Z izgubami moramo opraviti za večno!
Polletne bilance gospodarjenja so za nami. Situacija v šišenskih delovnih organizacijah ni ravno rožnata, a je tudi ne kaže dramatizirati. Zavedati se namreč moramo, da so se prav ob polletju pokazale še stare napake, ki pa so iz-stopile še bolj zaradi novega sistema zavaro-vanja plačil in ugotavljanja dohodka po plača-ni realizaciji. Za vse delovne organizacije pa je bilo preteklo obdobje značilno po tem, da so stabilizacijski programi predstavljali zgolj for-malnost, v katero niso bili vključeni neposredni proizvajalci. 42 delovnih organizacij je moralo do 25. avgusta poslati komisiji za družbenoeko-nomske odnose pri izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana-Šiška poročila o razlogih za slabše poslovanje, po vseh najbolj problematič-nih delovnih organizacijah pa bodo hodile »ob-cinske trojke«, ki bodo pregledovale stanje.
16 delovnih organizacij je takšnih, da izgube verjetno ne bodo odpravljene niti konec leta ali pa so izgube nastale zaradi nearejenosti dohod-kovnih odnosov med TOZD znotraj OZD.
Stagnacija prodaje je Tikiju »prinesla« ob polletju 2,56 milijona dinarjev izgube. Trgov-ske organizacije maja namreč niso hotele na-ročati bojlerjev. Tikiju ni preostalo drugega, kot da so najprej zmanjšali proizvodnjo na po-lovico, zatem pa še ustavili proizvodnjo. V skladiščih se jim je nabralo 50.000 bojlerjevl Kar na lepem se je prodaja zopet odprla in v skladiščih ni trenutno nobenega bojlerja. Pro-daja je že v juliju za petino presegla prodajo v lanskem juliju!
Iskra IEZ TOZD keramika je zabeležila iz-gubo okoli 4 milijone dinarjev. Kot izdelovalec polizdelkov za Iskrino tovarno v Sentjerneju ima prevelike proizvodne zmogljivosti. Iskali so možnost izvoza, vendar jim ga bražna orga-nizacija Iskra commerce ni mogla zagotoviti. Zato iščejo možnosti lastnega izvoza in pa pre-usmeritev proizvodnje na nove tehnologije.
V Donitu TOZD proizvodnja je nastala izgu-ba predvsem zaradi tega ker tuji kupci plaču-jejo šele po preteku 90 dni fn to je že »izguba« ob polletnih bilancah. Ker   kar   43   odstotkov proizvodnje filtrov in tesnil izvozijo, je »izgu-ba« kar precejšnja. V tej situaciji so se dvig-nile cene reprodukcijskega materiala — kar za 21  odstotkov, pa če  dodamo še manjša naro-čila   domačih  trgovskib.   organizacij,   je   razlo-gov za izgubo že preveč. V tej Donitovi TOZD so nezadovoljni tudi z notranjimi  odnosi, saj mora prav ta TOZD prispevati za stroške de-lovne  skupnosti skupnih služb kar  49 odstot-kov vseh sredstev v delovni organizaciji!
V  SloVinu TOZD Slovenija vino so ob pol-letju zabeležili izgubo okoli 28 milijonov dinar-jev, kar pa je posledica preteklih obdobij ne pa rezultat letošnjega gospodarjenja. Letos so nam-reč povečali storilnost za 21 odstotkov, imeli za 5 odstotkov manj zaposlenih, promet na doma-čem trgu so povečali za 14 odstotkov, izvoz pa za 24 odstotkov. Izguba je nastala predvsem za-radi neizplačanih izvoznih premij (35 milijonov din) in terjatev do tujih kupcev (20 milijonov din). Izdelali so tudi že nov stabilizacijski načrt, ki vsebuje tudi elemente notranje reorganiza-cije.
Plutal TOZD kovinska ima ob polletju sko-raj 2 milijona izgube. Razlog: pri vsakem nare-jenem pločevinskem zamašku »ustvarijo« za 3 pare izgube! Izhod je v združitvi z OZD Satur-nus. Komisiji za povezavo že delujeta v obeh delovnih organizacijah.
Lek TOZD Invest-servis sicer ni »naredil« kdo ve kako velike izgube, bolj preseneča dej-stvo, da delavci o izgubi sploh niso vedeli. Iz-guba pa je nastala zaradi nejasnosti notranje delitve dohodka, kar je dokaj čudno, če vemo, da ima Lek od 1711 zaposlenih kar 621 delav-civ v delovni skupnosti skupnih služb!
Viator TOZD mestni promet je poglavje za-se, ki teži vse Ljubljančane že nekaj let. Letoš-nje polletje so zaključili z 2,8 milijona dinarjev izgube.. Izvršni svet mesta in mestne skupščine bosta razvozljala kronični pojav izgub v mest-nfim in potniškem prometu.
Megrad TOZD nabava, prodaja ni izkazala velike izgube. Izguba je nastala zaradi neureje-nih dohodkovnih odnosov.
V Slovenija avtu TOZD Velo (kolesa, mope-di, motorji) so ob polletju ob 4,9-odstotnem po-večanju zaposlenih »ustvarili za prek 3 milijone dinarjev izgube. Tarejo jih predvsem večje za-loge, neizplačani prevozni stroški, krediti. Od-prava kronične izgube bo problematična.
OZD Sportoprema izkazuje izgubo samo za-radi neplačane realizacije vendar so tu proble-mi globlji. Delovni pogoji so namreč takšni, da bi morali to tovarno že zdavnaj zapreti, vse pa kaže, da organizacija sama finančno ni zmožna postaviti nove tovarne. Integracija, o kateri se pogovarjamo že dve leti, je nujno potrebna.
To je bil kratek pregled tistih TOZD, ki po-vzročajo največ »sivih las«. Resnici na ljubo pa je treba pripomniti še to, da dve tretjini šišen-skih delovnih organizacij še ni poslalo občinski skupščini analize gospodarjenja, ki so jo mora-le izdelati vse organizacije ob razpravi o osnut-ku zakona o združenem delu. Je to že dokaz, da se ob obravnavah členov zakona niso dotak-nili dosedanjih pomanjkljivosti, ki se kažejo tu-di v polletnih izgubah?!            Silvo MATELIČ