List delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih
Ljubljana, 6. junija 1975 - številka 11

OB TV. KONGRESU SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
Več pozornosti človeku
je poudaril Mika špiljak, predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije v pogovoru z glavnimi uredniki prosvetnih listov Jugoslavije
Nova vloga sindikata je opisana v temeljnih dokumentih naše družbe, posebno v dokumentih VIL kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. Naloge Sindikata delavcev družbenih dejavnosti je natančneje opredelil k IV. kongres Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije, ki je bil 5. in 6. junija v Beogradu. Pred kongresom je sprejel glavne urednike jugoslovanskih prosvetnih listov MIKA ŠPIUAK, predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Pogovarjali so se o nekaterih problemih izobraževanja, znanosti, kulture in o delu sindikata na teh področjih. Pogovora se je udeležil tudi Vaško Raičevič, sekretar centralnega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije.
. " Sedmi kongres Zveze ^dikatov Jugoslavije je sprejel eč dokumentov, ki kažejo, da P°staja vloga sindikata — od -kovnih organizacij do zveznih hrumov — vedno bolj po-'pJiibtia. Tovariš predsednik, P°Vejte nam, katere so temeljne ^ge sindikata, posebno na P°dročju vzgoje in izobraže-ania, znanosti in kulture? n ’>Menim, da je prav na teh Področjih pred nami veliko ^og, ki jih je prinesel nagel roZv°j • Vzemimo za zgled pod-°cje izobraževanja. Odprli smo j1*0 šol, ki so v nekdanjih izmerah našega gospodarstva ^ družbe ustrezale potrebam. aš gospodarski in. družbeni
razvoj sta bila dinamična in svojevrstna. Nekatere gospodarske panoge so se razvijale hitreje, druge počasneje. Šolstvo iz objektivnih in subjektivnih razlogov ni šlo v korak s temi spremembami. Zato so nastale na nekaterih področjih razlike: ponekod imamo preveč, drugod pa premalo kadrov. Zato sedanja struktura šol ne ustreza potrebam družbe, potrebam našega celotnega razvoja. Dogaja se, da nekatere šole ..izobražujejo" strokovnjake za tujino ali za zavode za zaposlovanje. Mislim, da je to prva slaba stran našega šolskega sistema, čeprav je treba poudariti, da smo po vojni dosegli velik razvoj našega šolstva. Rad bi poudaril, da je naše šolstvo v glavnem ustrezalo potrebam naglega razvoja Jugoslavije.
Ker bi morala vsa družba skrbeti za to, da bi sproti dobivali ustrezno število strokovnjakov in temu prilagajali šolski sistem, ni potrebno, da so nosilci te naloge prav sindikati. To je tudi naloga interesnih skupnosti gospodarstva in drugih dejavnikov. Vsi ti morajo usklajevati šolski sistem S'potrebami gospodarstva in družbe. Sindi-
kati bodo podprli vsa napredna hotenja in prispevali svoje predloge, stališča in nasvete ter vztrajali, da se problem strukture šolstva reši čim hitreje in čimbolj celostno.
Če rečem šolstva, mislim, da gre pri tem tudi za znanost, saj je z znanostjcr prav tako. Razvijali in razvili smo številne znanstvene inštitute, ki so pokazali že odlične dosežke. Dogaja pa se, da na nekaterih področjih sploh ni inštitutov, na drugih pa številni inštituti nimajo dela. V takih primerih je treba ukrepati.
Veliko problemov je tudi v notranji strukturi in v načinu pouka. Tudi naša pedagogika se mora razvijati v skladu s potrebami družbe. Za to morajo skrbeti razni organi, predvsem pa zavodi za šolstvo in druge strokovne ustanove. Tudi sindikat, saj so njegovi člani učitelji.
Več pozornosti je treba posvetiti človeku. Pri tem gre za več vprašanj. Menim, da je veliko problemov prav glede delovnih razmer. Treba je ugotoviti, če je delavnik pravilno razporejen in delo ustrezno ovrednoteno. Ali res ni mogoče ničesar spremeniti? Menim, da je in da mora sindikat pomagati spreminjati sedanje razmere. Reševati je treba probleme letovanja, družbene prehrane, posebne probleme varstva, pomagati pri šolanju otrok itn. So pa še druga vprašanja, ki zadevajo življenjske in delovne razmere. Glede vsega tega mora prevzeti odgovornost predvsem sindikat. Sindikat delavcev družbenih dejavnosti mora zahtevati, naj družba čim-prej uredi te' zadeve. Prosvetni,
znanstveni in drugi delavci morajo začutiti, da nekdo skrbi zanje. Pri tem mislim na organe sindikata, pa tudi na osnovne organizacije sindikata; te lahko samostojno rešijo nekatere zadeve, ki jih imenujemo ,,skrb za človeka".
- Resolucija X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije o reformi vzgoje in izobraževanja ter dokumenti VII. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije postavljajo več nalog glede reforme izobraževanja. Katere so glavne naloge sindikata v tej reformi, predvsem pri vključevanju šolstva v združeno delo?
„Menim, da so prav interesne skupnosti tisto področje, ki bi mu moral posvetiti sindikat posebno pozornost. Prek interesnih skupnosti bo mogoče rešiti številna vprašanja reforme, pa tudi probleme vključevanja šolstva v združeno delo. To, česar ni mogel doseči sindikat prosvetnih delavcev po administrativni poti, bo lahko po samoupravni. Šole morajo izdelati programe, v katerih bo prikazano tudi življenje prosvetnih delavcev — njihova osebna in življenjska raven. Torej vse, kar morajo financirati interesne skupnosti. To je področje dejavnosti sindikata. Sindikat v resnici ne more biti samo zaščitnik prosvetnih delavcev: imeti mora objektivna stališča, podpirati vse napredno in tudi braniti prosvetne delavce, kadar je to potrebno.
— Znano je, kako slab je materialni položaj prosvetnih delavcev in da so njihovi osebni dohodki nizki. Poglejmo primer: Statistični podatki kažejo,
(N Jaljevanje na str. 2)
Zdravko Troha
Ne samo učitelj
Prizadevamo si za napredek našega vzgojnoizobraževalnega sistema. Ne le prosvetni delavci in tisti, ki se neposredno ukvarjajo s tem področjem - pač pa vsa družba. Ze metodično in vsebinsko izpopolnjevanje, vsakršno spreminjanje kakega učnega predmeta zahteva velike napore. Ob uvajanju novega predmeta, ki je nov tudi po načinu vrednotenja — saj ne gre za to, kako bo učenec „snov osvojil", pač pa, kako se bo vključil v našo družbeno stvarnost je toliko bolj potrebno strnjeno prizadevanje vseh. Gre za predmet samoupravljanje s temehi marksizma. Učencem in dijakom naj bi bil nekak uvod v življa -nje v naši samoupravni družbi; priprava za pravilno vrednotenje deta pa tudi za napreden pogled na svetu. In vendar ni vedno tako. Zakaj?
Samoupravljanje s temelji marksizma ni le predmet, ki ga lahko predava kdorkoli. Zato je nujno, da vsi družbeni dejavniki spoznajo svojo vlogo pri vzgajanju mladega rodu: z uresničevanjem ustave ustvarjamo temelj samoupravnega socialističnega sistema, ki ga mladi človek na novo sprejema za svojega. Za mlade ljudi je naš sistem nekaj, kar bodo razvijali dalje, bogatili in dvigali m višjo življenjsko raven; razvijali boljše odnose med ljudmi kot edine pravilne oblike socialističnega sožitja.
Za slabosti in nepopolnosti, pa tudi za neodpustna poenostavljanja pri poučevanju tega predmeta največkrat dolžimo učitelje. Resnica je, da je načelno učitelj edini vsebinsko metodični ,,nosilec podajanja". Toda — tudi učitelj je človek: išče med tistim, kar mu je dosegljivo in na voljo; izbira primere iz našega vsakdanjega življenja. Dobi priročnik, referate, skripta. Včasih je to tudi vse. Samoupravljanje kot naša resnica pa v marsikateri krajevni skupnosti ali organizaciji združenega dela, kjer živijo in delajo starši učencev, še ni zaživelo. Tako se način tolmačenja novih delovnih in družbenih odnosov v učnih urah spreminja v suhoparno razlago shem TOZD, OZD, KS, SIS in podobno. Zmanjka časa, pogosto pa celo pobud in zgledov za predstavljanje nove vsebine in vživljanja vanjo. Učitelji so ob tem mnogokrat nemočni.
Da bo samouprava v naših šolah zaživela, si moramo prizadevati vsi. S svojim delom, tudi s sodelovanjem v šoli, s svojim prepričanjem in odnosom do mladih jim moramo dokazati, da so tudi oni pomembni sooblikovalci naše družbe. Da se vzgajajo za to, kar bodo postali jutri v združenem delu: edini nosilci oblasti in odgovornosti delavskega razreda. Šola je del celotnega družbenega napredka. Družba - hočeš nočeš - oblikuje svojo šolo. Brez resnične samoupravne vsebine bo samoupravljanje s temelji inarksizma ostalo le šolski predmet, ki se ga bodo učenci bali ali pa se ob njem dolgočasili. S skupnim prizadevanjem — tako na delovnih mestih kot v šoli pa lahko iz njega naredimo pripravljalnico za prihodnje samoupravljavce.
V
r
Naknadni razpis prostih delovnih mest
Letošnji naknadni razpis prostih delovnih mest bo izšel v Prosvetnem delavcu 3. julija. Šolska vodstva prosimo, da pošljejo razpise republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje (prej republiški sekretariat za prosveto in kulturo) Ljubljana, Župančičeva 3 — najkasneje do 15. jimija.
V
S parade mladosti v Škofji Loki ob sklepu VIII. Male Groharjeve kolonije. (Foto: Marija Hure)
Dosledno izpolnjevati obveznosti
Ko so se občani v občini Hrastnik odločili za samoprispevek za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih zavodov, je bil z delovnimi organizacijami v občini sklenjen sporazum, po „ katerem naj bi te od leta 1972 do 1974 prispevale okoli
2.500.000	din. Čeprav so v tem času prispevale skoraj
2.900.000	din, je to za dobrih 2,000.000 din manj, kot bi morale prispevati. V tem času se je namreč njihov dohodek zelo povečal. Po natančnih izračunih so delovne organizacije vplačale le 58,7 odstotka sprejetih obveznosti! Kaj pa drugo?
Neporavnane obveznosti povzročajo, da financiranje sprejetega programa ne teče skladno s prvotno zamislijo. Ponekod že gradijo. Zato morajo investitorji najemati zelo draga kratkoročna posojila in plačevati zamudne obresti.
Med disciplinirane plačnike, ki se zavedajo svojih obveznosti, nedvomno sodijo delavci, upokojenci in kmetje, ki so v zadnjih treh letih vplačali kar
za nekaj več kot 78 odstotkov več denarja, kot je bilo prvotno predvideno. Tako so zaposleni delavci, upokojenci in kmetje v zadnjih treh letih prispevali skoraj 61 odstotkov, delovne organizacije pa le 39 odstotkov zbranih sredstev. Ob uvedbi samoprispevka pa so predvidevali, da bodo delavci, kmetje in upokojenci zbrali 51 odstotkov, delovne organizacije pa 49 odstotkov predvidenega denarja.
Potem ko so v hrastniški občini uvedli samoprispevek, so z zbranim denarjem preuredili in nadzidali dolsko šolo, za kar so porabili nekaj več kot
2,500.000	din. Na Logu v Hrastniku so zgradili sodobno osnovno šolo z dvanajstimi učilnicami, kabineti in drugimi prostori, ki je stala dobrih dvanajst milijonov dinarjev.
Nedvomno bodo v hrastniški občini še naprej zbirali denar s samoprispevkom. To tudi morajo, če hočejo uresničiti zastavljeni program in izpolniti obveznosti. Teh pa ni malo in tudi poceni niso!
-tu-
Več pozornosti človeku
Član ameriškega kongresa in naš edini rojak, ki seje tako visoko povzpel v ameriškem političnem življenju John Blatnik, seje kot vodja delegacije iz ZDA uradno udeležil proslav ob 30-letnici dneva zmage. Na sliki ga vidimo v spremstvu generalnega konzula ZDA v Zagrebu Herberta Kaiserja, predstavnika naše vlade Marjana Osolnika in predsednica dcupščine občine Krško, inž. Nika Kurenta ob ogledu kulturnih znamenitosti v kostanjeviški šoli, kjer gaje sprejel ravnatelj Lado Smrekar.
Delovna skupnost ZDRAVSTVENE ŠOLE PIRAN
razpisuje prosta delovna mesta:
-	učitelja slovenskega jezika, P
-	učitelja telesne vzgoje, P (polovični delovni čas)
-	učiteja samoupravljanja, P (polovični delovni čas)
Stanovanja ni.
Za navedena delovna mesta je predviden nedoločen delovni čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po objavi na naslov: Zdravstvena šola Piran.
Poletna šola za andragoge
Andragoški center v Zagrebu pripravlja v sodelovanju z ljudsko univerzo mesta Zagreba in Skupnostjo ljudskih in delavskih univerz SR Hrvaške XVIII. poletno šolo za andragoge, ki bo v Poreču od 23. junija do 18. julija letos. V tem času se bodo zvrstile konference, seminarji, konžultativni tečaj, posveti in mednarodna andragoška tribuna, kjer bodo strokovnjaki obdelali 10 aktualnih tem. Ves čas poletne šole bosta slušateljem na voljo mediološki kabinet in knjižnica poletne šole.
Teme, ki jih bodo obravnavali, bodo potekale v naslednjem zaporedju: v prvih petih dneh bodo konference in seminarji na temo Delegataci sistem — obveščanje in usposobljanje v komuni, mestni skupnosti in organizaciji združenega dela (uporaba večjega števila medijev — usmerjeno samoizobraževanje) ter posvet Pridobivanje in delitev dohodka v novih družbenoek onomskih odnosih pri dejavnosti ljudskih in delavskih univerz. Naslednja dva dneva bodo sledili seminarji in konferenca na temi: Funkcionalno opismenjeva-nje in funkcionaliziranje osnovnošoldcega izobraževanja odraslih ter Izdelava programov izobraževanja za samoupravljanje v sistemu samoupravnih interesnih skupnosti.
Od 8. do 12. junija bodo obdelali Andragoški ciklus v dopisni vzgoji in vzgoji na daljavo ter imeli uvodni andragoški tečaj Osnove andragogike. Štiri dni bodo uporabili za mednarodno andragoško tribuno na temo Mesto in vloga sredstev množičnega obveščanja pri izobraževanju odraslih (službeni jeziki: hrvaški ali srbski, angleški) in za obdelavo teme Načrtovanje kadrov in izobraževanja v družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih in v organizacijah združenega dela. Delo poletne šole za andragoge bosta v zadnjih štirih dneh sklenila seminaija z naslovom Raziskovanje v andragoških področjih vzgoje, izobraževanja in pouka ter Izdelava programa kulturne dejavnosti v ljudskih in delavskih univerzah glede na sistem samoupravnih interesnih skupnosti.
Vse programe in informacije dobite pri: Andragoškem centru Zagreb, 41001 Zagreb, Vojnovičeva 42/II p. p. 4, tel.: 412-523.
(Nadaljevanje s 1. strani)
da so osebni dohodki prosvetnih delavcev v osnovnem in srednjem izobraževanju med vsemi panogami in dejavnostmi na zadnjem, to je na 53. mestu. Prosvetni delavci že več let upravičeno opozarjajo na svoj položaj, še posebno pa, odkar so bile sprejete nove ustave in dokumenti X. kongresa ZKJ, ki, zagotavljajo vsem zaposlenim enak položaj. Posledice dosedanjih razmer so hude: negativen izbor* slaba kakovost in vedno večje pomanjkanje učiteljev, npr. v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, deloma pa tudi v Hrvaški. Kje je izhod iz takšnega položaja?
„Vse to je res. Toda to je res že 30 let, pa še dolgo bo najbrž tako. Rekel pa bi, daje to samo del resnice. Resje namreč tudi to, da se vseh 30 let ti problemi nenehno rešujejo in da se razmere izboljšujejo. V vseh 30 letih se je izobraževanje hitro razvijalo. Večalo se je število šol, učiteljev in učencev. Tudi položaj prosvetnih delavcev se je nenehno izboljševal.
Razumljiveje, da so to veliki problemi in da jih družba mora rešiti. Je že tako: en problem rešiš, drugi pa se pojavi. Ti problemi bodo toliko časa, dokler se družba ne bo stabilizirala in dokler ne bomo uskladili šolskega sistema s potrebami.
— Prosvetni delavci sprašujejo, zakaj morajo prav oni nositi največje breme naše premajhne razvitosti?
„To upravičeno sprašujejo. Res je, da nosijo veliko breme, menim pa tudi, da niso edini. To bi moralo biti jasno.
Delavec v gospodarstvu, ki ustvarja dohodek, mora dajati dobršen delež za davke, prispevke in drugo . . . Odtrguje si ga od ust. Ni malo delavcev, ki imajo zelo nizke osebne dohodke, pa dajejo veliko denarja za razvoj šolstva.
- Kaj menite o neenakem
položaju prosvetnih delavcev po različnih območjih?
„Res je, da so precejšnje razlike. Nekateri so bolje, drugi pa slabše plačani. Toda to niso edine nepravilnosti v naši družbi.
Izhod vidim v dogovarjanju prosvetnih delavcev s tistimi, ki jim dajejo denar, v interesnih skupnostih, v dogovarjanju ob programih. Veliko izkušenj imam. Kjer so prišli prosvetni delavci v neposreden stik s tistimi, ki dajejo denar, ni bilo težav. Take akcije niso propadle. Zagotovilo torej, da bodo ta vprašanja v prihodnosti — če se bodo interesne skupnosti pravilno razvijale — mnogo bolj pravično rešena, kot pa so sedaj. Delavec je namreč zelo pravičen.
Res pa je, da skozi interesne skupnosti ni mogoče reševati in rešiti vseh problemov. Zdi se mi, da je to jasno. Nismo se odrekli načrtovanju razvoja šolstva in vlogi samoupravne družbe, da posreduje pri teh zadevah. Razvoj interesnih skupnosti ne izključuje vloge države, torej se ta ne sme otresti odgovornosti za te probleme. Na voljo je denar za pomoč nerazvitim območjem. Ta območja morajo dobiti denar za vzdrževanje šolstva po načelu solidarnosti, ki je eno temeljnih načel naše družbe.
■ — V naši državi izhaja osem prosvetnih listov (vsaka republika in pokrajina ima svoje glasilo) v nakladi več kot 90.000 izvodov. Tudi ta glasila imajo prav tako usodo kot področje vzgoje in izobraževanja: vsa so namreč v težkem materialnem in kadrovskem položaju.
Zveza komunistov, sindikat in naša samoupravna socialistična družba nalagajo prosvetnim listom vedno bolj odgovorne in zapletene naloge. Tovariš predsednik, kaj lahko stori sindikat za to, da se položaj teh glasil izboljša?
Samo za osem tisoč
Izvršni odbor izobraževalne skupnosti Slovenije je na svoji zadnji seji sprejel predlog razdelitve investicijskih sredstev za gradnje novih objektov na področju srednjega šolstva. Predlog, ki je bil izdelan v skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki in prej razpisanimi merili, med katerimi je tudi družbeno verificiran program gradnje novih poslopij in urejena dokumentacija, zajema financiranje investicij do leta 1978. Dokončno jih je bilo med 16 poslanimi predlogi izbranih pet — tisti, ki so bili pravočasno dokumentacijsko najbolje utemeljeni. Pri delitvi je bilo se-. veda odločilno, koliko denarja je na voljo in to, da razmerij v dinamiki financiranja po posameznih letih nikakor ni mogoče porušiti. Izmed kandidatov za investicije so bili izbrani: šolski center Tolmin, tehniški šolski center Celje, ki ga že gradijo, center poklicnih šol v Murski Soboti, telovadnica železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah in šolski lesni center Jože Srebrnič v Novi Gorici. Predlog je bil sprejet s tem, da so pri načrtu za investiranje v murskosoboški center dodali spremembo, po kateri bodo milijon dinarjev iz leta 1977 prenesli na leto 1976.
S tem so delno ugodih prošnji, da bi ves denar za leto 1977 prenesli na leto 1976, ker bi bila sicer nadaljnja gradnja ob pomanjkanju denarja veliko vprašanje. Člani odbora so dodatni predlog kljub natrpanemu investicijskemu programu sprejeli in ga utemeljili s posebnim položajem mladine, ki se na tem centru izobražuje, in s tem, da center nima kje dobiti dodatnega denarja. V razpravi so hkrati poudarili, da dinamika gradenj ne ustreza, toda ome-
njeni predlog je edina stvarna pot, če upoštevamo, da denarja ni. Opozorili so tudi na nerealna predvidevanja zavoda za plan, ki načrtuje do leta 1978 kar 15.000 novih mest na srednjih šolah. Predvidevajo namreč, da bo do leta 1978 komaj sedem do osem tisoč novih mest. Na seji so člani izvršnega odbora sprejeli med drugim tudi sklep o začasni vrednosti točke v merilih za financiranje vzgojnoizobraževalnih dejavnosti v letu 1975. S tem se vrednost točke poveča na bruto 18,96 dinarjev, kar pomeni s prvim junijem 10-odstotno povečanje osebnega dohodka. Gre za dodatno valorizacijo, saj je skupščina te interesne skupnosti pred kratkim že sprejela 11-odstotno valorizacijo osebnega dohodka. S tem predlogom, ki deloma izboljšuje, ne pa sanira položaj na tem področju, je že soglašalo predsedstvo Zveze sindikatov. S sklepom bodo seznaniH vse izobraževalne skupnosti v občinah in jim priporočili, naj ga tudi tedaj, če bo denarja pre-. malo, dosledno upoštevajo — četudi bi bilo treba zato iskati premostitvena posojila. Na seji so člani izvršnega odbora izobraževalne skupnosti Slovenije razpravljali tudi o osnutku poslovnika skupščine SR Slovenije in se zavzeli za dosledno uresničitev in razširitev nejasnosti glede enakopravnega nastopanja skupščine te skupnosti s skupščinskimi zbori. Podprli so tudi predlog sklepa o pristopu k družbenemu dogovoru o popustih in regresih za skupinska potovanja otrok in mladine in poslušali informacijo o kadrovskem položaju v osnovnih šolah v tem šolskem letu.
NADJA PENGOV
„Mislim, daje vloga teh glasil zelo pomembna. Samo sindikat jih ne more vzdrževati — to pa tudi ni potrebno. Treba bi bilo skleniti družbene dogovore s tistimi, ki so zainteresirani za ta glasila. Pri tem morajo imeti
sindikati delavcev družbenih dejavnosti republik in pokrajin pomembno vlogo. To je pot za izboljšanje razmer. Razmere pa je treba izboljšati, če želimo, da bodo prosvetni listi imeli vlogo, ki jim je namenjena.
Občni zbor Glasbene mladine
Na jubilejnem dvajsetem občnem zboru glasbene mladine SlO' venije so ugotovili predvsem programske pomanjkljivosti in pre skromno usidran ost Glasbene mladine med delavsko mladino.
Izredno dobro je bil ocenjen list Glasbena mladina, kije v jugoslovanskem merilu na zavidljivi višini.
Na koncu so za dolgoletno in požrtvovalno delo podelih priznanja Cirilu Cvetku, Aleksandru Lajovicu in Celjskemu mladinskemu festivalu, katerega duhovni vodja in glavni organizator je Jurče Vreže.
L. L.
Ena lastovka še ne prinese pomladi!
Že leto dni je tega, odkar smo se v naši republiki odločili za novo štipendijsko politiko, ki naj bi na osnovi enotnih meril dajala vsem študentom enake možnosti za šolanje in jih spodbujala k študiju.
Družbeni dogovor o štipendiranju smo v Sloveniji podpisali lani novembra, hkrati pa sprejeli sklep, da določila podpisanega dogovora veljajo od prvega julija lani. Zveza mladine in podpisnice sprejetega dogovora so bile zadolžene, da poskrbijo za njegovo uresničitev. Žal pa so že v začetku letošnjega šolskega leta v veliki večini slovenskih občin ugotavljali, da štipendij zelo primanjkuje in da so redke občine, kjer so uspeli podpisati tak dogovor. Kljub nenehnim opozorilom, da se nova štipendijska politika ne uveljavlja v skladu z dogovoijenimi načeli, se stanje ni kaj prida izboljšalo. Razmere so se še poslabšale z občutnim zvišanjem oskrbnin v dijaških in študentskih domovih.
Republiški odbor podpisnic družbenega dogovora in skupna komisija podpisnic samoupravnih sporazumov sta med drugim ugotovila, da tudi nekatere večje organizacije združenega dela niso navdušene za podpis samoupravnega sporazuma. Nekatere organizacije združenega dela so sicer podpisale dogovor, denarja za štipendije pa ne dajejo. Proti vsem, ki hočejo tako ali drugače izigrati dogovor, je Zveza socialistične mladine Slovenije odločno nastopila. Zavzela se je za ostre kazni zoper vse kršitelje družbenega dogovora
o štipendiranju. V prihodnje pa si bo ZSMS skupaj s sindikati in zvezo komunistov prizadevala, da bodo družbeni dogovor o štipendiranju podpisale, zlasti pa uresničevale, v se delovne organizacije v Sl°' veniji.
Tudi v idrijski občini so že nekaj časa opozarjali na to, da se ne uresničuje družbeni dogovor o kadrovski in štipendijski politiki. Sredi prejšnjega tedna so med prvimi v Sloveniji ustanovili samoupravno interesno skupnost za štipendije, ki jo bosta vodila študent Dušan Čuk in Viktorijo Gorjup.
Skupščina je takoj ob ustanovitvi sprejela sklep, da bodo razdelili 400.000 din med 324 študentov in dijakov, ki ne dobivajo solidarnostne štipendije,
Če naj bi v idrijski občini uresničili vse sprejete dogovore in podpisane sporazume o šti-penidranju, bodo samo letos potrebovah za štipendije okoli 7,3 milijona din. Iz združemfl solidarnostnih sredstev pa naj bi dobili le okoli 2,8 milijona dinarjev. Zato so predlagali skupščini, naj bi v idrijski občini namesto 0,5 odstotka bruto osebnih dohodkov združevali 0,67 odstotka in tako vsaj kadrovskim štipendistom izplačevali polne štipendije. Tak predlog so na minulem zboru štipendisti sprejeli, sprejeli p3 ga niso predstavniki delovnih organizacij, češ da nimajo takih pooblastil od delavskih svetov. Zbor štipendistov se bo ponovno sestal čez štirinajst dni.
TONE URBAS
Naloge se uresničujejo
Na posvetovanju predsednikov komisij za idejnopolitično vprašanja vzgoje, izobraževanja, kulture in znanosti pri medobčinskih svetih ZKS in komitejih občinskih konferenc ZKS, ki ga je sklicala komisija za idejnopolitična vprašanja kulture in znanosti CK ZKS vzgoje, izobraževanje, so ugotavljali, da se naloge na področju vzgoje in izobraževanja, ki so si jih komunisti zadali jeseni,-uresničujejo. Pri oblikovanju sistema vzgoje in izobraževanja delujejo strokovne komisije, z njim se ukvarja zavod SRS za šolstvo, na republiškem izvršnem svetu pa je ustanovljena centralna skupina, ki bo vodila in usklajevala reformo, predvsem srednjega in visokega šolstva. Izdelan je tudi že koncept usmerjenega izobraževanja, ki je usklajen z jugoslovanskim konceptom. V občinah in regijah morajo analizirati zasnove centrov usmerjenega izobraževanja in izobraževalne interese. Kadrovske potrebe je treba načrtovati skupaj s TOZD, sicer ne bomo dobili podatkov o tem, katere kadre v resnici potrebujemo. To pa bi negativno vplivalo na usmeritev celotnega sistema.
Akcija za celodnevno šolo je postala skrb vseh družbenopolitičnih organizacij, postati pa
mora tudi zadeva vsakega občana. Da bodo celodnevne šok zaživele tudi tam, kjer-jih leto8 šele načrtujemo, je treba ustanoviti koordinacijske odbok krajevnih skupnosti. Ti naj bisC zavzeli za to, da se bo šola 'l' resnici povezala z okoljem, 1 delovnimi organizacijami k društvi. Potem šole ne bodo prepuščene same sebi pri uvedbi celodnevnega šolanja.
Kot tretjo od zastavljenih nalog so obravnavali usmerjanje v pedagoški poklic. Prvi del akcije je uspel. Slovenskim občinan1 se je posrečilo pridobiti velik0 osnovnošolcev za vpis na gimna; zijo pedagoške smeri, pa tudi precej gimnazijcev za študij pe' dagoških poklicev. Prihodnji^ učiteljem je treba pomaga d- ' ta namen naj bi na vsakem od; delku kadrovskih šol ustanovil’ iniciativne odbore, ki bod° usmerjali in vodili vzgojo ml3' dih pedagoških delavcev.
Glede idejnosti pouka pa s0 na posvetovanju poudarili, da je treba še naprej razčlenjevati h1 ocenjevati razmere na vzgojn0' izobraževalnih ustanovah in p°' svetiti vso skrb temu področju-predvsem tam, kjer se je izk3; zalo, da ni vse tako, kot b’ moralo biti.
VESNA BURNIK
Temelji
ustvarjalnosti
Šola-vzorec in izkušnja samoupravljanja_____________________
CK ZK Slovenije razpravljal o usmerjenem zobraževanju
’ /--------------------------------------------------------------------\
Nekaj misli iz predavanja profesorja Borisa Ziherla predsednikom komisij za idejnopolitična vprašanja prosvete, kulture in znanosti pri medobčinskih svetih Zveze komunistov Slovenije in komitejih občindcih konferenc ZK Slovenije.
Predavanje Borisa Ziherla bi bilo gotovo dragoceno tudi za rnarsikaterega prosvetnega delavca,. zato navajamo nekatere povzetke. Cesto npr. zasledimo oznako ,,jugoslovanski marksizem". Kaj razumemo pod tem pojmom? Gotovo se marksizem v vsaki deželi -torej tudi pri nas - razvija v določenih okoliščinah prostora in časa. Naš prispeve je precejšen, če pomislimo samo na vrsto mladih držav, nekdanjih kolonij, ki se svobodno razvijajo kot neuvrščene. Materialna znanstvena osnova so nam Mantove misli; na teh gradimo lastno ustvarjalnost.
Obstajajo pa - tudi pri nas -skupine, ki' dokaj samovoljno trgajo citate iz Mancovih del in na osnovi teh razvijajo teorije, ki predstavljajo večji ali manjši odklon od resničnega stanja pri nas. Biti svoboden ne pomeni samo, da lahko počneš, kar hočeš Engels pravi: „Človek je toliko svobodnejši, kolikor globlje pozna stvar, s katero ima opravka." In še Mancov
citat: „Ljudje ustvarjajo svojo zgodovino sami, toda ne v okoliščinah, ki so jih sami izbrali." Izključno poudarjanje človekove svobode često vodi v politični avanturizem. Izključno poudarjanje okoliščin pa - v oportunizem.
Lahko trdimo, da velja podobno tudi za našo samoupravo. Življenje nas nenehno opozarja na pomanjkanje kadrov. Manjkajo učitelji za predmet samoupravljanje s temelji marksizma v srednjih šolah. Celo v osnovni šoli bi že lahko dali učencem nekakšno usmeritev, da bi spoznali naše poglede na svet in razvoj naše družbe. A to bi terjalo tudi po pedagoški strani zares usposobljene ljudi. Gre torej za vprašanje marksistične vzgoje in izobrazbe na naših kadrovskih šolah, pa tudi za vprašanje podajanja le-te v osnovni in srednji šoli.
Razčistiti moramo odnos do kulture in umetnosti. Razvoj samoupravljanja je tudi velik kulturni problem, saj je naj-
zanesljivejši branik proti birokratizmu. Nekateri trdijo, da marksistične estetike pravzaprav ni Marx in Engels sicer nista posebej obravnavala tega področja, toda v njunih besedilih je zelo veliko citatov o umetnosti in estetiki. Saj je umetnost prepletena z življenjem. In marksistična estetika ni odtrgana od prejšnjih estetik: vedno moramo upoštevati to, kar je človeštvo dobrega ustvarilo v preteklosti. Za zgled je Boris Ziherl navedel Goethejevo misel: „ V vseh razdobjih napredovanja je umetnik objektiven; v vseh razdobjih razkroja se zapira vase." Napredna stremljenja so torej odprta svetu. Umetnik jih pove često bolj prepričljivo kot suhoparen znanstvenik. Tisti umetnik, ki ima ljudem kaj povedati. Včasih se pojavljajo celo ideje o preziranju vsega, kar je človeško. Naša umetnostna kritika pa nam ne prikazuje, iz kakšnega ozračja rastejo take in podobne ugotovitve in stvaritve.
V šolah podajamo umetnostno zgodovino in zgodovino v ožjem smislu; koliko neposredne priložnosti za vzgajanje in izobraževanje v marksistični smeri! Toda — potrebni so nam ljudje, prosvetni delavci.
N. MAURER
Sprehod skozi zgodovino
pisane partijske besede______
r	;	1	■	;	n
Ustni časopis Komunista, letošnjega 27. maja v avli osnovne šole Valentin Vodnik v Šiški, je bil namenjen učencem šentviške gimnazijč in izobraževalnega centra Litostroj. Bilje eden izmed mnogih tovrstnih časopisov, kijih ob 50. obletnici svojega glasila prireja uredništvo Komunista, toda prvi organiziran v šoli in namenjen učencem zato, da bi se tudi ti sprehodili dcozi zgodovino pisane partijske besede, stare 50 let. Besede, kije zapustila za seboj vidne sledove, ki se z dneva v dan povezuje z novimi besedami in dosežki. To je bila hkrati ena od političnih manifestacij, s katero so se vključili učenci šentviške gimnazije v proslavljanje 30. obletnice zmage nad fašizmom. Še pred to prireditvijo so v šentvi-ški gimnaziji odprli razstavo marksistične literature in partijskega tika.
Na vprašanja, ki so jih pojavljali urednik slovenske izdaje Komunista Vlajko Krivokapič, Marjeta Demšar in Učenci, so odgovarjali: prof. danko Liška, dober poznavalec Pisane partijske besede, Emil Rojc, predsednik komisije za ■dejnopolitična vprašanja vzgoje ki izobraževanja, kulture in Znanosti pri CK ZKS, namestnik predsednika republiškega komiteja za vzgojo in izobraže-vanje Leopold Kejžar, ravnatelj ^ntviške gimnazije Srečko Rožnar in sekretar občinskega komiteja ZK Ljubljana-Šiška Prane Hribar. Za pester kulturni spored, ki ga je povezoval napovedovalec rtv Ljubljana dernej Pikel, so poskrbeh Učenci šentviške gimnazije in nasist Ladko Korošec.
„ Piša na partijska beseda je Ostajala samo zato, da bi vpli-vcla na zavest ljudi, na politiko, M spreminja obstoječe, na gibale v času in prostoru. O njej so napisane študije, z njo so izbojevane bitke, z njo so Ostajale nove ideje. Objavljena v Komunistu, Borbi, Ljudski Pravici, Slovenskem poroče-vjjlcu ali pa prek radijskih valov Kričača je bila cement naše revolucionarne ■ zamisli in ak-c}je." Kakšna pa je danes? Ali spolnjuje naloge, ki so ji jih Vložili zadnji partijski kon-gresi? Na taka in podobna vPrašanja je odgovarjal prof. enko Liška učencem, zbranim ‘SU torkov večer v avli osnovne s°le Valentin Vodnik. — Prva naloga pisane partijske besede H K dejal - je bila, je in bo govori resnico ... Piše naj jo čim-eč ljudi, takih, ki bodo znali
povezovati preteklost s sedanjostjo. Za to pa ni dovolj samo rutina, potrebno je veliko političnega znanja. Današnja pisana partijska beseda je angažirana, spodbuja in usmerja. Tudi naše šolstvo.
V zanimivem pogovoru so se zvrstile tudi teme o celodnevni šoli in o nalogah šolstva.
Besedilo iz gradiva o celodnevni šoli je komentiral Emil Rojc. Poudaril je, da je bilo doseženega veliko že s tem, da smo premagali odpore nekaterih proti celodnevni šoli. Znova je opozoril na njeno vlogo, n^ pomen mentorstva, sodelovanja šole z okoljem. Prav pri celodnevni šoli je namreč to sodelovanje (posebej sedaj, ko manjka učiteljev) zelo pomembno, saj bodo lahko zunanji sodelavci — inštruktorji in mentorji — pomagali uresničevati njene smotre.
Veliko pozornosti v tem pogovoru je bilo namenjeno tudi uvedbi novega predmeta v šole: samoupravljanja s temelji marksizma, ob katerem naj bi se izoblikoval učenčev marksistični pogled na svet. Predmetu, ki naj bi usposabljal učence za samoupravljanje, kritično in ustvarjalno	spreminjanje
družbenoekonomskih, političnih in kulturnih razmer. Opozarjali so na pomanjkanje ustrezne literature za pouk tega predmeta, hkrati pa poudarjali, da se zrcali marksistična zasno-vanost vzgoje in izobraževanja predvsem v odnosu šole do družbene prakse, v novem, enakopravnejšem	odnosu
učitelja do učenca, povezovanju šole z družbenim okoljem
in ustvarjalnem delu.
V preteklosti smo zamudili precej: zanemarjali smo možnosti vključevanja mladega človeka v delovni proces. Tako vključevanje pa je pot do spoznanj, ki jih zgolj šola ne more dati. V mladem človeku je treba zbuditi zanimanje za spoznanja zato, da bo našel smotre svojega dela — učenja.
O novem sistemu vzgoje in izobraževanja je govoril Leopold Kejžar: o izobraževanju, ki bo v skladu z interesi in usmerjenostjo mladega človeka, o gibkejšem sistemu, v katerem se bo odločal učenec za svoj poklic po premisleku, potem ko bo poprej temeljito spoznal svoje sposobnosti; o izobraževanju, ki bo povezano s proizvodnimi dejavnostmi. O novi šoli, ki bo oblikovala sposobne delavce - take, ki bodo jutri zlahka zamenjali tiste, ki so svojo življenjsko vlogo že izpolnili.
Kako se besede, zapisane v partijskih dokumentih, uresničujejo na šentviški gimnaziji? Ravnatelj Srečko Božnar je dejal, da se v sedanjem delu že čutijo premiki družbeno angažirane, socialistično usmerjene šole. Vsa hotenja so usmerjena v to; da se čimprej in čimbolj kakovostno uresničijo stališča o idejni usmerjenosti vzgoje in izobraževanja. Gimnazije so na odločilnem prepihu. Nujno je namreč, da se tudi ta zvrst šele čimprej vključi v družbena hotenja, tako kot jih ponazarjajo resolucije 10. partijskega kongresa.
Učence je zanimalo, kako je mogoče popestriti predmet samoupravljanje s temelji marksizma, kakšno bo usmerjeno izobraževanje, kako bo potekalo izobraževanje ob delu itn. Najbrž bi postavili še veliko vprašanj, če se ne bi kazalec učne ure, tokrat imenovane ustni časopis, prevesil h koncu. Šentviška gimnazija ne živi za zaprtimi vrati, zato zanimanje učencev ni ujeto samo med stene učilnice. Odsevalo je iz njihove udeležbe, pazljivosti večine in premišljeno pripravljenih vprašanj.
MARJANA KUNEJ
/	-n
„Naš smoter je izbojevati bitko za večjo izobrazbeno raven delavca," je bilo rečeno v razpravi. Vsi projekti reforme morajo biti preskušeni v praksi, ob upoštevanju interesov proizvodnje. Potrebno je, da se čimprej dogovorimo z delavci v združenem delu, kakšno srednjo šolo potrebujejo in kakšno bodo pripravljeni (ali bolje dolžni) financirati. „Ne moremo in ne smemo se zadovoljiti samo s tehničnim usposabljanjem delavca, ker delavec ne more biti .privesek stroja*.“ Izobraževanje je treba.povezati z združenim delom.
To so temeljne misli, povzete iz razprave komisije za idejnopohtična vprašanja vzgoje, izobraževanja, kulture in znanosti pri CK ZK Slovenije, ki se je 16. maja letos zbrala na posvetu o usmerjenem izobraževanju. Ocenila je dosedanje delo pri oblikovanju sistema usmerjenega izobraževanja, dopolnila gradivo in prispevala zamisli in predloge o zasnovi druge faze usmerjenega izobraževanja, ki jo bodo morala sooblikovati vsa zainteresirana področja združenega dela. Obravnavali so gradivo, ki ga je pripravil zavod SRS za šolstvo: Splošna načela in izhodišča za reformo in nadaljnji razvoj vzgojnoizobraževalnega sistema v SR Sloveniji ter gradivo konference ustanov za proučevanje in razvoj vzgoje in izobraževanja v SFRJ: Predlog skupnih stališč v začetni fazi usmerjenega izobraževanja. Poslušali smo dober in podroben prispevek o tej temi, ki gaje podal Boris Lipužič, direktor zavoda SRS za šolstvo.
VZGOJA ZA DELO IN DRUŽBO
Razprava je poudarila, da je treba pri vsakem konceptu nujno zastopati resnične interese proizvodnje, čeprav današnji interesi še niso idealni, saj samoupravljavska zavest še ni tako zelo razvita.
Kaže, da se bomo prej ali slej soočili z naslednjim problemom:	usmerjeno izobra-
ževanje bo moralo razvijati in-
terese in sposobnosti učencev v skladu z družbenimi potrebami. Tudi osnovna šola se bo morala prilagoditi konceptu usmerjenega izobraževanja; bolj se bo morala vključevati v delo svojega okolja. Razpravljavci so poudariH, kako pomembno je, da se že mladi čimprej vključijo v delo. To je tudi ena izmed zahtev kongresa.
Menili so, da bo v prvi fazi (splošni srednji šoli) zelo pomembno, kako bo zasnovano proizvodno-tehnično področje: Tega pa najbrž ne bo mogoče zasnovati kot splošno pohteh-nično vzgojo. Lahko pa bi postalo osnova za nekatere manj zahtevne poklicne usmeritve, bilo naj bi le usmeritev in spoznavanje postopkov in odnosov v proizvodnji. Za bolj zahtevne poklice pa naj bi se nadaljevalo na višji stopnji.
Jasno nam mora biti, da ne gre le za reorganizacijo in vsebinsko izboljšavo izobraževanja, temveč za resnično preobrazbo vzgoje in izobraževanja; gre za integracijo izobraževanja: srednjega in visokega šolstva; za integracijo tistih, ki se redno izobražujejo in tistih, ki se izobražujejo ob delu. Doseči moramo torej vzgojo za delo in družbo. V šolah se je treba izogibati delu po frontalnem načinu (dovoljevati ga le do 50 %) in širiti druge oblike, kot so: skupinsko delo, mentorska dejavnost, individualno delo ipd.
Centri za usmeijeno izobraževanje naj bi bili šole za poklice združenega dela. Organi-
zacijo izobraževanja je treba prilagoditi razvoju. Skratka: šola naj postane vzorec in izkušnja samoupravljanja. Vse oblike usmerjenega izobraževanja naj bi se načrtno razvijale vseh osem let — do konca podiplomskega študija. Meja med šolo in organizacijo združenega dela polagoma izginja — obe postajata „šola“, ki se razlikuje le po metodah in vsebini dela. Posebno pomembna je kakovost metod dela.
KOLIČINA,
ŽRTVOVANA KAKOVOSTI
Med misli, ki so bile na tem posvetu še posebej poudarjene, spada brez dvoma opozorilo, da je treba zaustaviti odtujevanje delovnemu procesu in preprečiti nadaljnje rušenje strukture zaposlenih. K temu lahko pripomore šola z delovno vzgojo. Pri sestavljanju predmetnikov in učnih načrtov bo treba upoštevati usmerjenost za delo.
V razpravi so poudariH tudi pomen raziskovanja. Znanje posredujemo torej po metodah raziskovalnega postopka in preverjanja hipotez. To pomeni, da moramo omejiti količino znanja v korist kakovosti.
Zvedeh smo, da se bo v kratkem sestala komisija republik in pokrajin in predložila skupne temelje prve faze usmerjenega izobraževanja v javno razpravo. Te bodo hkrati izhodišče za pripravo poenotenih učbenikov za vso Jugoslavijo.
Zavod SRS za šolstvo bo pripravil riove zasnove predmetnikov in učnih načrtov za prvo prehodno obdobje usmerjenega izobraževanja, ki bo trajalo štiri leta. Po tem obdobju bodo potrebne raziskave vzgojhoizobra-ževalnega sistema; proučili bodo oblike in metode dela, načelo izbirnosti in vpliv združenega dela na izobraževanje.
TEA DOMINKO
Razstava o marksistični literaturi in partijskem tisku______________
Ob tednu komunista v občini Ljubljana-Šiška je marksistični krožek na gimnaziji Šentvid pripravil razstavo „Marksistična literatura in partijski tisk**. Razstava je postavljena v avli gimnazije in odprta od 19. do 30. maja. Razstavljeno je
Prvi koraki
V teh prazničnih dneh je izšla že peta jubilejna številka glasila PRVI KORAKI, ki ga izdajajo gojenci vzgojnega zavoda Fran Milčinski v Smledniku. Omenjena številka je posvečena velikim dogodkom naše skupnosti.
Iz uvodnika lahko razberemo, da tudi Zavod v Smledniku deluje že 29 let, torej komaj leto dni manj, kolikor je svobodna naša domovina. Tudi prosvetni delavci v tej ustanovi so v teh letih žrtvovali veliko prizadevnosti in strokovnega znanja ter skupaj .s svojimi varovanci - gojenci iz vse Slovenije - preživljali vse etape razvoja.
V. d. ravnatelja ugotavlja v uvodniku, da se kljub velikim potrebam in še mnogim neuresničenim nalogam položaj posebnega šolstva izboljšuje skladno z rastjo družbenega standarda.
Osnovna misel, ki preveva skoraj vse prispevke v glasilu, je radost in sreča mladih, ki za grajskimi zidovi živijo lepo mladost.
Čeprav so mladi iz te ustanove iz vse Slovenije, se vendar živo zanimajo za dogodke iz
knjižno gradivo, dopolnjeno s fotografijami.
Pod geslom: Osnove marksistične misli so predstavljena dela Marxa, Engelsa in Lenina, pod geslom:	Marksizem • —
pobudnik družbenih sprememb v svetu-pa dela Krupske, Klare
NOB v kraju, kjer živijo. Obiskali so znano smledniško borko in po njenem pripovedovanju zapisali nekaj sestavkov o sodelovanju domačinov v NOB.
Za glasilo mladih iz vzgojnega zavoda je prispeval zelo zanimiv sestavek tudi Frane Milčinski Ježek. Opisuje pa, kako se je nekaj pred koncem vojne pripravljal, da bo z zastavo pozdravil naše fante, ki se bodo vračali iz hoste. V veselem sestavku je čutiti toliko pristne sreče ob prihodu svobode kot le redkokje.
Še veliko zelo doživetih in lepih prispevkov je v tem glasilu. Fantje in dekleta v tem zavodu so bolj ali manj čustveno moteni, večina jih je prikrajšana za družinsko toplino, pa tudi očetovo in materino ljubezen. In prav to se čudovito zrcali tudi v njihovih literarnih prispevkih.
Opozoriti pa je treba tudi na kakovostne likovne priloge - naslovno stran in linoreze -ki šo jih gojenci izdelali pri izredno delavnem likovnem krožku.
-AR
Zetkin, Karla Liebknechta, Avgusta Bebla in Plehanova. V več jezikih je razstavljena tudi literatura o marksizmu, mednarodnem delavskem gibanju in komunistični partiji. Na stenah so razstavljene fotografije prizorov iz ruske, nemške, azijske in latinsko-ameriške revolucije.
Drugi del razstave nam kaže razvoj marksistične literature pri nas. Tako je razstavljeno nekaj najstarejših glasil Komunistične partije Jugoslavije, ki so izhajala ilegalno in so bila šapirografirana. Taka so glasila-„Komunista“, ki je izhajal v Zagrebu leta 1921, Komunist, organ oblasnog komiteta KPJ za Srbijo, ki je izhajal v Beogradu, in sedanji Komunist. Razstavljene so tudi brošure o političnih vprašanjih, ki so bile tiskane med NOB v Jugoslaviji, nato pa dela naših avtorjev, ki so odločilno vplivali na razvoj marksistične miselnosti in graditve samoupravnega socializma: Josipa Broza Tita, Edvarda Kardelja, Borisa Kidriča in drugih. Prikazano je delo Komunistične partije Jugoslavije, poročila, statuti, programi, slike s kongresov. Predstavljena je založniška dejavnost časopisnega podjetja Komunist, ki je izdal že veliko publikacij in knjižnih zbirk s področja marksizma in samoupravljanja. 'Razstavljena so tudi glasila, ki obravnavajo ta vprašanja: Poli-tička misao, Naše teme, Teorija in praksa in druga. Gimnazija Šentvid zasluži zato za to skrbno pripravljeno razstavo vse priznanje.
T. H.
Občinska izobraževalna skupnost Ormož
Ovire na poti k celodnevni šoli
Predsednik izvršnega odbora občinske izobraževalne skupnosti Ormož Edvard Pajek. (Foto: T. Urbas)
Po sedmih letih samoprispevka v Žalcu
Presenetljivi uspehi
Pred sedmimi leti so se občani žalske občine odločili za samoprispevek, namenjen za gradnjo in preureditev osnovnih šol, telovadnic in vzgojnovarstvenih zavodov. Od zbranega denarja so do konca letošnjega maja porabili okoli 34,300.000 din in povsem uresničili referendumske programe.
S samoprispevkom občanov je bila že leta 1969 zgrajena osnovna šola v Grižah z 12 učilnicami, nekaj kabeneti, kuhinjo in telovadnico. Dve leti kasneje so v Ponikvah obnovili in dozidali osnovno šolo. Pri osnovni šoli v Petrovčah so dozidali šest učilnic, nekaj kabinetov, telovadnico, sanitaije ter dozidali in
Maribor
Koliko šol v prihodnjih dveh letih?______________
Mariborski referendum za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov se bo iztekel ob koncu leta 1977. V tem času naj bi na območju mariborske občine zgradili še nove osnovne šole v Šentilju. Dupleku in na Taboru v Mariboru ter telovadnico ob centru strokovnih šol. Obnovili naj bi šole ali pa sezidali ob njih pri-zidke: pri osnovni šoli Tone Čufar na Pobrežju, Franc Leš-nik-Vuk v Slivnici, v Jarenini, zgradili naj bo telovadnico pri šoli v Lovrencu na Pohorju, osnovne šole v Račah, Rušah in Staršah, preuredih pa šole v Dvorjanah, Svečini, Brezju in posebno osnovno šolo v Mariboru.
Med največje osnovne šole, ki jih bodo v mariborski občini zgradili v prihodnje, sodi nova osnovna šola Tabor, ki jo bodo poimenovali po narodnem heroju Veljku Vlahoviču.
Skupna vrednost vseh omenjenih gradenj in preureditev, ki naj bi se končale ob koncu leta . 1977, bo po sedanjih predvidevanjih okoli 60 milijonov, vendar bodo v te namene porabili precej več denarja. V tej vsoti namreč niso upoštevane nekatere postavke, ki jih sestavljale! niso zapisali v pfo-gram.
obnovili osnovno šolo v Veliki Prešici./ Še pred tem sta bili obnovljeni osnovni šoli v Andražu in Letušu. Na Taboru so zgradili novo podružnično šolo, ter obnovili šoli v Galiciji in na Goniilskem, na Polzeli deset učilnic itd.
Pot do teh uspehov ni bila lahka, saj so pred uvedbo samoprispevka v žalski občini zgradili le osnovno šolo v'Libojah, dogradili šolo v Preboldu in opravili nekatera manjša dela na nekaterih osnovnih šolah v občini.
Kljub neutrudnemu prizadevanju ter uresničevanju programov gradnje in obnove osnovnih šol, zasnovanih ob sprejetem referendumu, se je kasneje pokazalo, da vseeno ne bo mogoče zadostiti potrebam po' osnovnošolskem izobraževanju v občini. Prav zato so se v žalski občini na zadnjem referendumu ponovno odločili za dveletno podaljšanje samoprispevka, za katerega je glasovalo kar 84 odstotkov občanov.
Do začetka prihodnjega šolskega leta bodo v Preboldu k osnovni šoli dozidali še osem novih učilnic, v Braslovčah pa bodo osnovno šolo tako preuredili, da bo, kar zadeva prostorske ureditve, imela vse možnosti za prehod na celodnevno šolo.
Trebnje
Bo kdaj drugače?
Pred tremi leti so pri skupščini občine Trebnje ustanovili sklad Jožeta Slaka-Silva, ki je bil namenjen štipendiranju učencev in študentov. V tem času je ta sklad precej pomagal trebanjskim študentom. Glede na nova načela podeljevanja štipendij pa so ta sklad ukinili, kajti štipendije naj bi v prihodnje v tej občini podeljevali le po samoupravnem sporazumu. Denar v skladu, pravice in obveznosti bodo prenesli po samoupravnem sporazumu v združena sredstva za štipendiranje, s katerimi bo upravljala skupna komisija podpisnikov samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Trebnje.
Od desetih osnovnih šol na območju ormoške občinske skupščine, od katerih sta dve samostojni, tri centralne in pet podružničnih, nima niti ena možnosti za prehod na celodnevno šolo. Tudi v tistih šolah, kjer so v zadnjih nekaj letih rešili prostorske težave, ostaja nerešljiv' problem: pomanjkanje učiteljev. Letos manjka v osnovnih šolah na območju občinske izobraževalne skupnosti v Ormožu kar 30 učiteljev. Ob tem se je seveda treba zamisliti še posebno zato, ker naj bi v prihodnjem šolskem letu nekatere od teh šol prešle na celodnevno šolo.
,,V tem šolskem letu imamo v naših osnovnih šolah in posebni osnovni šoli 2.628 učencev in učenk. V vseh osnovnih šolah," je še posebej poudaril predsednik izvršnega odbora - občinske izobraževalne skupnosti v Ormožu EDVARD PAJEK, „imamo poleg petih ravnateljev še 107 učiteljev in 9 na posebni osnovni šoli. To pomeni, da je v naših osnovnih šolah in posebni osnovni šoli več oddelkov kot učiteljev. Analiza je pokazala, da manjka približno 30 učiteljev. V tej analizi pa ni upoštevano, koliko učiteljev bo potrebno za celodnevno šolo."
— Kot je znano, ni na območju občine Ormož ob letošnjem drugem polletju niti ena šola prešla na celodnevno šolo. Zanima nas, katere osnovne šole na vašem območju bodo lahko v začetku prihodnjega šolskega leta imele tak pouk?
- Premalo je prostora in učiteljev. Da bi za prehod na celodnevno šolo izbrali zares najbolj ustrezno osnovno šolo, smo že pred mesecem ustanovili koordinacijski odbor, ki naj bi ugotovil, katera osnovna šola na našem območju ima za to največ možnosti."
— In katera šola je taka?
„Trenutno imajo najboljše možnosti osnovne šole v Središču, na Kogu in delno v Miklavžu. To so namreč edine osriovne šole na našem območju, ki imajo enoizmenski pouk. Največja ovira za prehod na celodnevno šolo pa je poleg denarja pomanjkanje učiteljev.
— Ali že razmišljate, kako boste dobili učitelje?
„Misel, da bi dobili učitelje z drugih območij, smo že popolnoma opustili. Smo namreč nerazvita občina in to nas nenehno pesti. Nimamo stanovanj, imamo Ič slabe ceste, elektriko in dokaj slabe prometne zveze. To pa za prosvetne delavce gotovo ni vabljivo. Prav zato smo v zadnjem času posvetili več pozornosti izobraževanju naših mladih občanov za prosvetne poklice. Na srednjih, višjih in visokih šolah štipendiramo 30 štipendistov za naše osnovne šole."
— Kakšne so pravzaprav osnovne šole na vašem območju?
,,Soli na Kogu in v Tomažu sta novi, šoli v Miklavžu in Središču pa preurejeni, kakor so bile preurejene tudi druge šole, razen dela osnovne šole v Ormožu na Hardeku, ki bo prišla na vrsto takrat, ko bomo začeli graditi novo posebno osnovno šolo V Ormožu.
Dokumentacijo in vse, kar je potrebno za gradnjo šole, ima-
Zagorje ob Savi
Priprave na celodnevno šolo
V	osnovnih šolah občine Zagorje se že od lanskega decembra pripravljajo na celodnevno šolo. V ta namen so ustanovili koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL, ki naj bi izdelal načrt prehoda nekaterih osnovnih šol v občini na celodnevno šolo. Do konca prihodnjega meseca naj bi odbor pripravil tudi predlog srednjeročnega razvoja šolstva v občini, posebno še glede uvedbe celodnevne šole.
V	prihodnjem šolskem letu imata možnost za prehod na celodnevno šolo le podružnični šoli v Mlinšah in Kisovcu, v osnovni šoli Toneta Okrogarja pa le pod pogojem, da bo do do takrat iz šolske zgradbe preselili dva oddelka vzgojno varstvenega zavoda. Poleg tega bi morali za • potrebe celodnevne šole zagotoviti še dodatnih 900.000 din -samo za prve štiri mesece prihodnjega šolskega leta.
Ptuj
že šesta nova šola
V Dornavi pri Ptuju bodo ob letošnjem dnevu mladosti svečano odprli novo osnovno šolo z vzgojnovarstvenimi oddelki.
Osnovna šola v Dornavi bo v zadnjih letih že šesta nova šola v območju ptujske temeljne izobraževalne skupnosti. Poleg tega, da so temeljito obnovili nekaj osnovnih šol, so na ptujskem območju do sedaj zgradili nove osnovne šole v Gorišnici, Zavrču, Podlehniku,‘Majšperku in Kidričevem.
ow>
štipendiranju več pozornosti
mo urejeno. Imamo tudi okoli 350 starih milijonov dinarjev, in če bi od republiške izobraževalne skupnosti dobili še okoli 800 starih milijonov din posojila, bi že lahko začeli graditi."
— Kako pa je poskrbljeno za vzgojo in varstvo predšolskih otrok?
„Oddelke vzgojnovarstvenih zavodov imamo organizirane pri vseh desetih osnovnih šolah. Od 3. do 10. leta starosti imamo v vzgojnovarstvenih zavodih kar 35 odstotkov predšolskih otrok, kar je nedvomno veliko, če vemo, da živi na našem območju še vedno skoraj polovica kmečkega prebivalstva. Tako imamo trenutno v vzgojnovarstvenih zavodih 414 predšolskih otrok, kijih želimo kar najbolje pripraviti na prehod v osnovno šolo. V ta namen smo ustanovili po vaseh oddelke, kamor hodijo vzgojiteljice trikrat na teden po nekaj ur. Tedaj se zberejo predšolski otroci, ki sicer nimajo možnosti, da bi bili deležni varstva in priprave na šolo. Čeprav smo v zadnjem času zgradili dva nova vzgojnovarstvena zavoda v Veliki Nedelji in Miklavžu, je za najmlajše otroke še vedno pre- -malo prostora. Zgledna pa je pomoč kmeta Jožeta Bedjaniča iz Obreža, ki je brezplačno odstopil prostor v svoji kmetiji za otroško varstvo."
TONE URBAS
Na nedavni seji občinske konference ZKS v Lendavi so posvetili veliko časa podrobnejšim analizam delovanja sklada za štipendije in štipendijski politiki v občini.
Sklenili so, da se morajo skupščina občine, njeni organi, vse družbenopolitične, in temeljne organizacije združenega dela v prihodnje še posebej zavzemati za povečanje sklada za štipendiranje. Uresničiti bo treba tudi načelo solidarnosti. Zaradi pomanjkanja denarja na tem območju skoraj ni mogoče uresničevati že sprejetih političnih stališč o odpravljanju neenakosti v šolah.
Na tej seji občinske konfe-
S parade mladosti v Škofji Loki 25. maja. (Foto: Marija Hure)
Laporje
pri Slovenski Bistrici
Že tretji samoprispevek
Pred dnevi so se prebivalci krajevne skupnosti Laporje pri Slovenski Bistrici na osmih voliščih odločili še za tretji samoprispevek, ki naj bi ga plačevali v prihodnjih dveh letih. Ta denar bodo krajani namenili za izgradnjo prizidka k osnovni šoli v Laporju. Radi bi oživili kulturno življenje na vasi in pomagali športnikom in učencem osnovne šole; ti bodo lahko blatna igrišča zunaj šole in pretesne hodnike v slabem vremenu zamenjali s prostorno telovadnico.
Prebivalci krajevne skupnosti Laporje so začeli plačevati prispevek že ta mesec. Kmalu, vsaj tako pravijo, bodo začeli graditi objekt, ki bo nared prihodnje leto. V te namene bodo zaposleni dajali dve leti po 2 odstotka od bruto osebnih dohodkov, kmetje pa po 10 odstotkov od katastrskega dohodka. Tudi upokojenci in obrtniki bodo prispevali svoj delež. Tako bodo po sedanjih izračunih zbrali v dveh letih okoli. 300.000 din ali tretjino potrebnega denarja. Gradnja bo stala le nekaj manj kot 900.000 din. Pričakujejo, da bodo nekaj denarja dobili tudi od gospodarskih organizacij v bližnji okolici in občini.
Trbovlje
Začetek gradnje
Na Trgu revofucije v Trbovljah, tik ob vzgojnovarstveni ustanovi „Ciciban“, so delavci gradbenega podjetja „Beton“ že začeli graditi prve jasli v občini Trbovlje. Če bodo dela potekala po sedanjih načrtih, bodo jasli zgrajene do prihodnje spomladi, stale pa naj bi 1,350.000 din.
Denar za gradnjo jasli je skupnost otroškega varstva v. občini že povsem zagotovila. V jaslih bo prostora za 24 otrok, čeprav bi ga potrebovali še veliko več. Doslej namreč ni bilo na območju te občine niti enega oddelka za varstvo nai-mlajših.
Prav kmalu pa bo preurejeni vzgojnovarstveni zavod ,,Mojca" na Tereziji lahko sprejeli še 25 otrok, v vzgojnovar-stvenem zavodu na Kešetovi pa bo še dvanajst novih mest.
Kljub vsemu v Trbovljah še vedno primanjkuje prostora v vzgojnovarstvenih	zavodih.
Skupnost otroškega varstva si prizadeva, da bi vsaj letos začeli graditi vzgojnovarstveni zavod v novi soseski Polaj, v katerem naj bi dobilo prostor približno 140 predšolskih otrok.
Črnuče
Tretja izmena * v
V osnovni šoli Maks Pečar v Črnučah pri Ljubljani je že nekaj časa huda prostorska stiska. V letošnjem šolskem letu obiskuje šolo okoli 700 učencev in učenk. Zato so morali uvesti še tretjo izmeno. Ob začetku prihodnjega šolskega leta, to je letošnjo jesen, bo na vrata edine črnuške osnovne šole potrkalo še okoli sto prvošolčkov. Kam z njimi?
Da bi kar najbolj hitro iu učinkovito rešili nastale težave, so ustanovili posebno komisijo, ki bo priskrbela vse potrebno za gradnjo nove osnovne šole-Vendar skoraj ni upati, da bi bila nova šola zgrajena prej kot
v dveh letih. Zato so razpravljali o predlogu, da bi učence štirih oddelkov črnuške osnovne šole vozili z avtobusom v osnovno šolo Dol pri Ljubljani. To je sedaj edina možnost za rešitev prostorske stiske na osnovni šoli Maks Pečar v Črnučah.
renče ZKS Lendava so posvetili veliko pozornosti tudi kadrovski politiki. V lendavski občini bodo v prihodnjih petih letih potrebovali več kot 90 mladih z visokšolsko izobrazbo, štipendije pa prejema le 62 štipendistov. V prihodnjih petih letih bo lendavska občina potrebovala 160 ljudi z višjo izobrazbo, štipendira pa jih komaj nekaj več kot 40. Povsem drugačna je slika o štipendiranju dijakov na srednjih šolah. Do leta 1980 jih bo lendavsko gospodarstvo potrebovalo, seveda po sedanjih predvidevanjih, okoli 230, v te namene pa prejema štipendijo kar 364 dijakov.
-tu-
■
m

Povezanost izobraževanja učiteljev in vzgojiteljic
Šolske klopi drugače
V nekaterih partijskih in strokovnih dokumentih je bilo zadnje čase poudarjeno, naj dobi predšolska vzgoja enakovreden položaj v našem vzgojnoizobraževalnem sistemu, to se pravi, da naj postane sestavni del splošne vzgoje za vse naše otroke. Tem zahtevam smo se nekoliko približali z uvajanjem malih šol. Za druge kategorije predšolskih otrok to ne velja, saj imamo premalo vzgojnovarstvenih ustanov in vzgojiteljic, ki pa imajo za bolj zahtevne naloge premalo izobrazbe. Kot kažejo podatki, se število vzgojnovarstvenih ustanov povečuje, vzgojiteljske šole pa dajejo vedno več kadra za to področje dela. Skratka, to področje postaja zelo pomembno za naš celotni vzgojnoizobraževalni sistem, resnično izhodišče za razvoj številnih generacij.
Naši pedagogi se že dolgo ^vedajo, kako pomembna je Predšolska vzgoja. To pa so sponah že pred nami v številnih drugih deželah. Zato smo takoj P° vojni dobili prvo vzgojitelj-šolo v Ljubljani, pozneje pa v Mariboru. Danes se take šole Porajajo v Celju in drugod. Vzgojiteljske šole so opravile veliko delo, ustvarile so pravi Poklic vzgojiteljice, ki sije med ftarši pridobil velik ugled. Izobraževanje vzgojiteljic so zelo Približali usposabljanju razrednih učiteljev, ko so uvedli pet-jotni študij, vzgojiteljice so dobile podoben družbeni položaj kot učitelji. Toda ob reformi naše osnovne šole so začeli uči-telje izobraževati na pedagoških akademijah, torej na višjih šojah, vzgojiteljice pa so ostale na lsh stopnji izobrazbe, čeprav so hrdi zanje že pred petnajstimi Ijh več leti predvideli višjo izobrazbo. Bilo je veliko prizadevanj v zadnjih petnajstih letih, da bi dvignili raven vzgojiteljic, bilo je veliko posvetovanj, sestajale so se različne skupine in k°misije, ki so pripravljale višje 'zobraževanje vzgojiteljic. Toda Vse je ostalo pri starem, čeprav so drugod po Jugoslaviji te cilje rako ali drugače že uresničili; s jem pa so tudi izenačili izobrazbeno raven in družbeni status vZgojiteljic in učiteljev osnovnih šol. Zanimivo pa je, da so se Zadnje čase pri nas pojavile težnje po zniževanju izobrazbe vZgojiteljic. Nekateri menijo, da Je dovolj, če imajo vzgojiteljice triletno srednjo šolo, da je to
Iz starih listov
bolj ekonomično izobraževanje in seveda cenejše vzdrževanje predšolske vzgoje. Pogosto smo pogrešah za taka stališča strokovne dokaze, ki morajo imeti pri vsem tem večjo težo. Zastarelo je pojmovanje, naj bi stopnjo izobrazbe vzgojiteljic in učiteljev prilagajali starostni stopnji otrok. To se pravi, da bi bilo za mlajše otroke vse dobro, da so zanje dobri vzgojitelji s skromno izobrazbo. Strokovnjaki mislijo seveda drugače. Vzgoja in izobraževanje je toliko bolj pomembno za otroka, kolikor mlajši je, je torej odločilno v mlajših obdobjih. Zato je treba bolj skrbno oblikovati učitelje mlajših razredov, zlasti pa vzgojiteljice predšolskih otrok. Delo z manjšimi otroki je zahtevnejše, bolj subtilno, napake pa so usodnejše kot pozneje, ko je otrok že oblikovan. Če vzgojiteljici ni treba znati veliko matematike in naravoslovja, pa mora biti kljub temu njena splošna izobrazba zelo obsežna in poglobljena; imeti mora temeljito izobrazbo iz psihologije, predšolske pedagogike in metodik, da o kulturnih in drugih dimenzijah njene oblikovanosti sploh ne govorimo.
O povezanosti med izobraževanjem vzgojiteljic in učiteljev osnovnih šol moramo govoriti posebno sedaj, ko pripravljamo enoten, povezan in diferenciran sistem izobraževanja pedagoških delavcev za osnovne šole in vzgojnovarstvene ustanove. Sistem je treba zgraditi tako, da se bodo vzgojiteljice izobraže-
BREZ KATEDRA
Učiteljski tron — kateder -odstranil iz moje šole. kateder naj imajo učenjaki pri ^ojih pustih predavanjih v šoli, k* tnale pa ni primeren. Mladina 'joče svoj lasten stil, hoče živ-!enje, hoče bližino s tistim, ki !j!e dober. Kateder pa je ograja, ^ neizprosno loči učitelja od učenca. Služi učitelju - paz-jjku, ne pa učitelju budite-
P°Potnik, 1929 - 30. str. 206
■■stari“ učitelj
Živimo v dobi svetovnega Vzgojnega pokreta. Jasno, da se ^tajajoče pojmovno oprede-!uie napram prejšnjemu. Tako ’e nastala tudi označba „stari učitelj“. Označba pa žal zbuja jjjsporazumljenje; mnogi sma-trajo pod besedo „star“ starost, a t0 je čisto neutemeljeno. ‘>Stari“ učitelj je oni, ki vidi UsPehe v tem, da mu učenec jzkaj naučenega hitro nable-eja. Nič ga ne zanima, kaj si čenec pod tem predstavlja, jako je prišel do tega, kakšno otranje razmerje ima do tega n kaj mu to koristi. „Star“ je lelo tudi oni učitelj, ki sicer uči /jdstnih reči in po najnovejših ctodah,v če mu je pri tem c en cev moralni in telesni raz-Postranska stvar, če nima v razvoja v harmonično sebnost in če mu je vseeno, ako gojenec vrašča v družbo. v Ta pojav seveda s starostjo ni nobeni zvezi. Mnogo je \'j2°dernih“ učiteljev s sivimi mnogo jih celo leži že čj170 ^ grobu, ne da bi sploh jjjaj vedeli, da so bili modemi, jfd tem pa je mnog „star“ Cltelj še v najlepših letih, da.
mnogo takih pravkar s svežim spričevalom v žepu nastopa službo!
Popotnik, 1929-30, str. 158
„MODERNA“ ŠOLA
Pravijo, da imamo ,,mo-derno“ šolo, neko novo, boljšo šolo kot je bila za mojih dni. Bilo bi mi čisto po volji, če je tako; napredek mora biti povsod. A kje imate tisto moderno šolo in kako pravzaprav izgleda? Je-li morda to tista šola, ki hodi vanjo moj dečko? Tam je res čisto drugače kot za mojih dni. To vam pride dečko vsak dan domov obložen z nalogami, da ne ve, kje bi začel. To se pravi: jaz ne vem, kje bi začel. Na uho vam moram namreč povedati, da mu moram delati naloge že od prvega razreda dalje; računam, rišem, se učil lepe pesmice na pamet itd. Sam ne zmore ničesar, pa niti ne morem reči, da bi bil neumen. Dobro se mi zdi, da večinoma še zmagam to „mo-derno“ šolo. Boga mi, postal bom moderno izobražen! Jaz že; ampak dečko? On samo gleda, kako se jaz izobražujem, ali pa še tisto ne. Nekaj malo poskakovati vendar sme tudi učenec ,,moderne" šole, ka-li?
Tako bom v prihodnje leto absolviral „modemo" osnovno šolo, če bom priden. Nato hoče fant v gimnazijo. Kaj hudiča, če bo tudi ta tako moderna? Kaj drugega seveda, ko da jo bo moral absolvirati „ta stari" skupaj s „ta mladim"! No, bom pa imel tudi„modemo“gimnazijo za seboj! Mogoče mi še kje prav pride.
Oče
Popotnik, 1929-30, str. 34
vale na podobni ravni kot učitelji razrednega pouka, da bodo imele višjo izobrazbo, ki bo enakovredna po strokovnosti, po znanstvenih temeljih, po obsegu, globini, vendar pa naj bo ta izobrazba dobro prilagojena delu z manjšimi otroki. Na eni strani gre za vsebinsko povezanost, na drugi pa je treba skrbeti za skupno delo, organizacijo, za sodelovanje med učitelji akademije, za strokovno, raziskovalno delo, za možnosti prehajanja z enega na drugo področje, za višje oblike pedagoškega dela, za večji vpliv pedagoške akademije na okolje, za poglobljeno kulturno, idejno, politično in drugo uveljavljanje študentov obeh oddelkov in podobno.
MNOGO SKUPNEGA
Ko govorimo o enotnem pedagoškem centru za oblikovanje pedagoških delavcev, v katerega bi bile vključene različne ustanove, ki se ukvarjajo vsaka s svojim področjem dela, mislimo na eni strani na povezanost med srednjo in višjo stopnjo, na drugi pa na integracijo različnih oddelkov na istih ravneh. Bolj nas zanima zadnji problem, tj. povezava različnih smeri, pod-
skupne predmete, ki pa so v veliki meri tudi splošnoizobraževalnega pomena, kot npr. obča psihologija, temelji marksistične filozofije, temelji obče pedagogike in drugo, 'lahko vključimo že na srednjo stopnjo. Na višji pridejo v poštev zlasti specialne pedagogike, npr. za defektologe, predšolska pedagogika za vzgojiteljice, domska pedagogika za vzgojitelje v domovih ali kaj podobnega,'osnove angragogike. Prav tako bi se na višji stopnji diferencirala razvojna - psihologija. Vzgojiteljice bi, podobno kot druge usmeritve, najprej v celoti spoznale ciklus psihičnega razvoja človeka od začetkov življenja do starosti, posebej pa bi se poglobile v predšolsko dobo, začetke šolanja ter se ukvarjale s pripravo otroka na šolo. Učitelji razrednega pouka bodo poleg celotnega ciklusa podrobno spoznali začetke šolanja ter obdobje naivnega in kritičnega reahzma. Težišče razvojne psihologije za predmetne učitelje bo na obdobju zrelega otroštva, predpubertete itd. To se pravi, da bodo vse smeri spoznale temelje razvojne psihologije, posebej pa obdobja, ki so zanimiva za določen profil pedagoškega delavca. Vse smeri
Tudi dež ga ni zmotil. Posnetek je z dela Male Groharjeve kolonije v Škofji Loki
ročij študija na višji stopnji, zlasti pa vloga in pomen oddelka za izobraževanje vzgojiteljic , na pedagoški akademiji. Pri tem imamo dve skupini vprašanj. Prvič: kako naj bo oddelek za predšolsko vzgojo na pedagoški akademiji organiziran, da bi učinkovito opravljal svojo funkcijo, da bi zaživel kot samostojna, zaokrožena, strokovno oblikovana enota, organizacija, ki bi lahko delovala kot enota in kot del akademije. Drugič pa je. treba razmišljati o tem, kako naj se oddelek za predšolsko vzgojo integrira, povezuje, dopolnjuje z drugimi oddelki na akademiji, zlasti s katedrami pa tudi s specialnimi centri in službami, zlasti pa z oddelkom za razredni pouk, s katerim bo imel največ skupnega.
Povezanost, vloga in položaj oddelka za predšolsko vzgojo na akademiji je in mora biti odvisna predvsem od vsebine, od nalog, ki jih mora opravljati pri oblikovanju vzgojiteljic. Primerjave med predmetniki, ki so temelj za izobraževanje vzgojiteljic in razrednih učiteljev, seveda pa tudi nekaterih drugih smeri, kažejo, da imajo vsi oddelki mnogo skupnega. To velja še posebno za tako imenovane „skupne“ predmete, ki imajo veliko vlogo pri oblikovanju pedagoških delavcev. Nekatere
bodo tako ali drugače morale' spoznati izobraževalno tehnologijo, higieno pedagoškega okolja in dela, metodologijo, delo z motenim otrokom, delo s starši, pedagoško psihologijo, kulturo izražanja in pisanja posebej, metodiko prostovoljnih dejavnosti in drugo. Vidimo torej, da se študij vzgojiteljic na višji stopnji harmonično vključuje v celoten sistem dela na pedagoški akademiji, da se vsebinsko dopolnjuje. Pomeni torej novo kvaliteto za celotno delo in posebej za oddelek predšolske vzgoje.
Toda za nas je najpomembnejša povezanost med izobraževanjem vzgojiteljic in razrednih učiteljev, saj imajo mnogo več skupnih elementov, kot si ponavadi mislimo. Oba oddelka se izredno dopolnjujeta, imata veliko skupnih problemov, vsebin, metod dela in seveda tudi razlik, ki jih ne smemo zanemarjati. Učitelji razrednega pouka in vzgojiteljice naj bi temeljito obvladali celo vrsto metodik, le da gre za drugačne stopnje razvoja. Učitelji razrednega pouka bi morali pri študiju metodik poznati razvoj, način dojemanja stvarnosti že v predšolski dobi, saj nadaljujejo in gradijo na tem, kar je nastajalo prej. MILAN DIVJAK
(Prihodnjič naprej)'*
Z uvajanjem celodnevne šole želimo spremepiti tudi načine šolskega dela. Prizadevamo si, da bi bili učenci v učnem procesu dejavni, kar pomeni, da bi morali v procesu spoznavanja tudi sami iskati rešitve in ustrezno sklepati. Z uvajanjem celodnevne šole je postala ta težnja zelo aktualna. Menim pa, da jo moramo upoštevati v vseh šolah na raznih stopnjah šolskega sistema. Šolsko delo je treba organizirati tako, da bo učenec tudi z lastno aktivnostjo spoznaval posamezne zakonitosti ter dialektične zveze med pojavi, dogodki, med razlogi in posledicami.
V naših šolah pa marsikje še vedno učitelji seznanjajo učence s pojavi in dejstvi: učenci sprejemajo spoznanja v dokončni obliki (in jim morajo verjeti), učitelji pa jih ne spodbujajo, da bi o posameznem pojavu razmišljali in sklepali. Le malokrat se zgodi, da učenci sami raziskujejo kakšen problem in se ob konkretni vsebini seznanjajo tudi z načini dela in uporabo besedil. Kolikokrat sami organizirajo delo? Še vedno prevladuje frontalna učna oblika ali neposredno podajanje učnih vsebin, premalo in prepočasi pa uvajamo skupinske in individualne učne oblike ali indirektno posredujemo učno snov.
Menim, da je med mnogimi razlogi, ki zavirajo hitrejše uvajanje individualnih in skupinskih učnih oblik tudi neustrezna razporeditev šolskih klopi v razredu. Takšna, kakršno najpogosteje vidimo v naših šolah in se nam dozdeva tako naravna, da si drugačne ne moremo predstavljati. Je izredno stara in tudi bolj ali manj preživela. Gre za tako imenovano frontalno razporeditev šolskih klopi, ki omogoča predvsem frontalno in delno tudi individualno delo (npr. pri pisanju šolskih vaj, pri likovnem pouku in drugem samostojnem delu). Takšen razpored klopi pa onemogoča delo v skupinah v najrazličnejših izvedbah, pa tudi komunikacijo učencev med seboj. Frontalna razporeditev šolskih klopi omogoča komunikacijo med učiteljem in učenci, onemogoča pa komunikacijo učencev med seboj —' če izvzamemo tiste nesrečne primere, ko si učenci prišepetavajo ali prepisujejo. Za različne oblike skupinskega dela pa je treba klopi premeščati.
Prav zato bi bilo bolj ustrezno, če bi bile šolske klopi stalno razporejene ali za delo v skupinah ali za pogovore,tj. v obliki črke U ali L ali v skupinah. Prednost takšne razporeditve šolskih klopi je predvsem v tem, da se lahko učenci takoj lotijo
dela v skupinah, ne da bi morali poprej razmeščati klopi. Takšna razporeditev klopi omogoča vse oblike šolskega dela. Pouk je lahko še vedno frontalen, kljub temu da sedijo učenci v skupinah; za frontalni pouk ni značilno, da sedijo učenci v vrstah v klopeh, pač pa to, da se vsi učenci sočasno seznanjajo z določeno učno vsebino; informacije potekajo v glavnem od učitelja do učencev. Takšna oblika šolskega dela pa je indiferentna glede na razporeditev šolskih klopi. Vidimo, da frontalna učna oblika sama po sebi ne zahteva frontalne razmestitve šolskih klopi. Razloge za to, da se je takšna razmestitev klopi toliko časa, obdržala in da je še danes tako ,popularna", lahko iščemo v tradicionalnosti pa tudi v zahtevah šolske higiene, češ da mora prihajati svetloba na delovno površino z leve strani. Prav gotovo tega promembnega dejavnika ne smemo prezreti; kljub temu da bi bile šolske mize razporejene drugače, tj. v skupinah, mora. biti osvetlitev delovne površine ustrezna. Tej zahtevi se v nobenem primeru ne smemo odreči. V nekaterih šolah, na žalost tudi v novejših, šolskih klopi zaradi majhnih razredov ali velikega števila učencev skoraj ni mogoče razporediti v skupinah. Projektanti torej niso predvideh ustrezno velikih razredov ali pa so razrede zmanjšali na račun tako imenovanih kabinetov. Marsikatere šole zaradi pomanjkanja prostorov zvečajo število učencev v posameznih razredih in oddelkih. Razumljivo je, da bo treba v takšnih primerih na sami šoli iskati ustrezne rešitve ali pa zahtevati povečanje šolskega prostora.
Omenil sem, da razporeditev šolskih klopi v skupine omogoča vse oblike učnega dela; pouk lahko poteka frontalno, v različnih skupinah ali individualno. Temu v prid govore tudi novejša spoznanja o pouku kot komunikacijskem procesu. Na izoblikovanje komunikacijskega procesa zelo vplivajo tudi situacijski momenti. Zelo pomembno je, kako je šolski prostor urejen, kje je nameščena šolska tabla, kako so razmeščene klopi. Skratka, šolski prostor naj bi bil urejen tako, da bi bila interakcija med udeleženci učnega procesa popolna.
Zato menim, da bi morali šole in učitelji čimprej poskrbeti za drugačno razporeditev šolskih klopi v razredih, pri tem pa upoštevati stopnjo in smotre pouka posameznega predmetnega področja.
MILAN ADAMIČ
Posvet »Sodobni učbenik«
Zavod SR Slovenije za šolstvo in Zveza pedagoških delavcev Slovenije sta organizirala ob III. mednarodni razstavi učil, šolske opreme, ^učbenikov in učne knjige na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani posvetovanje o sodobnem učbeniku.
Uvodni referat je imel dr. France Strmčnik, izredni profesor na oddelku za pedagogiko filozofske fakultete v Ljubljani. Predaval je o didaktični funkciji in zgradbi učne knjige. Z referati so sodelovali še: mag. Jože Šter s fakultete za sociologijo, novinarstvo in politične vede, ki je govoril o idejnosti družboslovja in učbenikih, Albert Žerjav iz Maribora z razmišljanjem o didaktičnem oblikovanju učbenika, Marijana Novak iz Ljubljane z razpravo o metodično didaktičnih načelih, ki veljajo pri zasnovi učbenika za odrasle in dr. Ana Krajnc, docentka na oddelku za pedago-
giko filozofske fakultete v Ljubljani, s predavanjem o učbeniku in izobraževanju na daljavo.
Janez Ferbar s pedagoškega inštituta pri univerzi v Ljubljani je razložil didaktični paket za pouk fizike, Velimir Batič iz Maribora je v svojem referatu govoril o osnovnošolskih berilih in njihovih literarnih vrednotah, svetovalec zavoda SR Slovenije za šolstvo Ernest Jeler pa je seznanil udeležence z ekonomskimi vidiki izdajanja skupnih učbenikov v Jugoslaviji. V razpravi je sodelovalo več strokovnjakov s tega področja.
Posvetovanje je razjasnilo precej načelnih postavk, ki jih moramo upoštevati pri izdajanju učbenikov, in tako prispevalo k boljšemu in uspešnejšemu delu. Posveti, ki bodo sledili, bodo obravnavali ožjo in bolj konkretno problematiko.
V. B.
pod reflektoriem
PIŠE:
SILVO TERŠEK
Obetaven
sporazum
Dvaindvajseti maj 1975; Cerkno z okolico je kakor šopek mladosti. V osnovni šoli — SPOMENIKU NOB se začenja proslava ob 30-letnici osvoboditve. Med zbranimi so slušatelji pedagoške akademije iz Ljubljane, profesoiji, predstavnici družbenopolitičnih organizacij. Vabilu pedagoške akademije, organizatorice tega srečanja, sta se odzvala tudi tovariš Miha Maririco in Franc Kimovec Žiga, slavnostni govornik omenjenega dne. Dikektor pedagoške akademije in ravnatelj osnovne šole v Cerknem sta po proslavi podpisala samoupravni sporazum. Po dogovoru o splošni problematiki vzgojnopedago-škega dela, v katerem je bil poseben poudarek na poučevanju zgodovinskega pouka, so se študentje in profesoiji razdelili v štiri skupine. Bilo je več kot 250 udeležencev. Tri skupine so odšle v pohodu, z zastavami na čelu, v sosednje, nekdanje partizanske vasice: Poljane, Lahinje
in Novake. Zadnja skupina je sodelovala v pogovoru o zgodovini NOB na cerkljandcem območju. Ogledala si je tudi zgodovinska obeležja v tej nekdanji partizanski metropoli.
Sledila so nepozabna srečanja študentov in profesorjev z domačini, ki so jih ob tej priložnosti tudi simbolično obdarili. Bilje to en sam splet spominov na našo oboroženo revo lucijo, ki se iz dneva v dan potrjuje tudi v današnjem življenju.
Ob koncu so se vse skupine zbrale v nekdanji partizanke! bolnišnici JFranji4, kjer so, preden so se poslovili, zarajali na parkirišču pred vhodom v so-te&o.
Na pobudo pedagoške akademije je bila v šoli razstava partizanskega šolstva, slušatelji pa so obogatili šolo v Cerknem z likovnimi izdelki in slikami, ki sojih izdelali ob tem obisku.
SPORAZUM OBVEZUJE
Osnovna šola v Cerknem in pedagoška akademija v Ljubljani sodelujeta že več let. Doslej je bilo sodelovanje bolj naključno, manj sistematično. In vendar je bilo v omenjenem sodelovanju marsikaj uspešnega: poskusne učne ure na terenu, ko so študenti akademije spoznavali lokalno zgodovino Cerknega neposredno ob živih virih v dveh, nekdaj partizanskih vasicah inv bolnišnici,Franja1.
Po konceptu šole SPOMENIKA NOB po katerem se zgodovina NOB obravnava poglobljeno in se išče načine za kar najbolj zanimivo in uspešno posredovanje teh znanj, je prišlo tudi do trenutka, ko sta šob v Cerknem in pedagoška akademija podpisali samoupravni sporazum. S tem sporazumom se oba sodelavca obvezujeta, da bosta omenjeni koncept še bolj konkretizirala.
In v čem je jedro podpisanega sporazuma?
„.. .Cerkljansko območje je več kakor samo bogato s polpreteklo zgodovino, z zgodovino narodnoosvobodilnega gibanja. Zaradi tega je tudi smiselno, da prav na tem območju proučujemo zgodovino NOB tako, da bodo naše izkušnje in ugotovitve lahko uporabili tudi na drugih šolah. Hočemo se izogniti suhoparnemu pripovedovanju zgodovine v razredu; čim več pouka želimo prenesti na teren.
Pedagoška akademija bo pripravljala posamezne učne enote pouka zgodovine na temo NOB,
ki jih bomo v naši šoli preskušali in jih, če bodo uspele, verificirali. Gre za to, da dosežemo najbolj privlačen način pouka zgodovine, način, ki bo pustil v učencih globok vtis in ob katerem bodo doseženi vzgojni smotri. Sleherno leto bosta obe ustanovi naredili natančen načrt o tem, kako bodo potekali poskusi. Na naši šoli smo to sicer delali že doslej, vendar manj organizirano," pojasnjuje ravnatelj Jože Štucin. ,,Marsikateri uspeh, ki smo ga ob takšnem delu dosegli, je bil zabeležen tudi v strokovni literaturi. “
Razumljivo je, da bodo za tako delo potrebni tudi dodatni stroški. Sicer pa, če omenimo, da se s podpisanim sporazumom obvezuje pedagoška akademija, da bo v šoli v Cerknem pomagala tudi pri nameščanju strokovnega kadra, spoznamo, da je sporazum res obetaven. Zanimivo je, da poučuje
(Foto: S. Teršek)
dandanes na šoli v Cerknem deset učiteljev brez ustrezne kvalifikacije, med njimi je letos celo zgodovinar.
Omenili smo že, da bodo vse znanstvene izkušnje, ki bodo rezultat takšnega sodelovanja, objavljene v strokovni literaturi, obdelane pa bodo tudi na posebnih seminarjih in posvetovanjih v Cerknem. Žal je bilo letos na šoli nekoliko več težav s hospitacijami. Lani so prihajali na šolo celo učitelji iz Trsta in Avstrije, učitelji, ki so odkrito priznali, da je naš način poučevanja mnogo bolj kakovosten in moderen. Sporazum pa bo zahteval brez dvoma še bolj kakovostno delo in še večjo požrtvovalnost učiteljev.
IN SEDAJ-NEKOLIKO DR UGA ČE
Poleg pouka zgodovine bo pedagoška akademija pomagala razvijati tudi druga vzgojno-izobraževalna področja: fizika, matematiko, likovno vzgojo, pedagogiko prostega časa. Segala bo tudi na področje razrednega pouka, verjetno od tretjega razreda dalje. Zlasti pri proučevanju pedagogike prostega časa bo skušala ugotoviti praktičnost za razvoj celodnevnega bivanja v šoli.
„. . . V dosedanjem obdobju eksperimentiranja pri pouku smo imeli težave predvsem zaradi kadra. Naš način dela je res zelo obremenjeval učitelje, obremenjeval je še posebno njihov prosti čas. Skupine obiskovalcev prihajajo v Cerkno ob vsaki uri, ob sobotah in nedeljah. Seveda jih nikoli ne zavrnemo, ker se čutimo dolžne vsem, ki so nam pomagali zgraditi šolo. Pri zgodovinskem krožku so tudi učenci prevzemali določene skupine obiska, valcev, jih vodili in jim bolj ali manj uspešno pojasnjevali zgodovino NOB v našem kraju. V vsakem primeru je bil učinek obojestranski. Dogajalo pa se je celo, da se je ta ali ona skupina najavila, pozneje pa je ni bilo. To nas je spravljalo v slabo voljo.
Zaradi tega šmo se odločili za nekatere spremembe v pri-
hodnjem obdobju. V Cerknem ustanavljamo poseben TURl STIČNI BIRO, ki bo usklajevd v še te obiske. Pri tem bo delali skupina vodnikov, ki bo razen >' slovenščini pojasnjevala našo zgodovino tudi v drugih sveto)' nih jezikih. Sleherna skupina, k se bo najavila, bo imela z naš1 strani izdelan načrt; dobila bo torej svojega vodnika in tud ,našo ceno'. To pa pomeni, d> smo prevzeli vzorec drugih turi' stičnih agencij. V tem primero se povezujemo s turističnih podjetjem ,Globtour.‘‘
Tudi to je rezultat izkušenj Z novimi izkušnjami se bodo seznanili prav tako praktikanti, # bodo prihajali na šolo v Cerkn°\ po že omenjenem sporazumu5 pedagoško akademijo v Ljub' Ijani. Doživljali bodo nov načik poučevanja in le-tega prenašati
Jože Štucin
na delovna mesta po Slovenijo Šola v Cerknem se torej zaveda< da je dolžna praktikante opfe' menititi z idejo naše revolucije^ z idejo našega narodnoosvobodilnega boja.
Kako poučujejo mladi uči telji zgodovino NOB? Tisti, k{ so bili prepuščeni zgolj učilnk1 in predavatelju, ki niso bili P°' vezani z zgodovino iz življenja* so pogosto pri obravnavi snoA neprizadeti - hladnokrvni. T°\ in nasprotno potrjujejo tudi if\ kušnje, pridobljene v šoli "j SPOMENIKU NOB.
Od podpisanega sporazut^ torej pričakujejo veliko k1} samo vzgojnopedagoški delavč šole v Cerknem in pedagoški akademije v Ljubljani; od tef sporazuma pričakuje veliko vsš naša skupnost.
SODOBNA POTA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
PIŠE: dr. ANA KRANJC
Motivacija za izobraževanje_________________________________
(Nadaljevanje iz 6. številke)
Pozitivni motivi za izobraževanje odraslih:
-	želja po napredovanju na delovnem mestu, napredovanju v službi (tu samo znanje ni pomembno)
-	želja po strokovnem izpopolnjevanju (ljubezen do stroke)
-	želja po družbenoekonomskem in političnem izobraževanju (samoupravljanje kot posebna funkcija)
-	želja po kulturni rasti (izenačevanje z ljudmi z višjo formalno izobrazbo)
-	amaterski interesi (vodijo v dokaj enostransko izobraževanje, to je eden najbolj vrednih motivov)
-	prisila, direktiva (vpliv kolektiva, delovne organizacije)
-	zgled znancev in prijateljev (moda, posnemanje, tekmovanje)
-	naključje (izobraževanje sproži kakšen povsem naključen dogodek)
-	irelevantni motivi (niso povezani prvotno z izobraževanjem)
Negativni motivi za izobraževanje odraslih:!
-	pomanjkanje ambicij (zlasti med ženskami)
-	ozki interesi (v zrelih letih se človekovi interesi še bolj zožijo)
-	pomanjkanje vere v izobraževalno akcijo
-	samozadovoljstvo z obstoječim stanjem
-	nezaupanje v lastne sposobnosti
-	zgledovanje po znancih in prijateljih (takih, ki se ne uče)
-	pomanjkanje časa
-	neobveščenost o obstoječih programih
-	slabi odnosi
-	nejasni cilji
Kolikor moramo skrbeti za razvijanje pozitivnih motivov, moramo skrbeti tudi za odstranjevanje negativnih motitov, če smo jih opazili. Na negativne motive moramo biti še posebno pozorni, ker nam še poslabšajo situacijo pri izobraževanju. Samo pomanjkanje pozitivnih motivov še vedno dopušča možnost, da se bodo ljudje izobraževali, če ne iz svojega nagiba, pa vsaj pod vplivom delovanja nekih zunanjih pritiskov. Negativni motivi pa ustvarjajo pravo aver-zijo in odpor do izobraževanja.
Tudi med pozitivnimi ali pa med negativnimi motivi ločimo neke vrste hierarhijo. Niso vsi pozitivni motivi enaki. Nekatere ocenjujemo kot bolj pozitivne, družbeno bolj sprejemljive ali boljše (npr. želja po pridobivanju znanja, pridobivanje znanja za pomoč drugim itd.), druge pa kot slabše (npr. karierizem, strah pred kaznijo, borba za prestiž itd.).
1 Mladen Zvonarevič: Socialno-psihološke osnove obrazovno-odgojnog procesa, str. 305-306
Glede na temeljni izvor motivacije ločil. Mrmak individualne ali osebne motive (potrebe) in družbene potrebe (splošni interes in zahteva po izobraževanju).2 3 Smisel naporov, posvečenih motivaciji za samoizobraževanje, vidi v preprečevanju negativnih motivov in razvijanju pozitivnih. Šele situacije, v katerih se osebni in družbeni motivi podpirajo, vodijo do pravega uspeha pri vzgoji in izobraževanju. Odrasli se pogostokrat težko odločijo za nadaljevanje svo-. jega izobraževanja, posebno zato, ker niso več vajeni učenja. Pozabili so, kako se morajo učiti. Še teže je, če je edina možna pot za izobraževanje dopisno učenje. Ko pa začutijo širši družbeni interes in potrebo po širjenju izobraževanja, so se tudi sami pripravljeni dodatno potruditi.
R. Boshier je več let proučeval razne skupine odraslih, da bi odkril njihove temeljne motive za izobraževanje. Izločil je 14 pomembnejših motivov:2
-	družbeno uveljavljanje, uspešnost v družbi
-	težnja po socialnih stikih
-	napredovanje na delovnem mestu, nova zaposlitev
-	intelektualna rekreacija
-	želja po strokovnem napredovanju
-	družbeni konformizem
-	vzgojno izpopolnjevanje
-	interes za učenje
-	vzgojnoizobraževalna kompenzacija
-	zaradi skupnega izobraževanja s kom od najbližjih (zakonski partner, prijatelj)
-	odpor do televizije
-	umik iz družbe (želja po samoti in izolaciji se pogosto pojavlja kot motiv pri dopisnem izobraževanju)
-	izboljšanje medosebnih odnosov z drugimi ljudmi
-	,,lov za diplomami in spričevali"
Boshierovi motivi za izobraževanje se nanašajo na empirično raziskavo na Novi Zelandiji, v glavnem pa se ujemajo z motivi, ki jih našteva pri nas Zvonarevič, ko obravnava psihološke in socialne osnove izobraževanja odraslih. Pri nas ne pride tako neposredno do izraza težnja po družbenem uveljavljanju ali pa družbeni konformizem. Tudi odpor do televizije in odločitev, da bi se nekdo izobraževal zato, da bi delal družbo drugim, pri nas še niso navajali kot motiv. Izobraževanje je vedno povezano s stroški, bodisi, da plačuje učenec sam ali pa ustanova, kjer je zaposlen, in bi se težko odločil za nadaljnje učenje zaradi takih zunanjih trivialnih motivov. Ni pa novo, če starši navajajo, da se izobražujejo zato, da bi laže pomagali pri šolanju svojim otrokom. V zadnjem času se starši seznanjajo zlasti z novo matematiko, vpisujejo pa se tudi v tečaje tujih jezikov in podobno.
2 IHja Mrmak: Specifične karakteristike samobrazovnog rada, str. 669
3^R. Boshier: Motivational orientations of adult education participants,
Scheffield je sestavil serijo 60 razlogov. Vsak možen razlogJ1' lahko točkovali od 1 do 5, glede na to, koliko je po njihove^ mnenju vplival na njihovo nadaljnje učenje. Anketiral je 450 udek žencev raznih seminarjev dopolnilnega izobraževanja na 8 razni' univerzah. S pomočjo faktorske analize je dobil naslednjih 5 M torjev:2
1.	iskanje znanja
2.	potreba po socialnih stikih
3.	doseganje raznih osebnih ciljev
4.	potrebe širše družbene skupnosti in raznih družbenih skupi11, družbeni motivi
5.	splošna potreba po aktivnosti (brez tesnejše zveze z učnf programom)
Nekateri motivi za izobraževanje odraslih bodisi po dopisni p°' ali pa v večernih šolah ali kakih drugih oblikah izobraževanja A daljavo se ponavljajo v vseh opravljenih raziskavah, pa tudi v rf ličnih družbenih razmerah.	'	,
Glede na razmere v posamezni družbi ali ožjem socialnem okoli1! pa se pojavijo še diferencialni motivi. Tako je pri nas močan moti] odraslih, da se usposobijo za samoupravljanje in druge oblike drli bene angažiranosti. Čimbolj obravnavamo motive na splošni ravk tem manj razlik je med njimi. Nadaljnja podrobnejša analiza ko?' kretnih razlogov za učenje pa pokaže večje razlike med raznih študijami.
orivnmuNjArNjn Muri VAC-iJIl ZA
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH GLEDE NA SPOL IN STAROS"
Motivacija za izobraževanje se zelo razlikuje med spoloma, 0“ visno od različnih funkcij in družbenih vlog, ki jih sprejemajo ] življenju ženske ali pa moški. Pri moških so bolj izraziti motivi ? želje po strokovni rasti, karieri, boljši zaposlitvi in podobne?' Žene pogosteje iščejo pri izobraževanju socialne stike in zadovolji jejo razne primanjkljaje na področju svojih psihosocialnih potreti Izobražujejo pa se tudi za dom in družino, še posebno, če nč zaposlene. Pri zaposlenih se zanimanje za stroko hitro poveča; f skušajo si pridobiti vsaj neko osnovno kvalifikacijo. Nimajo pa ff ambicij, da bi šolanje še nadaljevale tudi potem, ko so že dobiti prvo diplomo. Če pa je moški pri izobraževanju uspešen, pogost še kar naprej išče znanje in se še vrača v dopisne šole, večer?1 tečaje, izobraževalne centre in druge izobraževalne ustanove. Pc' seči želi določen cilj.
Motivi stroke in zaposlitve so bolj izraziti pri mlajših moških ‘f‘ manj pri starejših, kjer niso več tako utilitaristični in pragmatič?1 Pri starejših se bolj izražajo razni drugi interesi, za katere doti® niso imeli časa. Uče se geografije, več potujejo, posvečajo se urrič nosti, literaturi, iščejo znanje za razne svoje konjičke. Spremenisl njihova družbena vloga in z njo tudi motivi.2
4
5
Ibidem, str. 6
\
r
Ibidem, str. 23
RADIO IN ŠOLA
jjenavadni pogovori
ALI ODRASLI DELAJO, KOT GOVORIJO sinopsis: dipl. psih. Janez Svetina avtor: Janko Svetina
9. junija 1975 ob 14.0011. program 11. junga 1975 ob 9.05 I. program
RŠ NIŽJA STOPNJA
Karel Grabeljšek:	MOJA
partizanska oprema
priredba: Maja Levstik
6- junija 1975 ob 9.05 I. program
6- junija 1975 ob 14.0011. program
Knjiga s tem naslovom za Marsikoga ne bo nova, čeprav je 12šla šele ob koncu lanskega leta Pn Partizanski knjigi. Pisatelj Karel Grabeljšek je namreč v Svoji knjigi zbral žarke partizanke dobre volje. Njegove zgodbe s° hudomušna pripoved o ^godah in nezgodah, ki jih je poživel, nerodnež, ko je iskal in ko je nosil svojo partizansko °Premo. Prav gotovo se bodo |*čenci od srca nasmejali, ko “odo to hudomušno pripoved Poslušali v naši oddaji.
Namen oddaje je prispevati k 30. - obletnici osvoboditve še eno veselo, neposredno in otroku resnično dojemljivo srečanje z NOB.
s TONČKOM SE NISMO
hoteli igrati
sinopsis: Jasna Tepina
13. junija 1975 ob 9.05 I program
,3. junga 1975 ob 14.000 II. Program
Zgodba pripoveduje o prijet-nem in bistrem fantiču, ki so se Sa vsi sošolci v razredu, še po-Sebno pa pri igri, izogibali. V šolo je hodil namreč strašansko Ulnazan in obleko je imel več-krat ne le umazano, ampak tudi strgano. Nihče se ni hotel igrati ? njim med odmori; zaničevali s° ga in ga odrivali. Zato se je s Sošolci večkrat stepel. Učiteljica ga je seveda oštevala ali
celo kaznovala. Tudi zvezke in knjige je imel vse umazane in zmečkane. Le Alenka mu je od časa do časa posodila svinčnik ali knjigo, vsi drugi sošolci so se norčevali iz njega. Nekega dne pa je Tonček zbolel in ga ni bilo v šolo. Obiskala ga je le Alenka. Naslednji dan je v razredu povedala, da živi Tonček v napol podrti bajti, da njegova mama ne skrbi ne za hišo ne za šest Tončkovih bratcev in sestric. Vse dni samo pohaja okrog, bere knjige in pije. Sošolci so se zamislili in sram jih je bilo. Takoj so sklenili, da bodo Tončku pomagali. Kako presenečen in vesel je bil Tonček, ko je spet prišel v šolo. Čakala ga je čista, čeprav ne povsem nova obleka, skoraj novi čevlji in bleščeče se nove knjige in zvezki.
In od takrat so Tončku pri pranju in pri čiščenju obleke pomagale sošolke. Tudi na staro bajto, v kateri je Tonček živel, so se spravili njegovi sošolci in jo počistili ter pospravili, da jo je bilo veselje pogledati.
V ČUDEŽNI PRODAJALNI PESMIC
avtorica: Mira Voglar
20. junija 1975 ob 9.05 L program
20. junga 1975. ob 14.00 II. program
Poslušanje glasbe je ena izmed pomembnih vsebin glasbene vzgoje. Otroci naj znajo prisluhniti vokalni in instrumentalni glasbi. Najlaže je poslušati tisto, kar že poznamo. Še odraslim je laže doživeti lepoto znanega glasbenega dela kot neznanega. Znano glasbeno delo lahko doživimo bolj ce-
lotno, v sebi še slišimo tisto, kar je že izzvenelo, in tisto, kar bo še sledilo. Zato tudi otrokom glasbena dela večkrat posredujemo v različnih oblikah.
Slišali bodo nekaj najbolj znanih in med otroki najbolj priljubljenih narodnih pesmi, nekaj pesmi s plošč Pleši, pajacek, pleši in nekaj pesmi, ki so bile objavljene v Cicibanu.
Vse te pesmi bodo vpletene v pravljično vsebino.
Za nasprotno utež doživetemu poslušanju glasbe bomo vključili v oddajo besedne,' zvočne in opisne uganke. Ugibanje zahteva od otroka miselni napor, ki naj deluje kot sprostitev po doživetem poslušanju in kot priprava na doživeto poslušanje. Poslušanje bomo poživili z reševanjem ugank. Po oddaji bomo v pogovoru ugotovili, katere pesmi smo že poznali, katerih ne in katera od neznanih pesmi nam je bila tako všeč, da bi se je naučili. Z otroki lahko oblikujemo čudežno mesto pesmi, v katerem bo toliko hišic, kolikor pesmi poznamo.
ZA SREDNJE ŠOLE
SLOVENSKA MLADINSKA KNJIŽEVNOST, H. del 10. junija 1975 ob 14.00 -II. program PRIPOVEDNA PROZA V BiH 17.junija 1975 ob 14.00—TL program
TEORIJA IN PRAKSA SAMOUPRAVLJANJA vsako sredo ob 9.401. program vsak četrtek ob 14.0011. program
SREDNJA STOPNJA
Fran Levstik:	MARTIN
KRPAN
priredba
17.	junga 1975 ob 9.05 L program
18.	junija 1975 ob 14.00 II. program
Radijska priredba Martina Krpana, ki smo jo uvrstili za konec šolskega leta, ne namerava učiti. Želimo le, da bi učenci ob poslušanju uživali in začutili lepoto jezika in interpretacije. Martina Krpana so zaigrali naši najboljši dramski igralci, med njimi je tudi že pokojni Stane Sever. Oddaja, ki je sicer uvrščena v spored srednje stopnje, je primerna za
poslušanje v vseh razredih osemletke, saj lahko učenci doživijo to naše klasično literarno besedilo na vsaki stopnji drugače.
KAJ NAM GLASBA PRIPOVEDUJE O ŽIVALIH avtorica: Marjana Mrak
10.	junga 1975 ob 9.05 L program
11.	junija 1975 ob 14.0011. program
Spoznavanje glasbene govorice je dolgo in zamotano, zato začnimo tam, kjer otroku ne bo delalo posebnih težav.
Živalski svet je otroku zelo blizu. Ze od nekdaj pa je privlačil tudi skladatelje. Otrok spozna živali po hjihovih glasovih, ne da bi jih videl. Tako mu jih bomo predstavili tudi v naši oddaji.
Oddajo sestavljajo glasbeni primeri,_ki kolikor mogoče ilustrativno pripovedujejo o živalih. Ob tem pa se bomo srečali tudi s skladatelji raznih dob od renesanse do moderne.
V oddajo smo uvrstili te odlomke:
J.Ph. Rameau: Kokoš; M. Musorgski: Slike z razstave (Ples piščančkov v jajčnih lupinah)
J. Ibert: Beli osliček; F. Couperin: Zaljubljeni slavček F. Schubert: Čebelica; N. Rimski-Korsakov: Čmrljev let;
C. Saint-Seans: Labod; M. Musorgski: Slike z razstave (Bydlo)
O. Respighi: Ptički (kukavica)
VIŠJA STOPNJA
NA ESTANCIJI V PATAGONIJI sinopis: dr. Metod Vojvoda
12. junga 1975 ob 9.05 L program
Oddaja naj osvetli organizacijo živinoreje v drugi največji pokrajini Argentine, v Patagoniji. Ovčereja, ki pomeni glavno kmetijsko dejavnost, je zelo odvisna od naravnih možnosti in posebnih socialno-posestnih razmer.
Med dezinfekcijo ovac in striženjem je območje okoli estancii-skega naselja pretirano popaseno, in to povzroča resne težave.
Estancije so povezane s cestami, ki vodijo do železniških postaj. Tja s tovornjaki dovažajo volno. Včasih so jo prevažali s konjsko vprego. Po železnici potuje volna do patagonjskih pristanišč. Od tam jo z ladjami vozijo do glavnih skladišč v Buenos Airesu.
George Gerschvvin: PORGV IN BESS avtorica: Narcisa Dedcovič
19. junija 1975 ob 9.05 L program
Predstavili vam bomo nekaj najbolj značilnih odlomkov tega drskega dela ter ob njih spregovorili o značilnostih Gerschwinove glasbe.
x + ir it +
ARMADA SM
Nova študijska smer vseljudske obrambe na ljubljanski univerzi
, V zadnjih tednih študijske leta 1974/75 se v naši republi P°spešno pripravljamo i v6dbo nove študijske smeri i niverzi v Ljubljani. Tudi v dr jugoslovanskih univerzite ut središčih (Beograd, Zagre arajevo, Skopje, Priština) boe stanovih nove oddelke „vs Iririske obrambe". Načel jfogovor o tem so letošnjej v! uUaria podpisali zastopnil ah republik in pokrajin ti ^zni sekretariat za ljudsk tambo. Temeljni namen P°bude je redno pripravljati pi „Panje predavatelje predme! šo]ramba in zaščita v srednji .(ah. že danes zelo priman Je učiteljev za ta predmet. T ^manjkanje pa bi se še bo ostrilo v prihodnjih leti Voljo širjenja in krepit\ ^e£a celotnega obramb ne j Un ljma vse manjšega dotok Pokojenih častnikov JLA Ve SeJ0!stvo. Tako bodo v Sle teH11 Prv'č v njeni zgodovir n° poučevah vojaške zn:
nosti in izvedenosti na univerzitetni ravni.
Izhajajoč iz ocenjenih potreb smo se v naši republiki odločili za tako imenovano dvopred-metno različico študija vseljudske obrambe. To pomeni, da bodo prihodnji diplomanti te smeri usposobljeni za poučevanje dveh predmetov: obramba in zaščite ter samoupravljanje s temelji marksizma. Ker gre pri slednjem za še večje pomanjkanje ustreznih učiteljskih kadrov, bo tak dvojni profil privlačen za več srednjih šol v SR Sloveniji. Poleg učiteljskega poklica se bodo lahko diplomanti tega oddelka zaposlili tudi v organih za ljudsko obrambo družbenopolitičnih skupnosti, večjih organizacij združenega dela, v teritorialni obrambi in tako naprej. Obstoječe družbene potrebe v SR Sloveniji bodo zagotovile zanesljivo zaposlitev vsem tistim, ki bodo uspešno kotičali šolanje. Skupaj z univerzitetno
★ ★ ★ ★ ★
diplomo bodo le-ti dobili tudi	kovnega dela tudi drugod v
čin rezervnega podporočnika	Sloveniji, tovrstnega študija za
JLA.	sedaj še ne bo v našem drugem
Šolanje na smeri vseljudska univerzitetnem središču v Mari-obramba bo v naši republiki boru. Študij na tem oddelku bo
(Foto: S. Krševan)
organizirana na fakulteti za trajal 4 leta, vključno s štiri in sociologijo, politične vede in pol mesečno prakso v enotah novinarstvo v Ljubljani. Ker ni	JLA. S tem bodo diplomanti
mogoče zagotoviti vojaško stro- opravili svojo splošno vojaško
obveznost. Tisti, ki bodo to želeli, se bodo lahko prijavili za nadaljevanje vojaškega študija na ustreznih osrednjih vojaških šolah, ali pa bodo lahko stopili v aktivno službo v oboroženih silah SFRJ.
Prvi letnik nove smeri bo začel študij oktobra leta 1975, razpis pa bo izšel junija. Nanj se lahko prijavijo državljani SFRJ med 18. in 22. letom starosti, ki so končali neko srednjo ali poklicno šolo. Zavoljo vojaško izvedenskega dela študija morajo kandidati imeti splošno izobrazbo, ustrezati pa morajo tudi določenim telesno psihičnim merilom. Prihodnji častniki naših oboroženih sil morajo imeti tudi ustrezne moralnopolitične lastnosti.
Ker še vedno niso končane priprave in ker nekateri vidiki še niso določeni in dokončno sprejeti v zveznih, republiških, ' univerzitetnih in fakultetnih organih, lahko podamo za sedaj le okvirno informacijo o študijskem " programu nove smeri. Njen prvi letnik bo skoraj povsem enak skupnemu prvemu letniku na FSFN. Vojaške snovi bo več v drugem, še posebno pa v tretjem letniku študija. V prvih treh letih bodo študentje obvladali naslednje vojaško družboslovne, vojaško teoretične in vojaško izvedenske predmete:
— teorija o vojni, doktrina in sistem SLO, priprave in vodenje SLO, pravni sistem SLO in temelji mednarodnega vojnega
prava, vojaška zgodovina, vojaško zemljepisje, sodobna konvencionalna bojna sredstva, nuklearna, kemična in biološka bojna sredstva, vojaška elektronika, vnetljiva in eksplozivna sredstva, civilna zaščita, zdravstvena zaščita v vojni, temelji kartografije in topografije, temeljna vojaška vzgoja, pehotna oborožitev in streljanje. Že omenjena praksa bo ob koncu študija, v osmem semestru, praviloma v enotah JLA na ozemlju SR Slovenije.
Poleg vojaške izobrazbe bodo diplomanti dobili tudi solidno družboslovno (sociološko, politološko) izobrazbo z naslednjimi predmeti:	družbeno-
politični sistem SFRJ in temelji samoupravljanja, politična ekonomija in ekonomski sistem SFRJ, obča sociologija, obča politologija, socialna in politična antropologija, novejša socialna in politična zgodovina sveta in SFRJ, zgodovina in filozofija marksizma, mednarodni odnosi, družbene službe in drugo. Prihodnji učitelji bodo poslušali tudi skupino pedagoško psiholoških predmetov, obvladali bodo en tuj jezik (izbrali si ga bodo sami), med šolanjem pa bodo imeli tudi telesno vzgojo.
Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo bo organizirala tudi izredno dopolnilno šolanje učiteljev predmeta obramba in zaščita.
Dr. ANTON BEBLER, FSPN
Iz naših šol
Resnica,
želje in možnosti
Zapis z osnovne šole Sodražica pri Ribnici
Šola ima 315 otrok - od tega je 56 % vozačev. Učiteljev je 16. Predel je pretežno kmečki. 20 % staršev se ukvarja samo s kmetijstvom. Mnogo jih je na delu v tujini, otroci pa so tukaj pri sorodnikih. Od 36 otrok, kolikor jih je lani bilo za vpis v prvi razred - jih je samo 17 živelo v tej vasi. Po odstotku zdomcev je Sodražica med prvimi.
Morda je prav to spodbudilo učitelje k izredni skrbi za otroke. Ne samo v šolskem času. Ravnateljica Zinka Be-nulič je navedla številne obšolske dejavnosti: krožke, športno društvo, dva pevska zbora (vodi Maja Henigman), folklorna skupina, gospkodinjska praksa za dekleta in za fante. Pouk se sicer konča nekaj po dvanajsti a življenje v šoli in okrog nje se še dolgo ne stiša.
Tisti dan je vadil predstavo lutkovni krožek. V njem sodeluje 50 učencev; in prav isti so tudi v dramskem krožku. Rudi Fajdiga iz 7. razreda je lepo odigral jezno uro v igrici „Jurček in ura“. Učence spretno in strokovno prefinjeno usmerja Marija Turkalj (vodi tudi dramski krožek). V drugi sobi so vadili šahisti — vseh šahistov je 45. Vodi jih Milan Bavdek - sam navdušen šahist. V sobije vladala napeta tišina -pred vrati pa so sošolci čakali na izide. Zdaj merijo svoje moči med seboj — potem gredo na tekmovanja s sosednimi šolami in na občinsko.
Likovna sekcija pripravlja razstave na šolskih hodnikih; vselej tisto, kar je najbolj aktualno:	varstvo okolja,
prizori iz minule vojne (po pripovedovanju), dejavnosti v poklicih. Tako sproti usmerjajo mladino v poklice.
In šport? Zelo je priljubljen - več kot polovica učencev sodeluje v rokometu^ orodni
telovadbi, malem nogometu in smučanju.
Njihova prizadevanja in uspehe zabeleži fotografski krožek (pod vodstvom Jožeta Košmrla); zapisani so v šolskem glasilu „Odmevi iz naše doline11. V njem objavljajo svoje prispevke npr. tudi člani ke-mijdco-bjološkega krožka, ki ga yodi Štefka Jeras.
Šolski uspeh je visok: 97,8 %. Ob pregledu vseh teh podatkov ugotovimo, da je šola v Sodražici — kot mnoge naše šole — izredno delovna, prizadevna. Učitelji so požrtvovalni; čeprav često nimajo najosnovnejšega — to je primernega stanovanja — in čeprav jih je premalo. Pogovarjajo pa se o celodnevni šoli, o možnostih in željah. Izvedli so anketo med starši; ti vidijo prednosti celodnevne šole — zelo zanimive pa so nekatere njihove ugotovitve:
— Otrok naj spozna tudi dobre in slabe strani kmečkega poklica, da bo znal pozneje ceniti ta poklic in ga opravljati. Zato naj živi popoldne doma in dela z odraslimi.
— Na kmetih je vprašanje denarja; nismo v mestu, kjer čaka otroke ulica; in nazadnje — otrok se mora ob pravem Času naučiti kmetovati.
— Tak pouk je odličen za otroke, katerih starši so v službah, otroci pa brez varstva. Na podeželju so otroci dovolj telesno in duševno zaposleni, zato so navadno tudi uspešni kasneje v življenju. Ne manjka jim samostojnosti.
Na splošno menijo starši v Sodražici in okolici, da se učitelji trudijo tudi za dodatni pouk; z obšolskimi dejavnostmi razvijajo vse tisto, kar nosijo otroci dobrega v sebi. Ko bodo možnosti prostorske, predvsem pa kadrovske - se bodo pogovorili znova o celodnevni šoli.
N. MAURER
Člani lutkarske skupine iz Sodražice so skupno s svojo mentorico Marijo Turkalj sodelovali na republiškem srečanju lutkarjev (letos aprila v Sevnici).
Deklica, ki mi ni povedala imena in še ne hodi v šolo, ima najraje staro mamo. (Foto: L. L.)
Pet kilometrov do srečnega smeha
Stal sem pred osnovno šolo na Suhorju nekega četrtkovega jutra, ko je sijalo sonce — na dvorišču pa so divjali otroci in vsa okna so bila odprta.
Trušč v tisti že zastareli šolski stavbi je bil podoben vrtincu vode in otroški smeh je kar naprej curljal v veseli tolmun.
Bela krajina, „zibelka parti-zanstva“ — radi rečemo in v resnici se nas dotakne pietetna spoštljivost in nekakšna radost, ko se srečamo s temi dobrimi ljudmi.
Podružnična šola na Suhorju bo poleg matične šole v Metliki med prvimi na tem območju začela jeseni s celodnevno šolo.
Vodja nižje štiriletnice na Suhorju Tončka Radkovič je med pogovorom povedala, da so bistveni problem kadri. Za normalni celodnevni pouk bi potrebovali še najmanj tri učitelje, „toda kje naj jih dobimo? Ne vidim izhoda!“ Zdaj poučujejo sedeminpetdeset učencev v štirih razredih tri učiteljice. Otroci prihajajo tudi iz pet kilometrov oddaljenih žužemberških vasi peš, iz drugih pa se vozijo s kombijem in avtobusom. Otroci so pridni in redni. V šolo prihajajo radi in kljub težkim razmeram ni izostankov.
In še beseda o mladinskem tisku. Marija Knez in Mojca Grein sta dodali: „MIadinski tisk je predrag, poleg tega pa je tovrstnih publikacij toliko, da človek preprosto ne ve, za
katere bi se odločil. Posebno drag je Pionirski list. Čeprav je poln zanimivega branja, nimamo na šoli niti enega naročnika."
Preden smo se razšli, so se vse tri tovarišice v imenu otrok in staršev prisrčno zahvalile podjetju Jugotekstil impeks iz Ljubljane, ki ima patronat nad njihovo šolo.
„Samo temu podjetju se lahko zahvalimo, da imamo dovolj učil. Gnogočili so nam osemdnevno šolo v naravi. Vsako leto ob novem letu pridejo z avtobusi in odpeljejo naše otroke v Ljubljano. Tam gledajo filme in lutkovne igrice, na koncu pa jih bogato obdari dedek Mraz. Poleg vsega tega pa so sofinancirali šolsko centralno kurjavo."
Suhor pri Metliki, značilna belokranjska vas, kjer je bila že 26. novembra 1942 uničena močna sovražna postojanka, kraj, ki je v resnici živel z revolucijo, nima niti knjižnice. Po besedah učiteljic je kulturno življenje pod ravnjo.
Včasih smo imeli potujočo knjižnico — zdaj pa še te ni več. Otroški smeh pa ni zamrl. Vse več ga je bilo in gruče dečkov in deklic so se razgubile po vasi — šli so v akcijo „Moj kraj ne sme biti zanemarjen". Lepili so risbe po hišah in drevesih — sonce pa je sijalo in Bele krajine se je dotikala pomlad.
LADISLAV LESAR
Šolski aforizmi
Najboljši sinovi enega naroda običajno vzgajajo najboljše sinove drugega naroda.
Če bi uvedli štipendijski sklad za duševno zaostale, bi se vsak raje šolal na svoje stroške.
Šola je najbolj konvencionalna ustanova, ki mora vzgajati najnaprednejše jutrišnjike.
Koliko mladine se osipa, polja pa so brez semen! IVAN CIMERMAN
Ura slovenščine na neki srednji šoli sredi velikega mesta.
Profesorica - učenci so jo imenovali,,repa", ker jim še nikoli ni povedala kaj več kot to, kar je v knjigi - je sedla za kateder. Zaželela si je, da se ji vseh 45 minut ne bi bilo treba dvigniti, in trdno sklenila, da bo to željo tudi uresničila.
Ko je vpisala učno temo v dnevnik, jo je napovedala s tako neangažiranim glasom, kot da bi brala: Vloga sodobne lirike v slovenskem pesništvu.
V razredu je vzvalovilo. Dijaki so dvignili glave in se spogledali. Tokrat se nekaj obeta... Po mnogih nepopisno dolgočasnih urah jim bo, kot kaže, enkrat vendarle privoščila zanimivo učno uro.
Začela je res tako, da je zbudila zanimanje.
-	Dnevni in revijalni tisk se na široko polemično razpisujeta o kvaliteti in nekvaliteti sodobnih lirikov, ki v slogovno izrazni zmedi skušajo oblikovati obraz sebi in pesniškemu obdobju kot celoti. . .
Dijakom so se pocedile sline. Tedaj pa...
-	Vse to nedvomno sproti zasledujete in ker vam je že znano, poglejmo, kaj pravi o tem naša knjiga. Odprite na strani..ti Darja, ki imaš jasen glas, pa nam beri to poglavje!
Dijaki so se znova spogledali, ogoljufani in razočarani.
Darja je brala kakor zmeraj, poslušno izpopolnjujoč ukaz kot vojak komando podoficirja v neskončnem eksercirju. Nihče ni bral z njo, saj berejo lahko tudi doma na samem.
-	Kako nas je opeharila! so razdraženo ugotavljali učenci.
-	In mi smo bili tako lahkoverni, da smo pričakovali od te repe kakšno osebno mnenje!
pogled skozi
šolsko okno
»Klasična« učna ura
—	Čakajte, saj ure še ni konec. Skušal jo bom izzvati... jih je tolažil Matjaž, ki je bil iz osnovne šole vajen vse drugačnega, modernega pouka v jezikovnem kabinetu.
Darja je končala. Profesorica je že hotela po svoji ustaljeni navadi pozvati Matjaža, naj povzame vsebino pravkar prebranega besedila.
—	Meni pa se zdi, da bi bilo bolj zanimivo, če bi se zdajle pomenili o polemikah, od katerih se kar šibi naš tisk. Da bi skušali zavzeti neko stališče o vsem tem navzkrižnem ognju, ki se razplam-teva že v pravi literarni požar. Morali bi povedati svoje mnenje o tem, ali slovenska kulturna družba na primer priznava Jesiha in Šalamuna za resnična pesnika. ..In še in še. Radi bi zvedeli za vaše
-----------------
Nadica in referendum
Nadica je razburjena pritekla iz vrtca. Nekaj časa je zadihana stala pri vratih, nato pa je stopila pred očeta.
„Je rekla tovršica, da morate obkrožiti DA, zato ker če ne, ne bomo več hodili v vrtec. In vi boste krivi, da sestra od Mojce drugo leto ne bo hodila v vrtec. In tovršica je rekla, da bom zaradi vas drugo leto trikrat na dan hodila v šolo. In boste tovršici morali dati denar, da bo sestra od Mojce hodila v vrtec!" je Nadica v očitajočem tonu vneto razlagala, da oče še do besede ni mogel. Končno se mu je posrečilo nekoliko zadržati njeno drdranje:
„Toda, Nadica, saj nismo rekli, da bomo glasovali proti!"
Nadica ga je osuplo pogledala, široko odprla oči in požrla slino. Kaj takega ni pričakovala. Bila je cčlo nekoliko razoča-
rana.
■„A, a, da ne? Ja, ampak tovršica je rekla... “
„Ti je rekla, da bomo mi obkrožili NE? "
„Ja, to ni rekla, ampak je rekla, je rekla, je rekla, toliko stvari je rekla!"
Nadica je bila resnično razočarana. Da bi jo potolažil, ji je oče nekoliko razložil, kaj. je re ferendum. Povedal ji je, da / drugo leto v vsakem primeru ne bo treba trikrat na dan hoditi šolo, ker bo le triizmenski pouk. Potem ji je moral razložiti, kaj je triizmenski pouk in razlagi ni bilo ne konca ne kraja. Čez nekaj časa je utrujen^ umolknil, Nadica pa je grbančila čelo in urejala misli. Toda*, še nekaj ji ni bilo jasno, zato jel* vprašala:
„Zakaj pa je na tistih listkih napisan NE, če je tovršica rekla, p, da je treba obkrožiti DA ? “ in
„Vsak lahko obkroži, kar^ želi, “ oče. še vedno ni izgubil d, potrpljenja.	zQ
..Ampak če je tovršica k rekla!"
„Oh, Nadica, pojdi na dvo-jpt rišče, dokler še sije sonce!" /n
MAJA VIDMAR, 7. c OŠ Milojka Štrukelj	^
Nova Gorica
V rubriki tv Rešeto smo ocenjevali Pisani svet in se pogovarjali t , glavnima igralcema tv nadaljevanke Utonilo je sonce. To je spomifj^ ski posnetek članov literarnega krožka in mentorice Fanči Moljk “c* Aleksandrom Valičem in Zlatkom Dobričem.
Z
K
Pisani svet na televiziji
Mladinska televizijska oddaja Pisani svet se je mladim že zelo priljubila, posebno zato, ker spoznavajo življenje in delo sovrstid kov po Sloveniji.
Praznično oddajo je mladinska redakcija zaupala literarno-nov'j narskemu krožku pod mentorstvom Fanči Moljk iz Dola p1'1 Hrastniku. Priprave so potekale kar dva meseca. Tako je nastal11 pestra oddaja, ki je navdušila tudi starejše gledalce.
Posredovali so novice z vseh zasavskih šol, zastavljali vprašanji delavkam otroške konfekcije Jutranjka, se pogovarjali z in tern1’' ranko Ivano Šunta in glavnima igralcema televizijske nadaljevank1 Utonilo je sonce, pokazali nekaj praktičnih izdelkov najmlajš^l tabornikov, analizirali anketo v Pisanem svetu in dramatizira^ črtico P. Voranca Prvi maj.
Ker je oddaja zelo blizu mladim gledalcem, bo zastopala tt] Ljubljana na festivalu mladinskih televizijskih oddaj v Bratislavi.
-i-
MISLI
DOBER ZGODOVINAR
Dobra zgodovinska dela so napisali ljudje, ki so sodelovali v vodstvu ali pa vsaj tisti, ki jim je bilo dano, da so vodili druge pomembne posle.
Michel de Montaigne
POGUM
Pogum ubija vrtoglavico m\ m prepadi	|^!
Friedrich Nietzsche
RAZLAGA SMRTI
Smrt razlagam vedno iz življenja.
Michel de Montaigne
O SAMOTI
Samota je enemu riika, drugemu pa l bolnikom.
Friedrich Nietzsche

osebno mnenje, ker vemo, da imajo prav o tem naši kulturniki ^ teoretiki različna mnenja.
- To vprašanje je preveč delikatno za obravnavo v razredu.. ni kraj za literarne prepire. Sploh pa menim, da bo šele čas povedi svoje in edino objektivno mnenje. . . Tako se je izognila profe^' rica nastavljeni pasti.
-	Saj se ne bi prepirali, samo pomenili bi se radi... so prO^1 učenci.
-	Najbolje bo, če si poglavje-iz knjige še enkrat preberemo in t° bo za nas kar dovolj. .
Ura, čeprav klasično nezanimiva, je končno minila. Glas zvotd6 je bil njeno edino blagozvočje.
Profesorica je vstala mirno in samozadovoljno, kakor človek, ^ si domišlja, da je več kot dobro opravil svoje delo. Poseb^0. zadovoljna pa je bila, ker se ji je uresničila želja, da ji vso uro ,tl bilo trea vstati.
P. S.: Če se bo bralec, ki bo prebral ta zapis, zgroženo vprašali je takšna učna ura dandanes res še kje mogoča, mu mofš povedati, da je. In najbrž ni tako zelo redka. Toda - mirno kri! tako razgibanih učencih bo tudi čas opravil svoje: odplavil ^ nezanimive, suhoparne ure, s tem pa tudi dolgčas iz naših šol. JANEZ LAMPIČ
''HOSVETNI DELAVEC
STRAN 9
SLjunija 1975 — St. 11 . H

a Groharjeva slikarska kolonija v Škofji Loki
i je
^evo prijateljstva
'cih
la, hh?^ete^ -° - ^ot iata golobov, ki jih je pozdravila ob njihovem in fy^U v Škofjo Loko. Utihnil je veseli živžav med starimi portali c0tl]ffes!iaml> ostala pa je svetloba srečanja in želja po ponovnem bi%fnju- In še nekaj: 310 izvirnih podob Škofje Loke, kot so jo Z(.ZlVeU ^ Mrazili v risbi, temperi, akvarelu. Vsak izmed njih je še en živ0Pisni Hst na drevesu prijateljstva, ki že sedem let f sfe, negovano od stoterih rok.'..
,ff 0.. v°i tisoč in drugi dan je Škofja Loka praznovala slovesno fniena v plašč zastav. V svoje tisočletne gube je skrila šopke in iškega cvetja, ko je dočakala mlade likovnike iz vse Jugoslavije jnjihove mentorje. Srečali so se na VIII. Mali Groharjevi slikarski J0.niji’ ki je že postala tradicija. Letos je bila še posebno slovesna, f,e bila vključena v praznovanje 30-letnice osvoboditve z geslom [^slovanskih pionirskih iger ,JVaša domovina pod svobodnim lncem“. Tema kolonije je bila: Likovna upodobitev Škofje Loke \tf,ene °količe. Ta velika likovna manifestacija je letos doživela tonizacijsko spremembo: razstava postaja bienalna, saj je organi-pjj0 lanske kolonije prevzelo pobrateno mesto Smederevska l^ka. 23. maja, na dan, ko se, je začela kolonija, so odprli \in stavo likovnih del, ki so lani nastala v pobratenem mestu v Srbiji zbrali ob tabornem ognju, ki je bil pripravljen v pozdrav
Mpi 1 00 taoornem ognju, ki je bil pripravljen v pozdrav ^žencem. Prijeten izlet v čudovito Selško dolino je bil lepo
rn/cien iziei v cuaovuo .seisKo aoiino je bil lep l Polnilo delu kolonije, ki je kljub muhastemu vremenu potekalo * edno delovnem ozračju.
, fnec prireditev je sklenila parada mladosti 25. maja, kjer se jt ^ končno v soncu - zbrala vsa Škofja Loka. Zatem so odprl koJavo ^tošnjih likovnih del mladih likovnikov Jugoslavije, ki sc 22 ■ na^a mesto v geleftji loškega gradu. Razstava bo odprta dc
P°hvala mladim umetnikom in njihovim prizadevnim men obe in ne nazatžtije, odličnim organizatorjem ter gostoljubnin. i i Qf,10m’ h* so tudi to pot prisrčno sprejeli goste!
\M-tn odPrtiu razstave so podelili pismena priznanja vsem udele - ff17} kolonije, zadonela je pesem, gostitelji in gostje pa *'
; ZDcw 7 r.oiumje, zuaoneia je pesem, gostitelji in gostje pa sc iiib- • zahvale in priznanja. Prijateljski zamah v slovo in svidenji Zati pa je strnjen v besedah pionirke iz Smederevske Polanke
ti pa je strnjen ,	ruaimce:
feT' Se nam, kot da smo s Škofjo Loko spoznali vso Slovenijo: p°’ gostoljubno, nepozabno..
Ea Dominko
0t°: M. Hure)
[Zstavg »»še pomnite, tovariši«
je: slovenskem šolskem mu Allf ie odprta razstava pod m i, T0 0rn „Se pomnite, tovariši? j hq le Prikaz delovanja mladi JJO^Purtizanskih šolah met p0f' Razstava je pripravljena kJ^tev 30-letnice svobode ' \nV razstave ie povzet p< <1°!, 1 fpirki mladinskih sporni 6o* . ie izšla kmalu po osvo .	Zbirka je nastala s so
bu^uiem več tisoč otrok. Po č«S[' Za pisanje spisov otrok ; \ kcj! yOB, brez sodelovajanji k)l(e ,ev’ je dal Bogomil Ger ho .■ zf~ Po kapitulaciji Italije \%0:.0di[p° šolah kočevskegc Želel je, da bi otroc Jo ...PjsuH spomine tako, kako.
%0 ,ltn vtisnili v spomin. Gre te akcije je izšlo v zbiri haslovom ..Mladi rod Kc
»0(1
|<W‘“
TOSef.e Proti okupatorju' hQ f^ioi kočevskega zbor ^dijT^ Josip Ribičič pa j znamenito zbirk ki je nastala s sodelc ftg otrok iz vse Slovenije ^0tQ, razstavi so spisi o tro j »atu aflie in risbe. Prikazujej Jo/j^ Pogum in požrtvovalnos \Qe.gladine, ki je organiz, e °Va^a’ vključena v pic % i}i mldinsko organizaciji Partizanskih šolah mei
NOB. Partizansko šolstvo pa je bilo eno od oblik pestrega kul-turnoprosvetnega delovanja OF. Prikazana je zavzetost mladine za obisk slovenske šole in želja po znanju.
Ob razstavi je izšel tudi katalog, kjer so poleg kratke zgodovine razvoja partizanske šole tudi prispevki mladih, ki so jih pisali v svoje pionirske in mladinske liste ter spisi učencev.
Eden od mnogih je tudi prispevek pionirjev iz Henine pri Jurkloštru, napisan v Novem rodu oktobra 1944, letnik I, številka 1. Citiram: „Takrat, ko so odšli slovenski učitelji in učiteljice, so prišli nemški učitelji in so nas učili divjati po vrtu, ker drugega niso znali. Rekli so nam, da bomo ostali divjaki in naj kar letamo, ker nas oni ne bodo učili. Rekli so, da bomo za hlapce že dobri. Naš gospodar in gospodar cele Štajerske pa bodo oni. Mi pa se nismo hoteli učiti nemško, ker smo Slovenci. Le naj oni sami govorijo nemško, mi bomo pa dalje govorili slovensko . .. Slovenske knjige so nam tudi vzeli iz šole, jih raztrgali in požgali, nam pa dali nemške. “
SLAVICA PAVLIČ
Skulpture živijenju_____________________
D. TRŠAR - publikacija Državne založbe Slovenije
Pred nedavnim je izšla pri DZS čudovita publikacija — Drago Tršar, njegova monografija; obogatena s številnimi črno-belimi fotografijami in barvnimi diapozitivi njegovih del. Izčrpno uvodno besedo je prispeval Zoran Kržišnik.
Skulpture akademskega kiparja, ki je dobro znan doma in v svetu, so posejane po vsej naši domovini. To so pretežno -velike plastike, posvečene tematiki naše revolucije. Lahko bi jih imenovali - živ spomin, zapisan v bronu, kamnu ali mavcu. Dekoracije, reliefi na zgradbah ali spomeniki imajo izvirno, enkratno govorico, povezuje pa jih skupna moč in enaka sugestivnost, ki pri gledalcu budi razmišljanje.
Akademski kipar je kraški rojak, doma iz Planine pri Rakeku. Njegov rodni kras z vsem bogastvom pravljičnih podzemeljskih jam je živo pričujoč v njegovih skulpturah. Ob njegovih delih se nam zazdi, kot da jih je ustvaril kras sam: kot bi jih vztrajno dolbla voda in jim spreminjala obris in podobo. V luknjičasti, porozni apnenec je vtisnila pečat nenehnega spreminjanja. V njem se lomi svetloba . . . Kipar pa je dodal v bronu še moč ideje in težo simbolike. Zato so njegove plastike najlepše v naravnem okolju, kjer se stapljajo z ritmom gibanja in rasti narave. Vanje je umetnik vgradil še voljo in moč množice. Včasih se nam zazdi, da te plastike niso stabilne, kot bi se umetnik igral skrivalnico z vsemi zakoni ravnotežja. Kljub temu trdno gospodarijo v prostoru: bron se v viharju nagne, postane drevo ali ptica, ki plane v nebo, ali polip, ki se razteza po zemlji. Kipar-ekspresionist ukroti energijo in jo oblikuje v človeka, množico, puško, zid pušk... V svojih delih poudari vodilno misel, ki jo zlahka najdemo, bodisi v vodoravnem ali navpičnem središču zbiranja gmote. Zavzeto ,,izkleše" zapleteno življenje današnjega človeka v vsej nestabilnosti in ogroženosti obstajajočih vrednot.
Širina in veličina naše revolucije pa sta zajeti v njegovem spomeniku revolucije, odkritem letos ob dnevu zmage. Prav ta je najboljši kiparjev tolmač: trdno stoji in kljubuje času kot kras.. .
TEA DOMINKO
Gostovanje v mladinskem gledališču
žburkovi otroci
Gostovanja so prazniki, če ne to pa vsaj dogodki, ki zbujajo pozornost. Posebno pričakovanje je tokrat zbudilo vabilo, da gostuje v ljubljanskem mladinskem gledališču odlično zagrebško gledališče mladih (Zagrebačko kazalište mladih).
In upamo si trditi, da nikomur — niti mladim niti odraslim gledalcem, ki so 28. maja popoldne napolnili dvorano, ni bilo žal dveh ur, ki jih je preživel z Žburkovimi otroki (avtorja Reinerja Hachfelda) v režiji znanega zagrebškega režiserja Dina Radojeviča.
Kaj je „žburko", ki ga otroka (Iv in Sljiv) ubogata bolj kot strica in teto, pri katerih sta na počitnicah, žburko, ki ima v otrokovih očeh ugled, kakršnega si odrasli tako težko izbojujejo. Žburko je žburko. .. odgovarjata in prepevata Iv in Šljiv ter skrivnostno varujeta pred dotiki rok nepoklicanih (spet odraslih) navadno nočno omarico. Odrasli, ujeti v svoj urejeni svet, postajajo smešni, saj dopustijo, da jim otroka z žburkom naženeta strah v kosti. Strah? Seveda, kajti odrasli so vajeni strahu . .. Boje se drug drugega: teta strica, stric policaja, policaj mestnega načelnika. . . Odrasli si ne znajo olepšati življenja ’s preprostimi rečifii, celo otrokom ga grenijo: ne dovolijo jim, da bi se igrali na njihovih vrtovih, silijo jih jesti, čeprav niso lačni, in spati takrat, ko še niso zaspani. Odrasli in otroci se ne razumejo. Vzrok je na dlani: odrasli ljudje niso svobodni, ujeti so v pravila svojega življenja, suhoparnega in brez lepot. Otroci pa si z domišljijo lepšajo življenje. Navadna omarica je njihov žburko in ko jo odrasli razkosajo, postane žburko dimna cev. Žburka ni mogoče ugonobiti, tako kot ni mogoče ugonobiti otrokove sposobnosti, da s svojo bujno domišljijo olepšuje banalno 'vsakdanjost.
Številni opomini, povedani z odra - tokrat odraslim - silijo k razmišljanju: Kolikokrat smo se pregrešili in postavili oviro na pot otrokove domišljije, kolikokrat smo omalovažujoče zamahnili z roko ob otrokovi sveži domislici? To je kritika odraslih, izpovedana in uprizorjena tako prikupno, da smo se ob njej zabavali (in učili) odrasli in otroci. K temu so seveda pripomogle: imenitna uprizoritev, dinamična izvedba, temperamentni igralci, domiselna režija in izvirna scena.
MARJANA KUNEJ
«
KTUALNO O DANAŠNJI UMETNOSTI
Ponaredek
Občudovalce umetnosti zanimajo številni podatki o umetnikovi osebnosti, njegovem delu in življenju. To je še posebno zanimivo za tistega, ki je s svojo umetnostjo prinesel novo svežino, postavil na glavo dotedanja merila in vrednote, zbudil zanimanje širokega kroga gledalcev in dosegel priznanje ali pa povzročil polemiko.
Govorimo torej lahko o pozitivnem učinku umetnostne ustvarjalnosti, o človeku - umetniku, ki je znal soljudi pritegniti k tesnejšemu kulturnoumetniškemu sodelovanju.
Precej drugačno pa postane razpoloženje ljudi tedaj, ko nekdo upravičeno očita uglednemu mojstru neposreden plagiat. Nenadoma jih začne zanimati samo to, kdaj bodo lahko soočili obe jx)dobi, oba kijxi. Vznemirjeni ugibajo: Kako je mogel kaj takega storiti in koliko milijonov je stala ta laž. To ni umetnik. Je tat, saj je večdesetletno1 avtorjevo delo prenesel v drug narodni kulturni prostor. In ob vsem tem se izdaja za izvirnega!
Ko pa večina vidi izvirne primere, dokumentirane z mnogo starejšimi letnicami njihovega nastanka, se obrne vse proti temu „velikemu" ustvarjalcu. Ce se ne zgodi tako, pa bi se zagotovo moralo. Graditi na neumnosti drugih - to so priporočali že trgovcem pred 2000 leti z geslom: Vulgus vult decipi, ergo.... (Narod hoče biti goljufan, zato.. .) Današnja komunikacijska sredstva že omogočajo sočasno sprejem tujka in celo predčasen sprejem podatkov o delu in ustvarjalcu nove zamisli.
Ne bodimo prezahtevni! Ne moremo zahtevati povsem nove stvgritve, izvirne za vsako ceno. Potrebna je različnost in tako umetniško ustvarjanje, da v umetnini človek najde govorico oblik in odkriva globino vsebin, ki jih morda na prvi pogled ni opazil. Teh pa tudi v ponaredku ni. Izvirnost nas nikdar ne razočara, nepristni umetnini pa lahko ugovarjamo v vseh fazah njenega nastanka in nedoločenosti nejnih kvalitet.
Ljudje modrujejo: To je povzeto. Glej no, kakšna drznost! Tega si jaz ne bi upal. Ali se je vredno za nekaj plagiatov dajati v zobe? Saj vendarle nisi umetnik, če črpaš samo od drugih. To je posredništvo. Včasih so mojstrovi pomočniki delali take ..umetnine" -ponaredke, ki jih ni nihče upošfeval. Danes je drugače. V nekaj urah lahko prineseš z vseh vetrov novo informacijo. Na izvirnost bi morali bolj paziti: In kako si pomagamo?
Čas je najpreprostejše merilo. Če je neko delo nastalo pred osumljenim ponaredkom, je to prepričljiv dokaz nepristnosti. Tako kot v znanosti je tudi v umetnosti pomembna avtoriteta.
Filozof Nietzche postavlja tri faze na poti k izvirnosti.
Pn<ič: posnemanje avtoritete; drugič: oddaljevanje od avtoritete, (pasivna svoboda) in tretjič: približevanje lastni ustvarjalnosti (aktivna svoboda). V našem primeru lahko ugotovimo, da ponarejevalec ne more biti aktivno ustvarjalen in zato tudi ne pristen. Ljudje, ki so nasedli, kmalu uvrstijo take ,,umetnike" med ponarejevalce.
Zakaj tako strogo?
Ljudska prizadevanja so usmerjena k vrednejšemu življenju. V tem pa je imela umetnost pomembno vlogo; zato so prav zanjo veljala zahtevna merila.
Poleg omenjenih imamo še veliko drugih meril umetniške vrednosti. Ze skromni poznavalci očitajo slabemu delu, da ni doživeto, in podobno. Nekaj jih moti.
V 20. stoletju posnemanje ni več dopustno. Ker pa so možnosti idealne, je takih pojavov še vedno veliko. Časi so se spremenili. Nekdaj je zadoščalo že mojstrstvo, sedaj pa zahtevajo ljudje umetnost. Te pa ni mogoče dobiti s posnemanjem, pa tudi samo šola je ne more zagotoviti. Današnja umetnost je najbolj odvisna od človekove sposobnosti izražanja, obvladanja izraznih sredstev, od dojemanja tega, kar se dogaja v človeku, v svetu in družbi. Zgodovina je začrtala pota vsem dejavnostim. Zahtevna merila so pomagala oblikovati resnične umetnine. Nekdanjim umetninam pripisujemo veličino prav zato, ker so njihovi ustvarjalci dosledno upoštevali merila in zato dosegli višje vrednote. Upravičeno jih priznavamo.
Plagiatorstvo odpuščamo le začetnikom, ki jim je zgledovanje morda tudi trdnejše vodilo ob prvih korakih.
IGOR PLEŠKO
Osnutek za bron, 1958, Michel Guino (mnogokrat izrabljena zasnova)
IzberiteMedNovimiKnjigami
K. E. Graebner
Narava - neznana znanka
trNarava — neznana znanka" je eno tistih poljudnoznanstvenih del, ki jih lahko starejši (vsebinsko zahtevni) bralec sprejme kot lepo slikanico, bralcu, staremu od osem do petnajst let (ali tudi nekaj več) pa lahko pomenijo mnogo več; K. E. Graebner je s preprosto poljudnostjo in dojemljivostjo ustvaril knjigo, ki ponuja bogato slikovno gradivo in preprosto besedilo iz živalskega in rastlinskega sveta. Avtorju ne gre za nikakršno sistematizacijo biologije v običajnem smislu, ampak je z .Naravo" želel približati elementarne pojave v živi naravi, spregovoriti o soodnosnem navezovanju bioloških kolonij oziroma širše narave, nizanje spoznanj pa naj vodi bralca do globljih umevanj naravoslovnih zakonitosti. Vprašanje pa je, ali je mogoče na tako poljudni stopnji, kjer avtor ne želi postreči s „šolsko sistematičnostjo in učenostjo", res doseči razumljivo in prepričljivo razlago brez poprejšnjega znanja. Treba je ugotoviti, da je K. E. Graebner povečini kos svoji nalogi in da se mu pozna izkušnja v podajanju poljudnoznanstvene vsebine iz živalskega in rastlinskega sveta. Morebiti bi lahko rekli, da je hoteno uporabil tudi atraktivnost v izbiri, vendar je treba priznati: ali ni prav mladi rod posebno hvaležen za take poslastke in posebnosti iz sveta žive narave? Če so vmes primeri biološke ..eksotike", pa ne bi mogli reči, da je jedro ali večji del .JJarave" tak. Nasprotno: avtor pričenja z nastankom življenja v morju, poda zelo poljudno razlago o zgradbi rastline, živali in celice kot osnovi vsega živega. Razširi prikazovanje raznovrstnega sveta v morju, korališčih, močvirjih in barjih, da bi ponazoril zatem bujno vegetacijo ter povezanost živalskega in rastlinskega sveta v tropskih pragozdovih. Tudi v najtrših razmerah puščavskega življenja poteka drama biološkega procesa, tudi v mrzlih predelih polarnih predelov obstaja živa narava. Štirje letni časi so pri Graebnerju malone malo „biološka simfonija" narave. Biološka okolja gozdov, tekočih voda, gora, morske obale skrivajo različne podobe življenja. Avtorju pa ni vedno do tega, da bi v poljudnem besedilu zgolj zanimivo razlagal. Včasih zna biti tudi trpek, svareč, kajti človek podira ravnovesje v naravi. Prav ta prvina je prepotrebna za spoznanje in osveščanje mladem rodu, ki bo jutri moral ravnati z naravo tako, da ne bo usodno za človeštvo. Ta jutri je na pragu ogroženosti narave in človeka. Tu in tam naletimo na besede ali pojave, ki bi terjali širšo razlago. Kljub temu je besedilo preprosto, prijetno razumljivo. Knjiga bo dobrodošla zlasti učencem osemletke in začetnih razredov tistih šol, v katerih nikoli ne slišijo o biologiji. Slikovno r~ ' ’o v „Naravi“ je zelo bogato, barvno polno in prevladajo- , iad besedilom. Nekatere dele bi lahko uporabili kot pomožno gradivo. Slovenska izdaja je prirejena po nemškem izvirniku, priredila in prevedla (tekoče in živo) sta jo dr. Anton Polenec in Marko Aljančič. ..Narava" je knjiga, ki želi zbuditi ljubezen do narave, razumevanje za življenjske procese — predvsem med mladino.
Karel Leskovec
Trnulje -
V .Matjaževi knjižnici" so izšle TRNULJE. Vsebina je pravzaprav avtorjeva mladost, povedana tako živo in prepričljivo, da smo si nenadoma z njim in njegovimi doživljaji čisto domači Danes velja nekako nenapisano pravilo, da moramo napraviti otrokom življenje čim bolj lahkotno, vedro. Iz tega sledi, naj bi bile tudi knjige zanje takšne. Karel Leskovec tega pravila ne upošteva. Ljubi resnico in jo doživeto izpoveduje. Njegove zgodbe so trpke kot trnulje In vendar v njih neopazno prikazuje rast odgovornosti, tovarištva, delavnosti v mladih ljudeh. To so pomembne lastnosti. Tudi za naš čas.
Žalostna kraljična
in druge prekmurske pravljice
Cankarjev Hlapec Jernej _______________________________
v zbirki Monumenta litterarum slovenicarum
Faksimilirani ponatisi, zveste podobe izvirnikov, imajo vedno poseben čar. V roko jih jemljemo s posebnim spoštovanjem, saj nam približajo ustvarjalca v njegovem delu in tako dopolnijo njegovo podobo. Kot dragocenost jih kupujejo ljubitelji knjig, nedvomen pa je tudi njihov praktični pomen: nujni so pri študijskem delu (varujejo prave izvirnike) in dobrodošli učiteljem pri pouku. Razlaga ob dokumentu (čeprav preslikanem) nebo več suhoparno dopovedovanje dejstev, ampak bo zbudila željo po raziskovanju.
Taki izvirniki izhajajo že nekaj časa v zbirki Monumenta litterarum slovenicarum, kijih izdaja založba Mladinska knjiga. Spomenikom našega pismenstva - dvema rokopisoma Prešerna, Trubarjevemu Katekizmu, Bohoričevi slovnici, Dalmatinovi Bibliji in drugim se je pridružil zdaj v počastitev 30. obletnice osvoboditve še faksimile Cankarjevega Hlapca Jerneja. Kopija je povsem zvesta izvirniku, ki ga hrani narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani
Cankarjev rokopis je posebnost. Zgledno čist in z zelo malo popravki zbuja občudovanje. Občudovanje zato, ker je edini zapis idejno in miselno tako dognane stvaritve. Bogomil Gerlanc, urednik te izdaje, je med opombami zapisal, da je med ohranjenimi Cankarjevimi rokopisi rokopis Hlapca Jerneja eden najlepših ... In dalje:
... ob zelo redkih pisčevih črtah v našem rokopisu naj pripomnimo, da so te nastajale očitno sproti, zaradi boljšega izraza in zvena besede ali zaradi natančneje oblikovane misli v stavku. In tako nam ta rokopis potrjuje tudi pristnost pisateljeve izjave: ..Tvarino torej pripravim že prej, vsa poglavja so natanko pred menoj. Hlapce sem pisal tako, da sem obraze videl in glasove razločeval. “
Faksimile je tako zelo natančen, da so v njem vidni celo medli zapisi, ki jih je pisatelj vpisal s svinčnikom. Rokopis je natančno opisal Bogomil Gerlanc, ki je v opombah prikazal tudi dodatne vpise in podatke o nastajanju rokopisa in njegovem prvem ponatisu.
Spremna beseda je delo dr. Antona Slodnjaka, ki je natančno analiziral lik tega tragičnega junaka in novelo predstavil kot literarno umetnino.
Na tiskovni konferenci, ki jo je priredila založba ob izidu tega faksimila, je dr. Slodnjak dejal, „naj bi ljudje vzeli vse to kot iskreno hotenje, povedati nekaj besed, ki bodo zanimive za tistega, ki Cankarja ljubi in spoštuje in ga približati tistim, ki jim doslej ni bil tako pri srcu. “
MARJANA KUNEJ
Matej Bor
Pesmi (Zbrano delo II.)________________________________
Pred nami je nov izbor pesmi M-tej a Bora. Neštetokrat smo njegove pesmi prebirali, mnoge znamo morda že na pamet. Toda -ko se nam v tem novem izboru pokaže' pesnik od svojih začetkov leta 1940 pa do cikla ..Atomski vek" - je pred nami vendarle ves nov. Tako različen v svojih vsebinah in oblikah pesmi — in vendar enovit. Tako pogumen, da zmore po silnih uporniških pesmih, ki so med narodnoosvobodilnim bojem postale last in potreba vsega našega naroda, stopiti-v intimen svet človeške sreče in samote ter zapisati:. „Kako je človek nebogljeno sam / na najusodnejših križpotih dni," ... Iz tega osebnega sveta se z vso močjo svojega doživljanja spet vključi v dogodke, ki so tako čudovito živi in minljivi. Komaj opazimo, kako slednjega od nas in ves svet vključi v svoje pesmi In z nam i vred in prek nas vidi podobo prihodnosti, kakršni gremo naproti, oboroženi z znanjem, s spoznanji in — strahom.
Knjiga je sestavljena iz ciklov: Iz prvih let, Novembrska noč 1941, Na partizanski straži, Previharimo viharje, Matere, Ljubezen v viharju, Hoste, Balade, Venec, Po težki noči. Bršljan nad jezom, Med tamariskami. Sled naših senc, Atomski vek. Dodane so še zbadljive pesmi, epigrami in otroške pesmi, zbrane v ciklih: Nasveti za muzo. Sračje sodišče, Pesm i za Manjo.
V vsaki knjižici bo knjiga dragocena; in prepotrebna za na pot mlademu rodu.
N. MAURER
Tetralogija M. L. Fischer
Senta
Tetralogija Marie Louise Fischer o Weigantovih ima v slo'/1 skem prevodu naslov po glavni osebi „Senta“. Obsežno in izrai1 pripovedno delo zajema čas od Silvestra 1899 pa do 1950. 2t časovne perspektive lahko ugotovimo, da gre za prikazovat družine v več generacijah. V tovrstnem leposlovju prav goto prednjači J. Galsworthy s Sago o Forsytih ali Th. Mann z Budi1 brockovimi, kjer gre za realistično prikazano družinsko kroniko kritiko družbenih razmer. Tema pisateljema je sledilo še več H ževnikov, toda le za malokatere lahko rečemo, da so njihova i1 umetniško izjemna Povečini ne dosežejo tiste polnosti, kritični in estetske vrednosti, ki je potrebna za umetnino trajnejše velja? Tetralogijo Marie Louise Fischer ,,Senta" lahko uvrstimo v kadi rijo zabavnega romana. V vseh štirih delih - Mladi gospod Jušt> Deklištvo, Zakon, Rodbina - gre za spretno fabuliranje, za izda} slog V/kategoriji tovrstne literature, za zanimive situacije, ki> lahko povezane z znanimi zgodovinskimi dogajanju Kot zabf roman bo med ljubitelji tovrstne literature našel hvaležne brak Nenavadno pa je, da so slovenski prevod „Sente" prevajali kar šfl prevajalci, prvi dve knjigi Boris Verbič, tretjo Jože Hočevar inf’ Rigler, četrto pa Bogomil Fatur. To pa celoti - četudi grf zabavni roman - ne more biti v prid. Za knjižno opremo, usklaj^ s pisanjem, je poskrbel Branislav Fajon.
šlo je šlo medvedovo
176 zvezek knjižnice Čebelica prinaša nekaj ljudskih pesmi-mladino, nekaj od teh pa jih je za starost, ki ji je namenjena M niča Čebelica, vendarle prezahtevnih. Zlahka bi našli tudi primernejše pesmi. Poglavitna odlika tega zvezka pa so be ilustracije Marije Vogelnikove. Ilustratorka se je precej podret? otroški predstavi. Njena ilustracija tako v risbi kot v barvah,! tem primeru neprimerno bolj zgovorna kot besedilo. Prav got pa je pomembno, da je knjižica poceni
Janez Mrdavšič
Utrujeno otroštvo
i
183. zvezek knjižnice Sinjega galeba prinaša pripovedni ra ec Janeza Mrdavšiča Utrujeno otroštvo. Prvenec Janeza davšiča je pristna, mozaično stkana podoba otroštva. Prav gotO\ je marsikaj avtobiografsko obarvano, taka izkustvena poteza P? le v prid pripovedi. Mrdavšičeva pripoved je enakomerno
jena, s smislom za besedo, dogajanje in ozračje pripovedna bina je pristna v etični prvini, ki izhaja iz realnosti in ne i učuje; torej organsko celostna mladinska pripoved. Knjig0 ilustriral Tadej Rozon.
i
Šopek mladinskih radijskih iger

iJ
Marjan Marinc sodi med naše najuspešnejše pisce mladim, radijskih iger. Suvereno obvlada zakonitosti dramatskega obli vanja in uporablja radiofonske možnosti, ki jih daje radio,' množični kulturni medij. Napisal je več mladinskih radijskih H znanih ne samo v Sloveniji, marveč tudi v Jugoslaviji in-celo ž°\ nje. Štirinajst njegovih mladinskih radijskih iger je zdaj v knji izdaji izdala založba Partizanska knjiga pod skupnim naslov1 SREBRNI KONJ IN TRINAJST DRUGIH. Zbirka teh mladim radijskih iger bo zelo dobrodošla šolam, posebno pa njihovim l rarnim in drugim krožkom, saj bodo njihovi člani lahko naštudU marsikateri odlomek iz teh iger in ga predstavili svojim vrstnik1 ter odraslim ob raznih šolskih proslavah. Knjiga stane 75 dinafl
V. T. ARHAR
Pravljicam ni mogoče postaviti ostrih krajevnih meja - zato tudi v teh prekmurskih najdemo prenekateri motiv, ki nam je že znan. Vendar je „zasukan“ po svoje, prilagojen pokrajini, ljudem in razmeram, v katerih so Prekmurci napletli okrog njega svojo zgodbo.
Zbiralec Pavle Rožnik je sočasno tudi soustvarjalec, saj je za nekatere od objavljenih pravljic našel samo posamezne'odlomke. Sam jih je povezal in dopolnil v bralne in ljubke celote. Poleg lepote, bistrosti in poguma odigrata v teh pravljicah veliko vlogo tudi dobrota in pridnost. Knjigo poživljajo zanimive ilustracije.
N. M.
Sandi Sitar
»Kakšna je razlika med enim vrabcem...«
Eksperimentalno noviteto Sandija Sitarja „Kakšna je razlika med enim vrabcem? Nobena! Obe nogici ima enako tenki, Zlasti levo!" bi težko imenovali roman, povest, dramo ali poetično igro; torej s klasičnimi nalepki poetike si v tem primeru ne bi pomagali; leposlovna noviteta vsebuje vsakega nekaj. V na videz dramsko situacijq postavljeno ,.dogajanje" meri bolj na neka stanja, notranje spremembe, kot na akcijsko fabuliranje. Pisateljev namen je, da s svojimi ugotovitvami in izkušnjami prikaže izsek življenjskih situacij tako, da celotna spoznanja izzvenijo kot odtujenost, obsodba in zlom sentimentalnega humanizma. „Homo ludens" prevladuje v celotnem besedilu in to poudarjeno, neobvezno. To delo je prav gotovo Sitarjevo najizvirnejše besedilo, ki se v formalnem pogledu bistveno loči od vseh drugih približno takih leposlovnih del. Za opremo knjige je poskrbel France Maček, knjigo pa je natisnila Lipa.
Partizansko gospodarstvo na Primorskem
Trilogija iz življenja šolarjev

Založba Lipa je presenetila z zajetno razpravo dr.- Frana biriše-viča ..Partizansko gospodarstvo na Primorskem", ki je izšla kot druga knjiga zbirke Knjižnica OF. Čeprav je doslej izšlo precej knjig iz NOB, pa je bilo razmeroma malo napisanega o partizanskem gospodarstvu oziroma o povezovanju zaledja z borci in celotno NOB. Dr. Fran Juriševič pa je- v svoji knjigi podal zgled, kako je mogoče to morda zahtevnejše in bolj zapleteno vprašanje celostno obdelati. Čas je marsikaj zabrisal, toda po avtorjevem prizadevanju je gradivo v ..Partizanskem gospodarstvu na Primorskem" vestno in pregledno zaokroženo. Avtor je tudi širše prikazal temeljni problem te knjige, akcijsko ozadje. Knjiga dr. Frana Juriševiča je predvsem gospodarskega značaja, je pa tudi preprosto in razumljivo napisan dokument, ki ga je treba uvrstiti hkrati z dr. Mikuževim ..Slovenskim partizanskim gospodarstvom" med temeljne tovrstne knjige. Knjigo je opremil Janez Mikuž.
Z novo mladinsko knjigo KO ZORIJO JAGODE je priljubili slovenska pisateljica Branka Jurca uspešno končala knjižno ra gijo iz življenja mladine višjih razredov osnovnih šol; del te tril°f sta namreč tudi knjigi UHAČ IN NJEGOVA DRUŠČINA j VOHLJAČI IN PREPOVEDANE SKRIVNOSTI. Glavna junaki pisateljičine najnovejše mladinske knjige je pubertetnica Jagod?’,, ob koncu 8. razreda osnovne šole doživi prvo ljubezen, se do? neje zave nakaterih perečih problemov, ki tarejo ljudi in družbi
njenem času, ter se odloči za svoj prihodnji poklic. Knjigo, ZORIJO JAGODE priporočamo zlasti dekletom, saj je prijeti ’
branje, problemsko angažirana, pa tudi vzgojna. Izdala jo je zal°' Mladinska knjiga. Ilustriral jo je Jože Ciuha, Stanka Godnič (A
napisala spremno besedo. Cena knjige: 82 dinarjev.
V. F ARHAR
1 Darwinom okoli sveta
Nove strokovne knjige 1 2 3 4
1.	Milica Bergant: Teme iz pedagoške sociologije. Prevod. Zagreb 1974. Pedagoško-književni zbor, Trg maršala Tita 4.
2.	VValter Neunzig — Peter Sorger: Učimo se matematike. IV. Priročnik za učitelje. Ljubljana 1974. Zavod za šolstvo SR Slovenije, Poljanska 28.
3.	Mirko Bogičevič: Tehnologija savremene nastave. Beograd 1974. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Obiličev venac 5/1.
4.	Slavko Biondič: Magnetofon u osnovnoj školi. Zagreb 1974. Zavod za unapredivanje osnovnog obrazovanja SR Hrvatske, Jože Vlahoviča 6.
Eden največjih biologov vseh časov Anglež Charles D?b\ , (1809-1882) je zbral na svojem petletnem potovanju okoli sveti ladji „Beagle" ogromno znanstvenega gradiva. To njegovo} * tavanje, izredno bogato številnih vtisov, je zdaj prikazano v kri} * dr. Antona Polenca Z DARMNOM OKOLI SVETA, ki je b°} t opremljena s številnimi črno. — belimi in barvnimi ilustracij?. „ obenem pa je tudi najkrajši in najbolj pregleden prikaz življ}, dela in nauka velikega revolucionarnega raziskovalca narave. „ žico priporočamo zlasti mladim naravoslovcem; izšla je pri zri0’ Mladinska knjiga. Glede na bogastvo vsebine in malone raz k0*, slikovne opreme je cena knjižice tako rekoč simbolična:	1 t
narjev.
V. T. ARHAR
STRAN 11
PROSVETNI DELAVEC
AKVARIJ
TERARIJ
KRIMINALISTIKA
NOVINARSTVO
Knjige iz zbirke „Konjiček“ so namenjene zlasti učencem višjih razredov osemletke, hkrati pa bodo pritegnile slehernega mladega bralca; knjige, ki so ilustrirane z barvnimi fotografijami in risbami, prikupno in poučno predstavljajo najrazličnejša področja človekovih dejavnosti in ustvarjanja.
Cena posamezne knjige je 50 din (komplet vseh štirih 200 din).
Jeseni bodo izšle še tele knjige iz zbirke „Konjiček“:
FOTOGRAFIRANJE MIKROSKOPIRANJE GRAMOFONI IN MAGNETOVONI VESOLJSKI POLETI
Knjige so na voljo v vseh knjgarnah, izpolnjeno naročilnico pa pošljite na naslov
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26, Ljubljana
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam:
- komplet 4 knjig iz zbirke ,JKonjiček“ (200 din)
Znesek 200 din bom poravnal:
takoj ali v 2 mesečnih obrokih po 100 din
Knjige mi pošljite na naslov:
Kraj in datum:
Podpis naročnka:
m, '
A ■
lij ' '
m
m
m
NAŠ
u
PRAVNIK
'f'?
^/e
SVETUJE
II
^ čredni študij na Pedagoški k Hkademiji______
:■ VPRAŠANJE: Leta 1956 in jTfj 3*6 sem študirala na pedagogi akademiji, nisem pa uspešno Pravila diplome. Leta t ?2/73 sem ponovno vpisala, °P°t kot izredna študentka,
Predmet slovenščina-knjižničar-fv°- Zanima me, ali moram Praviti dodatne izpite iz knjiž-
ničarstva in splošnih predmetov, ki so sedaj nanovo uvedeni (npr. filozofija ipd.). Ali je leto vpisa tisto, po katerem se ravna število predpisanih predmetov oziroma izpitov, ali pa je to urejeno drugače? Naj dodam, da so mi že opravljene izpite iz knjižničarstva in splošnih predmetov priznali (O. M. V.).
ODGOVOR: Čudimo se, da se glede teh vprašanj niste pozanimali na pedagoški akademiji, katere izredna študentka ste.
Z
?P. obletnica mature
lj..dijake in dijakinje „slavnega“ 4. č razreda, ki ste končali učite-A v Ljubljani leta 1955, kje ste? Čas je, da se snidemo na ®*nici mature 21. junija 1975 ob 19. uri pri Šestici v Ljubljani. * •formacije: Marta Dobrovoljc, Grosuplje, Adamičeva 11. Tel.:
^Nirski DOM „CVETKE JERINOVE“
2 P i s u j e prosti delovni mesti:
^čitelja razrednega pouka — vodje oddelka podaljšanega bivanja ^ (za nedoločen čas)
^čitelja razrednega pouka — vodje oddelka podaljšanega bivanja (za določen čas)
p
j ^ §°j: seminar MOM ^Pis velja do zasedbe delovnih mest.
Pedagoška akademija je namreč prva poklicana avtentično tolmačiti režim študija svojih študentov. Zato se obrnite na pedagoško akademijo, kjer boste dobili najbolj natančna in tudi avtentična pojasnila o izrednem študiju ter priznanju že opravljenih predmetov, pa tudi,o tem, katere izpite boste morali še opraviti.
dr. LS.
Nagrade ob jubilejih in upokojitvi
VPRAŠANJE: Samoupravni sporazum naše šole o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov določa v 21. členu glede nagrad ob delovnih jubilejih tole:
za 40 let (35 let ženske) delovne dobe oziroma ob upokojitvi odpravnina v višini 3-me-sečnega povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v Sloveniji v preteklem letu. “
Sedaj ne vemo, kako naj si tolmačimo to določilo. V našem kolektivu so namreč delavci, ki jim pripada nagrada za 40 (35 let) dela in so to nagrado prejeli, so pa še na
delovnem mestu. Ali jim pripada še odpravnina ob upokojitvi? (O. š. St.)
ODGOVOR:	Določilo v
vašem samoupravnem sporazumu ni v skladu s sindikalno listo, ki predvideva nagrade za delovne jubileje za tri primere:
—	za 10 let delovne dobe v organizaciji 2.300 din
—	za 20 let delovne dobe v organizaciji 3.450 din
—	za več kot 30 let delovne dobe v organizaciji 4.600 din.
Kakor je videti, sindikalna lista ni predvidela jubilejnih nagrad za 40 (35) let dela prav zato, da ne bi sovpadale z odpravnino ob upokojitvi.
Ker pa ste vašim delavcem že priznali jubilejne nagrade za 40-letno (35-letno delo), menimo, da jim boste morali, ko bodo dokončno upokojeni, priznati tudi odpravnino v predpisani višini (najmanj dva — in največ tri povprečne mesečne osebne dohodke na zaposlenega v SRS v preteklem letu).
Hkrati seveda svetujemo, da takoj popravite samoupravni sporazum o delitvi dohodkov in sredstev za osebne dohodke, da služba družbenega knjigovodstva ne bo nasprotovala izplačilom.
dr. LS
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu na OSNOVNI ŠOLI dr. VITA KRAIGHERJA, Ljubljana, Trg 9. maja
razpisuje za šolsko leto 1975/76 prosta delovna mesta:
—	4 učiteljev za razredni pouk ali PB, U ali PRU za nedoločen čas,
—	učitelja za predmetpi pouk matematike in fizike, PRU ali P, za
nedoločen čas,
—	učitelja za pouk prometne vzgoje, U, PRU ali P, za nedoločen čas.
VZGOJA,VARSTVO
Razstava izdelkov predšolskih otrok
vseh vrtcev na obali
Njihov svet____________________________________
V	počastitev tridesete obletnice osvoboditve in dneva mladosti so v piranski galeriji 24. maja odprli veliko razstavo del predšolskih otrok vseh obalnih vrtcev.
V	dveh dvoranah so bile skrbno razporejene risbe in izdelki malčkov. Bil je tu ves njihov svet, ilustriran z okornimi ročicami: od živali, rož, sončka, punčk do robota, radia, avtov, ladjic in neštetih drobnih predmetov iz njihovega okolja in vsakdanjega življenja. Ob slovesnem odprtju razstave so piranski malčki uprizorili tudi nekaj plesnih točk čebelic in metuljev. a!2, samostojnosti, kar bodo potrebovali v šoli in življenju. Povedali so, kako pomembno in potrebno je,
Tovarišice so v svojih govorih prikazale raznoterost in usmerjenost dela z otroki ter prizadevanja, da bi jih že v predšolski dobi spodbudile k ustvarjalnosti in samostojnosti, kar dobro potrebovali v šoli in življenju. Povedale so, kako pomembno in potrebno je, da se čim več otrok vzgaja v vrtcih in za koliko so prikrajšani tisti, ki zaradi pomanjkanja prostora niso deležni take vzgoje.
Na obali doživljamo že več let hiter gospodarski razmah, rastejo nova, velika stanovanjska naselja, raste število mladih družin, zaposluje se vedno več žena, s tem pa se večajo tudi potrebe po varstvu in vzgoji otrok. Čeprav je bilo v zadnjih sedmih letih zgrajenih 1300 mest, je še vedno več kot 1000 otrok, ki jih zaradi pomanjkanja prostora ni mogoče sprejeti v vrtec.	\
Zanimiv je bil tudi oris razvoja otrokove ustvarjalnosti. Že prav majhnega otroka pritegnejo barve, svinčnik, kreda, vse, kar pušča sledi na papirju, steni, pohištvu na tleh ali v pesku. Posebnost otrokovega risanja je v tem, da počasi rasteta kakovost in količina njegove ustvarjalnosti. Ta razvoj poteka od čačk in kaosa linij, ki počasi preidejo v določnejše poteze. V tretjem letu starosti prično iz čačk izstopati obrisi, ki spominjajo na predmet. V šestem in sedmem letu se otrok že znajde v svetu barv in odtenkov. Tedaj se tudi osredotoči na posamezne predmete. Deklice rade rišejo punčke, rože, metuljčke, dečki pa hiše, Živah, avtomobile, tanke, barke in partizanske teme. Oblikujejo svoje želje in misli. Imajo že svoj okus.
Pri likovnih izdelkih je nujno, da vzgojiteljica otroka v!>.; .n gotovo bo s tem pridala nekaj pečata svoje ustvarjalnost »n osebnosti. Otrok tudi ne more samostojno oblikovati predmetov iz različnega materiala, pa četudi je preprost: les, papir, slama, plutovina, borovi štoržki, lepepka, škatlice, filmski trak, žice, oblanci, plastelin, šiške in dr.
Risbe so izdelane v najrazličnejših tehnikah: lepljenke, trgan-ke, odtisi, praskanke, akvareli, voščenke, mozaiki in prstno barvanje.
Pri tem delu v vrtcu si otroci ne pridobe samo možnost ustvarjanja; razvije se jim tudi čut opazovanja in spoznavanja razsežnosti, pa tudi gibkost rok in prstov.
Pozornost obiskovalk in obiskovalcev razstave je pritegnil kotiček s sobico, v kateri so bile iz blaga, volne, lesa in drugega materiala narejene punčke, zajčki, miške, medvedki, celo posteljice in zibelka. Vse to so naredile spretne roke vzgojiteljic, ki so s tem želele mamicam pokazati, kako se lahko doma naredi igrače brez večjih izdatkov.
Lepa, nenavadna razstava se bo kmalu preselila v Izolo in nato v Koper.
LUDOVIKA KALAN
- \
Devetnajst novih zastav________________________
V	torek pred prvim majem je bil lep sončen pomladanski dan. Prizadevni starši so tako kot druge dni v letu, tudi ta dan hiteh z otroki proti osnovni šoli Goriče. Otroci so v rokah nosili palice. To je bila njihova poslednja naloga v letošnjem potujočem vrtcu. Otroke in starše sta v učilnici pričakali tovarišici iz vzgojnovarstvenega zavoda Golnik. Staršem sta želeh pokazati, kaj so se ti mah vaščani iz Gorič, Srednje vasi, Zaloga in Letenic naučili.
Po kratkem pozdravnem govoru, ki ga je imela za starše vzgojiteljica Edita Grašič, se je začel spored, ki je prikazal, kako je potekalo pri tej obliki zaposlitev vzgojno delo z otroki.
Otrok ni motila prisotnost staršev, dejavno so sledili vzgojiteljicama. Spretno so ugibah barve ploščic, ki so jih uporab-Ijah pri telesni vzgoji in se žogah. Ponazaijah so rast zvončka. Njihov ritmični izraz- jih je izdajal, da so ta naravni proces v resnici doživeh. Ko so v glavicah osvežili vse, kar jim je še ostalo od prejšnjih zaposhtev, so prešli k novi temi: k prvemu maju, prazniku dela. Tovarišica jim je povedala, zakaj njihove mamice in očki ta dan ne bodo šli na delo. Da ta dan praznujejo vsi delovni ljudje po naših tovarnah, šolah, ustanovah itd. Otroke je tudi poučila, da za ta veliki delavski praznik razobesimo po vseh naših hišah zastave. Vprašala jih je, če vedo, kakšna je naša zastava. Pripovedovah so, da je modra, bela in rdeča z rdečo zvezdo na sredi. Ker so to že vedeli, jih je tovarišica pohvahla in jim dala belo lepenko ter narezane modre in rdeče trakove. Vidite, otroci, je dejala, danes bomo sami naredili zastavice. Ko so delo končah, so na palicah zaplapolale zastavice, otroci pa so zmagoslavno zapeli.
Vzgojiteljici Edita in Greta sta zaposlitev končah z željo, naj vsak otrok razobesi zastavico na oknu svojega doma. Tako je za naš letošnji prvi maj v teh naših vaseh zaplapolalo devetnajst novih zastav, ki so jih naredili otroci v potujočem vrtcu.
DANA PETRAČ
dzs
		
^DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
pripravlja dvoje pomembnih knjig
VValter R. Fuchs:
STARŠI SPOZNAVAJO NOVO MATEMATIKO
Nova matematika si tudi pri nas utira pot v osnovne in srednje šole. To pa ne zahteva samo izjemnih naporov od učiteljev, ki med študijem večinoma niso bili seznanjeni s sodobno logiko in matematiko, ampak tudi od staršev, ki so mnogokrat prisiljeni pomagati svojim šolarjem. Zaradi avtorjevega poljudnega načina obravnave dokaj zahtevne in nikakor ne preproste snovi, pa si bodo lahko učitelji z marsikatero idejo pomagali pri pouku.
Avtor knjige ni le strokovnjak za matematiko, logiko in kibernetiko, temve-č tudi odličen popularizator, ki zna opisati in razložiti še tako abstraktno snov privlačno in razumljivo. Knjiga je opremljena z barvnimi ilustracijami, poleg vsebine pa daje še navodila in nasvete, kako približati novo matematiko učencem in staršem.
150 barvnih risb
300 strani
VValter R. Fuchs:
STARŠI SPOZNAVAJO NOVO LOGIKO
Pogoj za razumevanje nove matematike je njen „pojmovni aparat", kiji ga lahko da logika. To pomeni, da sta obe veji neločljivo povezani in odvisni druga od druge. Tako se sodobna logika vedno bolj uveljavlja kot sestavni del učnega programa matematike.
Knjiga STARŠI SPOZNAVAJO NOVO LOGIKO je
opremljena z mnogimi grafičnimi ponazoritvami logičnih sklepanj in z nalogami, ki bralcu omogočajo, da sproti preverja svoje razumevanje snovi. Zato bo brez izjeme v pomoč učiteljem in staršem, pomožni učbenik gimnazijcu,, zaradi poljudnih razlag pa hkrati tudi priročna literatura za profesorje in študente.
Tako bo način mišljenja, ki ga prinaša nova logika, prav gotovo koristil učencem ne samo pri matematiki in logiki, temveč tudi pri drugih šolskih pred-. metih.
150 barvnih ilustracij
300 strani
Knjigi STARŠI SPOZNAVAJO NOVO MATEMATIKO in STARŠI SPOZNAVAJO NOVO LOGIKO izideta letošnjo jesen. Založba razpisuje za obe knjigi
SUBSKRIPCIJO, ki traja do izida.
Prednaročniška cena za posamezno knjigo, vezano v platno, znaša 250 din, za komplet obeh knjig pa 450 din. (V prosti prodaji po izidu bo cena posamezne knjige 320 din in kompleta obeh knjig 600 din.) Založba daje možnost odplačevanja v mesečnih obrokih po 100 din. Knjigi lahko naročite v vseh knjigarnah, izpolnjeno naročilnico pa pošljite na naslov
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
Mestni trg 26, Ljubljana
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam:
—	komplet obeh knjig (450 din)
—	NOVO MATEMATIKO (250 din)
—	NOVO LOGIKO (250 din)
Znesek..................din bom poravnal
—	takoj ali v................mesečnih obrokih po 100 din
Knjige mi pošljite na naslov:
Kraj in datum:
Podpis naročnika
Vabilo
Udeležence učiteljskega tečaja v letu 1945 v Ljutomeru vabimo na tovanško srečanje, ki bo v soboto, dne 21. junija 1975 ob 12. un v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru*
Prijave sprejema Kolenko Ira, osnovna šola Ljutomer do 18 junija 1975.	J
Obvestilo
Maturantke iz a in b paralelke, ki so maturirale leta 1960, obveščamo, da bo tovariško srečanje ob 15-letnici mature dne 21. VI. 1975 ob 17. uri na vrtu hotela Union.
Prijave pošljite na naslov: Penko-Živic Metka, VVZ - Zajčja dobrava, p. Ljubljana-Polje
pnsvelii delavec
List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja SRS in izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom - Ureja uredniški odbor. Direktorica in glavna urednica Neža Maurer, odgovorna urednica Maijana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko.
Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VIL Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Letna naročnina: 50 din za posameznike, za šole in drage ustanove 80 din. Št. tek. računa 50100-601-16915.
Tiska ČZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643 Po mnenju republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je list prosvetni delavec" prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu).
Preklic
kukavičji mihgc


Pri Partizanski knjigi je izšla knjiga Pavleta Zidaija Kukavičji Mihec, cena 60,00 din
Pristava
Nova šola
Pri Partizanski knjigi je izšla knjiga Maijana Marinca, Srebrni konj in trinajst drugih, cena 75,00 din
Obvestilo Rdečega križa
Rdeči križ Slovenije poziva občane in delovne ljudi občin, naj pridejo na krvodajalske akcije, ki bodo v mes
navedenih
j	- - -j---- —-j-,----------- mesecu juruju
1975. Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist, odgovoren za krvodajalstvo.
Dajanje krvi je odsev človečnosti, zato pričakuje Rdeči križ Slovenije, da bodo prišli na odvzem krvi vsi zdravi občani.
JUNIJ	
Šentjur	9., 10.
Ljubljana	11., 12.
Radlje	13., 14.
Sevnica	17., 18., 19.
Cerknica	20.
Idrija	24., 25., 26., 27.
Jarenina	26.
Ob praznovanju občinskega praznika mariborske občine so v Pristavi pri Podčetrtku odprli novo osnovno šolo, ki je bila zgrajena s prispevki 24 organizacij združenega dela iz mariborske občine. Nova osnovna šola ima štiri učilnice, kuhinjo, večnamenski prostor in druge potrebne prostore. Stala je okoli 3,8 milijona dinarjev.
Brošura ob 40-letnici zleta Svobod
V	počastitev in proslavo 40-letnice zleta Svobode v Celju, ki bo 14. junija 1975 v Celju, bo ČZP Delavska enotnost izdala brošuro, ki bo izšla v začetku junija. Brošuro izdaja pripravljalni odbor pod vodstvom tovariša Janeza, Barbariča, uredil pa jo je Janko Liška.
V	brošuri, ki bo ilustirrana z izvirnimi fotografijami, bodo objavljeni naslednji prispevki: Janez Barbarič: Štiri obletnice, Miha Marinko: Komunistična partija v Sloveniji prva leta še-stojanuarske diktature in zlet Svobode v Celju, Milan Apih: Iz spominov na robijo, Franc Le-skošek-Luka: Akcijska enotnost delavcev v Sloveniji (1933-1936), Alenka Nedog: Val stavk, protestov in demonstracij v letu 1935, Bogo Teply: Nekaj spominov na svobodo in Govor o pomenu delavske kul-’ ture (7. julija 1935), Vencelj Perko: Jeseniška Enotnost in zlet Svobode 1935, dr. Bratko Kreft: Celje pred štiridesetimi leti, Janko Liška: Delo Svobod in zlet leta 1935 v spominih udeležencev, Miha Berčič: Četrt stoletja bojev in dela za cilje delavskega razreda.
Knjiga, ki je zapisana na podlagi spominskih, časopisnih in arhivskih virov, ni le priložnostna in bo dobro služila tudi učiteljem zgodovine ter učencem, dijakom in slušateljem šol vseh vrst in stopenj. Hkrati bo to tudi gradivo za tekmovanje v znanju, ki bo organizirano jeseni. Zato knjižico posebej priporočamo šolam.
Knjigo lahko naročite na naslov: CZP Delavska enotnost, 61001 Ljubljana, Delmatinova 4/IL ■■
Cena izvoda je 20 dinarjev. D. D.
OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE PRI JELŠAH
preklicuje razpisano prosto delovno mesto — učitelja telesne vzgoje
VVZ REZKE DRAGARJEVE ČRNUČE Titova 312 a
razpisuje prosta delovna mesta:
v matični enoti, Titova 312 a
—	vzgojiteljice
v dislocirani enoti C. 24. junija 48
—	2 vzgojiteljic v dislocirani enoti Šentjakob
—	vzgojiteljice
Pogoj: vzgojiteljska šola, moralno-politična neoporečnost.
Nastop dela: 20. junija ah 1. septembra 1975 .
Pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazilom o stroko' nosti sprejema komisija za medsebojna razmerja delavcev VV^I Rezke Dragarjeve Črnuče, Titova 312 a, do zasedbe delovnih mest
-------------—__________________________________________^
,,IMP“, industrijsko montažno podjetje n. sol. o. Ljubljana, Tito' 37
razpisuje za
TOZD „DRUŽBENI STANDARD", Ljubljana, Titova 37, n. sol.11 -OE
DIJAŠKI DOM DOMŽALE
prosta delovna mesta:
—	6 vzgojiteljev za skupine fantov
Pogoj višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri
Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu o delitvi OD v gril beništvu.
Ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi sprejema „IMP“, Lj$ Ijana; Titova 37 — kadrovski oddelek, 15 dni po objavi.
ZVEZA
KULTURNOPROSVETNIH ORGANIZACIJ
SLOVENIJE
Ljubljana, Dalmatinova 4
razpisuje za nedoločen čas delovno mesto:
—	svetovalca za glasbo
Za to delovno mesto je predpisana visoka izobrazba glasbene sniefj večletne izkušnje, organizacijske sposobnosti in moralnopolitic11 lastnosti.
Osebni dohodek po veljavnem samoupravnem sporazumu o deli*'5 dohodka in osebnih dohodkov.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Nastop dela takoj Prošnjo z življenjepisom in potekom službovanja pošljite tajništV ZKPO Slovenije.
Razpisna komisija
OSNOVNE ŠOLE STANETA KOSCA,
Šmartno pod Šmarno goro
razpisuje za celodnevno šolo v šolskem letu 1975/76 delov111 mesta:
—	učitelja fizike in matematike - P ali PRU
—	učitelja slovenskega jezika - P ali PRU
—	učitelja gospodinjskega pouka (vodja šolske prehrane) PRU ^
—	5 učiteljev razrednega pouka - PRU ali U
—	pedagoga — P
—	učitelja tehničnega pouka — PRU
—	2 kuharic
—	2 pomočnic kuharic
—	snažilke
Po &lepu zbora delovne skupnosti .
GIMNAZIJE „FRAN MIKLOŠIČ" v LJUTOMERU
razpisujemo za šolsko leto 1975/76 prosta delovna mss^
-	profesoija biologije in kemije
-	profesoija nemškega in slovenskega jezika, ali slovenskega 11 nemškega jezika
-	profesoija zgodovine in zemljepisa, ki bo poučeval tudi sa^j
upravljanje s temelji marskizma	J
-	profesoija zgodovine in umetnostne zgodovine, ki bo ponc^
tudi samoupravljanje š temelji marksizma	4j
-	dveh profesorjev ali predmetnih učiteljev matematike in Oit*
Kandidati naj poleg prošnje za sprejem predložijo tudi dokazil0 izobrazbi. Izpolnjevati morajo splošne pogoje in imeti ustrs^j moralno-politične lastnosti.
Prijave pošljite ravnateljstvu gimnazije v 15 dneh po objavi v PtC svetnem delavcu.
Odbor za medsebojna razmerja GIMNAZIJE KOČEVJE
razpisuje za nedoločen čas prosta delovna mesta:
-	učitelja francoskega in nemškega jezika - P
-	učitelja matematike in fizike — P	«
-	učitelja samoupravljanja s temelji marksizma in geografije "
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Nastop službe 1. septembra 1975.
Delovna skupnost osnovne šole DUŠAN MUNIH MOST NA SOČI
razpisuje prosta delovna mesta:
-	2 vzgojiteljic v WE za nedoločen čas -
(končana vzgojiteljska šola)	..
-	varuške — za nedoločen čas — polna zaposlitev z delje*1^ urnikom
(končana osnovna šola, starost najmanj 18 let.)
REPUBLIŠKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE
Vabimo predvsem delavke, ki so pripravljene ob delu pridobiti p1 klicno izobrazbo.	'
Družinskih stanovanj ni, v kraju se dobijo samske sobe.
g.