Delegati so izvolili Okrajni komite In delegrale 5B» II. kongres KPS Konferenci je prisostvoval kandidat CK KPJ in član CK KPS tov. dr. Jože Potrč V pripravah za II. kongres KPS se je dne 23. oktobra vršila v Titovem dorau v Ptuju okrajna partijska konfe-renca. Njej so prisostvovali vsi izvo-ljeni delegati osnovnih partijskih or-ganizacij. Mesto so krasile naše državne in na-cionalne zastave. Okna in izložbe, okra-šene z zelenjem in slikami Tita, Stalina ter mnogih naših državnih voditeljev, so dale temu dnevu zunanje praznično znamenje. Dvorana Titovega doma še ni bila ni-koli do sedaj tako lepo okrašena. Celo dvorane z napisom »Naj živi KPJ — ga-rant izgradnje socializma v riaši domo-viini« je bilo v luči žarometov. Prihod člana CK KPS in ministra za prosveto pri vladi LRS tov. dr. J. Po-trfca so pozdravili navzoči delegati z burnim ploskanjem. Po otvoritvi konference po sekretarju Okrajne partijske komisije tov- 2agar Zoranu je o pomenu konference kot o eni izmed glavnih priprav za II- kongres KPS govoril tov. J. Potrč. Poudaril je, da so okrajne in mestne partijsike kcm-ierence z volitvami komitejev in dele-gatov za II. kongres važne in zgodo-vinske zaradi tega, ker 6 tem že izva-jamo sklepe V. kangresa KPJ. Tov sekretar je predložil dnevnj red "konference, na kar je v stroju priko-Takala desetiua pionirjev, s pdonirskim pozdravom pozdravila konferenco ter ji podarila velik šop cvetlic in resolucijo v usnjeni mapi. Eden izmed pionirjev je dejal: »V imenu vseh pionirjev ptuj-skega okraja pozdravljam okrajno par-tijsko konferenco ter ji želim uspešnega dela. Naj živi naša voditeljica KPJ in njen vodja tov. Titol« Ginjeni delegati so vstali in odhajajočo desetino po-zdravljali s ploskanjem in skandiranjem »Tito-Partija«. Terau so sJedili pozdravi in darila iaznih organizacij in ustanov, kakor so LMS, Gradis iz Strnišča, tovarna iz Str-nišča, AF2, celica Ormož, sindikat iz Maj&perka itd. Partbiro pri odseku za notranje zadeve je podaril konferenci veliko sliko padlega junaka J- Lacka. Tov. sekretar je ob tej prildki predlagal enominulni molk v počastitev spomina padlega Lacka. (Enominutni molk.) V delovno predsedstvo so bili izvo-ljeni tovariši Zagar Zoian, Brfšnik Alojz, Belšak Franc, Hedžet Zora in Kosec Franc, v verifikacijska komisijo pa Les-kovec Fraiicr-Kolaiič ^Martin- iit Babič Ančka. Sekretar Okrajne partijske komisije tov. Zagar Zoran je nato referiral o na-6tanku in razvoju Partije v ptujskem okraju ter dejal sledeče: „__ krat zavedala fašistitne nevarnosti in kako pravilno je bila vzgojena v duhu internacionalizma. V takem stanju je našo Partijo zate-kel napad nemškega fašizma. MeSčanske stranke in njihovi voditelji, ki so se v preko dvajsetih letih življenja kapita-listične Jugoslavije stalno menjavali na oblasti in diktirali Ijudstvu, so izginile. Delovni ljudje naših krajev so se v tem momentu jasneje kot kdaj koli poprej zavedali, da so se v vsej preteklosti bivše Jugoslavije menjavali na oblasti samo izkoriščevalci, stranke, politiki in farji, izkoriščevanje pa Je ostalo kot nujni steber kapitaljstične družbe. Na čelu množic, ki so pričakale napad fa-šizma, pa je ostala Partija, ki je v dol-goletnih bojih proti razrednemu sovraž-niku, ne da bi žalila svojih najboljših kadrov, dokazala predanost svojemu ljudstvu. Tovarišil Na kraju tega prvega po-glavja o razvoju in delu Partije v na-šem okraju, katerega sem vsled pomanj-kanja podatkov, samo bežno orisal, si zastavimo vprašanje: Kateri so bili po-goji razmeroma tako uspešnega vzpona naše Partije pred vojno. Partija sama, njena avtoriteta in za-upanje množic v njo je rastlo uspešno zator ker je pravilno ocenila slabosti Naše delo Nastanek, razvoj in borba Partije v ptujskem okraju Referat tov. Z. Žagarja Tovariši in tovariiice! Na drugi partijski konferenci našega okraja, ki se vrši neposredno pred II. kongresont KPS, imam nalogo, da v ime-nu okrajne partijske komisije podam politično poročilo o razvoju in utrje-vanju partijskih organizacij v našem okra-ju, ki so se skozi dolga leta nenehnih bojev proti razrednim sovražnikom ska-lile v močno avantgardo revolucionar-nih delovnih množic, borečih se za zma-go socialističnega družbenega reda. Na-loga roojega re/erata je v prvi vrsti v tem, da v kratkih obrisih pokaže vse one velike in nedvomne uspehe, katere je Partija izbojevala v raznih obdobjih njenega razvoja, da pokaže osnovne sla-bosti in pomanjkljivosti v procesu n]e-ne borbe v stari Jugoslaviji, v veliki osvobodilni vojni in v današnjih po-gojih socialistitne graditve. Na uspehih in zmagah se je jačala naia Partija in dobivala vse močnejši vpliv predvsem na delovne kmečke množice (glede na agrarni karater okraja), na napakah in slabostih pa so dobivall partijski kadri dragocene izkušnje za boljše in doslednejše sprovajanje partijske linije vživijen]e. Pravilno razumevanje razvoj-ne poti — razmeroma maloštevilne Par-tije, ki se je borila na težkem terenu borbe za dvig revolucionarne zavesti ifkoriščanih kmečkih množic, pravilno ocenjevanje njene vloge pri graditvi l|udske oblasti in socialistične rekon-strukcije kmetijstva, v specificnih po-gojih razvoja na Štajerskem in končno, pravilna analiza slabosti in včasih gro-bih napak, storjenib pri graditvi Partije same — vse to je pogoj, da bo naša partijska konferenca kot najvišji paitij-ski forum okraja pravilno usmerila naše delo in s pravilnim vodstvom mnogo-številnih mladih članov naše Partije do-sepla v bodoče močnejše uspehe. Razvoj Partije v bivši Jugoslaviji Organlzirana borba delavskega razre-da in izkoiiščanih kmečkih množic se je pričela v območju našega okraja že v zgodnjih dneh predaprilske Jugosla-vije. Z ustanovitvijo prve partijske or-ganizacije v železniških delavnicah v Ptuju leta 1928, katero je organiziral sedanji član biroja CK KPS tov. dr. Potrč Jože, so bili postavljeni prvi teme-lji partijskega dela. Partija, v zsčetku slaba in maloštevilna, je pričela kmalu dobivati močan vpliv na delavstvo ptuj- skih delavnic, gimnazijsko mladino in na brezčutno izkoriščane viničarje Ha-loz in Slov. goric. Kljub stalnim policijskim progonom so se širile vrste simpatizerjev in usta- Tov. Žagar Zorarj, sekretar oovo-izvoljenega Okrajnega komifeja in delegaf za II. kongres KPS navljale simpatizerske grupe, preko ka-terih je Partija dvignila razredno za-vest delovnih Ijudi in jih aktivizirala za borbo proti proiiljudskim režimom. De-lavsko društvo »Svoboda«, a po razpu-stu »Vzajeranost«, je postalo kmalu raoč-no opoiišče mlade partijske organizaci-je, v okviru katerega so se ilegalno, na raznih kulturnih prireditvah in sestan-kih, vzgajali poznejši partijski kadri v duhu marksizma-leninizma. Partija je or-ganizirala Rdečo pomoč, zbirala piispev-ke za preganjene borce v logorjih Mi-trovice, Glavnjače, Medžurečja in dru-god, širila partijski tisk in literaturo in s tem dobivala vedno močnejše koreni-ne v delavsko-kmečkih v/stah, a pred-vsem v vrstah ptujske mladine. 2e v letu 1929. je bila na pobudo tov. Potrča usta-novljena prva organizacija SKOJ-a na ptujski gimnaziji, kateio so sestavljali tov. Bratko, Čuček, Ivan Potrč, Ilec in drugi, ki so znalno dvignili borbenost delavske in gimnazijske mladlne. Vse do leta 1937. je bilo delo partije v Ptuju kot v ostalih krajih države več ali manj brez prave perspektive. GIo-boke spremercbe v vodstvu CK KEJ in prihod tov. Tita v CK so se takoj odra-žale v osnovnih partijskih organizacijah na terenu in preko njih v vsem gibanju deJovnega ljudstva. V Partiji je zavladal nov duh, duh neposredne borbe proti izkoriščevalcem, pioti draginji in proti vse močnejši bližajoči se fašistični ne-varnosti. Vsled pravilnega stališča po kmečkem vprašanju je Partija dobivala vse večji vpliv na naših vaseh. Organi-zirala je simpatizerske grupe v Markov-cih, Urbanu, Vuiberku, Hajdini, Polen-šaku, Vitomarcih, Trnovi vasi in prea-vsem v Halozah in tako s svojim vztraj-nim delom utrjevala čvrsto zvezo de-lavcev in kmetov v skupni borbi proti raziednim sovražnikom in vse bolj od-kiitim izpadom pripadnikov nemiikega kulturbunda. Organizatorja dela Partije na vasi, tovarlša Potrč in Lacko, sta uspešno dvignija avtoriteto Partije v društvih »Zveze kmečkih fantov in de-klet«, ki sta v mnogih krajih, predvsem v Hajdini in Vurberku predstavljali močno masovno orožje Partije pri raz-krinkavanju kulaških elementov. V letu 1933. je ta zveza delavcev in kmetov uspešno prestala svojo prvo borbeno preizkušnjo pri parlamentarnih volitvah. Lista na kaJeri je kadidiral kmet-ko-nmnist Lacko Jože je kljub vsem voliv-nim sleparijam protiljudskih oblastnikov dobila »priznanih« 1100 glasov, od kate-rih je bila večirfa iz haloških in slo-venjegoriških predelov. Partija se je v zadnjih letih pied voj-no resno pripravljala na spopad s fa-šizmom. V množicah, ki so vse jasneje videle. izdajalsko politiko režimov Sio-jadinoviča, Cvetkoviča in Mačka, je bu-dila ljubezen do Sovjetske zveze, do delavsko—kmečke države, ki je edina stala na braniku svobode in enakoprav-nosti malih narodov. Po njeiii zaslugi se je vedno bolj širil krog ljudi okoli »Društva prijateljev SZ«, ki se je vztraj-no borilo proti naraščajajoči nesramno-sti hitlerjansko usmerjenih krogov in zabtevalo uspostavitev demokratičnih svoboščin, aktivno borbo proti nem-škutarstvu in pakt s SZ. Partija in SKOJ, ki je bil ponovno organiziran v letu 1938, sta s vztrajnim delom, širje-njem partijskega tiska in z letaki, tiska-nimi v SKOJ-evski ciklostilni tehniki v kleteh mestnega muzeja, pripravljala de-lavske množice na bližajoči se napad fašizma. Dejstvo, da je Partija v Ptuju poslala pet svojih članov na bojišče španske revolucije, kjer je pričel prvi spopad naprednih sil s fašizmom, kaže zelo nazorno, kako globoko se je že ta- Tov. Grden Lovro, org. sekretar OK KPS domače buržoazije, ker je vodila princi-pielno borbo proti razbijačem zveze delavcev in kmetov, ker je s pravilnim postavljanjem kmečkega vprašanja pri-tegnila mase skrajno izkoriščanih kme-tov in viničarjev, ker je nenehno dvi-gala odpor proti prodiranju nemškega hitlerizma, ker je vzgajala svoje člane i v duhu ideje marxizma-leninizma, i'n končno, ker je imela v svojem vod-stvu takšne vodilelje kot sta bila Potrč in Lacko. Borba Partije za obnovo in izgrodnjo socializma Tovariši in tovaiišice! Osvoboditev naše dežele v letu 1945 je zatekla naš okraj razdeljen v dva samostojna okraja in sicer Ptitj in Or-mož. Vsled velikega števila malih (po teritoriju in številu, prebivalstva) in mladih narodno osvobodilnih odborov, kot prvih organov oblasti delovnega ljudstva, in vsled ogromnih nalog, ki so se postavljale pred njih, je bila ta upravno teritorialna iazdelitev takrat nujno potrebna. Toda že v jeseni leta 1945, ko je ta razdrobljenost ljudske oblasti v krajevnem in okrajnem merilu postala ovira za dobro poslovanje držav-nega aparata, a predvsera ovira za uspešen gospodarski razvoj, je iz dveh upravnih enot nastal enoten okraj Ptuj. Partijske organizacije so v letu 1945 stale pred nič manj težkimi nalogami kot ob pričetku osvobodilaega boja. Dez-organizirano gospodarstvo, demolirane tovarne in podjetja, kriza v prehrani in tisoči nepreskrbljenih izgnancev in in-ternirancev — vse to je bila dediščina, ki so ]o podedovali prvi predstavniki Ijudstva od fašističnega okupatorja. To-da Partija, ki je tako sijajno, dosledno uporabljajoč nauke marksizma-leninlzma, na svojstven načjn izvedla prvo etapo naše ljudske revolucije, ni niti za mo-ment ustavila svojih korakov. Prlčela se je druga etapa revolucije, nekrvava toda komplicirana in srditejša borba v sleherni naši vasi in mestu, borba za ntrditev revolucionarne ljudske oblasti, kot osnovnega pogoja za zmago socia-lizma, borba proti ostankom fašizma ln klerofašistične reakcije, ki je z vsemi silami hotela zatreti kolo družbenega razvoja, katero se je pod pritiskom re-volucionarnih množic delavstva, viničar-(Nadaljevanje na 2 strani) ' (Nadaljevanje s prve strani) )evf izkorištanih kmetov in Ijudske in* teligence vrtelo vse hitreje naprej. Skrat-ka, to je bilo nddsljevenje burbe proti izkoriščevalskim etementom. ki so iz-gubili oblaat in podvojili svoj odpoi do Ijudske oblasti, ki je vse močneje pre-vzemala v svoje roke tudi komandne pozicije v gospodarstvu. Iz nadaljnfega. konkretnega obravnavanja vloge naSe Partije pri gospodarskem fn polltlčnem utrjevanju našega okraja nam bo raz-vidno, da Je Pariija kljub nekaterim ne-nujnim napakam in pomanjkljivostim v svojem delu, upoštevajoč objektivne te-žave, s kalerlml se Je boiila, uspešno izvršila svojo nalogo. Kakšno je bilo delo, uspehi in sla-bosti partijskih orcjani/acij na polju no-tranje partijske učvrstilve, pri utrjeva-nju politične enotnosti ljudstva ter pri graditvi Ijudske oblasli in socialističnega gosnodarstva na vasi? Organizacijski razvoj Partije po osvoboditvi Specifični pogoji, v kateiih se je v toku osvobodilnega boja ra/.vijala ljud-ska revolucija pri nas na Štajerskem, za razliko od ostalih predelov Slovenije, a predvsem absolutno agrarni karakter okraja, so imeli tnočan vpliv na rast naše Pailije v prvlti tasih po osvobo-ditvi. Partija, že itak maloštevilna, je svoje najboljše kadre dala narodno osvobodilni vojski ia tako, vsled opor-tunlstičnega odnosa do novih sprejemov, ki se je vse do nedavnega kakor rdeca nit vlekel skozi vse partijske or-ganizacije, ostala kvantitatlvno zelo sla-ba. Ob osvoboditvi v letu 1945 je bila večina članov Partije v mestu Ptuju, do-fira večina vasi in podjetij ni imela svojcga partijskega vodstva. Kako škod-Ijive posledice je imelo pomanjkanje dela Partije na vasi predvsem v naiem okraju, kjer se vodi in se bo vodila od-ločilna boiba za zmago socializma prav v naši vasi, so pokazali zelo nazorno ze jesenski dnevi v letu 1945. Namesto mladih sil, prekaijcnih v toku osvobo-dilnega boja in v prvih dneb graditve ljudske oblasti, so prihajali v njo razni špekulanti in avantuiistični elementl, ki s Partijo in z borbo delovnih mnoiie za zgraditev boljšega družabnega reda ni-so imeli ničesar skupnega. Razuniljivo je torej, da partijske organizacije, fite-vilčno šibke, oslabljene z delora nezdra-vih elcmentov fn odtrgane od osnovnih kmečkih ranoiic, nlso mogle dovolj uspeSno povesti množice na volitve 11. novembra 1945. leta. Nepiavilna ocena politične situacije, nebudnost napram vse močnejšemu rovarenju razrednih sovražnikov in protlljudskega klera in kot nujen rezultat slabi volivnl uspehi v nekaterib vaseh okraja, kjer so mno-žice, ob pomanjkanju partijskega vod-stva brez perspektive šle na voliSče — vse to je predstavljalo težko Solo za Partijo ptujskega okraja. Po detajlnl in vsestranski analizi situacije je Partija pozimi leta 1945/46 pristopila k splošni čistki vseh oportunističnih, antiparUjskih in nezdravih elementov. S tem )e bil storjen odločilen korak k ntrditvi Par-tije, sam revolucionarni ukrep in spre-Jem novih članov pa je dvignil njen ugled In avtoriteto pri množirah ljudi, ki so se do takrat same, spontano in z dokaj slabimi uspeiii borile proti kula-žkim izkoriščevalcem. / Po čistki v decembru 1945 je Partija vidno rastla in se krepila. V stalni bor-bi za čistost Ijudskih odborov, za ja-čanje Osvobodilne fronte in za graditev socialističnega gospodarstva — o čemer bom govoril pozneje — so se kalile partlfgke organlzacije in se rarvijale v vodilna jedra naših zadrug, podjetij in Ijudskih odborov. Dejstvo je, da obstojajo pri nas v na-šem okraju vsled nenehnega zaostro-vanja razredne borbe že dolgo časa vsl pogojl za hitrejSe teritorialno in Ste-viRno širjenje naše Partije. Mase delav-cev v Strnišču in Majšpergu, po našib kmečko-obdelovalnih zadrugah in tta na&ih vaseh s svojim vsakodnevnim de-lotn dokazujejo veliko predanost Partijl, ljudski oblasti in graditvl socializma, a vendar jlh naša Partija ni znala priteg-niti v svoje vrste in jim s tem dati svo-je največje priznanje za njihovo delo. Kje Je bil vzrok te vellke poraanjkljivo-stl, malomarnega odnosa do novlh ka-drov, do ustvarjanja partijskih organi-zacij v sleherni nasi vasl kot pogo) za zgradltev socializma na vasif Centralni komitet naše Partije je po vsestranski analizi partijskega dela v našem okraju ugotovil, da nosi glavno krivdo za nepravilno sprovajanje partij-ske linije Okrajni komitet Partije. Okraj-no partijsko vodstvo ni pokazalo dovolj pažnje širjenju pailijskib organizacij, ustanavljanju novih celic in ideološkl vzgoji mladih komunistov. Jasna linija naše Partije do kulakov, do naših raz-retlnih nasprotnikov na vasi, se ni izva-jala dosledno, v interesu vaškega prole-lariata, tnalih in srednjih kmetov, tem-več se je v gotovih primerih popušča-lo nemoteno zlorabljenje krajevnih obla-sti v zaščilo kulaških interesov. Razum-ljivo je, da takšno vodstvo ni moglo vec voditi Partije in delovnih množic našega okraja napre) po revolucionarnl proti gradilvi soclallzma aa vasi, temve? ]e moralo biti izmenjano. Centralni ko-mitel KPS je v cilju izboljšanja partij-skega dela na podlagi člena 35. Stattita KPJ razpuslil Okrajni komitet in do vo-litev novega komiteta postavil svojo ko-misijo. Razpust Okrajnega komiteta je zelo ugodno vplival na partijske in nepartij ske množice okraja. IzboljSal »e je stal ni kontakt med okrajnim partijskim vod stvom in osnovnimj organizaci)ami, k! Je nujno potreben za pravilno delo ce-lice in dobro gospodarsko in polilitnc vodstvo okraja. V enem samem meseci je bilo ustanovljenih 7 celic, 11 partbl rojev, sprejetih 113 članov in 146 kandl datov in izvoljen novi okrajni odboi Fronte, ki bo pod močnim vodstvom Par tije sprovajal jasno linijo naše Partii« v raase čianstva O«vobodUne fronte. S tem in s sklepl današnje partijske kon-ference, ki bo irvolila Is svoje srede nov Okrajni komitet, so podani pogoji, za dosledneJŠe izvajanje nalog V. kon-gresa KPJ v cllju Širjenja in utrjevanja naših osnovnih paTtijskih organlzacij. Vloga Partije pri graditvi Osvobodilne fronte Tovarili! Ena od največjih nalog, kl je stala po osvoboditvi pred našo Par-tijo, Je bila: čuvanje in utrjevanje poli- ! tifne enotnosti ljudstva, ki je bila v ča-5« osvobodilne borbe tako jasno ustvar- j Jena v Osvobodilni fronti kot vseljud- j ski politifnl organizaciji. i Popreje scm navcdel, da Je OF prl nas v našem okrajn postala, vsled slabSega razvoja OF gibanja, svojina široklh de-lovnih množic šele v zadnjih dnevih i fašlstične okupaclje. No, kljub temu ]e | kaj kmahi postala borbena zvera U«d-stva, ki je v njej začtitilo močno orožje v borbi protl sovražnikom, ki so stali prikriti na naših vaseb in (akali mo-ment, ko pridobijo nazaj izgubljene »pravice«f. Ptotiljudski elementi, na felu z izredno močno klerofa^istično duhov- | Sčino, so ka) kmalu začutili nevarnost, | ki jlni preU od doslej neukih in potr- | pežljlvlh Binožlc, katere so pozabile na ' i strankarske boje in se strnjene v enot-i ni fronti pričele boriti za izgraditev pra-vicnejšega družbenega reda. Sovrainik ni mogel direklno n?.oadati naše Fronte, mobilizirati svoje zakrknje-ne hlapce v borbi proti polilični enot-nostl ljudstva, ker se je zelo t»sno za-vedal, kako globoko je zasidiana v | srcih izkoriščanih in Uačenih ljudi, ka-! terim je bila edina opora v (asu težkih ' dni fašistt&ne tiranlje In na čelu katere je stala Partija, prekaijena. v nešletih borbah protl sovrainlkom ljudstva. LJu-dje, ki so z mirno roko blagoslavljali ; belogardlstične in ustaške krvoloke za časa takozvanega »izgnanstva«, so sc z vso energijo in z vsemi v dvatlsoč letih preizkuSenimi metodarai vrgli na razbija-nje OF z Jasno zavestjo, da s tem zeda-jajo prvi udarec tudi nafti Partiji. Hi-navsko so govorili ln še govorijo, da je OF blia nu|no potrebna v fasu okupa-cije, v ča»u borbe proti faši/.mu, a da danes nl več pctrcbna n>ti koristaa. Pe^ li so hvalo zaslugam na5e Fronte v pre-teklosti, zgodovinski vlogi, katero je od-igrala In na kraju katere mora, v cilju zasiguranja »demokracije« prepustiti me- sto dragim, a na^rie politikom bivše Jugoslavije. Trda, tovartji, Je bila bo»ba naše Par-tije za o^uvanje politifne enotnosti ljudsta, r.a o^uvanje OF kot nuJTnega po-goja za uspešnc gradltev socializma. Sovražntk je po našib krajth, a predvsem po naSih vaseh, z najbolj zločinsklmi metodami zlorabljal verska čustva ljud-stva v svoje podle namene. Ml lahko smelo trdtmo, da nlkjer v Slovenijl ni bila zapažena takSna kolncentracija so-vražne propagande v cilju razbitja Fron-te kot pri nas na Štajerskem. Raznraljivo je, da je imel sovražr.ik v nekaterih krajih uspehe vsled nebudnosti nekate-rib frontnlh aktivov, vendar so ti uspe-hl btll lokalnl, trenutnega znafaja, kl so se kraalu, vsled svoje neumne pod-lage spremenlli v poraz. Kdo na naših vaseh se z nasmehom ne spotninja vseh mogočih rokov o Angležih. Amerikan-cih, križarjih, »skupnih kotlih« itd., pa-rol, ki so v svoji končni fazi zelo jasno pokazale pravo sliko reakcionarne dn-hovščine in njenih pomagafev. Partija pa je s svojim pravilnim vodstvom, s perspektivami socialistične gradltve, ki lih )e dala osnovnim masam dclovnih I Ijudi, v teh borbah protl reakcijl ojačala OF* in Jo nsposobila, da krene š« z večjim ! elanom v borbo za dvig gospodarnke in polititne zaostalosti naše vasi. Pogleimo, I kakSen je Stevilčni porast OF v našem okraju: Ob osvoboditvi v maju 1945 je Stela fronta 3480 članov, v decembrn 1945 12.610 članov vključenih v 134 odborih fronte, v decembru 1946 20.170 Clanov, v decembm 1947 24.638 članov, danes pa znaša število članstva Fronle v na-Šem okraju 25.219 članov, vključenih v 153 vaških odborih. Iz navedenlh številk se zelo |asno vl-di velik porast članstva OFr ki nas pa zdaleka še ne more zadovoljiti. Pri gra-dltvl Fronte je bilo zagreSenih niz na-i pak, nlz slabosti, kj bi }ih Partija ne smela dovollti. Ker ni bllo raogoče razbitl Fronte od zunaj, jo je sovražnik z vrlvanjem laz-rednih nasprotnikov na odgovorne polo-žaje poskušal od znotraj minlrati. Dolgo časa so v nekaterlh naših frontnih odborlh j gospodarili kulaSki elpmenti in v nja-nem imenn poizku^ali blažili razredno boibo na vasi. Jasno je, da v teh 'iraiih I Fronta n| mogla biti privlafna za mase, ki so vsled tega biie izpostavljene ne-motenemu vplivu In izkoriščanju kula-štva. Fronta« ki je po osvoboditvi kot transmisija za sprovajauje partijske li-nije pravllno in aspešno izvedla veliko šlevilo gospodaTbkih in političnih nalog, mora v bodoče imeti večjo pomof od strani partijskih orgaaizacij naSet^a okraja. PaiMjske celice in tudl vodilni komunisti okraja bodo morali pri graditvi Fronte, širjenju njenega članstva, poseb-no pa že dvigu njene ideološke ravni na linijo marksizma-ieninizma posvečati v bodoče mnogo več pažnje. N a i p r a-vijo ljudje okoli nas karkoli hočejo, vendar mi, ki v vsako-dnevni praksi, v stalnl borhi zraziednimi sovražniki oava- seh, s kamnom na kamen gra-dimo socializem, v e rn o, da nam OP, ta enotnagospodarskopo-Iitična organizacija delov-nega Ijudstva nl bila nikdar bolj potrebna kakor danes. S pravilnim izkorlščanjem in usmerjeva-ajem te masovne baze aaše Partije, z vna-šanjem jasne perspektive v njeno delo in z dosledco boibo proti vrivanjem raz-. rednih sovražnikov, bodo naie osnovne ' partijske organizaclje dosegale večje uspehe na s«mem poprižču bitke za so-cialistično rekonstTukcijo našega kmetij-skega gospodarstva. Konferenca je sprejela delovno resolucijo Na podlagi poročil, podamh na današnii parti/ski komerenci, kakor tudi na podlagi diskusije, spre/emamo delegati konierence vrsto novih nalog. kalere nuni hodo omogočile uspeinejšo gtadnjo socializma. Pred vsem tem po pozdravlfamo odločni ukrep CKKPS, ko /e na podlagi ugotovljenih grobih napak. katere jc delal bivši OkTofni parlijski komitet, istega razpustil m začasno postavil novo partijsko vodstvo. Delovna resolucifa, katero dctnes sprefemamo, ko smo izvolilj svoje novo parhjsko vodstvo in deiegale za II. kongres KPS in ta kaiere izvedbo /e garant celotna Partija našega okraja, je natrlednja: 1. Za vsesplošno uspešnejše izvajanje nalog se v 'tia/kTajšem času postavi po vseh vase/i, kjer še ni danes parli/ske celice stmpntizernke giupe, kjer pa te mnino postaviti celice takof, se iste posfavi. S tetn moramo čimpreje zagotoviti obstoj parlijske celice v sleliernj vasi okraja. Po tovarnah, podjetjih in obrntih bomo isto pospešili s poslavljanjem simpnfizerskih qnip — ozuoma celic. No-prenehoma bomo sistematično dvigali številno&t Partije, ideolosko dvigali par-Hjske in ostale kadre ter ?e neprenehoma borili za knstaliziranje vsega partii-skega članstva. Zo vzpostavitev novih simpafizersk/h grup in partijskih ce/ic so ?.a svoje okoliše odgovorne posamezne partijske celice. 2. Za ideoioški dvig partijskega članslva in samih sekretarjev osnovnih partijskih organizacij bomo do 30. I. 1949 imeli v okraju dva partijska tečaja po 21 dni, katere bodo posečah vsi sekretarji osnovnih partijskih organizacij okiaja. Nadalfe bomo vztrajno vodili ie pričeti študij po celicah tn istega iz-boljševali » stalmmj seminarji, kateri se že vrše na osmih centrih okraja. Na te seminarje bomo redno pošiljaH namestnike sekretarjev partijskih celic tako, da bodo oni v ceiicj poleg sekretarja najmočnejši ideotoški kader, kateri bodo (udi v najvcč/o pomoč samernu sekretarju in celotni celici. Kol tretji način za vztrajno ideološko dviganje vsega partijskega članstva je individualni študij, na katerega bomo polagaJi največjo painjo. Slehernt čian Partife bo prekn zime vsak dan dobil gotovi čas, da se bo sam izgrajeva} in usposabl/al za uspešnejšc voden/e vseh predstoječih gospodarskih in političnih na/og. 3. Za pomoč OF v okraju, da se ho ludi njeno članstvo stalno ideološko gradilo in da *p v najkrajšem času utrdi organizacifska plat vseh trontnih orga-nizacij, bodo parti/ske celice pokrenile vre potrebno, da $e 10()%no izpolni po-letni plan, katerega- je sprejelo sadnje zasedanje plenuma OF okTa/a. 4. Partijnke celice bodo predvsem v razdobju, ko se zdruiujeta SKOJ /n mladinska organizacija v enotno mladinsko organizacijo, istim vsestrans-ko po-magale. Mlajii člani Partije, aprejetj iz SKOJ-a v zadnjem času, bodo še v nadalje delali v mladinski organizaciji, ceiice pa kot celote jim bodo nudile vso pomoč 5. Partijsko članstvo po tovarnah in obratih se bo odločneje borilo za dvig članstva ;z vrst delavcev, in lako pomagalo utrjevati sindikalno organizacijo irt dvigati delovno disciplino. Vse bolj bo Partija delala med polproletarci, katerih je ie v tovarnah in obraiih našega okraja preteina večina, jim nudilo vse več ideoloikega znanja in postopoma, vendar v najhitrejšem času napravila iz njih joved/ie delnvce socialistične graditve. ft. Vst partijsko čfanstvo okrafa se bo dnevno borilo za nadaljnje kriatali-liranje 1/udske obhsli oziioma Kl.O-jev. V najhitTejšem razdob/u morajo biti Krajevni Ijudski odbon očisčeni vseh kulaških in špekulantskih elementov, ka-teri 90 ie danes vrinjeni v potameznih odborih J/udske oblasti in potom katerih načrtno mbotirajo razne gospodorske ukrepe in v zvezi s tem samo gradnjo socializma. Nadalje bodo partijske celice okrafa stalno pomagale Ifudski oblasti & tem, da bodc v njih konkretno sodelovalo partijsko članstvo, kakor tudi, da bodo pofom svo/ega elanstva in članstva OF lxvajale in uresničevale peiletni plan hrajevnih, ozironta okrajnega odbora oblasti. Partija ptujskega okraja se 5o boritm tudi la to, da si Krajevni ljudski odbori ustvarifo svoja gospodarstva — ekoaomije, kakor tudi, da se kmečko obdelovalne zadruge, katere v okraju te abatofajo, kvalitetno izpopolni/o in postanejo trdna baza viijega tipa xodrui-niitva. Partifa bo pospesila, da se hitreje ustanavlfafo še nove kmecko obdelo-valne zadiuge. 7. Da pa 8€ bo *ploino nttie zadružniitvo hitreje rar,vijalo in zajelo čim veije itevito nasih kulturno $e xaostalih, vendar dobro mialeiih Ijudi, se bo Partija boriia za čisčenje odborov kmeikih zadtug od vaikih mogotcev in žpekulanlov ter saboterjev to\iko časa, dokler ae bo rieherni izkoriščevatski element izrinjen ix vodstev naših kmcekih zadnig. Vsaka partijska celica se obvezuje, da na svojem podroiju nemudoma pristopi k utrditvi tamkajinjih zadrug in njihovih upravnih odborov. .. ..-, - 8. Za uresničitev vseh zgoraj cHiranih nalog pa se bc Partija potom svo/ega član&tva, Irontnih mnozicnib organizacij ;n Ijudske oblasti odločneje borila proti vsem polzkusom ostankov kapilaftstičnin elementov, ki bl še na kateri koli način skušali rušiti pridobitve naše NOB in same gradnje zocializma. Zato bomo posvetili mnogo večfo budnont za nadaljnfe krisiaHziranje in gcaditev ljudske oblasti in odborov OF, da bodo i&tt vtepovsod kos svo/im natotfam, ki jih pred njih poslavlja Partija. Se odioineje pa se bomo borili za kTistaliziranje samega članstvo Partije, kakor tudi za bitdnost v sami Partiji, tako da bomo v stanju vsestransko uresničevati svoj pTogram, sprejel na V. kongresu KPJ. Za uresničitev teh nalog se obvezujemo svojemu Centialneatu komitetu in samemu sekretarju tovarišu TITV. Detegati partijske itoafe/ence okiaja Piuj. Ptuj, 23. oktobra 1048. Izvoljen je bil Okrajni komite Zagar Zoran, Grden Iovro, Mavser Iven. Franc, Hedžet Zora, Mirtič Lojzka, Kosi Zivic Jože, Briski Loj/.e, Leskovc Fi«inc. 1'ianc, Maitinc Anton, Kolaiič Martin, Mirtič Miha, Fuks Mane, Belšak Franc. Potočnik Anton, Zidarič Franc Kovačič Zlatko, Furlan Dušan, Siirar Kandidati Okrajnega komiteja FrangeS Alojz, Kelc Vinko, KopSe Anka, že, Rebernak Franjo, Se^uga Jože, Donaj Zidarii"- .Inlka, Prelog Franc. Vrbnjak Jo- Franc, Petrovič Janez. Okrajna revizijska komisija Mirlič Lojzka, Vauda Ivan, Ilovar Ivan, Babič Antka, Šlampar Milena. in de egati za arugi kongres KP3 Bratko Ivan, Kveder Dušan. Vošnjak §ak Franc, Leskovc Franc, Hetižet Zora, Mitja, Gorštf Mirko, Zagai Zoran, Gvden Furlan Dušan. Lovro, Mavser Ivan, B. if.ki Lojze, Bel- Delo Partije na lzgradnji ljudske oblasti Tovarišil Največja pridobitev Ijnd-ske revoluclje, Izvršene v toku osvobo-diincga boja, je vsekakor naša Ijudska oblast. Pied Partijo našega okraja je stalo ob osvoboditvi vprašanje: Izgra- ' diti ln razvijali to oblast revolucionar-nega ljudstva, usposobitl Jo za dokon-čen obračun z vrženo buržoazijo in n]e- ' nimi sopotniki, prevzetl komandne pozi- ,; clje v gospodarstvu in s tem omogočiti hitrejšo graditev socializma. Partijske o;ganizacije, čeprav slabe ln malošte-vilne, so resno prlstopile k prvim vo- . litvam krajevnlh narodno osvobodilnih odborov v jeseni Ieta 1945, od katerih je bll odvisen uspeh vse prve obnovitvene ' eiape graditve našega gospodarstva in ¦ novega drzavnega aparata. Prl volltvah v krajevne odbore so bili izvoljeni po-večini ljudje, ki so na en ali drug na-čln sodelovali z narodno osvobodilnira gibanjesD. Med te ljudstvu in Osvo-bodilni fronti predane ljudi se je že ta krat vrinilo gotovo število potuhnjenih špekulantov in polititnih karieristov, ki so poizkušali izkoriščati svoj polcžaj v j osebne koristi; njih in njihove teaden-ce so partijske organizacije, nekje z manjšim uspehom, razkrinkale in odstra-nlle lz odborov oblastL Drugi, toda večji del članov prvih krajevnih odborov, pa i je vsled svoje gospodarske, razredne prlpadnosti pričel že kmalu nasprotovati ltuiji naše Partlje in gospodaiski politi- ' ki ijudske oblasti, kl je s svojlmi ukre- ' pl, v interesu velike večlne ljudstva, pri-čela rušiti ostanke kapitaiisiičnih odno- \ sov v podjetjih in na vaseh. Razumljivo | je, da tako oslabljeni ljudski odbori , niso mogli vedno z uspehom reševatl ! nalog, ki so se postavljale pred njlh. , j Partijske organizacije, kateie so bud-I no pazile na rast ljudske oblasti, so sicer | pravilno ocenile pojave razrednega so-j vražnika v nekaterih oblastnih odborih, ! niso pa vodile dovolj principielne in brezkompromisne borbe za njib odstra- | nitev. Nekateri naši komunistl, sicer , j predani Partiji in stvaii socializma, niso dovolj resno vzeli vprašanja razkrinka- ! I vanja protiljudskih elementov v odbo- ¦ , rih, ki so namerno zavirali naš razvoi, temveč so z adminlstrativnimi ukrepi hoteli nadomestiti zamujeno politično delo. Vsled tega nepravilnega in škod-, ljivega stališča |e bilo delo v mnoglh vprašanjih otežkočeno. ' Ta slabost, ta, lahko rečemo oportu-nistični odnos do čistosti ljudske obla-sti, pa je imel nujno svoje posledice v samih partijskih organi^acijah, tako okiajnega komiteta kot osnovnih cellc terena. Ker so nekateri Ijudski odbori, predvsem po Ptujskem in Dravskem po-iju vsled svojega slabega socialnega se-stava slabo izvrševali naloge, ki so se. postavljale pred njih in ker so množice, razumljivo, postajaie nezadovoljne s svojlmi izvoljetiirai organi, so partijske celice — namesto, da bi z razkrinka-vanjem očistile tn uttdile odbor — pri-čele same izvrševati tekoče gospodar-ske in oblastvene naloge. Tak način ne-pmvilnega dela, samo v merilu okraja, veija v polni meri tudi za bivži okraj-ni komitet Partije. Razumljivo je, da so s temi nepravilnimi metcdami deia ne-kateri komunisti izgubili vodstveno vlo-go pri graditvi našega gospodarstva In pcstali enostavni izvrSevalci {in §e to slabi) od zgoraj postavljenih nalog. Kampanjski karakter dela pa je one-| mogočal znotraj same partijske oiganl-zacije pravilno rast članstva, marksl-stično-leninistično izgradnjo in prav po-sebej še širjenje in jačanje Partije. Po drugib volitvah v krajevne ljud-ske <«J^ore -se }e stteactf* dtelom« **-boljšala. Socialni sestav ljudskih odborov v Halozata in Slov. goricah odgovarja današnji stopnji družbenega razvoja, medtem ko v dolinskih, kulaških krajih Ptujskega in Dravskega polja, sedijo v , odborih ljudje, ki že davno nebi smeli ! imeli ničcsar skupnega s funkcijo v od-i bom Ijudske oblasti. Razumljivo je to-! rej, da paši delavci, viničaiji, mali In i srednji kmetje našlh vaai, na katerta pleča padajo največje naloge pri iz-vrševanju petletnega plana in giaditvi socialističnega gospodarstva, večkrat na svoji koži občutijo razliko med resnično demokraticno obliko ljudske oblasti In kulaško vsebino dela. To je dejstvo, preko katerega na dajiašnji partijski konferencl ne moremo Hi. Nasa naloga, največja naloga, ki stoji pred Partijo našega okraja, je, da v teh zimskih me-secih koncentriramo vse sile na čistko in izgradnjo okrajnega iti krajevnih Ijud-skih odborov in s tem uslvarhno sode-lovanje najširših plasti delovnega ljud-stva pri graditvi soclalizma. Dvig in ureditev našega gospodarstva Tovariši in tovarlšicel Poglejmo, kakšno je bilo delo Parti]e tn preko nje ljudske oblasti na dvigu in ureditvi našega gospodarstva in živ-ljenjskega standnrda delovnib ljudi. Naša Partija je po svobodltvi z ne-zmanjšano silo nadaljevala in usmerjala tok ljudske revolvcije nanrej. Ustavitl se na pol poia, zadovoljili se samo z oblastjo delovnega Ijudstva, dočim so skoraj vsa pToi?,vodna sredstva 5e bila v rokah buržoazije, bi pomenilo pro-pasli, pomenilo skreniti z linije marksiz-ma-leninlzma, na čigar temeljih j,e bila grajena vsa naša borba. TrebaJo je do-tolči buržoazija, prevzeti komandne pozicije v gospodarstvu v svoje roke in nadalje plansko razvijati, v cilju dviga življenjskega standarda ljudstva, druž-bena proizvajalna sredstva. i Prvi ukrep, h kateremti je prJstopila ljudska oblast, je bllo ugotavijanje voj-nega dobička. Protiljudski elementi so v času, ko se je ljudstvo borilo za svojo svobodo, za svoj nacionalni obstoj, trgo-vali in s sodelovanjem okupatorja mno-žili svoje bogastvo. 36 vojnih dobičkar-jev je bllo obsojenih na 7 milljonov 445.895 din vojnega dobicka, kl ga Je Ijudska oblast uporabila za dvig svoje-ga gospodarstva. Drugl ukrcp, drugj udarec po glavi buržoazije je bila agrarna reforma. Sto-letja je naš kmet obdeloval tujo zemljo ln s svojim znaniem ustvarjal bcgastvo veJeposestnikom, bankirjem in cs:kvenl oligarhiji. Zemlja, za katero se je borfl, je imela svojo zgodovino v »stari pravdi« kmefkih puntarjev, v prevarant-ski anrarni reformi biv§e Jugoslavije, v Vestfaliii !n Ame ikl, kamor )e s svoje gr\tde moral iti služit (u\ krvih. No, l|«d-ska oblast je odvzela zetnljo izkorišfe-velcem in jo dala tistem^, ki |o obde-luje. Veleposestnikom, bankirjem, cerkvi, narocTnim izdajalcfm in dmgim je bilo odvzeto skupno 5940 ha zemlje; od tega 2807 ha obdelovalne ln 3133 ha gozdov. 1602 ha obdelovalne zemlje je bilo raztieljene med 1014 agrarnih interesen-tov in kolonistov. Državna posestva in tovarnlške ekonomije so dobile skupno 912 ha obdelovalne zemlje. Ostalo zem-Ijo upravljajo LO, na podUgi katere pa se v zadnjem času pristopa k usta-aavljanju zadružnih ckouomij. Z agrar-no reiormo je Ijudska oblast likvidirala vodilno buržoazijo na vasi, dvignila za-vest doslej izkoriščanih kmečkih mno-žic in ustvarila prve pogoje za razvoj zadružništva. Tretji ukrep in ob enem dokonfno podržavljenje vseh proizvodnih podjetij je bi!a nacionalizacija večje in pozneje še manjše Industriie. Ljudska oblast je z zaplembo lastnine narodnim lzdajal-cem in z nacionalizacijo prcizvodnih podjelij zasegla 28 večjih in manj^ih potjetij v skupni vTednosti 920 milijo-nov 897.981 dir.arjev; v teh podjetjih je bilo zaposlenih 1690 delavcev In name-ščencev. Končano je bilo izkoiiščanje človeka po Cloveku v privatnih kapita-listitaih podjetjih in proizvodna sred-stva so prlčela služiti ljudstvu. S tem je ljudska oblast dokontno likvidlrala privatro lastnino nad proizva]alnimi sredstvi v industriji in usmerila pogoje za prebod v sccialistično plansko proiz-vodnjo. PToizvodnJa je bila v rokah družbe, toda razdeljevanje pioduktov je bilo še vedno v rokah privatnih špekulantov in trgovcev, ki so z raznimi špekulativnimi mahžnacijaml onemogočali pravilno in plansko razdeljevanje blaga. Iikvidacijo privatnega sektorja v trgovfni pa ni bilo mogoče izvršiti samo z administrativnim ukrepom, temveč s temel]itimi piiprava-mi in usposabljanjem zadružnega in drzavnega sektorja trgovine. Poglejmo, kako je ljudska oblast poslopoma in brez motenj v pravilnl distribuciji blaga likvidirala privatno Imovino. (Nadaljevanje na 3. stoami) (Nadaljevanje z 2. 6trani) Leta 1945:* zadružni sektor je dobival 30«/», privatni 70*/.. Leta 1946: zadiuini sektor je doblval 40»/», prlvatni 40°/*, državni 20%. Leta 1947: zadružni sektor je dobival 35«/», državni 50»/», privatni 15%. V drugi polovicl leta 1947 ]e privatnl sektor trgovine dobival še samo 28°/» koniekcije. Leta 1948: državni sektor je dobival 67*/e, potrošniške zadruge 25*/o, indu-strijski magazini 8°/«. (Kmetijske zadruge niso štete, ker so pričele trgovati po vezanih cenah). Kot je iz gornjega razvidno, jc pri-vatna trgovina bila zadušena s porastom zadiužnega in državnega sektorja ter Je ukinitev trgovskih obrti spomladi letoš-njega leta bila samo lormalnega znacaja. Tovariši in tovarišice! Proizvodnja, odktipi in distribucija so biii s tem popolnoma v rokah držav-nega socialističnega in zadružnega sek-torja. Okrajni in kraievni ljudski odbori so jačali svoje lokalno gospodarstvo v cilju neposrednega dviga življenjskega standarda. Tako obstoja danes 10 okraj-nih in 27 krajevnih proizvodnih in usluž-nostnih podjetij s skupnim številom 629 delavcev. Okrajnl ljudski odbor je nato po te-meljitih pripravah piistopil k izdelavi petletnega plana razvoja narodnega go-spodarstva. Naš petletni plan okraja predstavlja ogromen uspeh ljudske obla-sti, ki je po nepolnih dveh letih uspela izvršiti uspešen prehod iz anarhičnega gospodarstva v fazo vsesplošnega plani-ranja, ki bo občutno dvignilo kmetijsko in industiijsko zmogljivost socialistične-ga In zadružuega sektorja v cilju hitrej-šega dviga materialne ravni ljudskih množic. Poglejmo, kaj stoji v prvem poglavju našega petletnega plana: Okraj Ptuj bo v razdobju prve go-spodarske petletke v letih 1947 do 1951 v okviru zveznega, republiškega in last-nega gospodarskega plana prvenstveno in neposredno doprinašal k dviganju življenjske ravni prebivalstva svojega okraja ter z mobilizacijo vseh ljudskih sil in z izkoriščanjem vseh lastnih su-rovinskih virov razvijal lokalno gospo-darslvo in s tem ustvarjal nadaljnje piedpogoje za dvig življenjske in kul-turne ravni ljudskih množic svojega okraja. Okraj Ptuj bo iz svojih lastnih sred-stev investira) v neproizvajalne in pro-izvajalne panoge svojega gospodarstva 91 milijonov 950.000 din; od tega v ne-proizvajalne panoge z namenom, takoj in neposredno dvigniti življenjsko in kulturno laven prebivalstva, 57.52B.000 din ali 62.57*/», v. proizvajalne panoge pa 34,422.000 din ali 37.43°/«. S požrtvo-vaTnim in nacrtnim delora bo ta okvirni ' investicijski znesek znatno povečan, najmanj pa za 9,300.000 din, kar pred-stavlja 10.1 l»/o od skupne investlcijske kvote.* Takšno, tovariši, je bilo delo ljudske oblasti pod vodslvom naše Partije pri dvigu in izgradnji našega socialistifne-ga gospodarstva. Borba Partije za socialistično rekonstrukcijo kmetijskega gospodarstva Naš okiaj ima z ozirom na glavno proizvodno panogo v svoji ogromni ve-čini kmetijski kaiakter. Vsled tega je biia tudi glavna paznja naše Partije posvečena dvigu kraelijske proizvodnje na naši vasi, kjer se bije bitka za novo, naprednejšo obliko gospodarstva, za so-cialistično rekonstrukcijo kmetijstva. Ni treba posebej poudariti, da je današnja oblika kmetijske pioizvodnje kot de-diščina kapitalistične družbe z ozirom na mogočen razvoj socialističnega go-spodarstva, zelo zaostala in nikakor ne odgovarja družbenim potrebam. Kljub prekomernemu delu večine naših kxne-tov, kmetijstvo ne daje iz sebe toliko kot bi sicer ob boljši, naprednejši orga-nizaciji, intenzivnejšem gospodarjenju in izkoriščanju strojev lahko dalo skupno-sti. Razdrobljenost kmetijskib posestev, anarhicno proizvajanje družbeno potreb-ttih, prehranbenih In industrijskih pro- izvodov, špekulacije in gospodarske sa-botaže kulaških elemenlov — vse to onemogoča uspešno planiranje in pospe-ševanje kmetijske p.oizvodnje, ki nam je danes, vsled vedno večjih potreb razvijajoče se socialistične industrije nad vse potrebna. Partija se ]e že takoj po osvoboditvi lotila vprašanja reorganizacije našega kmetijstva. Pod njenlm vodstvom so zrastJe že v letu 1945 prve zadružne organi/.acije, obnovitvene,, živinorejske, nabavno-prodajne, vinarske in drnge, ki so mobilizirale delovne Ijudi našlh vasi za člmprejšnjo obnovo in konsolidaciio našega gospodarstva, ter vnašale duh sodelovanja in kolektivnosti v življen]e in delo svojih članov, Partija je budno spremliaJa razvoj zadružništva, zaveda-joč se, da gradi teme^je novi, napred-nejšl obliki kmetijskega gospodarstva. Razvoj zadružništva Poglejmo, tovariši, kako se 1e razvi-jalo zadružništvo pri uas po osvobo-ditvi: - V letu 1945 sta bili ustanovljeni na teiitorlju našega okraja samo dve na-bavno-prodajni zadrugi (če ne računamo dveh vinarskih zadrug v Ptuju in Ormo-žu, katere so — podedovane iz bivše Jugoslavije'— slonele na popolnoma ka-pitalistični bazi). Te zadruge, bolje re-čeno zadružne centrale, so imele 11 poslovalnic na terenu s 3055 člani in so se bavile skoraj izključno s trgovino. Kljub temu, da so v svojem nadaljnjem ra/voju, širjenju in jačanju vse do re-oiganizacije, zadržale skoraj izključno trgovski karakter, so vendar odigrale ogromno vlogo pri pravilnem funkcioni-ranju prehrane prebivalstva, razmenjavi dobrin roed mestom ln vasjo in pri pre-vzgoji ljudi s staro kapitalistično misel-nosljo. Nabavno-prodajno zadružniStvo je položilo temelje nadaljujemu razvoju zadružništva. Z uspešno izvedeno decen-tralizacijo »Naproz« se je zadružttištvo dvignilo na novo razvojno stopnjo, na stopnjo orgaiuzirane borbe za dvig go-spodarske in kulturne ravni naše vasl, v okviru katere bo trgovina služila le kot sredstvo za izmenjavo in nakup kmetijstvu potrebnih artiklov. Iz dveh samostojnih »Naproz« s 3055 članl v le-tu 1945 se }e razvilo 69 kmetijskih za-drug z 11.691 člani in 56.123 družinsklmi člani, kar predstavlja veliko večino vseh prebivalcev okraja. Poleg kmetijskih zadrug je bilo v Ielu 1946 in 1947 ustanovijenih še 5 kmetij-sko obdelovalnih zadrug višjega socia-Ustičnega tipa. Te zadiuge višjega tipa, katere so ustanovili agrarni interesenti — kolonisti in samostojni kmetje —, dokazujejo s svojimi že doseženSmi aspehi, kljub ogromnlm začetnim teža-vam, s kateiimi se borijo (pomanjkanje živine, gospodarskih poslopij, stanovanj itd.) in kljub podvojeni sovražni pro-pagandi o »kolhozib«, »skupnih kotlib« itd. vso prednost skupnega, zadružnega gospodarstva. Na primer: zadruga Osoj-nik pri Ptuju je imela ob ustanovitvi 25 glav živine, danes poseduje 72 glav gcveje živine in 6 konj. Člani zadruge so v letošnjem letu pridelali 3000 kg pšenice na ha, kar je nedvomno eden največjih tovrstnih uspehov v Sloveniji. Zaslugo za ta uspeh ima v polni meri partijska organizacija zadruge, ki je tudi v organlzacijskem pogledu med najboljšimi v okraju. No, tovariši, to je seveda samo en del, samo groba razvojna plat našega zadruž-ništva. Dejstvo je, da pomeni ta razvoj ogromen uspeh za naSo Partijo, za našo OF in za naše gospodarstvo sploh. Toda naše partijske organizacije so poleg tega pri graditvi socialističnega zadružništva zagrešile niz napak in propustov, katere je treba osvetliti s pravo, resnično kriti-ko, vredno naše Partije, da bi nam jih bllo omogočeno popraviti čim preje in dosledneje v našem bodočem delu. Prvo. Partijske organizacije so posve-tile v splošnem premalo pažnje poglab-ljanju tazredne diferenciacije na vasi. Ku-laškl elementi, nerazkrinkani v masah, so še nadalje in neovlrano vršili gospo-darski pritisk tia male kmete, bajtarje in agrarne interesente ter jih v pomanjka-nju delovne sile brezobzirno izkoriščali. Razumljivo je, da se je vsled tega pasi- vizirala tudi masa srednjih kmetov, ki je v nekaterih krajjh, kot konkretno v Cirkovcih, Slovenji vasi in Lovrencu nastopala skupno s kulaki protl ljudski oblasti. Jasno je, da je vsled takega stanja bil razvoj zadružništva silno otež-kočen, množlce idelovnih kmetov pa so istovetile trdno in razredno linijo naše ParHje z oportunlstičnim delom neka-terili partiiskih organlzarij in prirodno, izgubljafe zanpanje v pravilnost naše po-ti. To je piva in največja slabost našega preteklega dela. Drugo. Nekatere naše partijske orga-nizacije «o dopustile vrivanje knlaških elementov v npravne odbore kraetijskih zadrug in s tem že v samera početku kompromitirale nov tip našega zadružni-šiva. Mislim, da ni potreba poudaijati, da je že sama pojava razrednega sovraž-nika v vrstfih upravnega odbora zadmqe demoralizirala napredne kmečke množi-ce, katere so, ob pomanjkanju politične-ga dela, nasedale kula^ki demagogijt Mesto, da bi bile zadruge, kot piodukt nadaljnjega razvojnega procesa na?e Ijudske revolHclie, močno orožje Pattije v borbi proti kulakom, je v mnogih kraUh, v obratnem smislu, zadruga po-slala orožie kulaštva za borbo proti re-volucionarnim ukrepom Ijudske obUsfi. Razumljivo je, da zadružništvo po tej po»i n\ morjlo nnpredovati. To |e, tovarlši, samo neVaj bistvenlh ?\abosti dela našth partljskib organiza-cJj na vasi. S pravHno analizo vseh usnehov in napak, ^»orienJh na polj« gra-ditve naSega zadružništva v vsaki posa-mezni partijskl orcianizaciji. s nravilnim pojmovanjem ogromne važnosti socisli-stične rekonstrukclje načega kmetijstva, borao v borloče fe z večjJinj uspehj izvr-?evall naioge, kl jih bo postavila pred na5 na?a Partija. Naša vas bo s tem in z gradnjo zadružnih domov doblla nov pomen in nove poglcie v jutr»Sn)l dan. Zadru?ni domovi bodo postall cent.er vsefia gospodarskega in kulturnega živ-lieuja naše vasi in sredlšče za realiaa-cijo ustvarjalnih zamisli naših kmetov. Kmetijske zadruge se bodo pod pravil-nim. stdlnim in budnim vodstvom naše Partiie razvile v borbene, gospodarsko politif.nft orn^ni7.aci}e, ki bodo odprav-Iiale ležke sledove preteklosti in vodile brezkompromisno borbo proti vsem va-škim mogotcem in špekulantom, ki zavi-rajo razvoj naše vasL Tovariši in tovarišicef V svojih izva-janjih sem samo v glavnih obrlsih naka-zal vso ono slavno pot, ustvarjalno delo nase Partije od foriniranja prvih naSih part. organizacij do močnega, organizi-ranega odreda, ki danes na čelu delov-nih množlc vse-ga okraja bije bitko za zmago socializma. Ko danes v priprjvah za II. kongres KPS podajamo kritifno, kot to znajo samo komunisti, obračun o svojem delu, z zavestjo in ponosom ugotavljamo, da smo v vsakodnevni, trdi in ostri borbi z razrednim sovražnikom nenehno dvigali stavbo socialistične gra-ditve. Naj pravijo klevetniki naše Parti-]e, našega v stoterih borbah preizkušenegn vodstva, kar koli hočejo, mi bomo gradili socializem s podvojenimi silami naprej po poti, ki nam jo je začrtal zgodovinski V. kongres. Z doslednim realizlranjem sklepov V. kongresa naše Partije, z ne-nehnim proučevanjem ideologije mark-sizma-leninizma in z ostro borbo proti vsem, ki zavlrajo zgodovinsko delo nale Parlije, se bomo tudi mi dostojno pri-pravili na naš II. kongres. Na} živi CK KPJ na čelu s tov. Titom! —učiteljem in organizatorjem naie slav-ne Partije! (Burno in dolgotrajno ploskanje s klici tov. Titu in Partiji ter skandiranje »Tito —Stalin«, »Tito—Partija«) 0 organizacijskem delu Partije tc releriral lo?. orden Lovro Po referatu tov. sekretarja je o orga-nizacijskem delu Partije v ptujskem okraju reieriral org. sekretar Okrajne partijcke komisije tov lovio Grden. De-jal je: Ko podajam v imenu partijske komi-sije za okraj Ptu} poročilo o organi-zacijskem delu Partlje ptujskega okraja, hočem na kratko prikazati notranje živ-ljenje naše Partije v ptujskem okraju. Nedvomno nam je V. kongres KPJ začrtal jasno pot, po kateri se razvija naša sJavna Komunistična partija. Spie-jetje Statuta in Programa Partije nam daje še večje revolucionarne polete za izgraditev naše Partije. V. kongres KPJ nam je dokaz, kako je naša Partija enotna, da je na tem j kongresu nastopala Partija. kot cden, j čeravno v času, ko je bilo njeno vod- 1 stvo in njeno delo izpostavljeno napa- j dom drugih komunisticnih partij, napa- ; dom, ki so bili po svoji neutemeljenosti doslej neznani v zgodovini delavskega gibanja. V. kongres je bil raočna manifestacija enotnosti Partije, nedvoumen odgovor vsem tistim, ki hočejo razbiti našo Par-tijo in našo državo. Kakor je naša Partija nastopala enot-do na V. kongresu, tako nastopa in bo tudi nastopala v bodoče pri vsem partij-skem delu današnjega družbenega raz-voja. Nedvomno so se tudi tukaj dokazali naši pravilni odnosi v naši partijski or-ganizaciji. Predvsem je za časa ile-galnega dela naši PaiHji v predapril-ski Jugoslaviji, kakor tudi za časa na-rodno osvobodilne borbe, uspelo pove-zali vse jugoslcvanske narode v borbo proti okupatorju za osvoboditev izpod okupatorjevega jarma. Ravno tako je v naših partijskih organizacijab sedaj po osvoboditvi, v času, ko se naša Partija bori na gospodarskem po-Iju za izgTaditev socializma v tesnih to-vaiiških medsebojnih odnosih, kateri so zgradili novega človeka, čigar čustva in zavcsl so povsem drugačna od člove-ka v kapitalističnem redu. Ta novi človek bo nesebičen, lskren, hraber in skromen. Koristiti Ijudstvu in ljudski oblasti, bo njemu najvišji zakon. Že sedaj se pojavljajo Ijudje, ki se bore za čuvanje ljudskega premože-nja, ki nastopajo proti lakomnostj, gra-bežljivosti in najrazličnejšim takim tež-njam. To so ljudje, ki pazijo na vsak gram in pajo Ijudskega premoienja, ki sraa-trajo ljudsko premoženje za svoje. Novi flovek se bori pogumno in nenstrašeno za resnico, on je neizprosen pioti vsaki laži, klevetam in podtikanju, zaradl te-ga lahko trdimo, da je nalemu vodstvu uspelo svoje člane izgraditi v nauku Marxa, Engelsa, Lenina-Slalina. Koiačno se je treba stalno zavedati, da je bila KomunSslična partija Jugoslavije edina sila, ki je bila sposobna, da dvigne vse naie narode v borbo za svobodo in ne-odvisnost naše domovine, in ki Jlm Je vlivala vero v zmago nad fišističnim! osvajalcl in domačlmi izdajalcl pod vod-stvom Partije. Ta dejstva kažejo, da je naša Partija uspe^no izvršila svojo zgodovinsko vlo-go. Dalje dokazuje to dejstvo, da stoje danes pied Partijo kot celoto in pred vsakim članom Partije posebej ogromne naloge v delu pri mobilizacijt ljudskih ranožic za politični in gospodarski dvig dežele. Partija stalno uči, da se komunlstl ne smejo prevzeti zaradi uspehov in da bo-do pri svojem nadaljnjem delu naleteli oa nove zapreke in težave, katere pa bodo obvladaii samo v borbi, na katero je treha biti stalno piipravljen in zanjo biti oborožen. To je treba imetl pred očmi, kadar govorimo o uspehih in na-Iogah, ki jih je treba izvršili prl na-daljnjem delu. V zve-d s tera Partlja upra-vifeno postavlja vsakemu svojemu članu vprašanje: kako se pripravljaš, kako se oborožuješ za predstojece borbe, ki Jlb bodo vodili naši narodi na poti v so-cializem. NaJa Partija je v svojih organizacl-jah združila veliko Stevilo ljudi. Itaven razvoja teh Ijudl je različna. Razlikuje se tako po i?obrazbi. kot po ¦/ivljenj-skih izkuSnjah, značajih itd. Partlja go funkcionaiji in navadni člani delavci, u?1arniki pri izgradnji dežele, ljudje raz-Hfnih poklicev in različnih navad. V teh različnih ljudeh z različnimi člove-Skimi lastnostmln vidimo skupine in tipične poteze značaja, kl so svojstvene komunistom in ki preko n]ih prodlrajo v široke ljudske sloje. Te poteze, ki karakteriziiajo predvsem komuniste, so v prvi vrsti zavest obvez-nosti do družbe in skupnosti, visoka Idejnost, principielnost, težnja bitl vse-le) in pri vsakem delu prvi, da na vsa-kem koraku pokalejo vzgled ljudstvu. To nam dokazujejo iz dneva v dan po na-ših tovarnah podjetjih in v kmetijstvu. Dokaz temu so naši udarnikl, racionali-zatorji, novatoiji, na kmetlh pa bord za večji hektarski donos. To so večinoma komunisti, ki se borijo za izboljšanje življenskega standarta, za izgraditev socializma v naši dežell. Te okolnosti ustvarjajo pri nas novega člo-veka, človeka, ki vrši bitko za socia-lizera. Toda proces njegovega nastaja-nja n,vj «pontan. Sicer ustvarja no-vega človeka delo, zavestni napori, po-žrtvovalnost. Ustvarja ga sara proce?. socialistične graditve. Toda ustvarja ga predvsem naša Partija kakor v gradltvi tako tudi s svojo vzgojno vlogo — vzgojnim delom. Ustvarjanje novega človeka ima glav-no vlogo naša Partija, toda ustvarjanje novega človeka ne sme zaostajati za soclalistično graditvijo naše dežele. Istočasoo ko govorimo o vzgajanju novlh ljudi, o graditvl socializma v naši deželi, moramo govorlti tudi o našl za- vestni partijski disciplini, kajti vedno nam mora bitl pred očmi, da v vsaki orgaaizaciji mora biU tudi disciplina. | Jasno nam mora biti to, da se disciplina ! razlikuje, kajti v naSi Parliji je zavedna . disciplina, naša Partija je zgrajena na detnokratičnem centralizmu, to se pravi, da so vsi naši Dartijski voditeiji izvolje- nl od najnižjega pa do najvišjega, v tem se lahko vidi naša partijska demo- kracija. Po drugi strani pa vidimo, da je , naša Partija vodena od najvišiih parlij- skih forumov pa do najnižjih, \o se pra- vi, da se mora manišina podrejati veči- ni in sklepora višjih forumov se morajo podiejati nižji forumi. I Mi lahko dane« trdimo, da je naša I zavedna partijska disciplina na zelo vi- . soki stopnji. Napačno pa bi bilo, če nc bi j pogledaii naših partiiskih celic, ki %o pa : zelo na nizki stopnji, to so predvsem j ceJlca v Majšperku, tovarna volnenih iz- j delkov. za kar odgovarjajo vsi Clani ce- lice s sekretarjem na čelu. Nujno je, da te celice prenebajo s tako metodo dela in se morajo energič-no boriti proti ozkosti v partijskih vrstah, tako, da bodo svoje člane dvig-nlli kvalitetno in kvantitetno. TovariSi, tema dvema celicama bi Iahko dndali še par celic, ki nimajo nlč boljši način de-la. Sem pa prepričan, da boste vzeli na znanje te slabe lastnosti, ki sem jih navedel in da jih boste energicno od-stranili, kjer koli bi se pojavile take na-pake. Kot dober primer pa nam Jahko služi partijska organizacija Gradisa, kjer šteje deiovni kolektiv 944 članov na dan 1. novembra 1948, od katerega števila je 32 članov Partije in 30 kandldatov ln to so predvsem sami mladi člani, kajti v letu 1947 je tam obstojala celica s 3 , člani, danes pa vidimo, kako dela vod* | stvo ln vsi ostali člani celice, tako da | so uspeli razžiriti partijsko organizadjo | na 32 članov in 30 kandidatov in imajo danes svoj partljski biro. Pil vsetn tem delu ima največ zaslug sekretar Partije tov. Zidarič. Pri posaraeznih clanih Partije se opa- ža, da še niso povsem obračunali z re- | Hgijo, da ne vidijo v tem svojega naj* hujšega razrednega sovražnlka ln da se niti proti vidnemu sovražnemu delova- nju reakcionarne duhovšfine ne nastopa odločneje itd. Gotovi komunisti ne vedo, da je nauk Marxa, Engelsa, Lenina In Stalina v ostrem nasprotju s sarao re- ligijo, kajti kdor priznava ProtiTam in Statut KPJ, ne more pod nobenim pogo- jera pri/navati religije kot glavni faktor \ zaosialecia svela. Te grobe in nedopust- i ne napake srečujemo predvsem pri ko- j munislih nizke ideološke izgradnje. Vzrok vseh slabosti našega paitijske- ga članstva, premale aktivnosti celotnih i partijskih celic, vzrok vse prepogostega oporiunizma med našim članstvom Je. da se je vse do sedaj premalo polagala i pažnja na samo ideološko izgradnjo vse- i ga partijskega rlanstva, kot mlajšlh 1 tako tudi starejših komunistov. Naše i partijske celice so sicer Studlrale Jn tudi stalno študhajo. Večina parlijsklh celic i ima svo] redni študij, to je enkrai teden- sko, na katerem se konkretizira mark- sistična in tekoča literatura. 1 Dalje je naznačil uspehe, k.i jih je dosegla Partija pri ideološkem dvigu svojega članstva. Dotaknil se je orga- nizacijskega razvoja Partije v okraju od njeniega nastanka do danes. i Ob koncu je ponovno podčrtal važ- nost polaganja pažnje širjenju in ideo- , loškemu študiju članstva, na osnovi če- sar bo 6kovano še močnejše orožje za premagovanje vseh težav. Dosedanje in bodoče delo Partije v okraju Po referatih tov. sekretarja in org. 'sekretarja Okrajne partijske komisije sta tovariša Dolinar in Kovačič disku-tirala o delu krajevnih ljudskih odbo-rov ter predvsem poudarila potrebo po pravitnem socialnem sestavu Sjudskih odborov, se pravi, nemudoma je treba skristalizirati ocisore in onemogočiti poizkiise safeotiranja kulakov v njih. Rekonstnikcija kraetijstva Clau Okrajne partdjske koraifiije tov-1 Beliak Pranc je govoril o rekonstrukci-; ji kmetijistva kot en| i-zmed najvažnej-i ših nalog v petletnem planu. Ta rekon-! str\ikcija naj bi se razvijala v smeri kmetijskega zadružništva višjega tipa, ki i predstavlja edino sredstvo za gospodar-j ski, politični in kulturni dvig trenutno iaostal«ga podeželja, precvsem Haloz. Vioga Partlje pri deln Pronte »Ljudska fronta Jugoslavije bl ne mo-gla roditi tako vellkih uspehov tako v narodno-osvobodllnl borbl kot v dobi tzgradnje socializma, če bi Je ne vodila junaška Partlja«, je dejal tov. Derginc Peter, ki se je nato dotaknil avantgar-distione vloge celic pri usmerjanju de-la frontovskih organizacij na vasi. Tov. I Berginc je" nadaljeval z besedami: »Vaiki frontni odbori morajo biti čisti, rdravi. Le pošteni in delavni frontovci so lahko v odborih, ker se bo le na ta način lahko naša Fronta imenovala Ljudska fronta«. Ob koncu je govoril o j nujnosti doslednega izvajanja diferen- ; ciaeije na vasi, o boirbi proti reaJcdo-nanni duhovščini ter stari miseltiosti. Pomoč pri tispešni izvedbi te borbe nara bo poglabljanje v študdj marksizma-leninizma. Delo Partije ˇ Sirniščn Veliki so uspehi Partije tako v to-varni kot pri Gradisu v Strnišču, ki jih je doeegla pri gradnji raznih objektov. Gradbena tn montažna dela so bila v letu 1945- težja, ker je celica štela le 3 člane, danes pa je v Stmišču Partbiro s petimi grupami, ki resuje najtežje pro-bleme v tovarni in pri Gradisu. Vse ob-veze, dane na čast I. kongresa Enotaih sinnikatov Jugoslavije, so bile izpolnje-ne. Najvažnejša naloga Partije v Str-nišču je, dvigniti in razširjati članstvo, nuditi čim večjo pomoč sindikatu, nje-govim upravnim in podružničnim odbo-rom. Tov. Zidarič je dejal: »Naša naj-večja naloga pa je, zgradlti in staviti v obrat našo veliko tovarno, ki bo ponos vseh narodov Jugoslavije«. Mladina — pomočnik Partije Tov. Furlan Dušan, sekretar SKOJ-a in delegat na IV. kongresu SKOJ-a, je v kratkih besedah podčrtal uspehe SKOJ-a in mladine, ki sta jih obe or-ganizaciji dosegli v borbi in izgradnji socializma- V. kongres KPJ in IV. kon-gres SKOJ-a sta postavila našo mladi-no pred odgovorne in velike naloge. Prva najvažnejša organizacijska naloga je končno zlitje obeh raladinskih or-ganizacij. Tov. Furlan je dejal: »Vse bodoce naloge bo mladina častno iz-polnila, ker jo vodi in uči naša močna in velika Partija«. Borba proti mračnjaštvu in laSni ideologiji Tov. Mavser Ivan, sekretar agitpropa Okrajne partijske komisije, je pod istim naslovom jn z istami besedami ponov-no podčrtal točko v resohiciji V. kon-gresa KPJ, ki govori o dosledni borba proti potvarjanju in pačenju marksi-zma-lendnizma, proti misticizmu in dru-gim škodljivim mračnjaškim pojavom. Da bomo uspešno izvedli tudi to borbo, se moramo čiin bolj oborožiti t. za-kladom progresivne znanosti, z naukom Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina. Na-dalje je prikazal sovražnika naše vasi — klerikalizem, katerega vplivi m f>stanki so vidni predvsem v Sloven-skib, goricah- Vef pomoči mladema kadra Tov. Zlvic, član Okr. partijske kami-sije, je posvetil svoje besede fikrbni pomoči mlajšim, na novo vstopivšim to-variiem v Partijo. »Od nas starejfiih članov je odvlsna njihova vzgoja. Mo-ramo fih negovati kot cvetlice v cve-tličnjaku, jih gojitl kot se gojijo mla-da, nežna bitja«, je rekel tov. Zivic, ki je mislil tu predvsem na ideoiošJto vzgojo mladih in na pomoč starejS«ga kadra. * Po diskusiji je verifikacijska komlsi-ja ugotovila udeležbo delegatov na konferenci. Od Izvoljenih 114 delegatov je bilo prisotnih 110, ki so zastopaJi vse članstvo v okraju. Nato fe prevzela de!o kandidadjska komisija, ki je sestavila kandidataio li-sto za volftve članov Okrajnega komi-teja KPS, okrajne revizij&ke komisije in delegatov za II. kangres KPS. Vo-litve so se izvršile s tajnim glasova-njem. Komisija za izdelavo resoludj je predložila konferenci pozdravnj resolu-ciji Centralnemu komiteju KPS in Cen-tralnemu komiteju KPJ ter delovno re-solucijo o tekočih nalogah Partije v ptujskem okraju. Resolucije so bile sprejete 6 ploskanjem in navdušenjem- Po nagovoru zastopnlka JA je poda) zaključno besedo tov. PotrČ, ki je govo-ril o težkem delu Partije v začetku njenega razvoja ter o prilikah, v ka-terih se je rodila prva partijska celica v okraju. »Da smo to dosegli«, je de-jal tov. Potrč, »je bila potrebna globo-ka vera v Partijo in njeno stvar. Eb sam čiovek je bil za nas velika prldo-bitev v takratnih pogojih.« Dalje je de-jal: »Veliko pomoč Partiji je nndila ta-krat mladina, predvsem gimnazijska ln delavska, ki se je udejstvovala v raz-nih akcijah«. Ob koncu je dejal: »NaSa Partija hodi po poti, ki jo je začrtal, ?o črta in jo bo črlal naš voditelj tov. Tito. Ta pot je edino pravilna za našega delovnega cloveka«. Po teh besedah je nastalo v dvorani burno ploskanje, slišali so se klicj Par-tiji, Titu in Stalinu. Delegati so se dvignili in tako pozdravljali zadnje be-sede tov. Potrča. S tem je bila konferenca zaključena, tov. sekrelar pa je preko navzočih de-legatov pozval vse partijsko članstvo ptuj&kega okraja k izvedbi nalog in sklepov te konference. Delitev blaga v Ormožu V Crmožu pričakujejo delitev blaga :.. Pa se oglasi druga med njimi: Žene vprašujejo po dnevu, ko se bo »Da, da, |e pač lepo oblečena ia prodajalo blago. znana.« »Nič ne vemo,« pravi starejši tovariš Tudi pod puJtom imajo včasih mairsi- pri Kuhariču. Nekaj mmut kasneje stavi kaj za >dobre TOance<(i ^^ M deU>v. druga lsto vprašanje. Nase zene pa se . o marsičem glasno pogovore pred pro- ne^a cloveka ne- dajalno Želimo, da bi se to več ne dogajal<\, »Si slišala?« pravi ena, »razpravljajo ker ne ustreza prilikam, v katerih živi tudi o tem, zakaj lahko eni zvedo o dne- novi člavek. P. O. vu prodaje, drugi pa ne.« Delegati so poslali resoluciji CK KPJ in CK KPS Delegati partijske konference okraja Ptuj, kjer smo izvolili svojo novo okraj-no partijsko vodstvo in delegate za II. kongres KPS ter konkretizirali Program KPJ na našo okrajno problematiko, si na tej osnovi zadali vrsto novih nalog, pošiljamo s te konfeience CK KPJ naj-prisrčnejše pozdrave. Ko pa sprejemamo nove naloge, pred-vsem pri nadaljnjem kristaliziranju sa-mega partijskega članstva, njih ideolo-škega dviga, graditve socializma na naših vaseh ter za odpravljanje raznih napak, se zavedamo, da moramo z vso to veliko gradnjo v najkrajšem času doseči to, da bo ves svet vedel in videl, da v Ju-goslaviji vsepovsod resnično gradimo socializem, da se z istim dejanskim ustvarjanjera borimo proti vsem današ-njim organizatorjem nove vojne, in da Ko delegati partijske konference ptuj-skega okraja polagamo svoj obračun do-sedanjega dela, in sprejemamo nove na-loge, konkretizirane iz celotnega progra-ma KPJ na naš teren, nadalje, ko volimo svoje novo partijsko vodstvo in dejegate za drugi kongres KPS, pošiljamo iz tega mesta svojemu Centralnemu komitetu KPS borbene pozdrave. Zavedajoč se nalog, katere stoje pred Parlijo našega okraja, za nadaljnjo gra-ditev socializma, se obvezujemo svojemu partijskemu vodstvu CK KPS in njenemu sekretarju tov. Mihi Marinku, da bomo naloge, katere sprejemamo danes in ka-tere pred nas postavlja naša herojska ponovno odgovorimo vsem klevetnikom naše Partije in naše države, da obotožen s teorijo Marxizma-Leninizma dejansko ustvarjamo močno domovino socializma, novo Titovo Jugoslavijo. Ker se vsega tega zavedamo, bo tudi z današnjo konierenco napravljena veli-ka prelomnica v celotnem partijskem življenju ptujskega okraja. Obvezujemo se, vrhovnemu vodstvu CK KPJ ip na-šemu generalnemu sekretarju tov. Titu, da bomo naloge, zadane na današnji konferenci uresničevali kot vredni člani naše slavne, herojske Komunistične Par-tije. Naj živi KPJ in njen voditelj tov. Tito! V Ptuju, 23. X. 1948. Delegati partijske konference okraja Ptuj • Komunistična partija, izvrševali kot zve-sti člani Partije, kot vredni ustvarjalci nauka Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina. Današnja konferenca bo po zaslugah V. kongresa KPJ za vse nas prelomnica v nadaljnjem delu in mi vsi smo danes garant za odpravo vseh tistih napak, katere so ovlrale — vsemu našemu de-Iovnemu ljudstvu pospesitev gradnje so-cializma. Naj živi KPS in njen sekretar tov. Miha Marinko! V Ptuju, 23. X. 1948. Delegati partijske konference okraja Ptuj Požrtvovalnost treh partijcev Pred kratkim je v Ločiču v Slov. go-ricah izbruhnil velik požar, kjer je bilo poleg drugih gospodarskih poslopij v ognju tudi državno pitališče prašičev. Velikanski plamen je takoj opozoril pre-bivalce bližnje okolice na nesreco, da bi pritekli in reševali. kar bi se rešiti dalo. Edino prebivalci Ločiča samega, v veliki večini kulaki, se ne zavedajo, da je vsaka škoda, povzročena na imetju privatnega, zadružnega ali državnega sektorja, hidi naša skupna škoda. Svoj nepravilen odnos do skupnosti so po-novno dokazali tudi tokrat. Namesto da bi pomagali pri reševanju, so stali kri- žem rok in gledali v unrčujoč plamen. Vse svinje državnega pitališča bi pogi-nile v plamenih, da niso v zadnjem tre-notku, ko je gorelo že tramovje, prihi-teli iz Desternika trije člani Partije, to-variši Marinič Janko, Rebernak V 1 a d o in Horvat Jožef, in jiii rešili. A niti tedaj se jitn ni zdelo po-trebno, zbeganih prasičev spraviti na varno, tako da so ti trije tovariši morali opraviti vse delo sami. Takšen odnos do skupnosti je vreden vse kritike, je izraz netovarištva i.n egoizma, skratka gospodarska sabotaža, ki je po zakonu kazniva. S. I. Bodimo budni pri odmeri dohodnine Prva faza dela po tem vprašanju pri-pada krajevnim davčmm komisijam. Iste so bile inštruirane na sektorskih sestan-kih tako na političnem, kot v strokovnem pogledu. Kljub trudu, pozneje pri samem delu članov okrajne davčne komisije ter uslužbencev našega poverjeništva, mnogo krajevnih davčnih komisij ni hotelo raz-umeti pomena odmere. Če bi se vse ko-misije zavedale pravilnosti odmere, bi se izvedla pravilna diferenciacija, ki bi privedla do tega, da ne bi mali kmet plačeval davka za velikega kmeta, kot se je dogajalo v prejšnjih letih. Ali na zalost smc ugotovili, da večina krajev-nih davčnih komisij nj pravilno pristo-pila k delu. Imamo na primer slučaj, da je krajevna davčna komisija ugotovila hektarski donos pri malem kmetu z 2 ha površine zemlje 1400 kg žita na hektar. Pri velikem kmetu z 20 ha površine zem-Ije v istem KLO-ju samo 1100 kg žita. Ista razlika se je pokazala med istima kmetoma v hektarskem donosu krompir-ja. Takšen konkreten slučaj dokazuje, da se tudi pri letošnji odmeri krajevne davčne komisije ne zavedajo svoje dolž-nosti, in prav iste komisije bodo pri-vedle malega kmeta do tega, da bo zo-pet. plačeval davek za velikega kmeta. To so napake, ki se pojavljajo zaradi tega, ker še vedno vpliva kulak na ma-lega kmeta, to pa prav zaradi tega, ker se mali kmet ne more otresti gospodar-ienja velikega kmeta nad seboj. Mali kmet še vedno izraža bojazen, da, če ne , bo vsestransko podložen velikemu, ne '¦ bo imel zorane tisto pest zerolje, ki jo ima. Pravilna diferenciacija odmere bo ta vpliv kulaka nad malim kmetom od- stranila, kar bo posledica likvidaciije iz-koriščanja človeka po človeku, česar ne more biti v novem družbenem redu — socializem. Ta pravilen pristop k admeri dohodnine bo pripravil velikega kmeta do tega, da bo plačal davek od stvarnih dohodkov, ki jih ima, malemu kmetu pa omogočil njegov dvig. Zato pa apeliram na bajtarje, delavce, male kmete ter vse poštene ljudi, da se otresejo bojazni — vpliva velikega kme-ta, špekulanta in drugih izkoriščevalcev ter s tem prispevajo še en korak naprej po poti socializma, ka'.eri je kot garant boljšega življenja pod vodstvom KP. D. F. KRATKE VESTI Sadni odsek KZ v Vitomarcih je dobil izdelan plan, po katerem bi naj odkupil 22 vagonov jabolk (za izvoz 16, za do-mačo potrošnjo pa 6 vagonov). Do sedaj so odkupiJi 145.944 kg jabolk. Poleg tega je še v s-kladišču cca. 10.000 kg bobovca. Največjo količino in najboljšo kvaliteto so pripeljali kmetje iz Drbetinc, Smo-linc in Rjavc. V začetku septembra je bila v Slavščini formirana prevTiemalmca za sadje, ki je do sedaj odkupila okoli 45.000 kg jabolk. Zaradi deževnih dni so v obeh prevze-malnicah nastale težave, predvsem v pre-vozu. Razen tega pa kmetje ne sortirajo za odkup določenih jabolk, kar moti plansko delo ter povzroča nepotrebne stroške. Fronta formira svoje brigade Pri izvajanju petletaega plana je po-stalo najbolj pereče vprašanje, vprašanje deJovne sile. Vzrok neizpolnjevanja pla-na v nekaterih vejah našega gospodar-slva ni pomanjkanje materiala, teinveč pomanjkanje delovne sile. Pri kapitalni izgradnji naše države leži ogromno pripravljenega materiala za do-končno dograditev važnih objektov težke industrije. Ta material moramo uporabiti in čimprej dokončati tovarne, stanovanj-ske bloke in druge objekte, ki so v planu. V ta namen se sestavljajo posebne de~ lovne brigade v okviru Osvobodilne fronte. Brigade bodo delale na tistih gra-diliščih, ki so zaostale s planom zaradi pomanjkanja delovne sile. Za svoje delo v brigadi bo vsak brigadir dobil plačo. V te brigade se lahko vključijo strokov- njaki in vsi za delo sposobni ljudje ka-kor tudi mladincd nad 16 let. Brigade bodo delale eden ali dva meseca stalno. V našem okraju se ustanavlja prva frontovska brigada, ki bo no&ila ime Jo-žeta Lacka in ki bo delala na gradiliiču v Strnišču. Naša brigada bo štela 250 brigadirjev in bo začela z delom 10. novembra. Sta-novanje m hrana je za našo brigado že pre&krbljena. Sestavljen je že štab bri-gade, o tera so tudi obveščeni vsi vaški frontni odbon, ki morajo zbirati prijave od svojih članov. Dalžnost vsakega posameznega člana OF, ki ni popolnoma zaposlen, je. da se prijavj v brigado ter se s tem popolnoma zaposli ter tako aktivno sodeluje v borbi za izgradnjo in dosego našega plana. Plan odkupa krompirja v Vitomarcih (in Slavšini) je izjpolnjen ^a 121%. Od 61.971 kg so v obeh krajih že odkupili 80.516 kg. Tipičen primer izmikanja ured-bi odkupa je pokazala kulakinja Suhač Verona iz Vitomarc, ki je od obvezne količine (2102 kg) oddala le 439 kg krom-pirja, poleg tega pa je ta pripeljan kfompir bil izredno slabe kvalitete. Ista kulakinja tudi ni zadostila obvezne od-daje žitaric za letošnje leto. — Pri kon-trahaži krompirja so sodelovali le neka-teri člani KLO in upravnega odbora KZ, dočim so se uslužbenci zadruge kolek-tivno udeležili te akcije. Pri odkupu krompirja so delali sarao usluibenci, med katerimi vsekakor zasluži pohvalo po-slovodja tov. Pernat Ivan. Uspehi K D-a ,,Jože Lacko" Sindikalne organizacije ptujskega okra-ja so si zadale mnoge obveze v pred-kongresnem tekmovanju za I. kongres ESJ. Posebna pažnja pa je bila posve-čena kulturno-prošvetnemu delu. Sindikalno kulturno-umetniško društvo »Jože Lacko« se je pripravljalo za svojo prvo revijo, katera je bila dne 26. t. m. Nastopal je gledališki, pevski m godbeni odsek. Spored je bil v celoti dober. Od reci-tatorjev se je izkazal tov. Vičar Franc, ki je recitiral tri pesmi, od katerih je bila najboljša Kajuhova Slovenska pe- Pevski zbor je zapel pet pesmi in po-kazal svojo visoko kvaliteto in kultuT-nost. Godba ni imela zaželjeneqa us,peba vsled premočne diinaraike. Več pozor-nosti bo treba posvetiti strokovnemu pouku. Največji iispeh je žela drama Belocer-kovskega: »Življenje kliče«. Delo je bilo res doživeto in igrano povsem naravno. Izredfio ^sta izgovorjava, dobra pove-zanost m pcrznavanje do podrobnosti vsake osebe, je omogočilo doseči visoko idejnost samega dela. Opazile &o se male ; napake od strani posamernih igralcev, | katere pa so voljm do nastopa na reviji v Mariboru popravili. Revija je pokazala, da je dnižtvo pra-vMno izbralo prograra. Iz tega je raz-vidno, da se rnnopo painje posveča vzgo>no-politični plati. Da bi se doseali res zaželjeni rnspehi, pa je potrebno, da se članj druslva ideo!o5ko izaradijo, da v kulturno-umetničkn življenje vnesejo duh marksizma-leninizma. Kaj je z našo poslovalnico Krajevni ljudski odbor v Žetalah je dne 5. avgusta t. 1. napravil prošnjo za uistanovitev poslovalnice Okrajnega ma-gazina v Žeialah, ki jo je nas'.ovil na Okrajni Izvršni odbor. V kraju je 800 potrošnikov garantirane preskrbe. Dne 17. avgusta je Okrajni IO na &voji redtii seji sklenil, da se v žetalah uslanovi poslovalnica. Podrobneje glede lokala iti personala pa bo baje uredila uprava Okrajnega magazina. Na to so potrošniki potrpeiljivo čakaii če7 rae&ec dni. KLO je poslal urgenco 7. opombo, da &e celo v neposredni bli-ži-ni Ptuja ustanavljajo poslovalnice, le za Žetale se nihče ne zmeni, dasiravno so za to vsi pogoji. 25. oktobra se je v prsarni KLO oglasil sam upravnik Okrajnega magazina ter naročil, da KLO naroči zidarja, ki bi ure-dil lokal, in sicer naj isti zidar pride 28. oktobra k avtobusni postaji, kjer ga bo čakal nekdo od Okrajnega magazina. KLO je naročil zvdarja, lci ie v slabera vremenu prišel 6 km daleč. Od Okrajne-ga magazina ni bilo nikogar. Zaman sta tega »nekdo« čakala zidar in komisija KLO-ja do šeste ure zvečer. Taka je torej zadeva z otvoritvijo po-slovalnice v Žetalah, na katero nestrpno čaka 800 potrošnikov. Termini za to so bili ze pastavljen.i, »terminašev« pa ni od nikoder. F. F. Fizkultura ObCnl zbor Okrajnefio TO V nedeljo, dne 31. oktobra je imei okrajnt fizkulturni odbor Ptuj svoj redni abčni zlx>r, na katerem se je pretormiral po sklepih II. kongresa FISAJ-a v okraj-ni teiovadni odbor. Na občnem zboru so bili prisotni delegati telovadnih društev iz Ptuja, Ormoža, Središča, Strnišča, Mar-kovcev, Majšperka, manjkali pa so dele-gati TD Podiehnika in Leskovca. Telo-vadno zvezo Slovenije je zastapal glavm sekretar FZS tov. Jurančič Vlado, okrajni komitet pa tov. sekretar Žagar in tov. Mauser, JA tov. vodmk Pelajič, gimna-zijo tov. Zega V uvodnem referatu je podal sekietar OFO tov. Rau pregled dela v preteklem letu. Iz poročila je bilo razvidno, da je v preteklem letu okrajm odbor uspel postaviti fizkulturo v ptuj-skem okraju na zdrave temelJG, ki so garancija za še večji razmah in omaso-vitev v bodočnosti. Nakazal je vse te-žave, ki jih je moral odbor v svojem delu premagati, da je v svoji nalogi uspel. V tcku reorganizacije je OFO preobra-zil že vsa stara fizkulturna društva in aktive v telovadna društva in športno društvo »Drava« v Ptuju. Formiran je okrajni instruktorski zbor, s^stavljen iz najaktivnejših in najsposobnejšlh mla-dincev in mladink, ki so prevzeli nalogo, vsak na svojem sektorju ptujskega okra-ja, ustanoviti nova telovadna društva in tako v našo telovadno organizacijo vključiti široke množice delovnega ljud-stva na podeželju. Tov. sekretar je po-dal smernice za delo v telovadni orga-nizadji tiuJi v ideoioško-političnem po-gledu, saj je tudi na tem sektorju njej nameniena na vasi pionirška haloga. Tov. Zeqa ie podal poročilo o tekmova-nju za fiakulturni znak, ki je potekalo v pretekl&m letti še dokai zadovoljivo, tov. Krajc pa podal poročilo o finanč-nem :n cfospodarskem poslovanju in sta-nju OFO-a. 17. ryoročila strokovnega se-kretarja tov Vaupotiča je bilo razvidno strokovno delo kakor okrajneaa odbora, tako tudi d&'o posameznih društev. V okrajnem merihi se je vršilo večje šte-vilo prireditev, od katerih ie v&ekakor naiznačameiši okraini telovadni nastoo, ki je bil eden najuspelejših v Sloveniji. Svoifi nastope sta tudi imeH društvi v Sredižču vn Markovcih. Naiagiineiie društvo v pretekli seroni ie bilo telo-vadno drvištvo v Markovcih. ki ie do-seglo največ uSDehov in Iabko shiži za vzaled vsem ostalim društvorn v okra;u. Izvoljen je bil okrajni telovadni od-bor s predsedniicom tov. Kovačičera Zla-tom i« tov. Vnukom, Strelcem, Rauom, Letičem, Vaupotičem, Zegom, Kovačevo, Petrovičevo, Rebernakom in drugimi. Novi odbor bo moral v bodočem delov-nem letu izvesti sklepe, ki jvh je sprejel občni zbor, t. j. predvsem plan gradenj \n okrajni koledar prireditev. V planu gradenj za prihodnje leto je med drugim izgraditev kDpališča v Ptuju ter uredi-tev igrišč in lahkoatlets.kih stez ter igrišč za odbojko pri vseh telovadnih društvih. Izvedeni bodo vaditeljski te-čaji za vodniike in vodnice. V okrajni koledar so sprejsti obvezni letni nastopi vseh društev, okrajni zlet, okrajnl pio-nirski zlet in okrajna tekmovanja v raz-nih panogah. Občni zbor je izrekel pobvalo za delo v preteklem letu telovadnemu društvu v Markovcih ter onim poedincem iz po-sameznih društev, ki so pokazali v svo-jem delu največ volje in uspeha. V zaključni debati je govoril delegat TZS tov. Jurančič, ki je podal osnovne smernice dela telovadne organizacijo pri njenem razvoju predvs&m na pode-želju ter želel novemu odboru pri dela obilo uspeha. Nogomef V okrožnem prvenstvu je nogonaetno moštvo SD »Drave« gostovalo v nedeljo 24. oktobra v Mariboru, kjer bi moralo igrati prvenstveno tekmo proti FD Ra-čam. Ker Rače niso prišle na igrišče, je »Drava« zmagala 3:0 p. f. Pionirji SD »Drave« so premagali pionirje iz Rač v prvenstvenj tekmi 4:0. Istega dne je drugo moštvo SD »Dra-ve« igralo v Ptuju proti moštvu vazdu-hoplovcev in izgubilo z rezultatom 5:3. Nogometno društvo SD »Miličnifka« je gostovalo v Begunjah in zmagalo proti tamkajšnjim miličnikom tesno 1:0. V nedeljo, 31. oktobra se je vršila v Ptuju prvenstvena nagometna tekma med SD »Dravo« in SD »Kovinarjem« iz Ma-ribora. Na razmočenem terenu so poka-zali Ptujčani tehnično in taktično boljšo igro ter zmagali 7 rezultatom 5:0. S to zmago je SD »Drava« postala eden glav-nih kandidatov za naslov okrožnega prvaka; odločitev bo prinesla tekma z TD Studenct v ^taftboru. V predtekmi *sta se srečaU pionvrski moštvi obeh društev v prvenstveni tek-mi. Po živi igri je ostal rezultat neod-ločen 2:2. SD »Miličnik« je igral revanžno tekmo proti »Miličniku« iz Begvinj in zmagal po boljši igri v obeh polčasih 4:1. ' Otibojlta Ptujska gimnazija je priredila v nede-Ijo 24. oktobra spominski turnir Štefana Belčiča za prehodni pokal okrajnega fiz-kulturnega odbora. Turnir je hnel namen počastiti spomin nedavno umrlega vzo# nega fizkulturnika in borca-partizana Štefana Belčiča-Belo, našega ožjega ro-jaka. Turnirja so se udeležile vrste JA Ptuj, TD Središče, SD »Drave« ter tri moitva ptujske gimnazije. Kljub organizacijskim pomanjkljivostim je turnir potekal v redu in še dokaj bitro. Moštva so igrala vsako z vsakim na dva seta. Vrsta TD »Središča« je pokazala daleko najboljšo igro in na turnirju sploh ni imela res-nega nasprotnika. Za drugo mesto se je vodila huda borba med SD »Dravo* in garnizonom Ptuj, ki se je končala z zmago »Drave« 2:1. Ostale vrste so po-kazale podpovprečno igro. Turnir je po-kazal, da se adbo^ka v našem okraiu lepo razvija in bi želeli še več sličnih prireditev. H tednu čiščenja sadnega drevja Ing. Zorec Egon O enaženiu sadnega drevja 6e je že često pisalo in mnogo priporočalo, naj «e to neobhodno in prepotrebno delo opravi že v jeseni. Čim odpade listje, moramo začeti z delora ter ga nadalju-jemo dokler dopušča vreme. Cisto 6tro-kovno rečeno ima jesensko obrezovanje pred zgodnjim ali celo poznim spomla-danskim obrezovanjem veliko prednoet. Drevje na splošno vzeto preneee v jeseni boljši rez, kakor pozno spomiadi. Tudi bolj v živo zadenemo razne škodljivce in bolezni. kot pri spomladanskem či-ščenju. V vsakem oziru pa bo tako drevje pravočasno pripravljeno za škropljenje, kar je od velike važnosti, saj lahko po-tera škropimo, kadarkoli dopušča vreme. Kljub že neštetim navodilom ter priporo-(iloTn pa začno naši sadjarji s čiščenjem šele proti spomladi, a ker jih tedaj pre-ganja drugo delo, ni časa, hite in izvrše to važno opravilo zelo površno V pre-tekli spomladi je bilo zaradi neugodnega vremena in zakasnelega čiščenja tudi škropljenje ovirano. Opravilo se je del-no in še to v mnogih krajih hitro in površno. Ministrstvo za kmetijstvo je že v letu 1946 izdalo uredbo o snaženju eadnega drevja. Večina KLO-ev 6e za to uredbo ni doslej dosti zmenila, izvr-šeno čiščenje sadnega drevja je bilo v obče zelo pičlo in površno. Moram pa zopet potrditi, da so se nekateri KLO-i za-dovoljivo potrudili, v splošnera pa 6e odredba ni dovoljno upoštevala. Da je temu tako, nam kažejo naši sadovnjaki. Povsod opažamo še polno 6tarega in i propadajočega drevja, razčesnjenih in j polomljenih suhih in trdih vej, gošče raznih poganjkov, debla in veje pa za-rasla 6 starim lubom, mahovi in lišaji. Letošnja jesen mora biti temu kraj. Sporazumno z ministrstvom za kmetij-stvo, upravo za zaščito rastlm, bodo v letošnji jeseni izvršili oskrbovanje sa-dovnjakov, obrezovanje, snaženje m gnojenje po predpisih uredbe sadjarsko-vrtnarski odseki pri KZ 6 sodelovanjera KLO—jev. Delo se roora izvesti vsepo-V6od, zato se bodo na področju kmetij-6kih zadrug ustanovile čistilne brigade za poedine vasi ali raanjše okoliše. Te brigade naj vodijo, dokler ni 6adjarskih poraočnikov, napredni in izkušeni sad-jarji. V brigadah bo 6odelovala zlasti Ijudska mladina, ki bo pod primernim vodstvora lahko izdatno pripomogla k snaženju drevja. Cistilne brigade, ki so obvezne za vse kraje, bodo lahko začele snažiti in obrezovati takoj, kakor hitro bo odpadlo listje, in bodo z delom nada-ljevale, dokler ne bo osnaženo vse dre-vje določenega področja. Poeebne komi- sije pa bodo zaznamovale tista dreve6a, katera je treba brezpogojno odstraaiti. Če tega ne bo napravil lastnik, — mu bo brigada — zlasti pa velja to za okužene (San Jose) predele. Razume pa se, da 6e bo, zaradi varnosti pred ok-užbo zdravih krajev in pa za dosego večjega in boljšega pridelka izvršilo škropljenje sadnega drevja tudi v ne-okuženih predelih. Na kratko še k pripravam sadovnja-kov za škropljenje: 1. čiščenje sadttega drevja: Sadno dre-vo je treba 6trokovno pravilno in temeljito očietiti. Neočiščeno in po-manjkljivo obrezano sadno drevje je najugodnejše za razmnoževanje in širjenje amer. kaparja. 2. Pomlajevanje sadnega drevja: Ta akt se vrši že v vseh naprednih eadiar-skih deželah tudi tam, kjer ni amer. kaparja. Vsak umen sadjar si bo po-stavil za obvezno pravilo, pomladilev eadnega drevja posebno v negovanih, redno qnojenih in oskrbovanih sadov-njakih, verior, da priteka v pomlajeno krono več hranilnih 6novi, ki pospe-šujejo rast novib poganjkov. 3. Precepljenje sadnega drevja: Tu je mišljeno precepljenje sadnega drevja. ki ne daje zaželjenega sadu. Pri na« je preveč jesenskih sort, za katere ni kupca, posebno inozemskega, ker je na trgu dovolj drugega sadja. Ino-zetnski trg zahteva predvsem dobro zimsko sadje, ki ga ne bo nikoli pre-več. Čiščenje, pomlajevanje in precep-ljenje sadnega drevja je torej prva in največja naloga pri obnovi našega sad.jarstva. 4. Izsekanje bolnega, okuženega sadnega drevja v okuženih in po amer. ka-parju ogroženih predelih mora postati obvezno pravilo. Dosedanje izkušnje so pokazale, da se je to delo redko kje temeljito izvaja-lo. Drevje se je sicer že posekalo, ali tako, ki- je bilo že docela suho. Oku-ženo drevo, ki se radi amer. kaparja suši, je najnevarnejše leglo movSh okužb, ki se zahrbt.no in počasi širijo na še zdravo drevje. Močno okužene-ga drevja ne kaže škropiti, temveč naj se brezpogojno izseka in sežge. 5. Preosnova našega sadjarstva od eks-tenzivnega v intenzivno. Ta preosno-va bo povzdignila kvalitetno sadno produkcijo. To bo prava obnova na-šega 6adjarstva. Ameriški kapar bo pri tem delu nehote na^ zaveznik, ko vidimo, da je naše sadjarstvo danes mnogo drugačno, kot je bilo pred sto leti. Ugodne talne in podnebne prili-ke so našhn rastlinam zagotovile ob-stanek in razvoj kot menda nikjer na svetu. Sadno drevje je rodilo če že ne vsako leto, pa vsaj vsako tretje ali četrto in naši sadjarji 6O se s tem zadovoljili. Končno je bilo sadno drevo edina kultura, ki je dajala pri-delek brez znoja in truda. Čim se je pojavil amer. kapar, je bilo temu ko-nec. Domači Ug kakor tudi inozemski trg zahtevata zdravo sadje. Tega ne bomo dosegli prej, dokler se ne bomo potrudili naše odelužene sadovnjake nadomestiti z novimi. Ce se bomo te naloge pravilno lotili, ne bo šlo to težko, prav sigurno ne težje, kof je šla obnova vinogradov, ko jih je začela uničevati trtna uš. Nujno pa bo pri izvršitvi te naloge potrebno cenenih in po eadnera izboru določenih in standardiziranih sadik, ki jih bodo nu-dile našim sadjarjem naše drevesnice. Ja6no bo tudi, da bo zatiranje zajedav-cev v takšnih nasadih lahkota, kar nam kažejo krasni izgledi inozemskih napred-nih sadjarjev, — ali pa plantažni nasadi, sadjarsko-prod\iktivne zadruge »Osojnik« v Štukih pri Ptuju, ki je prav 6ignmo zibelka našega delovnega sadjarstva (sklenjeno plantažni nasadi nizkih sad-nih oblik). Nevarnost zajca bo le tako dolgo držala, dokler takih nasadov ne bomo imeli. Ko bo pa Ijudska oblast videla, da rastejo novi nasadi, bo tudi zajcem odklenkalo. Zato: od dobre in pravočaeno izvedene organizacije čistilnih in škropilnih bri-gad zavisi uspeh čistilne in škropilne akcije na področju kmetijskih zadrug. Če bodo vsi odseki pri KZ in vsi krajevni LO izvršili predvideno organi-zacijo, bodo naši sadovnjaki uglednejši in donosnejši, izpolnjen pa bo tudi cilj petletnega načrta v 6adjarstvti.