160. številka.
msr a
Izdanje za četrtek 16. deoe
<▼ Trsi«, t fatrtek ^okij dne 16. teeembra 1S«7.)
Tečaj XXII.
„)SDIHO»TM
lekajn p« trikrat na teden T ieattb tadanjih oh tovkth, ćatvtkih
Ipi »C&teoaok*. Z jutranje izdanje it-ha.ia ob K. ari zjntraj, rečemo pa eb 7. ori vaier. — Obojna izdanje atan« : nt ls4«tB.»*nft . t. 1.—, i»v«u Avstrija f. 1.S0 u tri mMfln . . » 3.— , , . 4.M »i. pol lat* , , .	. * ■ 0.—
k vee leto , , » 13.-— . ■ »18»— 1<rfti«li39 le plačevati aayre| oa laridfca pHiozeaa ••ranaln« •« oprava ■• •Ura,
foMumićna Številke ae dobivajo v pro-4njftJn<«*V: tubc.ka tf lrn*M po 9 nvi, inča Trata po 4 nvč,
GRmall
Oglaai >a raAnne po tarifn t putitu; aa aaaieva a debelina! trkaaai ae platna
?roator, kolikor obaega navadnih tri It aalana, oatnrtniee ln javne aahvalo, ■a4i oglaai Itd. aa rainnajo po pogad a
▼ai 4apiai naj aa poSUjajo nr»rtn'.Atv llica Caeerm* it. 13. Vaako piamo aaa.k biti frank orane, ker nefrankovana aa eprejemajo. Rakopiai ae nn vraftaje.
Naročnino, raklaraaoije ia oglaae «pr— jee* upravniitvo alioa Mollno pi>. • •olo hfit. 3. II. nadBt. Naro6niao in oglna« je pl&ftevati loeo Trat. Odprte reklaaaa Olj* ao proat« poštnina.
■■ ■■'.
T «RN*IM Je
Namestnik Rinaldini umirovljen. — Novi namestnik tržaški.
Včeraj popoludne smo prejeli nastopno brzojavko z Dunaja :
Službeni list javlja, da je namestnik Rinaldini umirovljen. Namestnikom za Trst je imenovan dosedanji deželni predsednik v Bukovini, grof Goess!
(Vest o umirovljenju Rinaldinija ne je raznesla že sinoči po mesta. O tem za našo pokrajino Velevažui s^romembi spregovorimo obširneje t današnjem večersem izdanja. Op. ured.)
J a v n i s h o d
političnega dru&tva „Edinost' v Skednja
dne 12. decembra 1897.
(Dalje)
Ker se k goveru dra. RjVifa nikdo ni oglasil za besedo, prešlo se je na tretjo točko dnevnega reda: eventnvslni predlogi.
Besed? je zaprosil dež. poslanec Ivan vitez Nabergoj. Či« je predsednik dr. Gregorin jiustil besedo Nabergoj, zaorili so volilci I. okraja navdušen živio svojemu zastopniku v deželne« in ^estnem zboru.
Gu.-sp. Nabergoj je govoril nekako : Danes 46 je mnogo govorilo o poslancih. In ker Bem jaz ■astopnik vašega okraja, bilo bi naravno, da bi Tam poročal jaz o svojem delovanju. Žal, da ne morem storiti tega, kar bi vam bil dolžan — o drugačnih okolnostih. Leta 1865. sem vstopil v mestni zastop, in odtakrat do dane« nisem bil v takem položaju, v kakoršnem sem sedaj. Vest mi opravi, da ni«em zakrivil ničesar, vaša vest pa pravi vam, da (udi vi niste zakrivili ničesar in slednjič je istotako gotovo, da ni zakrivil« ničesar naše pol. društvo .Edinost*. Kdo je torej kriv, da zakonito izvoljen zastopnik ne more ničesar poročati svojim volileem o svojem delovanju, in to iz vzroka, ker mn je bilo onemogočeno vsako
liMM II
PODLISTEK.
delovanje. Kdo je kriv? vpraSam vas Se enkrat. (Klici; Že vemo vsi, kdo je kriv 1) Da, nekdo je krivi krivi so oni, ki so najbolj kričali in razsajali o zadnjih volitvah. Oni, ki so širili denar ln korupcijo in obrekovanje. Oni, ki so storili vse možno, da le ne bi bil izvoljen v tem okraju mož vaše krvi. (Pojavi ogorčenja.) Krivi pa so tudi oni, ki so sli na roko tem ljudem, ki so šli na limance onim, ki so takrat obljubljali nebo in zemljo našim okoličanom. Vi veste, kakimi sredstvi so agitirali takrat moji in vaši nasprotniki. Niso dosegli svo. jega namena. To je: na volišču ga niso dosegli. Ali isti ljudje imajo sedaj prvo besedo v mestnem zboru. To so tisti ljudje, ki Še nikdar niso imeli dobre besede niti za najpotrebnije stvari po okolici. Niti vode ne bi dali okoličanom, katere Človek ne odreka niti psu I (Vrvenje in šumenje po dvorani.) In za take ljudi hodijo v ogenj poznani zaslepljene! po okolici 11 Na njih pada velik del krivde, da je danes položaj tak.
In vendar bi bil vzlic temu že davno rad stopil med vas. Toda prišla je vmes bolezen in prišli so drugi dogodki, ki so me silili, da nisem storil, kar sem želel.
Dolžnost mi je torej danes najprvo, da se vam zahvalim najiskreneje na vašem zaupanju. Iz dna duše sem vam hvaležen /.a to. Ne radi sebe - verjemite mi — ampak radi stvari, iz ozirov na svojo narodnost. Vi ste vedeli, da se bom branil mandata, in gospodje tn vedo dobro, kako sem se res branil. Slednjič sem se ndal, ker me je prisilila ▼ to ljubezen do vas, do svojega naroda. (Burno odobravanje.)
Vse življenje se vrši dandanes v znamenju narodne ideje in vsi nnrodi v Evropi, katerim še ni popolnoma zagotovljen narodni obstanek, so bore vsemi močmi za svoja narodna prava. Vi ste izobraženi in zavedni in zato niste hoteli zaostati ▼ borbi za narodno načelo. Vem, da le v imenu i tega načela ste dali meni svoje glasove. (Splošno 1 odobravanje.)
Atlet
Spisal Ivan F ajdi ga.
Bila je bas nedelja.
Ondi sredi vasi v Xekdanjem je stala šestorica domačih fantov, golorokih, ki so se pomenkovali med seboj, luni bi jo krenili popoludne. Nekateri so hoteli v BAdlo vas, dragi zopet v Skalovje, kjer »o baje uajveči pretepači in kjer ne Bine nedelja, da bi ne tekiav „potokih" človeška kri. A v Skalovju so tudi najbrhkejaa dekleta, katerih lepoto čuvajo domači fantje, kakor punčice svojih otolčeDih orij.
„K..1or ina poguma pa srca za lepa dekleta, oni bodi v Skalovje!* se je oglasil prvi Svetinov Tonček, čegar telo so poznali zdravniki ia rano-celniki že tako dobro, kakor njegova lastna mati.
„Kd<» se bode pretepal z rablji ? Kaj meniš, da samenjam svojo kožo lahko tolikokrat, kakor svojo srajco ?* je zavrnil Tončka Rehnetov Šimen, orjaški in lep mladenič, ki je bi) na glasu kakor najmučneji dečak daleč na okoli. »Skalovci le kar bodejo z noži in koljejo, ker niso za drogo, ker so .»lahiči, da bi se pomerili na moč in krepost; rezal bi že \sak, rezal, saj je Človeško meso istotako tnohko, kakor svinjsko! A to ni nobeno junaštvo pri meni že ne !*
.Prav praviš, Šimen, tudi jaz sem tvojih misli", menil je Storžinov Kozmd in je potrkal po rami tovariša.
„A mi pa le udarimo v Skalovje, med krokarje, ker nam ugajajo njihova dekleta!" se je odrezal še jedenkrat Svetinov in sunil klobuk na drugo stran glave, da se mu je obesilo dolgo petelinovo pero doli na uho, a na drugi strani se je pokazala globoka brazgotina v lobanji, spomin od poslednjega pretepa med Skalovci; „pa Andreja Baloho vzamemo seboj, ta jim že pokaže luknjo v zemljo, ako bi bilo nas premalo!"
• Kaj, Andreja Baloho P Jt-Ii ta zopet doata?"
.Kako pa, da je I Ga-li nisi še videl? Saj je že štiri dnij pod domačo streho, kamor je prišel iz širokega sveta Ne vem, čemu se tako skriva, ko smo bili nekdaj vedno prijatelji!"
.Glejte, ne prihaja-li ondi?1*
.Da, res je, od doma prihaja — hudirja, že zopet ni bil pri maši !* so se krohotali nekateri. Med fanti je postalo nemirno, vsi so postali živahneji, ko so zagledali svojega starega tovariša, idočega naravnost proti njim. Vse mu je stegovalo proti roko v pozdrav.
Uprav v isti h!p, tako, da sta si križala pot, pa je prišla mimo Misljinova Rozika, krasno dekle; zarudevša je hitela mimo mladeničev na poljsko stezo, vodečo preti njenemu domu.
V svoji zvestobi do tega načela nisem moge drugače tudi jaz, nego da sem proti sveji volji vzel zopet na-se to težko breme. Poslanstvo je sploh težko breme ob takih okolnostih, a verjemite: za-me je stokrat težko Saj veste tudi vi dobro, kako trnjeve so mi poti, koliko strupa se uli va na mojo osebo in koliko grenkobe sem moral že po-užiti. (Klici: Slava vam!) Podvrgel sem se torej vali volji vzlic bolezni, vzlic vsemu naaprotstvu in izdajstvu, podvrgel sem se zlasti za to, ker sem videl, da slučajno niste imeli primernega moža v svoji sredi, da bi mu izročili mandat. A vzprejel sem mandat le začasno, ker se nadejam, da bodete morda v nedaljnji dobi imeli v svoji sredi moža po svoji volji.
Da je šlo vse gladko, morda bi bil Že položil mandat. Ko pa vidim, da so se gospodje v Trstu postavili na toli nasprotno stališče, da: meni nasproti sovražno stališče, da me hočejo ovirati v izvrševanju mandata, da-si so jim dale krivo vse instance, smatram za svojo dolžnost, da še vztrajam za sedaj. (Ploskanje in živio-klici.) Najviša instanca jim je dala krivo in vendar so v zadnji seji zopet prodajali svojo modrost; da-si so že izrekli najviši sodniki na Dunaju, <lali so v Trsta stvar zopet v pretres svojim glasovitim juristom 1
Toliko se mi je zdelo potrebno, da vam povem v pojašnjenje položaja. Č.m mi bode le možno, ne da bi trpela naša narodna čast iu naš p ono«, hočem položiti svoj mandat, a moja želja je, da se potem zjedinite za moža, o katerem bodete prepričani, daje vaš, ves vaši (Tako hočemo !) O katerem bodete prepričani, da je Avstrijec in Slovenec. (Odobravanje.) Ali jednega vas prosim v imenu naše svete stvari, v imenu naše ljubljene narodnosti; bodite jodini med sebojl Izdajalce pa prezirajte 1 Ako ste zložni, se vam ni bati nasprotnikov in ujih žuganj. Geslo vam bodi: Ne udajmo se! (Navdušena pohvala. Klici: Slava Nabsrgoju!)
Besede je zaprosil domačin J. Šuman: Čuli ste besede našega vrlega zastopnika. Menil
Ko je ugledal Andrej to dekliško prikazen, je ostrmel za hip in začudeno pogledal za njo, potem pa pristopil k dečakom, stiskaje jim roke po stari prijateljski navadi.
Rohnetov Šimen pa je ostavil tovariše in na* glo postopil za Roziko, katero je dohitel že zunaj na samotnem polju.
„Počakaj, Rozika, da te spremim za hip pota!" je klical za njo in dohitevši jo, prijel njeno gosposko mehko ročico.
„Oj, Šimen, si se*li zbal Andreja, da si ostavil svoje tovariše, ko se je približal on?" se je norčeval« dekle in z^rutlelo čez vse lice hkrati.
»Kaj, bal, Rozika? Mar nis^m tako krepak, \ kakor on in sedaj uorda ša cel6 krepkeji, kajti njemu so Že počele pešati moči, ker je že star in siv".
„Pa stavim, da te še povije k tlom, Šimen, ako bi se poskusila", pridodalo je dekle, živahno smejć se, tako, da je odmeval nje čisti glasek v jasni solnčni priredi, kakor čaroben srebrni zvonček.
„Nikoli, to ti že rečem, on nikoli !u je odgovoril nekoliko užaljen Šimen in udaril ob tla z nogo, da se je skoro zemlja stresla pod dekletom. „Toda pustiva to* je pristavil in glas mu je postal mehkeji, „mnogo važnejega se imava pomeniti".
.No in kaj bi utegnilo to biti ?■ (Pride še.)
,t
je, da na: se prihodnjič zjedinimo zn svojega rojaka. No, jhz pa uiislin, Ua dnu tudi zadnjič prav storili, ko smo izvolili tega noža. (Vseobće pritr« jevanje.) Saj ta mož ni le nas zastopnik, ampak je prvi voditelj vseh okoličanov. (Tako je! Bog nam ga obrani t) Do danes se ni zašel svojega atola v mestnem zbora. Nič ne dene to. Nepre cenljive vrednosti za vso okolico je že dejstvo santo na sebi, da je Nabergoj zakonito izvoljen v občinski zastop. (Odobravanje.) Mi pa na izie-cimo danes ta na slovesen način svojo neomajljivo t zaupanje !! (Ob teh besedah je zaorilo med zbo-rovalci, da se je kar vse treslo) A spoaiujajtno . se tu hvaležno tudi druzih okolicanskih zastopnikov, ki so V9ikdar mislili tudi na nas, v tem časui ko našega zastopnika ni bilo v zboru. Tudi njim velja naše zaupanje in naša hvaležnost. (Ko je završil govornik, so zborovalci prirejali prave ovacije vsem navzočim poslancem.) (Pride Se.)
Resna beseda gospodom okolo „Amica".
(Z vrše tek.)
Nočemo s tem očitati prečastitemu škofijskemu ordinarijatu ničesar. Predobro poznamo njegovo pravičnost in dobrohotnost vsem narodom škofije. Dobro uvidevamo tudi njega težavno stališče v teh kritičnih razmerah. Kaj je hotel dražega storiti, nego je storil, n. pr. v Rojanu, ko ■u je magistrat — opiraje se na svojo krivično, »goraj opisano, od kompetentne politične oblasti potrjeno statistik« — vedno in vedno očital krivico nasproti dvetretjinski italijanski večini (P ? P) Kaj naj je drugače odločil, ko so vrhu tega še j prodane, njemu neznane duše s svojimi prisiljenimi j podpisi sahtevale laško propoved ? Ali naj je ho- ' tel reči, da je oua statistika neresnična ? Ali ne j bi bil s tem obdolžil pristojan politične oblasti na« . ravnost neresnice iu krivičnosti ? In kako naj bi ' bil dokazal to P Ali naj je šel od hiše do hite po- ' zvedovat in poslušat, kako se govori v družinah, ; ko ima že dražega posla čez glavo? In ko se \ taisti ni mogel takoj odločiti za to novotarijo, ali : ga ni šla nahujskana deputacija (in žojo še nekdo 1 drmgi I) tožit naravnost k metropolitu v Gorico' ! Vsega tega torej ni kriv prečastiti škofijski ordi ! narijat, kriva je edino le satanska prefriganost in J prekanjeuost sovražnikov sv. Cerkve v Trstu. Krivo j je krivično politično nadvladje. Kriv je na Primorskem vladajoči politični zistem, katerega žrtve 1 sta že dva vsega spoštovanja vredna viša cerkvena i dostojanstvenika.
Odločno pa smo nasprotni, da se od nekate j rih oseb prezira naš jezik v cerkvi, braui našemu i ljudstvu moliti v materinem jeziku, ovira na osten- ! tativen način še zanaj cerkve, da celo v hiši ža- I loatinski, skazati dragim ranjk m zadnje čast z ! običajno, v srce segajočo milo pesmico ; nasproti j pa, da se. daje prodora v cerk\i izven župnije j prišlim osebam, ki so s svojim vedenjem v očitno . pohujšanje našemu pobožnema ljudstva. Ali ne ve . ste, da se že prikazujejo žalostne posledice temu ? ' Vam-li ni znano, da so začeli nekdaj prav verni ; možje prostega stanu zahajati v pravoslavno, raz-kolno cerkev ? Mar ne čajete na svojih durih j močno trkanje socijalnega vprašanja ? Ne vidite v ; svoji bližini brezverno internacijonalko, ki št«je v ; svojem naročju že precejšnje število naših, pred 1 pobožnih slovenskih delavcev ? Ali ne veste, da se ! je ravno v vas ugnezdilo uredništvo znanega »Delavca" ? Gospuda moja! Položite roko na srce in pomislite, je-li vaše delovanje s preziraujem slu venskega jezika v resnici katoliško in krščansko- ; socijalno? Mar ne veste, da stojite s takim rav- ! nanjem, katero obsoja tudi del pravih italijanskih ' duhovnikov, v odlofinem nasprotju z nauki sv. vere; v dijameutralnem nasprotju tudi z spomenico, katero je vsa okoličanska in slovenska mestna da- : hovšfiina leta 1893 poslala njegovi ekscelenci ( Binaldiniju, c. kr. namestniku ? Ali ne bijete s tem moralno v obraz svojim duhovnim sobratom f Li ne delate večkrat preglavice celo svojeucu nadpa-stirja? Ako vam ugaja službovanje v slovenskih krajih — temu n<smo nasprotni —, učite se jezika, •poštujte vam izročeno slovensko ljudstvo, ljubite njega jezik, njegove stare običaje! Če vam pa to ni všeč, čemu se vsilujete, in iščete italijanskih ve čin tam, kjer jih ni ? Iščite jih raje tam, kjer so! Ostaiite pri ajej in delajte s svojim uplivom na
to, da se bodo v mestu cerkve nekoliko bolj pol- j ude z italijanskim ljudstvom in da se med njim I nekoliko bolj ukorenini spoštovanje do duhovščine. I Slovensko ljudstvo pa pustite slovenskim duhovnikom 1 Ti je bodo znali, kakor do sedaj, tudi v bodoče voditi po pravi poti sv. vere.
Ne služite torej magistratu in njega poitali-jančevalni ideji, služite raje svojemu vzvišenemu poklicu! Ne prezirajte in ne natolcujte svojih slovanskih sobratov, saj jih zaničuje umazano brezvestno časopisje že tako čez vso mero. Poslušajte raje, dokler je še čas, mili glas svojega sedanjega Pastirja: „Vsakdo naj goji svoj jezik, naj ljubi svojo, pa naj spoštuje drugo narodnost t — Nikdo naj ne stori drugim, česar ne želi, da bi se njemu storilo. Tako se uresničijo v vas besede Jezusa Kristusa: .da imo jedini".
In ti verno ljudstvo slovensko! Ostani pobožno, zvesto in trdno v veri svojih očetov! Če te tudi prezirajo tu in tam nekateri, pomisli, da ti je ogromno število slovenskega duhovništva, ki trpi s teboj vred enako zaničevanje, preganjanje in preziranje, še vedno zvesto in ti ostane vedno ndano do zadnjega zdihljeja 1
Polttiike vesti.
V TRSTU, dne 15 decembra 1897.
O poljsko-čeSki zvezi. Shod v Krakovem je dokazal, da so spoznali tudi Poljaki, da ni več možno, da bi le oni ostajali jedina mrtva oaza v živem slovanskem morju. Izpoznali so Poljaki, da jim kakor Slovanom ne kaže drugega, nego sprijazniti, pobratiti se z drugimi Slovani in stopiti z njimi pod jedno zast.vo. Iz vseh nezavisnih poljskih glasil odmeva to spoznanje. Tako je nedavno temu prijavil grof Wodz nski v tS?8tu* jako zanimivo pismo o poljskem vprašanju v Rusiji. V tem pismu pravi med drugim : „Stara poljska država bi se bila morala nasloniti na krepko Rusijo prej ali slej, ker bi se ne bila mogla vzdržati sama. A Poljaki so storili velikansko pogreško, da so se zvezali z Napoleonom proti Aleksandru, mesto da so podpirali Aleksandra proti Napoleonu. Kajti, kaj jim je dal Napoleon v plačilo? In kaj bi bili imeli od Rusije ? Napoleon je minil, njegovi načrti so se izgubili v nič, a velika Rusija je poBtala mogočna in krepka. Pa tudi pozneje ao grešili Poljaki, tako leta 1831 v vojni proti Rusiji in pa 1. 1863, ko so se zopet pantali. Vse to pa je donaialo za nje posledice, da so razkrojeni, mesto da se je j v teku poslednjih trideset let zopet okrepčala Polj- \ ska. Vendar so ob zatonu stoletja prišli Poljaki ' do razama in spoznanja. Poleg ščitenja svoje vere in svoje narodnosti so se jeli Poljaki čutiti zveste podanike ruske države, bodisi kakor vojaki, uradniki ali rokodelci — z jedno besedo: jeli so spoznavati, da v Rusiji je moč, a brez Rusije je onemoglost !"
Tako je govoril Poljak grof Wodzinski. To spoznaoje je zajedno rodilo ono združenje z brati Čehi, katero prazuuje baš v tem času svoje slavje.
»Przeglad polski* pravi: „Naša dolžnost je, da v narodnih rečeh vztrajamo skupno z Čeki. Poljaki smejo pomirljivo uplivati v zbornici na obe stranki, a svojega stališča ne smejo zapastiti, t. j. oni ne smejo zapuščati slovanske veČine, v katero so stopili. Ako bi ravaali drugače, bilo bi ne* značajno, ako ne naravnost neumno. Očitalo so nam je, da je Poljake možno pridobiti za vsaktere kombinacije ter da so se vedno udeleževali večine, kakoršna koli je bila. Temu ni taLo. Poljaki smo j zares paktirali svojedobno z nemško liberalno ] stranko, bodisi da je lila z vlado ali v opoziciji, i vendar v srcu nismo nikdar soglašali ž njo, marveč bila nam je vedno zoperna. Toda sedaj, ko se je ta stranka pokazala v taki luči, ko je zasramo-vala na tako grd način nas in vso večino, sedaj smo izpoznali, da bi bilo nedostojno, da, nezaslišano, ako bi se vezali žnjo še nadalje." — V istem zmislu pišejo tudi razni drugi poljski listi in poživljajo narod na soglasno delovanje z Čehi in dragimi Slovani.
Zajedno popolnjajemo na tem mestu naše včerajšnje poročilo o shodu v Krakovem. Banketa, kateri je sledil shodu na večer 13. t. m., se je u-deležilo nad 300 oseb, med katerimi je bilo tudi več odličnih dam. Častni predsedniki na banketu so bili: knez Sapieha, dr. Stransky in vitez Vu-ković. Napivalo se je na bratstvo med Slovani in slovansko bodočnost. Na banket je došlo nad 200
brzojavnih pozdravov, med drugimi brzojavi praškega župana Podlipnega m ljubljanskega župana I. Hribarja.
Od sprejetih šest resolacij je zlasti omenjati zadnje resolucije, katera zahteva, naj se priredi splošen shod avstrijskih Stovan3v. Ta resolucija je važna radi tega, ker je dokaz, da se je tudi pri tej priliki čutila potreba vseslovauskega shoda,' izražena že opetovano na odličnih krogih avstrijskega slovanstva. Nadejati se je, da dozori ta ve* levažna ideja prej ko prej in prinese sad, koriaten vsema avstrijskemu Slovanstva.
K dogodkom na Češkem. Včeraj se je raznašala na Dunaju in v Pragi vest, da sedanji namestnik češki, grot Coudeahove — ki biva ravnokar na Danaja — se ne povrne več na svoje mesto. Namestnikom za Češko da je določen sedanji namestnik v Dalmaciji, fcm. David. Nt podlagi teh vesti je izrazil sinočnji .Piccolo" po« bežno željo Nemcev, to namceA, da bi David zasnoval dobo nekdanjega glasovitega Kollerja, češ t na t*, način ae najprej pomiri deftela. Kako si Nemci mislijo pomirjene f deželi, pojasneno bode najbolje s tem, ako povemo: da je namestnik Koller pošiljal cele bataljone vojakov občinam is posaaičnikom na vrat, da je tramoma metal češke ■»vinarje v ječe, da so češki listi morali prebili nebrojno kazenskih sodeb — seveda vsakokrat pred delegiranimi nemškimi porotniki — in da so morali trpeti na tisoče in tisoče zgab na kavcijah* Take vlade bi si želeli Nemci in pokveka ,Pio-colo". S tem je tudi označen nemški in laški li« beralizem. No, današitfe vesti trde, da grof C m-denhcve ostane na svojem mestu, in da je vlade overjena, da bodo zadoščale sedanje vojaške odredbe. Le jedno vprašanje bi Še stavili: ako je Koiler-jev reoept res tako isboren za „pacifikacijo", potem pa ne moremo umeti, zakaj baron Koller ne le da n i udušil češkega gibanja ampak je je še pednetil ?
Različne vesti«
Drogi goapodar|i — drugačne sodbe! Kdo ae
ne spominja, kako so pisale tržaške oflcijozne ne« vine o bivšem ministru za trgovino, barona Glanse, ko je isti pred nekoliko meseci dole) v Trst, de se osobno obvesti o odnošajih naše trgovine. K+* likor imata bizantizeia in servilizem prikupljivih, dobrikavib in laskajočih se izrazov, toliko so jih rabila rečena glasila, ko so opisovala sleherni korak njeg. ekscelence. V vseh možnih variiacijak so se hvalili: njegovo zanimanje za naše stvari, njega bistri vid za vsako malenkost, njegova dobrohotnost, njegova skrb za povzdigo naše trgovine in njegova dobra volja. Hvalilo se je na njem sploh — vse, do zadnjega lasu na glavi.
Iu slično so stala dotičia glasila ob vsaki dani priliki s kadilnico v roki tudi pred vsemi drugimi ekscelencami.
Danes piha sapa z druge špranje. Tedanji« ministrom se je zgodilo namreč nekaj človeškega, kar se dogaja baje vsakemu ministru prej ali slej: postali so bivši ministri!
To pa je moment* ki je odločilen v ljubezni oficijozov. S prihodom novih ministrov se temeljito spreminjajo oflcijozne sodbe o starih, bivšik ministrih.
Klasičen vzgled o tem nam je podala naša tržaška .Sera", ki je nastopno pisala o nekdaj na vse pretege proslavljenih, a sedaj bivših ministrih:
Finančni minister Bilinski ni bil nič druzega nego zagrižeu fiskus, ki je neprestano iskal prilik, kako bi Tisa! davke. Tako nestrpen bil v tom, da niti ni inogfl počakati, kakov vspeh bode imela nova davčna reforma. Bog sam ved', kaj bi bilo še prišlo na misel gospodu Bilinskemu, da bi le eadoščal luksusu svojih tovariševi
Minister za trgovino ni kazal one odvažnosti na svojem me^tu, kakoršne je bilo pričakovati. Eleganten v govoru, je bil ubožec na idejah, in neokreten v dejanjih. Trgovina monarhije se ni povzdignila ni za jeden najmanji korak pod upravo barona Glanza.
Kaj pa še le tisti siromašni Ledebur kakor minister za poljedelstvo 1 Ne čudili bi se, ako bi bil odrejal procesije za dež ia lepo vreme; to bi bilo najbolje odgovarjalo njegovim nazorom. Lede* bur ni ostavi) ničesar, kar bi bilo najmanje vrednosti.
Tako je pisala „Sera* o bivših ministrih. O novih pa piše :
Novi minuter poljedelstva je sicer tudi baron, ali je specijalist v svoji stroki.
Novega ministra za finance izključna zasluga je, da smo došli do preosnove davkov. To je pravi minister financ za sedanje čase.
Novi minister za železnice je tehnik prvega reda, on pozna izborno agodovino in tajnosti av-atrijskih železnic.
Novi minister trgovine je talent prve vrste. Mož je on bar iz jednega kosa: ženijalen stvaritelj, velik delavec in organizator z velikimi idejami.jj
Itd. itd. Ko odstopi tudi to ministerstvo, imela bode „Sera" jako lahko delo — seveda, ako bode tedaj še podpirala se svojo ramo avstrijska ministerstva —: v neugodno sodbo o ministrih Badenijevih postavi jednostavno imena ministrov Oautschevih — in iz ženijalnih ljudi postanejo hkratu sami — tepci.
In v sedaj blestečo sodbo o ministrih Gautsckevih postavi imena bodočih ministrov, ki bodo seveda lopet sami ženijalni ljudje. In ta manipulacija se ponavlja redno v ofic josnih listih, kadar ministri edhajaja in prihajajo. Drugi gospodarji, druge sodbe.
Odlikovanja. Njegovo Veličanstvo cesar je podelil knazonadškofu ljubljanskemu, dr. J a k o b a Missiji, r«d železne krone prvega razreda.
Imenovanja v naučne« ministarstvu „Wiener Ztg." objavlja imenovanje ministerskega svetnika eztra statuta dr. Antona Rezeka s^kcijakim načelnikom v ministerstva za nauk in bogočastje Dr. R-zek je prvi sekcijski načelnik češke narodnosti v tem ministerstvu.
Ućiteljstvo slovenske deftk* iole v Trstu vabi na veselico, ki jo priredi v prostorih aSlovanske Čita onice", Via S. Francesco št. 2, v sredo dne recembra 1897. Cisti dohodek je določen sa nabavo potrebnih učil. Vstiored: a) Jos. Peta: „Potovanje po domovini", dvoglasni oratorij s spr^mljevanjam glasovirja in harmonija. 1. ,Ah, ni li zemljica krasna?" 2. .Popotna." 3. .Molitev.« 4. .Valček." 5. »Lovska.* 6. „Rudarska." 7. .Ribarska." 8. .Koračnica.- Med posamičnimi točkami se bodo vrstile deklamacije, b) „Seja," žaljivi priz.ir v jednem dejanji. Vstopnina 30 nč. za otroke 15 nč. Sedeži po 20 nč. Začetek točno ob 6 in pol uri zvečer. Prrplačila se hvaležno vsprejemajo z ozirom na blagotvorni namen« Na ob'lno udeležoo vabi uljudno učiteljsUo
slovenske deške Sole.
Slovenske bratoljubje. Pevsko društvo pri Sv. Aui darovalo j* za nedolžne družine /»prtih Sv. I»a«čnn-v 2 gl. 75 nč. — Bog povrni ! —
Za nakit botiSnega drevesa v otroškem vrtu pri sv. Ivanu so darovali: g. župnik Trevn 2 kroni, g. Anton Trobec, g. Mijot, g. Brana vsak po 1 krono.
Za seiansko Ionsko podružnico druž>e sv. Cirila iu Metoda je uabrala gospic* Mdrica Grbec na banketu na fia»t v Trst odhajajočemu g. ofi-cijslu Fr»uu Lebanu 3 krone.
Razpisano jo mesto poitnega odpravnika na e. kr. postnem uradu v Čepova n u (pol. ukraj Goric*) proti pogodbi in kavciji 200 t*ld.
Dohodki so naslednji: Letna pla-ia 150 fl. uradni pavšal 40 gld. in letni pavšal, ki se ima doLčiti po dogovoru, za vzdržavo jednokratne pešfiH z v t-z« med Ć povanom in S '!kan m.
Prosuju v tt-ku treh tednov ua c. kr. poštno in brzoj«vuo vod*t^> v Trstu.
Lažnjivcu v goriškem .Corrieru'. Pišsb nam: „Corriere iti Goi-um" uapada na nesramen način in povsr .n n^opravičetio jednega sprevodnikov vlaka Št, 1009, ki je ronule nedelje vozil iz Kormina v Tist. O dolžuje UinareB sprevoduika, da je postopal nepravilno iu surovo. Ro<a se a*u. da je najbrže duma iz .Ofcerležeče*, kjrtr ljudje baje ne poznajo dostojnega v«denja.
Kakor rečeno: ta napad je popolnoma neopravičen, in res n ca je, da se je sprevodnik vedel povsem pravilno in po predpisih, surov in nesramen pa je bil dotični potnik.
Stvar je bila uka le; O odhodu vlaka iz Kormina ob 4. uri 40 miu. popoln ine (in ne 4 in 30, kakor piše .Corriere") sprazn I je sprevodnik zaduji kupe in to pomočjo poslujočega uradnika. Dotični potnik pa je samovlastuo odprl kupć in
ga zašel še z dvorna drugimi gospodoma, vsled česar sprevodnik ni mogel vršiti svoje službe po predpisih. Hotel je namreč spraviti v omenjeni kupe neke dame, a rečeni gospodje — ki bi bili morali imeti ozir vsaj do dam, ako se že niso hoteli pokoriti naredbam sprevodnika — nikakor niso hoteli na lepem zapustiti knpeja. Sprevodnik je zaprl kupe in je v Gorici ves ta dogodek naznanil policijskemu komisarju.
To ravno pa je razljutilo dotične gospode, da so v .Corrieru" dali du$ka svoji jezi. Mi pa prepuščamo sodbi poštenega občinstva, da se izreče, kdo je bil surov: ali sprevodnik, ali pa dotični laški gospodiči. In poslednjim bi pa res svetovali, naj le gredo v .Oberležeče", da bodo videli, kako naši priprosti kmetje stopajo v>ozove in se o vsaki priliki vedejo kakor — dostojni ljudje. O di, marsikateri laški kulturonosec bi sa lahko naučil marsikaj koristnega od pri prostega ljudstva v — „OberležeČah".
Ležeče.
Slovenski jezik na brzojavne« uradu trža-Skem. Pišejo nam: Minolo nedeljo ob eni in tri četrt popoludne sem šel na brzojavni urad. Hotel sem oddati brzojavko v Lvov. Vide pa, da so tam pripravljene tiskovine le nemške in laške, prosil sem navzočega slugo, da mi da nemško-slovensko tiskovino, sicer da ne vem, kam in kako naj bi zapisal! A veste, kaj mi je odgovoril sluga ? Tudi če bi vam dal slovensko tiskovino — je rekel —, vsejedno ne bi vedeli kam zapisati. Potem je Sel v neko omaro in mi je dal tiskovino. Jaz sem šel in napisal brzojavko. Mej tem je došel neki uradnik in me je vprašal: koša že kveito: „Lvov"? Ponavljal je vprašanje, seveda vedno le italijanski. Jaz pa sem m odgovoril, da ne umem, da ne vem, kaj mi pravi I
On me je gledal debelo, jaz pa sem plačal naznačeno mi pristojbino in sem odšel. Toda vprašati moram kompetentno oblast, da li ae ji zdi umestno, da bi vsaj na tacih mestih, kjer občujejo direktno s strankami, nastavila uradnikov, veščih deželnim jezikom ? 1
Novi sodni pravilnik v slovenskem prevodu. Predno mineta dva tedna, damo za vselej slovo Častitljivemu sodnemu postopniku od 1. maja 1781. leta št 13. in pravdali se bomo po novem sodnem postopniku od 10. avgusta 1895, 1. št. 118, Novi zakoni o sodnem postopanji, prevedeni so že zdav-na na vse avstrijske jezike, le slovanskega uredovnoga prevoda še nimamo. Sam Bog vedi, kedaj ga dobimo, in kedar ga dobimo, ne bomo ga veseli, ker po M. Cigaletovi smrti nismo še čitali stvarno in jezikovno dovršenega prevoda kakega zakona. V preveliki tej sili in potrebi priskočil nam je na pomoč velezaslužtii odvetnik, g. L u -d o v i k F i 1 i p i č, ki nam je prevedel sodni pravilnik. Ža letos po letu izšel je v Drag. Hribarjevi tiskarni njegov jako poraben prevod sodnega postopnika, a le ta prevod sodnega pra-tilnika nadkriljuje v vsakem oziru prvo njegovo delo. Gospod odvetnik proučil je namreč do jedra Fr. Levstikove jezikovne razprave in kaj zvesto je čital in uva3il M. A. Lamurskega in M. M. Hostnikove razprave o glagolu, obnarodovane v minovšib časih prav na totem le mestu. Prevajanje sodnega pravilnika ni stalo malo truda; vidi se, da je g. pisatelj varno primerjal z nemškim iztočn'kom ne samo hrvaški in rusinski, nego tudi češki in poljski prevod, d* ja izčrpal iz le-teh vse, kar se mu je zdelo najprikladnejše in najprimernejše in da se je obziral ob enem na živo narodno našo govor co. Tako je vstvaril nam delo, v katerem je oživotvorjena v vsej svoji krepkoči in snagi slovanska slovenščina, ki bodi uzorom vsem našim psiateljem!
Najlepša poplatimo g. pisatelju njegov trud, vse hvale dostojnemu založniku pa tiskarske troske, ako pokupimo prav kmalu vse izvode sodnega tega pravilnika, ki se dobiva po 50 novč. v tiskarni Drag. Hribarja v Celji na Malem Štajerji.
Členom „Del. podp. društva'. Nekateri členi se protivijo plačati udntno za 53. teden; pa ne le, da se protivijo, ampak vedejo se in govorć, da je sramota. Istim veljajo nastopne vrstice v pojasnilo. Vsako podporno droštvo računa po tednih in daje obolelim členom podporo za posamične dneve. Ako vzamemo koledar in štejemo tedne od nedelje do nedelje, prepričati se moramo, da nam vsako leto
preo^taia jaden dan, kar ztiaia v sedacih letih j*den teden. Tak teden sa je nabral Istos za naše dru štvo. Iste člene pa ki se protivijo plakati udmno za 53. teden, vprašamo : ali bi mim bilo prav, ako bi, vzemimo zboleli vsako leto, a bi se njim reklo o izplačevanju podpore: .Za jeden dan ne dobite podpore, ker niste za-nj plačali udnine ? !M
Iz Rojana nam pišejo: Znano Vam je, da smo dobili po zaslugi vele?, g. župnika Jurce 5e jednega gospoda kapelana — Italijana.
S°daj imamo .zornte*11 po stari navadi. Ali kolika razlka med tednom in tednom ! Kakor ma-čuje naš prvi ajosp^d kapelan in moli po maši v slovenskem jeziku, vse moli pobožno žnjim, vse je vtopljeno v molitev. In cerkev je navadno natlačeno polna.
Vse drugače je, ko msšuje novi gospod kapelan. Ista cerkev, isti obredi, isto ljudstvo, ali gospod kapelan moli v italijanskem jeziku. In — skoro nikdo ne moli za njim ! 1 Cerkev pa postaja prazna vedno bolj.?
Mi ne umemo tega postopanja, ki je tem čud-neje, ker gospod kapelan, da-si je Italijan, zna moliti slovenski. O tem smo se prepričali minolo soboto po blagoslovu. Vsega tega pa ne zamerimo toliko gosp. kapitanu, ker vemo dobro, da vse prihaja od gospoda — župnika Jurizze 1
Pevsko druitvo .Kolo" je imelo svoj občni zbor dna 12. t. m. Podpredsednik društva, gosp. Dolenc je pozdravil primernim nagovorom v lepem številu zbrane druitvenike, pozival jih je na resno delo ter je zaklučtl: Disciplina, red in točnost v zahajanju na pevske vaje bodi nam v dolžnost, katero moramo vršiti vsikdar. Oklenimo se torej te dolžnosti vsemi močmi in v bratski ljubavi, upirajoči svo| pogled v boljšo bodočnost.
G. tajnik Anton Vodopivec je primerno pojasnil društveno delovanje v minolem letu. Izrekel je željo da bi društvu pristopilo še mnogo členov, posebno pa saj bi se oklenilavdrcštva naša mladina, v naše veselje in naš ponos.
Blagajničar Kolb je poročal o denarnem stanju društva. V posamičnih predlogih se je sprožila marsikatera za društvo koristna misel. V odbor so bili voljeni: Fran Dolenc predsednikom, Josip Caharija podpredsednikom, Dragotin Malič tajnikom, Branimir Bole blagajnikom, Josip Kolb arhivarjem, Ivan Zabric nadzornikom pevskih vaj, Anton Vatovec, Avgust Demel in Štefan Čenčur odborniki; Avgust Gerbec, Žgar, Fabian, M Ioni k, odborniki; ^Karl Jazbec in Josip Lnin pregle-dovalca računov. Slednjič je občni zbor izrekel zahvalo uredništvu lista „Edinost4* za brezplačno priobčevanje naznanil in vabil.
Čeftkopoljaka vzajemnost. Povodom gostovanja poljskega igralca Žalazowskega v narodnem gledališču v Pragi, dne 14. t. m. priredilo je občinstvo — po inicijativi tajnika .Matice Školske", g. Turnovskega — veliko demonstracijo v prilog fieiko-poljski solidarnosti. Gosp. Turnovski je namreč nagovoril občinstvo se svoje lože doli.
Policijski ravnatelj Dbrfl je poklical vsled tega k sebi ravnatelja gledališča Šuberta in mu je zapretil, da v slučaju, ako se primeri še kak« demonstracija v gledališču, poseže policija vmes, gledališče pa se zapre.
V Prerovu na Moravskom prirede češki poslanci shod, na kateri pridejo tudi poljski poslanci iz Krakova, da vrnejo obisk čeških tovarišev.
Nemška vzgoja v Gradci. 3 djjake državnega gimnazija v Gradcu so izključile šolske oblasti iz vseh avstrijskih srednjih šol radi žaljenja Njegovega VeliČansiva. Stvar da je prijavil namestniku vojni poveljnik F. M. L. Suc-cow*ty. — ,PiccjloM govori ozirom na ta dogodek o slovanskih denuncijantih. Kakor da bi bili krivi slovanski dijaki, da so nemški dijaki vzgojeni prus-jaški ? t
Oni de6ek Humbert V gile, ki je dne 8 t. m. pal z okna na cesto, je predvčerajšnjem umrl v bolnišnici.
Nsgla smrt. Dne 14. t. m. je prišlo slabo poatreščeku Rovere v cerkvi sv. Antona novega iu je kmalo jza tem umrl Zdiavnik rešilne postaje, ki je prihitel v pomoč, je zamogel samo^ še~kon-štatovati smrt Rovora." Truplo so prenesli v~mr7-vašnico k sv. Justu.	-
Nesreča v novom priataniiču. O grozni nesreči, ki se je pripetila predvčerajšnjem v tukajšnjem novem pristanišču, poročajo nadalje Prevo z
■ik Frao K reč iz Kamnika je prišel aa do&edaj nepojasaen lačin pod naložen vagon, ko je bil isti ravno v teku. Padel je tako nesrečno čez tir, da so mu kolesa v praven pomen« besede prere-sala truplo čez pol in je izkrvavel ua mesta. Sodna komisija je došla na lice mesta in po zabeležka dogodka zaslišala osobje, baveče se s prevažanjem vagonov. Kreča je bilo še le 31 let, oženjei je, ter je zapustil cdovo in dva otročiča. Truplo so prepeljali v nrtvainico pri sv. Justu.
Ne izseljujts se! Kako prav smo imeli, ko smo svarili pred izseljevanjem v Brazilijo, o tem zamoremo postreči danes svojim čitateljem s prav tehtnim dokazom. Miuoli ponedeljek, dne 13. t. m. dospeli sti v Trst dve čeiki družini — brata Fritske se svojimi ženami in otroci — skupaj deset oseb. Ker Ijidje nimajo božjaka, da bi si mog!i oskrbeti vožnjo do doma, dalo se jim je zavetja v policijski kaznilnici v ulioi Tigor, dokler se jih zamore odvesti v domovino.
Obe družini sti morali prebiti jako trpke usode.
Pred dvema letoma so jih zvabili brezvestni agentje v Brazilijo; poprodali so doma vse, da so si pridobili dovolj novcev za potovanje. V Braziliji so jih rabili v napadih za kavo, a ondi so morali delati huje, nego črni sužnji. Naposled so morali prositi na avstro-ogerskem konzulatu v San Pavlu, da jim priskrbi brezplačno vožnjo nazaj v domovino, sicer bi morali poginiti lakote. Konsulat je ugodil njihovi prošnji in tako so se zopet povrnili ▼ Avstrijo, toda — v kakem stanji ? Doma so prodali vse, denar porabili in sedaj se podajejo kakor revčeki v svojo domovino, kjer bodo morali pričeti z nova služiti kruh.
In dotični sleparski agentje t Oni se smejejo ▼ pest, ker imajo zvito izsleparjeni denar v žepu, pa ako bi poginile glada in trpljenja njihove žrtve! — Pa še neki drugi slučaj moramo navesti svojim čitateljem.
N*ki amerikanski list. izhajajoči v Memfisa
sneti, da se mora ozirati človek tudi na najmanjše stvari, ako si hoče daljšati življenje.
Torej tu nekaj tacih nasvetov. i) spati moraš osem ur; 2) ležati na desni strani; 3) okno spalnice moraš imeti odprto vso noč; 4) vrata spalnice založi s plahto iz slame; 5) postelja se ne sme tiščati sidn; 6) ne smeš se kopati v mrzli kopelji, marveč voda mora imeti toploto tvojega života ; 7) pred zajutrkom ruoraš telovaditi ; 8) jej malo mesa, a pri tem glej, da je dobro kuhano ; 9) ne smeš piti mleka ; 10) jej mnogo masti, da dobro vzrejaš one celice v tvojem telesu, v katerih se poraja najprej bolezen; 11) ne uživaj opojnih pijač, ker iste uničajejo te celice; 19) vsak dan se pridno gibaj v svežem zraku; 13) ne imej živalij v svojem stanovanju, katere še razširjajo Uli bolezni; 14) bivaj, ako mogoče, na deželi ; 15) pij zdravo vodo ia pazi, da tvoje telo redno oddaja, kar ima preveč ; 16) v deln li išči izpremembe ; 17) privoičaj si pogostega kratkega počitka; 18) ne bodi preveč častihlepen, in 19) brzdaj svojo strast! Ako se izpolnjuje vse to, pravi sir James Sawyer, da ne ve, zakaj bi človek ne mogel živeti sto in več let?
bierew, ki je dobil vel ki križ Fran Josipovega v državi Tennessee. poroča o Štirdesetih Avstrijcih, reda. Dvorni sv^nik na n»me«tm*tvn v Lincu grof
ki so prišli na pobrežje reke Mississippi delat dćge za neko evropsko firmo. Poročevalec pravi, da so bili to mladi krepki možaki, ki pa so v teku kratkega časa usahnili tako, da jih je bilo kar strašno pogledati, kajti pobrežje Mississippija je jako nezdravo, ker vlada ondi večna mrzlica. Ti kraji so pravcato smrtno žrelo. Nenmevno je, pravi dotično poročilo, kako da se ne dvigne vse avstrijsko časopisje proti krutim pijavkam agentom, ki izvabljajo nesrečne ljudi iz varne domovine v te strašne pokrajine. Taki agentje molče najbrže svojim žrtvam o klimatičnib razmerah, o 'nezdravem podnebju teh krajevjis jih manijo z zagotovili izborne plače. Res je, plača je izborna. A koliko časa traja to ? Samo tako dolgo, dokler m^re tak nesrečnik vzdržati v tem nezdravem strupenem močvirju in to je samo nekaj tednov in ubožčeki se vlečejo na pol mrtvi potem v Memfis, kjer jim jemljeta njihov trdi zaslužek oderuški zdravnik in lekarničar. Srečni so samo oni, katerim je ostalo vsaj toliko še, da se zamorejo povrniti v svojo staro domovino, kjer žive morda Se par let, potrti na dnbu in telesu.
Menimo, da morajo take stvari zadostovati našim Ijndem v svarilo, da ae ogibljejo izseljevanja kakor svoje nesreče. Komur pa še to ne zadošča, senu pa splob ni več pomoči)
Še nekolike o predavanjih Falbovih. Prav na konci bode marc še jako topel. April bode v po-četkn pust, tem živakneji pa hoče biti proti koncu; še celo z gromom nam žnga. Za mesec > ljubezni in mladih sanj, za poetični majnik, pak ne obeta Falb nič prida. Pravi, da bode jako čmeren in nestalniši v svojih vremeuih, nego naj boli r'zvajena ljubimk*. Zdaj gorak, zdaj hladen, zdaj vroč, zdaj moker in potem pa viharen, prav kakor kaka koketa. Samo nazadnje. da se pomiri malce. Junij hode mnogo trezneje, a moker ne manj, morda še več, nego njegov prednik. Naposled pa bode lep in eorak. V t^m koledarjn jh še dokaj interesRiitn h razprav o ptresih in njihovih nzro-kih. Kd«»r ga žt»li čitati, naj si ga naroči.
Kako se daljša življenje? Ker znamo, da bi vsakdo naših Čitatelje* rud dolgo živel, bi radi ■avedli nek^j nasvetov, kako se vpsti, da se doseže visoka starost, a da je človek pri tem še zdrav in čil. Amerikauec sir James Sawyer je na pisal cel«	tac h nasvetov, iz katerih je po-

•V
• • •
• • •
Kolesarjem!
0	Podpirani naznanja, da i*a v ulici Si • Lazzaro št. 8 lasmo tnebaničuo deUv-« nico v kateri popravlja kolesa, iivalns stroje
itd. po najnižjih cenah mi ^
1	•je.e^.o.e.i e r
• • •
zavod
za uniformiranje in civilna krnjačnica
FRANA JIRAS
ulica Caaermu št. O priporoča »e za napravo uniform in civilnih oblek. Poatreiba poltena.
Zalega vseh vrst za uniforme po originalnih tovarniških cenah.
Najnovejše vesti.
Dunaj 15, ,Wiener Zeitsng" objavlja: Podpredsednik namestništva nižjeavstrijskega Friderik baron Bourguignon p I. B a u m -berg je imenovan deželnim predsednikom v Bukovini, na mesto dosedanjega Leopolda grof« Goessa, ki je imenovan namestnikom * Trstu, na nnsto namestnika Teodorja viteza Rinaldinija, stopivšega v pokoj iz zdravstvenih ozrov. Odstopajoči namestnik Rinaldini j a dobil red železn* kron« I. vrste, ixti red so dob Ii tudi namestnik v Tirol«, grof Fran Mer-weldt in namestnik v Gorenji Avstriji Viktor barou Puthon in nameatn k na Moravskem Alojzij baron Spens Booden. Podpredsednik namestništva v Gradca dvorni swtnik pl. Frayden$gg je imenovan deželnim predsednikom na Koroškem na mesto dosedanjega predsednika barona pl Schmidt>Za<
M. 11. Ar. Anton Morskf,
pomočnik na porodih in zdravnik za
ženske.
ulica Carintia štev. 8,
ordinuje od 9—10 in od 2—4. Za iboge od 8. do 9. ure zjutraj.
R. DITMAR
Svetilnice, katere svetijo močneje kakor vsi drugi priznani zi-stemi na petrolij, o-lje in električno luč.
Priporočljive posebno za javne prostore, vrtove, tovarne, delavnice, itd.
TRST
Piazza Ponterosso
štev. 6.
lOO do 300 gld.
zamorejo si pridobiti oseb« vsakf?a stanu v vgg-kem kraju goiovo in poštenu, tre/, kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Q6sterreicher VIII Deut^hegasse 8, v Budimpešti.
Ulica Donota Ste v. 9.
St. J u I i e n - W a 11 s e * je imenovan deželnimi predsednikom v Solnogradn. — Deželni predsednik } na Kranjskem Viktor pl. H e i n je dobil dostojanstvo tainega svetnika.	I
Dunaj 15. Njegovo Veličanstvo je vsprejelo } danes v privatni avdijenciji namestnika češkega Karola grofa Coudenhove.
Dunaj 15 Generalui alvokat pl. Ferdinand Sckrott, biv4i drž. prn/dni'*. v Trstu, je ime< novan sekcijskim načelnikom v justičuem mini-sterstvn.
Dunaj 15. Kakor je uvedel „Fremdenblatt" ni osnovana vest • odstopu namestniku češkega grofa Coudenhove. Istotako ni osnovana vest o imenovanju givfi Adalberta Dzieduszy«kega ministrom rojakom za Galicijo.
■V Za slabotne
bolekave valed pomanikanja krvi na živcih, blede in sla-slabotne otroke ; izvrstnega okusa in preiskušenega učinka je
ieleznato vino lekarja Piccolija v Ljubljani.
(Dunaj tka cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov, — Polliterska steklenica velja 1 gld., pet polliterskih steklenic 4 gld. 50 kr.
Mehanična delavnica
ustanovljena leta 1869
Petra Braido in sina
prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. Dela izvršuje najnatančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Abonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec.
Ulica Donota Ste v. 9.
s>
b &


«'zaloba pohištva in ogledal
O Rafaela Italia <£>
<3>	Via Malcanton it. I.	«£>
<3> Zaloga pohištva za jedilnice, spalnico in <£> <3^ »prejemnico, žiuinic in peresni«*, ogledal in /o^ železnih blaganj. po cenah, da se ni bat^cv ^	konkurence.	^
^ fc AAAAAAAAAAAAAA fli f ■
" C? v? c? 00 ; v co .-»>


Svečar v I l/nPAP	Solkanska oeata
Gorici MJrttO	it. 9.
priporoča velečantitemu svećenstvu,	cerkvenim upravaa^ ter slavnemu občinstvu pristno
Voščene sveče
kilogram po 2 gld 45 nč
Ha so ono sv-čc, koje noBijo pretokoliruno tvomtfno znamko, nepokvarjeno, jamčim se svoto 1000 kron.
Sveče nlr.beje vrste aa pogrebe in postransko razsvetljavo cerkva dobivaj- se po jako nizkili oeimh.
Prodajem tudi tamijan za cerkve:
Lacrima najlineji.......klgr. po gld. 1.80
„ običajni....... „ „ „ 1,
Granis............ „ „ „ —,60
Blago pofiilja se na vse strani avgtro-ogorske mo-narkije poštnine prosto.
J Hotel Volploh T
v,pri črnem orlu' (Aquilanera) j
J	TRST	5
^	Via S. Spiridione, Corse, Via S. Nicoli,	a
V	najbolj v središču	V
A	popolnoma n* novo opravfjtm.	A
J KOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM. J
V V pritličja .Restavracija Pilseo" V
od P. V o 1 p i c h a.
Lastnik kensnrcii lista .Edinost . lzdavatili in odsrovorM- urednik F"an Godnik — Tiskarna Oolonc v Trstu.