J. Langerholz
Kaznovana jezičnica
(Legenda.)
Živela je v tistih dneh, ko sta se Kristus in so. Peter po svetu hodila in Ijudem dobrote delila, ženska oseba. Bila je še dosti čedne postave in prikupljioe zunanjosii, imela je pa zelo dolg in silno strupen jezik. Kamor ga je stegnila, povsod je nastal prepir, ali se je razlegal jok, ali se je naselila žalost, dosti hudega in slabega, dobrega pa nič.
S soojim strupenim jezikom se je lotila celo Gospoda Jezusa Kristusa in njegovega stalnega spremljevalca so. Petra. Tudi njima je začela odjedati in objedati dobro ime. Naš Gospod je neskončno potrpežljiv in je mirno prenašal njeno jezikanje, sv. Petra je pa ta reč na vso moč jezila. Včasih se je togotil na tihem in skrivnem, včasih je pa spet na ves glas dajal duška svoji jezi.
*Če bi bil jaz, kakor je moj Gospod, bi že pokazal njenemu jeziku,«. je mrmral svetnik sam pri sebi, ^moj Gospod pa le vse poirpi in vse prenese. Oh, zakaj nimam jaz moči in oblasii, kakor jo ima On!«
Gospod, ki ose vidi in vse oe, je dobro slišal in razumel godrnjanje svojega apostola. In ker je tudi njemu že presedalo delovanje hudobne ženske, je slednjič ustregel sv. Petru.
»Odreži tistole šibo tamle v grmu.« ukaže Petru. Peter odreže šibo.
t>Ko bova sla mimo one hiše in če se bo ženska naju lotila, jo kar s tisto šibo udari,« mu veleva Gospod. Peter posluša Gospodovo besedo, pa si misli sam pri sebi: zPremalo bo zalegla ta šiba za njen hudobni jezik. Zakaj, če bi tudi ubil to žensko, bi storil naraonost dobro delo.z
233
Vendar apostol ni delal po sooji glaoi, ampak se je držal Gospodovega naročila. Iz izkušnje je pač vedeJ, da je kazen Gospodova lahko huda, če je iudi na videz le malenkostna. Zato ni ugooarjal.
Ko prideta soeta popotnika mimo znane hiše, ju že napade zlobna ženska s celo kopo zmerjanja in psovanja. Pa se kakšnega!
Peter zamahne s šibo. Pa samo enkrat in zadosti je bilo. Zlobne in jezične ženske ni bilo nikjer več. Pač pa je tam po hiši leno poskakooala ostudna žaba in se zadirala s svojim neprijetno hreščečim glasom. Ljudje, ki so hodili tam mimo. so se čudili, da ni nikjer več iiste ženske in so se povpra-šeoali, kam bi bila izginila.
Le nekateri bolj bistrovidni so se začeJi zanimati za tisto ostudno iival, ki se je potuhnjeno plazila tam okoli hiše. Nekateri so se je ogibali, drugi so jo preganjali in premetavali s palicami, tretji so pred. njo pljuvali in klicali: >Fujl Grdobal Poberi se, kamorse hočešl Fujh
Oioino je gledala plaha žival na mimo idoče, ki niso vedeli, koga imajo pred seboj. Le včasih se je oglasila z žalostnim glasom, kakor bi prosila usmiljenja in pomoči. Pa kdo naj razume, kaj hoče žioal povedati.
Pretekla so leta, mineoali so dneDi in mesci. Kristus in soeti Peier sla spet hodila tam mimo. Peter se spomni neprijetnega pota in neprijetnih dogodkov, ki sta jih včasih tukaj s Kristusom dožioljala. Postal je zamišljen in dolgo ni mogel priti do besede. Sveti Peter ni bil med tistimi, ki hočejo soojega bližnjega kratko in malo pogubiti in uničiti, naj jih stane, kar jih hoče. Takih Ijudi ob dnevih svetega Petra naša zemlja se ni poznala. Za-smilila se mu je žena-, ki je bila pred ioliko in toliko leti spremenjena v zabo. Gospod, ki Dse vidi in vse ue, je pa že uganil misli soojega apostola in mu je sklenil pomagati. »Peterh ga je predrarnil iz zamišljenosti. »Kaj želiš, moj Gospod?<s. se oglasi Peter.
¦»Videl sem tvoje misli,* začne Kristus, »in ker so tvoje misli blage in plemenite in ne masčevalne, ti hočem pomagati. Rešiti hočeva tisto nesrečno ženo, že veš katero, in pomagati ji hočeoa. Saj sam oeš, da Bog noče smrti grešnika in ne njegove pogube.n. »Pa kako naj jo rešiva?<s.
•»Sosedov otrok jo bo rešil z najino pomočjo. Nedolžen je še in nima se kriode pred Bogom. Ta otrok jo bo rešil. Tistega dne, ko se svet spominja ustajenja, naj gre k tistemu grmu, iz katerega si ii takrat odlomil šibo kazni in pokore. Tam naj odlomi nooo šibo, ki naj bo šiba poboljšanja in z njo naj trikrat zamahne proti tisti žioali, ki se plazi dan za dneoom okrog
iele hiše. Samo zamahne naj, udariti je pa ne sme in žena bo resena.i.
¦iVse bi bilo dobro in prao, samo kdo naj otroku io dopove?«.
»To je pa tvoja reč. Ti mu moraš dopovedati. Pa iako, da te nihče ne bo slišal. Če bi ie kdo slišal, čigar duša je že osa v grehih, bi ženi ne bilo nič pomagano. To je torej tvoja skrb.«
Peter si je prizadeoal, da je svoje naročilo dovršil in  Gospod mu je io pomagal  izvršiti. Žena je  bila rešena in je žioela potem še dolgo let v pokori in v zatajevanju. Zakaj svoj jezik krotiti, to ni igrača ...
234