MlTIJSTVO IN ŽIVILSKA INDUSIRIJA n. sol. o. PORTOROŽ INTERNA IZDAJA \ »Naš glas« izdaja delovna organizacija Droga, Portorož. List urejuje uredniški odbor skladno s predpisi. Predsednica uredniškega odbora Sonja Požar. Odgovorna in glavna urednica Majda Vlačič. Tiska GDO Tiskarna Jadran 1988, v nakladi 2000 izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno. LETO XXX PORTOROŽ, DECEMBER 1988 Številka 4 FINANČNI REZULTATI DO DROGA ZA DEVETMESEČJE Z OCENO DO KONCA LETA 1988 V LETO 1989 koncc lela pomeni obdobje, ko preverjamo in ocenjujemo (ne)uspešnost zasebnega in poslovnega življenja. Leto 1988 pomeni za našo delovno organizacijo konec obdobja poslovne usmerjenosti v dveh sestavljenih organizacijah, hkrati pa razpotje naše organiziranosti, ki jo prinaša čas obremenjen z visoko stopnjo nezaupanja, naglašenih občinskih meja in sprememb v zakonodaji, ki naj bi v temelju menjala poslovno podlago za odločitve v delovnih sredinah. Žal bo tudi naslednje leto obremenjeno z visoko stopnjo inflacije, ki pomeni razvrednotenje dela, včasih pa tudi osnovnih medčloveških odnosov. Nehvaležno je ob teh izhodiščih napovedovati poslovni uspeh, vendar sem prepričan, da se bo /manjšal razkorak v osebnih dohodkih, in da se hoino približali najuspešnejšim delovnim sredinam, s tem pa tudi njihovim osebnim dohodkom. Vse to zahteva velik delovni prispevek vseh nas, pridobivanje in uporabo znanja, izkušnje in hojo po novih poslovnih poteh. Mnenja sem, da ob teh zahtevnih ciljih ni prostora za lažno delovno solidarnost, kar pa bo težko izvedljivo, ali celo neizvedljivo, če ne bo ta naravnanost vodilo vseh nas. Ne glede na malce grobi opis dogajanja, pa želim v letu 1989 vsem sodelavkam in sodelavcem ter njihovim najhližjini obilo zdravja in osebnega zadovoljstva pri delu v naši delovni organizaciji. GLAVNI DIREKTOR Franc OHNJEC Po polletnih izkazih poslovanja ni verjetno nihče v Drogi pričakoval, da bo ob devetmesečju situacija tako ugodna. Tabela I. Finančni rezultati DO DROGA v devetmesečju 1988 (v 000$) Sicer nam pa finančne rezultate najlepše ilustrira naslednja tabela (mimogrede, rezultati so izraženi v tisoč $). Elementi I—III IV—VI VII—IX Celotni prihodek 21.298 16.785 19.279 Porabljena sred. 17.790 13.567 14.576 Dohodek 3.508 3.218 4.703 Čisti dohodek 824 941 3.057 Bruto OD 3.045 1.932 1.484 Skladi 1.573 Izguba 2.221 991 Vidimo, da je v polletju Droga še poslovala z izgubo, medtem ko je zadnje tromesečje že poslovala z dobičkom. Po posameznih temeljnih organizacijah so bili finančni rezultati različni. Začimba, Sudest, Soline, Gosad, Argo so poslovali pozitivno in ustvarili 3 mrd din skladov, Soline so imele minimalno izgubo (vzrok: predvsem državno določena cena soli), Delamaris je imel izgubo v višini 800 mio din (vzrok: kumulirana izguba v pol- letju), DSSS in Blagovni promet pa sta imela izgubo v višini 2,3 mrd (vzrok: neporavnane obveznosti TOZD-ov). Ce presojamo finančne rezultate z vidika fizičnega obsega proizvodnje, lahko ugotovimo, da smo dosegli 65 % letnega plana, da pa smo proizvedli 5 % manj kot lani, kar seveda kaže, da so na naše rezultate bistveno vplivale tudi cene. (nadaljevanje na 6. strani) SREČNO NOVO LETO 1989! ‘ K % * * * v Oblikovanje enotne delovne organizacije s področja ribištva RAZMIŠLJANJA GLAVNEGA DIREKTORJA DO »DROGA« POSREDOVANA SAMOUPRAVNIM ORGANOM IN D PO NA PODROČJU RIBIŠTVA V OBČINI IZOLA Zaostrena gospodarska nasprotja med posameznimi deli naše delovne organizacije in dolgoletna kulminacija nezaupanja med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo ter samimi vodilnimi, so pripeljali do odločitve, da se ribištvo organizira kot enovita delovna organizacija s področja ribištva s sedežem v občini Izola. V samem začetku bi želel poudariti, da sem prevzel delovne naloge glavnega direktorja 01. 07. 1988, pri znesku 4.930.287.000din izgube ter le-ta znaša ob devetmesečju 185.973.302din (saldo). V različnih časopisih smo sicer najavili našo potencialno organiziranost in povode zanjo. Ob tem pa bi le želel podkrepiti svoje dvome v njeno smotrnost in to s tržnega stališča, ki pa so bili z moje strani prisotni že od samega začetka, ko sem predstavnikom ribištva predlagal branžno organiziranost, kar je bilo z njihove strani zavrnjeno. In sedaj k samemu bistvu! V zadnjem mesecu in pol sem imel intenzivne stike z vodilnimi predstavniki slovenskih trgovcev (sistemi ABC, MERCATOR, EMONA in njenimi članicami). Ob vprašanjih tekočega sodelovanja in sodelovanja v letu 1989 smo se dotaknili tudi naše bodoče organiziranosti. Poudarjam, da sem informacije posredoval korektno! Ob tem so naši dolgoletni partnerji izrazili določene poglede na potencialni samostojni tržni nastop enovite DO s področja ribištva, in sicer: — bonitete, ki jih uživa blagovna znamka DROGA niso prenosljive na novo DO s področja ribištva; — plačilni pogoji ob samostojnem nastopu na tržišče bodo enaki kot jih »uživa« druga ribja industrija; — prodajni program ne bo imel več vlečnih konjev, velik konj — kava, mali konj —sol; — ob prehodu na tržno gospodarjenje se tržni nastop zaostri vsled konkurence, dejstvo pa je, da v tem trenutku cela Obala ne premore kvalitetnih tržnih kadrov za enakovreden tržni nastop, kot ga ima KOL.INSKA! Ob tem pa bi lahko še kaj dodal, vendar našteta dejstva pokrivajo vsebino mojega razmišljanja. Nerodno pri tej stvari je le-to, da ekonomska veda ne premore strokovnih analiz, ki bi potrdile ali zavrnile moje argumente. Temveč bo le čas dokazal njihovo pravilnost ali napačnost. Vendar pa je potrebno poudariti, da je to le ena plat medalje (po mojem mnenju zelo pomembna), da pa ostanejo še vedno argumenti, ki so pripeljali ribiški del do vaše odločitve. Ob zaključku pa bi rad poudaril, da bom tudi v kolikor se boste odločili za samostojno pot, jo pomagal trasirati tako, kot se spodobi glavnemu direktorju sedanje delovne organizacije DROGA, v katero je vključeno tudi ribištvo. GI.AVNI DIREKTOR: Franc OHNJEC OB 30-LETNICI »SUDESTA« Nedaleč od Kozine proti Podgradu je lociran eden izmed Droginih TOZD SUDEST, ki letos proslavlja 30-letnico svojega obstoja. Danes sina lej lokaciji razprostira precejšen kompleks proizvodnih hal s skladiščem in upravnim poslopjem. Človeku da čutiti, da je bilo treba za to, kar danes TOZD SUDEST je, kar je skozi 3 desetletja ustvaril, vložiti ogromno truda in pridnih delovnih rok vseh zaposlenih, da je iz nekdanjega zadružnega hleva v petdesetih letih, zrasla taka proizvodnja, kot smo ji danes priča, in ki DROGI, kol celotni delovni organizaciji, predstavlja enega vitalnih proizvodnih dejavnosti. Od samega začetka SUDEST-a, ko je bil na sedanji lokaciji zadružni hlev, nato sušilnica sadja in destilacija, in ko seje SUDEST odločil za odkup in proizvodnjo zdravilnih zelišč, si je s slednjim dokončno začrtal svojo nadaljnjo »življenjsko pot«, saj proizvodnja zdravilnih zelišč še vedno pomeni eno osnovnih proizvodnih dejavnosti TOZD, kot tudi celotne DO »DROGA«. Pomembni preobrat je SUDEST doživel tudi ob koncu šestdesetih let, ko so uvedli novi proizvodni program, in sicer proizvodnjo instant polente. Ideja je bila enkratna, saj je tržišče proizvod zelo dobro sprejelo, tako, da so nato šli v širitev proizvodnje asortimanov instant proizvodov, kot so instant ajdovi in koruzni žganci, instant ječmen in pšenični griz. Sredi sedemdesetih let se je SUDEST odločil še za novi proizvodni program — predelavo in pakiranje riža, leta 1980 pa je naredil še korak dlje pri osvajanju novih proizvodnih programov, tokrat z zahtevno tehnološko proizvodnjo ekstraktov zdravilnih zelišč — t.j. ekstrakcijo. Vsi ti programi so bili več ali manj uspešno realizirani; največ težav pa še vedno povzroča še ne v celoti izkoriščena proizvodna kapaciteta ekstrakcije, na tem področju se je v zadnjih dveh letih zelo veliko naredilo. kar se odraža v naraščanju proizvodnje in prodaje ekstraktov. Pa v endar le nisino storili vsega, da bi se s to proizvodnjo lahko v celoti pohvalili. Vzroke lahko iščemo v še nepopolnem, kompleksnem obvladovanju tega izredno zahtevnega tehnološkega procesa, ki terja aktiviranje strokovnega teama, v obliki skupinsko povezanega znanja od razvoja in analitike ekstraktov, organizacije samega proizvodnega programa, pa vse do plasiranja izdelkov na trg. Le s takim pristopom ho moč obvladati ta zahtevni proizvodni program, kar v končni fazi vsi pričakujemo, in ki bo K)ZI) poslovno prinašal dobre rezultate. S tem, ko se je SUDEST začel razvijati v tehnološko zahtevno proizvodnjo, se je pojavil problem tudi pri pridobitvi potrebnega strokovnega kadra za izpeljavo in uresničitev zastavljenih proizvodnih programov. Večkratno kronično pomanjkanje le-teh je resno ogrozilo nemoten potek proizvodnje, vendar sno si v zadnjih dveh letih le uspeli priboriti strokovni kader s ciljem, da čim boljše, kvalitetno in učinkovito izpeljemo zastavljene delovne naloge. Kljub izredno težkim pogojeni gospodarjenja v naši družbeni sferi, ki tildi SUDEST-u ni prizanesel, pa le lahko sklenemo, da smo v obdobju 30-lctncga obstoja naredili ogromen korak v razvoju proizvodne dejavnosti SUDEST-a saj smo proizvodnjo nenehoma večali, jo izpopolnjevali in bogatili asortiman proizvodov. V teh znanih, težkih pogojih gospodarjenja, pa se kolektiv nenehoma bori za ohranitev takega obsega proizvodnje, kot smo ga vsa ta leta imeli, hkrati pa se trudi, da se vsem članom kolektiva zagotovi ustrezna socialna varnost. Prav gotovo je tudi TOZD SUDEST veliko pripomogel k razvoju nekdaj nerazvitih območij Brkinov in Čičarije; s tem, ko je zagotovil delo in vir zaslužka za življenje veliko ljudem iz teh krajev, največ iz KS Gradišče, pa ludi ostalih okoliških vasi in krajev, S lem je nudil tukajšnjim ljudem možnost, da ostanejo doma, na svoji zemlji, da jim ni treba iskati vir zaslužka v oddaljenih krajih, kot je bilo za Brkine značilno v bližnji preteklosti. Na la način je ludi SUDES I' dal temu kraju svojevrsten pečat in smisel življenju in delu dobršnega dela prebivalstva Brkinov in Čičarije. Zadostuje že bežen obisk ene izmed brkinskih vasic, ko ob pogledu na obnovljene in oživljene domačije vidiš, da je temu res lako. VLASTA JUGOVAC RIBIŠTVO SE JE ODLOČILO ZA SAMOSTOJNO POT — na referendumu dne 15. 12. 1988 v Izoli Od 773 volilnih upravičencev v TOZD Delamaris Izola se jih je 609, t.j. 78,8%, odločilo za sprejem sklepa o izločitvi TOZD Delamaris iz delovne organizacije DROGA Portorož. Kaj menite o konceptu organiziranosti DO »DROGA« Portorož? Kakšna je vizija razvoja vaše TOZD? To sta vprašanji, ki sta uredništvu povzročili nemalo težav. S prispevkom, ki naj bi sledil vprašanjema, vsekakor nisem imela namena opisovati težav, s katerimi se srečuje organizator obveščanja v združenem delu, temveč mišljenja, razmišljanja vodilnih TOZD glede bodoče organiziranosti delovne organizacije. Kljub prizadevanjem, da bi svoje delo čimbolje opravila, mi v dveh mesecih ni uspelo zbrati vseh odgovorov. »Ni primeren čas . .., sem preobremenjen . ..,« sta najbolj pogosta odgovora na moje pozive direktorjem, da bi morda le odgovorili na postavljena vprašanja. Da bi razlog za navedene odgovore našla v tem, da je odnos do informiranja, v kakršnikoli obliki, v naši delovni organizaciji mačehovski, bi bilo preveč enostavno. Menim, da temu botruje tradicija neiskrenosti in bojazni pred izražanjem lastnega mišljenja. Odgovorili so: TOV. VU1.IČ Vprašanje bodoče organiziranosti naše DO se zastavlja v najtežjem, istočasno pa v pravem trenutku. V najtežjem zaradi tega, ker družba načrtuje korenit obrat v gospodarstvu s sprejetjem novega zakona o podjetjih, zakona o delovnih razmerjih, o financah, knjigovodstvu, tujih vlaganjih in še vrsto drugih zakonskih sprememb, ki pogojujejo izvedbo »reforme vseh reform«, kot sojo nekateri imenovali. V prvem trenutku pa zato, ker je nujno našo organiziranost skrbno in preudarno usklajevati s spremenjeno zakonodajo, čeprav bi le-ta po mojem mnenju morala biti radikalnejša. Eden temeljnih vzrokov naše ekonomske krize je v slabi organiziranosti in učinkovitosti naših gospodarskih organizacij. pri čemer naša DO ni nikakršna izjema. Takšnemu stanju so največkrat botrovali nenehni administrativni ukrepi, kot posledica »dogovorne ekonomije« in druge oblike že zdavnaj obsojenega, vendar nepremaganega etatizma. Vse do podrobnosti je bilo predpisano »od zgoraj« tako, da so delavci velikih DO romali direktno pred zvezno skupščino, ne ozirajoč se niti na vodstva DO, niti na republiške skupščine. Določitev, kaj obsega samoupravljanje, in kaj operativno vodenje, je bila prej ko potrebna. V naši DO smo na kolegiju direktorjev podprli predlog glavnega direktorja o temeljnih izhodiščih organiziranosti po področjih, in sicer v tri delovne organizacije tako, kakor jih je v prejšnji številki Naš glas predstavil svojim bralcem. Zato o teh temeljnih izhodiščih le toliko: V naši DO smo večkrat le večali ali manjšali število TOZD, nismo je pa organizirali v smislu vodenja poslovne politike. Na področju organiziranosti in vodenja poslovne politike je bila naša DO, preprosto rečeno, tako »na tleh«, kot le malokatera DO v bližji, pa tudi širši okolici. Zaradi tega poslovodstvo, strokovne službe in samoupravne strukture čaka težko in odgovorno delo. Kljub vedno težji ekonomski krizi ne smemo pozabiti, da obstajajo delovni kolektivi, ki dobro poslujejo. Sedanja »DROGA« se mora v bodoče organizirati tako, da bočim bolj prožna ter s tem bolj prilagodljiva trgu, kajti ne smemo pozabiti starega dobrega izreka: »Vetrovi in valovi so vedno na strani sposobnih pomorcev«. Na drugi del vprašanja, ki mi ga je postavilo uredništvo o tem, kakšna je perspektiva TOZD Soline, bi lahko telegramsko odgovoril takole: »Po tisočletni tradiciji proizvodnje soli v sečoveljskih solinah, kjer imamo 680 ha še vedno neizkoriščenega bogastva ne moremo propasti!« Kljub splošni ekonomski krizi so našo TOZD zadnji dve leti doleteli še trije udarci: — Ukinjen je uvoz jedilne soli, čeprav je znano, da smo zadnjih dvajset let proizvajali povprečno 4.000ton soli, uvažali pa lO.OOOton. — Zaradi splošne investicijske zamrznitve je premaknjena gradnja tovarne soli za nedoločen čas, dokler se ne znebimo »tabujev« in dokler zakon o tujih vlaganjih ne doživi res temeljne spremembe. Z našim neizkoriščenim bogastvom smo skoraj v srcu Evrope nemočni, prav zaradi naših nerazumno krutih dosedanjih predpisov. — Cena soli je pod izredno kruto kontrolo zveznega zavoda za cene. Pravijo, da je skozi stoletja veljala ista raven cene sladkorja, olja in soli. Danes je odnos 5:1. Kljub vsem težavam moramo to leto končati uspešno in nam nobeno »jokanje« ne bo pomagalo. Za bodočnost pa velja, če ne zmoremo delati dolgih korakov, moramo pač z drobnimi koraki naprej. Znano je, da Portorož ne bi nikoli dosegel evropskega slovesa brez zdravilnih učinkov slanice, solinskega blata in ostalih sestavin v ozračju, katere povzroča prav delovanje solin. Da lažje dojamemo razvojne možnosti tega območja, naj ne bo odveč, če še enkrat poudarimo rezultate študije kvantitativne analize, ki sta jo že leta 1922 izdelala prof. Luigi in prof. Tarugi na Kemičnem inštitutu Univerze v Pisi: »Iz podatkov, ki so jih dale kemične analize sklepamo, da je portoroška slanica po svojih sestavinah popolnoma različna od drugih slanic . . . Količina brona je vsekakor izredno visoka in se v tem ne more z njo meriti nobena analizirana slanica . .. Znatna je količina magnezija, ki daleč prekaša vse podobne vode. posebno one iz vrelcev . . . Portoroška slanica ima, zahvaljujoč veliki količini zdravilnih elementov, izredno zdravilno moč, ki je znana že stoletja . . . Poleg blažilnega dejstva natrijevega klorida, inrikonstitucntncga dejstva joda, ima portoroška slanica tudi pomirjujoči učinek zaradi brona in magnezija, ki ju vsebuje v mnogo večji količini kot podobne sorodne vode . . . Odsotnost dražečih soli in podobnih substanc dovoli uporabo slanice tudi v akutnih procesih, medtem ko to ni možno pri drugih slanih brono-jodovih vodah . . .« Naša TOZD dobavlja zdravilno blato in slanico novemu hotelu TERME v Portorožu. Dovolj je povedati, da je bil hotel projektiran za perspektivo 15-ih let in da je bil že prvo leto obratovanja premajhen. Podobno zdravilišče se načrtuje v Strunjanu, kjer smo že navezali stike o sodelovanju. Dokazani so izredni zdravilni učinki na ginekoloških, pediatričnih otorinolarin- goloških in dermatološko-veneroloških oboljcnjih interne medicine. Medtem ko razviti svet zna iz nič narediti veliko (primer Baden-Baden), mi iz neprecenljivega naravnega bogastva ne naredimo skoraj ničesar. Zakaj je temu tako? Naj mi bo oproščeno, da sc bom ponovno skušal skriti za »višjo silo«, toda naši zakoni so dosedaj zelo demotivirali ustvarjalnost s tem, da so osebni dohodki izračuni za nekaj mesecev vnaprej, da o motivaciji za razvoj, za raziskovalne in inovacijske procese, ter za poslovnost ljudi sploh ne govorimo. Kje smo na teh področjih, nam zgovorno povejo besede tov. Matjaža Muleja, na Marksističnem centru — Sekcija za družbenoekonomska vprašanja, 20. aprila 1988: »Nismo še dosegli, da se državna in politična oblast odpovesta vse bolj zmotnemu in pogubnemu. in neutemeljeno domišljavemu občutju, da vse zmoreta in moreta napraviti sami. Ljudje pa morajo biti le ljudstvo, tj. vodena in vodena masa . . .« Moramo pa priznati, da nas v naši DO le-ta »višja sila« ne opravičuje, da na razvoj dajemo manj kot premalo. S tako majhnim odstotkom (da ne rečem promilom) od bruto realizacije, kot ga mi dajemo za razvoj, bi vsako podjetje v razvitem svetu že zdavnaj propadlo. Sedaj se brez odvečne filozofije ponovno vrnimo k praktični perspektivi našega TOZD: — Zadnjih 20 let je bila povprečna proizvodnja morske soli 4.000 ton, s tem da je bila I. 1981 zaradi uvoza in zanemarjene lastne proizvodnje le 1.250 ton, zadnja tri leta je naraslo povprečje nad 7.000ton. Torej moramo tudi količinsko povečati proizvodnjo morske soli na klasičen način, posebno važno je pa to, da moramo izboljšati kvaliteto, oziroma čistočo soli. — Zgradili smo in registrirali pomol za potniški promet, ki omogoča pristajanje velikih potniških ladij turističnega križarjenja po Sredozemlju, ki v tem oziru uvršča Portorož na nivo Benetk in Dubrovnika. — V teku je osvajanje trga za Mg-subkarbonat, razvojne naloge so pa še natrij, kalij, litij, magnezij, bron, jod. — Marikultura je takšen razvojni program, ki zahteva veliko več prostora in strokovnega znanja. TOV. BUONASS1SI VINKO Bodočnost TOZD BP-Transport je delno določena v sanacijskem programu ribištva, delno pa v predlogu organiziranosti bodoče DO v okviru sedanje TOZD Začimba, oz. TOZD Soline. Ob polletni bilanci TOZD Transport je bilo ugotovljeno, da TOZD nima ekonomskih možnosti in potencialov za plačilo dedovanih dolgov (izguba 1986-87). Zato je bil izdelan sanacijski program, po katerem izvajamo, dosledno, vse v njem zajete aktivnosti. Tako smo s I. oktobrom opravili delitev, oz. prenos namenskega dela vozil hladilnikov ter vozil internega transporta v TOZD Delamaris, del tovornjakov smo prodali zaposlenim voznikom, z njimi smo sklenili kooperacijsko pogodbo, nekaj vozil v nevoznem, ali delno voznem stanju smo prodali. Na področju trženja smo izvedeli dokončno delitev delokorogov po dostavljenih področjih, sprejeli nov cenik, ki vsebuje v povprečju nekoliko nižje cene prevozov v primerjavi s cenami zunanjih transportnih podjetij, na kolegiju direktorjev pa so bili sprejeti kriteriji za delitev dedovane izgube TOZD Blagovni promet z ostalimi TOZD-i. Ne glede na še neurejeno stanje, na število voznikov in vozil ter ostalih delavcev in skladišč, moramo težiti za tem, da se naša dejavnost organizira kot celota, izven vseh interesnih sfer, v samostojno obračunsko enoto v funkciji celotne proizvodnje. »Prečiščen« avtopark naj bi bil do 31. 12. 1988 pripravljen za naslednjo fazo združevanja, in sicer z distributivnim delom - skladišči. Tako naj bi se sedanja TOZD do 31. 3. 1989 organizirala kot samostojna obračunska enota v okviru ene proizvodne TOZD, oz. kot dejavnost skupnega pomena v morebitni enoviti delovni organizaciji. Organizacijsko in lokacijsko enotna bi morala ta enota prispevati k uspešnosti delovne organizacije. Kako? Š hitro, točno dostavo končnemu kupcu ter z iskanjem ekonomičnosti v razliki med dejanskimi in predvidenimi planskimi stroški prevoza v lastni ceni, pri tem pa bi morali biti cenejši od zunanjih prevoznikov. Na kratko: enota se mora pozitivno tekoče vzdrževati. Brez navedene vsebine bi bila enota nesmiselna in delovni organizaciji v breme. Skrb o njeni obnovi pa ni le skrb te enote, temveč interes in dolžnost delovne organizacije kot celote. V oddelku pakiranja začimb, plodov in ostalega je nujno urediti proizvodnjo tako, da bo poleg manipulacijskih problemov rešen tudi problem regulacije, oz. polnjenja končnih proizvodov, t.j. vrečk. Po prostorski ureditvi proizvodne linije čajev je nujno pristopiti k nadaljnji avtomatizaciji selekcije različnih vrst čajev. Za to bomo koristili kodo. Glede predloga organiziranosti delovne organizacije v bodoče, menim naslednje: Podpiram enovito delovno organizacijo, pod pogojem, da se organizacijsko, pa tudi disciplinsko uredijo zadeve tako, da bi bil vsak del nove delovne organizacije učinkovit, da bi opravljal svoje poslanstvo, nc pa, da bi se le-ta lahko skrival za rezultati drugih, in bil s tem skrita zavora. Le ob taki organiziranosti delovne organizacije sem za enovito DO, sicer pa ne. rov. ŠKODA MIRKO Perspektiva TOZD Začimbe je v letu 2000. Razvojne faze si bodo morale slediti po logičnem zaporedju, vse do cilja, to je avtomatiziranega oz. računalniško vodenega procesa proizvodnje. V ta namen smo v letu 1986 zadolžili razvojno-investicijsko grupo, da izdela pregled razvojnih možnosti obstoječega proizvodnega programa. V pripravi je vsa potrebna dokumentacija za opredelitev posameznih tehnologij ter logičnih zaključkov posameznih proizvodnih linij. Z vlaganjem v to vrsto razvoja bi rešili vprašanje oporečnosti čajnih artiklov. Toda za ureditev čajne linije bomo morali izprazniti proizvodno halo, to pomeni, da bomo morali umakniti linijo pakiranja začimb in vse ostalo. Pakiranje začimb, plodov in praškov bomo uredili v še nedokončani zgradbi, v sedanjem zasilno prirejenem skladišču. Pri vseh teh posegih pa bo potrebno rešiti tudi vprašanje ogrevanja prostorov za daljše obdobje. Tudi v oddelku kave bomo morali preučiti vse možnosti avtomatskega vodenja procesa in sicer v I. fazi praženja in mletja, v"2. fazi pa linijo pakiranja kave z elektronsko kontrolo in regulacijo pakirane vsebine. V ta namen bi morali predvideti, vzporedno z obstoječima pražilcema kave, še dodatni, tretji pražilec, za katerega imamo še možnost priključitve. V zvezi s tem bo potrebno rešiti, na sodobnejši način, mletje kave ter vse skupaj povezati za kontrolo in krmiljenje celotnega sistema praženja in mletja. TOV. KOKAI.J MARTIN TOZD Argo že dlje časa igra postransko vlogo, tako v okviru delovne organizacije Droge, kot v okviru občine Izole. Označena je kot TOZD brez perspektive, neopredeljenim razvojnim programom in lokacijo. Vprašanje kaj storiti z Argom, se je v zadnjem letu pogosto pojavljalo na sejah samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacijah delovne organizacije. Odprt je problem sanacije kotlovnice. Tudi z zagotovitvijo potrebnih finančnih sredstev in odpravo le-tega, za Argo to pomeni le ekološko sanacijo, ne pa tudi proizvodne. V določenem obdobju so bila razmišljanja o rešitvi problematike TOZD-a povezana s preselitvijo Arga na lokacijo TOZD-a Delamaris. S preselitvijo bi bili rešeni energetika in ekološka sanacija, sredstva temu namenjena pa naj bi uporabili za ureditev novih proizvodnih prostorov. Osebno sem bil proti takemu razmišljanju, ker menim, da preusmeritev proizvodnje TOZD Delamaris, predvidena v sanacijskem programu ter predvidene investicije v novo proizvodnjo nc omogočajo preselitve »obrata Argo«, saj se morajo poleg dejavnosti Arga s te lokacije preseliti tudi pločevinka in priprava zelenjave, ki sta dejavnosti TOZD-a Delamaris, ter avto-transport in distribucija. Drugi koncept, veliko realnejši, je govoril o preselitvi Arga v industrijsko cono, in sicer ob lokacijo nekdanjega TOZD-a Živila. V tem konceptu sem videl perspektivo tega TOZD-a, toda z izločitvijo kmetijstva iz Droge in predvideno preselitvijo nekdanjih Živil v Koper, je ta zamisel postala nesmiselna. Staro vodstvo ni dalo odgovora na že omenjeno vprašanje, kaj z Argom. S prihodom tov. Ohnjeca smo bili prepričani, da bo obveljal koncept skupne delovne organizacije, z enotnim nastopom na trgu in enotnim reševanjem TOV. FRANETIČ VINKO Vizija razvoja TOZD Delamaris je nakazana v Sanacijskem programu ribištva, ki zajema naslednje bistvene elemente: finančne problematike. Zato me je začudil predlog nove organiziranosti DROGE predvsem zaradi tega, ker v predlogu ni ekonomskih utemeljitev. Očitno je, da je ta koncept le izraz lokalnih interesov posameznih občin in vzdušja v temeljnih organizacijah Droge. To potrjuje tudi izjava tov. Ohnjeca ob predložitvi predloga organiziranosti DO na kolegiju direktorjev, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Predlog smo obravnavali tudi v TOZD-u, in sicer na razširjeni seji delavskega sveta z družbenopolitičnimi organizacijami. Tako je bil na tej seji, kot tudi na seji delavskega sveta delovne organizacije sprejet predlog, da je potrebno pred odločitvijo o navedeni organiziranosti ugotoviti tehnološko-tehnično možnost preselitve obrata Argo v Delamaris ter ekonomsko in perspektivno utemeljitev združitve Arga z Delamarisom. Po sanitarnih predpisih ne moreta biti združeni (v istem prostoru) proizvodnji predelave rib in predelave ostalega mesa. To pomeni, da se proizvodnja paštete in juh, to je 2/3 dejavnosti TOZD Arga. ne more preseliti v Delamaris brez predhodne izgradnje nove proizvodne hale. Prav tako se, zaradi tehničnih razlogov ne more preseliti ekstrakcija, preseli se lahko le ob ponovni investiciji. To pomeni, da se iz prostorov Arga lahko preseli le zelenjavni del programa, kar pomeni 1/3 dejavnosti Arga. Omenjena selitev bi bila tako ekonomsko neutemeljena, taka okrnjena dejavnost pa zagotovo neperspektivna. To so razlogi, ki me silijo k razmišljanju, prepričan sem, da lahko govorim tudi v imenu vodstva TOZD-a, samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij, da je predlog organiziranosti delovne organizacije, vsaj iž vidika TOZD Argo, nesprejemljiv. V TOZD-u bomo naredili vse kar je mogoče, da saniramo kotlovnico in da ostanemo še krajše obdobje na sedanji lokaciji, čas pa bo pokazal, kaj je najbolj utemeljeno. — prestrukturiranje ulova, — prestrukturiranje proizvodnje, — organizacijske spremembe ter — spremembe na področju prodaje in nabave bele ribe. Ukrepi s področja prestrukturiranja ulova obravnavajo predvsem zmanjšanje ulova plave ribe, in sicer povprečnega zadnjega ulova 6700 ton na 5000 do 5500 ton plave ribe. Na ta račun naj bi se povečal ulov bele ribe, ki je dohodkovno veliko bolj zanimiva, tudi za izvoz. Zato smo že v lanskem letu oddali nekaj ladij v kooperacijo, nekatere smo oddali v letošnjem, nekaj pa jih bomo oddali v naslednjem. Z ukrepi želimo doseči to, da se vsak plovni objekt stroškovno pokrije. V primeru da tega ne bomo dosegli, se bomo morali pogovarjati tudi o morebitni prodaji ribiških ladij. Prestrukturiranje proizvodnje v TOZD Delamaris pomeni zmanjšanje proizvodnje ribjih konzerv (za 700 ton, t.j. cca 1500ton sveže ribe) in prehod na proizvodnjo konfekcionirane, oz. pripravljene in pol pripravljene zmrznjene bele ribe, tako domače, kot uvožene. Ribja konzerva je zanimiva predvsem za domači trg, s ceno, ki jo dosegamo v izvozu (tu ribja konzerva ni toliko zanimiva), pa ne pokrivamo stroškov proizvodnje. Investicijski program za proizvodnjo konfekcionirane ribe je že izdelan in s strani ekonomskega inštituta banke potrjen. S pripravami naj bi začeli že v letošnjem letu. Naša tekoča skrb je skrb za popolno izrabo kapacitet, predvsem nove proizvodne linije. Rešitve iščemo po dveh poteh: 1. Z iskanjem partnerja v tujini (loner-bajt varianta), 2. s prodajo velikih količin sardin v dingli-dozah, in sicer skozi program Stella maris (produktivnostteh doz na novi liniji je enkrat večja, proizvodi pa veliko boljši). Omeniti moram program Stella maris; s pravilnim marketinškim pristopom, kateremu sta sledili proizvodnja in prodaja, smo dosegli določene uspehe. Nadaljevali bomo s proizvodnjo ter skušali obdržati isti kvalitetni nivo proizvodov Stella maris. O finančnih efektih tega programa pa bi v tem trenutku težko govorili. Na področju prodaje in nabave bele ribe so bili v letu 1988 narejeni bistveni pozitivni premiki. Uspešni smo bili zlasti v izvozu bele ribe, saj smo na tujem trgu dosegali višje cene kot na domačem. Prav tako zasledimo uspehe na področju kooperacije. Kot je patetično, pa vendar nujno — je dejal naš GREGORČIČ: »Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to možje storiti dolžan«. Dolžni smo storiti kar moramo, — ne čez 100 let, ampak danes, ne kdo ve kje, ampak tam, kjer smo doma, — prav konkretno: tukaj in danes. Vsak posameznik, ali celi zbor strokovnjakov na tem posvetu ne bi mogel zaustaviti uničevanja prirodnih bogat-stev, okuževanja voda in zraka, osamlje-vanja ljudi, ki strmijo samo k povečanju le svojega standarda. Vendar udeleženci tega posveta so nakazali smotrnost zdrave prehrane in načina pridobivanja kot take, zdravega okolja ter nujnost kontrole nad vsemi škodljivimi snovmi vnesenimi v prehrano na umeten način. Verjeli smo, pa še danes — na žalost verjamemo, da je narava okoli nas neomejena, neizčrpna in neuničljiva, in da je človekova veličina v tem, da jo premaguje. Takšno prepričanje je še Naša naloga je nadaljnje širjenje prodaje. Do tega trenutka imamo s prodajnega vidika obdelano le Slovenijo, toda ne njenih največjih centrov. Naša prisotnost izven slovenskih meja pa je neznatna. Na prodajnem področju bomo morali nastopati agresivnejše. S pravo analizo trga in investicijskimi vlaganji bo treba osvojiti vsa večja tržišča, tudi področja izven Slovenije. To je izrednega pomena za bodoče uveljavljanje konfekcionirane ribe. Ribarnice pa se bodo morale, ravno tako kot vsak plovni objekt, oz. vsaka delovna enota, stroškovno pokrivati. V sanacijskem programu, kjer so opredeljeni kratkoročni in dolgoročni ukrepi ter investicije, pa je ugotovljeno, da je tega možno izvajati le v primeru, da se z ribištvom ukvarjajo strokovne službe: marketing, finančna služba, razvojna in ostale službe. Ker so te službe lahko le del delovne organizacije, je formiranje delovne organizacije v ribištvu nujno. Stanje v delovni organizaciji se zbolj-šuje in prav tako v ribištvu. Izgubo ugotovljeno ob polletni bilanci, cca 1,80 milijard, smo znižali na izgubo 0,80-ih milijard kljub temu da imamo 1,00 milijardo neplačanega izvoza. Iz poročila o izvajanju sanacijskega programa v letu 1987 in primerjave z letošnjim letom, so vidni precejšnji pozitivni premiki: — Struktura ulova rib, od ulovljenih 3452 ton v 9 mesecih tega leta, je bila neprimerno boljša kot v enakem obdobju lani. Od navedene količine ulovljenih ribje bilo le 344 ton neprimerne ribe, to je ribe za ribjo moko. Lani je bilo odvojeno za ribjo moko 1716ton rib. od 4159 ulovljenih. — Od kooperantov smo v lanskem letu odkupili 564ton rib in školjk, letos 1051 ton. — Prodaja sveže in zmrznjene ribe se je povečala za 23% (količinsko) v primerjavi z enakim obdobjem lani. — V proizvodnji smo zmanjšali število zaposlenih (za 57 delavcev), proizvodnja pa se je zmanjšala le za 5 %, to pa predvsem zaradi manjše proizvodnje ribje moke. — Produktivnost se je povečala za 10%. — Stanje kratkoročnih kreditov se je povečalo v primerjavi s stanjem v enakem obdobju lani, glede na realizacijo pa se je kreditiranje znižalo za 21 indeksnih točk. vedno del naše zavesti, pa se temu primerno vedemo in ravnamo. Človek ne more tako rekoč niti en sam trenutek obstajati brez menjave snovi z okoljem. Tako pri vodi in zraku nima dosti izbire. Povsem drugače pa je pri hrani, tu možnost izbire je mnogo večja, lahko bi rekli intimnejša. Znamenit dramatik BERNARD SHAW je rekel, da je ljubezen do hrane od vseh ljubezni najbolj iskrena. Zato ni čudno, da ljudje želimo uživati le čisto in zdravo hrano. Kako se pravilno in kvalitetno prehranjevati nam je na tem posvetu tehnologov govoril dr. D. POKORN z instituta za higijeno. Medicinske fakultete iz Ljubljane. Sploh pa je količinska odmera hrane, v prehrani človeka, v tesni povezavi z njegovim zdravjem: tudi higijensko neoporečna živila, če jih zaužijemo v pretiranih količinah, lahko ogrozijo človekovo zdravje. O pomembnostih dietnih vlaken v zdravi prehrani in načinu njihovega ohranjevanja v žitnem zrnu CRISPY nam je govorila tehnologinja iz »ŽITO« Ljubljana. Vse to potrjuje boljše 9-mesečne rezultate. Glede koncepta organiziranosti DO »DROGA« v bodoče, menim naslednje: Marikultura je sestavni del sanacijskega programa ribištva, zato mislim, da je ustanavljanje dveh ribiških delovnih organizacij na tako majhnem območju kot je Obala, nesmiselno. Osebno nisem proti taki organiziranosti, toda marikultura bi morala biti organsko povezana z ostalo dejavnostjo ribištva, kot dopolnilo prodajnega programa ribištva. Uživati sladkor in ostati zdrav in brez prekomerne teže, pomeni poznavati področje sladkorjev in sladil, njihovih fizikalnih in kemičnih lastnosti, načinu presnove ter sestave in s tem možnosti njihove uporabe v posameznih izdelkih. S tem so nas seznanjali strokovnjaki DO »KOLINSKA«. Ko govorimo o zdravi prehrani ne moremo mimo medu in propolisa. Zvedeli smo od skupine dobrih poznavalcev tega področja, med drugim tudi to, da jesenska »žetev« medu vsebuje več zdravilnih učinkovin kot pomladanska. Zdravilne rastline nam pomenijo neko dodatno vrsto hrane, ki daje telesu določene učinkovine, hkrati pa pomožna zdravilna sredstva z določenim specifičnim delovanjem na razne bolezenske pojave. In ravno pojem zelišča pomeni človeku najtesnejši stik z naravo, pomeni zdravje, pomeni premagovanje bolezni brez kemije. Ali obstajajo zelišča popolnoma »čista« brez pesticidov? Ali jih lahko pridelujemo brez uporabe herbicidov, fungicidov itd. Kakšne šanse imamo v današnjem kmetijstvu biopre-delovanje? Kakšna zelišča imamo v Jugoslaviji po černobilski nesreči? O tem smo govorili mi, kot njeni predelovalci zdravilnih in aromatičnih rastlin v Sloveniji in Jugoslaviji. Glede izločitve Delamarisa iz delovne organizacije naj omenim, da kljub izvedbi referenduma v letošnjem letu, nameravamo ostati v DO še celo naslednje leto. Po eventualnem sprejemu sklepa o izločitvi bodo nekatere službe takoj prešle v ribištvo (splošna, računovodsko-finančna, razvojna) ostale pa med letom. V tem času pa si bomo prizadevali, da bi bil ta prehod čim manj boleč in bi imel tem manjše posledice v poslovanju obeh delovnih organizacij. Pivo je že od nekdaj zelo priljubljena pijača, osvežilno, dietetsko prehrambeno in zdravilnega učinka. Gostitelj tega posveta Pivovarna LAŠKO nam je predstavila svojo sodobno tehnologijo proizvajanja piva in so nam razkazali proizvodne prostore. O pomenu laboratorijskih informacijskih sistemov v sodobni proizvodnji, o posameznih načinih določanja kofeinov, aminokislin, konzervansov so nas seznanili kemiki Instituta BORIS KIDRIČ Ljubljana. In tako v vzdušju prijetnega in čistega okolja in zdrave prehrane smo zaključili enajsto posvetovanje tehnologov hp v Laškem in zdravilišču Dobrna 03. in 04. novembra 1988. HELENA ČOK ISKRICA Če bi bil mali, povprečni človek res tako nepomemben, kot ga želijo prikazati nekateri samozvani pomembneži, potem ga ne bi pomembni pisatelji, slikarji, režiserji in drugi umetniki prikazovali v svojih delih. S. Požar ČLOVEK - PREHRANA - OKOLJE PETNAJST LET SOZD HP Mg - subkarbonat Pred petnajstimi leti se je na pobudo DO Kolinske, pivovarne »Union«, pivovarne »Laško« in pivovarne »Tališ« Maribor, ustanovil SOZD »HP« Ljubljana. Kratica je pomenila (Hrana Pivo). To je bilo leta 1973. Takoj po ustanovitvi so se začele zanimati za pridružitev tudi DO »Droga« Portorož in »Delamaris« Izola. V jesenskih mesecih sta se pridružili tudi omenjeni DO, sprejeti so bili samoupravni akti in izvršena registracija. Tako so združene DO začele poslovati povezane v SOZD »HP«. V naslednjih letih so se še pridružile DO Univit, Medex in KZ Gabrovka - Dole. Letos, dne 02. 12. 1988 je SOZD »HP« zabeležil 15 let skupnega dela z ugotovitvijo, da so bili zastavljeni cilji ob ustanovitvi pravilni, da seje SOZD prilagajal potrebam združenih DO. mnogo zastavljenih ciljev je bilo uresničenih, ostale bo potrebno prilagoditi sedanjim potrebam. Ob takih priložnostih se podelijo tudi določena priznanja. Tako je bilo tudi ob tej obletnici. Iz naše DO so dobili priznanje: Mg-subkarhunat SOLINE - nov proizvod TOZD joZeČerne Tov. Jože Černe, vodja delovne enote samoupravljanja in informiranja v hp Drogi je dolgoletni znanec samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij SOZD hp. Z njim smo se srečevali v vseh komisijah in drugih organih upravljanja, predvsem pa je njegov poglavitni prispevek pri delu delegacije Droge v delavskem svetu SOZD hp. Bil je eden najbolj aktivnih članov organov upravljanja in lahko rečemo, da jt s svojim delom dal konstruktivni prispevek k delovanju samoupravnih organov SOZD hp in s tem prispeval k učvrstitvi samoupravnih odnosov med delavci SOZD hp. MARTIN HABJANČIČ Tov. Martin Habjančič, je kot direktor TOZD Gosad. DO Droge prisluhnil predlogu Gospodarske zbornice Slovenije. po katerem naj bi gospodarstvo sredstva za fond nerazvitih usmerilo v gospodarsko dejavnost, ki jo potrebujejo. Realizacija izgradnje objekta za gojenje gobje prenesel na SOZD hp, vendar seje v delo za dosego cilja ves čas aktivno vključeval. Tako je sodeloval pri sestavi sporazuma o združevanju sredstev fonda DO SOZD hp in njegovi izvedbi. Strokovno se je vključil v tehnološke in poslovne odločitve, ki jih določa sporazum o naložbi v obrat za gojenje gob v Bih in skrbel ter nadzoroval njegovo izvajanje. Kljub težavam, ki so se zaradi spremenjenih okoliščin na lokaciji obrata pojavljale, je bil ves čas pripravljen svetovati in pomagati, tako da je izgrajen obrat danes že v razvoju. S svojo odločnostjo, vztrajno podporo tej akciji, tako v SOZD hp, kot tudi pri partnerju v BiH, je dvigoval ugled celotne sestavljene organizacije, kar je vsekakor neprecenljiv prispevek za SOZD. MIRKO ŠKODA Tov. Mirko Škoda .—direktor TOZD Začimba DO Droga je pomembno prispeval k krepitvi in oblikovanju SOZD hp in njenih skupnih poslovnih funkcij. Tudi zaradi njegovega odgovornega sodelovanja in delovnega prispevka se je povečala povezanost delovne organizacije Droge kot enega od osnovnih graditeljskih stebrov SOZD hp, tako da se hp razvija v uspešen poslovno funkcijski sistem. Cenik za koriščenje počitniških kapacitet delovne organizacije v času od 1. 12. 1988 do 31. 5.1989 KANINSKA VAS: Tri počitniška stanovanja s 4 ležišči Tri počitniška stanovanja s 6 ležišči MAKKDA PRI NOVIGRADU: Tri počitniška stanovanja s 5 ležišči MALI LOŠINJ — LOPARI: Štiri stanovanja s 7 ležišči predlagana cena 40.000.— din predlagana cena 50.000.— din predlagana cena 30.000.— din predlagana cena 40.000.— din ZUNANJI KORISTNIKI V SKLOPU SOZD HP ZUNANJI KORISTNIKI IZVEN SOZD 20% na ceno letovanja 40% na ceno letovanja Magnezijev subkarbonat je lahek bel prašek brez vonja in okusa, skoraj netopen v vodi in organskih topilih. V svetu ga pridobivajo že dolgo iz slanih vod, uporablja se v farmaciji. Razmišljanje o pridobivanju Mg-subkar-bonata v DO Droga, v TOZD-u SOLINE, so se pojavila pred 6 leti, ko je skupina Droginih raziskovalcev, v sestavi: PUHAR Pavle, MAVRIČ Maja in RAKTELJ Boris, opravila prvi resni poizkus na sposojenih kotlih v TOZD-u Argo. Poizkus je pokazal, da se da pridobiti to, kar pričakujemo. V Jugoslaviji je poraba magnezijevega karbonata sicer majhna, toda obstaja. Zato so se v TOZD-u SOLINE odločili za predlog tov. PUHARJA, t.j. za nakup manjše naprave (ne najmanjše, toda še vedno poskusne), s katero je možno pridobiti iz 500 I slanice 30 kg Mg-subkarbonata v 20 minutah. Letna kapaciteta naprave pa je proizvodnja 40 ton Mg-subkarbonata. Postopek pridobivanja je naslednji: Surovina je slanica, ki ji je že odvzeta sol, vsebuje pa cca 20 g Mg/l. Slanico najprej filtriramo, da odstranimo suspendirane delce gline in delce organske snovi. Bistro slanico med segrevanjem obarjamo, in sicer tako, da združujemo enake prostornine vroče slanice in vroče raztopine sode (70C). Izloči se sluzasta oborina, ki postane ob nadaljnjem segrevanju težja in se useda. Proizvod nato ločimo od lužnice z odsesavanjem skozi filter in ga večkrat spiramo z vročo destilirano vodo. Do sedaj pridobljen Mg-subkarbonat so odkupili v Kemofarmaciji Ljubljana, za nakup pa so še zainteresirani v Pliva Zagreb, Galenika Beograd, Iplas Koper, pa tudi podjetja v italijanskem delu Gorice. Mg-subkarbonat se uporablja v farmacevtski, kemični in kozmetični industriji. Kako z ekstrakti? Zaradi vse večjega povpraševanja po uprašenih ekstraktih, katere smo do sedaj izključno uvažali, smo v razvoju skupno s TOZD Sudest razvili uprašene ekstrakte. Tekoči ekstrakti, katere proizvaja TOZD Sudest, so baza za uprašene ekstrakte. Upraševanje poteka vTOZD Argo na DRY-SPRAY napravi. Prednost uprašenih ekstraktov prpd tekočimi je predvsem v lažjem transportiranju in enostavnejši uporabi. Ti ne vsebujejo etanola, kateri je, predvsem v tujini, precej obdavčen. Uprašene ekstrakte gloga in krh-like, katere smo že naredili, kupujeta pri nas Krka Novo mesto ter Salus Ljubljana. Ponudili smo jih tudi v tujino. U.K. (nadaljevanje s 1. strani) Tabela 2 Indexi fizičnega obsega proizvodnje glede na lansko obdobje in glede na plan TOZD 88/87 88/pli Začimba 86 64 Sudest 103 74 Gosad 88 59 Argo 93 66 Delamaris 95 56 Riba 83 50 Soline 68 48 (samo odprema soli) Še nekaj o položaju Droge v sklopu SOZD HP. Kar se tiče nekaterih kazalcev poslovanja (alumulativnost, rentabilnost in produktivnost), je bila v tem obdobju Droga celo med najboljšimi (glede na indekse na lansko leto), žal pa je zaostajanje nekoliko večje pri osebnih dohodkih, ki so bili v poprečju najnižji v SOZD-u. Tabela 3 Nekateri kazalniki uspešnosti DO DROGA v primerjavi s poprečjem SOZD HP Kazalniki Vrednost Droga Ind. Vrednost SOZD H P Ind. akumulativnost rentabilnost produktivnost OD/zaposleni 3% 36% 13.675.000 433.000 258 132 317 220 9% 53 % 19.464.000 584.000 I 10 120 291 254 In kakšne so ocene do konca leta? Če bo prodaja naših izdelkov še vedno tako dobra, kot je bila v zadnjem tromesečju, če bomo še nekoliko povečali obseg proizvodnje, ter če ne bomo bistveno prekoračili stroškov, smo lahko zmerni optimisti. To z drugimi besedami po- meni, da bi Droga kot celota zaključila s tako imenovano pozitivno ničlo. Seveda pa je predvsem od nas samih odvisno, ali bo temu res tako. Matjaž ČAČOVIČ JUBILANTI DO DROGA Nekateri naši 30-letniki »Včasih je luštno blo? zdaj pa ni več tako . . .« Julijana GRBEC - delavka v TOZI) ZAČIMBA Zaposlila se je s 14-imi leti v DELAMARISU, kjer je delala 4 leta. Zaradi oddaljenosti in slabih avtobusnih zvez, se je leta 1962 zaposlila v ZAČIMBI, kot delavka v proizvodnji. »Kljub težjemu delu v proizvodnji, bilo je veliko več ročnega dela, so spomini na mlada leta preživeta v kolektivu Začimbe, lepi. Ljudje smo se bolje razumeli, odnos do dela pa je bil veliko resnejši. Tudi, če sem prišla od doma slabe volje, me je srečanje s sodelavkami razveselilo. Današnji časi so drugačni, tu v proizvodnji se srečujeta dve generaciji z različno miselnostjo, ko jo je težko uskladiti. Mladina vidi v nas največkrat le nekoga, ki bo prej ali slej odstopil delovno mesto mlajšemu.« Dano GRBEC — delavec TOZD ZAČIMBA in, zakaj bi zamolčali, soprog Julijane Grbec. Domačin, doma iz Kort. Zaposlil seje 15. julija 1954 v Solinah in se tam izučil za ključavničarja. V Začimbi se je zaposlil leta 1964. Danes je vodja izmene v proizvodnji. Od nekdaj je sodeloval v samoupravnih organih in bil družbenopolitično aktiven. Ker mu je ta aktivnost nekaj pomenila, se je ob peripetijah okrog Solin (izgradnja tovarne soli) za 12 let odpovedal članstvu v Zvezi sindikatov Slovenije. To je bilo leta 1962. V obdobju zadnje integracije Droge je opravljal funkcijo predsednika DS TOZD Začimba: »To je bil čas prepričevanja ljudi v nekaj, v kar sami »prepričevala« nismo popolnoma verjeli. Priznam, sem »lokal patriot« in upam si trditi, da je Začimba od tega časa dalje izropana. Pred 10-imi leti smo bili v boljši situaciji, kot jo imamo danes. V tehnologiji TOZD ni sprememb. Začimba je krivec v toliko, ker se je pustila zavesti pri sofinanciranju zgrešenih investicij. Kljub današnjemu stanju pa ni največja škoda v tem, da smo materialno obubožani, ampak da smo zapravili zaupanje ljudi. Zato je kriva tudi vsesplošna jugoslovanska kriza, toda levji delež krivde leži na delovni organizaciji, v odločitvah njenega kolektiva. V razvoju smo zaspali. Kon-kurentne firme so nas prehitele, pa čeprav smo pred leti z našimi proizvodi močno prednjačili. Naš korak bomo morali prilagoditi potrebam trga, sicer bomo propadli«. GRBEC DARIO je eno mandatno obdobje opravljal funkcijo predsednika delavskega sveta SOZD TIMAV v ustanavljanju. »Dejstvo, da je SOZD umetna tvorba, nekaj prisiljenega, pa se je odražalo v odločanju na samoupravnih organih. Nam v TOZD delovna skupnost očita, da se do nje obnašamo kot do nekoga, ki nam »žre« sredstva. Tak je bil odnos delovnih organizacij do SOZD, tudi naše delovne organizacije«. Adrijan ČELIGO — doma iz Ravna. Solinar od leta 1957, ko je pričel sezonsko delati, leta 1964 pa se je v Solinah zaposlil stalno. »Danes delo ni lahko, toda včasih je bilo še težje. Spominjam se, da smo morali ročno, z lopatami vkrcavati uvozno sol, ki so jo pripeljale maone, do skladišča soli. Dnevno smo morali 4 delavci izkrcati tudi 1201 soli. Številnim mimoidočim turistom smo dajali videz jetnikov, obsojenih na prisilno delo. Garali smo kot črnci, za nič. Naše »suženjstvo« je »na srečo« prekinilo neurje leta 1969, ko je razbilo vse maone. Po tem so ladje vozile sol v Umag, od tam pa so jo k nam pripeljali tovornjaki, s katerimi so sol pretovorila dvigala. Danes je obala za pristanek ladij ob skladišču urejena in opremljena z dvigalom. Poleg te spremembe pa v tridesetih letih zasledimo le še eno izboljšavo v načinu dela, in sicer tračnice za vozičke med bazeni. Drugih sprememb v tem dolgem obdobju ni bilo. Tudi o plačilu dela solinarjev ne«. imele primerne, ne coklov, ne rokavic, ne najlon predpasnikov. Vse to danes imamo. Do upokojitve, starostne, moram delati še dve leti. Morda bom delala tudi dlje. O tem sedaj ne razmišljam, saj mi je tudi pri delu prijetno. S sodelavkami se dobro razumemo, tudi z najmlajšimi, saj so delovne in prijazne«. Kristina BEMBIČ — priseljena v Izolo iz okolice Slovenskega Gračišča, iz Sirč. V Delamarisu se je zaposlila pred 30-imi leti. Delala je v številnih oddelkih, najdlje pa v oddelku kontrole doz. »Včasih smo več delali, toda manj naredili. Vsako konzervo smo morale delavke dvigniti in preložiti. Poleg tega tudi obleke nismo JUBILANTI IN UPOKOJENCI 1988 TOZI) ARGO IZOLA za 10 let delovne dobe SEFIČ Minka GRBEC Zdenka KALEM Ivanka KARAGIČ Senija NADAREVIČ Remiza RIZVANOVIČ Rubija STIPANOVIČ Petar PAVLICA Rihard VASILJKOVIČ Nadija za 20 let delovne dobe PALČIČ Magda PERIČ Veneranda ZALOVIČ Anica za 30 let delovne dobe BERGAMASCO Aldo TOZD BLAGOVNI PROMET PORTOROŽ za 20 let delovne dobe PERČIČ Josip za 30 let delovne dobe BRKLJAČA Jakov BUONASSISI Vincenc TOZD DELAMARIS IZOLA za 10 let delovne dobe BEHREMOVIČ Besima BRATIČ Sajma PRODANOVIČ Milena ČAUŠEVIČ Mujesira ČEHIČ Derviša ČEHIČ Sabida DONČIČ Vidosava DURATOVIČ Asema GRUJIČ Radinka HALILOVIČ Sevla HRNJICA Tatle HUJIČ Hata KAMIČ Fatime KONTIČ Zvonko MARIČ Marko RISTIČ Cvjetko STUPAR Jevrosima TOPOLOVAC Živkica ZEJNIČ Dula PARTALO Vitomir DUKIČ Ružiča MARUŠIČ Scrdo IBR1ŠIČ Emira OBRADOVIČ Nediča BOŽIČ Danilo KLOBASA Slavko MIKULIN Zvezdan MAZALIN Elizabeta TREVEN Nadica STANIČ Aleksander za 20 let delovne dobe BOJANIČ Zorka GRACELJ Lidija KAVČIČ Marija RENER Boris LAKOSELJAC Milan BRLJAVEC Milan BRLJAVEC Ana KARALIČ Asim MEDOŠ Marjan JANKOVIČ Milan MAVSAR Marija za 30 let delovne dobe BALOH Andrcjka BEMBIČ Kristina GRŽIN1Č Irma KRULČIČ Marija BESIČ Ernesta TRIPAR Mira OGRIN Elda BONIN Viktor GLOGOVŠEK Gracijela GAZIČ Bruna TOZD RIBA IZOLA za 10 let delovne dobe IVKOVIČ Stevan TRBIŽAN Bojan HOROZOVIČ Mesud NOVAK Sergij POŽAR Edvard VODOPIVEC Majda za 20 let delovne dobe BONKOMPANIJO Anton KEKO Tomislav ŠPANJOL Ante CVETKO Ljubo ZACCHIGNA Luciano za 30 let delovne dobe BREČEVAC Peter BEŠTNJAK Elevterij PEČAR Jože MILANKOV Ljubomir MULEC Anton KEŽMAN Jakob ŽIŽA Gvido ŠTELKO Paskval BI LAS Radovan ŠURAN Lucijan MODRIJAK Franc POLANEC Danica RAKOVEC Ivan PEKLAJ Ivana ZORE Anton PETRAN Marija LOGOŽAR Ivo za 30 let delovne dobe KOSER Stanislav TOZD SOLINE SEČA za 10 let delovne dobe FRUMEN Franc PUCER Klavdij za 20 let delovne dobe KASTELIC Izidor KRMAC Klavdij TROMBITAŠ Marija GRAVISI Bruno UJČIČ Zdravko DERŽEK Peter PEREZA Franjo za 30 let delovne dobe BRKIČ Uroš ČELIGO Adrijan MAHNIČ Ivan GLAVINA Avgust ŽIBEROrest TOZD SUDEST GRADIŠČE za 10 let delovne dobe JURIŠEVIČ Darjo PEČARANIN Ljiljana VOUK Miljenka POŽIN Ivan BOŽIČ Jože DODIČ Janko za 20 let delovne dobe KOVAČIČ Danijel KRALJ Magda CETIN Magda IVANČIČ Aleksandra Adriano Čeligo TOZD GOSAD SREDIŠČE OB DRAVI za 10 let delovne dobe BOGDAN Otilija CIMERMAN Danica HORVAT Danilo HATLAK Gabrijela KOŠIR Josip KOŠIR Darinka KALMAN Margita LUKMAN Ljudmila MARČEC Jože MALAŠEVIČ Valerija OREŠNIK Dragica PLANINC Jožica PLOH Ana PLOH Majda PRAPOTNIK Marija SKLEPIČ Vera ŠKRINJAR Branko ŠEK Milan TRSTENJAK Franc VUK Hilda ZAJEC Ana ZOREC Marta za 20 let delovne dobe BRATUN Štefka GULIČ Devana KOLARIČ Srečko MALAVAŠIČ Janez za 30 let delovne dobe PSIČ Marija TURK Anton DODIČ Ivan VOLK Lucijan TOZD ZAČIMBA SEČA za 10 let delovne dobe DESSARDO Lilijana JAKAC Marija KOBAL Nada MAKORIČ Sonja FAJT Fiorella MARKOVIČ Fiorela REBERŠEK Ana GEI Ondina HRVATIN Marija KORENIKA Franko za 20 let delovne dobe RADOV AC Vesna ČENDAK Jože LUŽNIK Istok SEP1Č Radko za 30 let delovne dobe GRBEC Julijana GRBEC Darij DSSS PORTOROŽ /a 10 let delovne dobe ŠKARPONA Snežana MATANOV1Č Mira RAKTELJ Boris BRANKOVIČ Tatjana DERIN Irena ROJ Gracijela RAŽMAN Zlatko BONIFACIO MarceUo ČELHAR Franc ČOGA Alenka MATIJEVIČ Marija SPREMO Dragan CICELI Djuro TOPOLNJAK Ivan za 20 let delovne dobe MEZGEC Olivija MEKIŠ Marija PODLOGAR Sonja HOMOVEC Zorka PUCER Lilijana MAJERLE Karel UJČIČ Milena VUCELIČ Vladimir GODNIČ Helena ČEH-MENCIN Mira SMILJIČ Milivoj SUBOTIČ Stevan za 30 let delovne dobe KEZUNOVIČ Veseliti LAVRIČ Bogoljub ŠTEMBERGER Marija KLE1NDINST Franc TEODOROVSKI Aristotel BOŽIČ Desanka JERMAN Kristina MARTINI Jožef ŽIVKOVIČ Staniša Upokojenci 1988 TOZDARGO VATOVEC Marcela PANGER Virgilij PERIČ Veneranda VRTOVEC Marija RASPOLIČ Ljubica JAKAC Štefanija OBLAK Roža MARKEŽ1Č Štefan STARC Silva KLEVA Aleksander KALIGARIČ Silvan SMOKOVIČ Oktavio RIJAVEC Gabrijela KNEZ Božo ROJC Dragica BLAGOVNI PROMET BERNES Severin KOCJANČIČ Bruno FRANCA Marija TOZD DELAMARIS IZOLA MI K AC Marcel LAGINJA Mario MOKORIČ Ivan JAKAC Marija MEJAK Albin PRELEC Mafalda BOŽIČ Nerina BARBARIČ Nada BOŽIČ Leopold ŠTANTA Jordana MIKULIN Ivanka KLEVA Ana FRANZA Marija BORDON Jožica RUTAR Marija VIŠNJEVEC Zmago BUTKOVIČ Ivan RASPOLIČ Arnalda ČEHOVIN Miroslava KLOBAS Palmira ŠERGAŠ Irena POSEGA Marija BLAŽEVIČ Rozalija ROJAC Cvetka STANIČ Angela GREGORIČ Veronika ROŽIČ Jožefa KOVAČ Marija HERVATIČ Rozita NASIČ Halima OKRETIČ Jože GORELA Marija ANTIČ Marica VUKELJADuro ROTA Renata SARAŽIN Vanda ČERIN Albina JUNC Bogomir KREBELJ Ecio MIKULIN Marjan TOMAŽIČ Franc BABIČ Miranda DRAGAN Romul Franjo BARUCA Jože TULJAK Ana ŠAJNOVIČ Ana GOSAI) LONGI NO Terezija KOLARIČ Julijana LENARČIČ Gabrijela LOHAK Alojz NIKOLIČ Petar SOLINE LUBIANA Viktor JAKAC Libera GR1ŽON Karel BAŽIKA Štefan BAJC Viktor SCHIULAZ Erminij ZANCOLA Sergij HRIBAR Anton FIČUR Marija LULIK Matija SUDEST PSIČ Ivan MEZGEC Pavla SAMSA Marija KAKOVIČ Karel ZAČIMBA KLAK Frančiška LOTRIČ Ivanka KORENIKA Roza PETERNELJ Zofija FLEGO Zorko RIJAVEC Vilma VILER Josipina JURČIČ Frančiška KLEMENČIČ Matilda DSSS KOJOVIČ Siniša KAPELJ Savo SOČE Marin HOJNIK Milan ZAKONJŠEK Sonja MARTINI Marija ŠAJINA Alojzija BEM dr. Zaviša NAGLIČ Majda BATISTIČ Marica KRANERT Vlado NUSDORFER Silvan ČIŽMAN Veronika TUŠAR Zvonka JOŠIČ Vahida GREGORIČ Norma ŽIVIČ Vera RUPNIK Lidija CEGLAR Stane Izpoved sodelavca IME JI Ta konec tedna sem preživel s spomini, s svojo preteklostjo in s TEBOJ. Odšel sem na kraj, kjer sem te prvič srečal. Se me še spominjaš? Dvomim. Mnogo jih je bilo pred mano in mnogo za mano. Toda jaz te ne bom pozabil, čeprav bi živel še tisoč let. Koliko čudovitih trenutkov sem preživel s teboj. Zelo malo, ali pa sploh nisva govorila. Tega se ne spominjam več natanko. A razumela sva se. Dotik tvojih ustnic z mojimi je bilo morje besed, ki sva jih razumela le midva. Tudi o tebi nisem dosti vedel, a me tudi ni zanimalo. Izvedel sem, da si doma nekje z Dolenjskega. Ker si bila iz revne družine, so te vzeli v neki samostan, kjer si odraščala med posvečenimi ljudmi. Mislil sem, da si, in zame si tudi bila, svetnica. Nosila si temno zeleno obleko z dvema zlatima hruškama na prsih in zlatim klobučkom na glavi. Imela si čudovit vonj, okus tvojih ustnic me je omamljal. Toda motil me je tvoj klobuček. Nisem te mogel videti z njim in kadarkoli sva se srečata, sem ti ga najprej snel, šele nato sem se vsesal v tvoje sladke ustnice. Dobivala sva se povsod, da sem se opajal s tvojo ljubeznijo. Nisem poznal več sramote, delil sem si te tudi z drugimi. Ljudje in nekateri redki prijatelji, ki so mi še ostali, so me opozarjali, naj se ne družim s teboj. O tebi so mi pripovedovali najgrše, a ni zaleglo. Ko si prišla nekoč z menoj domov, me je mama skoraj vrgla s tabo vred iz hiše. Povedala mi je, da zate ni prostora pod našo streho. In zelo malo je manjkalo, da se nisem odločil zate in pustil mamo in vse ostale. Obljubil sem, da se ne bom več srečeval s teboj. A bil sem ničla, nič na svetu me ne bi ustavilo, da ne bi prišel do tebe, prevrni! bi gore, če bi vedel, da se ti skrivaš pod njimi. Od takrat sva se dobivala na skrivaj, zdaj tu, zdaj tam. Ko sem prišel drugo jutro v službo, sem imel krvave oči, delati nisem mogel. Koke so se mi tresle in izgovarjal sem se na slabo počutje. To se je vleklo precej časa, a sem vse tajil. Šef me je opozarjal, naj se ne družim s teboj, ker so te poznali, a ni pomagalo. Strmel sem v papirje in z vso vnemo delal, a napravil nisem skoraj nič. Sodelavcu sem se zasmilil. »Pusti Tine, bom že jaz kasneje naredil« je rekel. Hvaležen sem mu bil, toda pozabiti in prenehati s teboj nisem zmogel več. Šla si mi na jetra in bruhal sem, ko sem se spomnil nate. Toda čim sem okusil poljub in opoj tvojih ustnic, sem bil ponovno zdrav. Ko sem šel na sistematski pregled, mi je starejša doktorica požugala: »Pazi Tine, ta tvoja ljubezen je resna. Tudi s srcem je nekaj narobe. Pusti jo. Prosim te«. »Nič lažjega« sem obljubil. »Za tvojo bolezen ni drugega zdravila, kot dobra volja« mi je še dodata in me prisrčno pozdravila. Toda obljubo sem držal le do prvega bifeja, tam sem te spet srečal in nadaljevala sva z najino ljubeznijo. Se še spomniš, petnajst let, petnajst let bolezni, toda ta bolezen je bila zame lepa, tako počasi in nežno me je ubijata, a ne samo mene, ubijala je tudi moje najbližje. Ko sem te zadnjič srečal, nisem imel več moči, da bi ti snel klobuček. Roke so mi že drhtele — vzel sem nož in ti ga razrezal. Urezal sem se v prst. Spomnil sem se pregovora — ZA LJUBEZEN JE TREBA POTRPETI. In res, nisem čutil bolečine, iz oči sta se mi utrnili dve solzi, ki sta umazali tvojo zeleno obleko in rumeni hruški. Tako se je končalo. Še vedno vidim tvoj od noža razcefran klobuček in krvavo obleko; rana na prstu se mi je že davno zacelila, a ostala je rana v duši, neozdravljiva rana, rana ki me peče. Ni mi žal te bolečine, le da bi z njo lahko komurkoli pomagal, da ne bi ti in te gospodične z zlatimi klobučki uničevale ljudi in z njimi njihove družine. Ime ti je bilo VILUAMOVKA. »Nič lažjega« sem si še enkrat obljubil, toda zdaj z grenkobo in upanjem v srcu, da te ne bom nikoli več srečal TINE OPOZORILO Vsled zlorabe dodeljenih počitniških stanovanj delavcem DO Droga, obveščamo letovalce, da bomo skupno z recepcijsko službo in postajo LM zaostrili kontrolo uporabnikov počitniških stanovanj, oziroma nosilcev pravice letovanja v počitniških stanovanjih. Ime kršitelja bomo objavili v internem časopisu ter uvedli proti njemu postopek, ki je naveden v Pravilniku o upravljanju z počitniškimi kapacitetami. NAJDENI PREDMETI V počitniškem stanovanju, v naselju Lopari na Malem Lošinju sem našla dvoje plastičnih vilic za vesla manjšega čolna. Lastnik jih lahko po opisu dvigne pri tov. Nini Ravbar, DO DROGA, DSSS, Senčna pot 2. Portorož. POGREŠANI PREDMETI Otroške in ženske kopalke (italijanske) sem pozabila v počitniškem stanovanju štev. 37/a, v naselju LOPARI na Malem Lošinju. Ker jih ni več, prosim poštenega najditelja, naj kopalk ne nosi, sicer bo imel težave - če želi, jih lahko vrne na naslov: Nina Ravbar, DSSS, Droga Portorož, Senčna pot 2, Portorož. POTROŠNIK IZ ALEKSINCA NAM PIŠE: Poštovani Naslov, Ja sam Vam do sada pisao više pula da stalno svakoga dana za doručak upotrebljavam Vašu polentu. Sada se polenta teže nalazi na našem tržištu, a naše novine su pisale i to da Srbija sada uvozi robu iz Vaše lepe Slovenije za 10% man je. To je došlo v ero vatno što neki političari nemaju šta da rade, te daju razne izjave koje nemaju nikakve veze sa stvarnošču u našoj domovini FNR Jugoslaviji, a zabora-vljaju da se od politike ne živi več od rada. A ko je to tačno, onda je grdna šteta i za Vas i nas, jer je sva Vaša roba vrhunskog kvaliteta. Nadam se da če se to sve brzo zaboraviti i da če sve to brzo proči kao ružan san, kada se budemo svi otreznili. Želi Vam još veče uspehe u radu i rado Vas se seča i pozdravlja ceo Vaš eminentni kolektiv . . . 17. 11. 88. Aleksinac. 18220 Aleksinac Srbija VESELO V NOVO LETO DROGIN SILVESTRSKI SPORED 08.00 — Prva jutranja poročila — Kot običajno vam bomo za vesel začetek dneva natvezili same lepe stvari 08.15 — Za dobro jutro — Tokrat bomo slišali, kako ga zna svirati ansambel »The finančne the glavice« 09.00 — Otroška matineja — Na vrsti bo izbor najlepših pravljic, zabeleženih na zborih delavcev 10.00 — Še pomnite, tovariši? — Intervju bo zajemal nekaj predrznih vprašanj. katera smo postavili določenim tovarišem, ki so letos zapustili našo DO. Za jasnost odgovorov ne jamčimo. 11.00 — Dopoldanski koncert —Tudi letos bo nastopil naš pihalni orkester, le da ga bodo godbeniki manj pihnili, ker so dobili novega dirigenta. 12.00 — Kmetijska oddaja — Tokrat bo govora o kidanju gnoja in je glede na obširnost tematike zato oddaja podaljšana za pet minut. 12.50 — Kratka športna poročila — Izvedeli bomo za dosežke naših šampionov, ki se ukvarjajo z ribarjenjem v kalnem. 13.00 — Vključili se bomo v oddajo Plošče po željah in poslušali sledeče pesmi: »Kaj se ti, fantič, v nevarnost podajaš . . .« — namenjena je tovarišu generalnemu direktorju s prisrčnimi željami, da bi se pregrizel skozi to kislo jabolko »Le plavaj, plavaj, barčica . . .« — namenjena tozd Delamaris z željo, da bi srečno pristala v pravi luki »Kaj nam pa morejo . . .« — pesmici naj prisluhne IFAPI, čeprav jo zna že na pamet »Polka je ukazana . . .« — skladbi naj prisluhne celoten kolektiv, ki bo še naprej plesal tako, kot bodo drugi igrali. 14.00 — Skrita kamera — Posnetki s sindikalnega izleta. Oddaja je žal cenzurirana po nalogu Republiškega komiteja za mentalno higieno 17.00 — Muppet shovv — Videofonski posnetek s sestanka vodilnih in vodstvenih delavcev (oddaja zajema tudi neuradni del) 18.00 — Kulturna oddaja — Posvečena je našim zborom delovnih ljudi in vpra- šanju, čemu so ti zbori letos tako malo prepevali 19.30 — TV dnevnik — Zunanjepolitični komentar bo obelodanil smisel ali nesmisel nekaterih potovanj v tujino — Domače novice bodo zajemale pretežno tiste argumente, o katerih se že sedaj šušlja okrog vogalov — Športna poročila — tovariš Osebni Dohodek bo pojasnil težave pri skoku v višino — Na koncu vremensko poročilo; izvedeli smo že, da se obeta nestalno vreme, hitre menjave poplav in sušnih obdobij, predvsem pa nepričakovane plohe in strele z jasnega. 20.00 — Silvestrski spored — Kot že vsa leta ga tudi letos začenjajo domači humoristi s poslovnim poročilom za leto 1988 — Sledi, kot posebno presenečenje, izredno zabavnih trideset minut, v katerih bomo videli, kako se nekateri strokovnjaki lotevajo problemov — Zabavno-glasbeni vložek, v katerem igra ansambel DPO, plešejo samoupravljala, pojejo pa naši priznani šankisti, ki so vse leto redno in pridno vadili — Opolnoči novoletna voščila pod skupnim geslom Naša četica koraka — Sledi plesna glasba do jutra; zaenkrat še ni določeno, kateri ansambel bo igral oziroma v kakšni zasedbi. S. Požar REBUSA Oba rebusa skrivata priimka in imeni dveh članov naše DO. Naj vam pomagamo? V enem je skrita tovarišica, v drugem pa tovariš. Oba gotovo poznate! KDO JE ŠEF? (Razmišljanje kruto preizkušenega podrejenega) Šef je nedosledna oseba, ki samo enkrat v letu pride na delo točno in sicer prav tisti edini dan v letu, ko vi zamudite. Šef je nezanesljiva oseba: reče vam, da se bo vrnil s sestanka ob dvanajsti uri nato pa se vrne že ob enajstih in vas zaloti s časopisom v roki. Šef je sadist: pokliče vas k sebi ravno v trenutku, ko jo hočete pobrisati na malico pet minut prej kot običajno. Šef je potuhnjena oseba: stopi v vašo sobo samo enkrat dnevno in to v trenutku, ko telefonirate privatno. Šef je lažnivec: reče vam, da bo vzel dan dopusta, potem pa pride »malo pogledat« ravno tisto uro, ko vas ni na delovnem mestu in ni nobenega pametnega razloga za vašo odsotnost. Sef je oseba, ki je kriva za vašo nizko plačo in nima zaslug, kadar vam plačo povečajo. Šef je oseba, ki vam zasoli osebno oceno četudi vas cel mesec ne vidi. Šef je oseba, ki manj ve o vašem delu kot vi o njegovem. Šef je oseba, ki je ljubezniva s sodelavci, katerih ne trpite in osorna s tistimi, kateri so vam pri srcu. Šef je oseba, ki je ni in ni na spregled, kadar se utapljate v delu, se pa prikaže kakor hitro za minuto prekrižate roke. Šef je končno tudi nadvse hvaležen predmet razgovorov in opravljanj — pod pogojem, da ga tisti hip ni v bližini. S. Požar LETNO POROČILO O NESREČAH PRI DELU Marjanca Tresk, tajnica, si je pri tipkanju, katerega sicer ni vajena, zlomila noht, zaradi česar je doživela šok in bila zato tisti dan nezmožna za delo. Jaka Bumbar je čital poslovno poročilo svojega šefa in se pri tem tako smejal, da mu je pošla sapa in so ga morali obujati z umetnim dihanjem, zaradi česar je bil tisti dan nezmožen za delo. Mica Vtikanos je skozi ključavnico oprezala, kaj počneta njen šef in tajnica, staknila zaradi prepiha hudo vnetje očesa in bila nekaj dni nezmožna za delo. V dopoldanskem času dne 30. februarja Nace Pil v nobeni gostilni ni odkril niti enega člana našega kolektiva, zaradi česar je bil prepričan, da ima motnje v čutnih zaznavah in je iskal zdravniško pomoč. Štefek Gril je na enem od mnogih sestankov tako zehal, da si je izpahnil čeljust in je bil zato tisti dan nezmožen za delo. S. Požar VPRAŠANJE IN PREDLOG Vprašanje: ali smejo naši upokojenci kupovati izdelke v maloprodajni trgovini v tozd Argo? Predlog: vkolikor to do sedaj ni bilo mogoče, predlagam v imenu še nekaterih somišljenikov, da pristojna služba nemudoma izda odlok ali sklep, po katerem bi se smeli te trgovine posluževati tudi Drogini upokojenci — ne glede na leto upokojitve. S. Požar ŠŠŽ KUNIGUNDINI ZAUPNI POMENKI Draga Kunigunda, razumem, da moramo člani kolektiva plačevati jutranjo kavo. Razumem tudi, da kave ni treba plačevati obiskom (strankam) in da to kavo krijejo sredstva, namenjena reprezentanci. Ne razumem pa sledečega: če član kolektiva (lahko je to slučajno kakšen šef) pride na obisk k drugemu članu kolektiva (to je lahko slučajno spet kakšen šef) le v drugem nadstropju ali stavbi, oba pijeta kavo iz kontingenta reprezentance. Ali je to logično in prav? Vrtirep Če bi se udeležil zadnjega zbora delovnih ljudi v Avditoriju, bi vedel odgovor: nekaterih stvari ne bomo reševali, dokler ne bo jasno, kako in kaj bo z ribištvom. (Sprašujem se, hehe, na kaj se bomo zgovarjali, ko bo tudi zadeva z ribištvom jasna!) Draga Kunigunda, ugotavljamo, da organizacija že leta in leta vztrajno caplja daleč za poslovanjem samim in da bi bila prava katastrofa, če bi se člani kolektiva strogo držali opisov del in nalog, za katere so zadolženi po sistemizaciji. Vedno moraš postoriti še to in ono, za kar uradno sploh nisi zadolžen, ko pa pohlevno omeniš, da ne bi bilo slabo, ako bi ti to vestnost priznali v obliki skromne nagrade, naletiš na krdelo volkov, ki te v hipu obgrizejo z vseh strani. Kaj je torej bolje po tvojem: se držati opisov del in nalog po sistemizaciji ter tako povzročati težave ali pa biti vesten in imeti pečat bedaka? Nasprotnik AO Aha, spet eden, ki misli, da o svojem delu ve več kot tisti, ki ga ocenjuje (četudi ga še nikoli ni videl)! Le kako moreš dvomiti v strokovnost strokovnih služb in v strokovnjake, ki se spoznajo na vse stroke v naši DO, nekoliko celo na svojo lastno? Potrpi: ko bo rešeno vprašanje ribištva, kar poslušamo že več kot eno leto, nas bo ena sama ljuba pravičnost! Draga Kunigunda, kadar delavec v proizvodnji pride na delo vinjen ali kadar odtuji vrečko kave, kos orodja itd., tedaj vemo, kaj ga čaka: disciplinska komisija! Kaj pa se zgodi s članom kolektiva, kadar zaradi nesposobnosti ali lastnih koristi povzroči materialno in finančno škodo? Trmasto radoveden Premestijo ga na boljše delovno mesto ali pa ga dobre veze potegnejo v kakšno drugo DO. Vendar bo potem, ko bomo vedeli, kako bo z ribištvom, vse drugače. Draga Kunigunda, bliža se novo leto. Kakšno silvestrovanje priporočaš tistim osebnimi dohodki? Enakopraven Dietno! Tako boste zdravi in lahki zakorakali v nove čase, medtem ko bodo drugi zdravili želodce in glave. S. Požar z najnizjiini DROGINA NOVOLETNA KRIŽANKA H. ■j fTTT ^Psgp Rf HRAMU NA MOUVT1MJA MgU^S^POmDKO DBAqO POTOKAR SHRAMfcA U STARE NERAMJE STVARI STARA POVRšlU- SIC.A MERA MESTO Ofc ISTOlMEKl. 1EZERUV ITALIJI UEMSfl mesča« FILOZOF (GEORG) ZJVAL S KRILI $trawk» ODJEMA- LEC KU&AUSKI POLITIK (HAOL) THOMAS HOOO CHAPLI- KJOVA VPOVA ZARDET5 VAUJE TRAOČE &OCCA/ V QR5Kl mitolog 0£jUJI$CE LESK &OAD >2 ► : ► HM TOLlTlCUA stp.au k A KIIZOZEM. SLIKA& rešeta PRITOK PADA UlKOLft PlRUA 3 T UEKDAU)! DRObtt AKO UADOMEST. KVASA ZA SLAŠČICE 3EZER0V ETIOPIJI IME bALERlKlt PAVLOVE UEMSKI "FILOZOF VRSTA VOZA ZRAST KRISTAL jajčast OBLIKE oV E ASSOCIA- TED PGESS MLAD. DEL. AKCIJA TREE>'VAL. 6AR7A 30G. KIARODUA ARMUA ZUESE SE5TEVE K 'K š) $ %i KIE.MSKI FILOZOF OHIO DobA SVETOVklA VEČfJOST ŽRTVE k)lK - C PREOI&A* MJE bESED Po 5KL0UIH SARAJEVO PRIPAD. ST. MOMAD. ljudstva qe. boa, mesreCe LTUb.Z. IME ?RFPRQ. PREVOZ SREDSfl sr. JO ZfclRAUJE PRISPEVKOV STAklE SEVER TROJAkl. JOMaK (DAL]5A Oblika) VELIK UJ OKUSEU MoftSKi £AK VOZAČ Z ROLKO KEM. EL. (nOS ) OVECO VATEL] e SPOGLED* L]|VKA HOL.I«. TEU6A IME POLK SMITHA T)l)ŠAW ki E DELT KOVIC 9 SESTAVIUA KISA HROŠČ v/ TRTI 1 1 i j i 1 ' [A EJU/5 Beka ni SLOV/CU. HMAS-K 'D ID 0 klEPOKLIC, SlJEMAlEc TUMOV cačak TEŽA^K CjLEDAI IGRALE CJoco] 1 C ReZisep „\»E5UE” MESTO V DALUfcCi 71 A\WTOU OCVIRK 5IMOKJ, QREC|0ftČ|C APARAT ZA PRIKAZOM. DlAPOZfTlV TAuez TRDlUft KJAPAD MA5K0K Puur OPOR AU^L.POlAD RAZ15K0VA- 7AWEZ JAUŠA VRSTA OPICE TOJAIU UASačRKA SLOG MODERl UMETUO / 1 sn TUJE t IME IMEUOVA/. RODILUIK, PAJALMIK- AUTOU Dermota ZLOCOVUA OqAWKA Kultu Rvja DofcRIUA (W>i) SESTAVIL 70lE LESMIK SKAUt UROblZ OVOJUICA Z USTOM ZA SPOROČILO ST. PLAVAL. KRAUJSKF-TRIG1AVA OSMERKA ObPTUlK LESUE STROKE bOŽlCA &IRol; R SKAZA NAKAZA IME DVEH qr. Povelj. PRI TROJI KLOR VlklKOVCI TAPETE’ 0KRQŽWI A CA Resje KJObEL ZA MIR LORD &o/D VELIKI RUSKI PlSATEI OTUAilJf UR cj£oRq KAISER OfclEK/T. OTEŽ-^ERA OCET ADAMic Codolf MAISTER DVA SLOVE«; PREDLO »• .v M« liill '"'v '''• N al mam ;■ V-V >-:Š; Delavci Studia marketing Delo se zahvaljujemo Drogi za zaupanje in dobro sodelovanje, ki nam je prineslo najvišja priznanja na portoroškem festivalu tržnih komunikacij. V Drogi ste se pred dobrim letom odločili, da boste začeli pripravljati nove izdelke iz ribjega programa. Izdelki naj bi bili skrbno pripravljeni, okusnejši, boljši. Za pester in dober program morskega bogastva naj bi skrbeli vsi delavci, ki imate opravka z ribjim programom: od ribičev do deklet, ki polnijo pločevinke. Takrat ste se povezali z nami in skupaj smo pripravili obširen načrt, da bi vaš trud polno zaživel na prodajnih policah in da bi ga gospodinje rade kupovale. V Studiu marketing smo vašim izdelkom dali ime. Takšno zveneče ime: STELLA MAHI S. Oblekli smo jih v lično embalažo in jih pospremili v trgovine s televizijskim filmom, oglasi, radijskimi sporočili in pesmijo: »Ribiška ladja k obali hiti...« Dobro sodelovanje je iz načrtov obrodilo dobre rezultate. Studio marketing Delo je dobil na portoroškem festivalu tržnih komunikacij najvišja jugoslovanska priznanja prav za aktivnosti Stella maris. Prepričani smo, da bo tudi Droga s Stello maris dosegala dobre poslovne rezultate. Vse skupaj pa nam je dokaz, da smo na pravi poti in da moramo nadaljevati začrtano smer. Predvsem v smislu dopolnjevanja in širjenja programa Stella maris. Da bo res izbran in skrbno pripravljen program iz bogastva morskih sadežev. Tako! Gremo naprej v nove zmage! Velika nagrada Portoroža embalaža Stella maris Zlata ideja Portoroža celovita akcija tržnega komuniciranja Stella maris Posebno priznanje žirije novinarjev TV film Stella maris