mi pristopi italijanskih paicografov, prcavscm A. Petruceija in A. Pratcsija, ki v polemiki s Irghcil nalislom G. Cenccttijem odkrivala psihološke m umetnostne značilnosti, ter razkrivata ideološke posebnosti srednjeveških in novoveških pisarjev ter javnih napisov. S konkretnim sodobnim pristopom k preučevanju napisov v stolni cerkvi sv. Marka v Benetkah pa seje preizkusila dr. Praneesca Cavaz-zana Romanclli.
Spomin na soldc, »groŠc«, li-e in dukalc nam je osvežil dr. Franco Rossi. S strnjenim prikazom je zajel značilnosti delovanja beneškega monetarnega sistema, ki seje v svojih inačicah ohranil v drugih deželah in zavesti ljudi še dolgo po propadu Republike (1797).
Podrobnje je predstavila beneški arhiv in njegove fonde bivša direktorica dr. Maria Franeesca Ticpo-lo, ki čakajoč na abecedno vrsto pri izdaji vodnika Po fondih italijanskih državnih arhivov še vedno Prisega na analitični inventar Andrea Da Mesta (L'Archivio di Stalo d j Venczia, Indiec generale, -torico, dcscrillivo ed analitieo) iz leta 1937 Njihovi poglavitni fondi za odnose z deželami zunaj beneškega mesta so zajeli v serijah, imenovanih Sc-nmo. Tako imajo najprej serijo Scnalo Misli, ki je na začetku za prvo polovico 14. stoletja uničena, nadaljujeta pa jo .seriji Scnalo Terra za beneške dežele apeninskega polotoka in Senate Marc za ostale beneške pokrajine. Tuje Istra vedno nekako v sredi, sa< jo enkrat prisojajo deželam, imenovanim Terra, drugič in pogosteje pa deželam da Mar. Serijo oblikujejo tudi l.i. Senato Secrcti, ki se kasneje delijo na Senato Rcllori za beneške dežele in Senato Corti za meddržavne odnose. Seveda beneški arhiv hrani še obilo drugiii pomembnih fondov za zgodovilo naših krajev, med katerimi so bili mnogi žc tudi objavljeni, vendar se 52 strokovnih dclav-eev beneškega arhiva lahko upravično pohval z ^lo obsežno dokumentacijo za starejšo zgodovino naših krajev.
Seznanili so nas šc z uporabo računalniške tehnologije v arhivih, kjer se z njo ukvarjajo že od srede sedemdesetih let, pa vendar riiso šc prišli do zaključnega programa in prczcntac;ki je problematična zlasti za starejše gradivo.
Šolske kronike - razstava Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici
Aieksaiitfm P'svšič M i hm
V preddverju stavbe Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici ic bila od dcccmbra 1990 do septembra 1991 postav1jena razstava o šolskih kronikah. Njen namen ic bil iz različnih zornih kotov predstavili to zvrst arhivskega gradiva, ki je eden najdragocenejših virov za preučevanje razvoja šole, kraja ali širšega območja. Težišče je bilo na prikazu razvoja šolskih kronik osnovnih šol, za katere je v goriškem arhivu dovoli gradi /a.
Avtorica razstave Vlasta Tu! je poskušala odpreti šolske kronike na čimveč vsebinsko različnih straneh, tako da bi si obiskovalce lahko ustvaril mozaično podobo šolske kronike. Ustavila se je pri spreminjanju šolske kronike kol arhivskega dokumenta in pri kronikah kol viru za preučevanje razvoja Šol. V rjih namreč preberemo prccej o prostorskih in materialnih možnostih šol, o njihovih zidavah ig popravilih, o organizacijskih spremembah. začetkih in prenenanju delovanja. Posebno puglaije razstave jc bilo namenjeno življenju v domačem kraju in po svetu, kol ga zaznamo iz šolskih kronik. Dogajanja v šoli so sc namreč vedno in se šc zrealijo v življcniu kraja in obratno. Prav tako jc v šolskih kronikah namenjenega prcccj prostora velikim dogodkom kolje bila npr. prva svetovni: vojna, spremljamo pa lahko tudi različna praznovanja. Na razstavi jc razgrnjenih nekaj strani, ki opisuiejo praznovanja v obdobju od 1945 do 1973. Eno od pogla\ ij razstave ¡j : predstavljalo fotografije in risbe v Šolskih kronikah. Od petdesetega leta dalje se namreč začno v kronikah pojavljali fotografije šol, učcnccv, pr. redite v iut kar v primernih količinah še žogali izpovednosl gradiva. Razstavljeni so bin tudi nekateri dokumenii, ki bi po svoji vsebini sodili ^ šolsko kroniko (zapisi o pričetku pouka, kratka zgodovina šole ...), so pa bili najdeni v drugih fondih. V zadnjem delu razstave so bile predstavi jene kronike drugih vzgoj noi zob raze val-nih ustanov (sredn, h šol, vrtcev, dijašk.h domov), ki kronik običajno ne vodi'o tako redno kot osnovne šole. Razstavljen jc bil tudi posebej za ta namen izdelan zemljevid obein Ajdovščina, Nova Gorica jI Tolmin z vrisanimi kraji, za katere so ohranjene šolske kronike, ki jih jc v originalu ali rcprodueira-nc možno videli v Pokrajinskem arhivu v Novi Goriei.
Razstavo jc snrcm.j-il katalog. V prvem delu spregovori avtorica o pomenu šolskih kronik, njihovi ohranjnosli in razvoju. Drugi del jc seznam razstavljenega gradiva (83 eksponatov), sledi pa Še seznam kronik šol z območja občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, ki jih hranijo v Pokrajinskem ari" iru v Novi Gorici ali pa druiti imetniki.