde v teku tega poluletja v staini pokoj ter so nastani v vili bar. Localellja v Št. Petru pri Gorici.
Za „Slovcn8ko sirotiščcH v Gorici : P. n. v N. 23 v, Svitoslav Dugar 3 krone.
Bog plati I
„(»oriškft zveza gospodarskih zadrug in društev”, vpisana zadruga z omejenim poroštvom, bo imela svoj tretji redni občni zbor v četrtek 7. junija ob 2. uri popoludne v svojih prostorih v ulici Vetturini h. št. 9, I. nadstropje, a sledečim dnevnim redom: Poročilo načelstva in nadzorstva. Poročilo o reviziji. Računski sklepi za leto 1905 io sklepanje o porabi dobička. Volitev nadzorstva. Morebitni predlogi.
Čudna prirodna prikazen. — Ko so hoteli popravljati pred dvema letoma sakristijo stolne cerkve v Gorici, napravili so visok oder. Ta oder je postavljen nad železnim stojalom, kjer se zažiga ogenj in kadilo. Kadilo je polagoma ves oder pobarvalo in čudo — oder je sedaj popolnoma okamenel. Barve je rus-Ijate, kakor marmor, ki se lomi v Št. Mavru. Prikazen si sedaj ogledujejo znanstveniki. Pravijo, da pride komisija z Danaja. M .. a.
Nove tiskovine. — „Narodna Tiskarna*1 je ravnokar priredila tri nove tiskovine za duhovsko urade, in sicer 1. Oznunilnico oklicev v slovenskem jeziku. Ta tiskovina je porabnejša nego dotična v latinščini. — 2. Rojstni list za razprave o pristojnosti, za c. kr. sodnije in druge urade na poziv, prost koleka. Duhovski uradi morajo dan* danes pogosto izdajati rojstne liste za razprave o pristojnosti, pogosto tudi c. kr. sodnijam. Taki uradni rojstni listi pa ni treba, da bi imeli navadno besedilo krstnih listov, zadostuje, da obsegajo ime, kraj in rojstne dato. Priredili smo v ta namen tiskovino, ki bo jako ustrezala in zmanjšala pisarijo. — 3. „N o t a“ za medsebojna kratka poročila iz poročne, krstne in mrliške knjige. Eaako tiskovino že rabijo duhovski uradi v tržaški škofiji. Za kratka poročila posebno priročna tiskovina v mali obliki.
Izpred porotnega sodišča. — Včeraj se je vršila pred tuk. porotnim sodišču kazenska obravnava proti 42-letnemu Ivanu Gabrovicu, rojenemu v Zgoniku, a bivajočemu v Št. Andrežu. Proti Ivanu Gabrovicu kakor tudi proti drugim se je vršila pred luk. porotnim sodiščem že meseca novembra lanskega leta kazenska obravnava zaradi goljufij. Ivan Gabrovic je namreč s pomočjo drugih soobtožencev s ponarejenimi menjicami in s krivimi podpisi ogoljufal par tuk. ital. denarnih zavodov za 32C3 kron. Zaradi tega so bili vsi obtoženci obsojeni. Vsled pritožbe ničnosti pa je uajvišje sodišče lansko razsodbo razveljavilo, vsled česar se je vršila včeraj pred porotniki kazenska obravnava le proti Gabrovicu, dočim se bodo morali ostali soobtoženci radi prestopka goljufije zagovarjati pred navadnim sodnikom. Gabrovic je včeraj vse priznal, česar se ga je dolžilo in je bil vsled tega obsojen na dve in pol leti ječe poostrene vsaka dva meseca s postom. Obravnavo je vodil sodni svetnik Schmarda. Obtožbo je zastopal državnega pravdnika namestnik sodni svetnik Jeglič a zagovornik obtožencev je bil dr. Treo.
Včeraj je začela pred porotnim sodiščem kazenska obravnava proti kotlarju Renatu Sigliehu, brivcu Ivanu Co-lombo in mehaniku Albertu Pečenko iz Trsta ter proti sokrivcema Iranu Černigoju iz Dolenja v Brdih in Francetu Perissiniju iz Kormina. t'rvi trije so toženi, da so v noči od 2. na 3 novembra deloma poskusili in deloma tuli iz-
vršili tatvino v menjalnici A. Jono v Raštelu, dalje da so poskusili okrasti trgovca Vennttija istotako v liaštelu, in konečno da so hoteli izvršiti tatvino z ulomom tudi na korminski postaji. V Jonovi menjalnici kakor tadi v Venuttije-vem skladišča so že nekoliko navrtali s tihim svedrom železni blagajni, a so morali to delo opustiti, ker so bili prepo-deni. Joni so pa vendar odnesli t de-narn 656 K in za 2300 R vrednostnih papirjev, ker so vse to našli znnaj železne blagajne. Černigoj in Perissini pa sta zaradi tega tožena, ker sta baje omenjeni trojici svetovala, da izvrše omenjene tatvine.
Obravnava je dognala, dane je vse to vršilo po načrtih in po nasveta soobtožencev Perisainija in Černigoja, katerima so bile lokalne razmere v Gorici popolnoma znane. Da so tatje prišli poprej v Jonovo menjalnici nego v Venut-tijevo skladišče, kjer so nameravali navrtati v njem nahajajočo se železno blagajno, dal je povod slučaj, da niso mogli dobiti v najem sobe, nahajajoče se nad Venuttijevem skladiščem in da so mesto te sobe dobili v najem ono nad Jonovo menjalnico. Ako bi se jim posrečilo navrtati Vennttijevo železno blagajno, našli bi takrat v nji za kakih 20.000 R do-nara, hranilnih knjižic in dragih vrednostnih papirjev. Obtoženci so vse priznali. Le Perissini in posebno pa Černigoj sta se skašala nekoliko izgovarjati, a sta si pri tem jako hudo ogovarjala, posebno z ozirom na njune izpovedbe pred preiskovalnim sodnikom.
Obravnava se nadaljuje danes.
Vreme. — Vreme imamo zadnje dni skrajno neugodno. Ni ga dne brez dežja. Predpolndnevi so sicer še nekoliko suhi, a popoludne nas že več dni zaporedoma obišče ploha z vetrom in točo, kar ni gotovo koristno poljskim pridelkom, posebno pa trti ne. Zdaj, ko bi bilo najbolj potrebno žveplanje in škropljenje trt, dela našim vinorejcem vsakdanji dež velike sitnosti. Pa tudi črešnjam se ne godi bolje. Te namreč po dežju rade popokajo in gnjijejo in niso več Bposobne za izvoz. Zaradi tega pa jih morajo naši posestniki mnogo ceneje prodajati, nego bi jih prodali, ako bi bilo vreme suho. Pa tudi od drugod prihajajo glede vremena neugodna poročila. Tako je n. pr. v izhodni Švici zadnje dni temperatura jako niška, in je tam te dni zapadel sneg. V južni Švici pa dežuje že tri dni neprenehoma. Na mnogih krajih je povodenj napravila veliko škode. Porušenih je več hiš, posebno v curiškem kantonu. Rer je voda poškodovala železnice, je bil zadnje dni železniški promet ustavljen. Celo v Španiji je te dni snežilo.
Vabilo k letnemu občnema zbora »Goriške ženske podružnice družbe ‘sv. Cirila in Metoda11 dne 30. maia 1906 v prostorih »Goriške Čitalnice11 s sledečim dnevnim redom: 1. Letno poročilo načelstva; 2. Prečitajo se naznanila družbenega vodstva. 3. Morebitni nasveti. 4. Volitev načelstva. Začeiek točno ob 4. in pol ari popoludne. P. n. gospe in go-spice so naprodene. da se v obilnem številu udeleže občnega zbora. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
Načelstvo.
Vabilo. — Marijina družba v Povrni priredi VI. povelikonočno nedeljo 27. maja. v zaprtem prostora visokorodne gospe Adrijane baronice Thomel tik palače v parka veselico s petjem, dvogovo rom in dvemi igrami. Vspored veselici) bode sledeči: 1. Marijina pesem (A. Hribarjeva), II. Roža med trnjem (dvogovor Cegnar), III. Na tujih tleh (pesem nglasb. lenko), IV. S/. Germana (igra v dveh dejanjih), V. Petje: a) Kukavica (harm. Žirovnik', b) Božiči (harm. Ltharnar), e) Večernica (Karm. Žirovnik), VI. Glavni dobitek (veseloigra v jednem dejanji). Začetek ob 4. uri popoludne. Vsi ljubitelji dobre mladine, nedolžnega veselja in posebno častilci in častilke M D. domačini, iz Gorice in iz okolice goriške se najuljudneje vabijo k obilni udeležbi.
Vodstvo Marijine družbe.
Nesreča. — Včeraj se je pripeljal v Gorico 27-letni delavec France Sestar iz Ptuja, ki je delal pri nekem mostu pri Prvačini. Sestar je padel z visočine kakih 12 metrov in se je pri padca le malo poškoioval na desni nogi, čemur so se vsi čudili. Sestar se je podal v bolnišnico.
Bla^oslovljenje kipov 31. H lu »v. Kirina v Katah. — Minolo nedeljo so v Batah na jako slovesen način bla-
goslovili kipa M. B. in sv. Kirina. Zo na predvečer te slovesnosti, ko so namreč prinesli mladeniči iz Girice omenjena kipa so ja v Batak pozdravili b slovesnim zvonenjem ter s pokanjem iz topičev. V nedeljo pa so prenesli kipa med zvonenjem in streljanjem v Iepoin sprevodu iz župnišča v cerkev. Kip M. B. so nesla dekleta, kip sv. Kirina pa mladeniči. Po blagoslovljenju kipov je bil primeren govor, a temu je sledila slovesna peta maša. Vsa vas je bila okrašena z maji in z zastavami. Pred cerkvijo je stal pa krasen Blavolok z napisom; »Marija, mi smo tvoji." Ta dan ostane vsem onim, ki so se slovesnosti udeležili, v vednem spominu.
Izpit za meščanske Sole iz prve skupine je napravila pred ljubljansko izpraševalno komisijo g.čua Irma P i r-jevec, suplentinja na tuk. vadnici.
Bohinjska železnica. — Minuli četrtek zjutraj se je pripeljal iz Trsta v Gorico prvi vlak po novi železnici.
Komisija za pogozdovanje Krasa.
—	V pondeljek se je podalo osem članov komisije za pogozdovanje Krasa na čelu jim dvorni svetnik grof Attems v Komen, da si ogleda gozdne nasade v komenskem okraju. Komisija je bila v Komnu vsprejeta na slovesen način. Pričakovalo jo je komensko starešinstvo. Komen je bil ta dan praznično opravljen. Vihrale so zastave in streljali iz mož-narjev. Komisija, ki se je ogledala nekatere nasade, se je prepričala o lepem napredovanju pogozdovanja v tem okraja.
Prevažanje osob, ki bolehajo na nalezljivih boleznih. — Tukajšnji mu-nicipij naznanja, da je priskrbel poseben voz, s katerim se bodo prevažale osebe ki obole na kaki nalezljivi bolezni. Ta voz je na razpolago občinstva, in kdor bi ga potreboval, oglasi naj se na zdravstvenem oddelku tuk. municipija. Objed-nern naznanja, da je odslej strogo prepovedano izvoščekom prevažanje oseb, ki bolehajo na kaki nalezljivi bolezni, in da se bodo ostro kaznovali izvoščeki, ki se bodo proti ti odredbi pregrešili.
Iz Vrtovlua. — ObeSenega so našli 17. t. m. pri vasi Tevči 35-letnega gospodarja’Jožef Lazarja. Domači prepir radi premoženja, mu je zmešal pamet. Zapustil je adovo z 2 malima otrokoma. Pri Če-bulih je 16. t. m. umrl 91-letni Auton Čermelj, svoje dni občinski sloga in poljski čovaj. Poštenjak je bil v mladosti in starosti. Nikomur ni prizadjal najmanjše krivice. Čudil so je, kako je mogoče, da se ljudje med seboj prepirajo. Zadnja 4 leta je mož oslepel; tolažbo je iskal pri Bogo v molitvi, katero je le
v	spanju pretrgal. Molil je največ za mir in edinost med sosedi.
Razpis službe. — Pri političnem upravitoljstvu na Primorskem je podeliti službo c. kr. gozdnega pomočnika. Prošnje je predložiti c. kr. namestništvo do 10. junija. Prosilci morajo biti vešči nemškega hrv niškega ali slovenskega in eventuelno italijanskega jezika.
Nesreča na železnici.— Na progi južne železnice med Litijo in Ponovičem sta trčila ponoči med 11. in 12. uro
v	petek drug ob dragega tovorni vlaka št. 164 in 20. Pri tem sta bila ubita strojevodja Walter in sprevodnik Lavrenčič, oba iz Maribora.
Nesreča se je prigodila vsled tega ker se jo več vozov od vlaka, stoječega na postaji v L'tiji, odtrgalo in z veliko hitrostjo zdrdralo proti postaji Savi, ne da bi lih bilo mogočo ustaviti. Službujoči uradnik v Litiji jo tukoj dal potrebne signale na vse strani. Teh signalov pa vlak, vozeč s Save, ni opazil in tako trčil z vso silo na vagone, ki so se odtrgali od vlaka, stoječega v Litiji. Razbitih jo
11	vozov popolnoma, mnogo jih je bilo pa poškodovanih Zatrjuje se, da so se odtrgali vagoni od tovornega vlaka zato, ker je bil preobložen. Proga so je tekom dne že toliko popravila, da jo bil pop. že omogočen promet. Pogled na kraj, kjer so jo prigodila nosroča, je bil grozen. Razb ti vozovi ho ležali križema, blago je raztreseno vso povsodi in deloma okrvavljeno, mestoma s> bili še opaziti koščki človeškega mesu. Da so imeli ta dan dragi vlaki velike zamuie je samo ob sebi nmevno.
Shod slovenskih potovalnih učiteljev s Kranjskega, Primorskega in Štajerskega se je vršil 6. t. m v Postojni. Izmed II potovalnih učiteljev je prišlo 9 k shodu, dočim sta bila dva službeno zadržana Namen shoda je bil,
dogovoriti se o stanovski organizaciji južnoavstrijsifih kmetijskih potovalnih učiteljev v svrho zboljšanja njih gmotnih razmer in dvignjenju njih ugleda. Shod, ki jo bil pripravljalen, je sklenil sprejeti
v organicijo vse južnoavstrijske: slovenske, hrvatske in italijanske kmetijske potovalne učitelje, ki jih je 27. Zaradi končnega dogovora se je sklenilo sklicati 8>iod vseh teh učiteljev v drugi polovici meseca junija v Zader. Sprejela ee je tudi resolucija, da naj se z vsemi silami podpirh namera, ustanoviti državno zvezo vseh avstrijskih kmetijskih učiteljev. Končno jo shod tudi sklenil, da naprosi gospoda državnoga in deželnega poslanca graščaka ter ravnatelja Frančiška Povšeta, ki je bil med prvimi juž-noavstrijskimi kmetijskimi in obonem potovalnimi učitelji, da sprejme mesto zaščitnika nad nameravano organizacijo.
Trije novi brambovski polki se ustanove kot cesarski lovci iz 1. in 2. polka tirolskih lovcev in celovškega brambovskega polka štev. 4. Moštvo novih polkov se izvežba po načinu italijanskih gorskih lovcev ter jim bo glavna naloga patrulna služba v alpskih obmejnih krajih. Vojaštvo bode nameščeno v stotnijah po 120 mož v vsaki novi garniziji. Častniki do stotnika se ne bodo smeli ženiti.
Novi državni kolodvor v Trstu je sedaj popolnoma gotov in ga jo drž. železniška uprava že prevzela. Dinos se promet osebnih vlakov prične že v novem kolodvoru.
Narodna zmaga na Štajerskem.
—	V občini Slome v Ptujskem okraju na Štajerskem so se te dni vršile občinske volitve, pri katerih so zmagali Slovenci v vseh treh volilnih razredih.
V	ti občini so gospodarili nemškutarji nad 30 let.
Socijalno politične drobtinice. — Pred nekai dnevi se je udeležil nekega shoda, ki bo ga sklicali socijalni demo-kratje v Krakovem, tudi jezuit P. Henrik Hadroch. Ko je bil jezuit vsled napadov takorekoč prisiljen govoriti, zaprosil je tudi on besede, ki mu je bila tudi podeljena. Govoril je pa takole: Tudi jaz sem prijatelj delavskega stanu in sicer ravno tak prijatelj kot vaš J)asrinski. Tudi jaz želim, da se odpravi izkorišče-vanje delavcev. Jaz se popolnoma strinjam z zahtevo, da se uravna razmerje med delodajalci in med delavci. Med menoj in med vami obstoji pa le ta razlika, da se držim jaz Kristusovega nauka,
vi pa no. Kristus je namreč rekel, dajte Bogu kar je božjega a cesarju kar je cesarjsvega. In ravno tako pravim tudi jaz, dajte tudi vi vsakemu, kar mn gre. Tadi jaz ponavljam vaše klice: živelo delo, živelo bratstvo in živela pravica Pristavljam pa: Živel naj bi v dašah onih, ki imajo vedno te klice na jeziku, tudi Oni, ki je prinesel ta načela na svet. Vi gospodje ne smete zameriti, da smo ge premalo brigali za socijalna vprašanja, kajti pomisliti morate, da smo vsi ljudje in da smo kot taki vsi tudi slabotni. Pomisliti pa je treba tudi na to, da ideja zmaga in da mora zmagati Kristusova ideja. Tudi vi pokažite v dejanja, da ne želite drugim tega, kar sami sebi ne želite. Dal Bog, da bi bo mi in
vi	znašli na jednem in istem potu, namreč na potu ki pelje do pravice. Na shodu zbrana množica je govornika, ko je končal govoriti burno ploskala.
Papež obolel. — Kakor poroča »Agenzia Stefani" iz Rima, so nadaljni vsprejemi v Vatikanu prepovedani, ker je sv. oče papež za protinom lahko obolel. Zdravnik sv. očeta pravi, da je protin v levem kolenu sv. očeta spremljan z mrzlico. Sv. oče bo moral nekaj dni ostati v postelji, sicer pa ni nobene nevarnosti
Truplo v kovčegu. — Pred tremi meseci je prišel k nekemu prevozniku v Frankfurtu elegantno oblečen gospod ter gt prosil, naj shrani zaboj, ki bo dospel po železnici, dokler ne pride ponj. Ker pa je začel selaj prihajati iz zaboja mrtvaški duh, so zaboj oblastveno odprli ter našli v njem truplo.
Najstarejši mož na svetu je neki zamorec kapske gubernije. Ime mu je Sturrman. Njegovo starost cenijo na 146 let, a toliko je gotovo, da je b I že pred 65 leti močno v letih, in da bo njegov še živeči 'sin kmalu 100 let star. Spominja se še časov, ko v njegovi dj movini pravzaprav še ni bilo Evropejcev. Vedno si še domišljuje, da je ves svet okoli njegove revne koče njegova last, ki mu ga nihče ne sme vzeti. Zobovje ima še močno in snežnobelo.
Velikanska kača je ušla iz v Korneuburgu se mudečo menažerijo. Do zdaj je še niso našli, in zato so povsod nabiti lepaki, ki opozarjajo ljudstvo na nevarnost. Tisti, ki jo vjamo živo ali mrtvo, prejmo 500 K nagrade.
Strela vdaria v Košuto v mavzolej. — V četrtek je v Budimpešti vda-rila strela v mavzolej, katerega napravljajo Madjari znanemu pok. puntarju Alojziju Košutu. Strela je podrla in raz-trežčila tri velikanske kamne, od katerih je vsaki tehtal 25 kvintalov. Pri ti priliki je bil jeden delavec ubit in jeden težko ranjen. Škodo cenijo na 80.000 K.
Bomba. — V Saint Chartere je v pondeljek eksplodirala bomba, vsled česar so bile 7 osebam odtrgane noge, več drugih oseb je bilo lahko ranjenih.
Koliko je ognjenikov na svetu.
—	Po najnovejših podatkih so v Evropi na kopnem 4, na otokih pa 20 ognjenikov, skupno torej 24; v Aziji jih je na kopnem 17, na otokih 39, skupno 46; v Afriki na kopnem 2, na otokih 9, skupno 11; v Ameriki na kopnem 86, na otokih 28, skupno 114; v Oceaniji na otokih 108. Na vsem svetu je na kopnem 109, na otokih 104; torej skupno 303 vulkani.
Bogata beračica. — V Meca je umrla beračica, v katere stanovanju so našli 160000 mark.
Mesto napadeno od levov. — Neko pismo, ki ga je ,.Daily Express“ prejel od svojega poročevalca iz Blan-tyre v srednji Afriki, pripovedujejo nastopno : Tolpa lačnih levov je prišla do blizo »mesta" Horumo — bilo jih je vsaj 15 do 20. Bilo je že temno, ko so levi najprej napadli dva črnet, ki 8ta šla po pota zunaj pravega mesta. Enega so levi raztrgali, drugi je vbežal ter letel na vladno poslopje. Tamkaj postavljena straža ni hotela verjeti, kar je črnec pripovedoval; ali ko sta so še razgovarjala, so sj levi, ki so vsled krvi raztrganega človeka postali še besneji, pridrvili po glavni ulici. Prodrli so na tla tri može, pripadajoče straži, preden so isti zamogli prijeti za orožje in črnca, ki je bil vbežal, so levi tudi raztrgali. Četrtega črnca, ki jo vtekel v notranje prostore poslopja, ata zasledovala dva leva, ga dohitela in raztrgala. Pred neko kočo se je igral neki otrok, lev ga je ubil s svojo taco in ko jo obupana mati prišla detetu na pomoč, je lev raztrgal še njo. Pozueje so levi umorili še tri drage črnce. Razun tega so levi raztrgali še mnogo konj, in več goveje živine ter so potem šo dolgo letali po mestnih ulicah, dočim so se prebivalci utrdili v svojih kočah. Nekoliko črncev je zbežalo na svoje čolne ter veslali po reki navdol, prenočili so pa na vodi. »Mesto14 Horumo leži tik takozvane Elephant Marsh Reserve, v kateri je bilo v minolemletu še okolu petdeset slonov.
Rojaki! kupujte narodni boleh »Šolskega Doma".
, ,	MvJ ••'fr
!•. ' i iiMlM
Skrb vsake gospodinje Je posvefona družinski blaginji!
Kathrelnerjeva
Kneippova sladna kava
|e po Kathreinerjevem načinu ivo* jrg.» pro /vajjnja okusna, zdravju v pr-)f p*h tn poceni, ima torej neprecenljive prednosti za vsako gospo Jinjstvol
Poudarjajte pri nakupovanju izrečno ime Kathreiner iti zahtevajte le izvirne zavoje z var>t> veno znamko <upmk Kinpp.
<iU
• Cr • rt -u	i
^ t* » *L.	*	~	.
j
/ \
' :>v,
Vabilo
na
VI. redni občni zbor
»Centralne posojilnice4*,
registrovane zadruge z omejeno zavezo v Gorici,
ki se bo vršil
v četrtek dne 7. junija ob II. uri predpoludne
v prostorih „Goriške zveze“ v ulici Tetturini hiš. štev. 9 v I. nadstropju s sledečim dnevnim redom :
1. Poročila načelstva in nadzorstva.
2. Poročilo o reviziji.
3. Potrjenje računov za V. upravno leto 1905 in sklepanje o porabi dobička.
-}. Volitev načelstva in nadzorstva.
5. Slučajnosti.
Odbor.
ž
as
2S
s
Loterijsko številke.
19. maja.
Dunaj................ 2	87	27	33	1
Gradec............... 6	29	32	44	43
Za popravo
KLAUlR-jev
(ubiranje)
se priporoča
V iktor Filipič, Gorica
via Capella 13.
w L Primožiču
slouenshi optikar v Gorici
ulica Vetturini 3,
Goriška zveza
gospodarskih zadrug In društev Gorica, ulica Vetturini št. 9.
priskrbuje udom ,Centralne poBojilnice“ v Gorici in drneih pridruženih zadrug po Goriškem: Modro galico 98/99% po K 64 50 q ; žveplo I. vrste 85 96 fino po K 18— q — V zalogi ima: Superfohfat 14|16°/o po K. 630 q; Superfoffat .12/14% po K 5-— q; Tomanova žlindra 14/16% po K 5 — q; Rpdeča sol po K 7.30 q. Kuhinjska sol po K 20-— q; Klajno vapno 40% po K 23— q. Zadnje troje je v vreČBh po 50 kg Cena za mrdro galico velja samo za blago, kolikor ga ima še na razpolago; vsled tega naj se požurijo oni, ki mislijo še naročiti.
priporo6a t. duhovščini in sl. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo
optičnih izdelkov
in sicer vsake vrste očal, barom etre toplomerje, zdravniške toplomerje, daljnoglede, vago za vino, žganje itd.
Sprejemu naročila, inpoprave in pošilja na dom.
(Sc*-.*s>E)
A ]3kob Šuligoj, Gorica, A
j? urar c. hr. drž. železnic. j|f
Gosposka ulica št. 25
(gp gprnnmtvBooomo W
dobro shranjen se proda
naslov in cen;i se izve pri Uredništvu.
oooooooooo
Karol Draščik
pekovski mojster na Komu v Gorici
odlikovan z oaotno diplomo najvlšjega priznanja Jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. v Gorlol na razstavi I. 1900 a zlato svetinjo
zvršuje naročila vsakovrstnega peciva udi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov.— priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
OOOOOOOOOO
And. Fajt,
pek. izvedenec Gorica tekališče Fr. Josipa St.2 (lastna hiša,
Iavršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najflnejšega, k>t’Or aa nove maše in godove, kolact oa birmance in poroke itd. Vsa naročila iBvršuje točno in natančno po helji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fir.a peciva, Jina vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno gor iško pinco in potice itd.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. šty. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovallšče niruberškega iu drobnega blaga ter tkanin, preje iu nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše švanke in šivalne stroje.
Potrebščine
ssa krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna Hirala ia vse ltloe čase.
Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
V*
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Oironcoli).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po' najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-m ami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Beči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. *************
n Anton Krušit
trgovec, krojaški mojster, tekališče J. Verdi 33 in tekališče Fr. Josip 53
’ priporoča svojo zalogo raznovrstnih birmanskih daril po zmernih cenah.
Peter Skerbic,
Gorica, Riva Cnrno h. št. 13
priporoča svojo zalogo piva iz prve domače pivovarne gg. Auer-jevih dedičev v Ljubljani.
Ktihkalinra za Tino.
Zgoraj imenovani naznanja sl. občinstvu in posebej čč. duhovščini, da mu je ravno dospelo sveSe avstrijsko in angleško blago aa vsakovrstne stanove. Izdeluje po najnovejih krojih. Blago in delo jamči.
P»
fiajiioljžE stishainicE za vino
in 0L3KE so naše stiskalnice „HERHIIL“
uajn^ojfiega in najboljlogaauatava z dvojnim innoprotrganlm pritiNkalont; zajatnfiono najboljšo dolovanjo, ki prekaša v«o drugo stiskalnico; hidravlična stiskalnica, najboljše »uto-matične pntento* C U D U H N I 71“ dolujejo Nam« ram* škropilnici* y«0 T ■ il U III H od aobo, no da bi jih bilo treba goniti. Plugi, uilini za grozdju, sadju iu oljko. Hobkalnicu za grozdi'). Vi.io^radski plugi. Sušilnico za nad ju in drug« vngotalno, iiv-ijensku iu uiiuoralnu pridolk«.
.stiskalnic« za mi-iio, slamo itd. iu roko. Mlatilnico za žito, čistilnico, ruNutalnico. Slamoreznic«, rotili mlini za žito v razni velikosti iu vsi drugi »troji za poljedelstvo. I/dulujo in prodaja z jamstvom kot pogubnost najnovoj«, izborno iz-kulono, kot najboljšo pripomnimo in odlikovan« sestavi
Fh. Mayfart 8 G
[tovarna za poljudolsk« in *in-«ko stroju tm~ na IM NA.ll', II. T»borNtraKNc It. 71.
Antnuiat. (kropilnica.
Odlikovani v v*»oh dr2avah svuti z nad zlatimi iu urubrninil kolajnami Cenik n podobami Iii mnoiroAtrtilna nolnalna pismu lUsprutl^Jmlti In vahtopnlkl a« licejo porsoul, kjer i»* nlamo znatupanl.
&s
Jako izdatno sredstvo proti
1
je liker l.OIHNA, laterejza napravljala v Trsln lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alla Madona dolla Salutte“ pri Sv Jakopu, in Josip Godina, lekarna „AH’ lgea v ulici Fornelo St. 4. — Slekleniiica stane 1 K 40 vin. — Potom pošte se ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in Bicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako b dopošlje naprej 7 K, nakar se stekleničke dopošljejo Trat ko in eo v tem znesku zapopadeni vsi pofiiljatveni stroški. Dobiva se ▼ vseh lekarnah.