KO. 60

Ameriška Domovina
AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, MARCH 26, 1951
LETO Lil —VOL. LIL
Sodobni dogodki in komentarji
NORMAN THOMAS, znani
NOVI GROBOVI
Josephine Miklavčič
Po dolgi in mučm bolezni je umrla v Charity bonišnici v pe-sociahst, je napisal knjigo ‘A'tek zvečer Josephine Miklavčič, Socialist’s Faith” (Socialistova]rojena Hočevar, stara 45 let sta-vera). Thomas, ki mu tudi vsi nujoča na 1017 E. 64 St. Tukaj
nasprotniki priznavajo visoko inteligenco, integriteto in iskrenost načel, ugotavlja v tej svoji knjigi, “da je ameriški ekonomski sistem, ki je domi-
zapušča soproga Antona, 3 otroke, Jamesa, Bernice, Florence, vnukinjo Sandro — Kaj, 2 brata, Luke in Joseph Hočevar, 5 sester, Mrs. Mary Fabian, Mrs
nantno kapitalističen, sposoben Ann Burdelick, Mrs. Albina To-
nuditi ljudstvu najvišji življenjski standard na svetu, in ta sistem je odprl ambicioznim in marljivim ljudem več vrat do neodvisne samostojnosti kot je to niogla storiti katera koli druga dežela na svetu”. (Mimogrede bodi omenjeno, da je zapisal slično ugotovitev tudi A. Garden l. 1940, ko je bil še socialist. Ur.). O “socializmu”, kakršnega izvajajo komunistični totalitarci, pa pravi Thomas, da je to največji porog socializmu. “Ko se bo moral socializem zatekati k diktaturi za svoj obstoj, bo izgubil svojo lastno duš<^,” pravi Norman Thomas. — Želeti bi bilo, da bi slovenski “socialisti” in njihovi voditelji prebrali te '1 homasove ugotovitve ter se končno vendarle zavedli, kakšno farso uganjajo z načeli, ki so jih nekdaj kot socialisti izpovedovali in razširjali.
ENCIKLOPEDIJE so najbolj merodajni informacijski viri o 'vseh svetovnih dogodkih, o vseh Panogah znanosti in vede in o tisočerih drugih stvareh, o ker te?ih si želi človek avtentičnega pojasnila. V Sovjetski zvezi je zdaj v pripravljanju Sovjetska enciklopedija, v kateri bo povedano, da je Ameriška legija vojaških veteranov — organizacija vohunov in stavkolom-cev. Ameriška delavska federacija pa je “agencija wallstreet-skega komercializma”. — Pa to še ni vse! V Sovjetski enciklopediji bo tudi “avtentična” ugotovitev, da je “sovjetska zračna sila izvojevala zadnjo svetovno vojno. Ruski pomorski kapitan A. F. Mosjaski pa je bil prvi mož na svetu', ki je vzletel z letalom z motarsko pogonsko silo. To se je zgodilo še leta 1882 v bližini Peterburga” (poznejšega Petrograda in sedanjega Leningrada) . ■ ■
DVA ZNAČILNA DATUMA. Frankfurt, 10. junija 1945. — General Eisenhower je danes Prejel iz rok sovjetskega maršala žukova najvišje sovjetsko Pdlikovanje: Red zmage, ki ga doslej ni dobil še noben tujec 'in ki ga nosi samo 11 Rusov. — Drugi datum: Pariz, 5. januarja 1951: — Komunisti so organizirali velike protestne demonstracije proti generalu Eisenhower-h, ki je danes prispel v Pariz.
Ubogi Žukov! Kako malo spoštujejo komunisti sovjetska odlikovanja in kako žalostno, da ja isti žukov sedaj nevidni komandant kitajskih armad v Koreji. . .
REVOLUCIONARJI prav tako ali morda še bolj ljubijo u-9odje razkošja, ko pridejo na oblast, kot kapitalisti, ki so bi-L že rojeni kot milijonarji. — Nekdanji gozdni borci in podtalni nihilisti se vozijo danes v luksuznih avtomobilih ter žive ^ razkošnih dvorcih in vilah, kjer jim strežaji strežejo z lu-kulskimi poslasticami, katerim
lar, Mrs. Christine Miklavčič, Mrs. Veronica Mramor ter veliko sorodnikov.. Oče Luke in mati Mary sta poprej umrla. . Rojena je bila v Clevelandu. Bila je članica dr. Sv. Ane št. 4. SDZ, dr. Marije Magdalene št. 162. KSKJ, pod. št. 25 SŽZ. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 9:15 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. ter v cerkev sv. Vida ob 10:00 uri in nato na Calvari-ja pokopališče.
Louis Kovačič
Snoči je umrl v Forest Hill bolnici Louis Kovačič, stanujoč na 955 E. 225 St., Euclid, O. podrobnosti jutri.
William Logos
V petek zjutraj je umrl v Cleveland Clinic bonici William Logos, rodom iz Grčije, ki je poprej stanoval na Giddings Rd. Bil je star 60 let. Zadnjih dvhj-set let je upravljal parkališče avtomobilov na St. Clair Ave. in 9. cesta. Bolan je bil samo par dni. Zadnje leto je živel s svojo družino na Coh^ssett Rd., Lake-wood. Zapušča ženo Taseo, sina Avgusta in hčer Anna Hellios. Pogreb bo danes popoldne ob 1 v cerkev sv. Spiridiona na Addison Rd. in Varian Ave, od tam
pa na grško pravoslavno pokopališče v Bedfordu pod vodstvom pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi.
Sovjetski “mir” po Titovi izjavi

Tito, ki je gotovo lahko v Sovjetski zvezi in zunaj nje proučeval komunistično doktrino, je v jugoslovanskem par-
Jennie Kovačič
Po dolgi bolezni je umrla v i ■ ^ i. i i .	,
petek popoldan Jennie Kovačič,! “"“f"	011,88 “T110
rojena Cehnn, 3464 E. 73th St. 1	W"’™«"' TjT
starosti 59 let. Doma je bila pri »»•«»•»»*« »! Čakaj, do-j t t ,	i k er te ne bomo požrli!” če
Hrastniku na Štajerskem, odkoder je prišla sem pred 40 leti.1 Bila je članica dr. Bled št. 20 SDZ ter Slovenske ženske Zve- i
kdo s tem ni zadovoljen ali se proti temu uipre, 'pa ga označijo za napadalca in kot nevarnost za Sovjetsko zvezo”.
Deloma oblačno in bolj milo vreme danes. Deloma oblačno in ne prav mrzlo ponoči.
Tri na dan
Komaj nekaj let je, ko smo šli v paradi za Mihajlovičevoi sliko po clevelandskih ulicah. Slovenske “udarnike” je takrat vodil Vatro Grili. Draža Mihailovič je bil takrat naš bog. Mila mu majka!
*	*	*
Pa je zapihal drug veter, zavezniki so Mihajlovrča zavrgli in se poprijeli novega junaka-Tita. Zdaj vse drvi za njim, kakor včasih za Mihajlovičem. Vatro Grili zdaj vodi “udarnike” za Titom. Živijo!
*	*	*
Pa bo tudi to prešlo in poiskali si bodo drugega, za katerim bodo leteli. Svet v nikogar namreč ne zija dolgo. Treba je vedno novih pajacev, da jih svet gleda. Kdo neki bo zdaj tisti, za katerim bo Vatro vodil svoje “udarnike”?
svojih položajih ter da se okoriščajo s tem, kar jim ti položaji donašajo. Skratka: oni bi sicer radi zanetili svetovno revo-
Človeštvo upira v Goro svoje oči za odrešitev in mir
Kristjani vsega sveta včeraj v ponižnosti klanjali Knezu miru.
so se
Po vsem svetu so ljudje včeraj molili h Knezu miru, da bi jih obvaroval pred najstrahovitej
ze št. 15.
Tukaj zapušča sina Anthony, hčere Jennie Firem, Olgo Mc-Christy, Elizabeth Fianick ter vnuke. Pogreb se bo vršil v to rek zjutraj ob 8:30 iz Louis Fer-folia zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob 9 uri in nato na pokopališče.
Frances Nose
Po dolgi in mučni bolezni je umrla n,a domu hčere na 14018 Westropp Ave., Frances Nose, rojena Žnidaršič, poprej Ubic, stara 62 let, stanujoča na 22331 Beokford Ave., Euclid, O. Tukaj zapušča soproga Johna, doma iz fare Krka, vas Veliki Koren, 4 otroke, Franka, John, ml.,
Mrs. Josephine Paris, Stanleya,
3 vnuke, sestro Mrs. Agnes Koren in več sorodnikov. Rojena je bila iz Podloža, fara Stari trg, kjer zapušča sestro Marijo in več sorodnikov. Tukaj je bivala 46 let in je bila članica pod. št. 14 SŽZ, krožka št. 3 Prog.
Slovenke, pevskega zbora Slovan in Kluba Ljubljana. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkve Marije Vnebovzete ob 9:30 uri in nato na Calvarija pokopališče.
Albin Poznik
Po več časa rahlega zdravja je umrl v Woman’s bolnišnici Albin Poznik, star 69 let, stanujoč na 1658 Rydalmont Rd., Cleveland Hts. Tukaj zapušča soprogo Sophie, rojeno Smolej, doma
iz Maribora, sina Franka, 2 vnu- Med potniki SO bili brigadni
Kaj bo rekel Tone Seliškar na lo!
Človek skoraj svojim očem ne verjame, ko bere v “Slovenskem poročevalcu” od 27. januarja letos, skoraj celo kolono pod naslovom “Organizacija CARE in njene naloge”. Kaj bo rekel k temu tovariš Tone Seliškar? Saj je to vsiljiva reklama, poniževalno pritiskanje, naj bi Slovenci iz Amerike naročali čim več paketov za Jugoslavijo potom CARE organizacije.
In kako močne razloge navaja, ko to priporoča!
1.	Pravi, da je to nesebična gospodarska ustanova 26 ameriških pomožnih organizacij.
2.	Z jugoslovansko vlado je CARE sklenila sporazum zaradi carine prostega uvoza paketov in da tisti, ki pakete sprejmejo, ne smejo biti prikrajšani pri živilskih in drugih obrokih zajamčene preskrbe.
3.	Natančno popiše, kaj vse vsebuje živilski paket CARE ki je posebej določen za Jugoslavijo (Yug. Food Package).
4.	Načelnik zastopstva zadruge CARE za Jugoslavijo Mr. Frederick White je bil že štiri leta v Jugoslaviji kot direktor židovske pomožne organizacije in je bil za to svoje delo odlikovan od jugoslovanske vlade.
5.	Zdaj pa bo CARE dobavljala Jugoslaviji tudi blago, ki ga je dala kot izredno pomoč ameriška vlada.
Mi bi k temu le pripomnili, da bo sedaj CARE morala ozko sodelovati z vsemi organizacjami, ki bodo imele kaj opravka pri razdeljevanju blaga, to se pravi, ki bodo dajale direktive in navodila, komu se ima dati pomoč iz ameriških dobav, komu se ne sme dati. Ker so pa v Jugoslaviji prav vse organizacije do poslednje kontrolirane in dirigirane od komunistične partije, bo CARE razdeljevala to pomoč tako, kot
\
šo vojno, kakršna bi bila prihodnja, če se človeštvo pravo- bo hotela komunistična partija. Pika!
časno ne zave in ustavi v svojem sovraštvu. V Jeruzalemu so molili za dež, ker je deželo udarila velika suša. V Rimu so bile v soboto darovane polnočnice, in sicer prvikrat v skoraj 400 letih.
Na korejskih bojiščih so se zbirali ameriški marini in pešci v družbi ostalih ven jakov Zdr. narodov ter. gojogb ■ i poklekali pred improvizirane križe, zbite iz desak zabojev. Med grmenjem topov in brnenjem vojnih j M go prodrle eno miljo do 38 letal so katoliški in proestant-
UKAZ ZA PREHOD MEJE.
PONUDBA ZA PREMIRJE
MacArthur je ukazal četam, naj prekoračijo mejo, čim je potrebno. — General je pripravljen v sporazumu s kitajskim poveljstvom končati sovražnosti.
Tokio. — Zavezniškim četam,
ski duhovniki opravljali božjo službo.
Veliko ameriško letalo s 53 potniki od petka pogrešano
general in štirje častniki zračne strateške komande.
V petek zjutraj ob 1 je v megli in oblakih nad Atlantikom
ka, brata Jacoba, Rojen je bil v Ljubljani. Tukaj je bil 39 let.
Zaposlen je bil v Standard Pattern Co. E. 53 in St. Clair Ave. ^ ^
Pogreb se vrši v sredo popoldne | fzginno^ogTomnr ameriško To-ob 1.30 uri iz Jos. Žele in Sino- ja§^0 transportno letalo AC-124, vi pogrebnega zavoda na 458 EJki je bilo na potu iz Zed. držav 152 St. in neto na Highland v Anglijo. Zadnje poročilo je Park pokopališče.	poslalo letalo, ko se je nahajalo
Mary Siedleczka	| še 800 milj od irske obale. Od
Umrla je Mary Siedleczka, tedaj je izginila za letalom vsa-1428 E. 43 St. Mož John ji je že ka sled. Na letalu je bilo 53 prej umrl. Zapušča sina Johna oseb, med njimi brigadni gene-in Stanleyja, in hčere Mary Vid- ral Paul T Cullen, podpoveljnik mar, Doris Stohlman, Anno Kel- ameriške 2. zračne sile, in štirje ler, Josephine Cenkovic, Antoi- častniki strateške letalske ko-nette Kenter, Sofie Lewis, Sarah; mande z glavnim stanom v Oma-Zeitz ter vnuke in pravnuke, i hi.
Zapušča tudi sestro Josephine V soboto ponoči so našli na Naštel. Rojena je bila v Polj- morju neko vrečo m aktovko, ski in stara 72 let. Pokopana bo kakršne so imeli s seboj pogre-v torek iz Golubovega pogrebnega zavoda v cerkev Brezmadežnega Spočetja ob 11 in od tam na pokopališče.
------o------
Poizvedovalni količek
Joseph Juhant, 442 E. 160. St., Cleveland 10, Ohio bi rad izvedel za naslov Alojzija Tomeli, po domače Kotarjev Lojze iz Most-Komenda pri Kamniku. Odšel je v Ameriko pred prvo svetovno vojno. Kdor bi vedel za njegov naslov, ali če sam čita te vrstice, naj se zglasi na gornji naslov, kjer bo dobil važna
, _________,	lucijo ali pa pričeli tretjo sve- _
ljudske množice” niti imena j tovno vojno, pa ne bodo storili sporočila od doma.
716 vedo. Ti ljudje so zdaj v\ne eno ne drugo. Zakaj ne? -|	------o-
mnogih ozirih slični politikom]Ker nočejo riskirati svoje ka-b drugih deželah, le da so bolj tastrofe in zamenjati svoje ne-rezobzirni in kruti v svojih omejene oblasti z morebitno u-metodah. Tudi njihova pogla- sodo, kakršna je dohitela Hit-I’ltna skrb je, da se obdrže na lerja in Mussolinija! A. Š.
WHITE VALLEY, Pa. — Tukaj je nagloma umrl Simon Galičič, star 65 let. Rojen je bil v vasi Fužine pri Stari Oselnici nad Škofjo Loko.
šani častniki, kar je imelo za posledico, da so letala in ladje podvojila svojo pažnjo pri iskanju pogrešanega letala, glede katerega pa je malo upanja, da je ostalo na površini vode.
Iz raznih naselbin
CHICAGO, 111. — Tukaj je umrla Jennie Doles, stara 66 let. Rojena je bila v Begunjah pri Cerknici na Notranjskem.
BUENOS AIRES, Arg. — V tukajšnji bolnišnici je še januarja meseca umrl Janez Kimovec, star 44 let, doma iz Most pri Ljubljani. V Argentini je bil 22 let. — V Montevideu je umrla Veronika Uršič iz Mirna pri Gorici, v Argentino je prišla pred devetimi meseci k svoji hčeri.
vzprednika, je v nedeljo general MacArthur ukazal, naj prekoračijo mejo, ako bo to potrebno, da uničijo kitajske komuniste.
General MacArthur se je vrnil v soboto zvečer s fronte v Koreji, kjer je povedal časnikarjem o svojem ukazu za prekoračenje vzporednika če bi bilo to iz taktičnih ozirov potrebno. Preden je odletel MacArthur iz Tokija na fronto, je tudi podal izjavo, da je pripravljen sestati se na korejskem bojišču s kitajskimi poveljniki, s katerimi bi razpravljal o končanju sovražnosti. General je dejal, da rdeči Kitajski primanjkuje industrijska proizvodnja, ki je potrebna za odpor proti moderni armadi in je posvaril, da če Združeni narodi odločijo, da se raztegne vojna do kitajske obali in na notranje kitajske baze, bi to pomenilo konec kitajske vojaške moči. MacArthur je tudi izjavil, da so se kitajske komunistične čete umaknile onkraj vzporednika in da je v Južni Koreji konec njihovega odpora.
Uradniki • državnega depart-menta v Washingtonu so izjavili, da Washington ni bil v naprej informiran o Mac Arthurjevi izjavi, za katero pa bo seveda stal, kakor tudi vsi ostali Združeni narodi.
Porota oprostila morilca žene
NORTH BAY, Ont. — E. B. Murphy, star 69 let, je bil oproščen vsake krivde, ker je ubil svojo ženo, o kateri je dejal, da ga je neprestano oštevala in “žrla.” Ko pa se je vrgla nanj s kladivom v roki, mu je bilo dovolj, in jo je ubil.
Senator Vandenberg je
znatno boljši
GRAND RAPIDS, Mich. Senator Vandenberg, ki je težko
Vlada je ustavila izplačila penzij za železno zaveso
To je storila zato, ker hoče zaščititi prejemnike pred valutnimi manipulacijami komunističnih vlad.
WASHINGTON. — Vlada Zedinjenih držav je suspendirala vsa izplačila penzij, veteranskih bonusov in socialne zavarovalnine vsem osebam, ki žive v deželah za železno zaveso.
Vladni uradniki so povedali, da so bila ta izplačila, ki znašajo “več milijonov dolarjev”, us-
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Iz bolnišnice—
Mrs. Helen Papesh, 772 E. 92. St. se je vrnila iz bolnišnice in se tem potom prav lepo zahvaljuje vsem za obiske v bolnišnici, kakor tudi za poslane cvetlice in darila.
Pobiranje asesmenta—
Tajnik društva sv. Vida št. 25. KSKJ bo pobiral nocoj od 6 do 8 ure asesfnent v šoli sv. Vida.
Klub Ljubljana—
Redna klubova seja bo v torek zvečer ob 7:30 v navadnih prostorih AJC na Recher Ave.
K molitvi—
Članice društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so prošene, da pridejo danes popoldne ob 2 v Želetov pogrebni zavod na St. Clair Ave. k molitvi za pokojno sestro Josephine Miklavčič, jutri pa naj se po možnosti udeleže sv. maše.
K slovesu in molitvi—
Članice podr. št. 25 SŽZ so prošene, da se udeleže danes zvečer ob osmih skupne molitve v Želetovem pogrebnem zavodu na St. Clair Ave. za pokojno Josephine Miklavčič. Pobiranje asesmenta—
Članicam podr. št. 25 SŽZ se naznanja, da se bo pobiralo nocoj asesment od 6 do 8. Plačajo tudi lahko članice dr. sv. .Neže št. 'To9 C. K. of Ohio.
Poziv k molitvi—
Jutri ob 9. zjutraj naj se udeleže članice dr. sv. Ane št. 4 SDZ skupne molitve za pokojno Josephine Miklavčič, v Želetovem pogrebnem zavodu na St. Clair Ave. Pogreb bo ob 10.
Peron poroča o novem "odkrifju" v atomski energiji
Ameriški znanstveniki so vzeli Peronovo naznanilo s skepso na znanje.
Buenos Aires. — Argentinski predsednik Peron je izjavil, da so argentinski znanstveniki odkrili nov način sproščevanja
tavljena zato, ker komunistične atomov- T°ba mnogi najzname-vlade vzhodne Evrope zasegajo n^ejši ameriški znanstveniki, ki
te dolarje, da jačijo ž njimi svojo ekonomijo, osebam, ki so u-pravičene do teh pokojnin in zavarovalnin, pa izplačujejo dolarje v domači valuti po smešno nizki izmenjavi. (V Češkoslovaški je legalna vrednost dolarja 50 kron, na prostem trgu pa se prodajajo dolarji 400 in 500 kron za en dolar. Enako je v Jugoslaviji kjer je legalna vrednost dolarja 50 dinarjev).
------o-------
Dežnik za Attleeja
NEW YORK. — Odbor društva ameriških veteranov je poslal angleškemu ministrskemu predsedniku Attleeju dežnik kot nekakšen simboličen dar, ki naj označi angleško neodločnost in popuščanje v korejskem sporu. V spremnem brzojavu pravi obor, da mu pošilja dežnik za primer, ako mu Chamberlani ni zapustil svojega.
Predsednik odbora je dejal, la druga svetovna vojna ne bi bila popolna, ako ne bi bilo tonukovega in Chamberlai-novega dežnika. Zato so ve-bilan, je bil v četrtek 67 let terani smatrali za svojo dolž-star. Njegovo stanje se je za nost, da pošljejo tudi Attleeju spoznanje izboljšalo.	1 dežnik.
so izdelali prve atomske bombe in ki so zdaj na delu pri proizvodnji vodko ve bombe, so sprejeli to poročilo s skepso na znanje.
Predsednik Peron je rekel, da so njegovi znanstveniki razvili nov način za proizvodnjo “kontrolirane” atomske energije, ki se poslužuje “thermonuclear reakcije, slične oni, ki se dogaja v soncu. Te vrste reakcijo bodo uporabili ameriški znanstveniki v H-bombi, ki bo sprožena oziroma eksplodirana s soncu slično temperaturo 200,000,000 stopinj.
-------o-------
Na križiščih hodi naravnost preko ceste pa samo kadar je zelena luč.
NAJNOVEJŠEVESTI
TOKIO. — Zavezniške patrulje so prekoračile 38. vzporednik v Koreji.
BEOGRAD. — Kremelj je odločil veliko komunistično čistko po vseh satelitskih deželah.
WASHINGTON. — Gen. Francisco Franco je pripravljen podpisati z Zedinjenimi državami pogodbo in vojaško zve-
z°-	ud
Ameriška Domovina
Clair Ave.
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek;
Associate Editor: Vinko Lipovec	_____
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00-
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na j leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50_____
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year; $6 for 6 months; $3.50 for 3 months.
lotova ali Višinskega. Ta človek je vedel, kaj ga čaka zara-dhi zaslepljenosti “zaveznikov.” Milijoni evropskih beguncev so pred šestimi leti storili isto, kar sedaj delajo Korejci. Milijoni so iskali zaščite pri istih demokracijah pred istim rdečim vragom. Milijoni so zaupali gentlemanstvu zahoda in se zatekli v njegovo varstvo. In milijoni so doživeli razočaranje. “Vrnite se domov!”, je zahod nervozno cepetal z nogami. “Vojni zločinci so brez zaščite, kolaboracioniste pred sodišča!”, je zahod kričal na lavorikah, ki so se že sušile. V Kremlju pa si je brezbožni vladar mel roke; “Kogar bogovi udarijo s slepoto . . .”, se je razlegal grohot po kremeljskih dvoranah. In tako vseh pet let.
Milijoni evropskih beguncev, pravih demokratov in borcev za svobodo, kakršno oznanja zahod, takrat niso predstavljali zanj tragedije sveta.
Zgodovina se pomavlja. In kako strahotno! Ali je bilo treba, da se je ponovila že v petih letih? Zakaj ni svet verjel že takrat, 1. 1945? Zakaj mora sleherni narod občutiti na lastni koži grozote peklenske ideje? Neverjetno, da se skušajo svobodnjaki pogovoriti in sporazumeti z mogotci Krenu Ija, ki so Judežu postavili spomenik. Nerazumljivo, s kako težkim kladivom jo mora kdo dobiti po glavi, da se mu po
No. 60
Mon.,
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office
at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.	______	-----7*'““ ““7	-----r"7 &	’	"V f
-----------------March 26 1951 svet' Prec^ ocmb Čudovito, s kako ostrim srpom morajo ko-
š----i mu vsekati v meso, da ga zaboli.
Leta 1941 do 1945 so razkrila vsemu svetu nevarnost rdeče kuge. Zahod je na lastne oči videl preplašene in izmučene množice. Niso te množice počakale rdečega terorja doma, da bi ga izkusile do dna, kakor so to storili Korejci. Evropski narodi, ki so padli za železno zaveso, so že vedeli, kaj jih bo doletelo če počakajo “osvoboditve” z vzhoda. Svet je videl, pa ni verjel.
Zahodu ne bi bilo treba sedaj vzklikat^ nad grozotami v Aziji. Pred seboj so imeli že takrat prav tako revščino, prav take proseče roke, prav take klice po svobodi kakor danes. Begunci od včeraj so bili prav taki demokrati, kakar so begunci od danes. Le škoda, da zahod ni bil takšen ta-
‘Združeni narodi’ ameriških Indijancev
Rdečekožci so imeli svoje “Združene narode”; ti so vršili svojo nalogo tako dobro, da jim je uspelo obdržati skozi 200 let mir med njihovimi člani. To dejstvo, znano etnologom je vzbudilo pozornost Smitsonovega zavoda v Wash-inatonu in dr. W. M. Stirlinga, ravnatelja ameriškega tehnološkega urada, ki je nedavno opozoril v svojem govoru pred kongresom, kako se je šest indijanskih rodov Irokezov v državi New York v začetku 17. stoletja združilo v državno
zvezo, katera je obsegala 13 vasi s 15 do 20,000 prebivalci. _&_______ ________( _ ____________________
Tej zvezi je vladal “kongres’ 50 poslancev, kateie so |<ra^	postaja danes. Pet let je zamudil. Ta zamu
izbirali med člani glavnih rodbin. Ta kongresne js^es^ajai^ zajlteva njegovo lastno kri.
enkrat na leto in reševal vprašanja, ki so nastala med posameznimi rodovi. Ker je Irokezom uspelo ohraniti mir med svojimi rodovi, so postali tako mogočni, da so kljubovali četam evropskih sil in predstavljali v kolonialnih vojnah
zelo važnega činitelja.	„.	. .	...
Znanstveniki etnografskega urada razclenjajo obširno snov, ki je zbrana o “Združenih narodih” Indijancev iz 17 in 18. stoletja tudi zaradi velike važnosti za sedanji čas, številni uradniki zunanjega ministrstva se zanimajo za to
Mi menimo, da nudijo ti Indijanci — je izjavil dr. Stilling — si ajen primer uresničenja tega, kar bi lahko označili za mednarodne odnošaje. Marsikaj bi lahko veljalo tud1-
za današnja težka vprašanja.	„ . .
“Indijanci Združenih narodov so bili tako močni in so uživali tak ugled, da so angleški kralji pošiljali k njim diplomate na razgovore in da so indijanski govorniki in^politiki dajali koristne nasvete naseljencem glede političnega zadržanja. Leta 1744 je rod Shawnesov napoveaai vojno prebivalcem Virginije in zahteval od Irokezov, da se jim pridružijo. Kongres Irokezov je razpravljal o tem mesec dni in končno nasvetoval sklenitev miru; kaznoval je celo enega svojih rodov, ki je dovolil svojim mladcem iti v vojno pred odločitvijo kongresa. Primer teh Indijancev je imel velik vpliv na ameriške naseljence pri prvih poizkusih sestave zvezne ustave. Sam Benjamin PranKiin je zapisal: “Bilo bi sramotno, če ne bi uspelo trinajstim kolonijam civiliziranih ljudi skleniti zveze, medtem ko je pol tu-catu rodov tulečih divjakov to uspelo.
Begunci včeraj in danes
Dvakrat v šestih mesecih je uničujoča vojna vihra pre-hrumela južno Korejo. Rdeče tolpe, ki so 25. junija L 1. vsule čez 38. vzporednik, so jo preplavile do pusanskega mostišča v nekaj tednih. Vojska ZN jo je v naslednjih nekaj tednih osvobodila rdečega terorja, ki se je skril za mand-žursko mejo, odkoder se je nato znova pognal proti jugu in se spet širi proti južnim korejskim obalam. Jeklo in dinamit opravljata svoje in spreminjata deželo v pravo kamenito puščavo. Mesta izginjajo.
Prvi naval rdečih hord je korejski narod pričakal doma, po skrivališčih in v gozdovih. Po končanih bitkah se je prikazal na beli dan in se pokoril novim gospodarjem. Ni verjel, da se ne bi dalo živeti pod rdečo diktaturo. Navdušeno je pozneje pozdravil osvobodilne vojske ZN, ko je lahko spet svobodno zadihal. Pred novim rdečim navalom pa so se začele obenem z vojsko pomikati na jug nepregledne množice civilnega prebivalstva. Nad dva milijona beguncev se je že nabralo v Pusanu in novi stotisoči starcev, žena in otrok se vale kot široka reka z neštetimi rokavi in prelivi proti južnim obalam, bežeč pred grozotami dvignjene pesti.
“Velika človeška tragedija je to, največja tragedija Azije v vsej njeni zgodovini,’ je vzkliknil general Ridgway poveljnik 8. ameriške armade, ob pogledu na te lačne, bolne in ustrahovane množice, ki iščejo zaščite v njegovih rokah. Pozval je časnikarje in jim naročil, naj “sporoče vsemu svetu, da to ni problem Koreje, ampak strahotna drama, od izida katere je odvisna usoda sveta.” Ponovil je — čeprav neumestno — Shakespearjev rek: “Mnogo je med nebom in zemljo stvari, ki vaš jih duh ne more doumeti.’
Zahodnemu svetu se odpirajo oči — na Koreji. V letu 1951. Sedaj, ko se sam čuti prizadetega. “Rešimo zahodno kulturo!” — odmeva z vseh strani. Pet let je bilo treba, več, celo desetletje, ko je že toliko milijonov prič kulturne Evrope vpilo v opozorilo zahodu. Vrstile so se konference v Teheranu, Jalti in Potsdamu in zahod se je klanjal rdečim veljakom z vzhoda in jim z odprtimi rokami izročal v klanje evropske narode. Ni videl, kaj dela ali pa mu ni bilo mar za to. Kupčija z življenji milijonov ljudi je cvetela,
Zadnja gorska vas v Sloveniji, sleherno naselje na Poljskem, na Madžarskem, v Romuniji, Bolgariji in na Finskem je vedela, kaj,te kupčije pomenijo. Ni bilo treba temu evropskemu preprostemu človeku brskati po londonskih univerzitetnih knjižnicah ali po sorbonskih arhivih in študirati rdeče laži-filozofije. Ni mu bilo treba poznati življenjepisa Lenina, Trockega ali Stalina, še manj poznati Mo-
BESEDA IZ NARODA
“Well Tone,” me pogleda Jure izpod čela, “po pravilu besednjakov za železnim zastorom, imajo besede in razne fraze čisto nasproten pomen, kakor pa: pri nas na zapadu. Tam pomeni “mož-beseda” to, kar pomeni po naše: “figa mož.” To ni kara moja izmišljotina, pač pa to dokazujejo jasno dejstva vse skozi iz časa, ko je Stalin v Moskvi kot “mož-beseda” se zvezal Hitlerjem. Potem izza časa, ko je Stalin sklepal dogovore v Tehranu, Jalti in v Potsdamu Churchillom, Rooseveltom in drugimi. Vsakokrat, ko se je Stalin vrnil v Kremelj, je delal ravno nasprotno, kar je podpisal in obljubil. Če so vprašali njegove diplomate za pojasnila so odgovarjali, da je vse*kar Stalin počne v strogem duhu besedil takih dogovorov. Potem so ugotovili v Washingtonu in Londonu, da je v komunističnih besednjakih tolmačen čisto drug pomen besed, kakor pa v besednjakih zapadnega sveta. Well Etbin je morda takrat že uporab Ijal nove besednjake Vzhoda in v tem duhu objemal in zagotav Ijal naše modre voditelje. Fant moj, Etbin je napreden!”
“Ja, to je pa narobe svet,” sem jaz dostavil. “Dajati obljube, potem pa iste kršiti in ne spoštovati, to je pa logika lopovov.” “Tako je, Tone. Saj imaš oči ali ne vidiš, da lopovstvo na vseh koncih in krajih ni še nikoli tako cvetelo, kakor pa cvete prav vrhovih komunističnega sve-
Tone
s
hriba
piše
Joliet, 111. b- Z Juretom sediva za gorko pečjo. Poleg naju stoji mizica in na njej stoji bokal. V bokalu je božja kapljica, ki jo od časa do časa pokusiva in zraven ugotavljava kako dobre lastnosti ima ta božja stvar. Čast in slava tistemu, ki jo je ustvaril, pa tudi čast tistemu, ki jo je začel iz sadu proizvajati. Koncem konca je vse od Boga, ki je nam dal te dobrote, da bi jih prav in po pameti uporabljali.
Govoriva o ameriškem standardu življenja. Jure pravi, med tistim standardom življenja, ki smo ga imeli tu pred petdesetimi leti in več, je zdaj kakor noč pa dan. Spominjam se, kako je bilo doli po Bluff streetu in malo višje gori. Ne vode ne kanalizacije ni bilo. Svetili smo s petrolejkami. Strojev za pranje, ali za kaj drugega ni bilo Vendar pa je bil tisti standard daleč naprej od evropskega standarda življenja, živeža je bilo dovolj in vsakega. Spominjam se, moj “boarding boss’ na Bluff stretu stari Zajček, že dolgo po-
di nove nevarnosti. Če ta pridejo v roke takih ljudstev, ki so nam sovražna, lahko s temi ali morda še s hujšimi novimi silami, ki jih bodo lahko še odkrili v bližnji bodočnosti nas podjarmijo. Vse je mogoče, sem pov-daril.
K temu je Jure dostavil svoj komentar, rekoč:
“Babilonci so svoje dni mislili, da bodo vedno na vrhu. Egip- . čani isto, Grki, Rimljani in drugi. Njihove civilizacije so šle v zaton: Dan vsakega naroda ni enako dolg, a vsak ima svoj začetek in svoj zaton. Nikjer ni zapisano, da bo naša civilizacija vedno živela. Enkrat bo prišld do spremembe. Kedaj, tega nihče ne ve. Ampak na to misliti je že usodno. Mi moramo misliti in delati, kakor bi večno živeli, le v taki zavesti gre napredek navzgor.”
Tako in take nasvete ti da preizkušena korenina Jure. človeku da to novega poguma.
Amerika je res še vedno obljubljena dežela, napram drugim deželam po svetu. Ampak zabavljamo pa tudi tukaj. Ljudje smo pač ljudje, ki smo redko-kedaj zadovoljni, pa magari nas kdo z zlato žlico pita.
Po zgoraj omenjenem razgovoru sva z Juretom pa začelaj razpravljati o temeljitem članku v “Amer. Domovini,” ki jei nosil naslov: “V politiki ni nihče nedotakljiv.’ Člankar ima na svoji operacijski mizi znanega socialističnega borca E. Krista-
ta. Iz vsega sveta se norce bri jejo lažejo vsakomur, kakor lisjak goskam, ki jih vabi v svojo bližino. Poglej samo v New York, tam so prekupili sloven ski list ih človek iz komunistične šole, ga urejuje in naše stare slovenske naseljence farba in navaja k gorečnosti za Tita in njegov komunizem v Jugoslaviji. In cela vrsta naših starih naseljencih zdaj požira to, kar jim komunist kuha in postavlja na mizo. In kako spreten je. Tu in tam celo poroča, da se bo za tem in onem služila sv. maša zaduš-nica, v srcu se pa reži, misleč, moram tako, da se prehitro ne razgalim in ne pokažem svojega Titu udanega srca in duše. Ravna se po pravilu, z medom lovi muhe, ne s hudim kislim jesihom. In pri naši slovenski mevžariji izhaja! Da je med nami tako in kaj takega mogoče, je kriva naša mevžarija!”
Strmel sem v Jureta in gledal v njegove odločne oči. Nič mu ni za oporekati. Rekel sem mu, k tem krepkim oesedam ni drugega za pristaviti, kakor samo: Amen. In tako je.
Posebnih novic to pot nimam za poročati. Zima se poslavlja, pa se zraven počasi obotavlja, menda se ji kar dopade pri nas in bi rada za zmeraj ostala tu. Ampak ne bo, jo bomo pognali od nas, kakor smo jo še vsako leto, tako jo bomo tudi zdaj.
Pozdrav vsem prijateljem in čitateljem tega lista!
Tone s hriba.
N ASA MICKA IMA T0D BESEDO
Samo zastran prešuta bi bil naš skoro proč prišel. Že sama misel na to, da ga na Veliko noč ne bo hamal, ga je nadlegovala, da je bil nervozen kot breja mačka. Saj je še nisem videla take mačke, ampak naš ima navado reči, kadar mu kaj napek paradira v njegovem živem bitju.
V sredo zjutraj se je sicer na vse grlo režal pismu, ki ga je prejel od Kalanovega Zdravko-ta iz New Yorka. Najprej se je režal sam zase, potem je ukazal smrtno tišino in posluh (pa ko še veliki petek ni bil) ter nam je na dolgo in široko razkladal o duhovitem pisanju, ki ga nam je zaupal prijatelj Zdravko.^ Ko smo se vsi otiščali, je pa našega nenadoma popadla silna nervoza, da ni bilo nikomer podobno. Kričal je: “Sijajna stvar! Na vsak način jo je treba deti v kakšno kolono, da bo za vse večne čase, da bo za zgodovinski paberk našemu Tinčku tam dol
Klub prijateljev slovenske pesmi v Chicagu
V Chicagu se vršijo redno vsako nedeljo ob enih popoldne preko postaje WWCA (1270 KC) slovenske oddaje z lepimi slovenskimi pesmimi in domačo govorico. V okviru teh oddaj, se je osnoval “Klub prijateljev slovenske pesnii,” kateri bo podpiral slovenski radijski program, da bodo slovenske pesmi odmevale po naši svobodni Ameriki. Imena vseh, ki bodo pristopili, bodo objavljena preko radija. Vse informacije dobite pri dr. Leskovarju, predsedniku Ame-riško-slovenske radijske družbe, na 820 North Wabash Ave., Chicago, IH.
čiva, Bog mu daj dobro, je ku-^na Občasno gorečega sopotnika, pil eno mizo prašiča, da smo ga | jure je začel gladiti svoje mu-štirji komaj nesli. Mesa, klobas - sj.a£e; kakor jih vedno, kadar ima smo naredili, da smo skoro celo ^ j-aj<0 duhovito pod pazduho in, zimo jedli in masti, koliko je bi-|ge priprayjja, da jo potegne na, lo, pa je plačal zanj osem dolai-J^^ q ^em je za£el takole: jev in pol. Zdaj dobiš mesa zai “Moj ljubi Tone, kaj tega mo-
tak denar komaj toliko, da ga pod pazduho deneš. Res je, zaslužek je bil tudi majhen. Odta-krat pa do zdaj smo v Ameriki silno napredovali. Delo so olajšali razni stroji. Udobnost imamo tako, da takrat o čem takim niti sanjali nismo. Dosegli smo neki višek skoro v vseh zadevah, saj višje skoro ne more iti.”
Jaz sem začel od moje strani navajati, da nismo še na višku z vsem. Nove sile so odkrili prav zadnje čase. Atomska sila je komaj še le odkrita. Njene možnosti bodo dalje odkrivali in razvili za razne uporabe. Nove izboljšave so pred nami. Prihodnja desetletja bodo prinesla nove čudeže v tehniki, posebno pa v uporabljanj^ naravnih sil. Odkritja novih sil vsebujejo pa tu-
Glas iz Willarda
Willard, Wis. — Tu je po daljši bolezni previden s svetimi zakramenti umrl v nedeljo H-marca Frank Lunka. Dočakal je 88 let. Doma je bil pokojni iz ža niso preje poznali kdo je? Ali Žirovnice pri Cerknici. V Wil-
niso dobili dovolj dobrih sku- lard je prišel iz Ely, Minn., kjer
šenj ob njem pri milijonskem j je delal v železnih rudnikih., fondu? Pa sem bral, da so se z; Zapušča pet odraslih otrok, njim objemali na tistem kongre-j France je bil najstarejši sloven-su tam v Clevelandu. To jih je ski naseljenec v Willardu. Porn o r a 1 . salamensko zacoprati.! grebne obrede in mašo zadušni-Minister Snoj in drugi so kar co je opravil domači župnik drveli za njim, kot Izraelci za Rev. Avguštin. Društvo sv. Dru-Mojzesom. To so bili modri po-jžine št. 136 KSKJ, katerega član litični vodhitelji! Kristan se je. je bil pokojnik, se je pogreba lahko v pest smejal in se tudi je. J polnoštevilno udeležilo. Naj v In na čigav račun? To menda miru počiva.
veš?”	| Naš sedanji najstarejši nase-
“Ne dvomim Jute, da nimaš Ijenec Mr. Govek je star 83. let. prav,” sem odvrnil, “ampak ma-j Prav nevarno je ooolela Mrs. lo prestrog si v svoji sodbi. Na-Mohn Pernic. V zadnjih dneh se ši so mu sledili v dobri veri, da ji je obrnilo malo« na boljše. Naj je Etbinček mož-beseda v takih ji dobri Bog povrne ljubo zdra-trenotkih bridkih preizkušenj, vje! Sploh je pri nas zadnji časi skozi katere je šla stara dom o-: veliko ljudi obolelo. Razsaja vina.”	nekaka influenca. J. nerushek.
Ameriška in evropska označba me«-
Pri čevljih je razlika v označb mere za približnih SŽ1/! do 3: točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 6(/2; št. 40 j"e 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11 ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi na primer št. 38 bila ameriške mere 6, 37 bi bila 5 in 36 pa 4.
Pri ženskih oblekah pa je razlika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 52 je 44.
Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18, in 46 je 20.
Pri moških oblekah pa začenjajo mere v Evropi s št. 42, kar je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 38, 50 je 38, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44.
Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 1314, 36 je 14, 37 je 1414, 38 je 15. 39 je 151/2, 40 je 15%, 41 je 16, 42 je 1614, 43 je 17. (Po “Obzoru.”)
-----_o-------
— V letu 1950 je 375,000 ameriških premogarjev nakopalo isto količino premoga kot 1916 leta 561,000.
na argentinskih pampah, ki take redke cvetke deva za klobuk v čast in slavo temu milemu slovenskemu narodu.”
Tako je govoril in naš France v oficu je že nAnignil Vinku Lipovcu, če ne bi na take besede kazalo vsaj enega stisniti. Kaj vem, bi bili fantje ukrenili, da jih nisem pravočasno zašta-pala in jim rekla, da bi bilo treba Zdravkov doprinos k slavi slovenske besede nekoliko ote-sati, preden bi jo vrgli med naše ljube čitatelje, to pa zastran jezikov, ki hi se zatikali v gotove sicer odlične točke v besedilu, ki pa so vendar za spoznanje preokorne za na jezik.
To je p^ našega spravilo iz glajza, ker je priznal, da imam prav, pa ga je jezilo, da je ta pomislek prišel ravno iz mojih ust, ko je vendar on za to posojen našemu oficu, da take zadeve pogrunta. Zdaj tuhta, kako bi tisto Zdravkotovo pogrunta-rijo napravil tako, da bi jo lahko prebral brez pohujšanja tudi birt Janez iz 79. ceste, ki je olikan človek in takih besed ne prenese.
In zastran tega in zastran prešuta je bil ta teden naš kot živ križev pot. Saj lahko iz naslednjega razvidite, kakšen je bil. Menda je bilo v četrtek večer, ko je čakal večerje in bobnal pd mizi. Kadar naš bobna po mizi, takrat sem jaz samo v peč ali v sink obrnjena, da ga ne vidim. Na peči je vse vrelo m saj veste, dekliči, kako je, kadar je deset ponvic v takem hudem stanju, pa ena sama kuharica z same* dvema rokama. Pa sem bila,! reva, pristavila še mleko za ko-fe in da je bila mera vsega hudega do vrha polna, mi je bilo1 treba v tistem hipu stopiti še v! klet po solato. Da ne bi bilo kaj napek, sem zaprosila našega: “Ti,” sem v najbolj sladkem glasu, ki ga premorem, rekla, “ti, daj no, stopi no sem k peči in pazi, kdaj bo mleko zavrelo.”
No, kaj ni to vendar nekaj tako majhnega, da bi lahko izvršil otrok že čez pol ure, ko skoči svet. In kako je to izvršil naš, vprašate? čakajte, da vam p°' vem, saj bom preč.
Dol v kleti sem prestavljala po- štelažah to in ono. Saj človek vendar ne more kar drdrati gor in dol po stopnicah. Pa nisem bila dol tri minute, ko že prištorklja naš za menoj dol v klet, se počasi odkašlja in spre' govori:
“Micka, mleko že vre!” Strašna slutnja mi je udarila y''gJa' vo in se je tudi spremenila ^ živo istino. Mleko je zavrel0* skipelo in se lepo razcedilo vsej peči. Zakaj da ga ni odsta' vil, sem butnila vanj, kakor sel11 krotka in ponižna, pa se nisert1 mogla več premagovati. On P3 pojasnuje, da če sem hotela, bi ga odstavil, ko je mleko zavrelo, zakaj pa nisem stegnil3 jezika in mu to naročila. Vid? te, to je vse samo zastran vel? ke nervoze.
Največ je moral prestati P3 zastran pršuta, doma in drugod Oni dan sva šlk h kamnosek1^ Mr. Kosiču na Waterloo Rd. Na5 je imel nekaj opravka tam in j3 tudi mene vzel s seboj. Reke je, da so Kosičev! prijazni in d3 je prilika kot nalašč, se bod° vsaj kaj pomenili. Mene je 2° naj pustil v avtu, pokora. ?3 tako rada bi šla notri, ki mi 1 naš pripovedoval, kako da prijazni in vljudni pri Kosič6 vib. Avto je zapeljal ravno pre pot, ki pelje na Kosičevo dv°B šče ter mi naročil, naj tukaj V°^ .čakam, če mi pa bo kdo kaj b°
‘d
tel, naj mu pokažem jezik, pa 1 šel.	;
Imam še veliko povedati o ^ ekspediciji, o našem in o njeg°J vem prešutu, pa ne kaže ch11^ gače, kot da prenesem piko P prihodnjič. Boste že potrp6 * Saj koliko sem morala pa jaz U to veliko noč, ko sem mora J biti vedno na pažnji, da mi j ni zašel v ajsbakso k šunki prešutu. Torej dalje'prihodnj1 ' če bo zdravje.
SIMONČIČ MAKS
Galicija
SPOMINI PADLEGA VOJAKA
“Ja, ja,” potrdi on še enkrat in se tudi ' zasmeje, uverjem, da sem se smejal njegovemu pripovedovanju, “kakor smrkavemu konju mi teče iz rilca; pa še revmatizem sem si nakopal. Če vzdignem nogo, mi poka v kolenu kakor majhna pištola.”
Tedaj prikolovrati Manfreda s polnim kotličkom kave.
“Vzel sem ga še zate,” mi pravi. “Nisem te hotel buditi, ko sem videl, da še spiš. Se bo prileglo nekaj gorkega, kajti hladno je.”
V resnici je precej hladno. Še zelo zgodaj mora biti; vse je še ovito v gosto, dušljivo' meglo. Včasih se ta debela siva stena nekoliko razmakne, iz nje pa počasi prileze sključena postava, ki se prav tako počasi spet oddaljuje in nazadnje razblini v megli.
“Najpametneje bi bilo, da bi odšli!” zagodrnja Bogataj. Tudi njega trese. Hodi sem in tja ter otepa z rokama okoli sebe, da bi ogrel prezeble ude.
“Pri vojakih je zmerom vse narobe,” potrdi neki glas. “‘Če je mraz, postajaš in posedaš, v vročini te pa gonijo kakor psa.” “Kaj hočeš, je pač treba potrpeti,” pravi Strgulc, ki je pravkar prišel s svojo skodelico in sedel pred mene.
“Seveda je treba potrpeti, ampak malo bolj po pameti naj bi vse šlo!” mu odgovarja prejšnji glas.
“Pameti pa pri vojakih zastonj iščeš!” se oglasi Omahen, medtem ko vlaga odejo, v katero je bil ponoči zavit, pod pokrov telečnjaka.
“Po tvojem smo torej tukaj sami norci?”
“Kakopak! Če še nismo, pa bomo.”
“Jaz mislim, da smo že,” beseduje nekdo iz megle. “Če bi ne bili, bi skrbeli doma za svoje družine, ne pa pohajkovali tod okoli.”
“Ne gobezdaj take prismoda-rije!” zalaja Zmuzne s svojim hripavim glasom. “Kdo nas je pa vprašal, če hočem? iti? Če si bil že prej tako odprte glave in ti ni Sveti Duh šele zdaj razsvetlil tistega tvojega zakajenega piskra, zakaj si pa potlej prišel semkaj? Zakaj si šel, te vprašam, aaa?! So ti smrdela tista zrna, ki bi ti jih drugače poslali pod kožo-, kajne?”
“Jaz sem tako mislil ... Če bi rekli vsi, da nočemo . odgovarja oni drugi nekoliko tiše.
“Kaj vsi! Vsi se pravi v takem slučaj lu eden in eden se pravi vsi. Pa ni bilo tistega enega, pa ni bilo vseh. Pa še, če bi bil kje tisti eden, tako močan in korajžen, da bi se upal začeti, bi kljub temu najbrž ne bilo nič. Tako je, vidiš in nikoli ne bo drugače, zato ker smo vsi kakor teleta. Kamor nas poženejo, tja gremo. Pa žival se vsaj brani, če jo vlečejo v klavnico, ker voha kri; mi smo pa vriskali in peli, ko so nas
DO YOU GET ENOUGH
VITAMINS?
Too can't foe! cad look vour best wnless you do. If y»« afa 'n doubt, we invite you to make the fallowing test at our risk.
Get a package of sixty, One-A-Day (brand) Multiple Vitem!« Capsules. Take one capsule every day for sixty days. If you are not satisfied your druggist wiii refund your money. Be sure to Oat One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules, the kind that trademark
peljali sem, kakor da gremo na svatovščino.”
“Tako je. Zmuzne ima prav. Ljudje smo sami hlapci. Slovenci pa še prav posebej, kakor je že to rekel Cankar,” pripomni Žgur, ki se je pravkar prizibal od nekod in se hoče sedaj s to pripombo malce postaviti.
“Meni ni Cankar prav nič mar, kajti jaz moža ne poznam; ampak prav pa je imel, prav, če je rekel kaj takega,” mu odgovori Zmuzne. Še vse slabši smo. Če bi bil jaz kdaj rekel svojemu hlapcu, naj gre takole za mene po kostanj v ogenj, bi mi bil lepo fige pokazal.”
“Kaj pa domovina?” pripom ni nekdo skoraj sam zase.
“Prav takšno strašilo,” se o-glasi zdaj Česnik. “Če imaš svoj košček zemlje, je to tvoja domovina in nihče ti je ne vzame, če je sam ne zapraviš. Pravijo (spremeni glas in oponaša našega starega); ‘Prideš pod Srba, ali kaj ve-m pod koga.’— Pa naj pridemo, no, in mir besedi! Slabše prav gotovo ne bo, boljše pa nerado pride.”
“Je vse popolnoma res,” godrnja tudi Skočir. “Same take traparije ti vedno pripovedujejo, da vse skupaj nima ne glave ne repa. Ali se še kdo spominja, kako nam je v Gorici govoril kojnandant, ■— vrag naj si zapomni - njegovo ime, — preden smo odšli v Galicijo, da naj bomo hrabri in kaj vem še vse. Če pademo, bo to samo čast za naše družine, je rekel.”
“Če bi bila meso, bi jo izbruhal.”
“In ko je potem konec govora rekel, da ni na svetu slajšega, kakor umreti za domovino, je ta šema v resnici vekal, da so še meni prišle solze v oči,” se norčuje Možina.
“Saj jo je pa tudi skupil tam pri Przemyslani, če sem prav slišal,” pravi Habič.
“Desno nogo je pustil tam,” potrdi Žgur. “Sicer je na ta način užil majhen košček tiste, od njega tolikanj hvalisane sladkosti, pa ima najbrž že tega preveč.”
1112
1951 MARCH 1951 feTlliffrlfSa
3
W
. . 17
□
4
11
1]
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
MAREC
30.	— Johnny Pecon & Lou Trebar, ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
31.	— Danica št. 11 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND na St. Clair Ave.
APRIL
7,—Starejši člani dr. sv. Vida št. 25 KSKJ priredijo ples in domačo zabavo v dvorani šole sv. Vida.
7.	— Društvo sv. Cecilija št.
37	SDZ, proslava 25 letnice s plesom v avditoriju SND na St. Clair Ave.
8.	— Glasbena Matica, koncert v avditoriju SND na St. Clair Ave.
13. — St. Paul’s Church Bowlers, ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
22- Pomladi koncert pevskega društva “Adria” v A J C, Recher Ave.
27.	— Golden Gophers Club, ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
28.	— Martha Washington št.
38	SDZ, proslava 25 letnice s plesom v avditoriju SND na St. Clair Ave.
MAJ
MALI OGLASI
Lepotilni salon naprodaj
Naprodaj je lepotilni salon v slovenski naselbini, 6120 St. Clair Ave. Za nadaljna pojasnila se zglasite na gornjem naslovu, ali pa telefonirajte: EX 1-7444.	(60)
Iščejo stanovanje
Zakonski par s pet let starim otrokom želi dobiti 4 ali 5 neopremljenih sob. Niso izbirčni. Kdor ima za oddati, naj pokliče HE 1-2172.	(60)
Moiki dobijo delo
PRESTAVE
‘z slovenskega, hrvatskega, nemškega in italijanskega jezika na angleško ali obratno ■z angleškega v katerega teh jezikov, izvrši
Dr. Ivo Černe 1058 E. 62nd Street Cleveland 3, Ohio Dogovorno po ugodni ceni. j Pošljite listine na gornji na-; slov ali pa na Ameriško Domo-^ vino, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Motorno kolo naprodaj
Dobro ohranjeno motorno kolo znamke “James” 1948; je v brezhibnem stanju. Za pojasnila pokličite UL 1-1626.	—(61)
Sedaj je čas
Da zamenjate starinska vrata pri garaži z novimi “Sec.tional Overhead Doors.” Mi specializiramo tudi v prenovitvah in izvršujemo splošna kar-penterska dela.
D. POŽAR
4231 E. 162 St.	LO 1-0450
Hiša naprodaj
Naprodaj je krasna zidana hiša, 6 sob, 2 garaži. Se lahko takoj vselite. Za nadaljna pojasnila pokličite KE 1-4575.	(61)
PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin* First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. G8ti
Umetna gnojila in vsakovrstna semena
ORODJE, BARVE, PLUMBARSKE POTREBŠČINE, KLJUČE, ELEKTRIČNE POTREBŠČINE
ST. CLAIR HARDWARE
7014 St. Clair Ave.
Tel. UT 1-0926
Laddie Pujzdar	Joe VertocnU
Cold Header Man
za Waterbury double stroke solid die cold headers Dnevno delo in bonus Stalno delo, dobra plača Delo podnevi ali ponoči THE AMERICAN SCREW PRODUCTS CO.
2470 E. 93 St.
_________________________(60)
Pomočnik v groceriji
Delo .dobi pomočnik za v grocerijski trgovini; mora znati slovensko; tedenska plača $45.00. Zglasite se v Slovenian Cooperative Store, 667 E 152. St.	(60)
Moiki dobijo delo
CLERICAL ORDER & SPECIFICATION DEPT. WORK
Mora imeti razločno pisavo in biti zmožen strojepisja. — Dobra stalna začetna plača.
CYCLONE FENCE DIVISION
1287 Marquette Rd.
(61)
“Le poslušaj jih,” mi pravi Kovač, “kako ti zabavljajo; eden bolj kot drugi; kadar pa gre zares, se ti pa bijejo, kot bi bili iz železa. Nikjer nimajo mere, ne v zabavljanju ne v junaštvu. Kakor otroci. — Si poslušal Skočirja? če bi ga slišal kdo, ki ga ne pozna, bi si prav lahko mislil: zato govori tako ,ker se boji. — Pa bo v kratkem že drugič dekoriran za hrabrost. Je že stari podpisal, kot mi je pravil feidvebel. Saj si gdtovo slišal, kakšne je uganjal pri Bobkri in Grodeku. Kar zijal sem, ko sem gledal to zeleniko.”
one1a|day
EtIffU VITAilllH CAPSIII1S
š MILES
LABORATORIES. INC
“S poti, teleta, s poti, da vas ne pohodimo!” kriči neki glas iz megle.
Prikaža se debela, čokata postava, vodeča konje za povodce. Vsak posebej ze izmotava iz megle; za njimi voz, potem zopet drugi, tretji . . .
“Eha, Jože,” kriči Zmuzne, “kaj že gremo?”
“Mi že, kakor vidiš, če že nisi popolnoma slep,” se mu roga debeluhar.
“Šema kvatrna! Ali res . ni mogoče spraviti iz tebe pametne besede,” se jezi Zmuzne.— “Vsaj povej, kam gremo, če si kaj ujel na tvoje volovske uhlje?”
“Radimno se pravi gnezdu, če sem dobro slišal,” vpije oni že daleč spredaj.
“Kje pa je spet to?” vprašuje nekdo.
“Naj bo, kjer hoče. Radi mene je lahko na drugem koncu sveta,” odgovarja drugi.
^ 5. — Društvo sv. Ana št. 4 SDZ, plesna veselica v avdito riju SND na St. Clair Ave.
6- Koncert Pevskega zbora Iriglav v Sachsenheimu, 7001 Demson Ave. Po koncertu zabava v DZS, 6818 Denison Ave.
6- — Koncert pevskega zbora “Triglav” v Domu zahodnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
12. — Društvo sv. Katarina št. 29 ZSZ, plesna veselica v avditoriju SND na St. Clair Ave.
19. — Društvo sv. Cirila in Metoda priredi zabavo v dvorani SND na St. Clair Ave. Igra Pecon-Trebar okrester.
19. Federacija Slov. moške zveze- priredi družabni večer v SND na Holmes Ave.
27. — Mladinski zbor fare sv. Lovrenca priredi pod vodstvom g. Ivana Zormana v cerkveni dvorani koncert.
JULIJ
29. — Gospodinjski klub Slovenske delavske dvorane iz 10814 Prince Ave. priredi svoj letni piknik v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave.
AVGUST
19. — Vrtna veselica pevskega zbora “Triglav” v Domu zahodnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
DECEMBER
L — Društvo “Napredek” št. 132 ABZ praznuje 30-letnico svojega obstoja.
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Deio garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St.	HE 1-2730
SPLOŠNI TOVARNIŠKI DELAVCI
Plača od ure; prilika za napredovanje; plačani prazniki in počitnice.
POKLIČITE MR. REXION
PR 1-2200
Med 9-11 -a.m. in 2-4 p.m.
(62)
^miiiiiiuimiiimimiHiMimiimniimiiiMiimimmiiiiiiiHmimmimiiiiiiiiiNiur.
~	■
Berite in naročite se na
KOPRIVE
“Mesečnik za štrgljanje ljudskih grešnikov”
Humor in satira, poper in koprive na debelo in drobno = Urejuje Ivan Jontez •
I	Naročnina v U.S. $1.00, izven U.S. $1.50
KOPRIVE
1107 E. 74 St.
=	s
'iiiiiiiiiiiniRMniiimiiiimimiiiiiiiiiiiimiiiiimiiniiRiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiimiiimt
Cleveland 3, Ohio =
STAKICH FURNITURE C0.
QUALITY AT A PRICE -EASY TERMS
— Ameriške železniške družbe so dale v prvih devetih mesecih lanskega leta 1681 novih Dieselo-vih strojev v promet.
Pedestrian Protection
JAMES D. STAKICH. Prop,
IVanhoe 1-8288	16305 Waterloo Road
Yes, when you walk the streets at night you may be invisible to approaching drivers until you are within range of their headlights. Then it is too late for them to stop to avoid hitting you. You can see an automobile by its headlights at night long before the driver can see you. So be especially careful when crossing streets at night, warns the American Automobile Association. Don’t cross when a vehicle is approaching, but wait until the way is clear.
—/J J/i Solely Feature
TOOL GRINDER TOOL MAKERS DIE MAKERS TOOL ROOM MACHINE OPERATORS SHEET METAL LAYOUT MEN
SHEET METAL HELPERS
PUNCH PRESS HELPERS 0XGRAPH OPERATOR
EXTERNAL & INTERNAL GRINDERS
LATHE L0-SWING OPERATORS
DRILL PRESSES Small single spindle
IZVEŽBANOST POTREBNA DOBRA PLAČA OD URE IN VEČ DRUGIH PODPOR
Morajo biti pripravljeni delati vsak šift; prinesite s seboj svoj državljanski papir. Employment urad odprt vsak dan od 8 A.M. do 4:30 P.M.; ob torkih in četrtkih tudi od 6:30 do 9 zvečer; ob sobotah od 9 A.M. do poldne.
THE OLIVER CORP.
CADILLAC
Motor Car Division.
GENERAL MOTORS CORP.
CLEVELAND TANK PLANT
6200 Riverside Dr.
Cleveland 11, Ohio
TOOLMAKERS
TOOLROOM LATHE OPERATORS TOOLROM
MACHINE OPERATORS (Miscellaneous)
TOOL, DIE and FIXTURE INSPECTORRS
6 dni na teden plača od ure Employment urad odprt od pondeljka do petka 8 a. m. do 9. p. m.
V soboto od 8 a. m. do 4 p. m.
(63)
ASSEMBLERS DRILL PRESS OPERATOR ROUGH GRINDERS STOCK PULLERS SHIPPING ROOM HELP
MILLING MACHINE OPERATOR WELDERS
Dnevni šift, plača od ure; plačane 'počitnice; free hospitalization; skupinska zavarovalnina; zavarovalnina za bolniško podporo in ponesreče-nje; za zdravniške in operacijske stroške, boljši kot povprečni delavski pogoji v čistem in zračnem poslopju. Oglasite se lahko od 8 a. m. do 11:45 a. m. vsak dan
Picker X-Ray Corp.
17325 Euclid Ave.
(61)
19300 Euclid Ave. KE 1-0300
(62)
- En milijon dolarjev vrednosti — Igralka Denise Dar-cel si ogleduje zbirko dragocenih starih predmetov, ki bodo ' razstavljeni na Sedmi letni razstavi starin v New Yorku, odprti 5. marca. Denise si je nadela obleko, ki jo je nekdaj nosila Maria Antoinette, žena francoskega kralja Ludvika XVI.
SHEET METAL WORKERS For Industrial Sheet Metal Obrambno delo 50 ur na teden Plača od ure Vprašajte za Mr. Kassor
THE FOUNDRY EQUIPMENT CO.
1831 Columbus Rd.
(Med W. 25 St. Market in staro Erie R.R. postajo)
(65)
STROJNIKI
če ste zainteresirani v dobre delavske pogoje in v visoko plačo od kosa, se ustavite pri nas.
Imamo takoj prostor za sledeča dela:
DRILL PRESSES
MILLING I MACHINES
\
TURRET
LATHES
Employment urad od pondeljka do sobote vsak dan odprt od 8 a.m. do 4:30 p.m.
The White Motor Company
858 East 79th St.
(60)
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
»
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
MOLDERS BENCH & FLOOR
Alloy Steel Foundry Zglasite se pri Martin Dono
PIONEER ALLOY PRODUCTS CO.
16601 Euclid Ave. (61)
ASSEMBLERS heavy medium bench
izučeni — dnevni šift;
Plača od ure in za nadurno delo.
THE OSBORN MFG. CO. 5401 Jiamihon Ave.
(64)

Charles Dickens:
"H
Velika pričakovanja
Večkrat me je že imelo, nas je vse tri gledal kot Ugan-
da bi začel govoriti, a vselej je to opazil, me pogledal s kozarcem v roki in jel plajhati vino po ustih, češ-, kaj me boš vpraševal, ko sam vidiš, da ti ne morem odgovoriti.
Po mojem mnenju se je Miss Pocket zavedala, da bi jo že sam pogled name utegnil raz-paliti do besnosti, tako da bi si strgala z glave čepico — in bila je kaj grda čepica, podobna me-zlanasti cunji — in bi si od jeze rvala lase — ki prav gotovo nikoli niso rasli na njeni glavi. Zato je ni bilo na pregled, ko smo pozneje šli v sobo Miss Ha-visham in v štirih igrali whist. Med odmori je Miss Havisham na svoj čudni način jemala z mize krasne dragulje ter jih vtikala Estelli v lase, na prsi, na lakte; in videl sem, da je celo moj varuh pogledal nanjo izpod gostih obrvi in jih rahlo dvignil, ko se mu je bleščale lepota,
ke, ki pa jih je on vse že davno razrešil. Bolelo me je samo to, da je tako strašno hladen do Estelle, ko vendar jaz zanjo kar gorim. Dobro sem vedel, da z njim o Estelli ne bom nikoli mogel govoriti; še njegovi škornji so me jezili, da si drznejo škripati vpričo nje; tudi mu ne bi dovolil, da si nad njo kdaj umiva roke. Vse to še ni bilo nič v primeri z neznosno muko, da je moje občudovanje le dva čevlja od njega — da mo-! rajo čustva biti na istem kraju: ko on.
Igrali smo do devetih, potem' pa napravili načrt, da me bodo obvestili, kdaj pride Estella v London, jaz pa jo bom počakal pri poštnem vozu. Poslovil sem se od nje in ji podal roko.
Moj varuh je imel pri Merjascu sobo poleg moje. Ponoči so mi še dolgo brnele po ušesih besede Miss Havisham, “Ljubi
zdaj še žareča v iskrečih se bar- jo, ljubi jo, ljubi jo!” Jaz sem vah.	| jih prikrojil tako, da sem v bla-
Kako je igral in nam vse kar-jzino ponovljal: “Ljubim jo, Iju-te pobral, o tem ne bom govo- bim jo!” In to stokrat. Potem ril; tudi ni vredno omenjati, da pa mi je srce zalila hvaležnost,
da je namenjena prav meni, ki sem bil nekoč kovaški vajenec. Razmišljal sem, kdaj se bo začela zame zanimati, če usodi zdaj še ni kar nič hvaležna za tak izbor? Kdaj ji bom prebudil srce, ki je zdaj še nemo in spi?
Ubogi jaz! Ta čustva so se mi zdela visoka in velika. Še domislil pa se nisem, da bi bilo kaj nizkotnega in majhnega v mojem ravnanju, da ne obiščem Joeta, ker bi to pač Estelli ne bilo všeč. Samo en dan je minil, odkar mi je Joe izvabil solze v oči. A so se naglo posušile, Bog mi odpusti, tako naglo posušile.
30. poglavje
Ko sem se zjutraj pri Sinjem Merjascu oblačil in stvar razmislil, sem sklenil varhu povedati, da se mi Orlik ne zdi pravi človek za zaupno mesto pri Miss Havisham. “Imate prav, Pip, on res ni pravi človek,” de-j jal varuh, “kajti človek, ki ima zaupno mesto, nikoli ni pravi! človek.” Postal je kar dobre' volje, da to zaupno mesto ne de-| la izjeme in tudi človek zanj ni pravi. Zadovoljno me je poslušal, ko sem mu pravil, kar sem vedel o Orliku, potem pa je dejel: “Prav dobro, Pip, takoj pojdem tja in človeka odšlo-^ vim.” Kar malo prestrašli sem se, da se je tako naglo odločil. | Prosil sem ga, naj bi še malo počakal, in mu tudi namignil, da bo z Orlikom verjetno imel težave. “Oh, kaj še! Nobenih težav,” je rekel varuh in samo-
zavestno razgrnil svoj žepni robec. “Rad bi poznal človeka, ki bi se drznil z menoj pričkati.”
V London sva se nameravala vrniti skupaj z opoldansko pošto. Moj strah pred Publechoo-kom je bil tolikšen, da sem pri zajtrku komaj držal skodelo. Zato sem varhu rekel, da bi se rad malo sprehodil. Šel da bom peč proti Londonu, on pa naj poštarju pove, da bom spotoma prisedel, in naj mi zato prihrani prostor. Na ta način sem torej od Sinjega Merjasca lahko zbežal takoj po zajtrku. Napravil sem kaki dve milji ovinka okoli Pumblichookove hiše in spet prišel na veliko cesto onstran nevarne pasti. Tu sem se čutil precej varnega.
Zanimivo je, če se takole povrneš v mirno staro mesto. Tudi ni neprijetno, ako te zdaj pa zdaj kdo naenkrat spozna in zija za teboj. Eden ali dva trgovca sta celo planila iz trgovine ter nekaj časa hodila pred menoj, potem pa se obrnila, kakor da sta kaj pozabila, in me gledala iz obličja v obličje —- pri čemer ne vem, kdo je bil hujši hinavec: oni, ki so se delali, da je vse samo .slučaj, ali pa jaz, ki sem se delal, kakor da tega nisem opazil. Vendar pa je moj položaj doslej bil še odličen in se nad njim nisem kar nič pritoževal, dokler mi usoda ni vrgla na pot brezmejno nesramnega Trabovega poba.
Ko sem namreč stopal po cesti naprej, sem opazil, da mi gre
nasproti Trabbov fant; tolkel je po sebi s prazno modro vrečo. Še najbolj se mi bo spodobilo, da grem mimo njega dobre volje in kakor da ga nisem opazil; to bo najbrže še najprej udušilo morebitne zlobne nakane, če jih ima. Mirnega obraza sem stopal dalje in si že čestital k uspehu, ko se Trabbovemu pobu noge naenkrat pošibijo, lasje mu stopijo pokonci, čepica mu zleti z glave, začne se tresti po vsem životu, opoteče se na cesto in vika ljudjem:	“Držite me!
Držite me! Od strahu bom sko-prnel!” Hlihil se je, da ga je moja veličastna prikazen tako prestrašila, da je ves trd. Ko sem šel mimo njega, so mu zobje slišno šklepetali, in čutil je vpričo mene tolikšno ponižnost, da se je zgrudil v prah.
Kaj takega mirno prenesti, je huda reč, a to še ni bilo nič. Komaj sem napravil kakih dve sto jardov, sem se neznasko prestrašil, začudil in razjezil, kajti spet se mi je bližal Trabbov po-i ba. Kar izza vogla se je prika-jzal. Modro vrečo je imel preko rame, poštena podjetnost mu ! je sijala iz oči, njegova hoja pa kazala odločno voljo, da z | veseljem odhaja na delo k Trab-bu. Ke pa je zagledal mene, se je strahovito prestrašil, postalo mu je hudo slabo, vendar pa ga je to pot vrtelo naokoli: kolena so se mu šibila še bolj, nosilo ga je v krogu okoli mene, roke | pa je dvigal, kakor da za božjo voljo prosi usmiljenja. Njegove muke je gruča gledalcev po-
zdravljala z naj večjim veseljem, jaz pa sem bil ves zmeden.
Nisem pa še prišel po cesti dalje ko do pošte, že sem spet opazil Trabbovega poba, kako je šinil iz neke stranske ulice. To pot je bil drugačen, Modro vre-
jateljev, katerim jo zdaj pa zdaj zamahnil z roko in vzkliknil: “Ne poznam vas!” Ne morem vam povedati, kako zelo užaljenega sem se čutil, ko je Trabbov poba prišel vštric mene, dvignil ovratnik pri srajci, si lase poče-
čo je nosil, kakor jaz sivi povr-j sal postrani, eno roko položil šnik. Capljal je proti meni po v bok, se prisiljeno smehljal, se drugi strani ceste, spremljala pačil s komolci in telesom ter pa ga je razigrana družba pri- spremljevalcem javkal:
Prijateljstvo — Čeprav je črna ovca prav gotovo ono, kar si nobena poštena družina ne želi imeti v svoji sredi, se tole črno jagnje odlično razume s svojim sosedom — lamo v londonskem živalskem vrtu.

n ^ 'ti

" I
Naznanilo in Z,ah-Vala
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt posegla s svojo koščeno roko v našo sredo in pretrgala nit življenja našemu nadvse ljubljenemu in nepozabljenemu soprogu in bratu

1888
Trank Pintar
1951

Blagopokojnik je zatisnil svoje mile oči za vedno 16. februarja 1951 po dolgi in mučni bolezni. K večnemu počitku smo ga položili 19. februarja iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih y cerkvi sv. Vida smo njegovo truplo položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji na pokopališču Calvary.
Pokojnik je bil doma iz Rakeka na Notranjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 46 leti. S svojim bratom Jackom je dolgo vrsto let vodil mesnico. Bil je član društva Jugoslav Camp št. 293 WOW ter ustanovitelj tiskovne družbe Enakopravnosti.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence h krsti blagopokoj-nika. To nam je bilo v dokaz, da ste pokojnika ljubili in spoštovali ter nam bili v tolažbo v dneh žalosti. Našo zahvalo naj prejmejo: Betty in Jeanette, Mrs. Mary Marinc, Mrs. Jennie Sterle, Mrs. Paula Truger, Mrs. Josephine Krečič, brat Jack in Rose, Nettie in John Sulen, Mr. in Mrs. Joe Fitzthum, Mr. in Mrs. Ralph Fitz-thum, Miss Catherine Fitzthum, The Helget Boys, Jim, Jennie in Margarete Fitzthum, Mr. in Mrs. John Jurca, Mr. Leopold Kushlan, Ray in Olga Mestak, Mr. in Mrs. Jos. Pintar in druž., Mr. Andy Benedict in sin Eddie, druž. Rožanc, Barb. Kahler, Lou, Jo in Fred Sterle, Louise Ferguson, Allan in Keth, St. Clair Rifle & Hunting Club, Earl C. Gibbs, Inc., Mr. in Mrs. Jos. Legat, Kerr-Lakeside Employees, Loyal Order of Moose, Greater Cleveland Lodge No. 18, Clarence in Robert, Rudy in Katherine Welter, Mrs. Žendar in družina, Mr. in Mrs. Wm. Snyder, Mr. in Mrs. Charles Fitzthum, Port Clinton, O., Mr. Jack Cebul, Mr. Joseph Janzevic, W. Sterling, Emma Gregorich, Mr. John Sivec, Mramor’s Grocery, Paul * Mueller Stockyard Poultry, Kerr Lakeside Inc., Mr. in Mrs. Frank
Zakrajšek st. in družina, Mr. in Mrs. Kasper in Pauline Lang, Mr. in Mrs. Emil Mack in hči, Mrs. Nadbadth in sin, Mr. in Mrs. Albert Ulogar in hčre, Mr. in Mrs. Emery Roder, Mrs. Tom Vido-vich, Mr. in Mrs. Michael Skebe in družina, Mr. Earl Snyder, Mr. in Mrs. Ed Snyder, Mr. in Mrs. George Snyder, Mr. in Mrs. Clarence Snyder, Mr. in Mrs. Morris Mallary, Mr. in Mrs. Al. B. Johnson, Mr. in Mrs. Louis Levstik, Mr. in Mrs. Matt Pakish, Mrs. Anna Bajt in družina Jezerinac, Mr. in Mrs. A. Haffner, James A. Slapnik ml. in družina, Double Eagle Bottling Co. (John Potokar), Louis Krasna, Mr. in Mrs. Frank Fitzthum, Mr. Lawrence Fitzthum, Lizzie Rensing, Leola Meacham, Buddy, Mary in Clark Morgan, Dominik Lusin in družina, društvo Jugoslav Camp št. 293 WOW, ter Mr. in Mrs. Ralph Sheppard.
Našo iskreno zahvalo izrekamo vsem onim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnika. Zahvalo izrekamo sledečim: Mr. in Mrs. Ray Breskvar, Mr. in Mrs. J. Bukovnik, Mr. in Mrs. Mramor, A. Rupert, Mr. in Mrs. Joseph Roitz, Mr/ Louis Majer, Mr. in Mrs. Kokley, Mr. Ray Bennett, Mr. in Mrs. Joe Somrak, Mr. in Mrs. Jerney Kramer, Mr. in Mrs. Rudy Gregorich, Mr. Pat Di Cesare, Mr. R. C. Hildebrandt, Mrs. Petruška, Mr. in Mrs. Anton Zagar, Mr. in Mrs. Joe Fitzthum, Mrs. Elizabeth Renzing v Port Clinton, O., Mr. Earl Snyder v Port Clinton, O., Mr. in Mrs. James Fitzthum, Mr. in Mrs. Frank Rožanc, Mr. in Mrs. Carl Falke, Mr. in Mrs. John Sherb.
Hvala lepa vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, in sicer: Mr. Chas. Fitzthum, Mr. in Mrs. J. Pintar, Mr. John Sulen, Mr. Ray Mestak, R. L. Krečič, Mr. Louis Sterle, Mr. Joe Pintar, Mr. John Jurca ml., Mr. Joseph Janzevich, E. Mack, Mr. Ralph Sheppard, Mr. Frank Rožanc, Mr. Math Pakish.
Najlepsa hvala vsem, ki so pokojnika obiskovali v njegovi bolezni, ga bodrili in tolažili. Hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na mirodvor.
Hvala lepa pogrebcem, ki so nosili krsto. Najlepša hvala tudi Msgr. Ponikvarju za spremstvo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, za opravljene cerkvene pogrebne obrede in za spremstvo na pokopališče.
Našo zahvalo naj sprejme pogrebni zavod Frank Zakrajšek in Sinovi za vsestransko pomoč v dneh naše bridkosti ter za lepo urejen pogreb.
Bodi vsem, ki so nam stali ob strani, nas tolažili in bili v pomoč na en ali drugi način v dneh naše žalosti, izrečena naša najtoplejša zahvala. Iskrena hvala vsem, ki ste izrazili svoje sočutje najsibo osebno ali pismeno.
Preljubi jeni soprog in brat! Prestal si muke in bolečine tega sveta in se preselil v višave, tja, kjer ni trpljenja in ne bolečin. Ostavil si svoje ljubljene, ki so Te imeli radi, a usoda je zahtevala tako. Hladna zemlja zdaj je Tvoj dom, naša srca so pa žalostna, ko Tebe več med nami ni. Bil si zvest soprog, dober brat in priljubljen prijatelj pri vseh, ki so Te poznali. Pogrešali Te bomo, a spomin na Tvoje dobrohotno srce bo živel med nami, dokler tudi mi ne pridemo tja, kjer si Ti, tja, odkoder več vrnitve ni.
Počivaj v miru — snivaj sladko!
Žalujoči ostali:
LENA, soproga;
JACK, brat;
MRS. MARY MARINC v Long Island, N. Y., MRS. JOHANA STERLE, MRS. PAULA TRUGER v Boise, Idaho, Mrs. JOSEPHINE KREČIČ in MRS. ANTONIA SULEN, sestre;
ter mnogo SORODNIKOV in PRIJATELJEV.
Cleveland, Ohio, 26. marca 1951.	i i’i : 'f!/ ilHIiSi