Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka i DU Št. 38. Leto XIX. - Kranj, 21. septembra 1935. Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg štev. I. Telefon št. 73. »Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejeme uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefranki-ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za „Gorenjcatt'. celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, pos. št. 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Kranjska občina propadla pred državnim svetom v Belgradu \ izvajanju svoje velikopotezne davčne politike je začela — kakor smo večkrat omenjali—krtin jsk občina lansko ieto koncem avgusta naenkrat brez kake pravne podlage pobirati davščino na blagovni promet ali uvoznino tudi na pridelke okoliških knieiov. Mi smo takoj v mnogih člankih začeli ljudstvo poučevati, tla je vsako pobiranje te davščine nezakonito, da nima kranjska občina nobene pravice več pobirati je. iii da je zato tudi ni treba plačevati. Pa je prišla kranjska občina z uradnimi popravki in nas na podlagi tiskovnega zakona primorala, da smo priobčili njene popravke, češ tla ni res. da nima občina pravice več pobirati davščino na blagovni promet, pač pa da je res, da ima tako pravico. Mi smo v ponovnih člankih temeljito razložili in poučili ljudstvo, da vkljub takemu popravku kranjske občina nima nobene pravice do pobiranja te davščine, ker je v jasnem nasprotju z zakonom. Kranjski meščani, ki so se zoper to davščino sicer zelo pritoževali, pa so, kakor smo culi. le bolj verjeli tem uradnim popravkom in rajši davščino potrpežljivo naprej plačevali, kakor da bi se ji v bran postavili. Okoliški kmet je pa napravil drugače. Čim se je prepričal po naših člankih, katerim je opravičeno popolnoma verjel, da kranjska občina neopravičeno pobira davščino na blagovni promet, se je temu seveda z zakonitimi sredstvi postavil odločno v bran. laka postavna sredstva so najprvo pritožba na občinski zastop in potem na sresko načelstvo. Tako je storilci tudi mlekarska zadruga iz Naklega. ko je kranjska občina po svojih organih zahtevala in tudi pobrala uvoznino za v Kranj pripeljano mleko, četudi je pri danih razmerah že v naprej pričakovala, da bodo občina in sresko načelstvo v Kranju takrat njeno pritožbo zavrnile, kar se je tudi ločno zgodilo. Ker imamo pri aas podobno, kakor tudi v vseh kulturnih državah po svetu tako urejeno, da je vsak posameznik opravičen, ako misli, da je administrativna oblast (v našem slučaju občina ali pa sresko načelstvo) nekaj protizakonitega odredila ali izdala kakšen odlok, ki je v nasprotju z veljavnimi zakoni, vložiti na upravno sodišče tožbo, s katero zahteva, da sodišče izreče, da se je kršil zakon in s tem izreče, da je dotični odlok neveljaven, je tako napravila tudi Mlekarska zadruga, vložila je tožbo na upravno sodišče v Celju in zmagala. Kranjska občina je po svojem zastopniku pred sodiščem v C'. osebo množine!), pa so vprašali, če imamo dečki šolske deklice kaj radi. Ko smo bili tiho so še vprašali(l). kdo ima katero rad. Nagodetov Mihec je dejal, da ima Ongavovo Katrico tako rad...." V tretje pove Jurček iste besede. Oče se potegne za učiteljico, ki da je prav gotovo Mihca oklofutala. Jurček pa. da ne, da so se tudi gospodična smejali in še tako zelo, da so se ob kolena tolkli. Pa je drugo dejanje, in predigra in konec! Kako je oče podučil sinka, mi ni znano. Samo to vem. da je izgubil vero in zaupanje do šole, da je bil poln jeze in vžaljenosti in skrbi in dvomov. Priložiti se ni mogel nikamor, ker so vladali takrat možje, ki niso delali ljudstvu po volji, čeprav je bilo to pošteno. Hvala Bogu. da je bilo to le v deveti deželi, in ista kronika pripoveduje še nadalje, da je imela deveta dežela tudi še take eksemplarje med učiteljstvom, ki so v jezi rabili navadne pocestne ali celo oštlerijske kletve, gotovo da otrokom za strah in temeljitejšo vzgojo; potem take, ki so pred otroci psovali dnevno politiko, če ni bilo samo diktiranega kova; potem take, ki so se nad otroci znašali, če starši niso hoteli trobiti v njihov rog; potem take, ki so postavljali na laž besede nepriljubljenih svečenikov; potem take. ki so se avtoritativno izražali o skrivnosti molitve in vere: itSd. O, čudne stvari so se dogajale v deveti deželi. Zgodovina piše, da so bili ljudje brez moči proti takim eksem-plarjem. Pa so se razmere v deveti deželi spremenile. Odstavljen je bil deželni oskrbnik. In ljudje so povedali na ves glas, kaj jim ni po volji in zahtevali pravo vzgojo v šoli, ki je skladna z. vzgojo doma in v cerkvi! Tako! Pri nas je marsikje verno ljudstvo zadnja leta tudi silno trpelo radi žalostnih šolskih razmer. Resolucija, ki sem jo že zgoraj navedel, je samo izraz trpljenja in vžaljnosti. Podesettorjena je bila razžaljenost tam, kjer se jim je ob vseh praznih in zavoženih ..vzgojnih" metodah in vzgledih, očitalo, da so strši krivi, vsega samo starši, če so otroci slabi, če ne .ogajo, če nimajo spoštovanja, olike i. t. d. Zlomita vendar, ali verno ljudstvo pohujšuje otroke, ali jim ono polaga kvantlB na usta ali ono kol ne pred njimi, ali se ono norčuje iz molitve, dohovščine? Tisti, ki tako počenjajo, so narodne sramotne izjeme! Zato verno slovensko ljudstvo zdaj pričakuje, da ravno ta resolucija pride do polne veljave. Naša zahteva je to! Mi hočemo imeti dobre otroke! Zato hočemo tudi dobrih učiteljev! V tem pogledu mnogo pričakujemo od bodočnosti. Breobzirno bomo predložili svoje zahteve, ki bodo v glav nem šle za tem, da šola nikdar in nikjer ne podira, kar gradita Cerkev in dom. Spoštujmo in ljubimo dobro učiteljstvo. ki vrši svojo službo vestno iz. pravega poklica; ki vpošteva, da je vera najboljša vzgojiteljica; ki gradi s svojim lepim zgledom vso plemenitost v človeku — toda odklanjamo ono učitleljstvo, ki svojega vzvišenega poslanstva noče pravilno udejstvovati! Dozdaj protesti in resolucije niso nič izdale, odslej, tako upamo, bo tudi v tem pogledu drugače. Slovensko verno ljudstvo bo prišlo zopet do odločujoče besede v korist mladine in bodočnosti naroda! Kmečki zbor Prvo kmečko stanovsko zborovanje slovenskih kmetov se je vršilo po razpustu Kmečke zveze v Št. J ur ju ob J. žel. ob priliki proslave !"■> letnice tamkajšnje kmetijske šole. To zborovanje je bilo zborovanje slovenskih kmetov. Tega zborovanj i so se udeležili najzavednejši kmečki ljudje iz vseh slovenskih pokrajin, kar priča seznam udeležencev. Najbolj razveseljiva pa je ugotovitev, da so bili na tem zborovanju zbrani kmetje iz različnih političnih skupin, ki so tekom zborovanja razpravljali o najkočlji-vejših vprašanjih. Vredno je omeniti tudi to, da so se razprave udeleževali ter z besedo posegali skoraj vsi na vzoči. Med udeleženci so tvorili večino absolventi kmetijskih šol, ostali pa so bili ugledni kmetje, nekateri od njih celo v javneu' življenju zelo poznani in vplivni možje ter zastopniki oblasti, časopisja in zadružništva. Zborovanje je otvorjl takoj po prihodu popoldanskih vlakov v imenu Zveze absolventov kmetijskih šol njen predsednik g. Janez. Ovse-nik iz Predoselj pri Kranju. Obrazložil je vzrok sklicanja: ker je kmečka stiska postala že neznosna, tako da propadajo kmečki domovi iu ljudje, je potrebno, da vsi slovenski kmečki ljudje združeno in enotno nastopimo ter z združenimi močmi skušamo doseči izboljšanje nevzdržnih kmečkih gospodarskih razmer. Kot z.ii svoje stanovske koristi nastopajo enotno vsi drugi stanovi ter zato tudi dosegajo svoje zahteve, tako moramo v stanovskih kmečkih vprašanjih nastopati enotno in složno vsi kmetje. Kot prva točka zborovanja se je obravnavalo vprašanje Kmečke zbornice. Sprejeti sklepi so obseženi v skupnih ..Sklepih zborovanja". Razprava o tej točki je trajala nad dve uri in so se je udeleževali številni zborov alci, ki so bili vvseh vprašanjih enotnih misli. Soglasno so odobravali načelo, ki gu je povdaril Ivan I urk iz Šmurij pri Jelšah, da se mora kot pravi kmet smatrati le oni. ki se lahko kot tak i/ kaže z od kmečkega dela žuljavimi rokami! Glede načina, kak.' doseči Kmečke zbornice, so bili vsi zborovalei mnenja, naj bi drŽav« izdala okvirni zakon o kmečkih zbornicah, s katerim bi priznala kmečkim zbornicam v po-edinah banovinah pravico ustanovitve stanovskega zastopstva in kritja vzdrževalnih stroškov z dokladu na zeiuljarino. Vendar pa so priznali, da je žalosten znak za našo kmečko nezavednost. — kar je ugotovil Tine Janhar ' : Zej pri Medvodah, - da čakamo, da nam kmečko zbornico ustanovijo drugi, mesto da bi jo ustanovili sami ter si potem ustanovljene zbornice priborili od oblasti priznanje in pravice! Zanimiva je bila tudi izjava g. Kran Goričana iz Višnje vasi pri Vojniku, ki je povedal, da n. pr. kmetijsko ministrstvo še celo kmetijskega sveta, katerega edini slovenski je on, ni dozdaj nikdar sklicalo, - vsaj on ne ve o njem drugega, kot da je dobil nekoč dekret o imenovanju, drugega pa nič! Matija Nnpotnik iz. Tepanje vasi pri Konjicah je vzpodbujal navzoče, naj utirajo kmečki zbornici pot ne le pri oblastih, temveč tudi med kmečkimi ljudmi. Drugo točko zboro' anja je'tvorila razprava o zaščiti kmečkih dolgov. Največ zborovalcev je bilo mnenja, ki ga je zastopal g. Misita iz. Maribora, uvesti za vse dolgove in vloge valorizacijo, t. j. znižati jih sorazmerno z znižanjem cen kmečkih pridelkov, ker je krivično, če se zahteva od kmeta da vrne isto številčno svoto, ki si jo je izposodil, ki pa je znašala 1. l')2H. n. pr. v rednost ene krave, dočim znaša zdaj vrednost 4 — 3 krav. G. L. Dolenc iz Ljubljane pa je opozarjal, da valorizacija sama ni dovolj, ker je slovensko kmetijstvo stalno nedonosno iu se bodo kmetje vnovič zadolžili, četudi bi se jim del dolgov črtal. Tudi Fran Goričan je povdaril. da je iz dolgoletnega opazovanja že pred desetletji uvide!, da bo prišlo slovensko kmetijstvo v polom, ker je nedobičkanosno. Da je to res, so soglašali vsi zborovalei. Tekom nadaljne razprave o tem vprašanju, katere se je udeležilo nad i() govornikov, se je dognalo, da je vprašanje kmečkih dolgov tako zadotauo, da se tekom enega večera ne da rešiti, zato se je sklenilo, naj bi se sklicala v ta namen ponovna razprava, ako ne bo medtem zakon že izdan. Glede zaščite kmečkih posestev se je po daljši razpravi soglasno sprejela resolucija, ki jo je sprejela že ZAK.š in ki se je na zborovanju točko za točko obla v na v ala. Kot zadnja točka dnevnega redu se je obravnavalo vprašanje stanovske organizacije kmečkega stanu za čas. dokler le ni kmečke zbornice. Zborovalei so se izrekli za enotno in nepolitično kmečko stanovsko organizacijo za vse slovensko ozemlje. Stran 2 »GORENJEC« Štev. 38 Vprašanje javnih naprav V potekajočem poletju smo grajali vodovodne zadeve in omenjali, naj bi se vse grad-■je vršile ob reki Savi ali naj bi se gradile kapnice, ker naš vodovod ne ustreza življen-skim potrebam mesna Kranja. Dne 14. 9. in 17. 9. 1935 je zopet t znanem višje ležečem K°kriškem predmestju mesta Kranja primanjkovalo v popoldanskih urah pitne vode in to kakor nalašč onega dne, ko se je imela vršiti v Kranju javna dražba za oddajo del mestnega kopališča, katerega dražba pa je bila s strani Kr. banske uprave brzojavno odložena. Kranj potrebuje nujno ne le v poletju temveč tudi že v jeseni več pitne vode, preje nego kopališča, sicer vse maloštevilne kopalnice v novejših hišah nimajo nikakega pomena. Nadalje potrebuje Kranj moderen zdravstveni dom, v katerem bi se moglo ot-▼oriti javno termalno kopališče za delavne sloje, ki stanujejo v starejših hišah, v katerih še ni kopalnic. Ta zdravstveni dom bi se moglo in moralo postaviti v K°kriškem predmestju, torej poleg stavbišča, ki je namenjeno za novo šolo. Tako bi zdravstveni dom v resnici koristil ne le širši javnosti, ampak tudi šoli. v kateri bi se nato prihranili vsi sicer potrebni prostori za zdravniške preglede šoloobveznih otrok. Menda so nekje pri politični upravi za napravo zdravstvenega doma deponirane večje vsote denarja. Treba se je le še pametno pomeniti seveda z večino naroda in ne z ljudmi, ki tega ne razumejo. Nadaljna potreba mesta Kranja bi bila cenejša elektrika. Smo ob vodi in vse elektrarne, ki zalagajo mesto Kranj, so na vodni pogon. Naj jim služi za vzgled drživna želez-aiška uprava, ki daje ugodnosti na železnicah, kar njej ni v škodo, v prid pa narodu, ki mora danes vsak dinar večkrat obrtmiti, preden ga izda. Elektrarne, bodisi ta, bodisi ona, bi imele gotovo večji konzum elektrike, če bi bila ta cenejša. Da so državne banovinske trošarine krive zmanjšanemu konzumu, je pravtako jasno. To pa je stvar države iu banovine, da one predmete, ki so nam za življenje in obstoj potrebne, ne podražuje, temveč naj bi se iskalo te dohodke drugod, na pr. pri vinu, žganju in predvsem pri špiritu. Skratka: glas med narodom je tak, da se vse veseli, ko je kr. banska uprava brzojavno odločila, naj se z licitacijo javnega kranjskega kopališča še počaka, ko imamo toliko nuj-nejših zadev, med katere ponovno prištevamo vodo in elektriko ter zdravstveni dom, če hočemo veljati za napredne in moderne v gorenjski metropoli Kranju. Zlasti pa zdravstveni dom bi kot javna ustanova mogel doprinašati v zdravstvenem pogledu neverjetne koristi od dela zaprašenemu in preutrujenemu človeku, kakor jih doprinaša drugod t pokrajinskih mestih na pr. Tulln, Stockerau, Klosterneuburg, Korneuburg in drugod na Nižje Avstrijskem in Zgornje Avstrijskem, kateri dve deželi sta nam lahko t masicem za vzor. ne so se trudili po svojih močeh, da bi se g. notarju kako popravila krivica. J. N. S. pa je hladno gledala gorje, ki ga je povzročila . . . ! Brez srca, brez čuta za najbolj primitivno pravico bi bila pustila moža in družino popolnoma propasti. Pa je božji prst posegel vmes in g. notar Bakovnik je zopet v Kranju na svojem mestu . . . ! Zdrav in čil zopet hodi t svojo pisarno in po mestu, oni pa, ki so sade-lovali pri njegovi odstavitvi, upravičena osramočeni upirajo v tla svoj pogled, kadar srečujejo to svojo žrtev. X. T. Da se ne pozabi Med najgršimi slučaji brezobzirnega preganjanja v Kranju je pač slučaj notarja Ba-kovnika! Gospod javni notar Bakovnik je dobil notarsko mesto v Kranju ob času, ko je bil v vladi še dr. Anton K°r°šec. Mesto notarja v Kranju je bilo izpraznjeno in razpisano. Vsi so pričakovali, da bo na to važno in ugledno mesto prišel kak pristaš S. L. S., ki je bila takrat v vladi, ko se je ta služba oddajala. Takrat je zanimalo tudi pisca teh vrstic, kdo pač pride za notarja v Kranj in se je informiral pri merodajnih vodilnih krogih v bivši S. L. S. Pa se mi je reklo nekako tako le: „Od vseh kandidatov je najstarejši in najbolje kvalificiran g. Bakovnik, po vsej pravici gre njemu to mesto." Tako je dobil notarsko mesto v Kranju g. Bakovnik, dasi ni bil pristaš S. L. S. Tako so vodilni krogi bivše S. L. S. pokazali veliko objektivnost napram svojemu političnemu nasprotniku. Vsakdo je pač vedel, da je bil g. Bakovnik gentel-manski politični nasprotnik, če se smemo tako izraziti, ki se tudi politično ni kaj mnogo udejstvoval in je pač živel le predvsem svojemu poklicu, kjer je užival med svojimi kolegi in med juristi kot strokovnjak velik ugled. Ko pa je prišla na površje — znamenita J. N. S., oziroma ona klika, ki je odgovorna za vse janičarsko delo bivše J. N. S., pa me nekoč nekdo opozori, da je nofarsko mesto v Kranju obljubljeno drugemu, bolj politično delavnemu pristašu J. N. S., ki bo igral v Kranju vlogo -Fiihrerja". No tega nisem mogel verjeti in sem smatral tako govorico kot navadno politično „raco"; ker so bili do tedaj pač notarji stalni in se ni še nikdar v naši deželi slišalo, da bi kdaj brez disciplinarne preiskave premestili kakegf? javnega notarja. Na zadevo sem že pozabil, ko berem v časopisih, da je v Kranj nastavljen kot javni notar g. Tavzes . . . ! G. javni notar Bakovnik je prišel — na cesto! Ostal je brez službe in brez eksistence z ženo in otroci! Gospod notar Bakovnik se pač ni znal s .".jim blagom obo-gateti in ni mogel nabrati premoženja, s katerim bi mogel preživljati sebe in družino, ko so ga poslali ne v pokoj, ampak naravnost na cesto! Ni čudno, da je radi tega g. notar zbolel tako. da smo se že bali. da tega udarca ne bo preživel . . . ! Njegova hrabra gospa soproga je šla energično v boj za pravice svojega bolnega moža. tudi nekateri prijatelji iz Kranja in Ljublja- Tedenske novice J. R. Z. Organizacija jugosl. radik. zajednice na Gorenjskem tudi prav lepo napreduje. Zadnjo nedeljo se je vršil sestanek v Predvorn in na Jezerskem, kjer sta bili ustanovljeni krajevni organizaciji JRZ ob navzočnosti velikega števila pristašev. V odbor je izvoljen v Predvoru med drugimi Bizjak Janez in Ušlakar Franc, na Jezerskem pa Virnik Maks in Piskarnik Maks. — V organizacijo pristopajo pristaši bivše SLS in je med poštenjaki tudi ostalih bivših strank veliko zanimanje in zadovoljstva z novo stranko. Stranka pri organizaciji ne dela nobene bučne reklame. III. OBRTNA RAZSTAVA Kakor smo že poročali se vrši III. obrtna razstava v Kranju od 29. 9. — 7. 10 v Majdi-čevem mlinu v Kranju. Prav v zadnjem trenutku smo zvedeli, da je prevzel pokroviteljstvo nad razstavo ban g. Dr. Marko Natlačen. Ze iz tega pokroviteljstva lahko uvidijo vsi oni, kateri naj kot raztavljalci pospešujejo razprodajo svojih izdelkov ali pa interesenti za to blago izredno velik pomen III. obrtne razstave. Od nje pričakujemo prav upravičeno, da bo združila ne samo celo Gorenjsko, ampak tudi še oddaljene interesente. OKRASITEV RAZSTAVE! Čujemo, da so dekleta v Šmartnem začela zopet plesti vence za obrtno razstavo. Zato požrtvovalnost, ki jo store za povzdigo lepše zunanjosti, kaže znak naklonjenosti obrtništvu. Ker bo treba prostor Majdičevega mlina res primerno okrasiti, da dobi res primerno lice, prosimo vsa okoliška dekleta, da priskočijo na pomoč. Vrvice dobe v pisarni Združenja (v hiši g. Holz.hakerja — nasproti glavne cerkve). ODBOR. Vinski sejem. Ena izmed številnih senzacij tekom obrtne razstave bo vinska razstava lastnikov vinogradov. Oni bodo dali svoj pristni izdelek za to prireditev. Vse ljubitelje priznanih vin g. Kokla, g. Adamiča in drugih opozarjamo na to prav in izredno priliko. Razstavni odbor. ,,Jadransko stražo" je krški vladika dr. Srebrne vrnil in zavrnitev v posebnem pismu u-temeljil, da list ni tako urejevan, kot bi to pri-stojalo občutkom našega naroda in da tendenca slik, ki jih list prinaša, ne odgovarja našemu okusu. Prizori, ki jih v slikah prinaša list, bi se na našem Jadranu ne smeli dogajati, kaj šele jih v slikah propagirati. Iz teh in drugih vzrokov je list vladika odklonil. KRANJ Visoki obisk v Kranju. V nedeljo, dne 15. septembra se je pop. ob kake četrt na štiri pripeljal iz Bleda v Kranj g. dr. Marko Natlačen in se je mudil kako poldrugo uro t kranjskem župnišču. Zvečer ob 7. uri se je pripeljal v hotel „Jelen" mnistrski predsednik dr. M. Stoja-dinovič, kjer je, kakor po navadi večerjal. V pondeljek 16. sept. se je dopoldan pripeljal v Kranj g. minister dr. Miha Krek in se nekaj časa ustavil v kranjskem župnišču, kamor so se mu prišli poklonit nekateri prijatelji iz Kranja in okolice. Jugoslovanska strokovna zveza. Skupina Kranj V nedeljo, dne 22. t. m. se vrši ob 9. uri dopoldne v dvorani Ljudskega doma, veliko delavsko zborovanje. Na tem zborovanju se bo obravnavalo o sedanjem položaju delavstva in o socialno političnih zahtevah delavstva. Na zborovanju se Ho prečitala tudi spomenica J. S. Z. .katera je bila poslana vsem merodajnim faktorjem v državi. Ravno radi tega naj se vsak delavec udeleži tega zborovanja, da se čim mogočnejše povdari zahteve, poslane potom spomenice. Na zborovanju bo govoril delavski borec rudar tov. Lešnik iz Hude Jame.. Zato vsi na zborovanje. POZIV! Fanta (dobro poznama!!), ki sta preteklo soboto na Jelenovem klancu pofičila iz voza spise ..Krik gora", ..Ognjeni cvet", „Spo-mini iz davnine ".»Sen ob grobu ljubezni" in ..Mrtvi krogotok", se pozivata, naj jih nemudoma dostavita uredništvu „Gorenjca", ker bosta sicer izročena kazenskemu postopku. Krožek prijateljev Francije. V študijskem letu 1935/36 bodo sledeči tečaji francoskega jezika: 1. začetni, 2. nadaljevalni, 3. konver-zacijski. Pričetek tečajev 1. oktobra. Poučevali bodo profesorji francoščine. Polagala se bo važnost zlasti na praktično porabo (konver-zacija, korespondenca, potovanje, denarni promet, radijska poročila in predavanja i. t. d. Vabimo vse, ki jim je za svetsko naobrazbo, da izrabijo ugodno priliko. Tečaje priporočamo tudi onim, ki nadzirajo dijake pri učenju francoščine. Tečajnina znaša mesečno Din. 20.—. ki se pri večjem številu obiskovalcev eventuelno zniža. Prijave sprejema in pojasnila daje g. profesor Mali vsak delavnik dopoldne ob 10.30 h v gimnaziji. Prijave se lahko pošljejo tudi po pošti. Sestanek vseh tečajnikov bo v ponedeljek 30. septembru ob Gorenjci nosijo TIVAR-Jeve obleke, ker so dobre in poceni TIVAR OBLEKE Lavtižar Josip: Junaška doba Slovencev Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem ob času turških vpadov. (Nadaljevanje.) Prišli so nazaj, kjer sta jih čakali ujetnici, ki se nista mogli z besedami zadostno zahvaliti dobrotnikom. Ena je bila Dolžanova Rotija iz Križev, druga pa Markičeva Vida iz Strahinja. S strahom je uvidel Gašper, da so Turki odpeljali Leneo. Ranjena hlapca in rešeni deklici so dejali na uplenjeni voz. vitez Gašper in njegovi spremljevalci so pa jahali ob straneh. Povsod je hitelo ljustvo skup ter navdušeno pozdravljalo pogumnega Gutenberžana in njegove bojnike. Ganljivi prizori so se vršili v Krizah. Nekaj ljudi, ki so bili skriti v bližnjih krajih, je prihitelo vkup in od ust do ust je šlo vprašanje: „Kje je Grašičeva Lenca?" XIX. Po odhodu Turkov. Lepe rože so cvetele, drobne ptičice so pele, Lenca je solze točila, liho v srcu govorila: ,.Za-me ptice so odpele sladke pesmi in vesele." O Turkih nam je še omeniti, da so divjali tisto leto iz Križev naprej proti Gorenjskemu. ()biskali so Kranjsko goro, Rateče in Belo peč. Od tu so prodrli na Koroško in dospeli iz Trbiža v Zilsko dolino. V Podkloštru so oropali in "požgali veliki benediktinski samostan. Dvesto i j udi, skritih med samostanskimi zidovjem. se je v dimu zadušilo. Iz Podkloštra je nadaljeval sovražnik svoja zlo-činstva proti Beljaku in okolici celovškega jezera. Od tu se je obrnil na Soodnje Štajersko ter dospel preko Celja zopet v samsko dolino. Kako pa je bilo tačas v Križali? Čeprav šo našli Križani in njih sosedje svoje domove zopet požgane.vendar niso obupali, temveč se pogumno poprijel i domače grude. Kakor popravijo mravlje, ako jim neusmiljeni človek razdere nanošeno gnezdo, vnovič svojo prejšnjo naselbino, tako so tudi begunci zopet na starem mestu zgradili porušena poslopja. Saj takrat našemu oratarju ni bilo odprte druge poti kakor pot v očetovo hišo. Kvečjemu se je poprijel ta ali oni kakega rokodelstva, drugega izhoda ni bilo nikamor. O tovarnah in strojih nobenega sledu, izseljevanje popolnoma neznano. V Azijo in Afriko so potovali le redki trgovci, znanstveniki ali misijonarji. Ameriko je odkril Krištof Kolumb leta 1492.. na tla Avstralije pa je stopil Evropejec Portugiz Godinho de Eredia še le leta 1601. Podjetnost je bila torej omejena, svet je bil preveč oddaljen in promet tako oviran, da je ostal vsak najrajši doma. Kriški občani so zapustili gorska skrivališča na planinah ter začeli graditi na podrtijah nove domove. Zaradi bližnje zime so si priredili le zasilna stanovanja, glavno delo pa odložili na pomlad. Toda kakšna je bila cerkev! Bolj podobna hlevu kakor svetišču. Najprej so morali z vilami in lopatami izmotati konjsko nesnago. Potem so pobelili strop in stene, izmili tla ter osnažili al- tarje. Vikar je cerkev blagoslovil in shranil v ta-bernakelj Najsvetejše, da se je mogla zopet opravljati božja služba. Ker je bila cerkev takrat samo blagoslovljena in ne posvečena, so odložili posvečenje do leta 1494. Dotična listina, pisana na pergamen, je shranjena v arhivu kriške župnije. Ker je za našo povest velikega pomena, jo tukaj dobesedno priobčujemo, prevedeno iz latinščine v slovenski jezik: ..Peter Karel, kaprulanski škof in glavni namestnik izpraznjene oglejske škofije. S posebnim spoštovanjem do svetega in zmagoslavnega Križa, na katerem je umrl naš Gospod in Odrešenik, smo cerkev svetega Križa, katero so v preteklih letih oskrunili grozoviti Turki, stoječo blizu Tržiča in spadajočo k župniji svetega Kancijana mesta Kranj v oglejski škofiji, danes dne 10. junija 1494 zopet slovesno posvetili po obredu svete rimske ceikve." Ta izvirna listina je znamenita v trojnem oziru. 1. Četudi je imela ljubljanska škofija že dne h. decembra 1461 svoj začetek, so ostale vendar Križe še nadalje v oblasti oglejskega očaka. Pripadali sta namreč s Podbrezjem vred kot podružnici mestni župniji Kranj, podrejeni oglejskemu patriarhatu. Zato se duhovniki v Krizah in v Pod-b rez j ah nista imenovala župnika temveč vikarja (namestnika). 2. Kriška cerkev je bila posvečena že pred imenovanim letom 1494. To razvidimo iz besedi „smo jo zopet slovesno posvetili." Stala je veliko let poprej. Nekateri trdijo, da je bila tako stara kakor cerkev svetega Jurija v Stari Loki. 20 h v dvorani francoskega krožka v gimnaziji, kjer se bo objavil tudi podrobni razpored. Invalidska veselica na Laborah. Krajevni odbor U. V. I. v Kranju se zahvaljuje vsem, ki so na kakšenkoli način podprli našo prireditev dne 15. t\ m. Obžalujemo pa, da se je kranjsko meščanstvo v tako malem številu udeležilo te prireditve, ki je bila namenjena najbednejšim žrtvam svetovne vojne. Veselica se je vršila v najlepšem redu. List Slovenija. Konzorcij ..Slovenije" sporoča, da se list ..Slovenija" razprodaja tudi v vseh kranjskih trafikah. To je gospodarstvo! Svoj čas je kupil Okrožni urad za zavarovanje delavcev od g. Sirca, zeta g. župana Pirca, v Kokriškem predmestju parcelo, da bi se tam zidala potrebna ambulanta in drugo za O.U.Z.D. Vsak otrok v Kranju je vedel, da dotična parcela absolutno ni primerna za tako stavbo. O.U.Z.D. pa je kupil to parcelo, dasi je bilo v Kranju na razpolago več drugih, bolj primernih in cenejših parcel. Gospo du Sircu je treba pač častitati, da je to ozko parado tako dobro prodal, baje za ca Din 50.000. Ta parcela pa že par let stoji prazna in nič ne donaša. Ker pa je bila ta stavbna parcela za dotični namen, za katerega je bila kupljena, neprimerna, je O.U.Z.D. kupil drugo stavbišče, ki pa po mnenju nekaterih meščanov tudi ni kaj posebno primerno za stavbo, ki jo namerava zidati v Kranju O.U.Z.D. Kranjsko pre-valstvo se za te kupčije zelo zanima in bi Želelo, da mu oblasti oskrbe pojasnila, čemu se kupujejo parcele, ki potem stoje prazne in nič ne donašajo. Dekliški pevski zbor se ustanovi v okrilju Prosvetnega društva v Kranju. Vsa ona dekleta ki imajo veselja do petja, naj pridejo v nedeljo po osmi maši v župnišče v pevsko sobo. Arondacija občin. Občinski odbor v Predos-ljah je v svoji zadnji seji soglasno sklenil, da naj se ustanovi samostojna občina Predoslje, vasi Čirčiče, Huje, Klanec. Premskovo, Gorenje in Rupa, pa naj se priklopijo mestni občini Kranj. Prebivalstvo teh vasi in tudi Stru-ževega se je z dvetretinsko večino volilcev izjavilo za priklopitev k Kranju. Sedaj ima še besedo občinski zastop Kranja. Kakor čujemo, se med okoliškimi vasmi širi misel, naj se v slučaju, če kranjski občinski odbor odkloni priklopitev teh vasi h Kranju, ustanovi samostojna občina Kranj—okolica, k kateri bi se •d Kranja priklopila še Gorenja Sava in občina Stražišče. Mi bi kranjskim občinskim možem v interesu Kranja svetovali, naj ne odbijajo okoliških vasi, ker se kaj lahko zgodi, da bo ostal Kranj sam brez Gorenje Save! Potem pa gospodje na občini lahko napravijo ob Kokri in Savi velik kitajski zid in naj zabarikadajo svojo ..naprednost". Seveda se bodo potem iz Kranja morali izselita tudi še trgovci in drugi obrtniki in starodavni KranJ bo lahko postal res vaška občina z nekaj naprednimi penzi-jonisti. Živahno delovanje kranjske JNS Ker smo dolžni kot vestni kronisti beležiti vse važnejše dogodke našega mesta, ne smemo prezreti obnovljenega živahnega delovanja naše JNS v Kranju, kar dokazuje zlasti zadnja seja te partije. V petek dne 13. t. ni. so sklicali naši JNSarji zvečer v mestno hišo vse svoje pristaše na tajno sejo, ki je trajala do 11. ure po noči in je bila zelo živahna. Povabljenih je bilo na njo sicer 22 oseb — toliko jih je namreč v Kranju še zaupanja vrednih ostalo od velike armade JNS. Vabilu se je pu odzvalo samo 7 oseb. Kaj so Ui gospodje sklepali in sklenili nam ni znano, saj je bila seja strogo tajna, na gostilniške govorice pa, ki so komentirale važne sejne razgovore, ne moremo ničesar dati. Le toliko smo izvedeli, da je bil od vseh izostalih opravičen samo eden, ki spada med najzvestejše JNS pristaše, ker se je tedaj, ko je bila seja, nahajal v Ljubljani kot opazovalec bakljade banu dr. Natlačenu. CERKLJE Veselica. Prostovoljna gasilska četa Cerklje je priredila predpreteklo nedeljo v Cerkljah v prostorih ge. Pranje Sajevičeve, vrtno veselico. Ljudstvu ni bilo za drenj. Vodovod: Vendar enkrat se je sestavil delavni odbor s predsednikom g. dr. Bohincem, ki se je že dolgo časa zanimal za to stvar in ni mu bilo moč uspeti, snj so ga še na srezkem načelstvu ..priporočili" kot protidržavni element. Sedaj pa, dragi občani, nam ne kaže drugega kol da damo g. dr. Bohincu zaupnico in gremo na delo. Žrtve bodo, to je gotovo, ali sliši se od merodajnih strani, da če bomo le količkuj požrtvovalni, nam gniotnu dajatev skoraj odpade. Da pa ne bi ušla ta prepotrebna voda so nam naši dobri rojaki, ki ne bivaj«) tukaj, sami ponudili svote po 10.000 dinarjev, za kar smo jim prav iz srca hvaležni. Zmagoslavni večer. Pretekli teden v petek zvečer ob deveti uri so za grmel i streli v gruj-skem hribi: nad Cerkljami v pozdrav in čast našemu novemu banu Dr. Marku Natlačenu. Zagoreli so veličastni kresovi kot ob Dr. Ko-roščevi proslavi. S tem narod pokaže svojim junakom vstrajno zvestobo. Ob nastopu novega bana se čutimo rešene rinogov in lahko pričakujemo boljše bodočnosti. ŠENČUR L«po evharistično slavje na Visokem. Za zaključek evharističnega leta je priredilo Visoko nenavadno lepo svečanost. Na praznik Žalostne Matere božje (preteklo nedeljo) se je zbrala vsa obširna šenčurska župnija na lepem Viso- kem. Slavnost je pričela z izpostavljenim sv. R. T. pred katerim se je ves dan zgrinjalo pobožno ljudstvo. Proslava je bila namenjena 200 letnici bratovščine umirajočega Zveličarja, obenem pa se je med slovesno rimsko procesijo postavil kip Z. M. božje v znamenje sredi vasi. Ob 6. zjutraj in ob 10. dopoldne je bila »lužba božja, ob 10. zvečer pa je bil v cerkvi govor in nato pete litanije Matere božje. Govoril je domačin Visočan — nadškofijski ravnatelj g. Jagodic Jožef. Z izbranimi besedami je pričaral evharističnega Kralja po vsej "naši slovenski domovini. Rekel je: „Visoko iznad telesne kraljuje i breztelesna večna resnica, svetla in jasna kot rane na Njegovih rokah in srcu. A ta resnica je, da je On Gospod naš in naš Bog. To nam srce govori, srce, kadar se z Njegovo milostjo dvigne v te božanske višine in kot sladko roso uživa mir, oproščenje, bla-gost in ljubezen Njegovo. Kristus, vladar zemlje in nebes, nam bo dal krila, da se dvignemo iz samega sebe k Njemu v Njegovo naročje, in da se po žalostni Njegovi Materi Mariji napi-jemo izvora vode žive, ki teče v večnost". — Zvečer po avemariji so okna; stanovanj zažarele v neštetih lučih. Ob pritrkavanju zvonov je krenil iz cerkve dolg sprevod. Krasen, tajen sprevod je bil to, posebno, ker so v tolikih rokah migotale prižgane sveče, prav kakor bi v sanjah gledal v neskončno modrino neba na čudovito rimsko cesto. Res lepo je zaključil spored v cerkvi Te Deum. Le zamislite si: pevski zbor 50 grl, dekleta v narodnih nošah in krasen bariton, ko po jo: „Hvala večnemu Bogu" To za spomin mnogim, ki so doživeli ta dan in vzpodbudo vsem številnim pevcem, ki so prepevali na Visokem na tako častni cerkveni praznik. A tudi v zahvalo! Saj nas pesem veže in druži v vsem, kar nas je, in nas bo navduševalo. Hitro je minul svečani dan — blesteč simbol lepe cerkvene prireditve, a vendar komaj dovolj blesteč za vso ono navdušenje, ljubezen in vero v naše vstajenje. TR2IC Iz občinske seje. 12. septembra se je vršila seja občinskega odbora. Zanimanja za to sejo je bilo v javnosti precej, kar je pokazala udeležba poslušalcev in pa tudi odbor je bil skoro polnoštevilno zastopan. K seji je bil povabljen tudi g. Bedenk, ve e-iua: v Kranju Javnost je polagala posebno važnost na dve točki dnevnega reda: Nakup hiše Erika Gissman in oddaja službe mesooglednika. Pri točki nakup hiše je g. župan poročal, da je prejel spomenico, v kateri se zahteva, da se čimpreje kupi omenjeno hišo. Kot odgovor na spomenico sporoča, da je storil vse potrebno, da ima občina zagotovljenp predkupno pravico in da je zaprošeno pri SUZOR-ju posojilo poldrug milijon dinarjev. — Nadaljne posojilo Din 100.000.— za popravo klavnice pa namerava občina dobiti pri Kranjski mestni hranilnici v Kranju. Da je poprava klavnice nujno potrebna, je občinskim odbornikom dokazal g. veterinar, nakar je odbor soglasno odobril najetje posojila. -- Za službo meso-glednika je dobil največ glasov izmed prosilcev g. Vincenc Zadražnik. — Sklenilo se je kupiti posebno pištolo za ubijanje govedi v klavnici. Napravi se tudi električni stol za klanje prašičev. — Občina je prejela 29 plinskih mask, ki so precej drage. — G. župan je tudi poročal, da je imel ob priliki požara škode 20.000.— Din. g. Ruzboršek pa 4o.ooo.— Din. .Škode je bilo največ radi tatvine. — Občinski odbornik g. Padar je protestiral, ker ga je v javnosti hotelo občinsko predstojništvo prikazati kot ovaduha, ker se je v imenu prebivalstva pritožil na občino radi nekaterih nerodnosti, ki se dogajajo v Tržiču. Invalidska loterija. Voj. inv. prirede 21. sep. efektno loterijo in se ta dan vrši tudi žrebanje. V ta namen so zbrali že prav lepo število krasnih dobitkov. Srečke so samo po 2 Din. Prodajajo se v dveh trafikah vojnih invalidov in pri nekaterih članih. Ker je srečk prav majhno število, segajte pridno po njih, da morete zadeti lepe dobitke. Žrebanje bo pravočasno razglašeno. Nakup toplo priporočamo. Kufre dol, kiifre gor. Svoj čas je ravnatelj Lajovic delal na to, da se je preselila obrtna nadaljevalna šola iz. ljudske na meščansko šolo. Seveda je on kmalu nato postal vodja o-brtne šole. Upravni odbor te šole je pa sklenil na svoji zadnji seji 5. t. m., da se šola zopet preseli nazaj v poslopje ljudske šole. Karambol. Jemstrle Leopold, pekovski vajenec, je vozil od Sv. Ane proti Tržiču s kolesom. Na ovinku pri opuščenem rudniku mu privozi nasproti avtotaksi g. Zupana iz Križev. Zadela sta precej močno skupaj. Jemstrle je dobil večje poškodbe na glavi. Zdravnik ga je odposlal v bolnico. Angelček varuh. Skozi okno je padla švaj-ger Bogomila, stara leti, hčerka šoferja v Tržiču. Otroci so odprli okno in ga nazaj samo priprli, kar je bilo vzrok, da je pred očmi svoje matere padel otrok skozi okno 5 — 6 m višine. Oddali so jo takoj v bolnico. Sedaj je že izven nevarnosti. Poškodba je bila lažjega značaja na glavi. PODBREZJE Vaclav Vondraček — 70 letnik Naša župnija je zadnjo nedeljo doživela vesel praznik: slavila je dvojni jubilej g. župnika Vondračka — 70 letnico njegovega življenja iu 25 letnico njegovega pastirovanja med nami. SPREMEMBA POMOČNIKA BANA Kakor smo med zadnjimi vestmi do-znali, je dosedanji pomočnik bana g. dr. Otmar Pirkmajer premeščen v državni svet, a na njegovo mesto je imenovan g. dr. Stanko Majcen, dosedanji načelnik v ministrstvu notranjih zadev. Iskreno pozdravljamo novega g. pomočnika bana ter mu želimo mnogo zdravja in moči za koristno delovanje na novem mestu za dobrobit Slovenije. G. V. Vondrašek je po rodu Čeh iz Purkarca v Budjeviški škofiji. K nam ga je pripeljala prošnja tedanjega ljubljanskega seminiškega ravnatelja dr. Kulavica, ki je iskal med Čehi kandidatov za naše semenišče. Od 7 tovarišev ki so tisto leto prišli v Ljubljano, je živ le še naš jubilant. Po ordinaciji 1890 je služboval t Sv. Križu pri Kostanjevici in v Št. Jerneju, kjer je tudi častni občan; po kratki službi v Dobr-niču pa je odšel na prazno župnijo v Ambrus. Tam je ostal 11 let. Leta 1909 pa je prišel v prelepo podbreško župnijo, ki jo vodi do danes. Zupljani so se lepo pripravljali za proslavo, da pokažejo svojemu dušnemu pastirju vdanost in ljubezen. V soboto zvečer so mu zapeli pevci podoknico in mu izročili lep dar. Drugi dan pa se je zbrala polna cerkev faranov k slovesni zahvalni daritvi. Prvi župnikov krščenec v Podbrezjah, gosp. kaplan Franc Jeglič je v lepih besedah župljanom razložil, kaj jim je župnik, kako je treba razumeti njegovo delo v župniji, kako je včasih težko in neprijetno, a tedaj najbolj potrebno. Popoldne pa se je dvojnemu jubileju pridružila še tretja slovesnost: g. župnik je za spomin na svoji obletnici kupil Marijinemu vrtcu lepo zastavo, ki naj bi bila te dan blagoslovljena, l.ep nagovor, ves pesniški in poln globokih misli je imel g. Anton Kondjanec. Slovesno blagoslovitev zastave so zaključile pete litanije. Potem so župljani povabili g. župnika k akademiji v skromno dvort.no prosvetnega društva, kjer so bile izrečene prelepe čestitke v petju, deklamacijah, darovih, nagovorih in svežih prizorih. Društva, šole, župljani, vrtec, otroci, fantje so se vrstili na odru in v živi besedi poudarjali delo g. župnika. Tako se je lepi družinski praznik zaključil s prijetnim občutjem ljubezni in spoštovanja. HOTEMAŽE Prenovitev cerkve. V Hotemažah je bilo zadnje tedne okrog cerkve nenavadno živahno Vaščaniso s kulukom prenavljali svojo cerkev — znotraj in zunaj. Umetnostno vodstvo je imel v rokah g. Vomberger Jernej iz Cerkelj. Moramo reči, da se je njegova umetniška zamisel glede prenovitve izkazala za zelo posrečeno! Cerkev je v novih barvah postala vsa dru ga — prijazna, topla, svetla, domača, da se gledalec kar ne more ločiti od nje! Hotemaža-nom pa moramo naravnost čestitati, da so pokazali toliko vneme in požrtvovalnosti za lepoto svoje cerkve, katere veliki altar s svetim Urbanom je pravi biser baročne umetnosti! Po pravici so lahko ponosni nase in na svojo lično cerkev. Naši kulturni spomeniki Sturološki kaplan Janez Veider. Novoodkrite slike in druge zanimivosti crngrobške cerkve. Križunju sledi ganljivo snemanje s križa, ki ga moremo tudi imenovati objokovanje Kristusa. Oddelek slike desno od Kristusa zakriva novejši obok lope. Lepo je ohranjen Kristus, ki je na polovico že snet s križa. Sklonjena glava je sicer mrtva, u še vedno neizmerno lepa in častitljiva. Čez pas opira mrtvo telo Gospodovo resen starček z. belo brado in dolgimi sivimi lasmi (Nikodeni). Za njim stoji sklonjena žalostna Mati. Z obema rokama drži Sinovo desnico in jo objokuje. Prekrasen je njen v grenko žalost potopljen obraz. Za Marijo stoji pokoncu Janez in pobožno sklepa roki v molitvi. Zdi se, da se je že umiril v strašnem trpljenju. Zelo zanimiva je zadnja slika v tej vrsti. Predstavlja pokoj) Kristusov. Ker je ta slika obkrajna, je zelo spretno skombinirana v obkrajni kot trikotniškega čela cerkvenega pročelja. Prav v kotu je spet viden starček Nikodem, ki ima 0-praviti pri Jezusovi glavi. Gospod leži raztegnjen vrhu sarkofaga. Spodnji del telesa je pokrit s tenčico. Roki sta prosti. Desnico mu spet dviga žalostna Mati kot da se kar ne more ločiti od Sina. Marija stoji za sarkofagom in je vidna od prsi dalje. Spet tu občudujemo njen krasni obraz, ki ga nagiba proti ležeči Kristusovi glavi. Kako nekaj edinstvenegu je ta o-bruz, ki ga nagiba proti ležeči Kristusovi glavi, kako nekaj edinstvenega je ta obraz Gospodov Veličastvo častitljive smrti je razlito na njem. Nekaj posebnega je na tej sliki Magdalena. Sedi čisto spredaj pred gledalcem, ki mu kaže hrbet in zadnjo stran glave z dolgimi valovi-mi lasmi. Desnico je dvignila in s palcem do-teknila Kristusove rane na levi roki. ki počiva Gospodu na njegovih prsih. Za Marijo je brez-dvoma stal Janez, ki se ni ohranil. Pravtako se ni ohranila obkrajna oseba ob nogah Kristusovih (Jožef Arimatejec). Le njegova desnica je vidna, s katero ima opraviti ob nogah Jezusovih, ki jih povija v tančice. — Nižje od te vrste slik se vrsti zadnja četrta vrsta. Ta je bila ze- lo spretno razvrščena med portalom in dvema obkrajnima okencima. Te slike so najslabša ohranjene, ker so bile pač najbolj izpostavljene vsled svoje nizke lege. Začno se slike na desni strani tik ob sedanjem poznogotskem "lavnem portalu. Prav ta portal je uničil polovico prve slike vstajenja. Ohranjeni sta le ženi, ki sta šle v grob obiskat. — Nato sledi vne-bohod. Apostoli kleče na desni in levi. Vmes so vidne v višavi noge v nebo hitečega Kristusa. Zaznatna sta tudi še angela. — Naslednja slika ni več zaznatna. Morda je predstavljala prihod sv. Duha. Tudi ostale sike se več ne razločijo. — Tako je torej bilo pročelje druge crngrobške cerkve. Že sem zgoraj omenil, da je bil pročelju prizidan zvonik. Tudi njegova sprednja stran je bila podobno poslikana kot pročelje. Od te slikarije se nam ni ohranilo drugo kot slikani vrhni obročni pas pod sedanjo streho nad lopo in pa barvna plast od prvotnih slik, ki se javlja na odbitih mestih slike, ki je sedaj na tem mestu in ki jo bom kot zanimivost svoje vrste popisal pozneje. Ni izključeno, da so bile od istega Giottovega učenca poslikane tudi ostale zunanje stene. Od njih se je ohranila le severna vzdolžnica. In ta res kaže pičle sledove nekdanjih slik, ki pa jih je mrzli sever v skoraj šestih stoletjih docela izmil. (Dalje prihodnjič). M & A H M Opozarjamo na šahovsko simultanko, ki se bo vršila dne 29. t. m. v salonu hotela „Jelen". Razpisanih je tudi par nagrad. Pred produkcijo bo kratko predavanje o šahu. Začetek točno ob 19. uri zvečer. Gospodarstvo PREMOVANJE KONJ 1935. Srezko načelstvo v Kranju razglaša: Glasom razpisa kr. banske uprave od 2. 7. t. 1. III. No. 2907/5 in zadevnega sporeda Konjerejskega društva za dravsko banovino od 19. 6. t. 1. No. 107 se bo vršilo v Kranju v pondeljek dne 50. septemb. t. 1. s pričetkom ob 5 uri popol. konjsko premovanje za srez Kranj. Premovanje bo na živinskem trgu v Kranju. K premovanju so pripuščene le mrzlokrvne pasme in sicer: 1. Plemenske kobile z letošnjim žrebetom, 2. Zrebice 3 in 4 letne, morajo biti opleme-njene, 3 letne so lahko oplemenjene. 3. Zrebice 2 leti stare, 4. Zrebice 1 leto stare. Vse živali, katere se priženejo, morajo imeti neoporečno dokazan rod z uradnimi spuščalni- II!! Hsti. Na premovanju se bodo določili posebno lepi letošnji žrebički, kateri bodo dobili po posebnem pravilniku vzdrževalnino in se bodo v slučaju dobrega razvoja nakupili kot plemenski žrebci. Žrebeta, ki bi prišla v poštev, morajo imeti obojestransko dokazan rod ter morata biti oče in mati iste pasme. Za vredne živali se bo delilo denarne nagrade. Konjerejcu, ki prejme darilo, ki pa ni član Konjerejskega društva, se bo odtegnilo 20.— Din članarine za to društvo. Letos se bode povsod sprejemalo v rodovniško knjigo. Za vsako v rodovno knjigo sprejeto kobilo ali žrebico se bode vplačalo enkrat za vselej 10. V rodovnik sprejete živali se bodo zaznamovale z žigom. Za vsako prignano žival je doprinesti živinski potni list ter skočni listek kot dokazilo, da izvira od državnega ali pa cd licenciranega zasebnega žrebca. Vsi konji morajo biti opremljeni z dobrimi uzdami odnosno povodci, lepo očiščeni, kopita negovana. Naše prosvetno delovanje Pazimo na umetniške in zgodovinske stavbe! Zadnjič smo omenjali, da bi bilo prav, če bi prosvetna društva vzela v svoj program tudi skrb, da se ne kvarijo slike in druge razne umetnine po znamenjih in privatnih ter javnih stavbah. Pa tudi poslopjem je treba posvečati več pozornosti, kakor pa smo to doslej storili. Koliko je po naših krajih prelepih cerkev, kapel, vaških znamenj in drugih javnih stavb. Čeprav so taka znamenja na videz brez kakega večjega umetniškega pomena, imajo za vaško ali farno skupnost vendar le velik pomen v enem ali drugem smislu. Vse. kar je glede umetnosti rdi zgodovinskega pomena navezano na take stavbe ali spomenike, je spadalo v delokrog prednikov in njihovega življenja. Vse to pa morajo verno varovati tudi njihovi potomci radi spomina ali drugih namenov, radi katerih so bile stavbe grajene. Da so pri tem izuzete vse one stavbe in naprave, s katerimi se slovenski narod nikakor ne more ponašati ali pa so nu celo v sramoto radi njegove lastne krivde, to se menda samo po sebi razume. Pa še pri takih stavbah je treba. Stran 4 »GORENJEC« Štev. 38 prodno se jih odstrani, dobro pomisliti, če naj ravno slab vzgled morda ne bo varuh sedanjih rodov, da ne krenejo na napačna pola. Vse te in slične javno stavbe je treba imeti v evidenci in zanje tudi primerno skrbeti. Pri proučevanju teh stavb bomo marsikdaj našli tudi prav lepe misli, katerili nobena sodobna umetnost ne bo mogla spodriniti, kajti včasih so imeli ljudje več časa za razmišljanje in so radi tega nastale tudi umetnine trajne vrednosti, ki so nam še danes lahko za vzgled. Varujmo zato naše spomenik" in učimo se iz njih lepili stvari, ki naj se pri novih delili ozirajo tudi na našo starodavno kulturo! Ce je kdo na vasi pozvan, da se briga za take spomenike, tedaj so za to pozvana prosvetna društva. To je toliko bolj potrebno naglašati, ker je bila vzgoja našega narodu pod zadnjimi režimi le preveč grobo ispeljevana iu ni vzgajala med mladino v šolah čuta za našo staro kulturo. Brez te pa ni naroda sredi evropskih narodov in kdor tako dela. ta uničuje svoj narod prav zuv edno. Pri stavbah pa se je ozirati tudi na privatne stavbe, Na njih vzdrževanje seveda ne more imeti nobeno društvo takega vpliva, ko! na javne stavbe. Vendar je treba tudi njim posvečati mnogo pozornosti. Koliko je prav lepili stavb, ki nisu samo praktične, ampak tudi lepe umetnine. Le pojdimo po gotovih okoliših in našli bomo kar zaokrožene pokrajine, kjer so bile stavbe delane po določenih osnovah. Tako imamo tipične gorenjske hribovske hiše, ko-zOlce, skednje in drage stavbe. Te stavbe tvorijo celote v obliki posestva ali tudi tele vasi. Pa vsa ta naša dela niso še dovolj proučena ne ■ gospodarskega, ne umetniškega stališča. Koliko pobud se dobi pri takih stavbah zlasti še če se jih primerja stavbam v drugih krajih! Trud in znoj in narodni obstoj je navezan na take stavbe in tudi umetnosti ni v njih ravno za prezirati. Prosvetna društva bi morala imeli vse. kar se tiče takih stav h. v evidenci in kar je za narod ponienbnega bodisi radi spomina ali njegovega napredka vse to preceniti in izrabiti. \a naših poslopjih so ludi razni okraski. Pri tem ne mislimo samo ua prelepe nageljne iu druge svetlice na naših oknih, ampak na vso prelepo ornaraentiko, ki je skrita na naših domovih iu gospodarskih poslopjih, koliko umetnin je v ii J i 11 skritih, ki še niso nikjer obelodanjene in so vendar i.aša last. \ se tu je treba spraviti na dan in to umetnost tudi pokazati svetu. To je toliko bolj potrebno, ker nas celo nekateri naši rojaki kaj radi blatijo, češ da mi nimamo svoje lastne kulture, ampak dn smo kar stepo posnemali tujo kulturo. Tako pa /ginjevajo naši kulturni zakladi vsako leto bolj, čim bolj se tudi naše zgradbe racionalizirajo radi katastrof ali drugih vzrokov, ln vendar je na lakih stavbah vse polno umetnosti in tudi poinenbnejših dogodkov, ki so vredni, da se jih zabeleže v naše časopise, ki se pečajo z narodovim dejanjem in nehanjem. Dekoracija oken vrat, balkonov, ostrešij ali kje na tramovih skriti spomeniki so naša narodna last in dokaz naše visoke kulturnosti. Prosvetna društva naj skrbe, da se te umetnosti ne prezira, ampak času primerno goji in spopolnjuje. Tako se bomo izkazal tudi hvaležne svojim prednikom, ki so nam gradili prelepe domove morda v še l.tjših teževah. kak'' pa mi danes živimo. Drama ..V VALOVIH BOLESTI" Je iz&Ia v novi pomnoženi nakladi. Vsebina: Andrej in Olga se idealno ljubila. Marijan Andrejev tekmec in Rajmiind njen oče se zoperstav I jata. 7.v menita Andrej in Olga po srečno prest an ih zaprekah, da Rta na cilju. Tedaj zvesta iz ust umirajočega očeta Rajmunda, da sta brat in sestra. Igra, ki ima 4 dej., vsebuje n tnoS, (4 glav.) in 10 žen. (4:lav.l vloge. Scenerija: soba in planina. knjiga se dobi po znatno znižani cent. Interesenti naj se obrnejo na naslov: Pavel Bobnar. Šenčur. itd. Poleg tega slišite še razne druge kiice, ki zvene tako. da ne veste ali ste zašli v svinjak ali v divjo džunglo. S kakšnimi utisi morajo odhajati iz Kranja gostje, ki tukaj igrajo „pri-jateljske tekme"? kaj si morejo ti misliti o srčni kulturi kranjskih športnikov? Sedaj ko poznamo greh. si še grešnike o-glejmo. Kdo so? Ravnateljstvo državne gimnazijo in tekstilne šole bo gotovo hvaležno, če tnu povemo, da so ti „vrli športniki" številni dijaki teh dveh zavodov. .Svetujemo ravnateljstvu teh zavodov, da si oi> priliki ogleda eno lakih nogometnih tekem. Obenem obe ravnateljstvi radi ugleda teh zavodov prosimo, da store proti širjenju te surovost: mod njihovimi dijaki najenergičnejše ukrepe s tem da 1. j prepovedo svojim dijakom pod najstrožjo kaznijo igranje nogometa: 2. ) da prepovedo svojim dijakom tudi vsak obisk nogometnih tekem. Javno oblast pa prosimo, da pošlje na vsako tekmo poleg občinskih red trjev še pomnoženo orožniško patruljo, ki naj proti takim surove-žem postopa po zakonu. V interesu ugleda vsega kranjskega meščanstva je, da se tako barbarstvo in surovost zatre, četudi s skrajnimi sredstvi. Pozivamo pa tudi vodstvo S.K. Koro-tana, da prepreči take surovosti m:-d publiko in da poleg zgolj športnega vzgajanju skrbi tudi za srčno omiko svojih cianov in stmpatizerjev. Žalostno dejstvo je. da se tudi klubovi reditelji odlikujejo s surovimi izpadi proti gostom, mesto da hi veslno vršili svojo dolžnost. Naj odbor S.K. Korotana upošteva te naše želje, take člane pa, ki so mu v sramoto, naj izključi iz svojih vrst. Poznamo še druge vnete ..drukarje". ki se še prav posebno odlikujejo v svoji ..športni kulturi", in če ne bodo surovosti prenehale, bomo njih imena javno objavili, da bodo tudi njih delodajalci vedeli, kakšne neotesance imajo v svoji službi. Naj nam nihče ne očita, da smo starokopiini in proti športu. Mi cenimo, visoko cenimo res pravi zdravi šport, iu ravno za to bomo uporabili vse sredstva, da bo šport v Kranju sledil svojemu pravemu namenu. Surovosti in kanibalske metode bomo odpravili, pa četudi bi nam bilo treba v to svrho i/poslovati od oblasti prepoved igranja javnih tekem. Vse poklicane pa prosimo, da nas v tem prizadevanju podpirajo. Šport Šport in surovost .Na naslov šolske in javne oblasti v Kranju. \ pranju obstoja športni klub z imenom ..korolan". ki poleg drugih panog športu goji ludi nogomet iu prireja juvne nogometne tekme. \u te tekme prihaja precejšnje število gledalcev, ki se zanimajo za nogomet. Do tu vse lepo in v redu. Spori je važen vzgojiti Faktor iu je popolnoma v redu. d.t se ga uda (lina oklepa. Ni pa prav. če se šport goji tako, da kvari mladino. Iu ravno to je namen tega članka, da pove jasno in odkrilo, da je šport v Kranju zusejul med našo mladino mnogo -u-rovosti, Toliko surovosti ne vidimo zlepa nikjer kot na igrišču kranjskega S. k. korotana. Tu se slišijo i/ vrst publike take sinove psovke, dii zastoju iščete enakih v najbolj zaosiali hribovski vasi. In lahko vidite tudi dejanske spopade, kar groza postane človeka, ko sliši iz vrst gledalcev ščuvajoči- kine kot n. pr. ..Pohodi ga" ..l bij ga". ..Stopi mu na trebuh" ITI R L I 0 G L H S I Za vsako besedo v malih oglasili se DlačaO50 D. Najmanjši znesek je 6 Din Otomane. divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc iapetnik. v hiši g. F. Ažniana. Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks. tapetnik. po- leg Stare pošte, Kranj. Priporočam svojo zalogo vseh vrst dežnikov. Sprejemajo se popravila in preobleke. Izvršujem jih točno in solidno J^r*ko AJojz?? dežnikar KRANJ, (poleg trgov. g. Jazbeca) Kranjsko plazi eno društvo rične s \. oktobrom t. 1. tedni pouk za začetnike. kdor ima veselje do glazbe naj se prijavi pri društvenem tajniku. Savski breg Kranj. Učenka kršean. staršev z dvema razred meš, šole želi iii v trgovino. Naslov \ upravi lista. Natakarice, z dobrimi in več letnimi spričevali t. znanjem nemškega jezika, želi nastopiti službo v boljši gostilni v Kranju. .Naslov pove uprava lista. Produ se večja množina rabljeni!) kopit po nizki ceni. ..Jadran". Kranj. Naprodaj imam dobro ohranjen valil ni aparat, kdor se za ni mu /u perutnino nuj ne /amudi ugodne prilike, ker je cena aparatu nizka. Nash.v v upravi lista. Naši:, sem poročni prstan v Otočah. Dolu se v uprav i lista. Fanta starega U ali 16 let sprejmem v službo za kmečka dela. Naslov v upravi lis;,,. Večje skladišče v Kranju se odda v najem. Naslov pove uprava list,t. Razne skupine, kakor gostije, gasilce, društvo pridem slikat na dom in to brez po-viška cene. yVJB, fotograf, Kranj (sedaj nasproti trg. Snvnik) Naznanilo! iS! Naznanilo Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem v Tavčarjevi ulici poleg pekarne Bučar odpri na novo trgovino z mešanim blagom. Potrudil se bom, da gospodinje zadovoljim z vedno svežo špecerijo in primernimi cenami. Priporočam se cenjenemu občinstvu kod začetnik za obilen obisk VREČEK ANTO.N, KRANJ trgovina z mešamrn blagom ZenM in Reve > vse potrebno dobite v I. zlatarski delavnici na Gorenjskem Za zimo se o« biečete poceni in toplo pri zbecu Istotam lepa izbira ur, zlatnine, srebr-nine. očal, toplomerov, ..Bleikristall" jedilni pribor v srebru in Chromti itd. — V Vašem interesu je. da si pred nakupom ogledate res veliko izbiro po solidni ceni. Popravila se strokovno in točno izvršujejo. — Kupujem staro zlato in srebro. Istotam blago za obleke, velikanska izbira srajc, klobukov, zimskega perila, huber-tusov in nešteto predmetov pogrebnih za LCsnjars/ra in Čevljarska zadruga uno rj.jo. j. v Jr^iču priporoča siodeče lastne in zato najcenejše izdelke: ovčine v raznih barvah, kozine za pletene sandale usnje za površnike, bok.-, ševro, juhi' »vi no, galanterijsko usnje itd. Obiščite nas! vsakogar. Priporoča se Albin jazbec, Kranj VINA ~~ iz Centralne vinarne v Ljubljani, Fran-kopanska ulica 11. bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj! Po predpisu slike za legitimacije 4 komade za Din 25"- Vam izvrši J&j6, fotograf, Kranj (sedaj nasproti trg. Savnik) SLABA OBUTEV SKODK ! Ce nosite v deževnem času Siabo obu»ev, je gotovo to kvarno za Vaše zdravje. Vsako obuvalo mora biti tako, da noga more dihati in da človeka še tako naporna pot ne utrudi. Čevlji lahki in težki, kupljeni v domači trgovini so najboljši. Kdor enkrat kupi pri nas, ostane naš stalni prijatelj. Vsa popravila se izvršijo solidno in hitro. (Ljudski dom) r. z. z n. z. iminHaiMHTrm—b—iBiiui ■..................intmnt:.»ni »mmmii.....n imam Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak č a s brez napovedi. Bjjra e ? 11 n e v loge se obrestujejo najugodneje. i Hi uredn Mvf iti izdaihtelju odoovarja Kari Krzen v Kri ni Tiska Th Iv ara h diskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.