Državna hiootekarna banka v Beogradu. Za nalaganje pupilarno-varnega denarja v kraljevini Srbiji se je ustanovil leta 1862 poseben zavod pod imenom «Uprava fondova.« Pravila lega zavoda so sc z zakonom z dne 22. aprila 1922 znatno spremenila; 'lajvažnejša je spremeniba, «da se zakon razširi na ce!o državo in da morajo zavodi in ustanove v novih po- krajinah, ki upravljajo javne fonde, pupilarnc in depozilnc, kapitale občinske, srezke, oblastne, cerkvene in samostanske, ki se zbirajo iz doklad, vse te fonde in kapitaie tekom 10 lel prenesli v Državno hipotekarnobaako v Beogradu — to je novo ime za Upravo fondova —, novc take vloge pa smejo sprejemati samo še 5 let.« Kakega pumena je la zakon za Slovenijo? Pri na& ni fondov, ker so se vsi obstuječi iundi porabili za vojr.a posojila, oziroma so naloženi v vrednostnih papirjih, mi iinamo kot pupilarno-varen denar le denar mladolelnih, ki je no zakonu naložen v branilnicah (občinskih, okrajnih, inestnih), ki so uslanovljene na podlagi regulativa iz k'la 1841. Ta denar se sme po navedenem zakonu Ie do 22. aprila 1927 nalagali v naše branilnice, polem pa mora romati v — Beogiad. Ktr imajo vse naše hranilnice svoje rezerve in dvugo imetje imobilno, Ivorijo edino obratnu glavnico hranilne vloge mladoletnikov. Ako preneha po 22. aprilu 1927 dotok teh vlog, se začcnja s lem tiha likvidacija teh zavodov, katera bo končana 22. aprila 1932, ko se bodo morali vsi fondi in kapitali, za katcre se zahteva pupllarna varnosl, prenesti v Bcugrad. Za ta zakon je glasuvala prcjšaja vladna večina, demokrati, radikali, nmslimani in samostojneži. Dvomim, če so poslanei-prečani kaj mislili, ko so za ta zakon glasovali, dvomim, če so vobče vedeli, zakaj da gre. Gospodje so bili navdušeni za centralizem in so šc, in smatrajo za polrebno, da se centralizem ojači, ne pomislijo pa, ali jc strogi cenlralizcm v gospodarskem oziru v prid ljudstva ali ne. Komu bo v prid likvidacija najstarejših, občekoristnih dcnarnih zavoduv, ki uživajo pri ljudstvu velik uglcd in zaupanje, komu bo v škodo? V prid bo prcnos denarja naših mladoletnih nekatcrim podjctnikom in hišnim posestnikom v Beogradu in večjih mestih Srbije, široki sloji srbskega naroda pa nc bodo deležni dobrol našega denarja.  Oškodovani bodo v prvi vrsti zavodi, ki bodo mo-  rali likvidirati, ker ne bodo imeli obratnega kapitala,  oškodovani bodo vlagatelji, ki ne bodo lako naglo in po ceni. mogli dvignili svojih vlog, ko uosrrrvjo po'nolctnost, oškodovani pa bodo posebno kmetje in hišni poscstniki, ki so dobivali od hranilnic cen kredit proti amorlizaciji na daljšo dobo. Pa to še ni vse! Likvidacija hranilnic bo v mnogih slučajih povzročila izgube, ker se ne bo dalo realizirati vojnih posojil in drugih vrednoslnih papirjev, likvidacija bo pa ludi omajala zaupanje do drugih denarnih zavodov, ljudje bodo svoj denar držali doraa, kar bi sila neugodno vplivalo na dcnarni trg. Stranke, ki so do sedaj pod ugodnimi po- goji uživale hipotekarni kredit pri hranilnicalv, bodo se morale obračati na posojilnice, katerih glavua svrha je podeljevati kratkodobni obratni kredit, prenos naj večjega dela hranilnih vlog in povpraševanje po deiiarnih sredstvib v posojilnicah bo podražilo denar, obrestna mera se bo dvigala, dolžniki ne bodo zmogli zvišanih obresti. Psledice centralizacije našega pupilaruo-varnega denarja bodo občutne za celo našo narodno gospodarsfvo; občutili jih bodo vsi denarni zavodi in zastopniki onib slojev, ki ne poslujejo z bankami, temveč dobivajo od hranilnic ter posojilnic cen hipotčkar.d in personalni kredit. Kaj storiti, da se preteča nevarnost o^strani? Tre"a z vso odločnostjo zahtevati, da so zakon v toliko izpremeni, da se ukine prisilna centralizacija pupilarno^arnega denarja v Državni hipotefcarni bauki v Beo{¦radu; gg. demokrati in samostojneži pa labko brez lozadevnega zakona proslovoljno ves denar nalagajo v ;)eogradu, ako bodo vodstva raznih denarnih zavodov !o odobrila. Da se centralizacija denarja onemogoči, je potreben enoten nastop vseh prizadetih krogov in ricer hranilnic, zadružnih zvez, bank, organizacij hisnih posestnikov, kmetov, obrtnikor itd. Sedaj vladajoče ; azmere na denarnem trgu, katere se bodo še znatno poslabšale, ako izgubi Slovenija večji del svojih stal;ih, siguruih denarnih sredstev, nam priporočajo sku: en, odločcn nastop.