i ji slovenski dnevnik 1 V Združenih državah Velja za vse leto Za pol leta • « • • Za New York celo teto Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 GLAS Ust sloronskih delavcev T Ameriki Tke largest Slovenian Daily m the United States. lamed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELCFON: 00RTLAHDT 3876 Entered m Second Class Matter, September 21, 1903, at the' PoctOffice at Hew York, H. Y.f under Act of Oongraaa of Kanh S, 1871 NO. 234. — ŠTEV. 234. NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 5, 1928. — PETEK, 5. OKTOBRA 1928. TELEF0H: C0RTLAHDT 287« VOLUME XXXVI. — LETN1JC XXXVI "Graf Zeppelin" bo te dni odletel. največji vodljivi balon je pripravljen na polet Nova nemška zračna križarka, Graf Zeppelin, je bila viharno pozdravljena, ko je vprizorila svoj zadnji poskusni polet preko dela Anglije in Londona. — Polet preko zasedenega ozemlja. FRIEDRICHSHAFEN, Nemčija, 4. olctoLra. — Oraf Zeppelin, novi nemški vodljivi zrakoplov, L>o v nedeljo pripravljen za svoje prekatlantiško potovanje v Združene države. Dr. Hugo Eckener, poveljnik križarke, je rekel, da je treba izvršiti le še nekai manjših poprav. BERLIN, Nemčija, 4. oktobra. — Ves Berlin je bil včeraj dopoldne na nogah, da pozdravi novo nemško vodljivo zračno lafdjo Graf Zeppelin na njenem velikem poskusnem potovanju. V 26. uri poskusnega poleta je dospel kot srebro blesteči se zračni velikan nad državno glavno msto. V trenutku so se izpraznila vsa stanovanja, tvornice in trgovske hiše in trije milijoni oči so se obrnili proti oblakom, kjer je plaval največji vodljivi zrakoplov sveta. Z močnim vetrom je dospela zračna ladja iz Hamburga z naglico 75 milj na uro. Ob devetih se je prikazala kot velika, siva senca med mestom in solncem na obzorju. Senca se je pomikala v južno smer in naenkrat so imeli milijoni Berlinčanov pred seboj gracijozno, kot srebro blestečo se obliko zračne ladje. Ogromna velikost je presenetila vse gledale«. Senca je krila deset uličnih blokov. Deset aeroplanov s Tempelhofer polja se je grupiralo krog zračne ladje za njen sprejem. Graf Zeppelin je premeril na svojem poskusnem poletu skoro dva tisoč milj ali dve tretini nameravanega oceanskega poleta v New York. Ob polšestih zvečer je dospel zopet popolnoma varno nazaj v Friedrichshafen. Na povratku se je dotaknil Ulma, Norimberka, Frankfurta, Wisba-dena. Kolina, Duesseldorfa, Rotterdama, nakar je preletel kanal na angleško obal, kjer je bila zračna ladja navdušeno pozdravljena v Great Yarmouth. Sedemdeset oseb, vključno posadko in potnike, se je udležilo poskusnega poleta. FRIEDRICHSHAFEN, Nemčija, 4. oktobra. — Ko je dospel dr. Hugo Eckener včeraj zvečer s svojega poskusnega poleta semkaj, je bil zelo presenečen, ko je našel brzojavko iz Berlina, v kateri so okupacijske in reparacijske oblasti protestirale proti temu, da je letel Graf Zeppelin preko zasedenega ozemlja. Dr. Eckner je utemeljil ubrano pot izključno le 7 metereološkimi pomisleki. Rekel pa je, da je Graf Zeppelin zgolj trgovsko letalo in da nima nobenega političnega pomena. Vsak pameten človek, — je rekel, — mora razumeti potrebo, da se kapitan izogne vsakemu riziku za ladjo, bodisi na vodi ali pa v zraku. On ni nameraval žaliti francoskih ali angleških oblasti. Kar pa se tiče njegovega izleta na angleško obal, je dobil že davno povabilo iz Anglije in m ed njegovimi gosti v Friedrichshafen so se nahajali člani angleškega zračnega ministrstva, ki so ga raprosili, naj pride v Anglijo, kakorhitro se mu bc nudila prilika. kandidat al smith bo omejil svoje nagovore fmith bo omejil svoje nagovore za prihodnje potovanje. — On hoče več časa, da se pomeša med navadni narod tekom svojega potovanja po Jugu in Srednjem Zapadu. ALBANY, N. Y.. 4. oktob ra. — Prihodnje kampanjsko potovanje governerja Al Smitha bo še v večji meri "brown derby" afera kot njegovo zadnje potovanje na Zapad. 0breg0n0v sin nevarno 0bstreljen Zaenkrat se še ne ve, če se je sam obstrelil, ali če je bil napaden. — Krogija je nekoliko ranila pljuča. MEXICO CITY, Mehika. 4. oktobra. — Tukaj so našli nevarno ranjenca Umbo rt a Obrego-na, 21 let starega sina umorjenega generala Obregona. Ali je bil ranjen pri napadu, ali sn je hotel .sam vzeti življenje, se zaenkrat se m dalo dognati. Vest je povzročila v mestu veliko razburjenje. Mladenič leži v Francoski bolnici ter se sedaj še ni'zavedel. Zdravniki so dognali, da mn je krogla prodrla prsi med petini in šestim rebrom ter nekoliko ranila pljuča. Oblasti nameravajo uvesti strogo preiskavo. VAŽNO ZA NOVE V0LILCE V DRŽAVI NEW YORK. Zdi ne. da vlada med volilci v j državi Xew York precej neja-snosti glede »potrebe pismenost nega izpita (literacy test). Toliko med na-turaliziranimi državljani kolikor med tukaj rojenimi je precej zmešnjave v tem pogledu. Moški in ženske, ki so bili upravičeni voliti pred dnem 1. januarja 1<>22 (ko je novi zakon stopil v veljavo), ne potrebujejo nikake-ga ] m smenos t.n eg a izpita, da se re-IgLstrirajo in volijo. Xa primer: ino-zemee.-ki je postal ameriški državljan pred letom 1022. sme voliti brez ] > ism en ostaiega izpita, tudi ve se ni nikditr poprej registriral in volil. Ravno tako tukaj rojeni državljan. ki je dovršil 21. leto starosti pred 1. januarjem 1922"in je torej že tedaj imel volilno pravj- Morilec žene se je usmrtil po dvoboju. PH1LADELPHI, Pa., 4. <>kt. — 48-letni kovač, John Nzalev z iztočne 48. ee*tp v New Yonku, se j*—u-»nvrt.il danns t jut raj s »trelom skozi glavo, |K>tem ko je izvojex-al pred hiio svojega brata revolver-h.ki diiel z nekun detektivom. 8zaley je zbežali if Xew Yorka, fmteni ko je a kladivom ubil svojo Ženo ter na &mrt ranil svojo Ifi-let-tio hiVrko. Bil je dotg-o rasa neza-ga je najbrž gnalo k Banditi odnesli $162,000. MIXXKABOLLS. Minn. 4. okth-e divjih bojevnikov vjeelem kakih 23.A00,mož državne .Nairobi. Iztočna Afrika kot je spo- armade in celo zvezno i>olicijo. v ročil poročevalec Daiv Maila. Kraljevska skupina je obiskala glavarje različnih plemen a* začasni vasi na zunanjem robu Nairobi-ja. ko je naenkrat kakih sto napol nagih bojevnikov dvijriiflo .svoje ščite in kopja ter vprizorilo na-avtomobilu princa iz co, se sme registrirati in voliti brezi P1oJ' pismenost negra izpita. J ^ alesa. Pismenost ti i izpit je prav lahka!. GlaVari' so pozneje pojasnili, da in enostavna stvar. Istemu se mo- bi,a to le nstracija, da igrajo podvreči sn oni. ki so postali ****** rečpekt do princa, sled-državljani oziroma dobili volilno lljl bl1 nekai ves zmeden pravico po 1 .januarja 1A22. ako niso medtem že volili. Izpiti se vršijo v javnih šolah in vsakdo, ki zna eitati angleški in podpisati svoje irae. jih prav lahko položi. Pojdite k najbližji šoli takoj, da dobrte pismenost no spričevalo. Ako ste že volili ali imeli volilno pravico pred 1. 19*22 vam izpita ni treba. Xovi volrtec ne sme pozabiti (sta- in -prestrašen. prebivalcev, se registracija vrši 12.. 13., 14. in 20. oktobra. V manjših mestih in vaseh pa 13. in 20, oktobra. Zdi se tudi. da si mnoge žen ake niso na jasnem, da-li smejo voliti. Ženske, ki so se poročile z ameriškim državljanom pred dne demantov. je sporočil izgubo se. V to svrho so določeni posebni $1."^.000 v demantih. Rekel je, da'prostori, o katerih je prav lahko «o ga ustavili in oropali trije mo !izvedeti, ako vprašate koga v svo- ji soseščini. Osebna registracij« v Trije moški «o tudi napadi i mestu Xew Yorku se vrši od 8. do Penn. Ave. -državno banko ter ušli^ 13. oktobra. V drugih mestih dr- 22. septembra 1922 oziroma kateri to že vedo), da treba registrirati rih mož je postal državljan pred z $12)000 plenom. zave Nfew York, ki imajo čez 5000 tem dnem. so ameriške državljanke in imajo volilno pravico. Ravno tako imajo pravico Ame rikanke, ki so se po 22. septembra 1922 »poročile z inozemcem. kajti one niso izgubile ameriškega državljanstva. - priprave za splošne narodne volitve v republ. nicaragvi Vzrok ubojev je bila baje politika. — Liberalnega propagatorja so našli mrtvega v notranjosti de-dežele. — Registracija je živahna. — Obe stranki trdita, da imata večino. MANAGUA, Nicaragua, 4. otkobra. — Štirje . mori, ki so bili baje političnega izvora, so se pripetili v noči 30. septembra v San Marcos, približno petnajst milj južno-zapadno od Jinotega, _ kot je postalo danes znano tukaj. romunski princ je pobegnil Romunski princ Nikolaj, sin znane kraljice Marije, je sledil vzgledu svojega bratca Karola ter pobegnil z lepo deklico v Pariz. LOXDOX, Anglija, 4. oktobra. Xadaljni član romunske kraljevske družine je pobegnil v Pariz in ž njim je Tudi zginila kra-na Oia-niea aristokracije v Bukarešti — kot javlja neko poročilo z Dunaju na Daily Express. Pororlio pravi, da krožijo po Pm-karešli govorice, da je odšel princ Xikolaj. najmlajši sin kraljice Marije. z neko družabno deklieo v Pariz in da prebiva na domu svojega brata, prestolonaslednika Karola. Xikolaj je član regentskega sveta. ki vodi usodo kralja-deeka Ali-haela. Obiskal je Združene države pred dveiuj leti v spremstvu kraljice Marije. Poročila iz Hukarešte pravijo, da je poslala vlada posebnega kurirja v Pariz v poskusu, da pregovori Xiikolaja. naj se vrne domov in kraljica Marija mu je poslala pismo, v katerem ga poživlja, naj se vrne na svoje mesto kot član le-gentstva za Mihaela. Vsi štirje umor jem in ožjo so bili propagator ji liberalne sTmiike. Eden njih je bil Juan Carlos Men-dita. odličen odvetnik v Managui. Donuieva se. da so (bili umori posledica strastne volilne kampanje. Le malo i»odrobnosti je dosj»elo v Mana^vo radi slabih komunikacij. Niti mornariški "lavni stan, niti ameriška volilna koniUija nista dobila nobenega, ot'icijelnega ob vesti I a o umorili. Volilna komisija, pa je objavila, tla »e niso tikali umori re«risrrat_*i-je. ker so bili izvršeni izven volilnih okrajev. Jtegistracija se vrši .še nadalje močno. Sreda je bil četrti registracijski dan. a poročalo se ni o ni.kakih neredih. Tako liberalna kot konservativna stranka trdita, da imata večino. Vsa znamenja kažejo, da se gibata obe stranki precej vsjvoredno. Tunneyevi. načrti. Vdova dobila $30,000. Za smrt svojega moža. zavirača Loing Island železnice je dobila včeraj Mrs. Nora Tucker odškodnino v znesku $30.000. PERUGIA. Italija. 4 oktobra. Gene Tunuev in njegova nevesta, prejšnja Mary., Josephine Lauder, bosta najbrž še danes nadaljevala svoje poročno potovanje v Floren-co. Tajnost je znač.ila načrte, tikajoče se ženitovanjskega potovanja. Dvojica ni dala nikakih definitiv-nih znakov, da bo odšla a* Floren-eo. a staaiovanje je bilo rese rv i rano zanjo v Excelsior hotelu iii naročil sta svojemu šoferju, naj o-stane tukaj in Jiaj se ne vrne v j Rim. | Smehljajoča se dvojica je do<.pe-I la semkaj brez prejšnjega obve-istila. Prišla -sta iz Rima z avtomobilom malo pred enajsto uro in čeprav sta bila -spoznana le od main oseb. ker so jo ptrnavadi smatrali ljudje za navadna turista, sta "bila vendar z veseljem sprejeta. celem skupaj kakih C0.000 mož. Zvezni kaucelar Seipel je izjavil v parlamentu, da se bo dovolilo Vsenemcem za nameravano veliko demonstracijo glavni trg do opoldne. Po tem času ja bo prostor pr e ] »ušč ena soe i j a listo m. Več meda rodnih mirovnih družb je naslovilo 11a dunajsko vlado j ^prošnjo. n;fj prepove ljudska zbo-J r.ovanja tako nasprotnih političnih skupin, ker bo drugače kaj lali-' ko prišlo do prelivanja 'krvi. Kan-celar pa je odgovoril, da ne bo izdana nobena prepoved, najbrž ker bi ne bila utemeljena v avstrijski ustavi. Cigani ubiti pri napadu. DUX A J. Awtrija. 4. oktobra. — Pet ciganov, med njimi tri ženske in en otrok, je bik> ubitih v eeho-slovaški vasi Podeiin. X'adaljnih sedem ciganov so prevedli ranjene v bolnice in cigansko t^vorižee je bilo razdejano. — kot javljajo poročila iz Požuna. Prebivalci vasi so pod vodstvom župana, vprizarili napad na ciganski tabor, kot* odgovor na domnevan požig. »v X, i ' ^ "v denarna nakazila Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 1,000 ..............$ 18.40 " 2,500 ..............$ 45.75 5,000 ....... $ 91,00 " 10,000 ..............$181,00 " 11,110 ....... $200,00 v Italijo Lir 100 ....................$ 5.90 200 ....................$11.50 " 300 ....................$16.95 500 ....................$27.75 " 1000 ....................$54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo- J zarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem \ kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. I Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. --za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — za $300 —$6. 60c; Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodiai v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje- Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. izplačila po poŠti so redno izvršena v dveh do treh tednih "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—." sakser state bank 32 COBTLANDT STREET, NEW Y0BK, N. J, TELEPHONE: COBTLANDT M17 .XJ-ir.VSi: i 'i .■ t O LAS NAHODA, S. OKT. 1928 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Qvtmed and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ............................$6.00 Za pol leta ................-..............$3.00 Za četrt leta ............................$1.50 Za New York za celo leto ....$7.00 Za pol leta................................$5.50 Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 Za pol leta —------------$3.50 Snbscriptujn Yearly $5.00 Advertisement on Agreement. "Qlai Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 VELIKA NESREČA PRI DIRKAH se je završila te dni v MouzI, Italija. Avtomobil Materassija se je zaletel med gledalce, ter jih 21 smrtno poškodoval. [Materassi je bil na mestu mrtev. dopisi. IZ CARSTVA PROHIBICUE Drugo zabavo priredi American Slovenian Auditorium dne 13. oktobra ob osmi uri zvečer in si-oetr v gornji dvorani. Na razpolago ix>dt> pa tudi spodnji prostori, kjer j se bo kegljajo za dobitke itd. Žen dja. Toraj pridite v obilnem številu. Kansas City, Kans. Ker baš pošiljam imena naročnikov z-a list, 'naj nekoliko omenim o tem mestu. Od vsepovsod čitam dopise, samo od tukaj ga še nisem či-jtal. Z delom gre bolj počasi kakor povsod drugod, No, >pa naši ljudje so še precej dobro preskrbljeni. Tukaj so velike klavnice, kjer je zaposlenih več naših rojakov. V Armiourjevi klavnici pobijejo vsako uro stopetdeset krav. "tristo prašičev ter peitstotrideset ovac. Pla- ŽIVALI IN ALKOHOL Brooklyn, N. Y. Dne 29. septembra je imelo jbrooklvnsko žensko društvo "Marija Pomagaj" v dvorani Slovenian Auditorium, svojo jesensko zabavo. ----|I~speh je bil jako lep, če se pom i- Prod par dnevi je dospelo iz Washington poročilo, je til* ioo dolarjev čistega da je Vrhovni prohibicijski šef Doran zapovedal svojim uradnikom, da se vbodoče ne smejo več posluževati tako-zvanih "stool pigeons". To so profesijonalni vohuni in izdajalci, katerih se poslužuje policija, da lažje izsledi zločince. Ti vohuni lliso uradno V službi oblasti, ampak SO na'ake bodo preskrbele prigrizek. Naj-kak flituigi način nagrajeni za svoje delo. imenitno bo pa prt sanje groz- To so ljudje dvomljive preteklosti in grdega značaja, ki zato vohunijo in denuncirajo, da same sebe zaščitijo pred postavo. Ta sistem sicer ni posebno priporočljiv, pa je uveljavljen. Policija si mora zajameiti službo takih ljudi, da pride potom njih na sled večjim zločincem. Kot rečeno, ti "poduraduiki" niso na uradni listi policije. Njihovih imen pa tudi ni na uradni plačilni Ijsti prohibicijskega departmenta, dasi je naloga te%a departmenta skrbeti, da sprejmejo več ali manj zasluženo plačilo za svoje delo. Prohibicijski department je imel liaprimer poseben sklad, iz katerega je pokrival stroške za vohunsko službo. Ta sklad je bil namenjen za neuradne špijone. Uradni špijoni so dobro plačani iz vladnega sklada, pa niaga-ri, da zapravijo na stotine dolarjev za šampanjec, drage likerje in cigare. "Stool pigeons'' so jako zanimiva naprava. Najemajo jih. da med državljani vohunijo, ter stikajo za tistimi, ki kršijo prohibicijsko postavo. Opravljajo torej službo agentov provokaterjev in narod jih mora drago plačati. Res, prohibieija je rodila krasne sadove. Sedaj pa pride kar naenkrat povelje, da bo treba te vohune odpraviti. Komisar Doran bo ukinil tozadevni sklad prohibicijskega departmenta. Ali je morda izprevidel, da je ta naprava sramotna, obenem pa tudi škodljiva deželi! Ali je izprevidel, da je vlada sama kriva zločina, če sama goji kršilce postave in jih potem izroča roki pravice i Ne, nobeni taki razlogi niso dovedli komisarja Do-rana, da je zamašil najetim vohunom korito. Možak je spoznal, da je najemenja vohunov in izdajalcev postalo nevarno in da se je preveč razpaslo. Antisalonska Liga bi jih najrajše pridržala. Xe ozira se, če so to ljudje iz zločinskih slojev, če so pripravljeni desetkrat zaporedoma krivo priseči — po mnenju Antisalonske Lige so all right, samo če vrše posel v a njo. Antisalonski ligi je vseeno, kajti ona stoji na stališču, da namen posvečuje sredstva. Washingtonska sodišča imajo pa o zadevi nekoliko drugačna mnenja. Izsledila so toliko krivih priseg, da so sklenila stopiti "stool pigeonom" resno na prste. In ko je sodišče izreklo svojo besedo, je moral tudi prohibicijski komisar priti do prepričanja, da je najemanje vohunov nepotrebno zlo. To spoznanje je prišlo sicer nekoliko prepozno, toil a vendar še dovolj zgodaj ter razodeva, da so suhaški gospodje tudi za kako pametno stvar dovzetni. Vprašanje je seveda, kakšno stališč^ bodo zavzeli poduradniki po raznih državah. Antisalonska liga bo napela vse svoje sile, da bo obdržala, te svoje zaveznike iz nižin življenja. Znano je, da se poslužujejo lastniki dirkalnih konjev večkrat zelo uspešnega, čeprav .strogo prepovedanega sredstva, da si zagotovijo zmajfco. Neposredno pred dirko razdražijo tekmujočo žival s kakšnim dražilom. predvsem z alkoholnimi pijačami in to jim da vsaj za nekaj Časa nenavadno krepkost. Iz naših narodnih pesmi vemo. da so tudi konji srednjeveških vitezov pili "sladko rebulj«o.'* Učenjaki so si edini, da alkohol živalim zelo škodi, vendar so dokazali novejši poskusi, da utegne včasih tudi koristiti. Praneoski učenjak Joubert je dajal poskusnim kokošim majhne koliieine vina in je ugotovil, da Aj izlegle potem veliko več jajc nego pod normalnimi okoliščinami. Šest kokoši, ki so dobivale vsak dan svojo poreijo, vina, mu je dalo v šestih mesecih 169 jajc neč nego šest kokoši z normalni dijeto. Podobne izkušnje je napravil Japonec Nakaj. Izkal je primerne hrane za sviloprejke, ker se mu je zazdelo, da jim listje murve ne more biti edina slaščica. Poskusil je liste oškropiti z rižnim žganjem. Sviloprejke so za novo hrano kar norele. Gotovo j|m je sijajno tekrfcila, ker so postale nenavadno debele in tudi produkcija svile se je zvečala. Poskus je končal le v toliko z neuspehom, ker je polovica živali poginila. Tudi druge živali se ne branijo kozarčka — ali pa dveh. Ken guru j je n. pr. pravcat. izvedenec v pivopitju. V londonskem hotelu Savoy so imeli velikega črnega mačka Petra, ki je zahteval vsak dan in to celih 12 let svojo poreijo "tega rdečega." Ni nam znano, ali je umrl normalne smrti ali pa z rdečim |riMom aa deiirijn, prhanju po 1 belih mi&ih. I ,. - .. ' ., > , če so različne — od 42 do 76 centov na uro. Večkrat imamo tudi kako zabavo. Posebno mi je uigajal rojak Friderik Trape, ki je prišel iz Jo-lie.Ia s celo p-odbn. Igra.1 je sam naenkrat več inštrumentov. Lahko areeem, da boljšega muzikasta še nisem slišal. Pozdrav! Frank Žagar, zastopnik G. N. San Francisco, Cal. Že dolgo nismo č i tali nobenega dopisa iz naše naselbine, zato upam d«*; dobim nekoliko prostora v našem priljubljenem 1L tu Cilas Naroda. da opišem, razmere, v katerih živimo Slovenci v San Francisco. — Kakor povsod po Združenih državah, se tudi mi z delom ne moremo preveč hvaliti ker veliko je delavcev brez dela. Nadejamo se še slabšega, ker na zimo pride armada iz vse Cal i torn i j? in bližnjih držav v San Francisco, tako da ne bi svetoval nikomur z.i delom sem priti! Lansko leto, kakor tudi leto-;, smo pa Slovenci obloženi z delom v našem Slovenskem domu. Iz Power Housea, katerega smo kupili lansko leto, smo napravili lepo dvorano, katero diči naš hrib in je ponos v.sem Slovencem v Franciscu. Resnično, delali smo večinoma sami. ker med nami je dosti vsakvrstriih obrtnikov, namreč tesarjev, zidarjev, mizarjev, vlagateljev marbelna, električar-jev, barvarjev in plumbarjev. tako da se naš dom lepša danzadnem. Marsikateri naših obrtnikov je žrtvoval svoj čas in delal brezplačno za dom in narod, da se pokažemo, da tudi mi Slovenci ne spimo, ampak napredujemo. Velik napredek v enem letu. Vsa slovenska društva zborujejo v njem. Mladina ima vaje za šport. Društva prirejajo veselice, katere so dobro obiskane. Političarji imajo svoja predavanja in tudi volilna postaja je v njem". Toraj velik uspeh Slovencev v San Francisco. Edino kar nam še manjka je denar, da čim prej zgradimo velik avditorium, da bode odgovarjal našim potrebam, to se lahko zgodi, ker praznega zemljišča je zraven zadosti, da zgradimo vse potrebno. V ta namen priredi Iz. in Dram. Club Slovenija šesto obletnico v z veliko veselico in vinsko trgatvijo, dne 14. oktobra 192». V Eagles Auditorium. 275 Golden Gate Ave., San Francisco, Calif- "V korist Slovenskega Doma in Sloven-Kke čitalnice. Klub Slovenija je korporacija, ki je utanovljena vse za Slov. dom in izobrazbo naroda. Čitalnica je odprta vsakemu Slovencu, da lahko eita različne časopise in .si lahko izposodi vsakovrstne knjige brezplačno. Vsak je dobrodošel. Požrtvovalnot kluba je velika. Vsa blagajna je večina darovana za dom. Veliko .-o pomagala tudi vsa siovenska društva v San Fran-x;L->eu. Niti eno ne zaostaja, ampak vako posamezno pomaga po svoji moči za prospeh doma. Seveda treba bo š^ potrkati na vrata dobrodušnih Slovencev, da kupijo delnice, kakor so lansko leto. In kadar bo denar, bo tudi velik auditorium, da nam ne bo treba izskati noben® drusre dvorane ampak denar, ki os-eb-no bi ga pogreša'i sedaj v dolgih zimskih večerih. Tukaj smo ž<* dobili prvi sn»'ir. Mrzel veter piha in oznanja hudo zimo. Za delom ne svetujem nŽkOnmr hoditi sem. ker je tukaj vedno do sti 'brezposelnih. Pozdrav vsem Slovencem širom Amerike! » Pave! Staudohar. Martin Vukinič. Peter Steirk. Frank Matjušič. Mark Ferderbor. -loe Tomažin. Joe Po-reber, George Milielič, Joe Janje-točT John Gerdiu. r Peter Zgaga Strašno spoznanje. Hermann Perren * ; /f Te vrstice pišem z nekoliko ti" sigurno roko, kajti navdala me j<■■ trozmejna žalost. Prsti se mi tretjo, ko pišem t<> vr-rtice in debele solze lijejo na pa-pir. Deležen sem bil namreč groznega spoznanja. Oči mi pa ni nihče drugi znicn-eal kot sam pohibicijski komi-ar dr. James Doran. Stvar je bila naslednja : '/.■'■ dalj časa, posebno pa zadnjih pet na j.-.t let z nekako nevoljo o:«a-žam. da nimam nobene posebne sreče pri ženskah. \ splošnem sem že vsaj deloma normalen č lov tik. imam .dvoje rok in dvoje nog, glavo, oči, nos in sploh vse. Tudi po glavi nisem še nikdar hodil, pač pa po nogtfh kot se kulturnemu človeku spodobi. Izvzemsi par slučajev so bile tudi ženske z menoj vedno galantne. dokler sem bil v njihovi družbi. seveda. PRODAJAM KANALČKE dobre pevce, 'ki rolajo Ln čapajo, holandske vrste. Imam tudi mlade grlice. Kdor hoče priti ali pa pišite na: Frank Wolkar, 12 George St., Brooklyn, N. Y. IŠČEM svoja dva brata FRANK in JOHJX MEDEN, doma iz Brezje pri Cirknici. Pred nedavno je bil prvi v Mhxn. in za Johna -pa že dolgo ne vem kje je. Prosim, da se oglasita svoji se-strri, ki je pred kratkim do-šla iz starega kraja. — Frančiška DragoKc, rojena Meden, Red Star, Box 54, W. Va. (2x 5&6) Htusy MiLLCIt. WASH. O. C švicarski planinski vodnik, ki je bil že 125-krat na gori Matte-liorn. pa zapuščal, sem marsikatero pikro VABILO NA "KOFIELAČ", ki ga .priredi Društvo -krščanskih mater v nedeljo 7. oktobra v slovenski cerkveni dvorani. Ci2 St. Marks Place. New York City. Začetek ob petih popoldne. Kot vsa ko leto. otvorimo tudi letošnjo zimsko sezono žene in matere. Ker je to letos naša prva prireditev, vabimo vse Slovence ki Slovenke \z New Yorka, Brookhma, Ridgo-v.-otoda in tudi New Jersey, naj pridejo i>og!e-dat. kako se bomo matere po-staviie. Na lazpolago bodo klobase z zeljem jirav po vašem okusu, potica, kava itd. Tudi starina in novina se bo sta zrcalili v kozarcih, no. pa vsega se ne sme povedati. Na programu bo dosti novosti. Pridite sinovi in hčere ter pripeljite svoje sta riše seboj. V nedeljo se bo v cerkveni dvorani vse sukalo. kar bo količkaj živega. Za obilo udeležbo se priporoča Odbor. STANJE RAČUNOV z dne 30. sept 1928 IMETJA: Gotovina in imetja pri bankah .....-------------$ 51,475.23 Vrednostni papirji ................ 1,020,962.68 dojila........................................................................59,971.97 Narastle obresti............................................16,087.05 Druga imetja ................................................4,004.94 . . A $1,152,501.87 BREMENA: Glavnica ................................... $ 100.000.00 Prp,bitek .............................................50.000.00 Nerazdeljen dobiček ...........* 23 328 39 Posebne rezerve ..........................................5 700 VLOGE .........................................973,249.30 Ostala bremena .................................224 18 $ 1,152,501.87 Ko sem jili dišal za seboj opazko. Neka ljubeznjivost m«' je nekoč oznanila z izrazom "klejSra". d<-'-čhn so l»i'i izrazi "osel", "sem.'i" itd. na dnevnem redu. Na zabavah, veselicah, pi-kni : h itd., sein neštetokrat slikal od >! ra ni in za seboj iz lepih ženskih •mrasno obsodbo: — <»li. pa že ne! Domov prišedši sem se ob ta';i ]>rilLki v ogledalo f>oglertal iti ^ vsega pretipal, pa nisem ino^re! u gotoviti nobenega nedostatka. Pred kratkim >em dobival lju bavna pisma menda iz T-leveland j ali C hi ca pa. liazmerje je tako napredovalo, da se je pripeljala v New York. In tako se je zgodilo, da je nekega jutra stopila v urednistv, me pogledala iz razdalje desvi.b čevljev, pobožno vzkliknila : "Zi krišč!'' ter se je š^ isto uro o-i im--Ijala nazaj proti Clevelandu. « r-cagu ali Jcamorsibodi. Nekaj časa mi je bilo vso to \ veliko zabavo, slednjič so >e mi pa začeli -lasje jeziti, na lemeiiu pa otipal za pol dolarja veliko :< -šo. — Zgaira. s teboj je pa nekaj narobe, — sem si mislrl. Sele včeraj mi je -bila'razodel a st rašna resnica, ki se «rla -.i: — Zga^a, grd si, zato te nobena ne mara ! To }>a ni. maleulkost, <• ovinkih v obraz sam pr^.tii-bieijski komisar Združenih držav dr. James Doran. Iiog mu ■I'-eh odpusti, jaz mu ^a nikoli ne bom. Na nekem zborovanju je Mr. Doran rekel: — Prohibieija je dosti prispevala k lepoti moškega spola. Ker ne morejo moški trošrti denarja za pijačo, gredo v brivnice. kjer se tar čuvaj. Osemnajst let je Atražil naša vrata. Da «em ga vzel na stara leta k topli peči, to i" vendar ni luk*us, temveč kr-šeanska dolžnost. Ni prav, tla župan zahteva od mene štirideset mark, ko dobro ve, da jih nimam." Stari očka je trepetajoč dvignil roko v potrdilo svojih l)esed in se s tresočimi nogami opotekel po Aohi. "Da, gospohi, se mora plačati davek, taka je določba. Pomislite, nagla .smrt tudi nt tako huda. Ne morete obdržati psa. to ne gre, na noben naein. Preveč psov imamo v me->tti, in na «eji >o sklenili, da moramo nastopati strogo, da str®" Sici« r imnfmo zarubiti. Mi anio stari znanci — zato mi tesrn ne smete zameriti, oeka...." zmajal z glavo St ražnik od VI. "Sedaj je stvar resna," je mrmral starček, ''sedaj je stvar resna. Filak*." Odprl j'1 vežna vrata, Filaks je pritekel v sobo, .skušal je skočiti n.i .svo.jrjja gospodarja, a njegove stare, okorne iu>ge so mu odpovedale. Starček je odprl omaro in izvlekel zavezano skrinjico, s trepeta-tajočimi prwti jo je odvezal. Stresel je predse kupček srebrnih novcev m .itel: "Osemnajst.... dvaj.s« t— enoin-1 temveč hitel dalje, dvajset.... ni dovolj, Filak*, to naj, dospel do mo->tu. bi bilo za največjo silo, ako zbolel.'' Pes je drgnil svojo prlavo obf starekovo imj»o. "Da, .stari Šved, misliš, tla ni tako hudo ? Vsi moramo odstopiti, akt) pride naša ura. Toda midva se bova kmalu zopet našla. Seveda, Filaks, seveda. Tako je življenje na .svetu." nama življenje ni lahko, kaj ne? j Takrat, ko je naše čevljarstvo še dobro uspevalo, tedaj je bilo lepo pri nas, vladalo je zadovoljstvo in veselje. Vsak dan pet. šest parov podplatov, onih malih krpanj sploh ne štejem. Vsak teden je bila svinjska pečenkaa na mizi, kaj ne? Da ti .se še dobro spominjaš, ko^ti. to verjamem. Nič nLsva pozabila, Filak.>." Pes je gledal In prisluškoval. "Kako je bilo lepo, ko .smo se ob nedeljah popoldne sprehajali po polju. Otroci so tekli naprej in dvoglasnoč žvižgali.... Vsč je minilo, Filaks, žalostno je žalostno." Očka je položil .>krinjieo nazaj v predal in «ra skrbno zaprl. O-blekel je .suknjo, nenadna odločitev jra je vlela ven. V Filakso-vih očeh so bliskala različna domnevanja. "Pojdi z menoj," je ukazal stari očka. P«s je zadovoljno zarenčal. ter divjal i ti se veselil kot v prejš-njh časih. "Da, da, Filaks, ven gremo." Z okorelimi nogami sta šla oba ven. — Ljudje malega mesta so ve začudeni obračali. Stari očka Sajler s svojim Filaksom. — že c»'la večnost je minila, odkar >o ju zadnjič srečali na ulici. Marsikdo je nasi] k njemu čevlje, govoril 7. njim, se šaiil, politiziral. Toda revmatizem mu je izbil kladiva iz rok, kvečjemu je št1 čepH ob sosedovem čebelnjaku ali pa kr«'v.sal s palico med gredicami. Danes so ga vsi pozdravljali ;n mnogi >o ga vprašali, kako .se počuti. Starček je odzdravljal in kimal, a ni se pustil zadrževati. Končno je Nekaj dni pozneje so našli ribiči starčka in Filaksa ob obrežnih vrbah. Ležala sta tesno skupaj. Obraz mrtvega starčka je bil jasen in pokojen. bi Pobožal je psa "Odkar ni vec po usesi" nase mamice. KONCERTI A. ŠUBELJA 6. oktobra, Milwaukee, Wis. 34. oktobra, La Salle, 111. 18. oktobra, Cleveland, O., International Institute 21. oktobra, Collinwood, O. 27. oktobra, Girard, O. 28. oktobra, Lorain, O. 18. novembra, Chtsholm, Minn. 25. novembra, Duluth, Minn. 16. decembra, Pueblo, Colo. Ponosno in veselo, kot vedno, sta stopala oba preko mostu. Nato sta šla ob bregu, do betonirane-ga mesta. T 27 Stari oeka je vzel oglat kamen, ki je ležal ob bregu, ter ga privezal s tresočimi prsti na dreto. "Tako. Filaks, lezi!" Pes se vlegel in pustil, da mu je privezal kamen okoli vratu. Starček se j«' sklonil globoko nanj in pritisnil svoje lice na pasjo glavo. Nato je dvignil težkega psa svoje roke in stopil na rob breji. Njegovo telo se je zazibalo kot telo kosca, ki maha s koso in pes je zletel v loku v reko ter izgin:l Starček je zrl za njim s široko odprtmi očmi. Roke je imel če iztegnjene. Spodaj se je penila in valovila voda. Starček se je smehljal, zdelo se je kot da gleda nekaj nepopisnega, zameglilo se mu je pred očmi, opotekel se je in padel. Zagrnili so ga valovi. FAŠISTIČNI VOHUNI V tesinskem kantonu je Švicarska policija te dni izsledila na široko mrežo fašistične špijonaže Pobudo z a o dkirit je je dala znana aretacija Cezarja Ros-sija, bivšega načeluika tiskovnega šefa v Mussolini je vi vladi, moža. ki se j** moral radi kompromitujočih razkritij v Mat-teottijevi aferi umakniti iz javnosti v mrak. Našim čitateljcm je gotovo še v spominu dogodek, kako je bil izvabljen v past Rocssi, ki je zadnje čase baje rovaril proti fašističnemu režimu v inozemstvu in je bil posebno o pašen Mussolini-ju. Neka madame Durand ga je speljala iz Pariza v Svi<*>, kjer sta .se nastanila v hotelu in sta se vpisala v tujsko knjigo pod izmišljenimi imeni. Kmalu potem sta prišla v kontakt z dozdevnimi emigranti, ki pa so bili v resnici najeti fašistični vohuni. Nekega dne so vohuni povabili Rossi j a m njegovo spremljevalko na izlet. Odpeljali so ga z avtomobilom in mesto da bi se ustavili na švicarski meji. so zdrveli naprej na italijanska tla. kjer sta se dva izmed družbe takoj legitimirala kot policijska agenta in sta izvršila aretacijo. "Madame Durand" pa je med tem telfonirala v hotel, naj posljelo na njen račun za Ro-s.-.ij»>m še prtljago.... Ta dogoJek je dal IZ BOLJSEVISKE RUSIJE UMMRWOOO • I CRWOOB. N. V. Pred kratkim se je vršilo v Moskvi veliko mladinsko zborovanje, katerega se je udeležilo nad stopetdeset tisoč fantov in deklet. V, ospredju so nosili sliko angleškega ministra Sir Austen Cham-' berlina. klečečega na topu in z revolverjem v roki. Pod njim je napis: "Angelj miru". Skrivnostno snovanje vsemirja. Že davno so minili časi, ko smo si predstavljali zvezde - stalnice na nebu kot nebesna telesa, ki se sploh ne premikajo in ko je bil naziv stalnica res umesten. Zvezdoslovei so s j^omočjo modernih daljnogledov kmalu spoznali, da se vse stalnicc premikajo, da lete po neskončnem prostranstvu v gotovi smeri tako, da se njihova Človek pride včasih v položaj, d» rabi denar za kak nepričakovan Če zahteva slučaj več denarja kot ga je na razpolago, je navadna mogoče dobiti posojilo le proti oderuškim obrestim. Znano je, da zahtevajo rasna posojilna podjetja za osebna posojila- {personal loans) po in še več na leto za obresti in stroške. Zgodila se je. da so delna odplačila za mala poMjila komaj krila visoke obresti in je ostal človek večni dolžnik. Mi smo že številnim našim strankam, ki so se obrnile na nas. pomagali iz začasne denarne stiske. Predvsem so bile to stranke, ki jih osebno poznamo, ker se že mnogo časa poslužujejo naše banke. S tem naznanilom opozarjamo rojake v New 1'ork-u na to udobnost našega poslovanja. Posojila dajemo v zneskih od $30.— do $200.— za rok od einega do šestih mesecev. Obresti za posojila računamo po 6% na leto. Posojila je treba odplačati v enaliih mesečnih obrokih. Za jamstvo zahtevamo podpisa dveh nam poznanih oseb ali kritje v vrednostnih papirjih, n. pr. zavarovalna polica itd. Vse prošnje za posojila rešimo točno ter jamčimo za najstrožjo tajnost v vsakem slučaju. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. ATENE MESTO SMRTI IN POGREBOV sekundi proti *>o zvezd ju Orla. to skupino spada pet svetlih stal-medsebojna lega na nebosklonu j nit- iz Velike Medvedice in sicer izpreminja ima tako neznatno lastno premi ie, je ta daljena, da opazijo zvezdoslovei šele po desetletjih, da se je njihova lega nekoliko izpremenila. Izpremeha lege te ali one stalnice na nebosklonu je pa samo del celotnega premikanja stalnice, samo mo projekcija celotne hitrosti v ravnino, v katero si projcciramo tlohnih let, zdaj pa znaša njena1 razdalja že 135 svetlobnih let in! ___ čez 65 milijonov let bo ta roj .... .. . . . , i Atene imajo, kakor znano, ze-fseei p;> posebnem sredstvu, s ka- zvezd tako daleč, da bo njegov , . , , • ,r , - ... , . , ... lo milo m zdravo podnebje, roda; ten m spodbuja .svoje tovariše pri dozdevni premer manjši, nego je i • • , s i i i * j ' . velika vročina. ki ni prizanesla!delu. Kadar se ustavi pred po- premer lune. Skozi drugo tako . , . i. .... . . .. _ , , „ . . letos nobeni deželi in nobeni po-i kopališkimi vrati nov voz z mrh- skupmo zvezd gre solnem sistem .... . . . „ . . .i- - , •»- -,, , j . . krajini v južni Evropi, je uda- eem. zapiska v pis«-alko, da vedo zdaj in zafo vidimo pa nebosklo- ^ , - , u . . I , •• , - m j ■ r rila Grško težje m liujse kakor grobarji, koliko je ura.... Tedaj nu raztresene poedine zvezde. V . ... vse druge dežele. udarila jo je prekinejo delo in pridejo po novo z boleznijo, neko vrsto epidemič-1 krsto. Pogreb je izgubil obeležje ne mrzlice. (sočutne ceremonije. Ljudje ni- Toda večina stalnic Sirius, alfa Krone, beta Kočija-. , ... v . . , .. , .,. - • , . -n, •, rp 1 • I Suh zrak in vročina sta pov-'niajo niti rasa. da bi jokali, kajti za in beta Eridana. Ta skupina 1 .. , .... i_ - i- t - - * i j i ., , . . «« , zročila da se ie na trškem ozem- eim spremno na pokopališče ene- kanje ali bolje rečene, je tako od- se premika s hitrostjo 30 km v zr(^Ud- ua *su Je na ozem , 1 J r . .*. . . lju silno raz])lodil komar Stegom-;?a mrtveca, morajo biti ze v skr- ^va Fasciata. Ta komar prenaša jbeh, da jim bolezen ne pobere S tem pa še daleč ni izčrpano rumeno mrzlico, ki je po svojih; drugega člana družine.... vse znanje zvezdoslovcev o pre- J učinkih grozovita in pustoši br-zj y zadnjih desetih letih so se mikanju stalnic. Izkazalo se je, usmiljenja. Mrzlica traja prav|Atenc zdo popravile. Dasi nima. da drvita dve skupini zvezd v na-,za prav samo pet do sedem dm,;jo n(igQ (J{)0 ^ prebivalceVr sprotno smer nebosklona pr^»ti zato pa povzroča tem lmjse bole-;lmttjo ^ cdo yf~-{ obseg ka. sozvezdju Oriona od nosno Orla. j čine. Bolnika trga v kosteh m kor pariz Xa tej ogromni poV. stalnico z njeno najbližjo Qkoli-|V P^d skupini je okrog 60, v dru-| ga vi jejo krči v želodcu. Ko gre ržjni je la]lko ysakdo 2?radil se. co. Poleg teba se zvezda nam j S1 približuje ali pa se od nas oddaljuje z gotovo liitrostio in celot- - I" ISlIli JC IčUl&U \ .-^<1 I\\J\J igiouii m gi pa 40 per cent vseh stalnic, bolezen h kraju, se napravijo pa- .. hi5o alJ vilf> kaki\a m me {call pred ]usamu Xe mine ura,! 1 Zvezdoslovje je zadnje čase zelo bov kakor sedaj Mrtvaški vozoJ napredovalo in zdaj ima člove- yi stoje v dolgih vrsta}l ua tode. s katerimi lahko opazuje slepitve javnosti, pečala z razpe-j^^Vff ^ ^^ Tl^na telesa na razdalji mnogo 1 Pe Igo velika stalnica v vsemirju, tu-L— svetlobllih let. Epolialni na- Kokam ji je prem]ka Tega vprašanja so; , , ,r v^pmiria bil seveda samo pretveza. | zvezdoslovei takoi lotili in slav- -Pranju vs^uirja se z\tzaoMo\ei takoj ionu in siav jnastanc takrat, ko bo človeški ge- Obskumo gnezdo je sedaj raz-;ni angleški zvozdoslovec Her-|nij izumil sredstvo? s katerim se da ne bi zabijali žebljfv v mrtvaško rake v. Atenah in v Pire-J ju, ki je .n tramvajem oddaljen sa-' mo 20 minut od Aten, pokoplje-J jo dnevno f>0 do 80 mrličev. Čeprav so v zadnjih dneh smrtni rala žrtve Mo-ebiti sc tako rekoč ■ bodo Grki na iz ulici, tega kaj naučili vsaj za bodočnost. Danes so v boju proti epidemiji brez moči. Ker so bili vedno in vedo, da bodo tudi v bodoče točno postrežem« ker so prepričani o varnosti pri nas naloženega denarja, ker lafeko z istim razpolagajo, kadar ga potre, bujejo, i ker prejemajo za vloge po 4% obresti, mesečno obrestovan je, si je izbralo veliko število rojakov po vseh Združenih državah za svoj GLAVNI STAN v vseh bančnih poslih domaČo SAKSER STATE BANK krito in razkopano in zadeva bo!schel je že koncemi 18. stoletja od-L ^ lo<,iH od zemlje in * vendarle še ved imela znabiti dipl^tske pode- j govoril nanj trdilno. On in » l ^ skl,vnosti" oziroma tri-stanovanj-, Pn'otno so zvezdoslovei mislili,. . ^^^ ..I Cena vsega skupaj $2680 ali PRIPOROČILO Rojakom v Waukegan, 111., na znanjamo, da jih bo obiskal Mr. Jože Zelene, ki je poblaščen pobirati naročnino za naš list in naročila za knjige, ter ga toplo priporočamo. Uprava Olaa Naroda. ROJAKI, RAROCAJTK 8E NA "GLAS NARODA", HAJVX&Q SLOVENSKI DNCVNUL V ZDB DR2AVAB Panama ima novega predsednika. Najžalostnejši prizori pa se odi-, gravajo na atenskih pokopališčih, j Vhod je vedno zatrpan. Zvonček j PAXAMA, 3. oktobra. — Flo-neprestano poje. Dasi pokopuje j rencio Arose m en a, neki civilni in-mrliče devet grobarjev po dnevij^inir, ki je bil avgusta meseca iz- in po noči, ne morejo nikoli zatrpati z zemljo vseh krst. Duhovniki opravljajo nepretrgoma službo v cerkvi. Glavni grobar je moral radi preobilice pogrebov voljen predsednikom, je bil včeraj inavguriran. ADVERTISE in GLAS NARODA (2x 5&12) da se prqfmikajo stalnice v vse- TVn 150 000 mirju v vseh mogočih smereh. ' " __ povsem slučajno. Toda kmalu je ^ Interesenti dobe naslov v Upravi bila ta teorija ovržena. Med dru-^ V svrho podrobmh in- gimi skupinami zvezd je na ne- farmaclJ* bu tudi skupina, nazvana Hyady,l ki leti po neskončnem prostoru z' enako hitrostjo in v isti smeri in! sicer 44 km v sekundi v smeri f . ^ . -r» j z dvoriščem in krasnim vrtom, sre Drt>ti sorvezdju Oriona. Pred * „ . , _ ' * * r j___— wm ----1—^- iia Tft/vlam« 800.000 leti je bila ta zvezd oddaljena od nas 65 PRODAM ENO-NADSTROPNO HIŠO JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDHOTA »7. Sto •terenska T Ameriki. Tenka aH politična tov BRATSKA wfurisadja s ta coin smIm: VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE. Nad ato »il^ntfc^ nilimiii, tea pri-fctUaa devet sto tM ddtrjev pnMta]> ta v o lahko *trom, C-Ian stockholmskega mete-' pristajali samo s smučmi oprem-orološkega instituta. Prišel je v ljeni aeroplani. Ko je bil odkrit znanca. J rdeči šotor, so letalci vrgli pones- Pred njo je stal Harry For*t, z bledim, tresočim se obrazom in pale-čiiiu očmi. Proseče se je ozrl vanjo. — Fe, — pretlno greš. — reei mi eno samo besedo oproščen j a! — ;e pr< sil, razburjeno in hripavo. Vzela je s jtonono. cntklonjcvalno kretnjo svojo vlečko ter Pojmih nazaj od ujega. — (tos|k>rst. jaz si -prepovedujem taike zaupne nagovore, h katerim vam manjka vsakega upravičenja, mrzlo. Stisnil je skupaj svoji roki. o Xobi- in zdravilne predmete. General Nobile je ]»ostal po 5od- di prav zanimive stvari lovi ekspedieiji. Rešilno ekspedieijo. kateri se bi prof. Sandstroma žrtev fa- una zahvaliti Nobile za svoje živ- šističnega režima. Sam na sebi Jjenj*% je vodi Šved. kap. Thorn- je dober človek, ki ni zakrivil tra-berg. Poveljeval je štiridesetim m/Jgedije. Izkazal se je dobrega te- žem. Podrejeni >ta mu bili dve lmika in matematika, toda slabe- j" ri kakor italijanski general. Nobile pa je moral ubogati. Na te-* čaj ga je poslal Mussolini in on se mu j? moral pokoriti. Ko Nobila rešili, so bile njegove prve besede: "Nikdar več bom srebal sladoleda! Nasitil { sem se ledu za vse življenje na ledeni plošči!" Prof. Samlstrom se je izjavil tudi o Malmgreenovi smrti in je pripomnil, da si ne zna pojasniti, kako sta mogla dva tovariša pustiti Malmgreena živega v lede-ii'Tn grobu. On bi na njunem mestu ne mogel storiti kaj takega. parnlkov .. Shipping I. oktobra: Franc?, Havre (1 A. M.) Majestic. Cherbourg. Pennland. Cherbourg, Antwerpen Minnewiska. Cherbourg Hamburg-, Cherbourg, Hamburg Lev ia than. Cherbourg, Bremen Culumbus. Cherbourg. Breme". Roma. Xapoli, Genova 10. oktobra: Berengaria, Cherbourg Pr®a. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 17 oktobra: Mut-nchen, Cherbourg, Bremen i i ♦ 1*1 - a ' - . . i Ta tregedija bo ostala vedno ne- je rekla ladji in sest letaj. Glavni stan ga navigatoria. Prenapeti naei - - ,, - , , * , ^ i ■ . - i •. . , i ? . J \ . pojasnjena." je rekel meteorolog, resevatelje\ je bil na severni oba- jonalisticm čut Italije je poslal 'm - ....... , i; v. i • it- , ker nimamo prie, ki bi izpoveda- li Spitzbergov, na nekem jeziku.! Nobila na severni tečaj in zakri- Ne ir<>
  • to j»ot. — je vzkliknila preteče. — Ne, predno mi ne rečeš, da si mi odpustila. Tedaj se je naglo obrnila od njega ter odkorakala nazaj v sobo. katero je ravnokar zapustila. Hotela je zapustiti dvorano ]>o dru-^i straffii. Ivomaj pa je stopila preko praga, ji je stopil iz dvorane nasproti lian* Rit ter. kot da je bil poklican. Fe je odhitela proti njenim. Prosim, spravi me v mojo sobo. — je razburjena vzkli/knila. Ozrl se je v njen obra-z ter takoj zapazil, da jo je nekaj vznemirilo. 15jw besede ji je ponudil svojo roko. Ko sta -»topila oba v sosed n j-o sobo. je stal For s. t še vedno nepremično na is.teni mestu. V očeh Kittei ja je zabl iskalo. Kazumel je takoj, zakaj je Fe tako brez sape prihitela proti njemu ter ga prosila njegovega spremstva. S pretečim pogledom je zapičil svoje oči v one Forsta. N aša gospodična nevesta vas pogreša, gospod poročnik. — je rekel o.stro in rezko ter povedel Felicito mimo njega. For*t je *ti»nil svoje zobe ter zri za njima s spačenim obrazom. Ko je bil sam. se pa je trpko zasmejal. - Moja nevesta, moja nevesta! — je mrmral porogljivo predse. \a»o se je vrmi strašnega razpoloženja v dvorano. Ellen mu je prišla nasproti. — Jaz sem te Hkala vsepovsod. Harry. Moj Bog, ti izgledaš tako bled, — kaj pa U je? Kot da se mu vrača zavest, je posegel z roko preko čela. — Strašen glavobol, — oprosti me za par trenutkov. Jaz bi šel rad za par trenutkov na prosti zra'k. Stisnila mu je roko. * — Moj ubogi ljubček! Čakaj, dala ti bom tableto aspirina, katere h o si m vedno s seboj. Vzemi to, — takoj bo izginil ta grdi glavobol. 1'dal se je v svojo usodo ter vzel tableto. Ritter je povedel svojo ženo prav do stopnjie, 'kjer je izpustil njeno roko. Poljubil ji je roko ter stopil nazaj. — V eni uri bom čakal tukaj nate. — Točna bom. — je odvrnila pritajeno ter odšla po stopnjicah ravzgor. Zrl je za njo, dokler ni izginila, 'kot da si hoče sliko mlade žene trdno vtisn-itsi v spomin. Ona pa se ni ozrla nazaj za njim. v Osmo poglavje. Na kolodvoru je hodila gospa Ana Hitter gorindol pred vlakom, 1 naj bi od vedel njenega sina in njegovo mlado nevesto. Nosila je zopet črno svileno obleko, dolgo, črno suknjo ter mali, vrni klobuk. Izgledala je kot ponavadi zflo priprosto in borno. Pred v rait mi kuj>eja prvega razreda je stal služabnik Hans Hitlerja, ki je 'Hla 1 prtljago ter čakal pred rezerviranim oddelkom na nadaljna povelja svojega gos]>odarja. Šele malo pred odhodom vlaka je dospel mladi par. Gospa Ritter mu je odšla nasproti ter ga prijela za obe roki. — ■ Hotela sem vama dati svoj blagoslov na pot, otroka moja. Sedaj odpotujta z Rogom ter se vrnita srečna in zdrava zopet nazaj domov, — je rekla iskreno. Ke je izpustila roko svojega moža ter objela staro ženico priprtju o in iskreno. Jaz seni te bolestno pogrešala na najinem slavi ju, moja ljuba, dobra mati. Stara žena je zrla z negotovim, prosečim pogledom v obraz svojega s na, kojega čelo je bilo stisnjeno v bolestne gube. Te gube pa so s<» takoj oj»la.1 prosečimi pogledi matere. Fe je zapazila to minučno igro med materjo in sinom, aie da l»i si jo mogla razlagati. - Ali si nekoliko mislila name. hčerkica moja ? To je bilo lepo ( d t«*be. je r»*kla gospa Ritter smehljaje ter pobožala roko Feli-cite. — Tudi jaz sem slavila vaše sla vi je, a čisto tiho zase ter bila v mislih le pri vas. Sedaj pa morata vstopiti, kajti drugače se bo vlak odpeljal brez vaju. Ilans Ritter je hitro -stisni! materi roko, nakar je stopil hitro k svojemu služabniku. — Pustil sem r-ak;»ti voz zunaj. Skrbite za to. da se bo moja r.iaiti odpeljala domov, — je rekel poluglasno k temu. Fe ni slišala tega. Ravno se je namreč poslavljala od njegove matere. — Pojole^ nje ter zaprl okno. — Preveč mrzlo je, — je rekel mrrno. (Dalje prihodnjič.) tod .so vršila letala poizvedovalne | strofo. 24. maj je bil za vsakogar, polete. Vreme je bilo takrat ki se je količkaj spoznal na vre-idealno. Poleti .so se vršili po 'me. slab dan. Pameten človek ne našem štetju v nočnem času Ta- j bi .si bil upal pod vzet i takšne stva- DOBER DIRKAČ lilHtilHISfi Homri-Jc. Cherbourg Arabic. Cherbourg. Antwerpeo Minnetcnka. Cherbourg New York Cherbourg. Hamburg Republic, Cherbourg. Bremen Berlin, Cherbourg. Bremen Augustus. Napr»]i. Geuova New Amsterdam, Boulo^e sur Mar Rotterdam 23. oktobra: Reliance. Cherbourg, Ha.nburg 24 oktobra: i Aquitanla. Cherbourg Leviathan. Cherbourg. Bremt.** 25. oktobra: Dresden. Cherbourg. Bremer 27. oktobra: France. Havre (1 A. M.l I^?!gt-nl;uid. t'herbourp. Antwerp Majestic. Cherbourg Deutscbland. Cherbourg, Hamburg Volendam. Boulogne aur Mer. Rotterdam 31. oktobra: Berengarla, Cherhourg Prea. Harding. Cherbourg. Fireman Agitirajte za "Glat Naroda'*, največji slovenski dnevnik v Ameriki KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street. New York. N. Y. RAZNE POVESTI IN BOKANI: 1L/ Vojni, mir ali poganstvo I, zv. .. .35 V pust i v je šla, III. zv..........35 Vrtnar, (Rablndrath Tagore), trdo vezano...........................75 broSirano ...................M Vojska na Balkana, s slikami.....25 Volk apokornik in droge povesti. 1._ Trdo vezano................1.25 Valetin Vodnika izbrani spisi .... .3« Vodnik svojemu naroda..........Jtt Zmisei smrti .....................M Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. M Za kruhom, povest ...............33 Zadnja luneika vojska ...........75 Zadnja pravda, bro*. ............il Zgodbe Napoleonovega Huzarja ..1.00 Zgodovina o nevidnem človeku .. .35 Z našita gora....................l._ Zmaj ii Bosne ...................7« Zlatarjevo stat« ................ Jt Za miljonl ..................... ,|| Življenje slov. trpina, izbrani spisi AleSovec, 3. zv. skupaj ........LM Zvesti sin, povesi .................21 Zlatokopl ....................... 3* Ženini naSe Koprnele.......... .45 Zmote in konec gdč. Pavle.......45 Zl»ta vas ...................... il Zbirka narodnih pripovedk I- del ........................ .40 Zbirka narodnih pripovedk 11.del ...........................4« Znamenje štirih (Doyle) ...... .54 Zgodovinske anekdote. ...........20 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnoaair ali poganstvo .... Jt9 2. gv. Budo brezdno.........35 3. iv. Vesele povesti ............J9 4. zv. Povesti in slike.......... . JI 5. z v. študent naj bo. Nsft vsakdanji kruh .................... .35 SPISI ZA MLADINO: (GANGL) 2. sr. trdo zeeno. Pripovedke In pesmi ........................ 3. «v. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ........................j| 4. zv. trdo vezano. Vseba.e 3» r©- ^•*•••> • <••«•# .JO 5. t v. rde VAano. \ luski brst. .... JB9 0. polnoči.) NajkraJSa pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udoboostl. — Pijača ln slavna francoska kabin J a. Izredno nizka cene. Vpralajta kateregakoli pcoblasaen asa agenta sli FRENCH LINE 1» State Street, Hew York, H. T. CERKVENE PESMI: D ima H gfast, Cerkevene pesmi sa mefian sbor ...................: 13. Tantm Erco. (Pravi) .... i (Sattner) Slovenska Sr. Naia, n zbor, s spremljavo orgel] .41 M M 12 Pange Lingua Tan t um Ergo Ge- { nitori. (Foerster) ............. 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori. (Gerbit) .............. Srce Jezusovo. 21 pesmi na Cast i srcu Jezusovem. (F. Kimovec).. XI Hvalite Gospoda v njegovih svet- . nikib, 20 i>esmi na čast svetni- » kom. (Premrl > .................4t 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Sr. cu Jezusovemu. ,'Grumi .......35 Missa in honorem St. Josephl — (PoRachnlk) ...................41 Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) ................... .41 Oremus pro Pontifiee............ .40 Kyrie ...........................60 H svetemu Rešnjema telesu — (Foerster) .....................40 Sv. Nikolaj .....................M NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica ...........25 Slovenski citrar, (Wilfan) .......25 Sarafan. Ruska pesem. (Wilfan).. Jt5 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambu- raški zbor in petje. (Bajuk/....l^l Som šel na planince. Podpurl slov. nar. pesmi. (Bajuk)............1.M Na Gorenjskem je fletne........1.— NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-VANJEM KLAVIRJA; Uspavanka..................... .71 NOTE ZA KLAVIR: Album evropskih in ameriških plesov (Lisjak) ......... 1.00 Klavirski album za mladino — (Pavčtf) ..................... Tri skladbe za klavir. (Premrl) .. .45 ljuba v no blebetanje. Polka mazurka. (Jaki) .....................45 Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik) .....................5« Mabel, lutermezzo. (Aletter) .... .2« At a Penguin's Picnic. Intermezzo. (Aletter) ......................21 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat ...... .49 Newyorgke. Različne, ducat.....41 Velikonočne, boiitne in novoletne ducat Iz raznih slovenskih krajev, daeat .40 Narodna noša, ducat .............41 (Kwamezne po ................15 Importirane urorokovaine karto ..L— Zemljevidi: Slovenija ...................28 Zemljevid Gorenjske............ .25 Zemljepisni Atlas SAS.........L84 Canada....................40 Združenih držav, veliki...........41 Mali .........................15 Nova Evropa ...................il Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado. Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washing* ton. Wyoming, — vsaki po .... JSi Zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, Minnesota. Michigan. Wisconsin. Weft* Virginia, Ohio. New lark— vsa. id po ....................... /1 Velika stenska mana Evropo „. 2.64 Naročilom je prOoHii denar, be din 9 gotifoini, Money Order ah poštne tnamke po 1 al 2 centa. Ct pošljete gotovino, rekomandirajU pismo. naročajt* knjig, katerih M * cmtnikm. Knjige poUjtMM poUnin* prosio "GLAS NARODA" 89 Cortlamdt St^ MiwTork Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati T sta-rl kraj, Je potrebno, da je poučen a potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled nHŠe dolgoletne Izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit iz Washington a, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati proSnJo vsaj en mesec pred odpotovanjem in to naravnost v Washington. I"). C., na generalnega naselniškega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 31. julija 1926 se nikomnr več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naBfclniSki tired ail pa ga dobi v New Torku pred odpotovRnjem, kakor kdo t prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svijo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvčga Julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje Sena in neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje može s katerimi so bile pred 1. junijem 102.S. leta poročene. Izven kvote. Jugoslovanska kvota znaša Se ve-dno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-riSi ameriških drža vila nov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1JVJ8. leta poročili in i»o-Ijedeli'i. oziroma žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih ne-državljanov, ki so bili postavno pripuščeni v to deželo za stalno bi. vanje tu. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v Isti, pa se ne sprejema nikakih prošenj sa ikna< rlkanske vlzeje. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street NEW YORK PRAV VSAKDO — kdor kaj išče; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje: kdor kaj pro* daja: prav vsakdo priznava, da inlajo čudovit uspek.— MALI OGLASI "Glat Naroda0* f - * ~ ' ' - ' - m