Primorski dnevnik NEDELJA, 17. JANUARJA 2016 št. 13 (21.553) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , fjk - Na 4. strani Spletni vpis v šole: »Roditti«, »Bretto« idr. Pokrajini Trst in Gorica sta se »razširili« na Slovenijo trst - Na 5. strani Občinske volitve z levičarsko listo Furlanič: O beguncih različna stališča goriška - Na 17. strani Desetodstotni upad števila kaznivih dejanj Števerjan med občinami, kjer jih je najmanj avstrija - Kancler Faymann v intervjuju napovedal ponoven nadzor na mejah za vse potnike Dunaj zamrznil schengen šport - SP v smučarskih poletih Svetovni prvak Peter Prevc je na Kulmu v Avstriji pometel z vso konkurenco DUNAJ - Avstrijska vlada se je odločila za začasno ukinitev schengenskih pravil o prostem premikanju oseb in ponovno uvaja nadzor na mejah. »Nadzor nad osebami, ki vstopajo v našo državo smo že poostrili«. Tako je avstrijski zvezni kancler Werner Faymann napovedal v intervjuju, ki bo objavljen v današnji številki avstrijskega časnika Oesterreich. Prve anticipacije vsebine so nekatere tiskovne agencije povzele sinoči. Faymann napoveduje, da bo Avstrija, »kot to že dela Nemčija, poostrila nadzor na svojih mejah in bo zavračala vse, ki nimajo pravice do vstopa v državo«. Kaj to pomeni, je na podlagi sinočnjih poročil o vsebini intervjuja Faymann pojasnil takole: »Pregledali bomo vsakogar, ki bo prišel na avstrijsko mejo. Kdor nima pravice do azila, bo zavrnjen. Za prehod meje je potrebna veljavna osebna izkaznica, ki jo bo treba pokazati na zahtevo avstrijskih oblasti. Če Evropska unija ne varuje svo- jih znanjih schengenskih meja, potem je sam schengenski sporazum dejansko neobstoječ«. V istem intervjuju je avstrijski kancler tudi napovedal zamenjavo na čelu obrambnega ministrstva. Novi obrambni minister bo dosedanji šef avstrijske policije Hanspeter Doskozil. Na osnovi sinočnjih skopih vesti ni jasno, ali bo kontrola sistematična na vseh mejnih prehodih in za vse evropske državljane, ali pa le občasna, po uvidevnosti policijskih oblasti. Iz napovedi - preseneča, da je avstrijski kancler tako pomemben ukrep napovedal v časopisnem intervjuju in ne z uradnim sporočilom -je mogoče sklepati, da bo poslej ob potovanju v Avstrijo tako iz Slovenije kot iz Italije potrebno policiji na meji pokazati dokument. Zavračanje migrantov, ki nimajo pravice do azila, pa utegne sprožiti domino učinek najprej v Sloveniji, delno morda tudi v Italiji, nato pa dlje po balkanski poti vse do Grčije. tolmin Navzoč minister Karl Erjavec Srečanje Slovencev zVidemske in Posočja novoletno srečanje ■ ■ ■ v vide: ■ (pi kraj; in posočj/j na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store intervju - Glasba Bernarda Fink o slovenstvu, a • • v v petju in se čem TRST - Mezzosopranistka Bernarda Fink bo častna gostja današnjega tradicionalnega božičnega koncerta, ki ga Zveza cerkvenih pevskih zborov prireja v stolnici svetega Justa in ga bodo sooblikovali tudi drugi pevci in glasbeniki. Mednarodno priznana pevka in sveto-vljanka je v intervjuju za naš dnevnik spregovorila o odraščanju v Argentini, svojem odnosu do slovenskega jezika, glasbe in še česa. Na 11. strani Zgodovinska odprava sankcij proti Iranu Na 2. strani V napadu v Burkini Faso 29 smrtnih žrtev Na 2. strani Noč klasikov tudi o slovenskem Trstu Na 7. strani V Rossettiju predstava Doktor Šuster Na 11. strani V Feiglovi knjižnici na obisku vse več mladih Na 18. strani gorica - Sprejem za pripadnike enote X Mas Pred občino so iztegovali desnice v rimski pozdrav GORICA - V Gorici so se včeraj zbrali pripadniki fašistične enote X mas, ki so se spomnili 71-letnice bitke na Trnovem, med katero so njihove bunkerje napadli partizani IX. korpusa. Nostalgike je na županstvu z vsemi častmi sprejel goriški podžupan Roberto Sartori, medtem ko so se pred občinsko palačo na protestnem shodu zbrali protifašisti. Po njihovem mnenju si pripadniki enote X Mas ne zaslužijo sprejema na županstvu, saj gre za nemške kolaboracio-niste, ki so odgovorni za številne zločine. Nekateri izmed pripadnikov enote X Mas so se pred sprejemom »proslavili« z rimskim pozdravom; protifašisti so napovedali, da jih bodo zaradi tega prijavili tožilstvu. Na 17. strani Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. IL Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5 z naslednjim urnikom od ponedeljka do četrtka: 10.00 -12.00 in 16.30 -18.30 ob petkih: 10.00-12.00 ob sobotah: 11.00 -12.00 Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. 9771124666007 2 Nedelja, 17. januarja 2016 AKTUALNO / kolnski dogodki Poljanka Dolhar__ poljanka.dolhar@primorski.eu Strah in razum Na najnovejši naslovnici tednika Inter-nazionale kraljuje napis La trappola di Colonia (Kolnska past), naslov obsežne reportaže nemškega tednika Der Spiegel. Pretresljivim dogodkom, ki so zaznamovali kolnsko silve-strsko noč, posvečajo tudi zanimivi kolumni. In čeprav reportaža ne razpolaga s svežimi podatki (na primer o številu prijav), predstavlja primer treznega in kar se da širokokotnega poročanja. Istega ni mogoče trditi o člankih, ki so v prejšnjih dneh polnili stolpce nekaterih italijanskih časopisov... Kolnska silvestrska noč je minila v znamenju nasilja. O tem ni nobenega dvoma. Predvsem nasilja moških nad ženskami, a ne samo. Tamkajšnja policija se trenutno ukvarja s preko 500 prijavami in devetnajstimi osumljenci. Pričevanja žrtev so strašljiva: na železniški postaji in na trgu, ki se razprostira med njo in katedralo, je na stotine moških nadlegovalo ljudi, v glavnem ženske. Šloje predvsem za otipavanja, v dveh primerih pa sta žrtvi vložili prijavo tudi zaradi posilstva. Fizičnim napadom je večkrat sledila kraja denarnic in mobilnih telefonov. Seksistična in podla dejanja, ki žal niso novost: podobna nadlegovanja se na primer vsako leto dogajajo na munchen-skem Oktoberfestu... in resnici na ljubo se tudi na domačih pustnih veselicah kdaj pa kdaj najde kdo, ki te nepovabljen zagrabi za zadnjico. Zastrašujoča novost paje dimenzija koln-skih dogodkov: na silvestrsko nočje bilo tu »v akciji« na stotine (po ocenah policije nad tisoč) agresivnih moških. In barva njihove kože: napadalci so bili v glavnem severnoafriških in arabskih korenin, tujci, ki že dolgo živijo v Nemčiji, in novi begunci - prosilci za azil. Nemški minister za pravosodje je izjavil, da je bil val spolnih napadov očitno organiziran, policija pa, da o tem nima dokazov. Odgovornosti za napad ni prevzel nihče. Zato pa so politiki izrabili kolnske dogodke za medsebojno obračunavanje, za žolčne napade na račun beguncev, tujcev, islamske vere, a tudi levice in feministk, ki naj ne bi dovolj glasno obsodile kolnskih dogodkov. V Nemčiji smo bili priča »lovu« na priseljence, v mestu Bornheim so beguncem prepovedali vstop v bazen, ker naj bi nekateri nadlegovali kopalke. Krivde posameznikov so v splošni psihozi prerasle v krivde celotne skupnosti... Sprašujem se, kakšnim reakcijam bi bili priča, če bi napadalci imeli mlečnobelo kožo. Upam, da bi jih obsodili enako jasno in glasno, a bojim se, da bi v tistem primeru govorili o zabavi, kije zaradi prevelikih odmerkov alkohola »šla malo čez rob«, medtem ko nam nekateri danes kolnske dogodke prikazujejo kot napad na evropsko civilizacijo. In s tem v nas vzbujajo strah. Marsikdo med nami se že nekaj časa počuti nelagodno. Kdor se ima za demokrata, kdor verjame v enakopravnost med moškimi in ženskami, a tudi med ljudmi različnih ras in veroizpovedi, je zbegan. Sejalce strahu moramo izključiti izsvoje-ga življenja in začeti uporabljati razum in srce, je na straneh našega dnevnika včeraj dejala kantavtorica Ksenija Jus. Ni lahko, predvsem ko pomisliš, da bi lahko tudi sama bila med žrtvami. Pa vendar se je treba potruditi. V nasprotnem primeru bomo začeli tudi sami drseti v spiralo strahu in nestrpnosti. Kar seje očitno že zgodilo marsikateremu (bivšemu) levičarju, če danes zagovarja bolj nestrpna stališča od ligašev ... Po drugi strani pa je treba isti razum in srce uporabiti tudi za to, da beguncem in sploh mi-grantom olikano, a odločno približamo temeljne vrednote, na katerih sloni naša družba. Med temi sta enakopravnost vseh ljudi in pravica do samoodločbe - tudi o tem, kdo se lahko dotika naših teles. To mora biti jasno vsem, tako mlečnobelim kot temnejšim obrazom. dunaj - ZDA in EU dokončno odpravljajo gospodarske sankcije Uveljavljen zgodovinski sporazum z Iranom Iranska nafta in plin bosta že z jutrišnjim dnem na voljo svetu DUNAJ - Zunanja ministra ZDA in Irana ter zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini so se včeraj sešli na Dunaju, da bi po preverjanju o napredku v uresničevanju sporazuma o iranskem jedrskem programu razglasili uveljavitev zgodovinskega sporazuma z Iranom. S tem se dokončno odpravljajo sankcije zahodnih držav proti Iranu, slednjemu pa se odpira možnost vrnitve na svetovno naftno tržišče s svojo ponudbo. Na sestanku na Dunaju so sodelovali ameriški državni sekretar John Kerry, iranski zunanji minister Mohamed Dža-vad Zarif in zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini. V skladu z julija lani sklenjenim sporazumom s šesterico velesil - ZDA, Rusijo, Kitajsko, Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo - je Iran pristal na omejitev svojega jedrskega programa v zameno za odpravo sankcij. Med drugim je moral odstraniti jedrsko sredico iz reaktorja na težko vodo v jedrskem objektu v Araku in izvesti druge ukrepe, da ne bi mogel izdelati jedrskega orožja. Izpolnjevanje obveznosti iz sporazuma je preverjala Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), ki je sinoči sporočila, da Iran izpolnjuje obveznosti in da se torej sporazum lahko uveljavi. Namestnik iranskega zunanjega ministra Abas Aragči je že pred tem napovedal, da je Iran izpolnil svoje obveznosti. Zarif je ob prihodu na Dunaj potrdil, da se bo sporazum uveljavil in da bodo odpravili vse Srečanje delegacij ZDA in Irana pod vodstvom ministrov Kerryja in Zarifa ansa sankcije proti Iranu. Dodal je, da je »danes dober dan za svet«. Mogherinijeva je nato sporočila, da sta se na Dunaju že sestala z iranskim zunanjim ministrom, da bi "dokončala" sporazum. Nato sta se dvostransko sestala še Kerry in Zarif. Z omenjenim sporazumom, ki ga številni označujejo za zgodovinskega, naj bi se končal 13-letni jedrski spor med zahodnimi državami in Iranom. Ta je pristal na stroge omejitve in mednarodni nadzor jedrskih aktivnosti v zameno za odpravo gospodarskih in finančnih sankcij. Iranske oblasti so včeraj iz zapora izpustile štiri Irance z dvojnim državljanstvom, med njimi tudi iransko-ameriške-ga dopisnika Washington Posta iz Teherana Jasona Rezaiana, ki so ga aretirali julija 2014 in ga lani obsodili na zapor zaradi vohunjenja. ZDA so v zameno izpustile iz zapora sedem Irancev, 14 pa oprostile obtožb. (sta/mm) Seehofer zvišuje pritisk na Merklovo zaradi beguncev BERLIN - Bavarski premier in predsednik Krščansko-socialne unije (CSU) Horst Seehofer zvišuje pritisk na nemško kanclerko Angelo Merkel zaradi njene politike do beguncev. Po poročanju časnika Del Spiegel ji je dal dva tedna časa, da spremeni to politiko, sicer ji grozi tožba. V prvih januarskih dneh je po podatkih bavarskih oblasti v Nemčijo vstopilo povprečno okoli 3000 beguncev na dan. Bavarci trdijo, da nemška vlada ne nadzoruje dovolj učinkovito državnih meja, zato bi Berlin moral tudi nositi večji delež stroškov begunske krize. Za kritje teh stroškov je nemški finančni minister Wolfgang Schaeuble je predlagal uvedbo evropskega davka na bencin, iz katerega bi lahko črpali sredstva za krepitev nadzora na zunanjih mejah EU. Tajvan dobil predsednico TAIPEI - Tajvan bo dobil prvo predsednico. Opozicijska kandidatka Tsai Ing-wen je zmagala na včerajšnjih predsedniških volitvah, medtem ko je kandidat vladajoče stranke KMT Eric Chu že priznal poraz. Opozicija, ki je naklonjena večji neodvisnosti otoka od Kitajske, je najverjetneje dosegla večino tudi v parlamentu. 59-letna vodja Demokratske napredne stranke (DPP) Tsai Ing-wen je dobila 56 odstotkov, kandidat vladajoče Nacionalistične stranke (KMT) Eric Chu pa 31 odstotkov glasov. Zmago Tsai Ing-wen so napovedovale že javnomnenjske raziskave. Razloge za takšno razpoloženje volilnega telesa so pripisovali nezadovoljstvu javnosti zaradi politike odhajajočega predsednika Ma Ying-jeouja do Kitajske, ki da je preveč naklonjena Pekingu. KMT zagovarja tesnejše odnose s Kitajsko, medtem ko je DPP naklonjena večji neodvisnosti 23-milijonskega otoka. burkina faso - V terorističnem napadu na kavarno in dva hotela, kamor zahajajo tujci Ubitih 29 ljudi iz 18 držav Po 12 urah spopadov so specialci osvobodili 126 talcev - Ubiti štirje džihadisti z Al Kaido povezane skupine Al Murabitun Turška policija nad kritične akademike ANKARA - Turška policija je v petek pridržala najmanj 18 akademikov, ki so podpisali peticijo, v kateri obsojajo ravnanje turške vojske zoper kurdske upornike na jugovzhodu države. Evropska unija je dejanje obsodila kot »izjemno zaskrbljujoče«. Do aretacij je prišlo dan potem, ko je turško tožilstvo sprožilo obsežno preiskavo zaradi suma »teroristične propagande« in »spodbujanja sovraštva« pri več kot 1200 akademikih z 90 turških univerz, ki so podpisali peticijo z naslovom: »Ne bomo sodelovali v tem zločinu«. V peticiji so pozvali Ankaro, naj ustavi »namerne pokole in deportacije kurdskih in drugih prebivalcev regije«. »Ukrepi zoper turške akademike so izjemno zaskrbljujoči. Akademiki sicer niso več pridržani, a postopki zoper njih še vedno tečejo," je včeraj sporočila tiskovna predstavnica Evropske komisije Maja Kocijančič. Izpostavila je pomen spoštovanja svobode govora in drugih evropskih standardov ter Turčijo pozvala, naj jih spoštuje. Kritične so tudi ZDA. Omenjeno peticijo so podpisali tudi nekateri tujci, med njimi ameriški jezikoslovec Noam Chomsky in slovenski filozof Sla-voj Žižek. Ti po navedbah AFP trenutno niso predmet preiskave turških oblasti. Eksplozije so uničile številna vozila pred hotelom Splendid, na pročelju katerega so tudi dobro vidne posledice požara ansa OUAGAD OUG OU - Varnostne sile so po 12 urah včeraj končale operacijo proti skrajnežem, ki so v petek zvečer napadli luksuzen hotel Splendid v prestolnici zahodnoafriške države Burkina Faso Ouagadougou. Ubitih je bilo najmanj 29 ljudi iz 18 držav, varnostne sile pa so osvobodile 126 talcev. Ranjenih je bilo najmanj 33 ljudi. Minister za informiranje Remi Dand-jinou je sporočil, da je v napadu na hotel in bližnjo kavarno Cappuccino, ki sta priljubljena med tujci in uslužbenci ZN, ubitih 29 ljudi. Med njimi so tudi štirje ubiti džihadisti, od katerih naj bi dve bili ženski. V državi so razglasili tridnevno žalovanje. Francosko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je bilo 27 mrtvih in okoli 150 ranjenih. Med osvobojenimi talci je tudi minister za javna dela Clement Sawadogo, ki ga je skupaj z drugimi ministri šele v sredo imenoval na položaj novi predsednik države 58-letni Roch Kabore. Skupina zamaskiranih oborožencev je v petek zvečer najprej napadla restavracijo Cappuccino, nato pa še hotel Splendid v središču Ouagadougouja, kjer so zajeli talce. Pred hotelom je razneslo tudi dva avtomobila bombi. Po koncu napadov so nato včeraj poročali o napadu še na drug bližnji hotel, ki pa so ga prav tako zaustavili. Predsednik države Kabore je včeraj obiskal hotel Splendid. Rojake je pozval, naj pokažejo pogum. Kabore je sicer pred nekaj tedni zmagal na prvih demokratičnih volitvah v državi po 50 letih. Do jeseni 2014 je državi 27 let vladal Blaise Compaore, ki ga je odnesel državni udar in je pobegnil v Slonokoščeno obalo. Vladnim silam so pri reševanju tal- cev pomagale tudi francoske specialne enote. Francoski predsednik Francois Hollande je napad obsodil. ZDA, ki imajo v državi majhen kontingent, so nudile podporo francoskim silam v operaciji. Odgovornost za napad je ponoči prevzela teroristična skupina Al Kaida v islamskem Magrebu z besedami, da gre za "maščevanje Franciji in neverujočemu Zahodu". Eden od napadalcev, ki je govoril v arabščini, je na neki islamistični spletni strani sporočil, da so ubili 30 ljudi. Napadalci naj bi bili člani skupine Al Murabitun, ki ima sedež v sosednjem Maliju, vodi pa jo Moktar Belmoktar. S severa države ob meji z Malijem pa so medtem poročali, da je bil v petek ugrabljen avstrijski par. Oblasti v Ouagadou-gouju so včeraj sporočile, da gre za Avstralca. / AKTUALNO Nedelja, 17. januarja 2016 3 tolmin - Novoletno srečanje Slovencev iz videmske pokrajine in Posočja Za prijateljstvo, sodelovanje in svobodno prehajanje meje Nagovor ministra Karla Erjavca in Anne Wedam - Priznanje msgrMarinu Qualizzi TOLMIN - Duh prijateljstva in sodelovanja ter svobodnega prehajanja meje je spet zaznamoval tradicionalno novoletno srečanje Slovencev iz videmske pokrajine in Posočja, ki je bilo včeraj v Kinogledališču v Tolminu. Dogodek je iz skromnih začetkov prerasel v veliko manifestacijo, ki omogoča krepitev stikov in boljše poznavanje med prebivalci z obeh strani meje in prispeva tudi k odpravljanju mentalnih pregrad, priredili pa so ga že šestinštiridesetič, kar dokazuje, da so na tem območju Slovenci lepo sodelovali med sabo že dolgo pred padcem meje med državama. Velik politični pomen pa temu srečanju daje tudi prisotnost najvišjih predstavnikov oblasti. Letošnji glavni gost in slavnostni govornik je bil slovenski minister za zunanje zadeve Karl Erjavec. V svojem nagovoru je Erjavec poudaril pomen, ki ga ima jezik za vsako skupnost. »Samozavest vsakega naroda se izraža v jeziku, to ni samo sredstvo za komuniciranje, je življenje,« je dejal zunanji minister, ki zato podpira vse dejavnosti, ki prispevajo k temu, da se slovenščina prenaša na mlajše generacije. Erjavec je izpostavil tudi potrebo po gospodarskem razvoju Benečije, ki je ključen, da bodo mladi ostali v tem prostoru in ga tudi sooblikovali. Slovenski minister, ki je zavezan k močni in trdni Evropski uniji, pa je prepričan, da lahko k razvoju odločilno prispeva tudi čezmejno sodelovanje. To dokazuje tudi multimedijski muzej Smo, ki je v Špetru nastal v okviru projekta Je-zik_Lingua, je spomnil Erjavec, ki je tudi pohvalil dobre medsosedske odnose z Italijo, predvsem pa z Deželo Fur-lanijo Julijsko krajino. Ob koncu je še zagotovil, da bo Slovenija še naprej pozorno sledila vsem vprašanjem, ki zadevajo manjšino in jo podpirala pri njenih naprezanjih. Prioritete Slovencev v videmski pokrajini pa je predstavila Anna Wedam, predsednica Združenja don Mario Cer-net. Kulturna delavka iz Kanalske doline je poudarila potrebo po stalni rabi slovenščine v javnosti, predvsem pa v družini. Wedamova se je zavzela tudi za razširitev dvo- ali večjezičnega pouka v druge doline videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci. Spregovorila pa je tudi o deželni reformi krajevnih uprav in o statutih nastajajočih medobčinskih združenj, v katerih se Slovencem ne posveča zadostna pozornost oziroma se v nekaterih primerih celo omenja, da na ozemlju živi rezijanska manjšina ali da se tam govorijo slovanska (ne pa slovenska) narečja. Na novoletnem srečanju vsako leto v spomin na mons. Paskvala Gujo-na nagrajujejo posameznike in organizacije ali ustanove, ki prispevajo k ohranitvi slovenske jezikovne skupnosti na Videmskem. Letos so priznanje podelili msgr Marinu Qualizzi, ki je od leta 1982 odgovorni urednik slovenskega štirinajstdnevnika Dom, že 28 let ma-šuje v cerkvi Device Marije v Dreki pod Kolovratom in ob sobotah daruje v Špe-tru mašo v slovenščini. Gre za edino redno mašo, ki poteka popolnoma in samo v slovenščini v celi videmski nad-škofiji. Kot so zapisali v utemeljitvi, se je Qualizza vedno zavzemal za pravice Slovencev in sodeloval pri delu slovenskih organizacij. Kulturni program prireditve so sooblikovali MePZ Musica viva, Kvartet Napolitango in Barski oktet, recitirali pa so tudi pesmi posoških in beneških pesnikov in pesnic Ljubke Šorli, Mihe Obi-ta, Renata Quaglie, Ivana Volariča Fea in Andreine Trusgnach. (tg/nm) Zunanji minister RS Karl Erjavec; desno Zdravko Likar izroča msgr Marinu Qualizzi priznanje Paskvala Gujona nm tolmin - Srečanje obmejnih občinskih upraviteljev Ciljajo na evroprojekte Za obdobje 2014-2020 na voljo 90 milijonov evrov - Predlogi županov Nadiških dolin TOLMIN - Čezmejno sodelovanje in možnosti za koriščenje evropskih sredstev v novem programskem obdobju 2014-2020 (na voljo je skupnih 90 milijonov evrov) so bile glavne teme že tradicionalnega srečanja med upravitelji iz Gornjega Posočja in obmejnih občin videmske pokrajine, ki je bilo tokrat v Tolminu. Na okrogli mizi, ki sta se je letos udeležila tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc ter deželni odbornik za finance Francesco Peroni, pa so svoj predlog za boljše načrtovanje razvoja v tem čezmejnem prostoru predstavili tudi župani Nadiških dolin, ki so pripravili skupen dokument. V imenu vseh sta ga predstavila Germano Cendou in Miha Koren. Beneški župani so se zavzeli za oživitev dogovora, ki so ga upravitelji iz Nadiških dolin in Posočja podpisali leta 1999 na Stari gori. Takrat so skupaj začrtali smernice za čezmejno sodelovanje, ustanovili pa so tudi svet županov in mešani tehnični odbor za pripravo projektov. Taka delovna skupina bi bila po mnenju županov iz Nadiških Gemano Cendou in Miha Koren nm dolin koristna tudi danes. Beneški upravitelji pa so obenem tudi izpostavili nekaj konkretnih predlogov oziro- ma projektov, ki jih je po njihovem mnenju treba podpreti v naslednjem programskem obdobju. Gre za projekte na področju kmetijstva in mobilnosti (kolesarski projekt Bimobis), zaščita naravne dediščine (Park Nadiže, v okviru katerega je treba najprej poskrbeti za nujne hidrogeološke posege) in kulturno sodelovanje. Predlogi upraviteljev iz Nadiških dolin so naleteli na odobravanje ostalih kolegov, ki so se strinjali, da je treba čim prej ustanoviti tehnično omizje in poskrbeti, da bo takoj začelo z delom, saj naj bi bili prvi razpisi v okviru programa sodelovanja med Italijo in Slovenijo objavljeni konec marca. S tem v zvezi so na srečanju opozorili tudi na težavo, ki jo predstavlja dejstvo, da gorske skupnosti, ki so tik pred ukinitvijo, pri tem delu ne bodo mogle sodelovati. V okviru novega programa sodelovanja med Italijo in Slovenijo, ki ga je uvodoma predstavila Tatjana Rener iz Službe vlade Republike Slovenije za razvoj in kohezijsko politiko, je skupaj z nacionalnimi sredstvi na razpolago približno devetdeset milijonov evrov. (tg/nm) benečija-posočje Antonio Banchig antonio@novimatajur.it Ljudje ob meji nočejo zidov Skoraj vsi se danes v Benečiji zavedajo, da je čezmejno sodelovanje z zgornjim Posočjem ključno za katerikoli morebitni gospodarski razvoj naših vedno bolj zapuščenih krajev. Zatoje v zadnjih letih postalo novoletno srečanje priložnost za soočenje med predstavniki oblasti in načrtovanje skupnega razvojnega programa. Pomena sodelovanja se zavedajo tudi tisti, ki - če uporabimo evfemizem - niso naklonjeni slovenski manjšini. Na to nedoslednost je opozoril bivši župan in sedanji opozicijski svetnik v Podbonescu Piergiorgio Domenis: »Predlagam, da sami s sabo razčistite. Ni mogoče, da na tej strani meje streljate proti rdečemu križu, in ko vstopite v Slovenijo, zakriči-te 'živijo, rdeči križ'.« Vsekakor dobro vemo, da nekateri pozabijo na tako imenovane ideale, ko zavohajo denar. Še posebno če pomislimo, da so največje dosežke v Benečiji (muzej Smo, Farmeat, mreža ZborZbirk...) omogočili prav evropski čezmejni projekti. Ja, evropski. Da je danes meja med Benečijo in Posočjem manj zaprta (in to ne samo formalno), gre zasluga zavednim Beneškim Slovencem, ki so se za to zavzemali tudi za to območje najbolj mračnih letih in, seveda, državljanom današnje Republike Slovenije. Po drugi strani pa je do tega prišlo tudi zato, ker je Slovenija vstopila v Evropsko unijo in v schengenski prostor. Zato ima včerajšnje novoletno srečanje še večji, simbolični, pomen, ki presega gospodarski razvoj in kulturno rast skupnega čezmejnega ozemlja. Ne moremo namreč v tem trenutku zamolčati, da je v »migrantski krizi« Evropska unija v celoti dokazala svojo šibkost. Res je malo skupnosti v Evropi, ki vedo, koliko so lahko te arbitrarne zaprte meje škodljive, predvsem za tiste, ki ob me-jiživijo; kise zavedajo, kako se dajo enostavno in hitro postaviti žice in zidovi in kakojih je potem težko podreti, predvsem v glavah. »Manjše« čezmejno sodelovanje pa nasprotno dokazuje, da je lahko tudi Evropska unija koristna, ko ni zgolj birokratska, nedemokratično izvoljena ekipa, kije zelo močna samo takrat, ko potrebuje, da revni Evropejci plačujejo dolgove, ki so jih ustvarili bogatejši. Če bi to razumeli tudi v Bruslju, bi lahko dokaj hitro vsi skupaj našli pametno in učinkovito rešitev za migrantsko krizo, namesto da bipu-stili, da vsaka državna vlada sprejema odločitve na podlagi anket. Ostaja pa dvom, da vse to pravzaprav dobro razumejo, a se preprosto nočejo s tem ukvarjati, saj je prestrašeni človek dosti bolj pripravljen izgubiti svojo pravico do svobode. Za javne uslužbence odpust v 48 urah RIM - Javne uslužbence, ki se v delovnem času neupravičeno oddaljijo z delovnega mesta, naj bi odslej nemudoma odpustili in to v 48 urah. Vlada naj bi zadevni odlok odobrila v sredo. Tako napoveduje premier Mat-teo Renzi po številnih primerih zlorabe, ki so jih v zadnjem času dokumentirale razne televizijske oddaje. »Ne gre za lenuhe ampak za goljufe,« trdi premier in kritizira sindikate. Slednji opozarjajo, da je za hujše kršitve že predivden odpust, da pa je treba v vsakem primeru pozorno preveriti okoliščine domnevne kršitve, ne pa sprejemati prenagljene odločitve zgolj na valu medijskih kampanj. Več mrtvih v porušenju stanovanjske stavbe SAVONA - V kraju Arnasco pri Savo-ni se je minulo noč zaradi močne eksplozije porušila štirinadstropna stanovanjska stavba, pri tem pa je umrlo pet ljudi, ena stanovalka je bila poškodovana. Najprej so odkrili štiri trupla, včeraj popoldne pa še peto, moškega, ki so ga prej pogrešali. Eksplozijo, zaradi katere so tudi na sosednjih stavbah popokala stekla na oknih, je najverjetneje povzročilo uhajanje plina. Gasilci so vso noč preiskovali ruševine, tudi s pomočjo psov, da bi našli morebitne preživele. Do jutra jim je uspelo najti le štiri trupla. »Kaj takega še nisem videl. To poznamo samo iz filmov,« je dejal župan Alfredo Gallizia. 4 Nedelja, 17. januarja 2016 ALPE-JADRAN / fjk - Zaplet v zvezi s spletnim vpisovanjem za prihodnje šolsko leto Navedite kraj rojstva: Roditti, Bretto, Pliscovizza della Madonna ... Na spletni strani www.iscrizioni.istruzione.it ima tržaška pokrajina 27, goriška pa 108 občin TRST - Tržaška pokrajina šteje 27 občin, goriška pa 108. To odkrije obiskovalec spletne strani www.iscrizioni.istru-zione.it, ki je bila aktivirana ob bližnjem vpisovanju za prihodnje šolsko leto, če želi izpolniti polje z navedbo pokrajine oz. občine, kjer se je rodil. Spletna stran www.iscrizioni.istru-zione.it je aktivna od petka, 15. januarja. Od tistega dne se namreč lahko starši šoloobveznih otrok prijavijo, da bi lahko med 22. januarjem in 22. februarjem vpisali otroke v izbrano šolo. Že nekaj let v Italiji je namreč vpisovanje v šolo možno le preko spleta: med izjemami so bili do lanskega leta otroški vrtci, slovenske šole v Furlaniji Julijski krajini ter šole v pokrajinah Trento in Bocen in v Dolini Aoste. Letos je spletno vpisovanje predvideno tudi za slovenske šole (ne pa za vrtce ter šole na Tridentinskem-Južnem Tirolskem in v Dolini Aoste, kjer še naprej veljajo papirnati obrazci). Stran www.iscrizioni.istruzione.it je dejansko del spletne strani italijanskega ministrstva za šolstvo. Če kliknemo na roza krogec z napisom »Registrati« (»Prijavi se«), se nam prikaže spletni obrazec, ki je na voljo v italijanski in slovenski različici. Polja, ki jih mora prijavitelj obvezno izpolniti, se nanašajo na davčno kodo, priimek in ime, datum rojstva, spol, pokrajino oz. občino rojstva ter pokrajino oz. občino, kjer ima prijavitelj stalno bivališče, naslov stalnega prebivališča, glavni naslov elektronske pošte, telefonsko števil- tiSSM slovensko «.<«0^ stalno stalno gledališče ZELENI PROGRAM (SUPERNEDELJSKI) SNG Drama Ljubljana Vladimir Vladimirovič Majakovski MISTERIJ BUFFO režiser Aleksandar Popovski DANES- nedelja, 17. januarja, ob 17.009$ v Veliki dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi Vozni red brezplačnega avtobusa: PRVI AVTOBUS 15.30 - Sesljan, parkirišče 15.40 - Nabrežina, trg 15.45 - Križ, avtobusna postaja 16.00 - Zgonik pred županstvom 16.15 - Prašek, Kržada DRUGI AVTOBUS P? 16.00 - Opčine, postaja na Bazoviški ulici 21 16.10 - Trebče, trg pri spomeniku 16.15- Padriče, postaja pred športnim centrom Gaja 16.20 - Bazovica, pred cerkvijo TRETJI AVTOBUS 16.00 - Milje, avtobusna postaja 16.05 - Žavlje, avtobusna postaja 16.10 - Domjo, nasproti Kulturnega centra 16.15 - Dolina, pred županstvom 16.20 - Boljunec, pred gledališčem Prešeren 16.25 - Boršt, avtobusna postaja 16.30 - Ricmanje (Barde), avtobusna postaja I Blagajna SSG: +39 040 2452616 (odpon. dopet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com Tržaška pokrajina ima na spletni strani, namenjeni vpisovanju v šole, kar 27 občin ko, vrsto in številko osebnega dokumenta z navedbo roka zapadlosti in ustanove, ki ga je izdala. Pri izpolnitvi polja, ki se nanaša na pokrajino oz. občino rojstva, pa nastane težava: če npr. izberemo pokrajino Trst, odkrijemo, da ima le-ta kar 27 občin. Poleg dejansko obstoječih šest (Trsta, Milj, De-vina-Nabrežine, Zgonika, Repentabra in Doline), je tu še drugih šest, ki ne obstajajo več (Devin, Nabrežina, Mavhinje, Repen, Šempolaj in Slivno) ter še petnajst krajev, ki se danes nahajajo v Sloveniji, vsa imena pa so napisana v italijanščini. Tako dobimo občine, kot so Albaro Vescova (Škofije), Alber di Sesana (Avber), Roditti (Rodik), Vil-labassa (Dolenja vas) idr.. Enako se zgodi, če kliknemo na seznam občin goriške pokrajine, kjer naletimo na kar 108 občin, med katerimi je prav tako veliko takih, ki so danes v Sloveniji, seveda samo z italijanskimi (večinoma izmišljenimi) imeni, kot so npr. Bretto (Log pod Mangartom), Castel Dobra (Dobrovo), Idria di Sotto (Spodnja Idrija), Pliscovizza della Madonna (Pliskovica), Sella delle Trincee (Sela na Krasu) in še bi lahko naštevali. Na italijanskem zahodu pa je pokrajina Cuneo v Pie-montu bogatejša za dve občini: to sta Briga Marittima (v francoščini La Brigue) in Tenda (v francoščini Tende), ki ju je bila Italija na podlagi določil mirovne pogodbe iz leta 1947 odstopila Franciji. Zanimivo pa je, da ko želimo izpolniti polja, ki se nana- šajo na pokrajino oz. občino, v katerih prijavitelj stalno prebiva, se stanje normalizira in »dodatne« občine izginejo ter ostanejo samo tiste, ki dejansko obstajajo v okviru današnjih pokrajin. Tako ima tržaška pokrajina šest, goriška pa 25 občin. To sicer ni prvi primer »zemljepisne širitve« nekaterih italijanskih pokrajin na ozemlje sosednjih držav: to se je zgodilo že leta 2010 na spletni strani italijanske agencije za razvoj šolske avtonomije Ansas, dalje leta 2012 na spletni strani ministrstva za šolstvo in skrbstvenega zavoda Inps, leta 2013 na spletnih straneh družbe Trenita-lia in italijanske policije, avgusta lani pa znova na spletu zavoda Inps. Ivan Žerjal Zaskrbljenost zaradi prihoda savdskega pridigarja PORDENON - Pokrajinski koordinator stranke SEL v Pordenonu Ti-ziano Tissino je v izjavi za tisk izrazil zaskrbljenost zaradi napovedi, da bo novi imam za tamkajšnjo muslimansko skupnost prišel iz Savd-ske Arabije. Tissino, ki je znan aktivist za sožitje in se dosledno zavzema za sprejem ter integracijo beguncev, svoje pomisleke utemeljuje z verskim mračnjaštvom Savdske Arabije, kjer so ženske hudo zapostavljene, človekove pravice teptane, izvajajo se smrtne obsodbe, bičanja in drugi nehumani postopki proti vsakomur, ki je osumljen opo-rečništva ali odstopanja od pravovernih načel wahabitskega tolmačenja islama. Zaradi tega Tissino poziva oblasti, naj novega pridigarja takoj opozorijo, da versko mračnjaštvo v tukajšnji družbi nikakor ni sprejemljivo. Alpe Jadran - januar 2016 TRST - Januarski tv mozaik zgodb iz srednjeevropskih dežel uvaja novo leto s slikovito reportažo o kraškem podzemnem svetu Zavarških jam v Terskih dolinah. Gledalci bodo nato spoznavali delovanje znanega bovškega mikologa Bojana Rota, odkrivali arhitekturne značilnosti koroških kašč ter obiskali ljubljanski zdravstveni inštitut za rehabilitacijo po možganski kapi. Bavarska televizija je za nocojšnjo epizodo Alpe Jadran pripravila prispevek o neobičajni »namizni« violini, glasbeno obarvan pa je tudi juž-notirolski utrinek o priznani bo-censki klavirski akademiji. Z madžarske redakcije tokrat prihaja portret o Edu Magyaru, madžarskemu mojstru secesijske arhitekture. S Hrvaške bodo poročali o nagradi, ki jo v Splitu podeljujejo požrtvovalnim ženskam za pomoč potrebnim, za konec oddaje pa bodo predstavili še značilnosti otoka Vrnika, ki se ponaša z najstarejšimi kamnolomi v Sredozemlju. Oddaja bo na sporedu nocoj, ob 20.50, s ponovitvijo v četrtek, ob istem času. lipica - Kobilarna Pobuda za vpis na Unescov seznam kulturne dediščine LIPICA - Kobilarna Lipica je Slovenskemu etnografskemu muzeju podala pobudo za skupen vpis vseh lipi-canskih kobilarn na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. »Storili bomo vse, da bo Kobilarna Lipica postala četrta slovenska znamenitost, vpisana na prestižni seznam,« je poudaril v. d. direktorja kobilarne Boštjan Bizjak, ki pričakuje, da bo pobuda na nacionalni ravni ugodno rešena s podporo politične sfere, ustanov in civilne družbe. Pobudo je podal skupaj s strokovnim vodjem kobilarne Janezom Rusom, v Kobilarni Lipica pa menijo, da sta se tem opravila zgodovinski korak v smeri ohranjanja in promocije izvorne kobilarne lipicanske pasme konj in izjemnega kulturnega spomenika. »Pobuda na nacionalni ravni je temelj za skupni vpis vseh evropskih lipicanskih kobilarn na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine. Zato je izjemnega pomena tudi z vidika utrjevanja vloge Kobilarne Lipica v krogu evropskih lipicanskih kobilarn,« je poudaril Bizjak. Vpis namreč ne pomeni zgolj promocije Kobilarne Lipica, ampak tudi obvezo, da jo bo Slovenija ohranjala za dobrobit celotnega človeštva. Slovenski etnografski muzej bo pobudo obravnaval v vlogi slovenskega nacionalnega organa za Unesco. Ugodeno obravnavo vloge na nacionalni ravni in s tem vpis Kobilarne Lipica v register žive kulturne dediščine v Lipici pričakujejo še letos. Sledila bo druga faza postopka za vpis na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine, v kateri bodo pobudo obravnavali na sedežu organizacije Unesco v Parizu. Pomen vpisa Kobilarne Lipica je toliko večji zaradi dejstva, da je Sloveniji doslej uspelo uvrstiti na Unescov seznam svetovne dediščine Škocjanske jame, ki predstavljajo del svetovne naravne dediščine, kot del svetovne kulturne dediščine pa še rudnik živega srebra Idrija in prazgodovinski kolišči na območju Ljubljanskega barja. portorož - Nova pomembna investicija v turizem Prenova hotela Slovenija in zimski termalni center Večerni pogled z balkona hotela Slovenija na portoroško obalo arhiv PORTOROŽ - Hoteli LifeClass Portorož so pred časom začeli s prenovo Hotela Slovenija v središču Portoroža. Gre za največjo investicijo v turizem v Slovenski Istri od prenove hotela Kempinski Palace leta 2008, poudarjajo v Istrabenz Turizmu, kjer so zdaj tudi razkrili, da bo investicija vredna devet milijonov evrov. Pri naložbi gre za popolno obnovo hotela, pri kateri bo ohranjen le kalup zunanjih sten, notranjost in fasada pa bosta dobila v celoti novo vsebino hotela s petimi zvezdicami, so pojasnili v Istrabenz Turizmu. Kot so dodali, je prenova usmerjena v dvig kakovosti in standardov storitev, obenem pa bo to večja pridobitev tudi za najbolj turistično občino v Sloveniji. Prenova pomeni tudi nadaljevanje investicijskega ciklusa hotelov LifeClass v razvoj t.i. mediteranskega anti-ageing resorta. Ta temelji na lokalnih naravnih danostih, med katere v prvi vrsti sodi blagodejna klima, izjemno bogata z zdravimi negativnimi ioni. Portorož namreč leži med Strunjanskimi in Sečoveljski-mi solinami, kar še dodatno pripomore k višji koncentraciji za zdravje ugodnih aerosolov v zraku. V zimskem obdobju, ko se večja mesta bojujejo z onesnaženjem in prekomernimi koncentracijami strupenih delcev, je takšen čist in z blagodejnimi elementi prežet zrak prava rešitev, menijo v Istrabenz Turizmu. Hotel Slovenija bo imel po prenovi nekaj več kot 140 večjih in udobno opremljenih sob in dve restavraciji, svoja vrata pa bo predvidoma odprl konec maja. Jeseni bo sledila še popolna prenova bazenskega kompleksa z ogrevano morsko vodo med hoteloma Slovenija in Riviera. S tem bo še pred koncem letošnjega leta ugledal luč nov zimski termalni center. (sta) Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Nedelja, 5. januarja 2016 1 7 APrimorski ~ dnevnik trst - Predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič med možnimi županskimi kandidati »Dovolj ločevanja, v levici je zdaj čas za združevanje« Glede vprašanja beguncev imata župan Cosolini in Zveza levice očitno različno politično gledanje Demokratska stranka je zašla na pot, ki nima kaj opraviti z levico. Zveza levice zaradi tega ne bo sodelovala z levosredinsko koalicijo na prihodnjih občinskih volitvah. Nasprotno, skušala bo ustanoviti levičarsko koalicijo, k sodelovanju pa so vabljeni vsi, ki se ne prepoznavajo v Renzijevi stranki oziroma v politikah Cosolinijeve občinske uprave. V levici namreč zdaj ni več čas za ločevanje, ampak za združevanje. To je povedal predsednik tržaškega občinskega sveta in sicer občinski svetnik Zveze levice Iztok Furlanič, ki smo ga včeraj vprašali, ali namerava sodelovati na junijskih volitvah. Prvo vprašanje pa je seveda zadevalo polemiko glede vprašanja beguncev, ki se je vnela med Zvezo levice in tržaškim županom. Župan Cosolini vas je obtožil demagogije, češ da ste izkoristili problem mi-grantov v volilne namene in razbili levosredinsko koalicijo. Kaj odgovarjate? Tokrat so streljali mimo. Ko bi res iskali volilno podporo, bi ciljali na volivce in ne na priseljence, ki nimajo volilne pravice. Nasprotno, naša pozicija je celo nepopularna in ne prinaša glasov. Gre vsekakor za drugačne politične poglede. Župan Cosolini ima svoje poglede, mi naše. Njegovo stališče naj bi bilo politično, naše pa demagoško: ne vem, zakaj. Po našem mnenju so bile njegove izjave neprimerne. Če se bo število beguncev povečalo, namreč ne razumem, zakaj je treba apriorno izjavljati, da ne bo novih centrov za pribežnike. Ali jih bomo držali na cesti? Če druge občine ne dajejo novega zgleda, Trst jim ne sme slediti. Nujno je torej razmišljati o novem sprejemnem centru. Trst je bil vselej simbol strpnosti in sprejemanja drugačnih, zato je dobro tako tudi nadaljevati. Kar pa zadeva razbitje koalicije, so zavezništvo razbili že oni s politikami, ki ne sodijo v levo sredino. Na občinskih volitvah torej ne nameravati sodelovati v levosredinski koaliciji. Kaj boste storili? Ali boste sami kandidirali za župana? V zadnjem času smo priredili že vrsto srečanj z vsemi, ki so zainteresirani v zamisel oz. možnost levičarske kandidature, ki bo alternativa sedanjemu županu. Sestanki in seje so še v teku, ustvarili pa smo že štiri delovne skupine. S čim se ukvarjajo? Skupine so zadolžene za izdelavo programa za volitve 2016, ki bo nato predmet razprave na raznih skupščinah. Želimo namreč, da pri tem sodeluje čim več ljudi, naknadno pa bo potekala razprava o možnih kandidatih in listah. Kako boste torej sodelovali na volitvah? Naš cilj je skupen županski kandidat z eno samo listo, ki ga podpira. Druga rešitev, sicer manj zaželena, sta dve listi, ki podpirata skupnega kandidata. Kaj pa ime in simbol? Glede imena in simbola levičarske liste nismo še govorili in odločali, kajti na prvem mestu je izdelava volilnega programa. Dobro pa bi bilo, ko bi se nazadnje predstavili z novim skupnim simbolom in, kot rečeno, enotno listo. Ali bo morda tudi več simbolov? Osebno nisem nikoli verjel v liste z več simboli ali v simbole z več manjšimi simboli. Idealno je, da nastane eno novo ime, npr. Združena levica, z enim simbolom, ki bo sprejemljiv za vse, in eno samo kandidatno listo. Sicer glede na sistem občinskih volitev nihče ne prepoveduje dveh list. Med našimi volivci bi seveda marsikdo hotel, da ostane komunistični simbol. Toda mislim, Iztok Furlanič da volivci pričakujejo znake združevanja, zato je potrebno dobiti skupen jezik. Skratka, združeni naprej. Kdo sodeluje pri pripravi levičarske liste? Dosedanjih srečanj so se udeležili predstavniki Stranke komunistične prenove, Komunistične stranke Italije, gibanja Pos-sibile (pristaši Pippa Civatija), socialistov (Orel) in Svobode, ekologije in levice (Marino Sossi in Waldi Catalano), na zadnjem sestanku pa je sodeloval tudi poslanec Svobodne alternative Aris Prodani, sicer bivši član Gibanja 5 zvezd. V levici so namreč vrata, kot omenjeno, odprta za vse. Kdaj bosta znana volilni program oz. županski kandidat? Najkasneje marca naj bi dokončno odločili ime županskega kandidata, simbol in imena kandidatov za tržaški občinski svet. Naj dodam, da je bil doslej zelo dober odziv, sodelovanje udeležencev na srečanjih je bilo zgledno. Upam zato, da se bo tako tudi nadaljevalo. trst - Na občinskih volitvah novo gibanje Združeni za Trst Med glavnimi točkami zaščita prostocarinskega pristanišča ■__ J™ TRIESTE Simbol gibanja Združeni za Trst Med strankami, listami in gibanji, ki bodo sodelovali na prihodnjih občinskih volitvah, bo tudi novonastalo gibanje Združeni za Trst (Uniti per Trieste). To je (zaenkrat?) že tretje gibanje iz vrst privržencev svobodnega tržaškega ozemlja, ki je formalno najavilo sodelovanje na občinskih volitvah. Zagovorniki STO bo- do tako izbirali kar med tremi kandidati, se pravi Giorgiom Marchesichem, Vi-tom Potenzo (o njem pišemo spodaj) in zastopnikom gibanja Združeni za Trst, ki je v bistvu naslednik gibanja Svobodno ozemlje. Uradnega županskega kandidata sicer še ni. Gibanje Združeni za Trst je predstavil javnosti predsednik Nicola Spon-za, ki je poudaril posledice gospodarske krize in govoril o glavnih točkah volilnega programa. To so ustanovitev »integralne prostocarinske cone« prek širitve in poenotenja prostocarinskih območij, gradnja velikega pristaniškega terminala na območju škedenjske železarne, ki bo povezan s tržaško industrijsko cono in dolino Oreha, razvoj visoko tehnoloških, raziskovalnih in finančnih produktivnih dejavnosti v starem pristanišču ter vrtanje predora od barkovljanskega nasipa do mesta, ki bo preusmerjal promet s hitre ceste in razbremenil obalno cesto, Barkovlje in nabrežje. trst - Formalna predstavitev kandidata Na volitvah tudi lista Vito Potenza za STO Na občinskih volitvah bo spomladi formalno nastopil tudi županski kandidat Vito Potenza. To je bivši predsednik gibanja Svobodno ozemlje, ki je zapustil gibanje in se bo predstavil s svojo občansko listo z imenom Lista civica Vito Potenza - Občanska lista Vito Potenza. V njenem volilnem simbolu s hele-bardo in imenom voditelja je zapisano tudi per il TLT-STO oz. za Svobodno tržaško ozemlje. Potenza je svojo kandidaturo predstavil v petek popoldne na svojem sedežu v Ul. Giulia. Na srečanju je orisal pot, ki ga je privedla do tega, in razloge, iz katerih je zapustil gibanje Svobodno ozemlje (iz tega je nato nastala lista Združeni za Trst, o kateri poročamo zgoraj). Gla- Vito Potenza vno vodilo Potenzovega volilnega programa je vsekakor zaščita tržaške posebnosti. Vloga župana je temeljnega pomena za ponovno ustanovitev statusa STO, kot to predvideva tudi italijanska zakonodaja, je med drugim povedal Potenza. Sicer ste že javno izjavili, da ste pripravljeni kandidirati za župana. Povedal sem, da sem pripravljen. Če bodo drugi mnenja, da bi bil dober kandidat, sem pripravljen sprejeti kandidatno mesto. Glede na to, da je to širša koalicija z več dušami, bo seveda potrebna razprava. Kaj pričakujete torej od volitev? Imamo možnosti za dober rezultat. Levičarski volivci so namreč razočarani zlasti nad Renzijevo vlado in ekonomsko politiko Demokratske stranke, a delno tudi nad tržaško levosredinsko upravo. Levičarska kandidatura torej lahko prodre. Glede na to, da gre za dvokrožni sistem, pa so brezpredmetna običajna natolcevanja glede »koristnega« glasovanja. V prvem krogu lahko vsakdo mirno voli za njemu najbližjega kandidata in ne za »manjše zlo«, kot se je to včasih dogajalo v preteklosti. Aljoša Gašperlin dežela fjk Privoljenje za prostocarinska območja Dežela Furlanija-Julijska krajina je včeraj formalno izdala privoljenje za premestitev prostocarinskih con iz starega pristanišča na druga območja tržaške pokrajine. To pomeni, da bo lahko vladni komisariat na tej osnovi nadaljeval s postopkom za izdajo odloka za premestitev prostocarinskih območij. Postopek se torej zaključuje. Potem ko je tržaški občinski odbor pred nedavnim formalno privolil predlogu, da se nekatere prostocarinske cone starega pristanišča premaknejo na druga območja, je zdaj to storila FJK, s tem pa so bile formalne sprejete lokacije za nove cone, ki jih je predlagala Pristaniška oblast, in sicer na Proseku, v tržaški industrijski coni blizu plovnega kanala, v dolini Oreha in pri Fernetičih. borzni trg - Mreža Trst proti vojnam Shod proti vojnam 25 let po napadu na Irak Transparent proti vojnam na Borznem trgu Na Borznem trgu je bil včeraj popoldne shod proti vojnam, ki ga je priredila mreža Trst proti vojnam ob 25. obletnici prvih ameriških bombardiranj v prvi vojni v Iraku (16. januarja leta 1991). K pobudi so pristopile levičarske stranke, sindikati in organizacije, resnici na ljubo pa se je na trgu zbralo bolj malo ljudi. Kot so povedali prireditelji, je bila prva zalivska vojna uvod v današnje dogajanje na Bližnjem vzhodu, torej v niz vojn za geostrateške interese in nadvlado nad deželami, bogatimi z nafto in plinom. Italija pa vlaga v vojsko in jemlje sredstva zdravstvu, šoli, upokojencem in drugim, so poudarili. Pobudo so podprli Skp, Ksi, Vzpi, Cgil, Fiom, Usb, Salaam in druge organizacije. fotodamj@n Pobude G5Z za Trst Gibanje 5 zvezd bo sodelovalo na manifestaciji, ki jo bo priredil Odbor 5 december v nedeljo, 31. januarja, z namenom boja za zaščito zakonitosti, zdravja in zaposlovanja Tržačanov. To so najavili včeraj deželni odbornik G5Z Andrea Ussai ter tržaška občinska svetnika G5Z Paolo Menis in Stefano Patuanelli in napovedali, da bodo v prihodnjih dneh predstavili javnosti vse pobude predstavnikov G5Z v parlamentu, v deželnem svetu in v tržaškem občinskem svetu v zadnjih letih. 6 Nedelja, 17. januarja 2016 TRŽAŠKA / trst - Erica Delia Grazia o svojem delu v Afriki Po upokojitvi postala kirurginja Emergency »Italijanska organizacija Emergency in druge sorodne nevladne organizacije, ki z vsakdanjim trudom širijo vrednote miru, sožitja in spoštovanja temeljnih človekovih pravic, predstavljajo dokaz, da drugačen svet je mogoč. Politiki bi jih morali jemati kot zgled, žal pa se to ne dogaja,« je v petek popoldne v dvorani Tessitori na srečanju posvečenemu izkušnji organizacije Emergency v Sudanu podčrtal predsednik Krožka za politične in socialne študije Che Guevara Riccar-do Devescovi. Poleg krožka je pri izpeljavi pobude sodelovalla deželna komponenta stranke Levica, ekologija in svoboda SEL. Tržaška kardiologinja Erica Del-la Grazia se je po upokojitvi, leta 2013 odločila, da bo v okviru delovanja nevladnih humanitarnih organizacij nudila svojo strokovno pomoč na ozemlju t.i. držav v razvoju. Najprej jo je pot vodila v Kamerun, že trikrat pa je bila v Sudanu, kjer v bližini mesta Khartoum deluje specializirana kar-diokirurška bolnišnica Salam. Gre za edini tovrsten center v Subsaharski Afriki, torej na območju, ki je trikrat večje od Evrope. Tako administrativno kot strokovno vodenje je v rokah članov organizacije Emergency. Njihov cilj pa je primerno strokovno usposobiti krajevne zdravnike in druge potrebne kadre in jim nato izročiti celotno strukturo. Kot je povedala Erica Della Gra-zia vlada v Sudanu huda revščina, kar otežkoča že tako zaskrbljujoče splošne higijenske razmere: »Več kot polovica prebivalstva nima dostopa do najosnovnejših oblik zdravljenja. Brezplačna zdravniška oskrba kardioki-rurške bolnice pomeni zato približno 60 milijonskemu prebivalstvu drago- Riccardo Devescovi in Erica Della Grazia fotodamj@n ceno rešilno bilko.« V Subsaharski Afriki je revmatična mrzlica, vnetje tkiv ožilja in srca, glavni povzročitelj srčnih obolenj, predvsem pri otrocih in najstnikih. Vsak 1.000 prebivalec bolezni smrtno podleže, medtem ko je v industrializiranem svetu smrtnost zaradi posledic revmatične mrzlice stokrat manjša. »Življenjska realnost je popolnoma različna od naše. Zaradi tega tudi izkušen zdravnik stori marsikatero napako, predvsem na področju stikov z domačini. Večina naših pacientov je na primer nepismenih, kar povzroča celo vrsto težav.« Povsem drugačno pojmovanje žensk in odnosov med ženskami in moškimi odpira ravno ta- ko obsežno poglavje. Glavno besedo ima mož oziroma oče, ženska se ne more sama odločiti, če pristane na operacijo, ali ne. Skoraj vse so bile še kot deklice podvržene obrezovanju ženskih spolovil. Številne zgodnje nosečnosti botrujejo dodatnemu stopnjevanju fizičnih in psihičnih obolenj. Vsa lastna moralna prepričanja pa je treba pustiti pri strani in misliti le na to, da moraš kot zdravnik čimprej in čimboljše pomagati trpečemu. Konec januarja bo Erica Della Grazia spet odpotovala v Sudan, kar daje dodatno potrditev o njeni zavestni odločitvi, da bo na najrevnejšem koncu sveta pomagala žrtvam vojne in revščine. (vpa) sv. ivan - Občinska odbornica za promet »Za preureditev trga so se zavzeli krajani« »Predlog preureditve prometa okrog svetoivanske cerkve, ki je bil pred leti izdelan v okviru splošnega prometnega načrta, je bil sad številnih pogovorov z domačini. Z več strani smo namreč takrat prejeli pozive krajanov, ki so izrazili željo, da bi v središču te mestne četrti uredili trg, ki bi bil prost in primeren za druženje. Poleg tega so prosili, naj bolje uredimo križišče pred cerkvijo.« Tako je tržaška občinska od-bornica za promet Elena Marchi-giani odgovorila na vprašanje, kaj meni o stališčih, iznesenih na torkovi novinarski konferenci na svetoivan-skem sedežu sindikata upokojencev Spi-Cgil. Na omenjenem srečanju je krajevni predstavnik sindikata Stelio Ziviz med drugim izrazil pomisleke nad načrtovano preureditvijo, češ da je nepotrebna in draga. V skladu s predlaganim načrtom, ki se še ni konkretiziral (postopek se v bistvu še ni začel), naj bi pred svetoivansko cerkvijo (na sliki FotoDamj@n) uredili krožišče, končno avtobusno postajo linij 6, 9 in 12 pa bi preselili kakih 50 metrov nižje na Drevored Sanzio, ob nogometno igrišče. Trg ob cerkvi bi tlakovali in ga primerno Elena Marchigiani uredili za potrebe domačinov in nasploh pešcev. »Mnogo ljudi se je s takim načrtom strinjalo. Kdor je z novinarji govoril pred dnevi, predstavlja neko skupino ljudi, vsekakor pa ne vseh krajanov,« pravi odbornica za promet, ki dodaja, da je načrt vsekakor še vedno v povojih in torej prilagodljiv. Marchigianijeva je med telefonskim pogovorom omenila tudi zemljišče ob cerkvi, na katerem deluje vrtnarija. »Isti, ki so v torek govorili na novinarski konferenci, so občinski upravi predložili ugovor s predlogom, da se to zasebno površino spremeni v javno zelenico. Takega ugovora seveda ne moremo sprejeti, saj občina ne bo razlaščala zasebnih zemljišč ... « je dejala odbornica. (af) opčine - Tudi svetnik SSk Igor Švab Omejitev hitrosti: zadovoljstvo DS Območje policijskega komisariata na Opčinah sodi v območje, v katerem bo dovoljena vožnja do 30 kilometrov na uro fotodamj@n Štirje tržaški občinski svetniki Demokratske stranke (Alessandro carmi, Angelo Curreli, Eureo Muzzi in Mario Ravalico) ter občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab so izrazili zadovoljstvo nad deželnim financiranjem projekta o omejitvi hitrosti na 30 kilometrov na uro med vožnjo na območju Opčin med nekdanji Trbiško cesto, Ul. Papaveri, Ul. Fiordalisi, Proseško ulico in Narodno ulico. Z znižanjem hitrosti se bo povečala varnost v prometu, in sicer tako za av-tomobiliste kot za kolesarje in pešce, poleg tega pa se bo znižalo tudi onesnaževanje zraka in akustično onesnaževanje v središču Opčin, so zapisali v tiskovnem sporočilu. Občinski svetniki DS in svetnik Slovenske skupnosti so ocenili, da pomeni financiranje projekta velik uspeh levosredinske občinske uprave na področju okolju prijazne mobilnosti , sedaj pa pričakujejo, da bo mestna uprava v kratkem času izpeljala načrt, seveda ob sodelovanju vaščanov in vaških ustanov ter organizacij. opčine - Predstavitev knjige jadralke Jasne Tuta Z vrtnicami čez ocean Polna dvorana Zadružne kraške banke - Knjigo predstavil urednik Mitja Tretjak Predstavitvi knjige je sledilo veliko ljudi Ko ji je - po pozdravu predsednika Čupe Roberta Antonija - deklica izročila šop rdečih vrtnic, ovitih v zastavo sesljanskega jadralnega kluba, se je Jasni Tuta skoraj utrnila solza. Dvorana Zadružne kraške banke na Opči-nah je bila pretekli četrtek ob predstavitvi njenega potopisa Moj svet sredi oceana o jadranju čez Pacifik polna kot malokdaj prej. Knjigo je predstavil urednik Mitja Tretjak, ki je nato tudi intervjuval jadralko o njenem fotodamj@n Jasna Tuta z vrtnicami ovitimi v zastavo Čupe fotodamj@n življenju na morju. Jasna Tuta je besede obogatila s fotografijami, pa tudi z dvema video posnetkoma, da so udeleženci videli, kam se je bila odpravila in kako se ji je godilo. Bogata je bila tudi razprava. Bolj kot razprava je bil to skupinski intervju jadralki. Ljudje so hoteli izvedeti, kako se je z jadranjem okoli sveta spremenilo njeno življenje, predvsem psihično; spraševali so po najgršem trenutku; kako je bilo na potovanju s pit- no vodo, z morsko boleznijo, z nevihtami. Ko so jo vprašali, ali so ji pri Ču-pi pridobljene jadralne izkušnje pomagale pri plovbi čez ocean, so izvedeli, da gre za povsem drugačen način jadranja. Vprašanjem in odgovorom je sledil nakup knjige in seveda avtogrami. Bilo jih je na pretek, enih in drugih, da jih niti Jasnina mama, Alenka Rebula, ni »zmogla« toliko na posamični predstavitvi knjig. / TRŽAŠKA Nedelja, 17. januarja 2016 7 trst - V petek zvečer je na licejih Dante in Petrarca potekala Noč klasikov Prikaz zgodovine Trsta skozi oči slovenske skupnosti O tem je govorila dijakinja liceja Petrarca Gaia Lisi - Na obeh licejih predavanja, gledališče, glasba in literatura Predkstavi tevMfni'ghe Lekcija zgodovine umetnosti V gledališču Verdi se bo danes ob 11. uri začel tretji ciklus lekcij o zgodovini, ki jih prireja tržaška občinska uprava. Niz bo tokrat posvečen zgodovini umetnosti. Na prvem srečanju, ki ga bo uvedla novinarka Arianna Boria, bo predaval docent na univerzi v Pizi Alberto Mario Banti. Vstop je prost. Trst skozi oči Slovencev ter dela Borisa Pahorja in Miroslava Košute: tudi o tem so se udeleženci druge Noči klasikov, ki je 15. januarja zvečer potekala na številnih licejih po Italiji (v Trstu na licejih Dante in Petrarca), seznanili v okviru ene od številnih delavnic, ki so jih pripravili na liceju Petrarca. Na tej šoli so namreč v petek Gaia Lisi med predavanjem fotodamj@n pripravili zelo pester spored dogajanja, v okviru katerega so se med 18. in 24. uro zvrstila predavanja, delavnice, gledališki in glasbeni nastopi ter branje leposlovnih del, v eni od učilnic so tako zainteresirani lahko sledili tudi delavnici, ki jo je vodila dijakinja 5.H razreda jezikovne smeri Gaia Lisi na temo »Trst Pahorja in Košute« (»La Trieste di Pahor e Košuta«). Dekle, ki je po materini strani pripadnica slovenske narodne skupnosti in je do tretjega letnika nižje srednje šole obiskovala tudi slovenske šole, je s svojo delavnico hotela predstaviti zgodovino Slovencev, saj se o tem v šoli ne govori veliko. Pravzaprav je prisotnim predstavila zgodovino Trsta, kot nanjo gledamo Slovenci: tako je med drugim obravnavala tudi požig Narodnega doma, kar je bilo za marsikoga pravo odkritje in vir začudenja. Kot je povedala Gaia, ko se v šoli govori o vprašanju fašizma, se jemlje v poštev bolj italijanski zorni kot oz. kaj je fašistična diktatura pomenila za italijansko prebivalstvo, ne govori se pa o fašističnem zatiranju Slovencev. Od tod začudenje in radovednost za ta nepoznani del krajevne zgodovine, ki ga je Gaia Lisi prikazala skozi dela dveh velikanov slovenske tržaške književ- Na liceju Petrarca je bilo v petek precej živahno fotodamj@n nosti: Borisa Pahorja in Miroslava Košute. Noč klasikov je zaživela tudi na liceju Dante, kjer je med drugim po- sv. ivan - Humanistični licej A.M. Slomška S Hectorjem ... v Mehiko Študent iz Mehike got slovenske šole v okviru projekta Educhange - Global Citizen Hector Eduardo Ureno Parama v sredini za mehiško zastavo v družbi dijakov liceja A.M. Slomška V okviru projekta Educhange -Global Citizen v sodelovanju z mednarodno organizacijo Aiesec smo na humanističnem liceju Antona Martina Slomška gostili Hectorja Eduardo Ure-na Paramo iz Mehike. Študent, ki je star 22 let, se je pri nas mudil 5 tednov v novembru in decembru. Na svojem domu ga je prijazno gostila družina našega sošolca Gabrieleja. Kljub burji, na katero se prav ni mogel navaditi, se je Hector lepo vživel v naš vsakdan in se z nami spoprijateljil, predvsem z dijaki 1. in 2. DE razreda, s katerimi je utrjeval znanje španščine. Za vse ostale dijake pa je Hector vodil delavnice angleškega jezika, med katerimi smo odkrivali glavne znamenitosti Mehike. Spregovoril nam je o kulturi, navadah, glasbi, plesih, hrani, najlepših krajih, pa tudi o umetnosti in o Mayih in Aztekih. Imeli smo tako priložnost spoznati zelo oddaljeno državo, ki je verjetno nikoli ne bomo obiskali, čeprav bi si to želeli, saj je tam ritem življenja veliko počasnejši od našega. Pouk se npr. začne komaj ob devetih, kar bi nam zelo ustrezalo. V sodelovanju s profesorico naravoslovja, ki dobro obvlada španščino, je Hector vodil delavnice v španskem jeziku z metodo CLIL. Predstavil nam je organizacijo Aiesec in nam svetoval, naj se vanjo vključimo, ko zaključimo višjo šolo, saj ti ponuja priložnost, da potuješ in spoznavaš druge kraje, kulturo in sovrstnike ter da poglabljaš znanje tujih jezikov. Mi smo pa Hectorja povabili na ogled predstave v angleškem jeziku v Slovenskem gledališču, 4. H razred mu je razkazal glavne znamenitosti Trsta, 5. H razred se je spremenil v prave angle- ško govoreče turistične vodiče in Hectorja popeljal po Joyceovih poteh. V naši družbi si je tudi ogledal Bienalo v Benetkah in Ljubljano. V Trstu je tudi prvič okusil pravo pizzo in kebab, ki ga v Mehiki sploh ne poznajo. Nam pa je prinesel nekaj mehiških sladko-pikantnih sladic, kot je npr. chaca chaca. Zaslužili so si jih tisti nadebudni dijaki, ki so pravilno opravili kviz o Mehiki. Zadnji dan smo mu med prijetno poslovilno družabnostjo podarili knjigo o znamenitostih Trsta v angleškem jeziku in zavojček kave Illy, ki jo je z užitkom vsak dan pil, on pa nam je v spomin podaril mehiško zastavo, ki sedaj krasi naš razred. Gracias y hasta luego - Thank you - Hvala Hector Dijaki 4. H razreda humanističnega liceja A.M. Slomška tekala v znamenju gledaliških in glasbenih nastopov, prikaza lika Haniba-la in bitke pri Kanah ter oborožitve rimske vojske v republikanski dobi. (iž) trst - Konvencija Acli in Televita skupaj za varnost občanov Tržaška sekcija združenja katoliških delavcev Acli in družba Televita Spa sta pretekli četrtek sklenili konvencijo, katere namen je članom združenja Acli približati najnovejše rešitve telematske pomoči za zagotavljanje varnosti na tržišču. Konvencija je sad ugotovitve, da vedno več oseb išče rešitve za zagotovitev osebne varnosti ter varnosti lastne družine. Družba Televita Spa je na tem področju dejavna že trideset let ter nudi javnim in zasebnim strankam telematske zdravstvene in socialne storitve 365 dni na leto oz. 24 ur dnevno. Gre npr. za t.i. telematsko pomoč, ki zagotavlja storitve na domu za šibke starejše občane v izrednih situacijah. Potem je tu telematska varnost, na podlagi katere se poslužujejo mobilnih naprav, kot so mobilni telefoni ali ure s posebnim gumbom za klic na pomoč ali pa pametni telefoni s posebno aplikacijo, ki so jo pripravili prav pri družbi Televita Spa. Omenjenih storitev se bodo lahko posluževali vsi: samske ženske, mladi, osebe s kroničnimi obolenji, samozaposleni, športniki in seveda starejše osebe, predvsem take, ki želijo ostati aktivne in se svobodno, a tudi varno, premikati tako na domu kot zunaj le-tega. Na podlagi konvencije bo združenje Acli obveščalo svoje člane o tej možnosti tako pri okencih oz. na sedežu patronata kot tudi na svoji spletni strani in na družbenih omrežjih. V prihodnje bi lahko konvencijo razširili tudi na t.i. te-lematsko medicino, ki omogoča nadzorovanje vitalnih funkcij (pritiska, stopnje kisika v krvi idr.) s pomočjo pametnih telefonov in drugih naprav, ki bi se povezale s centralami družbe Televita Spa. V kavarni San Marco bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Con gli occ-hi di Rezarta. Publikacijo bo ob prisotnosti avtorice in Luise Pozzar in ilu-stratorke Valentine Bozz predstavila tržaška podžupanja Fabiana Martini. Znanstveni imaginarij Znanstveni imaginarij v Grljanu bo danes med 10. in 18. uro odprt za javnost in bo dal obiskovalcem, zlasti mlajšim, možnost spoznavanja znanosti preko igre. Tako bodo na voljo interaktivne točke, ogledati si bo mogoče tudi mul-tivizijo Viaggiando immaginando, ki bo nudila virtualno potovanje okoli sveta v smeri sonca. Obiskovalci si bodo lahko ogledali planetarij, med 15. in 18. uro pa bo delavnica za mlade med 12. in 16. letom. Za informacije je na voljo spletna stran www.imma-ginarioscientifico.it. Bogata morska solata Pod tem naslovom bo danes v mira-marskem morskem rezervatu WWF ob 11. uri potekala delavnica za otroke med 6. in 11. letom, posvečena posebni morski »zelenjavi« oz. morskim živalim, ki imajo podobo rastline. Vstopnina znaša 5 evrov na osebo, v miramarskem gradiču pa se je treba predstaviti pet minut pred začetkom delavnice. Arhiv matičnega urada Občina Trst obvešča, da bo od jutri do 29. januarja arhiv matičnega urada v pritličju na Trgu Costanzi 2 odprt ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 10. in 12. uro. Poklon Morosini Barison V okviru koncertne sezone konserva-torija Tartini bo jutri v dvorani Tarti-ni ob 20.30 koncert v poklon spominu na pred letom dni preminulo Mo-rosino Barison. Koncert bo oblikoval duo Fabrizio Falasca-violina in Lorenzo Cossi-klavir s skladbami Loca-tellija, Brahmsa, Saint-Saensa, Bariso-na in Ravela. Vstop je prost. Zamenjave na kvesturi S tržaške kvesture so sporočili, da je prišlo do reorganizacije nekaterih uradov, ki je povezana s premestitvijo nekaterih funkcionarjev oz. s prihodom novih. Tako bo glavni komisar Domenico Donataccio, ki je doslej bil namestnik vodilnega funkcionarja oddelka Digos za preiskovanje kaznivih dejanj, vezanih na pojav priseljevanja, odslej vodil urad za priseljevanje. Pri tem mu bo pomagala komisarka Martina Cannella, ki je bila dodeljena tržaški kvesturi, tako kot komisar Giovanni De Sanctis, ki bo dodeljen oddelku Di-gos. Komisariat pri Sv. Soboti pa bo po novem vodila podkvestorka Antonella Cargnielutti, ki prihaja z oddelka za sodno policijo pri tržaškem tožilstvu. Preplah v Ul. Ghega Osebje službe 118 in gasilci s tržaškega poveljstva so včeraj popoldne prihiteli v Ul. Ghega, kjer se je mlad človek zaprl v stanovanje z očetom in grozil z najhujšim. Lokalna policija je ulico zaprla za promet, gasilcem in osebju službe 118 pa je uspelo fanta pomiriti in odpeljati v bolnišnico. Kaže, da je mladeniča prizadela huda depresija. 8 Nedelja, 17. januarja 2016 TRŽAŠKA / trst - Na Pomorski postaji od 5. do 8. marca deseti salon ekstradeviškega oljčnega olja Olio Capitale: več kot tristo oljkarjev iz Italije, Grčije in Hrvaške Organizatorji nameravajo dodatno okrepiti pozornost do poslovnih srečanj in internacionalizacije Od 5. do 8. marca letos bo Trst ponovno prestolnica ekstradeviškega oljčnega olja. V tistih dneh bo namreč na Pomorski postaji že desetič zaživel salon Olio Capitale, ki ga prireja specializirano podjetje tržaške Trgovinske zbornice Aries v sodelovanju z vse-državnim združenjem Mesta olja in združenjem Commanderie del Cordons Bleus de France, ki si prizadeva za širjenje prehrambne oz. kulinarične kulture s promocijo gastronomskih tradicij, kakovosti lokalov, gastro-nomske kulture in širjenja poznavanja kakovostnih proizvodov posameznih območij. Potem ko je lanski salon obiskalo več kot 12.000 ljudi iz 33 držav, za letos organizatorji pričakujejo sodelovanje več kot tristo proizvajalcev iz vseh italijanskih oljkarskih dežel, pa tudi iz Grčije in Hrvaške (prijave so v teku), ki se bodo predstavili širši javnosti, priložnost pa bodo imeli tudi se srečati s tujimi kupci. Ob vsem tem bodo stekle tudi spremljevalne pobude, kot so npr. pokušnja in srečanja v okviru kuharske šole. Za letos organizatorji nameravajo dodatno okrepiti pozornost do poslovnih srečanj in internacionalizacije, da bi tako še bolje odgovorili na zahteve operaterjev in olajšali neposreden stik s proizvajalci, piše v sporočilu za javnost. Tudi letos bo steklo mednarodno tekmovanje za razglasitev najboljših olj sredozemskega prostora, katerih kakovost bodo po predhodno opravljenem izboru preverjale kar tri žirije: prvo bodo predstavljali poklicni pokuševalci, drugo gostinci, tretjo pa potrošniki. Prijave so v teku, rok pa zapade 19. februarja. Za informacije je na voljo spletna stran www.oliocapitale.it. Trst bo od 5. do 8. marca ponovno postal prestolnica oljčnega olja fotodamj@n trst - Ugotovitve ekipe raziskovalcev iz Trsta in Rima Za rak kriva proteina Povezava med dvema proteinoma je vzrok za rast rakotvornih celic in pojav metastaz. Do te ugotovitve so prišli raziskovalci vsedržavnega inštituta za preučevanje rakastih obolenj Regina Elena iz Rima, Univerze v Trstu in vse-državnega laboratorija CIB znanstvenega parka Area na Pa-dričah. Rezultate raziskave, ki jo je finančno podprlo združenje za boj proti raku Airc, je pred kratkim objavila specializirana znanstvena revija EMBO Reports. Delo je opravila ekipa raziskovalcev, ki sta ji načelova-la Giovanni Blandino z inštituta Regina Elena in Giannino Del Sal z Univerze v Trstu, ki je dejaven tudi v laboratoriju CIB. Predmet raziskave sta bila proteina p53 in YAP, ki sta, predvsem zaradi mutacij, med glavnimi povzročitelji rakastih obolenj oz. širjenja metastaz. Potem ko se je dolgo časa mislilo, da oba proteina vsak po svoje prispevata k pojavu raka, je raziskava odkrila njuno povezanost: v medsebojni interakciji namreč aktivirata vrsto genov, ki spodbudijo nekontrolirano rast rakotvornih celic. Odkritje, piše v sporočilu za javnost, ima velik klinični pomen, saj je zdaj mogoče razmišljati o prekinitvi oz. preprečevanju povezanosti med proteinoma YAP in p53 z načrtovanjem specifičnih terapevtskih strategij. dsi - Jutri Večer o Louisu Adamiču Mestna knjižnica Grosuplje je pred kratkim v svoji domoznanski zbirki izdala knjigo Novi svet - ljudje in vizije, ki predstavlja obsežno delo ameriško-slovenskega pisatelja Louisa Adamič (1898-1951), ki jo bo jutri v Društvi slovenskih izobražencev predstavil publicist Jakob Müller. Številni odlomki iz Adamičevih dvanajstih knjig so izbrani in urejeni tako, da predstavljajo tri avtorjeve teme: njegovo življenjsko pot, etnično problematiko ameriškega naroda in družbo v razmerju dela in lastnine ter v vizijah politične uprave. Spremna beseda vzporeja individualno stvarnost in tri postopke njene pisateljske ubesedi-tve: strnitvenega (kompresivne-ga), izpustitvenega (reduktivne-ga) in hotenjskega (propagandnega). Pisateljeva tragična smrt je izhodišče za analizo potencialnih političnih razlogov za njegov umor in potencialnih družbeno-osebnih razlogov za samomor. V zaključnem preletu pisateljevih osrednjih konceptov so nakazane tematizacije in vizije etničnega, pojmovanega kot dinamični proces posameznikove osebne izpolnitve. Adamič se je izselil v Združene države star komaj 15 let in se kot ameriški vojak že udeležil 1. svetovne vojne. Kasneje se je ukvarjal s časnikarstvom in pisateljevanjem in je bil tudi kot krščanski socialist aktiven v političnem življenju. Med vojno je podprl NOB. V letih 1938-1946 se je Louis Adamič tudi politično zelo angažiral in si pri ameriškem Predsedniku ter zunanjem ministru prizadeval za pravično narodno mejo na slovenskem zahodu. rojan - Nastop priznane dekliške pevske skupine »Božična« Bodeča Neža V rojanski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata je pevski sestav vodil Mirko Ferlan Preteklo nedeljo je bila cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu priča izjemnega pevskega dogodka. Nastopila je priznana Dekliška vokalna skupina Bodeča Neža s koncertom s pomenljivim naslovom Čas božične noči. Bodečo Nežo je - ob odsotnosti zborovodke Mateje Čer-nic - vodil Mirko Ferlan. Dekleta so zapela niz božičnih pesmi in pesmi, ki se navezujejo na advent, in sicer iz doma- Nastop Bodeče Neže v rojanski cerkvi fotodamj@n če, pa tudi iz mednarodne glasbene zakladnice. Čeprav je božič že mimo, je ubrano petje mladih pevk ustvarilo v cerkvi pravcato božično vzdušje, ki je prevzelo številno občinstvo. Dekliška skupina Bodeča Neža je tudi v Rojani z božičnimi napevi potrdila svoj sloves izredno kakovostnega pevskega sestava, kar potrjujejo številne prejete mednarodne nagrade in priznanja. trst - Mala dvorana gledališča Verdi Za uvod tudi harfistka Jasna Corrado Merlak V Mali dvorani Verdijevega gledališča bo v ponedeljek prvo letošnje srečanje iz niza koncertov, ki ga prireja Chamber Music. Tržaško društvo je tokrat povabilo v svojo sredo uveljavljenega flavtista Maura Anci-lottija, tržaško harfistko Jasno Cor-rado Merlak in izraelskega violinista Yuvala Gotlibovicha. Trio bo pre-mierno predstavil transkripcijo za flavto in harfo Šestih antičnih epi-grafov Clauda Debussyja, na sporedu pa bo tudi Maurice Ravel. Pričetek ob 18. uri. Jasna Corrado Merlak je mednarodno priznana harfistka, osvojila je številne nagrade, med drugim tudi posebno medaljo predsednika italijanske republike. Prosek: Seks, laži in ... papagaji V Kulturnem domu Prosek-Kontovel bo danes v okviru revije Gledališče na Proseku, ki ga prireja Združenje tržaških gledaliških skupin L'Ar-monia v sodelovanju z Zadrugo Kulturni dom Prosek-Kontovel, gostovala skupina Proposte teatrali s komedijo v tržaškem narečju Sesso, bugie e ... papagai (Seks, laži in ... papagaji), ki sta jo po zamisli Raya Cooneya priredila Giorgio Fonn in Alessandra Privileggi, ki je delo tudi režirala. Komedija se dogaja v bolnišnici, z malce čudnimi zdravniki in še bolj čudaškimi bolničarji, ki se pripravljajo na neobičajno »operacijo«, pripravami na božič. Med slednjimi pa se pojavi nevsakdanje božično darilce ... Začetek predstave ob 17. uri. / TRŽAŠKA Nedelja, 17. januarja 2016 9 Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst vabi na tradicionalni KONCERT BOŽIČNIH PESMI danes, 17. januarja 2016, ob 17. uri v stolnici sv. Justa v Trstu. Spored bodo oblikovali: mezzosopranistka Bernarda Fink, organist Tomaž Simčič, MIPZ Igo Gruden pod vodstvom Mirka Ferlana, instrumentalna komorna skupina, Združeni Ave pod vodstvom Andraža Hauptmana in organist Tilen Bajec Božična misel Jadranka Cergol Včeraj danes L SKD Slovenec vabidanes - OB PRAZNOVANJU VAŠKEGA ZAVETNIKA SV. ANTONA ob 17.30 v srenjsko hišo v Boršt na kulturno prireditev Spored: MePZ Slovenec-Slavec dirigent Danijel Grbec in dramska skupina KD Domovina iz Ospa z veseloigro v narečju Ali ženske kdaj odnehajo? Režija in priredba Edita Frančeškina UrifftvQ ilovfitfkib (îô^Fflïfffif v vabi jutri v Peli 11 novo dvor-ano, Qcmiietlijeva -j H veier poswien Lcuisu Adamiču Ob izidu Izbranih odlurnkov ¡¿njegovih del kf oljrjvndvdju tudi Iriâikû vpraianj^ bo (jovuril Jdkob MuIIet Začetek ob 20.30 [12 Lekarne Danes, NEDELJA, 17. januarja 2016 ANTON Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.49 - Dolžina dneva 9.09 - Luna vzide ob 11.48 in zatone ob 1.45. Jutri, PONEDELJEK, 18. januarja 2016 MARJETKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,4 stopinje C, zračni tlak 1011,4 mb narašča, vlaga 64-odstotna, burja s sunki od 12 do 36 km na uro, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 11,1 stopinje C. OKLICI: Luca Ravara in Perla Rossini, Francesco Boschin in Tiziana Reve-ruzzi, Ruben Manca in Alessia Plossi, Lorenzo Braida in Fabiana Pecchiari, Massimiliano Urdih in Stefania Milko-vitsch, Mario Di Dedda in Daniela Bray, Massimo Crisanaz in Lisandra Correa Padilla, Roberto Frau in Cristiana Skerl, Roberto Cazzola in Slavica Kneževic, Massimo Lucati in Rossana Fattor. Od ponedeljka, 18. do nedelje, 24. januarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. delTOrolo-gio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Stock 9 - 040 414304; Ul. Roma 16 -040 364330, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cava-na 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Milje - Nabrežje Venezia 3 - 040 274998, Op-čine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. POGREBNO PODJETJE fl „ v ^ Ž cm* ' .v 07 trenutku žabsti... w / v H ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Bernini 4 - 040 309114, Oširek Piave - 040 361655, Ul. Felluga 46 - 040 390280, Milje - Nabrežje Venezia 3 -040 274998, Opčine - Proseška ul. 3 -040 214441 ali 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Danes, 17. januarja: Trg Giotti 1 - 040 635264; v ponedeljek, 18. januarja: Oširek Piave 2 - 040 361655. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 0 Prireditve BOŽIČNI KONCERT: ZCPZ vabi na tradicionalni koncert božičnih pesmi, ki bo danes, 17. januarja, ob 17. uri v stolnici sv. Justa v Trstu. Spored bodo oblikovali: mezzosopranistka Bernarda Fink, organist Tomaž Simčič, godalni kvartet, MIPZ Igo Gruden pod vodstvom Mirka Ferlana ter Združeni Ave pod vodstvom Andraža Hauptmana z organistom Tilnom Bajcem. Božična misel Jadranka Cergol. FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled razstave Barkolana Luke Vuge in Ra-divoja Mosettija na Opčinah v pice-riji pred cerkvijo ter Nataše Peric in Milosa Zideriča v gostilni v Zgoniku. L'ARMONIA IN ZADRUGA KD PROSEK KONTOVEL vabita na ogled gledališke komedije v tržaškem narečju »Sesso, bugie e... papagai« skupine Proposte Teatrali danes, 17. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. SEKCIJA VZPI - ANPI Prosek Kontovel Anton Ukmar - Miro obvešča, da bo komemoracija v spomin na umorjenega mladega partizana Marjana Što-ko, danes, 17. januarja, ob 11.00 v Štorjah. SKD SLOVENEC vabi danes, 17. januarja, ob 17.30 v Srenjsko hišo v Boršt na kulturno prireditev ob praznovanju vaškega zavetnika sv. Antona. Nastopajo Mepz Slovenec - Slavec, dirigent Danijel Grbec in dramska skupina KD Domovina iz Ospa z veseloigro v narečju »Ali ženske kdaj odnehajo?«, režija in priredba Edita Frančeskin. DSI - Peterlinova dvorana, Ul. Donizetti 3, vabi v ponedeljek, 18. januarja, ob 20.30 na večer posvečen Louisu Adamiču. Ob izidu izbranih odlomkov iz njegovih del, ki obravnavajo tudi tržaško vprašanje, bo govoril Jakob Müller. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA v Trstu prireja božični koncert v torek, 19. januarja, ob 16. uri v Domu Ieralla na Padričah. Nastopa DVS Primorsko iz Mačkolj, vodi Aleksandra Pertot. PODROČNI SVET Slovenskega pastoralnega središča vabi na predavanje stolnega župnika v Kopru dr. Primoža Krečiča »Usmiljenje v edinosti«, ki bo v sredo, 20. januarja, ob 20. uri v Šentjakobskem kulturnem domu, Ul. Concordia 8. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM, Dunajska cesta 35 - Opčine, vabi v četrtek, 21. januarja, ob 20. uri na tretje predavanje iz cikla »Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo«. Alenka Rebula, strokovnjakinja za psihologijo, avtorica več uspešnic, priljubljena predavateljica in voditeljica delavnic, bo govorila o tem, »Kaj je vera vase in kako jo gradimo«. SKD IGO GRUDEN vabi v kavarno Gruden na odprtje razstave ilustracij Katerine Kalc v petek, 22. januarja, ob 19. uri. Predstavila jo bo prof. Ani Tretjak. SKD IGO GRUDEN vabi na predavanje Jasne Tuta »Z jadrnico po Polineziji« v soboto, 23. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Nabrežini; za uvod bo zapela ženska pevska skupina Tama-riska, vodi Andreja Štucin. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi v torek, 26. januarja, na tradicionalno bakla-do za spomin, mir in sožitje. Zbirališče ob 17.30 pri stadionu Grezar, odhod sprevoda ob 18.00, zaključek v Ri-žarni s kratkim nastopom TPPZ. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na filmski večer ob priliki mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta. V sredo, 27. januarja, ob 20.00 bomo v društvenih prostorih v Saležu predvajali film »Arrivederci ragazzi« (1987, sinhroniziran v italijanščino). SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 - Dan slovenske kulture »...In mimogrede tudi o kulturi« v petek, 29. januarja, ob 20.30: slavnostni govornik Miroslav Košuta, za njegov ustvarjalni opus odlikovan z Redom za zasluge Republike Slovenije 2015; glasbeni utrinek Jasna Corrado Merlak - harfa (J.S. Bach - G.B. Pescetti - C. Debussy). PIHALNI ORKESTER BREG, v sodelovanju s KD F. Venturini, prireja koncert »Pozdrav novemu letu« v nedeljo, 31. januarja, ob 17.30 v centru Anton Ukmar pri Domju. + V objemu svojih dragih je mirno zaspala naša draga Graziella Krizmancic (Vilma) Za njo žalujejo hči Susi s Frankom, vnuk Devan s Tjašo, Axelom in Aronom, sestra Boža z družino ter ostalo sorodstvo Od nje se bomo poslovili v torek, 19. januarja od 12. do 13.20 v ulici Costa-lunga. Pogreb z žaro bo v ožjem družinskem krogu. Lonjer, Dolina, 17. januarja 2016 Pogrebno podjetje Alabarda Nona Vilma nas je zapustila. Za njo žalujemo Mariza, Giorgio, Meri, Nicole, Damijan in Sharon Susi in svojcem izrekamo iskreno sožalje. Susi, Frankotu, Devanu, Boži in drugim sorodnikom izrekamo občuteno sožalje. Vilmo bomo vedno ohranili v lepem spominu. Edvin, Maura, Marko in Jasmina ZAHVALA Bogomil Gruden (Milko) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Družina Križ, 17. januarja 2016 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina ZAHVALA Irene Mihalič Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili ob strani in ki ste na kakršenkoli način počastili spomin naše drage. Družina Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Metka Gruden por. Peric Posebna zahvala gospodu župniku Markuži, moškemu pevskemu zboru Rdeča Zvezda, cerkvenim pevkam in vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage Metke. Družina Nabrežina, 17. januarja 2016 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina ZAHVALA Tiberio Mauri Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam na katerikoli način bili ob strani in ki ste pospremili našega dragega na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Marijanu Spetiču za občutene besede na grobu, nonetu SKD Primorsko, Denisu Novatu, Walterju Betu in Igorju Spetiču, TFS Stu ledi, cerkvenim pevkam in duhovniku g. Mihaelu. Družina Pogrebno podjetje Alabarda 19.1.2011 19.1.2016 Katja Salvi Vedno z nami. Družina 10 Nedelja, 17. januarja 2016 TRŽAŠKA / Čestitke AGRITURIZEM ŠTOLFA Salež 46, je odprt vsak dan do 24. januarja. Tel. 040-229439. BIODINAMIČNA IZLETNIŠKA KMETIJA PRI KAMNARJEVIH v Volčjem Gradu je odprta vsak petek, soboto in nedeljo. Tel. 00386/40/644121 ali 00386/5/7668245 KMEČKI TURIZEM RACMAN NA PESKU je odprt ob petkih zvečer, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. ure dalje. Tel.: 339 5472388 KMEČKI TURIZEM RADETIČ SIDONJA v Medji vasi je odprt ob sobotah in nedeljah. Tel. 040-208987 Hfl Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. V LONJERJU ima osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570, 3343095019. www.primorski.eu] mi Kino ISABEL FABIA bo danes na torti upihnila 5 svečk. Pomagal ji bo bratec David. Mi vsi se bomo z njo veselili, vse najboljše zapeli in vso srečo zaželeli. Nikita jutri 5 let slavi, ob boku mu vedno sablja visi, vitezi, Iron Man in Hercules so njegovi junaki, ob njih bojuje se kot korenjaki. Lepo pove prav vsako reč, kričanje pa mu ni prav nič všeč. NIKITA, vse najboljše! Jutri bo v Sesljanu ugasnil 2 svečki naš veseli MARTIN. Vse najboljše in vse najlepše mu iz srca voščijo sestra Erica, mama Paola, tata Dean in vsi, ki ga imajo radi. ^ Turistične kmetije AMBASCIATORI - 11.00, 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Quo va-do?«. ARISTON - 16.30, 21.00 »Le ricette della signora Toku«; 18.45 »Perfect Day«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 21.30 »Condotta«; 17.45 »Cinema Ko-munisto«; 19.30 »La Isla Minima«. FELLINI - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Macbeth«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.40, 17.45, 20.00, 22.15 »La corrispon-denza«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.40, 22.15 »Il labirinto del silen-zio«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.20, 17.20, 19.40, 22.15 »Carol«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.15, 19.50 »Rojstvo legende«; 18.30 »Dansko dekle«; 11.30, 13.45, 15.45 »Dobri dinozaver«; 11.40, 13.40 »Hotel Transilvanija 2«; 11.35, 12.30, 14.20, 15.30, 16.20 »Medo s severa«; 17.45, 21.00 »Peklenski val«; 17.10, 20.40 »Podlih osem«; 13.30, 16.00, 20.50 »Sestri«; 13.00, 15.00 »Snoopy in Charlie Brown«; 11.50 »Snoopy in Charlie Brown 3D«; 18.10, 20.20 »Svaka pod krinko«; 13.25, 15.50, 18.20 »Vojna zvezd: Sila se prebuja«; 20.00 »Vojna zvezd: Sila se prebuja 3D«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »V srcu morja«. NAZIONALE - 11.00, 17.00, 18.15, 22.10 »Il piccolo principe«; 16.00, 20.00, 22.10 »La grande scommes-sa«; 16.30, 18.15, 20.30 »Assolo«; 18.40, 21.15 »Il ponte delle spie«; 16.00, 18.15, 20.00, 22.15 »Creed«; 11.00, 16.00, 18.40, 19.45, 21.30 »Revenant - Redivivo«; 11.00, 15.30 »Alvin Superstar: Nessuno ci puo fermare!«. SUPER - 15.20, 19.30 »Star Wars - Il risveglio della Forza«; 17.30, 21.40 »Dio esiste e vive a Bruxelles«. THE SPACE CINEMA - 10.50, 15.20, 18.05 »Star Wars - Il risveglio della Forza«; 15.15 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fermare«; 11.00, 13.40, 16.20, 19.00, 21.40 »Creed«; 10.50, 13.00, 17.15, 19.30 »Il piccolo principe«; 21.45 »Il ponte delle spie«; 11.00, 13.45, 16.20, 18.55, 21.30 »La corrispondenza«; 11.05, 13.10, 15.15, 16.30, 17.20, 18.25, 19.25, 20.20, 21.30, 21.30, 22.15 »Quo va-do?«; 11.00, 13.30, 15.25, 18.30, 20.50, 21.35 »Revenant - Redivivo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.10, 17.00, 18.45, 20.20, 22.10 »Quo vado?«; Dvorana 2: 16.00 »Assolo«; 17.45, 21.00 »Revenant -Redivivo«; Dvorana 3: 17.30 »Ca-rol«; 15.10, 19.50, 22.15 »Creed«; Dvorana 4: 15.30 »Il piccolo principe«; 17.20, 19.50 »La grande scommessa«; 22.10 »Star Wars - Il risveglio della Forza«; Dvorana 5: 15.40 »Macbeth«; 17.50, 20.00, 22.10 »La corrispondenza«. ASISTENT PRI KOMERCIALI (m/ž) Smo podjetje, ki se ukvarja z dobavo strojne opreme za obdelavo kovine. Vaše delo bo obsegalo: pisanje tehničnih ponudb, komuniciranje s pooblaščenimi serviserji, dobavitelji ter drugimi poslovnimi partnerji, telefonska jezikovno tehnična podpora pri odpravljanju zastojev. Od vas pričakujemo: najmanj V. stopnjo izobrazbe tehnične ali druge splošne smeri, zaželjene izkušnje s strojno opremo, komunikativnost in organizacijske sposobnosti, urejenost in veselje za delo s strankami in v timu, vozniški izpit B kategorije, obvladanje računalniških programov MS Office, aktivno znanje italijanskega jezika, aktivno znanje slovenskega jezika, pasivno znanje hrvaškega jezika. Ponujamo vam: dinamično delo v uspešnem kolektivu, polni delovni čas s 3-mesečnim poskusnim delom, 20% delo na terenu, 80% delo v pisarni, nova znanja. Vabimo Vas, da nas pokličete za razgovor, ki bo potekal 22.1.2016, na tel. št. 00386 5 764 0416. Kontaktna oseba Mateja Sulič H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v osnovne šole: COŠ M. Samsa - I.Trinko - Zamejski (Dom-jo 72) ob 16.30 v sredo, 3. februarja; OŠ P.Voranc (na šoli Gregorčič v Dolini 210) ob 17. uri v ponedeljek, 18. januarja. HUMANISTIČNI IN DRUŽBENOEKONOMSKI LICEJ Antona Martina Slomška v Trstu vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihove starše na dan odprtih vrat, ki bo v torek, 19. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI-NA sporoča razpored informativnih sestankov na posameznih otroških vrtcih, osnovnih šolah in na nižji srednji šoli: OV v Devinu 21. januarja, ob 16.00; OV v Gabrovcu 25. januarja, ob 15.30; OV v Mavhinjah 27. januarja, ob 16.00; OV v Nabrežini 29. januarja, ob 15.45; OŠ V. Ščeka v Nabrežini 25. januarja, ob 16.30; OŠ J. Jurčiča v Devinu 26. januarja, ob 14.45; COŠ S. Grudna v Šempolaju 26. januarja, ob 16.00; COŠ L. Kokoravca Gorazda in 1. maja 1945 v Zgoniku 27. januarja, ob 15.00; SŠ I. Grudna v Nabrežini (na sedežu) 19. januarja, ob 17.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vljudno vabi starše, ki bodo vpisali otroke v prvi letnik otroških vrtcev, v prvi razred osnovne šole in v prvi razred nižje srednje šole na informativna srečanja in predstavitev otroških vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol. Otroški vrtci: torek, 19. januarja, ob 16.30; osnovne šole: torek, 19. januarja, ob 17.30; nižja srednja šola: ponedeljek, 25. januarja, ob 17.00. Vsa srečanja se bodo odvijala na sedežu ravnateljstva, Nanoški trg 2 - Opčine. AD FORMANDUM vabi na Dan odprtih vrat Gostinske šole, ki bo v četrtek, 20. januarja, od 14. do 17. ure v Gostinskem učnem centru, Fernetiči 3 (pred bivšim mejnim prehodom). Obiskovalci bodo spoznali didaktične in izobraževalne aktivnosti ter triletni program poklicnega izobraževanja in usposabljanja Gostinski delavec, ogledali si bodo učilnice in laboratorije, spoznali učno osebje in pridobili dodatne informacije za š.l. 2016/17. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bosta informativna sestanka za vpis v 1. razred nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in na Katinari v sredo, 20. januarja, ob 16.30 na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4 in v petek, 22. januarja, ob 16.30 v šolskih prostorih na Katinari, Reška cesta 511. VEČSTOPENJSKA ŠOLA pri Sv. Jakobu vabi na informativne sestanke: 20. januarja, ob 16.30 za starše vseh otroških vrtcev na sedežu, Ul. Frausin 12 (možen bo razgovor z vzgojiteljicami posameznih vrtcev); 21. januarja, ob 15.00 na nižji srednji šoli I. Cankarja, Ul. Frausin 12 - vabljeni starši in učenci 5. razredov; 25. januarja, ob 14.30 na OŠ I. Grbca - M.G. Stepančič, Ul. Svevo 15; 27. januarja, ob 15.15 na OŠ J. Ribičiča - K. Široka, Ul. Frausin 12. Dnevi odprtih vrat v otroških vrtcih: 26. januarja, ob 11.00 v OV v Škednju, Ul. Svevo 15; 27. januarja, ob 11.00 v OV J. Ukmarja, Staroistrska cesta 78; 28. januarja, ob 11.00 v OV Pikija Jakoba, Ul. Frausin 12. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v srednjo šolo S. Gregorčiča v četrtek, 21. januarja, ob 17.00 na sedežu šole v Dolini 210. DTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo dan odprtih vrat v soboto, 23. januarja, od 9. do 12. ure. DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v nedeljo, 24. januarja, ob 10. uri v šolskih prostorih na Vrdelski cesti, Str. di Guardiella 13/1. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi razred osnovne šole v ponedeljek, 25. januarja, ob 17. uri na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4; sledila bo predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe na: OŠ O. Zupančiča pri Sv. Ivanu, Ul. Ca-ravaggio 4, v sredo, 27. januarja, ob 17.30; OŠ F. S. Finžgarja v Barkovljah, Ul. Cerreto 19, v ponedeljek, 1. februarja, ob 17. uri; OŠ F. Milčinske-ga na Katinari, Ul. Marchesetti 16, v sredo, 3. februarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v vrtce: OV Pika Nogavička, Dolina 200, 26. januarja, ob 16.15; OV Miškolin-Boršt in OV Ke-kec-Boljunec, Boljunec 473, 2. februarja, ob 16.30; OV Palčica, Ri-cmanje 144, 27. januarja, ob 16.15; OV Mavrica, Ul. DAnnunzio 62 - Milje, 1. februarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v 1. letnik otroškega vrtca v sredo, 27. januarja, ob 17.00 na ravnateljstvu v Ul. Cara-vaggio 4; dan odprtih vrat bo v sredo, 27. januarja, v vrtcu v Barkovljah, Ul. Vallicula 11 in 29. januarja v vrtcu v Lonjerju, Lonjerska cesta 240. Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki, od 10. do 12. ure. □ Obvestila KRAŠKA OHCET: organizatorji vabijo mlade pare, zainteresirane, da se vzamejo »po starih običajih«, naj pošljejo svoj CV in kontakte na Občino Re-pentabor, Col 37 - 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2016, do 30. januarja. MEDVEJSKO-ŠTIVANSKI PUSTARJI vabijo vse ljubitelje najbolj norega obdobja v letu k sodelovanju na pustnem vozu. Za obleke in ostale info tel. št.: 342-1003364 (Erik) ali 347-5447788 (Erica). TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijanišču na Opčinah: srečanja priprave na poroko (skupno 7) bodo potekala ob sredah, ob 20.30 s pričetkom 10. februarja. Nadaljnji razpored na prvem srečanju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Vabljeni. SDGZ prireja v ponedeljek, 15. februarja, tečaj HACCP za higieno živil. Prijavnice na www.sdgz.it. Prijave zbiramo do 12. februarja po mai-lu ali faksu. S Poslovni oglasi NA DAN VAŠKEGA ZAVETNIKA SV. ANTONA, danes, 17. januarja, bo v Prebenegu slovesna sveta maša ob 18. uri. Prisrčno vabljeni. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ obvešča vse, ki bi se radi udeležili povork na Opčinah in v Sovodnjah s šempo-lajskim vozom, da se prijavijo na taj-nistvo@skdvigred.org, tel. 3803584580, pri vozu v Šempolaju ali danes 17. januarja, od 18. do 20. ure tudi v Štalci. SZSO vabi vse svoje člane na deželni občni zbor, ki se bo odvijal danes, 17. januarja, na Kontovelu. Sveta maša ob 9.15, sledijo občni zbor, kosilo ter popoldansko srečanje in pogovor z duhovnikom Mariom Vatto. KRU.T IN NŠK vabita prijatelje knjig in branja, v sklopu Vseživljenjskih aktivnosti, na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi« v ponedeljek, 18. januarja, ob 18. uri v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20. Info v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali pri NŠK. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 19. januarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR obvešča, da se bo v sredo, 20. januarja, ob 15.30 v domu Albina Bubniča v Repnu odvijalo srečanje/predavanje na temo o preventivi in varnosti oseb. Predaval bo poveljnik postaje orožnikov z Opčin Nicola Valzano. Vabimo občane, da se udeležijo dogodka. ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK obvešča, da bo knjižnične prostore v Narodnem domu v četrtek, 21. januarja, ob 16.30 obiskala pravljična gostja Vera Poljšak, izkušena učiteljica, dolgoletna sodelavka Galeba, dragocena kulturna delavka iz Bar-kovelj in babica, ki bo prisotne presenetila z izvirno pripovedjo. Za glasbeni okvir bodo poskrbeli dijaki NSŠ Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci! SEKCIJA ANPI-VZPI Milje: v četrtek, 21. januarja, ob 18. uri bo v baru v gledališču Verdi, Ul. S. Giovanni 4, sek-cijski kongres. Vabljeni. NA DOLGI KRONI z Marizo Cepach »Olje kot protagonist v mediteranski kuhinji«: srečanji z degustacijo ek-stradeviškega oljčnega olja bosta v soboto, 23. in 30. januarja, ob 16. uri. Omejeno št. mest. Info in vpis: ob petkih 17.00-20.00 in v soboto 11.0013.00; dolgakrona@gmail.com; tel. 338-5722967. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi člane in simpatizerje v soboto, 23. januarja, ob 19. uri v Ljudski dom v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) na sestanek in praznik včlanjevanja 2016. SKD LIPA prireja sklop predavanj o zdravi prehrani z izvedenko Marijo Merljak: 27. januarja; 3. in 17. februarja. ZANESLJIVA GOSPA iz okolice Sežane išče delo kot hišna pomočnica (pospravljanje, čiščenje, likanje). Tel.: 0038640-197204. RESTAVRACIJA KARIS NA PESKU prireja večerje z glasbo v živo in plesom: 30. januarja Dalmatinska fešta z duom Laguna Blu iz Hrvaške 6. februarja pustna sobota s skupino Giuliapellizzariballaben(d) Za info in rezervacije: 040-226294 0 Mali oglasi GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125. PRODAM fiat 600 active, letnik 2009 v odličnem stanju, opremljen tudi z novimi zimskimi gumami, klimo in radiem. Tel. št.: 347-5279853. PRODAM mlin in stiskalnico za grozdje. Tel. št.: 040-280910 (v večernih urah). PRODAM moško kolo. Tel. 040-280910 (v večernih urah). STANOVANJE 125 kv.m. (Sežana, cesta za Lipico) prodamo: 3 sobe, jedilnica, dnevna soba, shramba, kuhinja, stranišče, kopalnica, 2 terasi, lastni vrt. Info na tel. 347-8911054. Loterija 16. januarja 2016 Bari 10 63 79 88 24 Cagliari 32 81 36 22 37 Firence 16 68 2 73 8 Genova 47 34 42 63 13 Milan 66 73 3 40 11 Neapelj 69 41 27 34 49 Palermo 15 56 52 12 9 Rim 41 30 77 57 2 Turin 8 65 72 32 73 Benetke 84 13 88 58 49 Nazionale 56 49 33 87 51 Super Enalotto št. 7 11 17 48 52 70 90 jolly 29 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami 1 dobitnik s 5+1 točkami 17 dobitnikov s 5 točkami 1.334 dobitnikov s 4 točkami 41.650 dobitnikov s 3 točkami Superstar 38.762.498,84 € --€ 331.537,32 € 14.626,65 € 187,42 € 11,97 € 43 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 5 dobitnika s 4 točkami 18.742,00 € 194 dobitnikov s 3 točkami 1.197,00 € 2.304 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 13.564 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 26.621 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / KULTURA Nedelja, 17. januarja 2016 1 1 intervju - Mezzosopranistka Bernarda Fink o današnjem božičnem koncertu v Trstu »To JE moj repertoar!« TRST - Mezzosopranistka Bernarda Fink bo danes nastopila na tradicionalnem koncertu Zveze cerkvenih pevskih zborov v stolnici svetega Justa (začetek ob 17. uri). Mednarodno priznana pevka, ki sodeluje z najslavnejšimi dirigenti, je omenjena v seznamu Grammy nagrajencev in je redna gostja svetovno priznanih opernih hiš in koncertnih dvoran, bo letos delila prisrčno vzdušje dogodka, s katerim se v Trstu vsako leto zaključi dolg niz božičnih koncertov. Z njo bodo koncert oblikovali mladinski zbor Igo Gruden iz Nabrežine z zborovodjo Mirkom Ferla-nom, godalni kvartet, flavtistka, organist in priložnostno združeni zbor Ave pod vodstvom Andraža Hauptmana. Kombinacija ne zveni kot nekaj običajnega, ravno obratno, saj sta amaterski (čeprav vrhunski) in profesionalni oder (visokih sfer) na prvi pogled nezdružljiva, prav tako umetnica z mednarodno kariero in sve-tovljanka z občutkom mnogotere pripadnosti. Stereotipna podoba pa je lahko napačna, kot potrjuje pogovor z zvezdo, ki ni izgubila stika z zemljo (in z lastnimi koreninami). Rodili ste se v Buenos Airesu, v slovenski družini. Kaj pomeni biti Slovenec v družini izseljencev? Kot Slovenci smo se rodili in doraščali, za Slovenko sem se tudi kasneje »odločila«, ko sem se zavedla, da sem Argentinka. Mati in oče sta nam, šestim otrokom, kot samoumevnost posredovala njun jezik in kulturo. To občutim kot veliko bogastvo. Ker je moževa materinščina tudi slovenski jezik, je naš družinski jezik (imava dva odrasla otroka) seveda slovenščina. Kako pa bi opisali svojo navezanost na državo, kjer ste se rodili in začeli svojo glasbeno pot? Kot rečeno, sem Argentinka, rojena v Buenos Airesu, kjer sem živela 30 let. To je polovica mojega življenja, tista polovica, v kateri se osebnosti vtisne podlaga. Doživljala sem domači vpliv, vpliv slovenske skupnosti in istočasno okolice. Jezikovno je bilo to zame zabavno, kot zanimiva igra. Družbeno pa sem se morala ves čas nekako prilagajati, kot da bi živeli dve osebi v eni. Govorite sedem jezikov, za vaše delo pa bi se lahko brez težav omejili na angleščino in nemščino, zaradi srčne navezanosti še na slovenščino. Je jezikovna »širina« odraz vaše komunikativnosti, osebnega zanimanja, radovednosti? Te jezike sem se v dolgih »pustolovskih« letih mo- rala naučiti: bila sem 3 leta v Ženevi, 5 let v Pragi, imela sem pevske tečaje v Milanu, živim v Avstriji itd. Sedaj mi teh jezikov nihče ne more vzeti ... V veliko veselje mi je, če se z ljudmi lahko pogovarjam v njihovem jeziku. Mislim, da me to zelo približa njihovemu značaju, načinu mišljenja. Glasbeni firmament je v krogih, v katerih delujete, poln leska, verjetno pa tudi zahtev, ki so se v zadnjih desetletjih znatno povečale. Napredek elektronske komunikacije je zelo pospešil tempo življenja. Vse mora biti takoj izvedljivo, vse je takoj dosegljivo. Nastal je velik pritisk, ki nam ne daje možnosti da dozorevamo, razmišljamo, meditiramo ... Vaš glasbeni svet zrcali to potrebo po poglabljanju, saj je tisti stare in komorne glasbe, bolj kot opere. Je izbira praktičnega ali umetniškega značaja? Eno je prišlo nasproti drugemu. Kmalu sem začutila, da sem zaljubljena v samospev, ora-torij, simfonično glasbo. Čeprav sem gorela tudi za opero, mi je bilo jasno, da je prvo močneje in tudi mojemu introvertiranemu značaju bolj prijazno. Kasneje se je pokazalo tudi bolj prijazno družinskemu življenju. Kako je prišlo do tega sodelovanja z Zvezo cerkvenih pevskih zborov? Nikoli nisem prekinila zveze z zamejskimi in našimi, argentinskimi Slovenci. Na Koroškem redno sodelujem s Slovenci, sedaj pa se zelo veselim, da me je Marko Tavčar povabil k sodelovanju s tržaškimi Slovenci. Koncerta se zelo veselim, tudi ker mi podaljša prelep božični čas ... Peli boste slovenske, ljudske in avtorske božične pesmi. Kateri je vaš pristop k repertoarju, ki se - tudi po zahtevah - razlikuje od vašega? Res mislite, da se ta repertoar tako razlikuje od »mojega«? To JE moj repertoar! Rossana Paliaga založba miš Nov izbor Kosovelovih pesmi LJUBLJANA - Barž = kons: Besede v prostoru je naslov novemu izboru pesmi Srečka Kosovel, ki ga je opravil Igor Saksida, izdala pa založba Miš. Po besedah urednika želi biti izbor drugačen od tiskih pred njim: pokazati želi Srečka Kosovela (1904-1926), kot se ga bere danes, ko mineva 90 let od njegovega rojstva. Saksida se je ob izboru spraševal, kaj nam lahko Kosovel pove o današnji resničnosti. V knjigi je 110 pesmi, 55 v prvem razdelku z naslovom Ni-hil-o-melanholija in prav toliko v drugem razdelku H2SO4. Izbor bi lahko bil po besedah Sakside sicer desetkrat večji, saj je pesnik do svoje prehitre smrti spisal več kot 3000 pesmi ter vsaj toliko strani drugih besedil, kot so eseji, članki, ocene, pisma in dnevniški zapiski. Pričujoči izbor zajema besedila, ki slikajo pesnikovo doživljanje pokrajine in tedanjega sveta. Ilustracije so delo Damijana Stepančiča. stalno gledališče fjk - Srbska drama Doktor Šuster Prigode izgubljenega doktorja kot prispodoba današnje družbe TRST - Stalno gledališče Furlanije -Julijske krajine se je z letošnjo sezono odločneje obrnilo proti deželam, na kulturno tradicijo katerih se ustanova, ki domuje v gledališču Rossetti, kot sicer samo mesto Trst, rada sklicuje kot na širše zaledje, ki naj bi izoblikovalo tukajšnjo miselnost ... čeprav se je doslej njeno zanimanje še najraje ustavljajo le nekaj sto metrov severno od mestnega jedra. Tokrat je Rossettijevo gledališče seglo dlje na Balkan in se z uprizoritvijo drame mednarodno znanega in priznanega sodobnega srbskega dramatika Dušana Kovačevica Doktor Šuster spoprijelo s srbsko gledališko kulturo, ki ne izraža le zvrstno umetniško ustvarjanje, temveč s čustveno nabitostjo odraža današnje mišljenje in čutenje družbe, ki so jo polpretekli zgodovinski dogodki značilno zaznamovali. Poleg tega je gledališka hiša režijo zaupala mlajši hrvaški režiserki po rodu iz Splita Heleni Petkovic, tako da se zorni kot obeta kot odločno pomaknjen na vzhod. Predstava, ki bo do 31. januarja na sporedu v mali Bartolijevi dvorani, spada v osrednji dramski abonmajski niz. Dušan Kovačevic je odmevni srbski dramatik in filmski scenarist, na mednarodni ravni je znan zlasti kot soscenarist filma Podzemlje (Underground) Emirja Kusturice, med svoja najbolj uspešna dela pa lahko prišteva scenarije za vrsto odmevnih filmov, denimo Kdo tam poje in Balkanski vohun ali pa Maratonci, ki sloni na njegovi drami Maratonci tečejo častni krog iz leta 1973. Besedilo za dramo Doktor Šuster je nastalo leta 2001. Naslovni junak je nekoč priznani kirurg Nikola Kos, v pokoju zaradi zdravstvenih razlogov, pravzaprav mu razum močno popušča, kot gledalci takoj doumejo v začetnem prizoru sredi goste megle na bregu Donave. Okoli doktorja, ki se še najraje ukvarja s popravljanjem če- Tržaško predstavo je postavila hrvaška režiserka Helena Petkovič rossetti vljev, kot si je v mladosti s čevljarstvom plačeval študij na Dunaju, se mota vrsta drugih oseb, ki so prozorna prispodoba sodobne družbe: doktorjeva sestra, ki prav tako resničnost dojema po svoje; doktorje-va hči novinarka in njen zaročenec operni pevec, predvsem pa kriminalca Branko Brezdan z vzdevkom Filozof, ki je sicer policist, in njegov brat z govorno napako, ker so mu tekmeci odrezali jezik. Drama je močno groteskno obarvana in prežeta s črnim humorjem. Režiserka Helena Petkovic v gledališkem listu pojasnjuje, da je poleg odči-tave, ki se sama vsiljuje in po kateri so žrtve spremenjenega stanja, doktor in njegova družina, kot prispodoba nekdanjega meščanskega razreda, ki je izgubil svojo vlogo, medtem ko prevlado prevzema novi razred s kriminalci-mafijaši, v svoji postavitvi hotela poudariti, da so vsi liki poraženci življenja. Kakorkoli že, v tržaški postavitvi se drama ni popolnoma razživela, kot da se njen razdiralni duh ne more izviti iz bolj urejene in disciplinirane miselnosti njenih sicer požrtvovalnih interpretov. Ric-cardo Maranzana in Ester Galazzi sorodno živita v iz resničnosti odmaknjenem svetu kot doktor in njegova sestra. V liku doktorjeve hčere, ki jo igra Lara Komar, je režiserka zlasti poudarila fizično privlačnost. Francesco Migliaccio je kot razmišljajoči Filozof nosilec sporočilne niti. Fi-lippo Borghi prepričljivo izraža neposredno izprijenost njegovega brata. Andrea Germani je doktorjev nesojeni zet, ki ne bo nikoli dorasel stvarnosti; Adriano Brai-dotti je manjši kriminalec, senca moškega v megli in pod okrvavljeno rjuho skriti doktorjev pacient. Scenografija Silvia Vujičica, ki je tudi kostumograf, je v prvem prizoru ovita v gosto meglo in se polagoma jasni. Besedilo je v italijanščino prevedel Dragan Mraovic; za uprizoritev ga je priredila dra-maturginja Mila Lazic. (bov) smg - Predstava Pavla nad prepadom Pavla v Pratu Gledališče Metastasio je zgodbo o alpinistki Pavli Jesih uvrstilo v redni abonma d »«F fV ^švM r- flli y. \ p FIRENCE - Slovensko mladinsko gledališče (SMG) te dni gostuje v gledališču Metastasio v Pratu. Predstavlja se s predstavo Andreja E. Skubica Pavla nad prepadom, navdihnjeno z življenjem alpi-nistke Pavle Jesih in v režiji Matjaža Po-grajca. Gledališče Metastasio, ki je stalno gledališče dežele Toskana, je predstavo uvrstilo v svoj redni abonma. Pograjc plezanje v uprizoritvi jemlje dobesedno: kot plezanje igralk in igralcev po »severni« steni gledališča in uprizarjanja, hkrati pa po ledeni steni politike. »Igralci, navdihnjeni z alpinistko in pionirko slovenske kinematografije, bodo v predstavi preplezali stene Skubičevega besedila in se povzpeli na sam simbolni vrh slovenstva, Triglav, ter tako spregovorili o usodnem spletu vrhunskega alpinizma, drznega podjetništva in neizprosne politike,« so sporočili iz SMG. Pretresljivi zgodbi o življenju alpinistke in emancipi-rane ženske Pavle Jesih dajejo poseben pe- čat posrečeni vizualni efekti, ki gledalce popeljejo v svet stripa, ter vratolomna koreografija - igralci namreč večino predstave odigrajo med plezanjem. Italijansko občinstvo si bo predstavo, v kateri igrajo Primož Bezjak, Uroš Kaurin, Boris Kos, Maruša Oblak, Barbara Ribnikar, Katarina Stegnar in Blaž Šef, po petkovi in sobotni uprizoritvi lahko ogledalo še danes. Tamkajšnji mediji so jo napovedali kot sodobno gledališče umetelnega prepleta besede in giba, ki na ino-vativen način povezuje alpinizem in polis. Gledališče Metastasio, ki velja za eno temeljnih središč novih gledaliških pisav, vodi tudi Slovencem znani režiser Paolo Magelli, ki je v SMG v 80. letih re-žiral odmevno postavitev Zločina na Kozjem otoku Uga Bettija, prelomni gledališki dogodek slovenskega in jugoslovanskega gledališča. V Slovenskim stalnem gledališču v Trstu je leta 2010 režiral Uh, ljubezen. (sta, pd) 1 2 Nedelja, 17. januarja 2016 MANJŠINE / MAJHNI EVROPSKI JEZIKI SE OHRANJAJO TUDI ONSTRAN OCEANA Potomci irskih izseljencev v Montrealu se nočejo odpovedati svojemu jeziku in kulturi Irski jezik, znan kot gaelige, doživlja pravi majhen preporod v kanadskem Montrealu, kjer pri projektu sodelujeta Šola za kanadsko-irske študije in nevladna organizacija Comhra, ki prireja jezikovne tečaje irščine in razne prireditve. Siobhan Ni Mhaolagain poučuje ir-ščino v Montrealu od lanskega septembra, ko je sprejela enoletno pogodbo poučevanja irščine na univerzi Concordia. Organizacija Comhra je njeno prisotnost izkoristila za uvedbo tečajev irskega jezika; na predlog, da bi s tečajem začela že jeseni, je pristala. »Ljudje na Irskem ne bi nikoli verjeli, da tukaj onkraj oceana poučujem ir-ščino,« je dejala Siobhan in pojasnila: »Dejala sem, da grem čez morje učit ir-ščino; vprašali so me, zakaj, in odgovorila sem, da je v Montrealu kar nekaj ljudi, ki govorijo irščino. Odzvali so se, da bo to videti smešno.« Znano je, da je irščina zelo kompleksen jezik, besedne zveze so neobičajne in fonetika je zelo zahtevna. Unes-cov Atlas ogroženih jezikov vključuje ir-ščino med ogrožene jezike. V Montrea-lu ni veliko ljudi, ki govorijo irščino in seveda stanje ni primerljivo z Irsko, kjer se je v novembru 25.000 študentov udeležilo dogodka, na katerem je bila irščina edini pogovorni jezik. V Montrealu se je podobnega dogodka udeležilo približno 20 oseb; Siob-han ga je pomagala organizirati, Irski jezik so proslavili z glasbo, plesom in filmom in govorili so, kolikor so mogli. Dvajset ljudi ni množica, ampak to število je rezultat prizadevanj, da Irci v Montrealu oblikujejo skupnost. S tem se je začela Siobhan ukvarjati od svojega prihoda v Kanado in pojasnila, da je druženje pomemben del učenja jezika. »Problem učenja jezika na tujem je v dejstvu, da v tistem jeziku ni nobenega okolja, kjer bi ljudje pridobili znanje jezika,« je dejala. Siobhan je bila presenečena nad ravnijo francoščine v Montrealu. Vedela je, da v tem mestu ljudje govorijo francosko, vendar si je predstavljala, da je to nekako kot irščina v Gaeltachtu. Ugotovila pa je, da je francoščina zelo razširjena v Montrealu in tudi drugod v vsej provinci. »To je zelo zanimiv pojav, treba bi ga bilo posnemati tudi na Irskem z irščino,« je ocenila. Gaeltacht je območje Irske, kjer ljudje uporabljajo irščino v medsebojnih odnosih. Tudi v Kanadi je podobno območje, čeprav zelo majhno, v Kingstonu v provinci Ontario, kjer majhna skupnost uporablja irščino. Kanada se tudi ponaša z edinim irskim krajevnim imenom izven Irske. Res je sicer, da je kar nekaj imen prevedenih v irščino: Kanada je tako Ceanada, New York pa Nua-Eabhrac. Vendar obstaja tudi kraj z izvirnim irskim imenom Talamh an Eise, kar pomeni »dežela rib«. To je Nova Fundlandija; tudi skupinica iz Nove Fundlandije se je udeležila dogodka, ki ga je Siobhan priredila v Montrealu. Sicer pa je Quebec tudi sicer podoben Irski in irskemu jeziku. Gre za odnos do jezika, v tem primeru francoščine; ta odnos spominja na irsko načelo, ki se glasi: dežela brez jezika je dežela brez duše. Zgodovinar Ken Quinn v zvezi s tem opozarja, da živi v Montrealu irska skupnost z zelo staro tradicijo. Irci so svojo parado v tem mestu prvič priredili leta 1824. Po popisu prebivalstva iz leta 2011 ima v Quebecu 425.000 prebivalcev irske korenine. Vendar za številka vključuje samo tiste prebivalce, ki se zavedajo svojih korenin in so se odločili, da to navedejo ob popisu prebivalstva. Veliko družin v Quebecu, tako anglofonskih kot tudi frankofonskih, ima irske priimke. V 19. stoletju so morali priseljenci pred vstopom v Kanado čakati 40 dni v karanteni;veliko jih ni preživelo. Če je kak otrok ostal sirota, so ga izročili kaki družini v Quebecu. Rasel je z jezikom in kulture posvojiteljev, vendar je ohranil svoj priimek. Iz podatkov popisa vsekakor izhaja, da je večina irskih priseljencev ob prihodu v Kanado govorila irščino in ne angleščine. »Vsi, ki so odšli iz zahodne Ir- ske pred letom 1850 so bili irsko govoreči,« poudarja profesor irščine na univerzi Concordia v Montrealu Gearoid Ô hAllmhur in pojasnjuje, da do tistega leta na zahodu Irske še niso uvedli šol z angleškim učnim jezikom. Ljudje so se naselili na kmetijskih območjih, kjer so živeli francosko govoreči Kanadčani, ki so bili katoličani, prav tako kot Irci, kar je olajšalo integracijo. Tako so priseljenci prevzeli francoščino. V zvezi s tem velja povedati, da je prav katoliška cerkev prva uvedla pouk irščine. Ljudje so se zbirali v cerkvah in se učili jezika; šele kasneje so se preselili v primernejše prostore, V prejšnjem stoletju je bilo takih tečajev veliko in med učenci je bil tudi Alex Nuta, ki je danes predsednik nevladne organizacije Comhra. Ta organizacija je prirejala veliko tečajev, v vsaki skupini je bilo po 35 učencev, prirejala pa je tudi srečanja ob vikendih, na katerih so se ljudje med seboj v irščini. Pred nekaj leti pa Ko daleč od domovine spoznaš vrednote jezika in identitete Sramota. To je čutil Bernard Dunne, ko je ugotovil, da ne zna govoriti svojega jezika. Irščina je sploh zelo hecna: Na Irskem se je začnejo učiti pri petem letu starosti in se je nato učijo 13 let, do konca obveznega šolanja. Večina, med temi tudi Bernard, ob koncu šolanja obvlada zelo malo irščine ali je sploh ne obvlada. Če jih kdo na ulici nagovori v irščini, samo skremžijo obraz. Izgovarjajo se, da je jezik zelo težak, da ga ni mogoče govoriti, če ga ne poznaš zelo dobro, da te srbi v grlu, kadar ga govoriš, poleg tega pa še, da ti znanje ne koristi pri iskanju službe. Prav slednji izgovor je največja ovira za uveljavljanje jezika. Ko se človek sooči z izbiro, ali naj se uči jezika svojih prednikov in tako ponosno uveljavi svojo pripadnost, ali naj se odloči Na sliki Bernard Dunne ob odprtju irske šole v kraju Firhouse. za jezik, ki mu bo koristil pri iskanju zaposlitve, je jasno, za kaj se bo odločil. Ljudje se tako zavejo za ponos, identiteto ali občutek pripadnosti kasneje, ko so že starejši. Bernard Dunne je pomanjkanje identitete občutil v Los Angelesu in takrat se je vprašal, kaj je iz njega naredilo ponosnega Irca. Je bil to smisel pripadnosti neki skupnosti, morda irski humor, dejstvo, so morali tečaje prekiniti, ker niso imeli denarja za plačevanje najemnine. Ljudje so se razšli in srečevali so se samo v javnih lokalih. Irski »pub« pa ni bil najprimernejši kraj za učenje jezika. Comhra je tako obnovila svoje dejavnosti šele, ko jim je univerza Concordia dala na razpolago nekaj učilnic, ampak začeti je morala znova. Treba je bilo posodobiti sezname irsko govorečih ljudi, kajti večina ljudi, ki so bili na starih seznamih, je bila upokojencev. Zdaj, ko so obnovili tečaje, je večina slušateljev mlajša od 35 let; le nekaj je starejših. Prihodnost irščine v Montrealu je odvisna od takih pobud. Dokler bodo ljudje vztrajali pri ohranjanju jezika kot sestavnemu delu svojega življenja, bo ir-ščina obstala. Dokler bo delovala Com-hra, bo irščina v Montrealu ostala sestavni del skupnosti, ljudi, ki se sestajajo z edinim namenom, da se lahko pogovarjajo v jeziku, kateremu pripadajo. da imajo Irci mnogo znanih pesnikov in znanstvenikov, je bila to lepa pokrajina, ali morda uveljavljanje Ircev v športu? Ali pa morda dejstvo, da so Irci trmasti ljudje, da so se soočili s številnimi izzivi in so kljub vsemu še vedno sposobni nasmeška? Vsi ti dejavniki so vplivali na dejstvo, da je Bernard tako daleč od domovine postal ponosen Irec. Zavedel se je, da je jezik bistven del identitete vsakega Irca, je del države, del glasbe, del umetnosti in zemljepisa. Človek mora potovati, da se tega zaveda. Ugotovil je, da bi morala biti irščina učni jezik v vseh šolah. Tako se je vrnil na Irsko in se v celoti posvetil delu v šolah, kjer je ir-ščina učni jezik. »Od 5. do 12. leta bo ves pouk potekal v irščini in potem se bodo odločali o svoji prihodnosti, ampak irščino bodo obvladali. V nadaljevanju študija bodo skrbeli za pridobitev tistega znanja, ki jim bo najbolj koristilo za zaposlitev, znanje jezika pa jim bo vlilo ponos na svoj jezik, kulturo in domovino. Valižanska izseljenska skupnost že 150 let ohranja svoj jezik in tradicije v daljni Patagoniji Claire Vaughan (na sliki), doma iz Abermordduja v Walesu, prinaša vali-žanski jezik v nekdanjo kolonijo, kjer narašča zanimanje za ta jezik in povpraševanje po učiteljih, ki jih zagotavlja British Council v Južni Ameriki. Claire se je pred desetimi leti vključila v British Council, ki že od leta 1934 deluje v približno 100 državah, in odpotovala v nekdanjo kolonijo v Patagoniji znano z imenom Chubut. »Poročilo o projektu za valižansko jezik v Chubutu kaže, da se letos lahko uči valižanščine več ljudi kot kdajkoli prej; veliko več kot 1.000 ljudi vseh starosti obiskuje pouk, za katerega skrbijo trije polno zaposleni učitelji iz Walesa,« pojasnjuje Claire Vaughan svojo dejavnost. Sicer pa za pouk valižanščine v Patagoniji skrbijo tudi drugi delno zaposleni učitelji, nekateri tudi v državnih šolah. V Trevelinu v Andih sedaj skupina entuziastov ustanavlja tretjo dvojezično valižansko-špansko osnovno šolo Ysgol y Cwm. Na zahodu Chubuta obstajata že dve taki šoli. Claire priznava, da je surrealistično poučevanje valižanščine ljudi, ki so po rodu iz Walesa, a te regije niso nikoli videli. Vendar je po njeni oceni povezava med španščino in valižanščino nekaj harmoničnega. Za to zaposlitev se je odločila, ko je odgovorila na oglas, s katerim so iskali učitelja valižanščine z vprašanjem: »Iščete nov izziv?«. Claire, ki živi v Trevelinu v Andih, na jugu Argentine, se je najprej zaposlila s projektom za 10 mesecev, nato pa je postala koordinatorka ter skrbi za povezave med Walesom in Chubutom ter s 33 krajevnimi učitelji, ki so se naučili valižanščine in zdaj to znanje prenašajo naprej. »Ganjena sem, ko opažam zavzetost teh ljudi in vseh skupnosti, ki se zavzemajo za ohranitev jezika in kultu- re, čeprav živijo tako zelo daleč od te 'domovine',« je dejala Claire in dodala: »Učenje tega jezika in obnavljanje tradicij ne zagotavlja nobene materialne bonitete. Gre samo za ljubezen, za ponos na lastno izročilo.« Tu, v Argentini, jo ljudje sprašujejo, ali jo Patagonija spominja na Wales. »Res je nekaj zelenja spomladi, so tudi jezera in reke, ampak gore so tu dvakrat višje od Snowdona in gostota prebivalstva je 250krat manjša kot v Walesu, kar pomeni, da je tu veliko več prostora. Moje kulturno življenje v teh krajih je zelo bogato, saj sprejemam številne kulturne goste iz Walesa, ki jih je še zlasti v zadnjem času res veliko,« odgovarja Claire, ki tudi poje madrigale v pevskem zboru, igra violino in se uči harfo. Življenje v teh krajih ji je zelo všeč. »Domačini so me sprejeli odprtih rok. Argentinci so zelo prijetni ljudje in posebej prijazni, ko ugotovijo, da prihajaš iz Walesa in res sem se zaljubila v te kraje, preden sem se zaljubila v človeka, ki je danes moj mož,« pojasnjuje Claire in še dodaja: »Kadar sem v Walesu, pogrešam svoj velik prostor, svoje konje in svoje nove prijatelje. Kadar sem v Patagoniji pogrešam svojo družino, stare prijatelje in seveda skodelico dobrega čaja. Zime so dolge in temperatura, ki pogosto pade pod 10 stopinj pod ničlo ni najhujše, najhujši je močan veter.« Valižani so se v teh krajih naselili pred natanko 150 leti in letos proslavljajo to pomembno obletnico. Zato prihaja v Patagonijo toliko valižanskih kulturnikov in valižanska televizija S4C bo s posebnimi oddajami obeležila to obletnico. Najpomembnejše pa je, da ohranjanje jezika napreduje. Claire se sprašuje, kaj bi rekli nekdanji koloni, ki so se naselili v teh krajih, če bi videli, s kakšno skrbjo se njihovi potomci učijo valižanščine. Vendar je prizadevanje za ohranjanje jezika boj brez konca, tudi v Walesu. Tam je v teku velika kampanja za ohranitev valižanske televizije S4C, ker jo ogroža krčenje finančnih dotacij. Britanska vlada je namreč globoko zarezala v proračun te javne televizije in ji odvzelo 26 odstotkov vseh sredstev. Valižanščina, ki jo s takimi težavami ohranjajo v Patagoniji, je torej močno ogrožena tudi doma. NAVADE IN RAZVADE Nedelja, 17 . januarja 2016 1 3 KAVA (2) Črna pijača belega dne Besedilo: Toni Gomišček Iskanje črne slonovine Cibetovke obožujejo plodove Kavni mlinček /- Povej mi, kakšno kavo piješ, in povem ti, od kod si Prijatelj je nekoč razpravljal o tem, kako se moraš na poti od Trsta do Trbiža naučiti pravilno naročiti kavo, da bo natanko takšna, kot si jo želiš. Kaže, da ima skoraj vsak kraj svoj glas in vsak bar svoje razumevanje skodelice „osnovne" kave, med potovanjem po svetu pa se srečamo s tako različnimi kavnimi napitki, da jim komaj najdemo skupni imenovalec. Lahko bi rekli, da si danes kavo pripravljamo na tri osnovne načine. Najstarejši način priprave kave je s kuhanjem. In to dobesedno. V pravoverni arabsko-turški različici damo mleto kavo v ibrik (po arabsko) ali džezvo (iz turške besede cezve) s hladno vodo. Ko vzkipi, kar se zgodi malo pred zavretjem vode, odstranimo „lonček" z ognja in kavo nato-čimo v porcelanske skodelice še preden se usedlina povsem poleže. Dunajski heretiki so kavo po večkrat odstavili in spet pristavili na ogenj, potem pa posodo pokrili in počakali nekaj minut, da so se trdi delci posedli. Variant je več, stroka pa ve povedati, da bi morala imeti voda natanko 93 °C. Če uporabljamo s hladnejšo vodo, se ne bodo izlužile vse najboljše aromatične sestavine; če bo voda toplejša, se nam bodo poleg dobrih začeli nabirati tudi manj zaželeni (pri)okusi. Najprimernejša sorta za turško kavo je (srednje pražena) arabica. Naslednji način je espresso, pri katerem gre voda pod pritiskom (do 20 bar) skozi mleto kavo. Domača različica je moka, pri kateri para porine vodo navzgor skozi filter, zadnja leta pa so na voljo tudi kofetjere za domači espresso. Tako dobimo najmočnejše okuse kave, pri kratki kavi pa se izluži manj kofeina in (grenkih) taninov. Pri espressu je posebej cenjena pena, ki se oblikuje na površju. Mešanice za espresso slonijo zvečine na (pretirano praženi) robusti. Tretji način je nekakšno polivanje mlete kave z vrelo vodo, ki na račun sre-dotežnih sil pronica skozi kavo in filter in se nateče v postavljeno skodelico, običajno že kar skledo. Ta sistem daje najmanj okusno kavo. Kava je velik posel Kava je v zadnjih desetletjih postala najbolj razširjena in priljubljena pijača, zato ne preseneča podatek Svetovne trgovinske organizacije, da je obseg poslov s kavo manjši le od trgovanja z nafto. Glavne pridelovalke kavnih zrnc so države v tropskem pasu, kamor se je gojenje razširilo z afriškega roga, kjer naj bi bila pradomovina dveh danes najbolj gojenih vrst kavovca, coffea arabica in coffea canephora, slednja poznana tudi kot robusta. Pražarne običajno iščejo vsaka svojo mešanico, ki jo sestavljajo iz različno praženih zrn obeh tipov kave z različnih območij, najbolj prestižne kave, med katere sodijo tudi Illyjeve, pa uporabljajo zgolj nežnejšo, manj grenko in bolj aromatično, pa tudi dražjo arabsko kavo. Ime robusta se namreč ne nanaša na značilnosti kave kot napitka, ampak na kavovec, ki je odpornejši, krepkejši in manj zahteven glede rastnih pogojev. Na prvem mestu med pridelovalkami arabske kave je Brazilija, vodilen pridelovalec robuste pa je Vietnam, ki je sicer v svetovnem merilu že na drugem mestu, Indonezija pa je že prehitela Kolumbijo in se utrjuje na tretjem mestu. Na petem mestu je dežela, od koder je kavovec doma, Etiopija. V deseterici največjih pridelovalk so še Peru, Indija, Honduras, Mehika in Gvatemala. V zadnjih desetletjih so se torej karte precej premešale, saj se je okrepil zlasti položaj azijskih držav. Pridelek z novih plantaž omogoča pražarnam, da imajo še več možnosti za iskanje najprimernejših mešanic. V zadnjih letih nekatere pražarne ponujajo posebne izbore kave s posameznih rastišč: kot prva se je uveljavila jamajška Blue Mountain, za katero so največ pripravljeni odšteti Japonci, ki pokupijo osem desetin celotnega pridelka. Najdražja so prebavljena kavna zrna Najbolj ekskluzivni kavi na svetu prihajata iz Azije. Dolgo časa so poznavalci postavljali na prvo mesto kopi luwak, katerega posebnost je, da gredo zrna skozi prebavni trakt palmovih cibetovk. Cibe-tovke so do 3 kg težke vsejede živalce, ki se hranijo tudi s celimi jagodami kavov-ca; čeprav semena na videz povsem nedotaknjena končajo v iztrebkih, so prebavni sokovi prodrli v njihovo notranjost in jo kemično tako spremenili, da ima iz njih pripravljena kava tako prijeten in svojstven okus, da jih domačini vneto iščejo, nabirajo, operejo in uspešno tržijo. Za-služkarji so proces skrajšali: cibetovke zapirajo v kletke in jih prisilno hranijo s kavnimi jagodami. Zagovorniki pravic živali opozarjajo na neznosne življenjske pogoje sicer divjih živalic, njim pa pritegnejo tudi vsi častilci prvinskega kopi luwaka, saj ugotavljajo, da je kakovost farmskih prebavljenih zrn nižja. Prosto živeče cibetovke imajo pestrejši jedilnik od tistega, ki jim ga vsiljujejo v kletkah, kjer jedo skoraj samo jagode kavovca. V naravi pa niti teh niso jedle vseh po vrsti, ampak so prebirale in izbrale zgolj tiste, ki so se jim zdele kdo ve zakaj najboljše. In ki so dale najboljši kopi luwak. Cena slednjega je lahko preko 500 € za kilogram, farmsko pridobljenega pa petkrat manj, kar je še vedno mnogo več od cene surovih zrn, ki sicer letno precej niha, vendar redko preseže 3 € za kilogram. Skoraj 1000 € pa je potrebno odšteti za kilogram črne slonovine, kot pridelovalci označujejo kavo iz zrn, ki so preživela srečanje s slonovim prebavnim traktom. Sloni namreč hrano premlevajo, zato ostane celih le nekaj odstotkov zrn, približno en kilogram od triintridesetih zaužitih. Seveda je kup iztrebkov, iz katerega je potrebno izbrskati cela zrna, neprimerno večji kot pri cibetovkah, vendar se delo očitno splača. Spremembe v zrnu, ki jih povzročijo prebavni sokovi rastlinojedega trob-čarja, so take, da je ta kava res nekaj izjemnega. No, zaenkrat se s črno slonovi-no, ki je zaščitena blagovna znamka, ukvarjajo le v enem zavetišču za slone na severu Tajske, kjer z jagodami kavovca hranijo dvajseterico debelokožcev, del izkupička pa namenjajo vzdrževanju ustanove. Gonja proti kavarnam Vendar se kavi in kavarnam ni pisalo vedno in povsod vse najlepše. V Nemčiji so se moške družbe še raje zbirale po pivnicah, le meščanke so se rade dobivale v domačih salonih in klepetale ob skodelici kave. Ker naj bi bilo njihovo druženje bolj namenjeno opravljanju kot premlevanju resnih tem, značilno za moško sti-kanje glav, se je teh žena kmalu oprijel vzdevek »kavne sestre«. Čeznje so zabavljali časnikarji in pesniki, enega od takih divertissementov pa je v kantato spremenil sam Johann Sebastian Bach. Angleži, mnogo bolj odprti za novo-tarije, so v kavarne radi zahajali, saj se jim je zdelo okolje bolj primerno za sklepanje poslov in politično razpravljanje kot pa druženje v natrpanih pivnicah. V kavarnah so se rodile zavarovalnica Lloyd's, avkcijski hiši Sotheby's in Chistie's, pa tudi borza!Dej-stvo, da so gospoddje ostajali vse več časa zdoma, ni bilo pogodu njihovim damam, ki so začele širiti glas, da postanejo moški, ki pijejo kavo, impotentni. Parlamentu so leta 1674 predložile peticijo z zahtevo po omejitvi pitja kave, kar je Karel II (16301683) izkoristil za sprejetje dekreta o zaprtju kavarn, ki pa ga je moral umakniti, še pre- den se je črnilo posušilo, kot pišejo kronisti. Hkrati je res, da so imeli Angleži nesrečno roko s plantažami kavovcev v Indiji in Cejlonu, ki so jih napadle in uničile bolezni. Takrat še niso vedeli, da bi bila za tiste kraje primernejša sorta robusta, zato so kavovec takoj nadomestili s čajnimi grmički, kavarne pa so spremenili v vsem dostopne čajnice, nekatere pa prelevili v klube z izbranim članstvom. Sicer pa so v več državah občasno sprožili gonjo proti kavarnam, včasih pa, ob pomoči prirejenih zdravniških poročil, tudi proti kavi. Švedski kralj Gustav III (1746-1792) si je omislil praktičen način, kako bi prišel debatam o koristnosti ali škodljivosti kave do dna. Dvojčkoma, obsojenima na smrt, je ponudil možnost, da v zameno za obešenje postaneta dosmrtna poskusna zajčka: dnevno sta morala spiti po tri litre kave eden in po tri litre čaja drugi. Zanimalo ga je, katera znamenja bolezni se bodo pojavila, kdo bo umrl prej, kakšne bodo posledice na njunem telesu. Pravijo, da kralj ni nikoli izvedel za izid tega poskusa, saj je umrl v atentatu, dvojčka pa sta preživela tudi večino zdravnikov, ki so spremljali ta »znanstveni« poskus. V celoti velja, da ima kava, v kateri je kofein najbolj prepoznavna, vendar nikakor ne edina učinkovina, več dobrih kot slabih plati. Z (zmernim) pitjem kave naj bi odvračali mnoge bolezni, med njimi celo diabetes. Raziskave o tem so naredili Finci, ki popijejo v povprečju devet skodelic kave na dan. Kultura pitja pa na psu Naj bo pitje kave še tako zdravilno, zagotovo je ne pijemo zaradi »finskega paradoksa«. Pa tudi, vsaj zvečine ne, zaradi zasvojenosti s kofeinom. Na pitje kave se moramo navaditi, saj ima okuse, ki nam, vsaj pri prvih srečanjih, še ne dajejo občutja ugodja. Še zlasti če je kava vroča in grenka, kakršna bi konec koncev morala biti vsaka prava kava. Sicer pa, ali sploh vemo, kakšnega okusa je kava? Verjetno bi brez težav ločili kavo, pripravljeno zgolj iz (bolj aromatične) arabske kave od bolj grenke, pripravljene iz robuste, toda večina pražarn ponuja mešanice, v katerih prevladuje cenejša robusta. Obenem se pražarne odločajo za močno praženje, s čimer prikrijejo razlike med kavnimi zrni različnih rastišč. Kultura pitja kave je na psu, vendar se že lahko odločimo za tečaje, kjer nas vpeljejo v skrivnosti črnega napitka. Danes izredno priljubljen in razširjen espresso je, po prepričanju poznavalcev, najmanj primeren način za uživanje v bogastvu okusov kavnega zrna. Za dejansko odkrivanje kavnega opoja ostaja turška kava še vedno zakon. Toda, ta mora biti grenka in vroča. Zelo vroča. Kuhanje kave doma je najbolj preprosta stvar na svetu - toda kakšno ceno plačujemo za to? Koliko pivcev kave se zaveda, da le s sprotnim mletjem še toplih srednje praženih kavnih zrn dobimo vse bogastvo okusa? Toda pozor: eno je kavni mlinček, drugo so drobilci kave z rezilom, ki zrna seklja-jo; ti so manj primerni. Kava po praženju še dan in tudi kako uro več oddaja z aromati obogaten ogljikov dioksid in le redkim pražarnam uspe ujeti to bogastvo v proizvod, ki ga ponudijo trgu. Tržaški Illy je že zdavnaj patentiral hermetično zaprte kovinske škatle pod pritiskom, v katerih kava zori podobno kot vino v steklenici. Takšna kava, tudi že mleta, ohranja vso svojo aromo dolgo časa in ko tako pločevinko odpremo, se v prostor razširi omamen kavni vonj, značilen za okolico pra-žarn. Mnogo manj primerna je vakuumsko pakirana mleta kava; kolikor toliko dobra ostane le nekaj tednov po mletju. Povsem neprimerna je »ohlapno« pakirana mleta kava, ob raznih instantnih inačicah pa se pravi ljubitelji kave zgolj pomilovalno namrdnejo. In to povsem upravičeno. Beethovnovih šestdeset zrnc Po drugi strani se seveda vsi tisti, ki prostodušno prisegajo na instant vodo-topna zrnca kave, posmihajo ortodoks-nim uživačem, ki pripravi skodelice kave namenijo vsaj pol ure časa ali še več. V bolje založenih trgovinah s kavo si je namreč že možno omisliti pribor, ki omogoča porcijsko praženje, mletje in kuhanje kave. Tam lahko kupimo tudi različne vrste kave in predvsem različno starana zrnca. Surovo kavo je namreč možno tudi starati: za nekatere sorte robuste svetujejo do osem let zorenja, med katerim kava izgubi oster kiselkast priokus in razvije mehkejše arome. Ljubitelji kave imajo možnost, da si sami sestavljajo mešanico surovih zrnc, da jo pražijo do njim najbolj ustrezajoče stopnje, da si pravkar spražena zrnca nežno zmeljejo in da si pripravijo zelo oseben opojni napitek. Mimogrede, tako si je pripravljal (ali si dal pripravljati) kavo tudi Beethoven, ki je za eno skodelice kave spražil in zmlel natanko 60 kavnih zrnc, ne enega manj ne enega več. Iz pariškega rastlinjaka Pedantni glasbenik pa ni bil edini privrženec kave med slavnimi. Ludvik XV (1710-1774) jo je imel tako rad, da si je sredi Pariza omislil rastlinjak, v katerem je gojil kavovce. S kuhanjem kave iz domačih zrn je rad počastil posebej drage mu goste, stregla pa je sama markiza de Pompadour. Pribor je bil seveda kraljevski, zlato posodje je bilo bogato gravirano, kavo se je pilo z dolžnim spoštovanjem do pijače in do kralja, ki jo je ponudil. Koliko tega užitka smo sposobni (po)doživeti danes? Kolikokrat nam je kava še dogodek in kolikokrat jo pijemo tako nemarno, da se že čez nekaj minut ne spominjamo več, da smo jo sploh pili? In kolikokrat je kava tako slaba, da hočemo čim prej pozabiti, da smo jo pili? Zaslužimo si dobro kavo. Zapomnimo si to in naučimo se s kavo razvajati. Sebe in svoje goste. Potem se nam bo jutro nasmehnilo in dan bo lepši. 14 Nedelja, 17. januarja 2016 ČEBELARSTVO NA TRŽAŠKEM Zgodovina čebelarstva Čebela se je rodila še pred človekom. Spremlja ga skozi veke in stoletja in upajmo da nas bo še dolgo naprej. Prva priča je stenska 20.000 let stara poslikava v Pajkovi jami blizu Valencije v Španiji. Ta upodablja jamskega človeka pri "ropanju" čebeljih gnezd. Po vsej Evropi sta se medved in človek od vedno potegovala za slastni med. Ljudje so do približno 17. stoletja še vedno kradli to sladko medičino. To počenjajo še danes nekatera ljudstva kot so Pig-mejci, prebivalci Madagaskarja in v drugih krajih po svetu. Čebelarstvo kot ga poznamo danes, se je začelo razmeroma pozno in sicer približno v 18. stoletju. Na svetu prebiva preko 25.000 vrst čebel, vsa so različna, imajo različne naloge in ne vse pridelujejo med. Čebela opraševalka ima pomembno poslanstvo, ta ima nalogo opraševanja cvetov s katerih potem zrastejo sadeži. Tretjina kmetijskih pridelkov, ki vsak dan kupujemo in jemo je strpno delo čebel. Brez čebel drevesa nam ne bi dajala svojih sadežev. V nekem predelu Kitajske so čebele izumrle in kmetje imajo veliko manj pridelkov kot nekoč. Danes so tam uvedli umetno opraševanje, ki ga opravljajo ljudje tako, da posnemajo čebele in s posebnimi pripomočki obiščejo cvet za cvetom. Pridelek in rezultat seveda ne moremo primerjati s čebeljo oprašitvijo, saj je delo čebele nenadomestljivo. Slovenci smo narod čebelarjev, saj ima čebelarstvo globoke korenine v slovenskih navadah. Čebelarstvo je na Slovenskem pomemben del tradicije, kulture in celo umetnosti. Že stari Slovani so poznali čebele in jim kradli med, pohvalimo se lahko s posebno čebelarsko arhitekturo, take ne najdemo nikjer drugje po svetu. To so čebelnjaki. Marsikdo jih je kdaj videl, to so posebne hišice, na njenem pročelju so postavljeni AŽ panji. Tudi te panje najdemo samo v Sloveniji, saj so sad spretnega slovenskega čebelarja Antona Žnideršiča. Pravzaprav si je ta panj domislil čebelar Alberti, A. Žnideršič pa ga je dopolnil; po njiju danes nosi ime: AŽ (Alberti Žnideršič). Drugod po svetu in predvsem v Evropi so razširjene še druge vrste panjev. Najbolj poznani so Dadant-Blatt (DB) in Langstroth-Rotov (LR) panji. Po strukturi so ti panji drugačni od AŽ-jev in se vsak čebelar opredeljuje na vrsto, ki najbolj ustreza svojim potrebam. V Sloveniji so najbolj razširjeni AŽ panji, saj so zaradi vremenskih razmer primernejši, poleg tega pa so Slovenci zelo navezani na svoj tipični panj. V preteklosti so imeli drugačne panje, na začetku gojenja čebel, so te hranili v votlih drevesih oziroma duplih, kasneje so ustvarili lesene pravokotne škatle, ki so imele spredaj odprtino, imenujemo jih kranjiči. Te so si domislili zaradi praktičnih razlogov, saj so jih lahko naložili na vozove in odpeljali drugam na pašo. Lahko so jih tudi nakladali, na tak način so družine živele bolj tesno in pozimi jih ni preveč zeblo ter so imele večjo možnost preživetja v mrzlem zimskem času. Takrat je bilo čebelarjenje precej drugačno kot danes, čebelarji niso odpirali panjev, da bi pregledali stanje družine, ampak so stali v ospredju vsakega panja in poslušali zvoke, ki so prihajali iz teh. Ta metoda poslušanja družine se žal ni ohranila do danes, zato sedaj nihče ni več zmožen spoznati stanja družine na tak način. S teh panjev poznamo še danes panjske končnice. To so deske, ki so stale v prednjem delu panja v katero so izrezljali odprtino, te so zelo pogostoma okrasili z različnimi motivi. Nekatere, izmed teh končnic, ki so se ohranile do danes, so okrasili marsikateri slavnejši slikarji, zgleda pa, da se niso na njih podpisali, ker so to imeli za kmečko in ponižno umetnost. Danes so panjske končnice slovenska tipična umetnost. Slovenci imamo še eno posebnost in sicer svojo slovensko čebelo: kranjsko čebelo ali Sivko, njeno znanstveno ime pa je Apis melli-fica carnica. Od 18. do 20. stoletja so jo izvažali po celem svetu, kajti o Sivki so slišali marsikatere govorice glede njene marljivosti, umirjenosti in vzdržljivosti na mrazu. Čebelarski strokovnjak Emil Rothschutz/Rožič je v 19. stoletju pripomogel k širjenju in priznavanju kranjske čebele. Najbolj znan pa je M. Ambrožič iz Mojstrane, največji slovenski trgovec čebel, izvažal jih je v Egipt in na koncu 19. in v začete-ku 20. stoletja celo na Japonsko. Sivka je zaščitena vrsta čebele, katera je znana in cenjena med čebelarji po vsem svetu. V Sloveniji čebelarji ohranjajo Sivko in se potegujejo, da bi zagotovili tudi v bodoče čisto slovensko vrsto čebele. Slovenci smo znani tudi kot dobri pevci in nikakor ne bi mogli živeti brez pesmi. Zato je sam čebelar Franc Šivic zapisal besedilo čebelarske himne, uglasbil pa jo je preminuli Slavko Avsenik. V Sloveniji jo prepevajo ob priliki vsakega čebelarskega srečanja. V slovenski literaturi poznamo številne ljudske pesmi, povesti in bajke, v katerih srečamo čebele in čebelarje. Naj omenim tudi nekaj rekov, ki so človeku vedno v pomislek: ko čebela piči, boli nekaj dni, ko pa človek piči človeka boli vse življenje; ali tudi: čebela opraši tudi sosedov vrt. Ker čebela se ne omeji samo na lastni vrt in ozemlje, bi bilo v korist čeblam in vsem nam, da spoštujemo čebelo tako, da prevdarno rabimo kemična sredstva, ki jih preradi uporabljamo na vrtovih. Priporočljivo bi bilo, da jih ne uporabljamo in če jih le moramo, škropimo pozno zvečer, ko so že vse čebele v panju ali v skrajnem primeru najavimo bližnjemu čebelarju. Društvena spletna stran (http://dsctrst.eu/), ki jo ureja Aljoša Novak Delovanje društva Čebelarstvo povezuje že nekaj let številne Slovence na Tržaškem in zato, da bi vse te čebelarje združili so 12. aprila 2013 ustanovili Društvo slovenskih čebelarjev - Trst. Člani društva so si postavili kot cilj razvoj čebelarstva na Tržaškem, ovrednotenje in nadaljevanje slovenske čebelarske navade. Združuje starejše in mlajše čebelarje vse od Devina do Milj. Od samega začetka ima društvo sedež na Padričah, kjer se člani redno srečujejo in imajo društveni čebelnjak. Društvo ima svoj grb, na katerega so posebno ponosni. Narisal ga je Mauro Kralj. Ponazarja: Tržaško območje, ki sega od devinskega gradu do miljske katedrale, Tržaški zaliv, Triglav, vzhajajoče sonce, čebelar-jeve roke s satom, na katerem je 6 čebel, ki ponazarja 6 občin v tržaški porajini. Vsa čebelarska društva in vsa društva nasploh imajo svoj prapor, ki jih ponazarja. Tudi člani DSČ - Trst bi radi imeli svoj prapor in trenutno usmerjajo vse svoje moči v to posadi, čebela o Medex podarila tere so posadili larji so 1. junija v Repnu pri Trs predsednik Čeb župan Marko Pi štvo, saj je prip domovino. Obalno čeb sodeluje že od u vanja. Praznovan stavniki DSČ - T ton Žnideršič iz larske zveze Slov Društvo je bo Čebelarskeg Bregu in sicer v temperature se Naši tečajniki - mladi čebelarji prvič v društvenem čebelnjaku na Padričah pobudo; zato so dobrodošli vsi prispevki, ki jih lahko kdorkoli da v ta namen. Društvo prireja strokovne ekskurzije, tečaje in srečanja z različnimi čebelarskimi izvedenci ter sodeluje z različnimi sosednjimi društvi, med katerimi so Obalno čebelarsko društvo Koper, Čebelarsko društvo Sežana in Čebelarska zveza Slovenije. Člani društva so ponosni na to, da so meseca marca letos, vključili DSČ - Trst v Čebelarsko zvezo Slovenije. To je tudi prvo zamejsko društvo, ki je bilo vključeno v zvezo. Društvo se v tem letu, skupaj z drugimi čebelarskimi društvi v Sloveniji, zavzema, da bi razglasili 20. maj kot svetovni dan čebele. Izbrali so ravno ta datum, saj je ta rojstni dan Antona Janše (1734-1773), ki velja za začetnika modernega čebelarstva. V letu 2015 se je društvo udeležilo številnih pobud in sodelovanj z različnimi društvi, skladi in šolami. Prva važna pobuda v letu je bilo sodelovanje s Skladom Mitja Čuk. Nekateri čebelarji društva so svoje nove panje, marca me- 20. julija je bil v Otvoritev čebelarske razstave, ki je bila v mesecu avgustu v priredbi KD Igo Gruden iz Nabrežine, na kateri sta sodelovala tudi naše društvo in Tržaški čebelarski konzorcij seca preden bi jih naselili s čebelami, zaupali ustvarjalnim rokam mladih članov Sklada. Čebelarji so jim zelo hvaležni, da so jim prebarvali in okrasili panje z živahnimi barvami. Istega meseca so se čebelarji društva v spremstvu Obalnega čebelarskega Društva Koper podali na ogled Čebelarskega sejma, ki se vsako leto vrši v Celju. V pomladnem času so se mali raziskovalci COŠ L. K. - Gorazd in 1. maj 1945 iz Zgonika veselo odpravili na ogled društvenega čebelnjaka na Padričah. Učenci so v lepem sončnem dnevu radovedno odkrivali skrivnostni svet čebel. Čebelarska zveza Slovenije je Društvo slovenskih čebelarjev - Trst vključila v vseslovensko pobudo "Človek Nekateri v ozadju naši čla sedež v v s. < vstri praši". Zveza je v sodelovanju s podjetjem . vsem občinam v Sloveniji sadiko lipe, kana javnih površinah. Tudi tržaški čebe-2015 dobili sadiko ter jo posadili na trgu tu. Pri posaditvi sta sodelovala tudi pod->elarske zveze Slovenije Aleš Rodman in sani. To je bila pomembna pobuda za dru-omogla k utrjevanju odnosov z matično >elarsko društvo Koper, s katerim DSČ - Trst stanovitve, je letos praznovalo 60 let delonja 20. junija so se udeležili nekateri pred-rst, predsednik Čebelarskega društva An, Ilirske Bistrice ter podpredsednik Čebe-venije Aleš Rodman. 5 letos doseglo svoj višek z drugo izved-;a praznika. Letos se je praznik odvijal v ' Mačkoljah. Ne glede na izredno visoke je zbralo kar nekaj čebelarjev, prijateljev ČZS MvpuLinevc. ■ IIISI^ki « 91 ríh t» t' i" ^»j 'ii fcki ihwni:- vwnHi EW(>i^n 1m Hud Lm iHfl ¿MVI ¿o-^vr ^jl^d "i-Irfl-M-P ■ UOTIM t. l» j. .k. hhlknv Lfiu m» CiwkÉ. JM . M lit, 1) iiiHic iiijuit*. ■■ -.■..... . ........ 1 ■ ' i'^ro [Kri- >0 >'i rYpr1'!-:■>:-:■ >n■+_-■ +j+ ■■ ib! in lub jpj.t. d-j ■'■i' i íiikk c t-.-zi* m • m i>.j,j c ¿v i: "h ,-jrjt:tl ilmu^MBii". ■ i■ inriiin^Mih-^Milrr hf l j k rrrm l>íj5 f cc-jr iirv inj y ■I i T t I I -1 i h n'i"i"ii< i t 'It- r r-JrJr.n,- hBr ¡pi^ Posaditev lipe na repenskem Placu /4T /Jz Društvo slovenskih čebelarjev - Trst je prvo zamejsko društvo, ki je bilo sprejeto v Čebelarsko zvezo Slovenije in vaščanov. Povabilu so se odzvali predstavniki Obalnega čebelarskega društva Koper, Čebelarskega društva Sežana in podpredsednjik Čebelarske zveze Slovenije Aleš Rodman. Tudi letos so čebelarji pripravili kosilo in čebelarski srečolov, ki je marsikoga nagradil, tako je že drugič praznik doživel velik uspeh. V Nabrežini, že celo vrsto let prirejajo razstave, koncerte in praznovanja ob priliki vaškega zavetnika sv. Roka, letos so med številne razstave vključili tudi čebelarsko. Ob izvedbi te razstave avgusta meseca, sta sodelovala Čebelarski konzorcij za tržaško pokrajino in Društvo slovenskih čebelarjev - Trst. Na ogledu so bila različna čebelarska orodja in pripomočki, številne fotografije z razlagami, v kasnejših dneh je bil razstavljen tudi opazovalni panj. Septembra pa je v Bambičevi galeriji na Opčinah, Sklad Učenci 2. in 3. razreda OŠ Josipa Ribičiča - Karla Široka od Sv. Jakoba v Trstu pri našem čebelarju Vojku v Repniču ci ob priliki Kmetijske Tržnice, drugi pa na mednarodno senzorično ocenjevanje medov ob priliki sejma Dnevi Kmetijstva Slovenske Istre in na mednarodno ocenjevanje medov v Sežani. Na vseh ocenjevanjih so se tržaški čebelarji odlično odrezali. Zbiranje in opremljanje vzorcev medu za senzorično ocenjevanje Mačkoljah naš drugi čebelarski praznik, na katerem je bil tudi srečolov V našem čebelnjaku so bili tudi učenci COŠ L. K. Gorazd iz Saleža in COŠ1. maj 1945 izZgonika Mitja Čuk otvoril likovno razstavo "Čebele in čudovito cvetje" v sodelovanju z DSČ - Trst. Posamezni člani društva so se udeležili različnih ocenjevanj medov. Nekateri so se vpisali v Ilirski Bistri- ani so bili v gosteh pri čebelarskem društvu A. Žnideršič v Ilirski Bistrici, v katerem je tudi lepa čebelarska razstava Čebelji pridelki so poznani po vsem svetu: med, cvetni prah, matični mleček, vosek in propolis, ki jih s časom skušajo vedno več uvesti v naravno zdravstvo in prehrano. Skoraj vsi jih poznajo, ampak veliko ljudi sploh ne ve od kod prihajajo. Marsikdo ne ve, da preden je med prišel v steklene vazice in na naše mize, so čebele medičino v svojem mednem želodčku predelale v med kot ga poznamo. Nekateri si sploh ne predstavljajo, da za 1 kg medu mora čebela obiskati preko 5 - 7 milijonov cvetov in potrebuje 3750 delovnih dni. Čebela potrebuje približno 20 minut, da napolni svoj medni želodček, ki lahko vsebuje približno 8 mg medičine. Iz enega samega cveta lahko čebela posesa le 0,02 mg medičine. Dnevno čebela obišče preko 4000 cvetov in nabere približno 800 mg medičine. V času paše, čebela zleti iz panja od 7 do 17-krat na dan s povprečno hitrostjo 40 km na uro. Pri Skladu M. Čuk so barvali naše panje in nato pripravili likovno razstavo v Bambičevi galeriji na Opčinah Za konec Čebele živijo v družinah in te so perfektne družine; tako je rekel predsednik ČZS Boštjan Noč: "Zakoni, ki veljajo v čebeljih družinah, so lahko zgled za vse nas. Spoštovanje, pripadnost, odgovornost do lastnih skupnih nalog so temelj za njihovo preživetje. In so temelji za preživetje narave. Prej bomo to spoznali tudi ljudje, večja je možnost, da rešimo ta naš svet". Noel Piščanc Primorski dnevnik je edini časopis, ki brezplačno že zgodaj zjutraj prihaja na vaš dom. Tudi za leto 2016 ostaja naročnina nanj tako kot letos 230€. Plačati jo je treba do 31.1.2016 in vsak izvod vas bo tako stal le 0,76 evra. Ob 70-letnici dnevnika vsem naročnikom poklanjamo dragoceno darilo: zbornik "Primorski dnevnik Okno v svet Slovencev v Italiji", ki prinaša bogat pregled dolgoletne dejavnosti dnevnika, ljudi, ki so ga ustvarjali in skupnosti, kateri je namenjen. Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. Ob tem lahko brezplačno objavljajo male oglase in čestitke brez okvirja. Če se naročite takoj, boste Primorski dnevnik do konca letošnjega leta na dom prejemali brezplačno. /-Primorski r dnevnik informacije: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu Nedelja, 17. januarja 2016 1 7 O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik GORIŠKA - Karabinjerji v lanskem letu obravnavali 3105 kaznivih dejanj Gorica v vrhu, Števerjan na dnu GORICA - Na županstvu sprejem pripadnikov enote X Mas Z rimskim pozdravom Shod privabil tudi člane CasaPound - Pred občinsko palačo so protifašisti prepevali uporniške in partizanske pesmi Poveljnik Antonino Minutoli bumbaca Karabinjerji so lani obravnavali 3105 od skupno 4353 kaznivih dejanj, ki so bila prijavljena v goriški pokrajini. Največ dela so imeli v Gorici, kjer je bilo prijav nekaj čez dva tisoč, najmanj pa v šestih manjših občinah, med katerimi je Števerjan. »V primerjavi z letom 2104 se je število kaznivih dejanj lani znižalo za približno deset odstotkov. Sile javnega reda so na primer skupno obravnavale 21 ropov, leta 2014 jih je bilo 24,« navaja podatke pokrajinski poveljnik karabinjerjev Antonino Minutoli. Ropi so največ zaskrbljenosti med prebivalstvom povzročili proti koncu leta, ko so neznanci v nekaj dneh oropali gostilno na Krminskem, upravi-teljico sladoledarne na njenem domu v Gradišču in javni lokal v Zdravščinah. Tatvin je bilo lani 2023, medtem ko jih je bilo pred dvema letoma 2176. Še zlasti je upadlo število vlomov in tatvin v stanovanjih: lani 254, leto prej 371. Gorica je na vrhu lestvice tako glede skupnega števila kaznivih dejanj (lani so jih obravnavali 2081) kot tudi glede tatvin po stanovanjih (72); za njo sta na lestvici Tržič in Ronke, kjer so lani obravnavali 1145 oz. 407 kaznivih dejanj. Na sredini lestvice sta Doberdob (55 kaznivih dejanj) in Sovodnje (23), medtem ko so na dnu Mariano (19), Števerjan (11), San Pier (11), Moraro (10), Medea (8) in Dolenje (4). Na lestvici števila tatvin v stanovanjih je na zadnjem mestu Števerjan, kjer karabinjerji niso obravnavali lani niti enega primera. Na dnu lestvice je Šte-verjan v družbi občin Mariano, Medea in San Pier, kjer lani ravno tako ni bil prijavljen niti en vlom. Tudi v Doberdobu in Sovodnjah je bilo lani število vlomov nižje kot v prejšnjih letih; tako v doberdob-ski kot v sovodenjski občini so lani kara-binjerji obravnavali po štiri vlome. »Število kaznivih dejanj se je znižalo tudi zaradi okrepljene prisotnosti sil javnega reda na teritoriju, lani smo opravili 19.624 poostrenih nadzorov, preverili smo identiteto 86.918 ljudi in za pregled ustavili 65.146 avtomobilov. Svoje prispevajo tudi domačini, ki nas v vse večjem številu kličejo in nas opozarjajo na prisotnost sumljivih ljudi. Lani smo na interventno številko 112 prejeli 14.000 klicev, kar je precej več kot v prejšnjih letih. Zaradi tega smo posebno zadovoljni, saj nam je vsak klic v pomoč pri preprečevanju kaznivih dejanj oz. pri iskanju njihovih storilcev,« poudarja poveljnik Minutoli. Karabinjerji so lani naložili 1776 glob zaradi prekrškov prometnega zakonika in ovadili zaradi vožnje pod vplivom alkohola 120 ljudi; leta 2014 so obravnavali 91 vinjenih voznikov. Zaradi preprodaje mamil so aretirali 4 ljudi in jih ovadili 49; zasegli so 11,5 kilogramov droge. Karabinjerji so obiskali tudi 86 podjetij in naložili 30 glob, vrednih 78.000 evrov, obravnavali so 22 primerov zaposlovanja na črno in 495 primerov kršitev delovnega prava. Minutoli kakorkoli poudarja, da je na Goriškem število kaznivih dejanj pod državnim povprečjem. V goriški pokrajini je bilo lani v povprečju storjenih 3777 kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev, medtem ko jih je že na Tržaškem veliko več. V tržaški pokrajini je bilo lani storjenih 5649 kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev. (dr) KARABINJERJI Aretirali 108 oseb Nabralo se je tudi 685 ovadb V goriški pokrajini so med lanskim letom karabinjerji skupno aretirali 108 ljudi, 685 so jih ovadili. V nadaljevanju navajamo nekatere izmed uspešno zaključenih preiskav. 4. JANUAR - Takoj v začetku leta so karabinjerji v Gorici aretirali 20-letnega domačina, ki je okradel dve starejši ženski. 10. FEBRUAR - Dva srbska državljana so ovadili zaradi tihotapljenja tobačnih izdelkov; skupno so zasegli 236 kilogramov cigaret hrvaške izdelave. 16. MAJ - V Ronkah so aretirali očeta in sina, oba sta domačina, ki sta iz neke hiše ukradla kolo in osebni računalnik. 18. JUNIJ -V sodelovanju z goriško kvesturo so razkrinkali kriminalno združbo, ki je kradla kmetijska vozila med Gorico in Gradišče. Lisice so nataknili sedmim romunskim državljanom. 27. SEPTEMBER - Izsledili so moškega in žensko, ki sta med vikendi obiskovala razne tekaške prireditve po deželi in vlamljala v avtomobile tekačev. 5. OKTOBER - Zaradi nasilnega obnašanja so ovadili štiri uslužbenke doma za starejše občane v Fari, ki so oskrbovance zmerjale, poniževale in celo klofutale. 14. OKTOBER - Aretirali so moškega, ki mu pripisujejo odgovornost za vrsto vlomov v stanovanja v Ronkah, Štarancanu, Škocjanu in Turjaku. 21. OKTOBER - V zapor so pospremili Tržičana, ki je s svojim avtomobilom Mini cooper prevažal iz Milana na Goriško kokain. V okviru obsežne preiskave so v raznih drugih deželah skupno aretirali 36 ljudi. 25. OKTOBER - V Tržiču so prijeli 58-letnika, ki je v svojem avtomobilu Opel astra prevažal deset kilogramov hašiša, namenjenega tržaškemu tržišču. 11. NOVEMBER - V Tržiču so aretirali dva romunska državljana, ki sta s sedeža društva Tavoloni ukradla nekaj motorjev za plovila. 19. NOVEMBER - Zaradi poskusa umora so priprli dva mlada Trži-čana; sovrstnika iz Palerma sta napadla s sekiro in kosirjem, ker ni poravnal računa za nakup droge. 30. DECEMBER - Ovadili so 32-letnega domačina, ki je med poletjem dvakrat kradel v lekarni v Moraru. Rimski pozdrav ženske srednjih let je predstavljal vrhunec napetosti, vendar je zatem kakih petindvajset policistov in kara-binjerjev preprečilo, da bi prišlo do stika med udeleženci protifašistične manifestacije in pripadniki fašistične enote X Mas, ki so se včeraj dopoldne udeležili sprejema na županstvu. Nostalgike je sprejel goriški podžupan Roberto Sartori - in ne župan Etto-re Romoli, kot so sprva napovedovali - skupaj z občinskim svetnikom Fabiom Genti-lejem; pripadniki enote X Mas so v Gorico prišli, da bi se spomnili bitke na Trnovem iz januarja leta 1945. Takrat so njihove bunkerje napadli partizani in le prihod nemških vojakov jih je rešil pred popolnim porazom. Seveda »masovci« trdijo, da so takrat branili italijanstvo Gorice pred slovanskimi hordami, in nikakor ne omenjajo zločinov in gorja, ki so jih pustili za sabo. Po srečanju, ki se ga je udeležila tudi deseterica članov gibanja CasaPound, so pripadniki fašistične enote v veži županstva položili venec pod ploščo, ki je posvečena deportirancem v Jugoslavijo, zatem so se odpravili domov. Pred mestno hišo so se sočasno s sprejemom zbrali protifašisti, med katerimi sta bila tudi pokrajinska odbornica Ilaria Cecot in občinski svetnik Emanuele Traini; iztegnjenim desnicam že omenjene ženske in še nekaterih nostalgikov so odgovorili z uporniškimi, partizanskimi in mirovniški-mi napevi, kot so Bella Ciao, Računajte na nas, Gorizia tu sei maledetta... Varnost so zagotavljali policisti in ka-rabinjerji, ki so posebno pozornost namenili sedežu skrajno desničarskega gibanja CasaPound v Mazzinijevi ulici. Člane gibanja so pospremili do županstva in nazaj policisti, medtem ko so karabinjerji pazili, da bi se nihče ne približal tlakovcem, ki jih uporabljajo za obnovitvena dela v Saurovi ulici. Napetost je narasla, ko se je ženska »proslavila« z iztegnjeno desnico. Protifašisti so ji odgovorili s stisnjeno pestjo, nakar so policisti žensko s ščitniki oddaljili od prizorišča dogajanja. »Policiste smo pozvali, naj fašistični pozdrav prijavijo, saj gre za kaznivo dejanje, kakor je leta 2014 potrdilo kasacij-sko sodišče. Na zadevo bomo opozorili tudi javno tožilstvo, občinski svetnik Traini pa bo o zadevi spregovoril na naslednjem zasedanju občinskega sveta,« je napovedal odvetnik Marco Barone, udeleženec protifašističnega shoda. Za večino Goričanov je dogodek minil skoraj neopazno. Zapomnil si ga bo verjetno le par, ki si je na goriškem županstvu obljubil večno zvestobo ravno včeraj dopoldne. Poročno svečanost je popestrila »podoknica« Bella ciao, ki so jo protifašisti prepevali pred občinsko palačo. (av) »Občina časti kolaboracioniste« Goriška sekcija partizanskega združenja Vzpi-Anpi izreka ogorčenje nad sprejemom, ki so ga bili včeraj na županstvu v Gorici deležni pripadniki enote X Mas. Predsednik mestne sekcije Mirko Primožič poudarja, da na občini že preveč let sprejemajo z vsemi častmi pripadnike X Mas in jih poveličujejo kot branite-lje italijanstva Gorice, čeprav gre za kolaboracioniste, ki so med drugo svetovno vojno podobno kot domobranci sodelovali z nacističnim okupatorjem, leta 1970 pa so pod vodstvom Junia Valeria Borgheseja poskrbeli še za poskus državnega udara. Po Primožičevih besedah pripadniki X Mas nikakor ne predstavljajo večine Italijanov, ki so se množično skupaj s Slovenci in Hrvati borili proti saloj-ski republiki in nacistom. »Vsi imajo pravico, da se spominjajo umrlih, vendar nikakor ne smemo enačiti padlih v imenu diktature s tistimi, ki so se borili za svobodo in demokracijo,« zaključuje Mirko Primožič, ki je na župana naslovil pismo z zahtevo, naj zanje ne bo na občini sprejema. Neuslišano. (av) Ženska z iztegnjeno desnico (zgoraj), protifašisti pred občino (spodaj) bumbaca Namesto župana podžupan in občinski svetnik stranke Forza Italia bumbaca ■Srečanju 1 avlvrji 20i6 Gosla veiera: ANDRMA BELLAV1TE in MASSIMO CRIVELLARI lt/turu knjige IL CAR SO iKRASJ Livjfloui.i IhkjLb iMurjn pn.ihCtivita rn.Hjv-druk KulEiunt na rtoma t GOfttJ l GOR KOME L ntVTUMtj bilJHfli» FS[ v M AftCO M EN ATO Torek, 19. januarja 2016 ob 13.00 uri KULTURNI DOM - u). Brass, 20 GORICA Inf&Hulturnl Hi] MiGO: rrruPLnro*ta4luF*>domtt 1 2 Nedelja, 17. januarja 2016 MANJŠINE / sovodnje - V pustnih delavnicah Gradijo in šivajo Pustni mojstri na delu v Gabrjah (levo) in Sovodnjah (desno) bumbaca Udeleženci 19. sovodenjskega pustnega sprevoda, ki bo v nedeljo, 7. februarja, s pospeškom gradijo vozove in šivajo obleke. Še posebno hitijo tisti, ki se bodo udeležili tudi goriške povorke, saj bo na sporedu že 31. januarja. Na sovodenjskem pustu bo letos devet vozov, saj so se tudi v Štandrežu odločili, da zgradijo voz, potem ko so se v prejšnjih dneh vpisali kot skupina. Predsednik društva Karnival Luka Pisk pojasnjuje, da se bodo poleg Štandrežcev in domačih sovo-denjskih pustarjev na povorko pripeljali z vozom še pustni navdušenci iz Gabrij, Štma-vra, Praprota, Šempolaja, s Kolonije in Pro-seka-Kontovela. Skupine se lahko vpišejo do 1. februarja; doslej so svojo prisotnost že napovedali pustarji iz Števerjana, Boljunca, Križa, Opatjega sila, Ronk, Medee in Selc, medtem ko še dve skupini morata dokončno potrditi svojo udeležbo. Na čelu pisanega Kar-nivalovega sprevoda bo korakala godba Viktor Parma iz Trebč. Tridnevno sovodenjsko pustno dogajanje se bo začelo v petek, 5. februarja, s pustnim plesom pod šotorom v Sovodnjah. Ob skupini 3 Prašički bodo za animacijo poskrbele tudi Karnivaline. V soboto, 6. februarja, bodo pustarje ob Karnivalinah za- Gabrce in še zlasti Sovodenjce čaka letos pravi pustni »tour de force«, ki se bo začel v nedeljo, 31. januarja, v Gorici bavali člani skupine Nicola Straballo Band; v nedeljo, 7. februarja, ob 14. uri bo na vrsti pustni sprevod, ki mu bosta sledila nagrajevanje in ples s skupino Happy Day. Srečke pustne loterije so že naprodaj; prva nagrada je 1000-evrski bon, ki ga poklanja agencija K'un Lun iz Gorice. Druga nagrada je dvodnevno bivanje v enih izmed evropskih prestolnic v organizaciji agencije Boscolo, tretja nagrada je 250-evrski bon v trgovini K2 Sport. Četrta nagrada je pol-dnevno križarjenje z jadrnico za štiri osebe po Tržaškem zalivu; zmagovalec pete nagrade se bo odpravil na večerjo za dve osebi v priznano gostilno. Sovodenjski pustarji se sicer tudi letos pripravljajo na pravi pustni »tour de force«. Z vozom se bodo udeležili goriškega pustnega sprevoda, zatem bosta na vrsti Kraški in Sovodenjski pust, pustni ponedeljek bo posvečen koledovanju po vasi, v torek, 9. februarja, se bodo udeležili še Tržiškega pustnega sprevoda. Gradnja sovodenjskega pustnega voza je zato v polnem teku, kar velja tudi za Gabrce. V delavnici ob sedežu društvu Skala so ogrodje letošnjega voza že zgradili in ga polepili s časopisnim papirjem, lotili so se že tudi barvanja, tako da jim manjka še nekaj dni dela. Gabrci se bodo udeležili tudi goriškega pustnega sprevoda; v soboto, 6. februarja, bo na vrsti šempetrski pustni sprevod, dan kasneje pa sovodenjska po-vorka. Letos se je Gabrcem pridružilo še osem novih pustarjev, tako da jih bo skupno krepko preko petdeset. (dr) gorica - V Feiglovi knjižnici Spodbuda, da bi rasli s knjigami V knjižnici naj bi živahnost ne bila doma, v Feiglovi pa je, ker vanjo vse bolj radi zahajajo dijaki nižjih in višjih srednjih šol. V sprejemnici in treh čitalnicah se popoldan nabere mladih, ki se v knjižnici srečujejo in učijo. A živahno je predvsem v dopoldanskih urah, ko se vrstijo obiski otrok vseh starostnih stopenj. Od začetka šolskega leta je Feiglovo knjižnico obiskalo 18 skupin in razredov za skupno 297 otrok. Knjižničarka Luisa Gergolet pripravi za malčke poseben ogled v obliki vlakca, med katerim otroci potehtajo najtežje enciklopedije in se nato v dolgi vrsti sprehodijo po obširnih prostorih knjižnice vse do mladinske sobe, kjer jim prebere pravljico. Osnovnošolci so deležni nekaj več razlage o delovanju in koristi ustanove, dobijo tudi prve napotke, kako sestaviti raziskave. Tudi njim posveti Luisa pravljico. Za dijake nižjih in višjih srednjih šol je obisk zahtevnejši in zavzema že nastanek čitalnic do ustanovitve Med enim izmed obiskov v goriški Feiglovi knjižnici knjižnic. Najstnike nagovori o koristi branja in spodbudi mlade k pisanju in lepemu izražanju. Letos so si dijaki poleg knjižnice ogledali tudi Trgovski dom, kjer so spoznali zgodovino stavbe in kulturno-gospodarsko življenje goriških Slovencev do prve polovice prejšnjega stoletja ter lik arhitekta Fabianija. Vsak dijak dobi ob skupinskem obisku knjižni dar, ki ga podarja Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije v sklopu projekta Rastem s knjigo. Za pri- hodnje mesece se je že prijavilo 20 skupin vseh starostnih stopenj za vodeni obisk po knjižnici in Trgovskem domu. Jutri pa se ponovno začnejo srečanja s pravljico. Otroci bodo poslušali zgodbo o bolnem medvedu in prijaznih prijateljih, ki jo bodo izvedli dijaki 1. razreda humanističnega liceja iz Gorice. Pravljica nosi naslov Medo je bolan. Jutrišnja pravljica v mladinski sobi se bo kot običajno pričela ob 18. uri. slovensko stalno gledališče ABONMA ZA GORICO Gledališče Koper in SNG Nova Gorica Iztok Mlakar PASJON režiser: Vito Taufer v ponedeljek, 18. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu Gorica z italijanskimi nadnapisi in z avtobusnim prevozom urniki brezplačnega avtobusnega prevoza: Doberdob, na trgu sv. Martina ob 19.35 Tržič, ul. San Polo pri bolnici ob 19.45 Štivan, pri križišču na avtobusni postaji ob 19.50 Jamlje, na avtobusni postaji ob 20.00 Gabrje, na autobusni postaji ob 20.10 Sovodnje, pri lekarni ob 20.15 Blagajna Kulturnega doma: tel. 0481 33288 www.teaterssg.com Veseljaki s pesmijo v domu ostarelih V sredo so člani otroškega pevskega zbora Veseljaki iz Doberdoba priredili božični nastop v občinskem domu starejših občanov v Ronkah. Gre za tradicionalno srečanje, saj se mladi pevci že vrsto let redno odpravljajo med tamkajšnje varovance, da jih osrečijo s slovenskimi in tujimi božičnimi pesmimi. Pod taktirko Lucije Lavrenčič in ob spremljavi ritmičnih glasbil so otroci tudi tokrat izpolnili vsa pričakovanja. Njihovi prijetni glasovi so predramili srca prisotnih in ganili slehernega poslušalca. Sledila sta družabnost in klepet ob obujanju lepih spominov z zaobljubo, da bo v bodoče še prišlo do takšnih srečanj. sovodnje Razvoj sejma je povezan z lokacijo Male živali so paša za otroške oči Zaradi odličnega odziva, ki ga je tudi v lanskem letu bil deležen kmečki in obrtniški sejem v Sovodnjah, se organizatorji nadejajo, da ga bodo z mesecem marcem ponovno prirejali. Obenem načrtujejo, da bo sejem potekal vsaj dvakrat mesečno in da bo ponudba večja in bogatejša: zaobjela naj bi še širši izbor izdelkov domače obrti, na primer košare, pa tudi druge artikle ročne izdelave. Sejem je od vsega začetka in tudi lani potekal eno soboto v mesecu na zelenici ob gostilni Pri Francetu v Sovodnjah, vzdolž osrednje vaške ulice. Poleg zelenjave in sadja, ki so ju poklicni in amaterski pridelovalci prinašali s svojih vrtov in njiv, so bili na prodaj mlečni in suho-mesnati izdelki, zelišča, cvetje in še marsikaj. Med ponudbo je izstopala perutnina, kar ni seveda naključje, saj sta pobudnika in organizatorja sovodenj-skega sejma domačina Nives Pellizon in Stefano Bin s kmetije La Pernice rossa, ki sta perutninarja. Čeprav to počenjata amatersko, imata veliko znanje in sejemske izkušnje. Med perutnino so pozornost obiskovalcev sejma pritegovale zlasti kokoši, od jajčaric do golovratk in eksotičnih vrst. Jajc iz biološke pridelave seveda tudi ni manjkalo. Da bi povečala zanimanje tako ponudnikov kot kupcev, sta Nives in Stefano k sodelovanju povabila tudi kmete in obrtnike pa še rejce malih domačih živali. Njun namen je med ljudmi širiti zavest o zdravi prehrani, bio pridelkih ter naravnem pridelovanju sadja in zelenjave v domačem okolju. Pridelovalci zanje ne uporabljajo gnojil, ki bi umetno pospeševala rast, še manj pa pesticidov. To velja tudi za krompir, pri katerem pridelovalci pobirajo koloradskega hrošča večkrat na dan ročno. Mlečni izdelki, ki so jih ponujali v Sovodnjah, sicer niso bili krajevni, so pa vsekakor bili domači. Domače je bilo tudi olivno olje, ki je bilo pridelano v Števerjanu. Iz Sovodenj in okoliških vasi so prihajale zlasti povr-tnine; poleg starih sort so se našle tudi nekatere nove, na primer indivija z oznako FT 10 in nanoško zelje. Povečanje obsega sovodenjskega sejma je povezano tudi z lokacijo. V lanskem letu je sejem nekajkrat odpadel ravno zaradi neuporabnosti prostora, ker je bližnje gradbišče predstavljajo problem za varnost. »Lepo bi bilo, če bi ustrezen prostor zagotovila občina, saj primernih zemljišč ne manjka,« pravijo organizatorji, ki so se pred kratkim sestali, naredili obračun lanskih sejmov in se lotili priprav za letošnje leto. »Dosedanji prostor nam je ustrezal. V bližnji gostilni so bili po potrebi na voljo prigrizek, pijača in sanitarije. Če pa bi povečali obseg sejma, bi nastal problem s parkiranjem in bi vrvež na cesti oviral promet. Rešitev bi lahko našli na parkirišču ob starem igrišču: tam bi bilo dovolj prostora za vse, domače kulturno društvo bi lahko dalo na razpolago sanitarije v svojih prostorih, lahko bi tudi odprlo svoj bar. So-vodnje bi od sejma imele velike koristi,« so prepričani organizatorji. / GORIŠKA Nedelja, 17. januarja 2016 1 9 gorica - Erika Kiss Koleš pod lipami »Učna ura« o Porabju Udeleženci četrtkovega Srečanja pod lipami so imeli priložnost slišati podrobno razlago o družbenih in jezikovnih razmerah, v katerih živijo Slovenci v Porabju. Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič sta povabila v goste slovensko poslanko v madžarskem parlamentu Eriko Kiss Koleš, učiteljico slovenščine, nekdanjo vodjo hotela Lipa in podpredsednico istoimenskega društva ter občinsko svetnico v Monoštru. Predstavil jo je Dejan Valentinčič in jo vpletel v pogovor z vprašanji, ki so najbolj zanimala poslušalstvo, nato pa je uravnaval dialog med gostjo in udeleženci, ki so želeli poglobiti pomembnejše ali še ne obravnavane vidike sicer drobne, a raznolike porabske dejavnosti in stvarnosti. Poslanka je razlago ponazorila z računalniškimi projekcijami, ki so pomagale dojeti v glavnem neznane podrobnosti ozemlja z vasmi, stavbami in sedeži, kjer se zbirajo Slovenci. Teh je na Madžarskem strnjeno naseljenih okrog 5.000. Zadnje popisovanje leta 2011 jih je zabeležilo sicer le 3.000, a število ni verodostojno, ker ljudsko štetje ni predvidevalo opredelitve po jeziku. Živijo v šestih vaseh in eni soseski, ki je del Monoštra. Ozemlje je del Goričke-ga, nanj pa so se Slovenci naselili že v 6. stoletju. Krčili so gozdove in izsušili močvirja, da so se dokopali do sicer ne ravno plodne prsti. Zaradi zgodnjega priseljevanja se slovenska narodna skupnost ima za zgodovinsko, kar priznava tudi država. Po tem ključu imajo porabski Slovenci pravico do parlamentarnega zastopnika, a brez glasovalne pravice, ker ne dosegajo 16.000 glasov, kar je spodnji prag za uresničitev aktivne volilne pravice. Na Madžarskem je trinajst narodnih manjšin dveh različnih kategorij. Tiste, ki nimajo pravice do glasovanja, izpostavljajo svoje predloge, želje in zahteve, preko poslanca ali poslanke, ki pridno lobirajo, povezujejo, prepričujejo in tudi uspevajo v svojih namerah. Težave in pritiski so se pojavljali zaporedoma od turških vpadov dalje. Madžarska je vselej zasledovala cilj narodne in jezikovne homogenosti vključno do povojnega obdobja, ko se je po resoluciji In-formbiroja Jugoslavija odtrgala od Vzhodnega politično vojaškega bloka in je zaradi tega Madžarska zamrznila odnose ter mejo zaprla. Znotraj svojega ozemlja je poslušala asimilirati slovensko prebivalstvo tudi s selitvijo zlasti delovne sile. V šolstvu in v civilni družbi so se okoliščine čedalje bolj slabšale. Sicer pa je nekakšna ozemeljska blokada po svoje pomagala skupnosti, da je ohranjala samobitnost in znotraj sebe tudi uporabo jezika. Z družbeno politično otoplitvijo so se togi odnosi zrahljali, pojavili so se mešani zakoni in z njimi umikanje slovenščine izven pogovorne prakse. V družinah z več generacijami še govorijo slovensko kljub mešani sestavi, če pa se jezikovno mešana mlada družina odseli na svoje, slovenščina zamre. Poslanka Erika Kiss Koleš in njeno goriško občinstvo bumbaca t Tudi demografski podatki so zgovorni. V času predavateljičinega osnovnošolskega učenja je bilo na njeni šoli 220 otrok, sedaj jih je v isti stavbi 70. Monošter šteje 8.000 prebivalcev, Slovencev je 800. Dejavnosti v vaseh so se v krožkih in društvih popestrile s folklornimi skupinami, pevskimi zbori, prireditvami in obnavljanjem izročila. Iz Slovenije prihajajo vzgojiteljice, lektorice za slovenski jezik; zaplet se je pojavljal na področju duhovnega življenja v slovenskem jeziku, a šlo je za slabo dogovarjanje med dvema škofijama. Državne strukture niso nastrojene proti manjšini, nekaj več je tudi denarja; dovolj je, da se v nekem kraju trideset ljudi opredeli za Slovence, in že je mogoče sprožiti mehanizem »slovenske samouprave«; izdajajo koledar in knjige v narečju ter tednik Porabje, obeležujejo Prešernov dan, nastalo je Društvo porabske mladine, sicer pa sta tudi v Porabju dve krovni organizaciji. Skratka, Madžarska želi celo postati zgled za EU na področju zaščite narodnih manjšin, kar se čudno sliši glede na prevladujočo in zelo opredeljeno vladajočo desno politično opcijo. Obcestne krajevne table so dvojezične in tudi ustanove imajo napise v dveh jezikih. Ni nobene prepovedi in zato je vse odvisno le od spodbude samih lju- R* di, ki pa ne vzamejo vedno in povsod pobude v svoje roke. Erika Kiss Koleš vsak poseg v parlamentu začne in zaključi v slovenščini, a smela bi v celoti govoriti slovensko, le da ni simultanega prevajanja in bi morala sama poskrbeti za zaporednega, toda čas ji je odmerjen kot vsem ostalim. Stiki in povezave s Slovenijo se odvijajo in obnavljajo od sedemdesetih let dalje. Matica je veliko pomagala v raznih oblikah, a sami pripadniki manjšinske skupnosti so po oceni predavateljice preskromni, zadržani. Obstaja nekakšna psihološka podstat, zaradi katere se v Porabju niti ob koncu druge svetovne vojne niso navdušili za priključitev k Jugoslaviji, saj niso bili nikoli njen del. Sicer pa se za kratek čas vprašanje pripadnosti ni zdelo pomembno, glede na skupnost vzhodnoevropskih bratskih držav. Potem se je vse spremenilo, a Slovenci niso prišli pod drobnogled oblasti zaradi domnevnih simpatij do odtrgane Jugoslavije. Šlo je za načelo: ena država, en narod. Okrog tridesetim poslušalcem je bil manj znan podatek o vplivnem politiku slovenske narodnosti, ki je postal minister v predsednikovem uradu. Doslej se narodno ni izpostavil in ni kaj dosti pomagal, a upanje ostaja. (ar) gorica - Abonma Slovenskega stalnega gledališča Mlakarjev Pašjon Jutri v Kulturnem domu - Kako bi odrešenika in njegove vrednote sprejeli danes? Goriški abonma Slovenskega stalnega gledališča (SSG) bo jutri, 18. januarja, gostil uspešnico Iztoka Mlakarja Pašjon, kopro-dukcijo gledališča Koper in SNG Nova Gorica, ki bo zabavala gledalce v dvorani Kulturnega doma v Gorici. Mlakar je tokrat vir navdiha iskal v svetopisemski Novi zavezi. Čeprav naslov Pašjon aludira na formo srednjeveške duhovne drame, ki je lahko vsebovala tudi komične elemente, Mlakar izpiše Kristusovo življenje, delovanje in trpljenje v svojem unikatnem komičnem žanru, z narečnim govorom in prepletom dramskih prizorov s songi. Besedilo je napisano z vsem spoštovanjem do svetopisemskega izročila, saj avtor razpostavlja človeške »vrline« rahločutno, z ostrim švrkanjem, a vselej tudi s srčnim razumevanjem. Ključno ob ugledališčenju Jezusovega življenja je vprašanje, kako bi odrešenika in njegove vrednote danes sprejeli, ko je družba enako razslo-jena na obubožane in bogato družbeno elito. Predstava bo opremljena z italijanskimi nadnapisi in se bo pričela ob 20.30. Gledališče bo kot običajno poskrbelo za brezplačni avtobusni prevoz: Doberdob - na Trgu sv. Martina ob 19.35, Tržič - pri bolnici v Ulici San Polo ob 19.45, Štivan - pri križišču na avtobusni postaji ob 19.50, Jamlje - na avtobusni postaji ob 20. uri, Gabrje - na avtobusni postaji ob 20.10, Sovodnje - pri lekarni ob 20.15. Za nakup vstopnic je blagajna Kulturnega doma odprta eno uro pred začetkom predstave. gabrje - Skala Ravnovesje na krožniku in v telesu »Ravnovesje na krožniku - ravnovesje v telesu!« Tako je zapisano na spletni strani Marije Merljak, ene izmed najbolj prepoznavnih slovenskih svetovalk na področju zdrave prehrane. In še: »Če bodo naše celice v nenehnem dinamičnem ravnovesju, bodo dobro delovale. Tedaj se bomo odlično počutili in bomo - zdravi. Vse, kar celice potrebujejo, je popolnost hranilnih snovi, ki jih telo prek zapletenega biokemičnega procesa pridobi iz hrane. Samo uravnotežena prehrana nudi polnost vseh snovi in lahko zagotovi ravnovesje na krožniku, kar omogoči dinamično ravnovesje našega telesa.« Marijo Merljak, ki je avtorica knjig in člankov, energična predavateljica in vodja delavnic, radijski glas in TV obraz, bodo v petek, 22. januarja, ob 20. uri gostili v prostorih društva Skala v Gabrjah. Srečanje z naslovom Zdravo prehranjevanje v štirih letnih časih prireja gabrsko društvo v sodelovanju s krožkom Krut. Zdravi življenjski slogi postajajo v sodobni družbi pomemben dejavnik, zato so pri gabrskem društvu sklenili, da bodo namenili svojo dejavnost tudi potrebi po ozaveščanju na tem področju. Na temo dobrega počutja so pozorni že nekaj let: znova je stekel tudi tečaj joge, ki beleži dober obisk. Petkovo srečanje, ki bo postavilo v ospredje lokalno in sezonsko hrano, bo prvo iz niza izobraževalnih srečanj, ki jih bodo vodili priznani slovenski strokovnjaki. K pobudi je pristopil tudi krožek Krut, ki se že vrsto let posveča temam kakovostnega in zdravega življenja s prirejanjem delavnic in informativnih srečanj v tržaški in goriški pokrajini. sovodnje Solisti, zbori in Rudi Bučar Istrski kantavtor Rudi Bučar Vsakoletno glasbeno srečanje, s katerim občina Sovodnje z vsemi društvi vošči občanom ter prijateljem zdravo in srečno novo leto, bo letos popestril tudi slovenski kantavtor in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine Rudi Bučar, doma iz Izole. Zahteven raziskovalni podvig, ko je posnel ure in ure ljudskega gradiva, je Rudi Bučar predstavil v svojem prvem samostojnem albumu Kapot. Njegov naslednji et-nomuzikološki projekt je bil drugi samostojni album Kambiament. Leta 2009 se je začel njegov pohod na slovenske glasbene festivale s pesmima Zadnji dan in Samo ti v izvedbi Anike Horvat, dve leti kasneje je s pesmijo Naj traja na Slovenski popevki prejel veliko nagrado strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti. Leta 2011 je nastala zasedba Istrabend, s katero je leta 2012 nastopil na obujenih Melodijah morja in sonca. Istega leta je Bučar ponovno stal na odru Slovenske popevke, kjer je nastopil s pesmijo Še malo. Leta 2014 je na Melodijah morja in sonca slavil s Frčafelami (Sen znala jes), na Slovenski popevki pa je strokovna žirija njegovo pesem T izbrala za najboljšo skladbo v celoti, prejel pa je še nagrado za najboljšo interpretacijo. Istrski kantavtor bo danes v sovo-denjski občinski telovadnici predstavil izbor svojih najbolj znanih pesmi, ne bo pa manjkalo niti presenečenje. Njegov nastop omogoča Kulturna zadruga Maja v okviru festivala Across the Border in bo krona prireditve, v katero so domači solisti, zbori in skupine vložili prav poseben trud in sporočilnost. Začetek bo ob 17.30, vstop je prost. Iztok Mlakar v »Pašjonu« fotoj. varmuž gorica - Enake možnosti »Reforma naj ohrani mrežo proti nasilju« »Pod okriljem pokrajinskega odborništva za enake možnosti smo v dvajsetih letih spletli mrežo proti nasilju nad ženskami. Predsednico dežele Debore Serracchiani ter deželni odbornici Mario Sandro Telesca in Loredano Panariti pozivamo, naj ne nikakor dopustijo, da bi reforma krajevnih uprav uničila, kar smo postavili na noge s tolikšnim trudom.« Tako poudarja goriška pokrajinska od-bornica za enake možnosti Ilaria Ce-cot, po kateri zahtevajo nedavni dogodki v Kolnu trezen razmislek. »Nikakor ne potrebujemo špekulacij in maskulinizma; Bruno Vespa je pred nedavnim tvitnil: "Koln, branimo svoje ženske". Ne smemo dopustiti, da bi nas strah pred drugačnim omejeval; ženske ne potrebujemo, da bi nas kdo branil, saj same posrbimo zase,« poudarja Cecotova in opozarja, da v Italija ena ženska na tri doživi nasilje, da ženske še vedno prejemajo nižje plače kot moški, da se veliko težje uveljavijo v politiki. »Pot do enakopravnosti je v Italiji še izredno dolga, zato ne smemo nasedati poceni propagandi,« poudarja Cecotova in za februar napoveduje niz srečanj, na katerih se bodo še enkrat izrekli proti nasilju nad ženskami. 1 2 Nedelja, 17. januarja 2016 MANJŠINE / nova gorica - Muzikal prvič v slovenščini Mamma mia! Na valentinovo ga bo uprizorila 41-članska zasedba Zadnjih šest mesecev vlada v Sloveniji prava mrzlica za enkratni glasbeni spektakel Mamma mia! v produkciji skupine Prospot iz Radovljice, ki jo vodi Goričanom dobro znani nekdanji solkanski smučarski šampion Jure Franko. Muzikal, ki oživlja glasbeno zapuščino legendarne švedske skupine Abba, bo gostoval tudi v Novi Gorici. In to ravno na valentinovo - na dan zaljubljencev - v nedeljo, 14. februarja, ob 19.30 v dvorani osnovne šole Milojke Štrukelj na Delpino-vi 7, v mestnem središču. Nadvse popularno romantično zgodbo polno optimizma in življenjske energije, ki se odvija na grškem otoku, pod režiserskim vodstvom Juga Radivojeviča na odru izvaja 41-članska zasedba, na čelu katere so pevci Alenka Godec, Simona Vodopivec Franko, Damjana Golavšek, Uroš Smolej, Gojmir Lešnjak - Gojc, Marjan Bunič, Lea Bartha in Matjaž Kumelj. Naj še dodamo, da bodo Abbine večne glasbene uspešnice, ob izjemnih koreografijah Mojce Horvat in pod dirigentsko taktirko maestra Patrika Grebla, prvič zaživele v slovenskem jeziku, za kar je z odličnimi prevodi poskrbel glasbenik in kan-tavtor Tomaž Domicelj. Romantično komedijo Mamma mia! se uprizarja v Novi Gorici po dogovoru med podjetjem Prospot in agenci- Iz muzikala »Mamma mia!« jo Music Theatre International iz New Yorka, s sodelovanjem Kulturnega doma v Gorici in kulturne zadruge Maja v okviru festivala Across the Border. Za informacije sta na razpolago Prospot (tel. 0038641-886666) in Kulturni dom v Go- rici (tel. 0481-33288). Predprodaja vstopnic poteka preko spletne mreže Eventim oz. na vseh bencinskih črpalkah Petrol v Sloveniji. Prireditelji opozarjajo interesente, naj pohitijo z nabavo vstopnic, saj za dogodek vlada veliko zanimanje. (ik) Na visoki šoli za vinarstvo in vinogradništvo v Novi Gorici je uspešno diplomirala in postala diplomirani inženir v enologiji in vinogradništvu ^ Markovič Danijela Q Iskreno ji čestitajo oče Mirko, mama Danica, brat Aleš z ženo Patricijo ter vnuka Matej in Luka. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. ~M Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici ob 17. uri: danes, 17. januarja, »Aulularia«, dramska skupina F.B. Sedej iz Števerjana; informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si. ua Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.10 - 17.00 -18.45 - 20.20 - 22.10 »Quo vado?«. Dvorana 2: 16.00 »Carol«; 18.15 -21.10 »Revenant - Redivivo«. Dvorana 3: 16.00 »Il Piccolo principe«; 17.45 - 20.00 - 22.10 »La corri-spondenza«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.10 - 17.00 -18.45 - 20.20 - 22.10 »Quo vado?«. Dvorana 2: 16.00 »Assolo«; 17.45 -21.00 »Revenant - Redivivo«. Dvorana 3: 17.30 »Carol«; 15.10 -19.50 - 22.15 »Creed - Nato per com-battere«. Dvorana 4: 15.30 »Il Piccolo principe«; 17.20 - 19.50 »La grande scom-messa«; 22.10 »Star Wars - Il risveglio della forza«. Dvorana 5: 15.40 »Macbeth«; 17.50 -20.00 - 22.10 »La corrispondenza«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 »Quo vado?«; 20.30 »Revenant - Re-divivo«. Dvorana 2: 17.45 »Revenant - Redi- vivo«; 20.30 »Annie Parker« (vstop prost). Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »La corrispondenza«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.20 - 22.10 »Quo vado?«. Dvorana 2: 17.45 - 21.00 »Revenant -Redivivo«. Dvorana 3: 17.30 »Carol«; 19.50 -22.15 »Creed - Nato per combattere«. Dvorana 4: 17.30 »Il Piccolo principe«; 19.50 - 22.10 »La grande scom-messa«. Dvorana 5: 17.50 - 20.00 - 22.10 »La corrispondenza«. 4 Koncerti SKRD JEZERO vabi na koncert božičnih pesmi »Pozdrav novemu letu« v soboto, 23. januarja, ob 20. uri v cerkvi Sv. Martina v Doberdobu. Nastopajo otroški zbor Veseljaki, moški zbor Skala, ženska vokalna skupina Jezero, orkester kitar centra Emil Komel in kvartet flavt Glasbene matice. V TRŽIČU: v stolnici Sv. Ambroža bo danes, 17. januarja, ob 16. uri »Koncert za orgle«: nastopila bosta Diego Cal (trobenta) in Manuel Tomadin (orgle), vstop prost. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v ponedeljek, 18. januarja, bo ob 20.15 koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija; informacije pri blagajni vsak delavnik 10.00-12.00, 15.0017.00 in uro pred pričetkom prireditev, tel. 003865-3354016; blagaj-na@kulturnidom-ng.si. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v petek, 22. januarja, ob 20.45 koncert dua Gabriele Ceci (violina) in Evgeny Sinaiski (klavir); informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it. 9 Šolske vesti PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO OTROCI - Večstopenjska šola Gorica vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, da prisluhnejo pouku v vrtcih: Mavrica v Bračanu v sredo, 20. januarja, od 10.30 do 11.30; Ringaraja v Ul. Brolo v Gorici v četrtek, 21. januarja, od 10.30 do 11.30; Kekec v Šte-verjanu v petek, 22. januarja, od 10.30 do 11.30; Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 27. januarja, od 10.30 do 11.30; Pikapolonica v Pevmi v četrtek, 28. januarja, od 10.30 do 11.30. PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO UČENCI - Večstopenjska šola Gorica vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, da prisluhnejo pouku v šolah: Zorzut v Bračanu v torek, 19. januarja, od 8. ure do 9.30; Župančič, Ul. Brolo v Gorici v torek, 26. januarja, in v sredo, 27. januarja, od 8.30 do 9.30 (predhodna najava v vrtcu Ringaraja). DNEVI ODPRTIH VRAT - OTROŠKI VRTCI - Večstopenjska šola Gorica vabi na dneve odprtih vrat starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: Mavrica v Bračanu v torek, 19. januarja, ob 17. uri; Ringaraja v Ul. Brolo v Gorici v sredo, 20. januarja, ob 17. uri; Kekec v Števerjanu v četrtek, 21. januarja, ob 17. uri; Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v torek, 26. januarja, ob 17. uri; Pikapolonica v Pevmi v sredo, 27. januarja, ob 17. uri. DNEVI ODPRTIH VRAT OSNOVNE ŠOLE - Večstopenjska šola Gorica vabi na dneve odprtih vrat starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: Zorzut v Bračanu v ponedeljek, 18. januarja, ob 17. uri; Župančič, Ul. Brolo v Gorici v ponedeljek, 25. januarja, ob 17. uri. AD FORMANDUM vabi na dan odprtih vrat Gostinske šole v petek, 22. januarja, od 14. do 16. ure v hotelu Best Western Palace (Korzo Italia 63 v Gorici). Obiskovalci bodo spoznali didaktične in izobraževalne aktivnosti Gostinske šole predvsem pa triletni program poklicnega izobraževanja in usposabljanja Gostinski delavec, s katerim lahko pridobijo potrdilo o poklicni usposobljenosti za kuharja ali natakarja. Starši in dijaki bodo imeli priložnost, da spoznajo dejavnost Gostinske šole, da si ogledajo učilnice in laboratorije, spoznajo učno osebje in pridobijo dodatne informacije o izobraževalni ponudbi za šolsko leto 2016-2017. S Izleti NOČNI POHOD NA ŠKABRIJEL 2016: Društvo za rekreacijo, kulturo in zgodovino Škabrijel 1917 vabi na prvi Nočni pohod na Škabrijel, ki bo v soboto, 23. januarja, z začetkom ob 19. uri. Zbirno mesto bo pred Gasilskim domom v Novi Gorici. 13 Obvestila MEDVEJSKO-ŠTIVANSKI PUSTARJI vabijo k sodelovanju na pustnem vozu; informacije in naročilo pustnih oblek po tel. 342-1003364 (Erik) ali 347-5447788 (Erica). VZPI-ANPI DOBERDOB vabi člane na občni zbor sekcije Jože Srebrnič v soboto, 23. januarja, ob 16. uri v prostorih KD Jezero v Doberdobu. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža vabi vse, ki želijo sodelovati pri sovo-denjski pustni povorki in pripravi pustnega voza, naj se prijavijo do ponedeljka, 18. januarja, po tel. 3209755803 (Mateja) ali 329-0913340 (Maja). ONAV GORICA - Vsedržavna organizacija pokuševalcev vin organizira tečaj v pokušanju vin v Enoteki v Krmi-nu od ponedeljka, 18. januarja, dalje; vpisovanje in informacije po tel. 0481- 32283 (Daniela Markovic) ali marko-vicdaniela@yahoo.com. VZPI - ANPI sekcija Štandrež, obvešča da bo redni občni zbor v soboto, 23. januarja, ob 17.00 v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu v domu A. Budal, Ul. Montello 9 v Štandrežu. VZPI-ANPI SOVODNJE-RUPA-PEČ-GABRJE sklicuje občni zbor sekcije v soboto, 23. januarja, ob 17. uri v dvorani Antonije Kosič Pavletič kulturnega društva Skala v Gabrjah. Na dnevnem redu poročilo tajnika in blagajnika, izvolitev odbora, razno. H Prireditve KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek Anton Gregorčič prirejata v četrtek, 21. januarja, ob 20. uri v komorni dvorani centra Bratuž Srečanje pod lipami. V mesecu katoliškega tiska bo gost Božo Rustja, duhovnik, teolog, publicist, urednik revije Ognjišče in knjižnih izdaj založbe Ognjišče, avtor številnih knjig, tiskovni predstavnik koprske škofije, izobraženec in kulturni delavec. NA VRHU v ŠKC Danica bo v soboto, 23. januarja, ob 20. uri »Čas begunstva«, proslava ob dnevu slovenske kulture. Sodelujejo: Ženska vokalna skupina Danica, društveni otroci in Vili Prin-čič s predstavitvijo knjige V Brucku taborišču. SREČANJA Z AVTORJI V SOVODENJ-SKI KNJIŽNICI: v torek, 2. februarja, ob 18. uri bo Ferruccio Tassin orisal zgodovino taborišča v Viscu. V torek, 1. marca, pa bo Barbara Žetko, avtorica knjige »Sedem mostov po prstih«, ki je izšla pred nedavnim pri ZTT, predstavila svoje izkušnje s tapkanjem. Prispevki Namesto cvetja na grob Janka Zavad-lava daruje brat Viljem 50 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu. V spomin na dragega Janka darujejo za spomenik padlim v NOB v Štandre-žu Breda, Aleš, Vanja, Sara, Alberto 80 evrov. Namesto cvetja na grob, v spomin na Jožefa Bevčarja darujejo učitelji bra-čanske in števerjanske šole 100 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na mamo Mici daruje Damijan z družino 40 evrov za žensko vokalno skupino Danica in 40 evrov za moško vokalno skupino Sraka. Ob smrti moža in očeta Janka Zavad-lava daruje žena z družino 50 evrov za KD Oton Župančič iz Štandreža. Pogrebi JUTRI V ŠTANDREŽU: 12.00, Aldo De Vetta (iz videmske splošne bolnišnice ob 11.00) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V LOČNIKU: 11.00, Adriana Grau-nar vd. Cargnel (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Jutri odpirajo cesto Z jutrišnjim dnem od 7. ure dalje bo odprta nova cestna povezava med Štradalto in Malniščem v sovodenj-ski občini. Cesto je občinska uprava uredila v okviru projekta za širitev obrtne cone na Malnišču. Medverska srečanja Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) ulici v Gorici bo danes ob 17.30 srečanje v okviru 20. dneva vzpostavljanja dialoga med katoličani in Judi; prisotna bosta rabin iz ljubljanske sinagoge Ariel Haddad in katoliški duhovnik Santi Grasso. Medversko srečanje bo tudi v torek, 19. januarja, ob 20.30; v cerkvi v Podturnu bodo spregovorili katoliški duhovnik Cabass, evangeličanski pastor For-nerone in pravoslavni duhovnik Deac. Tretje in zadnje medversko srečanje bo v petek, 22. januarja, ob 20.30 v cerkvi v Podturnu; pogovarjala se bosta Federico Grosso in val-deški pastor Paolo Ricca. Poklic coprnice Mice V Kulturnem domu v Gorici bo danes ob 11. uri tretji dogodek iz niza »Komigo Baby - Mama, očka ... gremo v gledališče!«. Na vrsti bo predstava Boštjana Štormana »Poklic co-prnice Mice« v priredbi gledališke skupine Desni žepek iz Ljubljane. Kuhanje zdrave hrane Društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj, ki je izpeljalo dobro obiskano predavanje na temo moderne in naravne prehrane, je organiziralo še tečaj kuhanja oz. priprave zdrave hrane. Potekal bo jutri, 18. januarja, z začetkom ob 18. uri v Lokandi De-vetak na Vrhu; obvezna je predhodna prijava na tel. 329-4006925 (Vin-cenza) ali 328-3717328 (Štefan). O Furlanih v Furlaniji V četrtek, 21. januarja, ob 10. uri bo v Katoliški knjigarni v Gorici srečanje ob kavi z novo številko Izvestja, ki je posvečena Furlanom v Furlani-ji. Pogovor s sodelavci novogoriške Raziskovalne postaje ZRC SAZU bo povezovala Danila Zuljan Kumar. Zapustila nas je naša draga Adriana Graunar Žalostno vest sporočajo nečakinja Manuela in bratje Aldo, Jordan ter Drago z družinami Pogreb bo v ponedeljek, 18. januarja 2016, ob 11.00 v ločniški cerkvi. Ločnik, 18. januarja 2016 Učiteljici Manueli, topel objem ob izgubi drage tete. Otroci in starši 4. razreda osnovne šole iz Štandreža ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Pepija (Jožefa) Bevčarja se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so mu bili ob strani in ki so ga pospremili na zadnji poti. Svojci PRIREDITVE, KRIŽANKA Nedelja, 17 . januarja 2016 2 1 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Velika dvorana V nedeljo, 17. januarja, ob 17.00 / Vladimir Vladimirovič Majakovski: »Mi-sterij buffo«. Stalno gledaličše FJK - Il Rossetti Dvorana Generali V sredo, 20. januarja, ob 20.30 / Mark Medoff: »Figli di un dio minore« / Režija: Marco Mattolini / Ponovitev: v četrtek, 21. januarja, ob 20.30. V sredo, 27. januarja ob 20.30 / Claudio Fava: »La pazza della porta accan-to« / Režija: Alessandro Gassmann / Ponovitve: od četrtka, 28. do sobote, 30. ob 20.30 in v nedeljo, 31. januarja ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 17. januarja, ob 17.00 / Dušan Kovačevic: »Doktor Šuster« / Dramaturg: Mila Lazic / Režija: Helena Pe-tkovic / Ponovitve: v torek, 19. ob 19.30, v sredo, 20. in v četrtek, 21. ob 21.00, v petek, 22. ob 19.30, v soboto, 23. ob 21., v nedeljo, 24. ob 17.00, v torek, 26. ob 19.30, v sredo, 27. in v četrtek, 28. ob 21.00, petek, 29. ob 19.30, v soboto, 30. ob 21.00 in v nedeljo, 31. januarja, ob 17.00. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 19. januarja, ob 20.45 / Giuseppe Fiorello in Vittorio Moroni: »Giuseppe Fiorello in: Penso che un so-gno cosi...«. / Režija: Giampiero Sola-ri / Ponovitve: v sredo, 20. januarja ob 20.45. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V nedeljo, 17. januarja, ob 17.00 / Georges Feydeau: »Sarto per signora« / prevod, gledališka preureditev in režija: Valerio Binasco. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Veliki oder V torek, 19. januarja, ob 20.00 / Gregor Brazel: »Krvava gora« / Ponovitev: v sredo, 20. janurja ob 20.00. V sredo, 20. janurja, ob 20.00 / Rainer Werner Fassbinder: »Grenke solze Petre von Kant«. / Ponovitev: v petek, 22. janurja ob 20.00. V sredo, 27. januarja, ob 11.00 in ob 20.00 / Andrej E. Skubic: »Hura, Nos-feratu!« / Ponovitve: v četrtek, 28. ob 20.00. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V petek, 22. januarja, ob 17.00 / Friedrich Karl Waechter: »Šola za klovne« / Ponovitev: v soboto, 23. januarja ob 11.00. Mala drama V petek, 22. januarja, ob 20.00 / Sta-nis\\u0142aw Ignacy Witkiewicz: »Ponorela lokomotiva« / Ponovitev: v soboto, 23. januarja ob 20.00. V sredo, 27. januarja, ob 20.00 / Peter Semolič: »Dvigalo«. V petek, 29. januarja, ob 20.00 / Čakajoč Supermana: »A.B.S.I.N.T.« V soboto, 30. januarja, ob 20.00 / William Shakespeare: »Soneti«. MGL Veliki oder Jutri, 18. januarja, ob 19.30 / Črna komedija / Arthur Schnitzler: »Vrtiljak«. / Ponovitev: v četrtek, 21. januarja, ob 19.30. V torek, 19. januarja, ob 18.00 / Drama / Henrik Ibsen: »Peer Gynt«. / Ponovitev: v torek, 26. januarja, ob 15.30. V sredo, 20. januarja, ob 19.30 / Komedija / Matjaž Zupančič: »Vorkšop na Moljera«. Mala scena V ponedeljek, 18. januarja, ob 20.00 / drama / Simona Hamer (po motivih Prežihovega Voranca): »Samo-rastniki«. / Ponovitev: v torek, 19. ob 18.00. V sredo, 20. januarja, ob 20.00 / Komedija / George Axelrod: »Sedem let skomin«. V četrtek, 21. januarja, ob 20.00 / Komedija / Daniel Glattauer: »Čudežna terapija«. / Ponovitev: v torek, 26. januarja, ob 18.00. V ponedeljek, 25. januarja, ob 20.00 / Komična drama / Nejc Gazvoda: »Menjava straže«. Studio Jutri, 18. januarja, ob 20.00 / Drama / Ingmar Bergman: »Pogovori na štiri oči«. / Ponovitev: v četrtek, 21. januarja, ob 20.00. GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK - Il Rossetti Dvorana Generali V nedeljo, 17. januarja, ob 16.00 / mu- zikal / Billy Elliot / libretto in teksti Lee Hall prevzeto od filma Stephena Dal-dryja. / glasba: Elton John. V soboto, 13. februraja, ob 21.00 / koncert / Nastopa Carmen Consoli. Gledališče Verdi V petek, 29. januarja, ob 20.30 / opera / Alexandre Soumet: »Norma (Norma ou L'infanticide)« / Libretto: Felice Romani / Glasba: Vincenzo Bellini / Dirigent: Fabrizio Maria Carminati / Režija: Federico Tiezzi / Ponovitve: v soboto, 30. in v nedeljo, 31. januarja, ob 16.00, v torek, 2. v četrtek, 4. in v soboto, 6. februarja, ob 20.30. Gledališče Miela Danes, 17. januarja ob 16.30 / ples / »Note in caffe: Permette un tango?«. Tetris (Ul. della Rotonda3) V soboto, 23. januarja ob 21.30 / hardcore večer / Nastopata: CGB (hardcore, Imperia) in Eversione (hardcore, Imperia). Sledi Dj set Mister X. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V četrtek, 21. januarja ob 19.30 / Opera /Giuseppe Verdi: »Otello« / Ponovitve: v soboto, 23. ob 19.30, v ponedeljek, 25. ob 16.00, od torka 26. do petka, 29., ob 19.30 in v nedeljo, 31. ja-nurja, ob 16.00. Kino Šiška V četrtek, 21. januarja, ob 21.00 / koncert / Nastopa: Manu Delago Handmade & All Strings Detached. V ponedeljek, 25. januarja, ob 20.00 / Januarska kataklizma / Nastopajo: »Ka-taklysm, Septicflesh in Aborted«. V četrtek, 28. januarja, ob 21.00 / Indeks Lekcija / Com Truise (Ghostly International). V petek, 29. januarja ob 21.00 / koncert / »Hexenbrutal Trio - predstavitev albuma«. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. / Na ogled je tudi stalna razstava »Podobe Krasa« / In-fo.:gradstanjel@guest.arnes.si TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Iz sveta glasbe REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV sestavil lako ameriški boksar cassiusclay (muhammad) beri primorski dnevnik zimsko oblačilo alojz rebula tvegana napoved nekdanja italijanska liberalna stranka izrez filmskega prizorišča Cisto na začetku mesto v prekmurju prebivalec "novega sveta" tisoč kilogramov kostnica izdajalec, judež kraj ob sotli na kozjanskem antična ljubljana hlod, panj začetek vaje sl. alpinist (franc) mesto na japonskem sirski predsednik surovina za sveče žensko dalmatinsko ime antonello venditti neprofe-sionalec / raymond chandler prvi mitološki letalec odlicen španski nogometaš gora v julijskih alpah primorski dnevnik, tvoj dnevnik star izraz za žalost, bolečino jože cej italijanski rdeči križ mesto v franciji ozek konec polotoka evropsko ime za višje kitajske uradnike igralec v gledališču iztok furlanič ameriški filmski igralec (gary) sozvočje tonov, sozvok pečica za pečenje na žaru hiter tek nekdanji predsednik skgz (boris) vek, daljše obdobje neodločen človek zdravniško potrdilo am. vesoljska agencija opolzki spisi, filmi, slike znamka uubl.piva vrečica za-prtotrosnic življenjska tekočina bogastvo gozdov rusjanovo letalo naroči se na primorski dnevnik kem. znak za litij narava, čud renzo arbore anton petje župančičeva nedokončana pesnitev it. režiser (sergio) tanja romano vrsta lovskih pušk očrt, prikaz dolinski družbenopolitični delavec arabski žrebec najdebe-lejši prst na roki ali nogi vojaško oklepno vozilo umetnost (lat.) mesto v nigeriji SLOVARČEK - EPINAL = mesto v Franciji • ILA = mesto v Nigeriji • IMENO= kraj na Kozjanskem • ISE = mesto in zaliv na japonskem otoku Honšuju • MAP = angleški humanist • NORIS = italijanska filmska igralka, ruskega rodu 22 Nedelja, 17. januarja 2016 RADIO IN TV SPORED ZA DANES IRIS KOPER _RAI3bis_ SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 _RAJI_ 6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.15, 20.00, 23.35 Dnevnik 9.45 Dreams Road 10.30 A Sua immagine, vmes maša in Angelus 12.20 Linea verde 14.00 L'arena 15.50 Verska oddaja 17.20 Dome-nica In 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Af-fari tuoi 21.30 Nad.: Tutto puö succedere _RAI2_ 6.30 Memex - La scienza raccontata dai protagonisti 6.55 Serija: Heartland 8.20 Viaggi da record 8.45 Serija: Il nostro ami-co Charly 9.301 nostri amici animali 10.15 Cronache animali 11.00 Mezzogiorni in famiglia 13.00 17.05, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.10 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 1121.00 Serija: N.C.I.S. 21.45 Serija: Limitless 22.40 La domenica sportiva _RAI3_ 6.00 Fuori orario 7.15 Serija: Zorro 8.00 Film: Cronaca familiare (dram.) 9.50 La quarta eta 10.30 Community - Le storie 11.10 12.10 Rubrike 12.00 14.00, 15.00, 18.55, 23.30 Dnevnik in vreme 12.25 Il posto giusto 13.15 Correva l'anno 14.30 In 1/2 ora 15.05 Kilimangiaro 20.00 Blob 20.10 Che tempo che fa 21.45 Presa diretta 23.45 Gazebo _RAI4_ 13.45 Film: Corsari (pust.) 15.45 Intelligence 17.10 Novice 17.15 Flashpoint 19.25 Once Upon a Time 20.10 Ghost Whisperer 21.10 Film: Be Cool (kom., '05, i. J. Travolta) 23.10 Fargo _RAI5_ 13.35 Le Alpi viste dal cielo 14.35 Inarre-stabili forze della natura 15.35 Gledališče: Tote, letture, suoni, lezioni 17.55 Novice 18.00 Vi presento i nostri 18.35 Petruška 19.35 Božični koncert 20.45 Le lezioni dei maestri 21.15 Human Planet 22.15 Nilo re dei fiumi 23.10 Film: The Lady (dram.) RAI MOVIE 13.40 Moviextra 14.15 Film: Teresa Man-ganiello - Sui passi dell'amore (dram.) 16.00 Film: Il computer con le scarpe da tennis (kom., '69, i. K. Russell) 17.40 Novice 17.45 Film: Americano rosso (kom., It., '91) 19.30 Film: L'albero (dram.) 21.15 Film: The Master (dram., '12, i. P. S. Hoffman) 23.45 Film: Babycall (horor, '11, i. N. Rapace) RAI PREMIUM 13.05 Serija: Perception 14.35 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.40 Nad.: Tutto puo succedere 16.25 CultFic-tion 16.45 Nad.: Un commissario a Roma 17.50 Novice 17.55 Nad.: Rosso San Valentino 19.40 Nad.: Il maresciallo Rocca 21.20 Stasera tutto e possibile _RETE4_ 7.55 Media Shopping 8.25 Serija: Due per tre 8.55 Ieri e oggi in TV 9.10 Confessione Reporter 10.00 Maša 10.50 Le storie di viag-gio a... 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Il comandante Florent 13.50 Don-navventura 14.50 Serija: Suor Therese 17.00 Film: Mannaja (vestern, '77) 19.30 Dentro la notizia 19.50 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Chissa perché... capitano tutte a me (kom., It., '80, i. B. Spencer) 23.25 Film: Il ritorno del Monnezza (det., It., '05) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.10 Le frontiere del-lo spirito 9.50 Bella piu di prima 11.00 Le storie di Melaverde 12.00 Melaverde 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Domenica Live 18.45 21.10 Nad.: Il segreto 20.40 Show: Paperissima Sprint 23.30 X-Style _ITALIA1_ 6.50 Risanke in otroške serije 8.35 Film: Lupin III - Il tesoro degli avi (anim.) 10.20 Film: Teste di cocco (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.55 Film: Sheena, regina della giungla (pust., '84) 16.15 Film: Il mistero della pietra magica (fant.) 18.00 19.00 Nan.: Camera Café 19.20 Film: 10.000 AC (pust.) 21.25 Film: L'alba del pianeta delle scim-mie (zf, '11, i. J. Franco) 23.35 Film: Blu profondo (horor) 12.50 Film: Intervista col vampiro (fant., '94, i. T. Cruise, B. Pitt) 15.15 Film: Li trovero ad ogni costo (dram.) 17.00 Film: La male-dizione dello scorpione di giada (kom., '01, r. in i. W. Allen) 19.05 Film: Uno tranquillo weekend di paura (pust., '72) 21.00 Film: Ipotesi di reato (triler, '02, i. B. Affleck) 23.00 Film: Nel nome del padre (dram., '93) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.30 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 L'aria che tira - Il diario 11.00 Gustibus 11.45 Tagadà 14.00 Kronika 14.20 Serija: La libreria del miste-ro 16.00 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 Fuori Onda 21.10 Film: Philadelphia (dram., '93, i. T. Hanks) 23.30 Film: The Fan - Il mito (dram., '96, i. R. De Niro) _LAZD_ 6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 17.10 I menu di Benedetta 13.05 19.20 Chef per un giorno 15.10 Non ditelo alla sposa 18.55 Dnevnik 19.00 Food Maniac 21.30 Croz-za nel Paese delle Meraviglie TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 Apriti cielo 10.35 La parola del signore 14.0020.05 Qui studio a voi stadio 19.00 Il caffè dello sportivo 19.30 23.00 Dnevnik 19.45 Qua la zampa 19.50 Dodi-ci minuti con Crisitna 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta _LAEFFE_ 13.00 18.05 Viaggi nudi e crudi 14.05 Pos-so dormire da voi? 16.05 Film: Quel che resta di mio marito (kom., '06, i. J. Lange, K. Bates) 19.05 Bourdain: Cucine segrete 20.00 Il cuoco vagabondo 21.05 Nad.: Mildred Pierce 23.10 Film: Soul Kitchen (dram.) _CIELO_ 12.00 Most Dangerous - Pericolo reale 13.00 Novice 13.15 20.15 Affari di famiglia 14.15 Film: Hell - Esplode la furia (akc.) 16.00 Film: Sex Movie (kom.) 17.45 Film: Sharknado (zf) 19.15 Affari al buio 21.15 Film: The Mechanik (akc.) _DMAX_ 12.30 Come è fatto il cibo 13.20 Orrori da gustare 14.10 La prova del diavolo 15.05 Flip Men 15.55 21.10, 23.45 Affari a quattro ruote 17.45 Supercar: auto da sogno 18.35 Affari in valigia 19.30 Te l'avevo det-to 20.20 Banco dei pugni 22.00 Nudi e cru-di 22.55 River Monsters SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.55 Sledi 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.0017.00, 18.55, 21.45 Poročila, šport in vreme 13.25 Ansambel Biseri 14.55 Film: Dnevi vina in vrtnic (dram., '62) 17.20 Vikend paket 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Broadc-hurch 20.50 Intervju 22.10 Dok.: Rušenje tabujev - Vojna proti drogam 23.10 Film: Pogum (dram.) SLOVENIJA2 7.05 Izraelski komorni orkester 8.00 Avto-mobilnost 9.10 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (ž), 1. vožnja 10.25 Alpsko smučanje: SP, slalom (m), 1. vožnja 11.25 Smučarski teki: ekipni sprint 12.35 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (ž), 2. vožnja 13.15 Nogomet: FIFA magazin - Pot v Rusijo 13.45 Smučarski poleti: SP (m), ekipna tekma 16.00 Alpsko smučanje: SP, slalom (m), 2. vožnja 16.50 Biatlon: SP (ž), štafeta 17.25 Smučanje prostega sloga: snežni kros 18.05 Rokomet: EP (m), Srbija - Francija 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Dok.: Vse ali nič 21.00 Serija: Vera 22.30 Vikend paket 23.40 Zvezdana 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovice 14.30 Tednik 15.00 Vrt sanj 15.40 Dok. odd.: K2 16.05 Folkest v Kopru 16.55 Najlepše besede 17.30 Osebnost Primorske 19.00 22.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod-Zahod 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Smučarski skoki: SP 22.30 Alpe Jadran 23.00 5. Mednarodni zborovski festival Koper 23.35 Sredozemlje _POP TV_ 7.00 Risanke, otroške in zabavne serije 11.05 13.15 Tv prodaja 11.20 Film: Ramona in Beezus (kom.) 13.30 Zdravo hujšanje 14.20 Film: Vrtinec izsiljevalcev (triler) 16.00 Film: Vse je mogoče (kom., '09, i. E. Murphy) 17.55 Nad.: Usodno vino 18.55 Novice in vreme 20.00 Film: Pingvini gospoda Popperja (druž., '11, i. J. Carrey) 21.40 Film: Seks v mestu (kom., '08, i. S. J. Parker) _KANAL A_ 7.00 Risanke in otroške serije 7.2018.15 Pozor, priden pes! 7.5013.20 Serija: Novo dekle 8.1519.30 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.40 Serija: Veliki pokovci 9.05 Nan.: Šola za prvake 9.40 Nad.: Učitelj 10.10 Tv prodaja 10.25 Top Gear 11.30 Hitri tečaj Richarda Hammonda 12.25 Serija: Nezmotljivi čut 13.50 Film: Scott Pilgrim proti vsem (kom.) 15.50 Film: 007 - Dovoljenje za ubijanje (akc.) 18.45 Pazi, kamera! 20.00 Film: Mandžurski kandidat (tri-ler) 22.20 Film: Semi-pro (kom.) PLANETTV 11.05 Nan.: Vojaške žene 12.00 Hiša vaših sanj 13.00 Stroga ljubezen 13.55 Mladi kuharski mojster 14.50 Film: Osem ujetih (pust.) 17.00 23.25 Dok.: Galileo 18.00 21.10 Danes 18.25 Planet Zvezde 18.50 Vreme in šport 19.00 Film: Preživetje (akc., '11, i. L. Neeson) 21.25 Film: Obtožena (dram.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Nedeljska maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Neposredni prenos božičnega koncerta Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Na -/ športnih igriščih; 15.30 DiO; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Sonoramente classici; 10.00, 13.00, 14.00, 19.00, 20.00, 20.30, 22.00 Glasba; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Os-servatorio; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 15.00 Ferry Sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 21.30 So-noricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP & OVEN 21.3.-20.4.: Imeli boste veliko pozitivne energije, zato boste zelo družabni. Na delovnem mestu vam bo koncentracija pomagala pri zasledovanju uspehov. Ljubezen: odlično! irn^* BIK 21.4.-20.5.: Pričakujete si lahko dinamiko na ljubezenskem področju. Možni so zapleti, saj se vaša pričakovanja ne bodo ujemala z resničnostjo. Posel: imeli boste veliko dobrih idej. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Glede neke osebne težave lahko pričakujete pomoč prijateljev. Pazite, da se boste iskreno zaupali v pogovoru, ki vas bo osvobodil verige, na katero ste priklenjeni. RAK 22.6.-22.7.: Prijateljska razmerja bodo zelo napeta, predvsem v odnosu z neko osebo boste le težko premagovali jezo. Morda ni vse tako črno-belo, kot se vam zdi. y^ LEV 23.7.-23.8.: Vezani levi (^^r boste zelo posesivni, motila vas bo vsaka malo sumljiva in vam nerazumljiva partnerjeva poteza. Pazite, da to ne bo imelo nasprotnega učinka od želenega. DEVICA 24.8.-22.9.: Rešili bo-^^ ste neke čustvene težave, v katerih ste se znašli pred kratkim. Tudi na delovnem mestu se bodo pojavile neke težave, a jih boste s pravim odnosom lahko rešili. Nedelja, 17. januarja Rai storia, ob 21.30 VREDNO OGLEDA Milk ZDA 2008 Režija: Gus Van Sant Igrajo: Sean Penn, Emile Hirsch, Josh Brolin, Diego Luna, James Franco in Alison Pill V svojevrstnem portretu časa, ki dovršeno pripoveduje sedemdeseta leta med New Yorkom in San Franciscom, nam Gus Van Sant opisuje življenje Milka. Harvey Milk je borec za pravice homoseksualcev, čigar trud je močno vplival na delo organizacij, ki se borijo za pravice ne le gayev, temveč tudi ostalih marginaliziranih skupin, kot so takrat bili temnopolti, Azijci in upokojenci. Ko Harvey ugotovi, da se bo lažje boril za svoje pravice skozi politični akti-vizem, kandidira za mestno oblast ter leta 1977 postane prvi deklarirani ho-mosekualec v ZDA, ki je izvoljen v politični sistem. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V va- ^ ^ šem življenju se bo pojavila nova oseba, ki bo v vaš vsakdanjik prinesla precej novosti. Bodite previdni, da se ne boste prepustili popolnoma dogajanju. Denar: dobro. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Izkoristite naval ustvarjalne energije in jo usmerite v izzive na delovnem mestu. Kolektiv vas potrebuje na čelu ekipe, vodstveno boste prav tako dobro razpoloženi. STRELEC 23.11.-21.12.: Poslovno bo teden manj uspešen. Nekako se ne boste mogli prebuditi iz apatije, ki se vas je lotila prejšnji teden. Prihodnje dni se raje posvetite sebi in rešite neke stvari. KOZOROG 22.12.-20.1.: Zelo pogumni boste, brez zadržkov se boste lotili obveznosti, ki vas bodo navdale z novim zagonom. Če vas bodo v službi čakala rutinska opravila, boste trpeli. VODNAR 21.1.-19.2.: V ljubezenskem odnosu si boste želeli resnicoljubnost, vendar ne boste preveč nezaupljivi. Iskali boste iskren pogovor s partnerjem, on pa ne bo dojemljiv za vaše skrbi. RIBI 20.2.-20.3.: Velika dinamika preteklih dni vas je pustila zmedene in neuravnotežene v odnosih. Negotovost glede etičnega vidika dogajanja vas je še bolj zmedla. V tokratnem Koroškem obzorniku ob 12.00 boste lahko slišali ocene ob koncu leta, ki jih bodo podali predsedniki krovnih političnih in kuturnih organizacij Koroških Slovencev. Sogovorniki se bodo dotaknili tudi pereče teme v vrstah slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in sicer težkega finančnega položaja časopisa Novice. Gostji oddaje Istrska srečanja ob 14.15 bosta Marija Panger in Rozana Prešern iz Kort, mati in hči, ki skrbita za ohranjanje kulturne dediščine izolskega zaledja tako v besedi, oblačilih, običajih kot tudi v pripravi sladic in drugih istrskih dobrot. Obe sta zelo aktivni v turističnem društvu Šparžin, Rozana je tudi njegova predsednica. V oddaji Z naših prireditev ob 17.30 pa bo na sporedu neposreden prenos koncerta božičnih pesmi, ki bo od 17.00 dalje v stolnici sv. Justa v Trstu v organizaciji Zveze cerkvenih pevskih zborov. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 17. januarja 2016 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fat-ti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? - Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Il paradiso delle signore 23.30 Porta a porta RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.30 Sorgente di vita 8.00 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30, 17.45 Rubrike 10.30 Cronache ani-mali 11.001 fatti vostri 13.00 18.20, 20.30, 22.45 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Hawaii Fi-ve-0 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Zio Gianni 21.10 LOL 21.15 Boss in incognito 23.00 Film: Chloe - Tra seduzione e inganno (tri-ler, '09, i. A. Seyfried, J. Moore) RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nel-la prateria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole liana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Ieri e oggi in TV 16.50 Serija: Il ri-torno di Colombo 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta Colonna _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uo-mini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza 21.10 Film: Sole a catinelle (kom., It., '13, i. C. Zalone) 23.20 Film: Area Paradiso (kom., It., '12, i. D. Abatantuono) _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otroške oddaje 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Ever-wood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.25 Nan.: 2 Broke Girls 15.50 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.35 Serija: Mike & Molly 18.00 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: 2 Fast 2 Furious (akc., '03, i. P. Walker) _IRS_ 13.50 Film: Le vergini di Roma (dram., '61) 15.35 Film: Paolo il freddo (kom., It., '74) 17.30 Note di cinema 17.35 Film: Un buco in fronte (vestern, '68) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.05 Ulisse: il piacere della scoperta 23.05 Il processo del lunedi _RAI4_ 12.55 Heroes 14.25 Fairy Tail 15.25 Streg-he 17.40 Novice 17.45 Rookie Blue 19.15 Web Series Collection 19.20 Supernatural 20.10 Ghost Whisperer 21.10 Trono di spade 22.20 Black Sails 23.20 The White Queen _RAI5_ 13.50 Le Alpi viste dal cielo 14.50 Inarre-stabili forze della natura 15.40 Dok. film: Dancing with Maria 17.15 Alain Platel: Il senso della danza 17.50 Novice 17.55 20.40 Passepartout 18.30 Grandi giardini di Francia 19.40 La liberta di Bernini 21.151 grandi della letteratura italiana 22.15 Gledališče: La solitudine di un portiere 22.50 Gledališče: La scuola dei geni RAI MOVIE 14.15 Film: If Only (dram., '04, i. J. L. Hewitt) 15.55 Film: L'ospite inatteso (dram.) 17.40 0.40 Novice 17.45 Film: Goodnight for Justice (vestern, '11) 19.25 Film: Ec-cezzziunale veramente - Capitolo secon-do... me (kom., It., '06, r. C. Vanzina) 21.15 Film: Le pistole dei magnifici sette (vestern, '69) 23.05 Film: Harley Davidson e Marlboro Man (akc., '91) RAI PREMIUM 11.35 Nad.: Un posto al sole 12.30 Serija: Il maresciallo Rocca 13.25 Nad.: Le ragaz-ze di piazza di Spagna 13.50 Nad.: La ladra 14.50 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.55 Nad.: Cuori rubati 15.55 Nad.: Un medico in famiglia 17.50 Novice 17.55 Serija: Cedar Cove 18.45 Nad.: Pasión Prohibida 19.35 Nad.: Terra nostra 20.20 Nad.: Una grande famiglia 21.20 Serija: Perception 23.00 Serija: Lady Cop _RETE4_ 6.50 Nad.: Quincy 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita- 21.00 Film: J. Edgar (biogr., '11, i. L. Di-Caprio) 23.35 Film: Flags of Our Fathers (voj., '06, r. C. Eastwood) _laz_ 6.30 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: Il commissario Cordier 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Film: King Arthur (pust., '04, i. C. Owen, K. Knightley) 23.30 Serija: 1992 _lazd_ 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.00 11.50, 19.00 Cuochi e fiamme 9.00 15.20 I menu di Benedetta 12.55 0.45 Serija: In Treatment 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 17.05 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Love N'Dancing (dram.) 23.30 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Aktualno: Musa Tv 13.1517.55, 20.25 Oggi e 13.2017.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 23.30 Košarka: Pallacanestro Trieste - Basket Mantovana 18.00 Trieste in diretta 19.05 Dodici minuti con Cristina 19.20 Qua la zampa 20.00 Happy Hour 20.15 Italia economia e prometeo 21.00 Il caffe del-lo sport 22.30 Il caffe dello sportivo _LAEFFE_ 11.00 14.00, 20.00 Il cuoco vagabondo 13.05 Bourdain: Cucine segrete 15.00 Chef Sara in Asia 15.55 19.00 David Rocco: Dolce vita 17.00 Jamie Oliver: Super Food 17.55 Jamie: Ricette a 5 euro 21.05 Film: I gatti persiani (dram.) 23.05 Film: Happy Few - Ama chi vuoi (dram.) Fratelli in affari 17.15 Tiny House - Picco-le case per vivere in grande 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Re-pli-Kate (kom.) _DMAX_ 13.20 Recupero crediti 14.10 20.20 Banco dei pugni 15.05 22.00 Nudi e crudi 15.55 Turtleman 16.50 Affari a quattro ruote 17.451 mag-hi delle auto 18.35 Come e fatto 19.30 Affare fatto! 21.10 Nelle fauci del predatore 23.00 Z Nation 23.50 Video del tubo SLOVENIJA1 6.05 Utrip 6.20 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.15 Sladkanje z Rachel Allen 10.3510 domačih 11.05 18.20 Kviz: Vem! 11.50 NaGlas! 12.20 Nad.: Kako sem videl svet izpod mize 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.30 Panoptikum 14.35 Duhovni utrip 15.10 Dober dan, Koroška! 15.4018.15 Risanke 16.25 Točka preloma 17.30 Dok. serija: V svojem ritmu 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 23.05 Umetni raj 23.40 Kitajska simfonična glasba SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.05 Zgodbe iz školjke 8.40 Točka 9.40 Dok.: Strah ostane 11.05 17.00, 23.50 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.20 Polnočni klub 15.30 Ljudje in zemlja 16.20 Avto mobilnost 18.00 Rokomet: EP (m), Slovenija - Španija 20.00 Nad.: Zakon srca 20.50 Nad.: Darilo 22.20 Spomini _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 23.55 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.25 5. Mednarodni zborovski festival Koper 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 TG dogodki 17.25 Istra in... 18.00 23.20 Športel 18.35 23.50 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Športna cona 20.00 Sredozemlje 20.30 City Folk 21.00 Meridiani 22.15 Glasba zdaj 22.50 Sprehodi _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.45 9.50, 11.10, 12.35 Tv prodaja 9.00 12.50 Dr. Oz 10.20 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 11.25 Velika angleška pekarija 13.50 Serija: Zdravnica malega mesta 14.45 Nad.: Plamen v očeh 15.50 Nad.: Italijanska nevesta 16.45 18.55, 21.50 Novice 17.55 Nad.: Usodno vino 20.00 Film: Kje sta Morgano-va? (kom., '09, i. S. J. Parker, H. Grant) 22.25 Serija: Kosti 23.15 Serija: Buden KANAL A Ponedeljek, 18. januarja Canale S, ob 21. uri VREDNO OGLEDA Sole a catinelle Italija 2013 Režija: Gennaro Nunziante Igrajo: Checco Zalone, Marco Pao-lini Skoraj osem milijonov gledalcev si je do danes ogledalo najnovejše Zalo-nejevo delo Quo vado, ki je na sporedu v italijanskih filmskih dvoranah od prvega dne letošnjega leta. Gre za rekord, ki ga italijanski film še ni dosegel. Tako je Zalone prekosil tudi samega sebe in svoj prejšnji film Sole a cattinelle, ki je mogoče še bolj zabaven in smešen od zadnjega. Checco je v tistem delu družinski oče, ki prodaja hišne sesalce in obljubi sinčku, da ga bo peljal na počitnice, če mu bo prinesel odlično spričevalo. Ni-colo se zelo potrudi a ekonomska kriza ne omogoči očetu, da bi obdržal obljubo. Zato se Checco odloči, da se s sinom odpravita na dokaj originalne počitnice: odpotujeta na jug Italije, v Molise, h Checcovim sorodnikom, da bi jim prodala čimveč sesalcev. Na poti pa srečata tudi staro očetovo zelo premožno znanko, ki jima bo res omogočila dokaj posebne počitnice ... PLANET TV 7.00 SKL - Sport mladih 7.30 Pazi, kamera! 8.05 12.55 Serija: Odbita rodbina 8.30 13.50 Serija: Mrhi za šankom 8.55 Risanke 9.35 Top Gear 10.30 11.45, 13.20 Tv prodaja 10.45 18.55 Serija: Komisar Rex 12.00 17.05 Serija: Detektiv na Floridi 14.20 Film: Pingvini gospoda Popperja (druž., '11, i. J. Carrey) 16.10 20.00 Serija: Kar bo, pa bo 18.0019.50 Svet 21.00 Film: Beg iz New Yorka (akc., '81, i. K. Russell) 22.50 Film: Predator (akc., '87, i. A. Schwarzenegger) 13.30 Nan.: Prijatelji 14.05 Nad.: Talenti v belem 15.05 Ellen 16.05 Nad.: Želite, milord? 17.10 Nad.: Esperanza 18.10 Film: Dijaška kraljica (dram.) 20.00 22.55 Danes 20.25 Planet Debate 20.50 Vreme in šport 21.00 Film: Ljubezen med svetovoma (dram.) 23.15 Serija: Kako se izmazati z umorom RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: Začnimo skupaj; 9.00 Skupaj zmoremo; 10.10 Prva izmena: Vračanja h glasbi (pripravlja Tomaž Simčič); 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Bruno Volpi Lisjak: Vojn po morju - 6. nad., sledi Music box; 18.00 Hevreka - Iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 7.00 Jutranjik; 7.30 Kotiček za jeziček; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.30 Poročila; 9.00, 11.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.00, 11.45 Pesem in pol; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 15.30 DiO; 16.30 Z vročega asfalta; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il giornale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.05 Rubrica Sissa; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 20.00, 22.30, 23.35 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 19.30 Il giornale della sera; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. CIELO 12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia 16.1518.15 DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V sklopu tedenskega niza Pogled skozi čas bo ob 11.15 na sporedu tretje nadaljevanje iz niza Bogdan Berdon: strast besede in dejanj. V prejšnji oddaji nam je dr. Berdon pripovedoval o svoji aretaciji v Ricmanjih in o jetništvu in mučenju na sedežu posebnega inšpektorata na Ulici Colonia. Collottijeva tolpa ga je nato predala nemškim oblastem. Danes bo obujal spomine na čas, ki ga je prebil v zloglasnem tržaškem zaporu Coroneo. Po 12.00 pa bodo v goriškem studiu v okviru Studia D govorili o naturopatiji in človekovi lastni moči zdravljenja. Pri pogovoru sodelujeta Samo Lutman, vodja Šole za evolutivno na-turapatijo iz Nove Gorice in učenka Ksenia Panareo. V tokratno oddajo Hevreka ob 18.00 uvrščamo drugi del prevoda "lectio magistralis", s katero je guverner Banke Italije Ignazio Visco sprejel častni magistrski naslov v statističnih vedah s strani tržaške univerze. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Nedelja, 24. januarja 2016 1 7 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E BAD MITTERNDORF - Peter Prevc je prevzel vodstvo po tretji seriji svetovnega prvenstva v smučarskih poletih na Kulmu, ker pa četrte zaradi premočnega vetra niso izvedli, je s tem osvojil naslov prvaka. Z 244 metri je za meter izboljšal svoj petkov rekord letalnice in zbral 640,2 točke. Drugi je bil vodilni po prvem dnevu Norvežan Kenneth Gangnes (238,5 m, 636,8). »Želel sem si skočiti še četrtič. Moram reči, da je nenavaden občutek, ko v zabojniku izveš, da si prvak. Vesel sem, da sem pri dveh rekordnih poletih sploh obstal na nogah. Sezona je izjemna, od začetka v Klingethalu doslej so se nizali izjemni trenutki. Zelo sem vesel, da sem na SP prikazal tako dobre skoke. Zaenkrat moje delo in treningi potekajo dobro, vedno pa so možnosti za izboljšave in te bomo gotovo isl