TIm largest flfcmnwn Dafly m the United Sutm. and lagal Holidays. 75,000 NARODA Listslovenskih delavcev t Ameriki POZOR, NAROČNIKI... Naročnikom wimnjim, da vet ne pošiljamo potrdil za poslano naročnino. Za dostuje potrdilo pal*g naslova na listu— d« katerega dne, meseea in leta je naročnina plačana. Uprava. TELEFON: GHelsea 9—1242 Intend m Second Glasa Matter September 21, 1903, •* Um Port Offios al M«w Tort, M. Y„ ote Act of OongrtM tf March S, 1879 TELEFON: OHelm I-iMI No. 250. — Stev. 250. new york, monday, october 25, 1937 -ponedeljek, 25. oktobra 1937 Volume XLV.—Letnik XLV, VSA SEVEROZAPADNA SPANSKA V ROKAH FAŠISTOV NAVZLIC TEŽKIM IZGUBAM ŠPANSKA LOJALISTICNA VLADA ŠE NI IZGUBILA UPANJA Stavka newyorskih farmerjev—neizogibna 100,000 vojakov, ki so se doslej borili v severoza- j NAD 60 DEKLET padnem delu Španske, bo lahko Franco porabil cTED IT T7TD AftllU na drugih frontah. — Asturske čete so popolno-' 01 fcKlLIAlKAmH ma izolirane. — Ministrski predsednik napoveduje borbo do britkega konca. HENDAYE, francosko-španska meja, 25. okt — Španska lojalistična vlada pošilja z mrzlično naglico ojačenja proti Teruelu in Aragonu, da zaustavi fašistično prodiranje proti Valenciji ali Kataloniji. Vladni uradniki v Valenciji, začasnem glavnem mestu, čakajo povelj za preselitev v Barcelono. General Franco je s svojimi uspehi na severoza- i padu razbremenil 100,000 vojakov, katere bo sedaj lahko porabil na drugih frontah. Iz nekega Francovega poročila je razvidno, da so Asturci, ki so branili Gijon, popolnoma osamljeni. Fašisti so zaplenili ogromne množine vojnega materijala, posebno topov, tankov in letal. Vse to jim bo mogoče porabiti v drugih sektorjih, kjer se vladno vojašltvo še ustavlja fašističnemu navalu. Promet v okolici Gijona je zelo otežkočen. Posebno truki ne morejo nikamor. Serpentinasta cesta med Villavicioso in Gijonom je bila na vsakih 200 jardov dinamitirana. Iz Gijona poročajo, da je mesto mirno. Rjuhe, ki so jih bili prebivalci razobesili iz oken v znak kapitulacije, so nadomestili z vstaškimi'zastavami rde-če-zlate barve. Kare ulične železnice vozijo, trgovi ne so odprte. Prebivalstvo stoji v vrstah, čakajoč živil in drugih potrebščin, ki jih Franco vi vojaki spravljajo v mesto. V državni industrijalni šoli v Kansasu so vladale precej neobičajne razmere. — Sterilizira* na dekleta niso bila stara niti 16 let. MADRID, Španska, 23. okt. —Ministrski predsednik Juan Negrin je rekel danes: — Člani lojalistične vlade bodo prej umrli kot da bi se odrekli cilju, za katerega se že petnajst mesecev bore. To je nadvse značilna izjava, ako se pomisli, da so lojalisti doživeli pred dvema dnevoma najhujši poraz v zgodovini španske državljanske vojne — izgubili so namreč ves severozapadni del Španske. Negrin je po radio pozval svetovne demokracije, naj opuste diplomatske razgovore in debate o svetovni politiki in preteči svetovni vojni ter naj raje posvete nekoliko več pažnje Španski, ki krvavi iz neštetih ran ter bo tudi izkrvavela, ako ji takoj ne s priskočijo na pomoč. Negrin in katalonski predsednik Louis Company sta broadcastala svoje govore takoj zatem, ko je vojni department poslal v svet žalostno naznanilo, da se je Asturije polastila močna vstaska armada. Negrin je pozival svoje pristaše naj vztrajajo v boju in naj napno vse sile, da se bo vojna sreča obrnila na stran lojalistov. Par pikrih je povedal tudi Nemčiji in Italiji rekoč: — Dve državi sta napadli Špansko, da pripravita načrte za bodočo vojno in da se polastita španskega bogastva. Lige narodov drži roke križem, nevmeševalni odbor pa silno počasi posluje in ni doslej storil drugega kot da je privoščil sempatam Španski kakšno dobro besedo. Nemčija in Italija pa skušata uničiti špansko neodvisnost. Špansko hočeta napraviti za avojo kolonijo in se obogatiti z njenimi naravnimi zakladi. Liga narodov noče ničesar vedeti o trpljenju španskega naroda in ne sliši grmenja nemške artilerije ter brnenja laskih zrakoplovov, iz katerih padajo dart,za dnem bombe na nedolžno špansko prebivalstvo. TOPEKA, Kansas, 23. okt. — Državni uradniki so bili da nos pozvani, naj preiščejo izreden slučaj. V državni industri-jalni šoli v Beloit, je bilo steriliziranih dvainšestdeset deklet. Nobena med njimi ni imela 16 let. Poziv je izdala Mrs. Kath-rvn O'Laughlin McCarthy, bivša kongresniea, ter pozvala vse ženske v državi, naj se pridružijo njenemu protestu. Pre-!gledala je rekorde omenjenega zavoda ter pronašla, da je bilo izmed 148 steriliziranih 62 deklet, starih manj kot 16 let. In nadaljnih 2:2 bi zadela ista u-soda. če bi lani ne nasledil republikanskemu governerju A. Londonu demokrat Walter A. Huxman. — Vse pritožbe starišev niso nič pomagale, je' rekla Mrs. McCarthy in zdi se, da so bila dekleta sterilizirana za kazen. — Eno so sterilizirali zato, ker je bila nagle jeze. — Ali ni nekaj strašnega, če pomislimo, — je rekla Mrs. McCarthy, — da je bila dekletom brez vsakega posebnega vzroka odvzeta -i da šele sedaj se mu je posrečilo dokazati, da so nekateri čla ni delovali proti državi. SWANS0N0VA NAPOVED WASHINGTON, D. C., 23. okt.—Mornariški tajnik Swan-son je proglasil prihodnjo sre do za 44Dan mornarice" ter rekel v zvezi s tem: — Združene države bodo zgradile in imele mornarico, kakršne nima nobena druga država na svetu. Mi nimamo noben militarističnih ali imperi-jalističnih namenov, pač nam bo pa naša mornarica služila izključo za obrambo. Da dosežemo to obrambno možnost, moramo imeti mornarico, kateri ne bo nihče kos. NEPRIČAKOVAN POVRA-TEK POSKUSEN UMOR IN SAMOMOR WASHINGTON, D. C., 21 iikt. — Državna zakladnica na znanja, da je imela v mesecu eptembru od davka na žganje $52,095,947 dohodkov. Lani i-stega meseca je dobila iz tega vira s|49,094,918. SUNDRIDGE, Ontario, Ca nada, 21. oktobra. — Sosedje so zaslišali iz neke tukajšnje hiše dva strela. Vdrli so vrata ter našli v spalnici 191etno u- -* ičiteljico Patrieijo Lang one- ST. JOSEPH, Mo., 23. okt.1 sveščeno na .postelji. Strel iz — Charles MoDauiel je devet! puške ji je ves obraz razmesa-let prospektal v Alaski in ni v|ril. Na tleh poleg postelje je letom času nikdar pisal svoji'žal mrtev 21 letni študent to-družini. Včeraj se je vrnil in rontske univerze. Policija je telefoniral svojemu bratu Lov- mnenja, da jo je hotel iz ljubo KDO BO VODIL; LEWIS AU GREEN? Zaenkrat je najbolj važno vpraševanje, če se ameriško delavstvo ne bo vmeševalo v politiko ali bo pa ustanovilo svojo stranko. WASHINGTON, D. C., 24. oktobra. — Jutri se- sestanijo tukaj zastopniki Delavske federacije in zastopniki Lewiso-vega odbora za industrijalno organizacijo. Ker boste obe stranki trmoglavo skušali prodreti s svojimi zahtevami oziroma predlogi, je le malo upanja, da bi bil sestanek uspešen. Med drugimi bo stavljen tudi predlog, naj imenujeta Federacija in Lewisov odbor po sto zastopnikov, ki naj bi položili temelj novi enotni delavski organizaciji. Dve glavni vprašanji se bosta pojavili: Ali naj John L. Lewis ali pa William Green načeluje ameri-škenAi delavskemu gibanju ? Ali se bo organizirano delavstvo, kakor se je doslej vzdrževalo aktivne politike, ali bo pa ustanovljena delavska stranka: Jutrišnjega sestanka se' m bo udeležil niti John L. Lewis niti William Green, dočim sta dala delegacijama vsak svoj;-navodila. UNIJA JE RAZPOSLALA NAD PETDESET TIŠ0Č OKROŽNIC OGDENSBURGhTn. Y., 24. okt. - Archie Wright, predsednik Dairy Farmers unije, je rekel danes, da bo stavka proti onim družbam, ki preskrbujejo New York z mlekom "boj do britkega konca". — Nobena sila nas ne more odvrniti od stavke, ki bo izbruhnila v četrtek dopoldne. Do tega koraka smo bili prisiljeni, kajti edinole štrajk bo nekaj zalegel. Zastavkali bodo farmer ji v osemnajstih okrajih in sicer: Delaware, Chenango, Ot?ega. Madison, Herkimer, Oneida. Oswego, Lewis, Jefferson, St. Lawrence, Franklin, Clinton, Essex, Montgmery, Schoharie, Greene, Broome in Ulster. Farme rji v teh okrajih so močno organizirani. Dair\ Farmers unija ima devet tisoč članov, dočim je tri tisoč farmerjev neoficijelno registriranih v tukajšnjem glavnem *tn-nu. — Mi se borimo bolj za prin cip kot pa za eeno, — ji- dostavil Wright. — Predvsem zahtevamo priznanje unije. Edino le naša linija naj ima pravico do zastopstva, ne pa unije, ki jih kontro lirajo kompanije. — Meseca novembra moramo dobiti 101) funtov mleka $2.50. Cene za mleko naj temelje na treh odstotkih maščobe. Dose- JAPONSKO PRODIRANJE USTAVLJENO Severno od Šanghaja se je sedemdeset ur vršila vroča bitka. — Tazang je še vedno v kitajskih / rokah. ŠANGHAJ, Kitajska, 24. okt. — Kitajsko armad no poveljstvo naznanja, da je Kitaj -rem uspelo premagati Japonce in preprečiti zavzetje važnega mesta Tazanga severno od Šanghaja. Bitka, v kateri so bili Kitajci zmagovalci, je trajala sedemdeset ur. Japonci iso skušali prekiniti kitajsko komunikacijsko črto pet milj severozapadno ot mednarodne naselbine, kar se!da-i iim shlžUo za podlage jim pa navzlic velikim žrtvam lmleko' ki ima tri in I)o1 odstotni posrečilo. jka maščobe. rencu:— Hej, Lovrenc, ikako je z očetom ? — ga je vprašal. — Oče je lani uinrl. Kdo govori? Charlev? — Ja. jaz sem Charlev. . — Ni mogoče, ' Charlev je mrtev. Par minut kasneje stk brata sestala, in Charley sumnosti usmrtiti, nakar se je sam ustrelil. se NAZIJSKI REPORTER ŽRTEV DVOBOJA BERLIN, Nemčija, 23. ok-tobra. — Hitlerjevo glasilo jo; Voelkischer Beobachter" po-zvedel, da ga je pred tednom j roča, da je znani nemSki časni-dni proglasil sodnik Fred J., kar Roland Struck padel v dvo- Frankenhoff za mrtvega, da bi bilo mogoče urediti zapuščino po pokojnemu očetu. boju. Dvobojeval se je z nekim svojim bivšim prijateljem, ki 'je razžalil njegovo družino. S ČEH0SL0V. NE BO POGODBE Trgovinska politika državnega tajnika Cordelia Hulla bo izpostavljena ostri kritiki. — Carine se ne sme znižati. WASHINGTON, D. C., 23. okt. — Te dni se bodo začela zaslišanja glede trgovinske pogodbe, ki jo namerava skleniti ameriška vlada s Čehoslovanlko. Navzlic zagotovilom državnega tajnika Cordelia Hulla, da je cilj -vlade pomagati a-meriškim producentom, ne jim pa škodovati, so zastopniki a-merišike industrije precej jasno namignili, da se bodo na vse kriplje borili proti znižanju carinskih pristojbin. Ameriški izdelovalci čevljev bodo poslali k zaslišanjem sedemintrideset zastopnikov, zastopane bodo pa tudi vse mogoče druge industrije. Hullova trgovinska politika bo izpostavljena splošni in ostri kritiki. Ameriški izdelovalci cev, ljev se boje Ikorikurence Bate, enega največjih podjetij na svetu. Hullovo politiko označujejo kot nepraktično. — Ameriška industrija n e more konlnirirati z evropsko 'ali azijsko, — je rečeno v ne- Pri Kvangfu si Japonci prizadevajo prebiti kitajsko fronto in zavzeti Naueing. Japonci so se približali Kvangfu na razdaljo štirih milj, kjer jih je zaustavila .'kitajska žičnata o graja. Kitajsko uradno poroči 1 o pravi, da je padlo na šanghaj-ski fronti 24,200 Japoncev. Dan in noč se vrše spopadi na kopnem ter napadi z morja in iz zraka. Obe stranki se poslužujeta najraznovrstnej.šega orožja. POLICIST V VLOGI BABICE NEW LONDON, Conn., 23. okt. — Ko se je sinoči vozil v policijskem avtomobilu patrolman Clarence Martin, je dobil po radio povelje, naj nemudoma obišče Mrs. John Hollis. Zensika se je zvijala v porodnih krčili. Martin je telefoniral na vse strani, pa ni mogel dobiti zveze z nobenim zdravnikom in z nobeno babico. Ni mu preostajalo drugega kot da je sam pomagal porodnici, ki je porodila krepkega fanta. I z hvaležnosti bo otrok dobil pri Famierjem je bilo poslanih nad 50,000 okrožnic, v katerih jih poziva unija k sodelovanju. krstu ime Hollis. Clarence Martin kem protestu. Evropski'delavci so v primeri z ameriškimi sramotno nizko plačami. —Ako damo Čehoslovaški koncesije, jih bo zahtevala tudi Japonska, kjer zaslužijb delavci po deset centov i)a dan. 15. OBLETNICA FAŠISTIČNEGA POHODA Parade se bo udeležilo stotisoč oseb. — Fašistična stranka ima nad dva milijona članov ter je edina stranka v I tali* ___ RIM, Italija, 24. okt. — V četrtefk se bodo vršile po vse;", Italiji velike slavnosti, in v Rimu bo parada, ki se je bo udeležilo nad 100,000 fašističnih voditeljev, črnosrajčnikov iu vojakov. Vsa ta ogromna množica bo korakala mimo tribune, na ka teri se bo nahajal Mussolini s svojimi pomagači. 28. oktobra 1922 se je za vršil zgodovinski pohod" proti Rimu, in izza onega dne je Mussolini neomejen gospodar Italije. Mussolinija so takrat spremljali: Italo Balbo, današnji governer Lifbije, Emilio de Bono, ki je zavzel Aduo v Abesi-niji, ter grof de Vechi di Val Cismon. Četrti njegov -pnm-lievalec Michele Bianchl, jo i mrtev. *0L28 V1R6V2" New York, Monday, October 25, 1937 TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN U33. Glas Naroda 99 U HOTINIO Frank Sakser, Prealdeot tv OOMTANl J. Lopoha, Sec. * 6 L A 8 NAEODA-(Voioo «f tka Paapla) Daj Sundays ...... la pal lata .•**«••••*••••«••••• aantit* to • •••lll«ll«t>»MM Sa New Igrk oa oolo M» 97j00 Sa pol lata...... Sa lnoaaaatro aaaaiolato »I« Sa pol Uogltf bra podplat la »ofltljad po Money Order. Pri M^ tail prejtoje MralUBa aa prioMajeJo. Denar naj aa blagovoli kraj« narotelkov, prosimo, da aa da hitreje aajdio naslovnika. Sataeripdm loorty "Glaa Naroda" labajo rsakt dan aedelj tn praanlkot "OLA§ NARODA". 11« W. Mik Street. New fart. K X. Telephone: CHelsea 3—1242 PROSPERITETA ZA VSE Oh ot\ aritvi novega poslopja zvezne rezerve je prejšnji tedei govoril predsednik Roosevelt ter dejal, da bi bilo tre-ba kreditno in finančno mašinerijo naroda tako izpopolniti in •iieiueniti, da bi bila ustvarjena trajna prosperiteta. Predsednikova želja je povsem umevna. Pomisliti je pa treba, da v zgodoviui kapitalističnega gospodarstva ni bila prosperiteta niktoj, smatrajo to v Rusiji za depresijo. V splošnem je pa ruski delavec glede življenjskega staleža na znatno nižji si ponj i kakor ameriški. Neki znani narodni gospodarstvenik pravi: 44 Ali bi bila trajna prosperiteta sploh zaželjiva in zdrava? Niti farmer ne more živeti samo od lepega vremena. Ne samo solnca, farmerju je treba tudi dežja in vetra. Stalna prosperiteta bi prodnkeijske možnosti tako razvila, da bi e*e radušila v izobilju. Ljudje bi čezmerno trosili, in končni grozni polom bi bil neizogiben. "Krize, porajajoče se v kapitalističnem sistemu, so bo-!<'Zeu, toda potrebna bolezen. Kar je slabega, je treba odstraniti ter najti temelj za zdrav napredek. V depresiji skušajo ljudje popraviti napake, zagrescne v časih pro^jeritete." Dosti lepše in bolje bi bilo seveda izogniti se temu večnemu nihanju v gospodarskem življenju, ter si zajamčiti stalen in enakomeren razvoj navzgor. Tega pa nikakor ni mogoče doseči s postavami in od-redl»anii. Vlada lahko vrši vzgojno delo ter potom razsodne delavske politike skrajša krize na čim krajše raadobje. Paradiž, ki bi ga vlada na stroške davkoplačevalcev n-metno ustvarila, bi ne bil posebno dolgotrajen. Nova srednja Evropa Pod naskxvoin "Najproti no-inodušne, če bi hote-la eaia iz-vi srednji Evropi", je objavil|meid velesil izvajati izključno Hut "Le Moment," ki izhaja v ablar*t v srednji Evropi. Bukarešti v francoskem jeziku, izjave čeešlkoelovaiškega zunanjega ministra dr. Krofte, ki govori, najprej o splošnem gospodarskem potožlaju na pod-ilocju naslenlnstvenih držav Avstroogrslke ter opozarja na napredek, ki se kaže v osnovanju gospodarje Male antaute, •kakor tudi skupine držav rimskega protokola, pri čemer u-giotavlja. da bi vzpostavitev harmoničnih onlrtošajev med o-beona skupinama pomenila bistven napredek k ustvaritvi aiove srednje Evrope. Ena izmed glavnik ovir na tej poti je pomanjkanje medsebojnega zaupanja med direktno prizadetimi državami. Sumničijo se ne le v srednji Evropi zainteresirane države, da hočejo t.u ustvariti gospodarsko kolonijo, celo Oe^koslo-vanlki očitajo, da strmi po prevladi v taiki gospodarski skui>-nosti. Dr. Krofta zavrača ta očitek in pravi, da si želi f'eskoslo- V korist sveta bi bila ohranitev in koiusolklacijla iz neodvisnih malih držav Obstoječe srednje Evrope, ki bi ne bila podrejena izključnemu vplivu kaike velesile. Mirno in prijateljsko sodelovanje med temi državami je glavni pqgoj, ka-feor tudi najboljše varstvo proti vplivom one same veh sile. ('eškoelovaška, ki je podala že mnogo dokjasSov svoje volje, tla sodeluje v okviru svojih možnosti za segv» tega velikega cilja, ostaja še nadalje pristaš te politike ter ji bo ostala r GLAS NARODA" } j pošiljamo v staro do- J f movino. Kdor ga ho- d ^če naročiti za svoje p j sorodnike ali pri jate- j f !je, to lahko stori. — d aroenina za stana d kra j stane $7. — V K J Italijo lista ne posi- 4 1 jamo. p tudi v bodočnlosti zvesta, kei- je prepričana, da služi ta politika isatčasno -njeni koristi, klaikor tudi splošnim mirovnfou koristim in odkritosrčnemu mednarodnemu sodelovanju. Iz Slovenije POŽAR V BOSTANJ-SKI GRAŠČINI V tt>rek a. okit. okrog 9. zvečer je v bo&anjsikeni gradu pod Grosupljem, last barona Lazzid-riuija, pričtila goreti velikai šu-pa, v kateri je bilo okrog 5 vagonov sena in otave. Ogenj je iflbraihnil na več krajih hlkrati, kar je očiten dokaz, da je bilo zažgano. Okoliške požarne bramlbe so bile takoj na mestu, a rešiti se ni dalo nič, pač pa so obvarovale, da se ogenj ni razširil na sosednja gospodarska -poslopja. V nevarnosti .je ibila tudi podrufžnia cerkev tšv. Martina, tik zraven. Škoda .je velilka ker je las-tmku fcgorela malone vsa klaja za živino. HUDA NESREČA NA MARIBOR. POSTAJI Peter • • • • • • • • Zgaga 14 LJUDI ZASTRUPLJENIH Z GOBA-MI V jesenskem čaisu, ko začno ,, . . , ,rasti gobe, se m,nože zaMrap- vaška lj>n ja, ^ imi bmlli Nv lovanja, ker pn^uje ^ v Maril)()ra ga za vise brez izjeme samo koristi iin nobene škode. (Vško-slovaška je nadalje mnenja, da se more to zibližanje doseči le v popolnem soglasji1 z Nemčijo in Italijo. Če je bik stara Avstro-Ogrska, nadaljuje zunan.|i minister ^ dr. Krofta, za svoje narode za- I ščita proti vseruskemu m vse-nemSkemu valu ali pa bi morala biti, |H>teni se utont tudi on-vo oi'^anrairani srtnliiji Evropi pri-znati misija, da vamje \-se (Jrx'oje narode in države prt d vsakim pritiskom katerekoli velesile. NaHtopiti bi mogla proti vsakemu poizkusu ouiej^-anja svoje svo*>ode m popolne oieotlvis-nopti, t<*m več t ml i proti nevar. nosti sporov mee, aboleli. V hudih krčih se je valjalo vso noč 14 oseb, proti jut ni pa so le poslali po bližnjega zdravnika, ki je poklical taikoj reševalno po 5. oktobra se .je zgodila na mai-iborskem glavnem kolodvoru hitfda nesreča, 'ki je zadela 32-ietnega železničarja Franja Podeska. Podesek je šel čez ikiretnico ter je z nogo obtičal v tračnici. V tistem hipu pa je bila kretnica preliv I jen a in je Pot lesku zdrobila tle^no nogo od kolena do gležnja na treh mestih. Na levi nogi pa mu je _ odtrgala desno peto. Poklicani Ktajo. "Reševalci so 8 oseb pre- čaj, da se je za^triipiia'cela v tirnico, dočim je sestim zasrtrupljencem toliko odleglo, da so lahko ostali v domači oskrbi. SMRTNA VOŽNJA Denarne pošiljatve wtm.wiiiumiPWwminwBi—i ■■■ i DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ? JUGOSLAVIJO CaltiS______Din. IN • 5.N___1MB. m I 7 Ji______Din. M* $11.65_____Din. Nt I2S.M______Dta. 1 m MM6---Din. MM V ITALIJO Za $ 6.35 .......... Lir 100 | 12.25 ______________ Ur 2M % 29,50 .......... Lir 500 I 5T.M ____________lir 1IM W1M0___________lir M* I167.M_____Lir MM KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za Opisno vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih »U lirah, dovoljujemo &e boljše pogoje. Izplačila v ameriških dolarjih u 'tplaaio $ 5.— morate poekti >Iiv- - - _____41IJ5 4ILM Prejemnik doM v atarem kraja izplačilo v dolarjih. rUSTOJUNO |L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ''Glas Naroda" NEW TOKK. H. I. Ije mirno MKlelovitnje malih snilnjeevTopskih »Iržav. predvsem na gospodaivak«iii jjoilnW«-ju in monka tudi na |todrree ,je nesreča po-novila, satiro š<- v večjem obse-gTL Zadela je najrevnejše in inajbeihiejše mariborske občane stanovalce v žalostnih Dajnko-vih barskih. Ti reveži, ki živijo največ cd tajra, kar jim daje ofbeina ali dobri ljudje, sedaj ve*bio stikajo 7.a gobami, ki so jim dobroiloslo dopolnilo na bornem jedilnem listu. Tako je šla tudi delavčeva žena Marija Rmetieeva iskat urobe v iroodove nad Tremi ribniki ter se je vrnila proti večeru s polno kočaro. Nekaj sob je pripravila doma za večerjo, del jih je Klala .prijateljici Elizabeti Kolarjevi, ostanek pa je pro-e tri je <"l«wii. in sicer žena, 47-letni mož in 17-letfia lhVrka Vilma. Pri njih so se pojavili znaki za^trapijenja že okro^ 8. zvečer I ter so začeli v»i l>ruliati. Možu in ž« ni je ponoči po bruhanju in mleku- ki sta ua pila, od-leirlo. lu'crkitMi 23» nmirajoče-jn prwpeljjili v l?ol-nišnico nb«č*^ra terižii v W;unii. (Launch), se je v Domžalah hrodo ponesrečil. V njegov o-sobni avto se .je zabil. Trk je bil zelo hud. Lavriče\' je čisto strt in akvečen. Ijavriča samega je stisnil volan v trebuh, teko da je trajalo četrt ure, pre* len so j?a rešili, ikar je bilo še posebno težko, ker je gospod zelo velik mi moean TRAGIČEN KONEC MLADENKE V MURI Služkinja Terezija Kova«- se je s kolesom prifieljala k brodu Sasedoyi imajo o dvorani glas pameten glas: — Le po glavi! Samo po glavi. Če ga zadeneš drugam kot pri Petajcih. Med prevozom.ua glavo, ga boš pri priči u je brodar prižigal svetilko. Ta trenutek je Kovačeva uporabila da je skočila v Muro. ki je za Kil — Ta ura. — je rekel urar LINIMENT DRŽAVLJAN. VOJNA NA SPANSKEM POŠILJATELJE OPOZARJAMO, prt POPRAVILA V HIŠI... ZIMA SE BLIŽA . . . Vsakdo tea ni Mm zaprto okna In Trata . . AKO JE TREBA KAJ POPRAVITI pri hHj ali pohiti to. obrnite na: FRANK HREN 967 sbneca avenue, rjdgewood. l. j (Tel: Evergreen 2-9171 vedno aigrnila njeno mlado, Ribničanu. ki je prišel v Lju-ži vi jen je. Kaj je 23-lHno mla- bljano uro kupovat. — ta ura denko gnalo v žalrutno smrt.'jnv osem dni brez na vitja, ni znano. j _ Xo. jo bom pa vzel, — se ________________j je odločil. — Samo nekaj ni: morate še povedati. (*'e gr» Reševalci preiskujejo v Barce Ioni razvaline ljudske šole, jo j« uničila bomba iz sovra žnega letala. ki Važno za potovanje. Kdor J«, mweojen potovati jl aferi kraj aU doMtl kofa o4 taoi, Jo potrobno, M Jo pooion v rab stvareh. Valod vaie dolgoletno rit utaje V»o» tamorano daU aajholjta paJawHa la todl m potrebno pr^rbeti. d« Jo potovanj«) uoobno in hitre »-to te zaobrnite na nao aa ooa Mi preokrbiM ne, bodbi profajo ta povratna dovoUenJa, potni Itete, ricejo in aplob too, kar Jo sa potovanje potrebno v najhitrejieoB lam, Is kar Jo glavno, sa Ncdriavljaai npj no oodoblh Wl ililinlm | SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York. N. Y. os»»m dni brez navitja, koliko rasa bi pa sla, ce bi jo navil. To ji* zgodba o milijonarje-vem sinu, ki ga je oče pošiljal v najrazličnejše šole, tla bi se izobrazil, pa je naposled le nadut tepček ostal. To se pravi, — oblačiti se je znal po modi, moško je nastopal ter se, zanašajoč se in opirajoč se na očetove milijone — obnašal, da mu ni bil pes do kolena. Oče ni vedel, kako bi se ga iznebil oziroma kako bi napravil iz njega človeka. Slednjič mu je kupil nekje na Jugu veliko tobačno plantažo, češ, mogoče ga bo delo veselilo in bo sčasoma postal samsvoj. Poslal ga je v posebno šolo, kjer so mu ubijali profesorji v glavo vse podrobnosti o tobačni rastlini, o žuželkah, Uri jo uničujejo, o zgodovini kaje in tobaka in sploh vse. kar mora vedeti plantežnlk. Na poslovilnem banketu je sedel poleg znanega pridelovalca tobaka, očetovega pri jate-Ija. r— Dobrega posla se bo«te lotili, mladi mož, — mu je daja:. — Vso srečo Tam želim. Jutri torej odpotujete. Gotovo imate že vse načrte urejene. — O vse, razen enega. — je odgovoril milijonareki teleban. — Vse, kar se tobaka ti6e, i-mam v male mprsrtu. V dobjrih šolah sem bil in dosti knjig oem preštudiral. Le to ugibam, kaj bi se bolj izplačalo: saditi cigare ali cigarete. UQL 2* VABOVI" New Ybrk, Monday, October 25, 1937 TBE LARGEST SLOVENE DAILY TN 17.5.2. ------1 "* r f TH. BURKE: HING-HINUJ EVA PAST Vrhovini ravnutelj banke se je napovedali, da pride jutri "voter. (iwaixt Doriel, vodja pariške podničaiicv, je brl vee (ibupan. Zdaj je torej vsega konec. Mipekulirail se je bii in da bi ibil izkopnl iz najhujše^ je globoko sqgeJ v bla. gajno. Notiejkd se je, da bo z rakupiekom za svoji dve dragoceni kitajski preprogi povrnil vsoto, tki si jo je bil proti-pcstavmo prilastil; a kupčija se je vlekla v neskončnost! Že eigavamjem »in »slopmišenjemT Jaequeliim Doriel, Gh-rardo va žena, je bila že opazila, da Ho erne, tko izza ozkega raapo-ka svetlikajoče se tangovčeve oči vafikrat opazoMaie njo, ko oni dve iaprecLni dragotmi. A naglic terau je noooj premagala Hvojo mranjo cko n.jega in je npr« imffla moža h Kitajcu, tla bi mogoče s svojo navzočnostjo omečila za kupčijo. Hing-Hiu je imel okoli štirideset let. Majhen je bil in suh, imel je mesten obraz, nazaj viseče čelo, štirivogfiaito brado, debele ustnice, redke lase in ja. ko žive oči, ki so :pa svojo zvitost spretno skrivate za velikimi naočn iki. Izbrano gosposko je bil oblečen in je joko počasi in priliznjeno govoril, pri čemer se je s sladkobnim poudarkom ustavljal ipri samoglasnikih. Niihče ni kaj prida vedel o njegor\*em življanju. Jako bo-gait je bil in je pred nekierj leti otvoril v Parizu nekaik^no u-metm«sko galerijo, kar mu je Olajšalo pristop v pariško družbo. HSng-JTLii se je dobro spo-smtti nn ženske in nežna lepota Jacqueline Dorie+m*e ga je navdajala z občaidmran.jem. ftiaj je Gerarda pdslušal vljudno spokojno. Tudi gospa Jactfueluia je zdaj pa zdaj kako zBniLa vmes, da bi Kitajca prepričala v nujnosti kupčije. "Dobro," je dejal slednjič Hing-Hiu, 'k jutri zjntraj vas z goKipo JacqueliiK) pričakujem v svoji umdtmiški galeriji. Oh pol treh. Tolik*> 3apa le potrebujem, da se odločim." Gerard ni vso noč ni spal. .-aj je njegova svoboda in njegova čast zaviseki od Hinig-Hiujove ibe«sede. Se proden je bilo pul treh, je l Jaequeluu) že vstopil v umetniško galerijo Kitajca, liiii^-Hiu je je čim najljtpbi'anive.^'-sprejel. Celo z zlatimi uvezeni fluaji (na njegovem vijoličastem svilemtn kimonu so svoje ,-kedrane glave nekam omilili, •e,š, ko da so jima pri jazni v nozdrov. "Torej, obe preprogi kupim. — je z medowilad'kiini glasom za jroe*toJeI Kiitajee. "Le da se mola rnosje Doriel potruditi še v moje ibajfcko, da ondi po« 1 piše )>osebne garancijske listine o o-beh preffjrogaii in «la zlato ko; sprejme denar. Saj visa stvar ire bo dolgo trajala* a moj u prafviiilk zailiteva te podrobnosti. Medte-nr boni jaz mibstlji. vi gospej razkazal svoje tukajšnje zakliaide in jo nato spremil domov." Jacquelini je bilo pri teh be-Kedajh precej euldno pri srcu, toda Geratid, ki ga je bojazen za n.jeigavo čast vsega prevzela, je naglo pritrdil in odhite4 'vr> sob«*. Kita jski sluga ga je spremil ven in zaiklenil hišna vrata 7la njim. "Gospa, mojo dragoceno zbirko si morete pnaiv lagodno oglerlati. dal sem galerijo z:i preti. Sama sva," je dodal Hing-Hiu jx> kratkim premol-ku. Iu -s priskutno prijaznostjo je vodil Jacquelino po ira-leriji. Na stenah, ki so bile opažene s črnim žametom, so visele pre. lestme preproge. Pred njimi so bik- v steklenih omaricah dragocene vaase iz porcelana in a- gata, dalje »kipci in slonovine in brona in šatu|je s stariiuski-in i novci. Hing-Hiu ji je vse razlagal in je pri tem stal čisto pri njej. Jacquelina ni ničesar videla itti m* slišala. Srce ji je v strahu in trepetu bilo do vratu, kri ji je uid-arjalla v sencih in pred očmi se ji je stemnile. ' ^potefcla se je. Kitajec jo je prestregel in jo odvtdel na nizki, orientalski divan. Xato je stopil zfcydaj za njo kii ji potkazal nekakšen venec iz listov, ki je bil iz'^l ian iz enega samega kosa. Jak'quelinla je bila' vsa pre vzeta od prekrasnega izdelka in sijaji barv tega izrer1 Ranega kamna. ''Vidite?" Hing-Hiu se ji je obraxom tesno približal. 4'Tu znotraj sta še dve vejici, ki vprav iznajdljivo tako preha a tu druga v drugo, da se z zunanjim vencem združita v "no samo celoto. Neki veliki umetnik je izdelal to mojstrovino n/a, cesarjev ukaz. V va-'(•1111 jeziku hi rekli temu vencu pal>t." Njegov glals je bil zdaj pri-,štren fm t enak. #"To je pri-pniva, dia postanejo npome ženske voljne. Ali vidite? Pritisk nu. tole pero in oba «lela Skočita naprej in vedno tesneje oklepata predmet, ki ga imata v objemu." Hing-Hiu je odstranil »^voje riaočsiiike in iz njegovih oči so švigali bliski. "Razen tega pa je ta venec preleeten okras za okrog vratu5." Z opičjo naglico je dal mneilno napravo Jacquelini č«^ brigal v toliko, da ga je oddal neki Mariji Pacinian, so rodni ci Rudolf ovega kočijaža, ki ga vzgojila. Rudolf Pachmtan je šele kasneje zvedel, kdo sta njegov oče in njegova malti ter je «iačel prid-mo zbiirati dokftzne listine, da bi mogel nastopiti za svoje pravice. Zli i ran je je sedaj končal iin je svoje zahteve prijr."il dunajskemu sodišču." Momakm^ki lisst pristavlja, NARCIS (Oroden), tmA ........................................JO NARODNA PESMARICA. Cena ............................JO eOlSTNO KLASJE. Gena ........................................JO PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez.................JO SLdTNE (Albrecht), broi. ....................................JO POHORSKE POTI (Oiazer), hroiraao................JO STO UGANK (Oton Zupančič) .........................JI VHQU0A. Bmi m mlado«................................M SVONČKL Zbirka peznij za. slovzazko mladina Trdo vezano ..........................................JO ZLATOBOG, pravljice, trda Tf? ........................M MAGDA. Spisal Alozij Remec. 86 strani, Cena...40 Žaloigra ubogega dekleta v dvanajstih pri. zorih. "To je britka, globoka zgodba ženske, ki trpi, pada in odpušča in umira po krivdi mo2a." MARTA, SEMENJ V RICHMONDU, 4. dej. .. JO MOGOČNI PRSTAN, Milčinski, 52 strani .... 35 NAMIŠLJENI BOLNIK, Moliere, 80 str........50 OB VOJSKI. Igrokaz v Štirih slikah ...........3« OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA 47 strani Cena .......................... 30 Ta veseloigra zD«*nega češkega pisatelja Vrb-lickega je namenjena predvseu« manjSim o-drom. PETKČKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel Golja. 84 strani. Cena.......4e Božičua igra v Štirih slikah, primerna za večje odre. POTOPLJENI ZVON Spisal Gerbart Hauptmann. 12« sti ^na...5Q Dramatska bajka v petih dejanjih. PEPELUH, narodna pravljica, 6. dejanj str. J5 REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana .............75 R. U. R. Drama v 3. dejanjih 3 predigro. (Čapek). Vezano ....................... .45 ROKA V ROKO ............................ JO MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano .... .70 Vez..... JO OTHELO, Shakespeare. Mehko vezano .. .....------------.70 SEN KRESNE NOČL Shakespeare. Mehko vezano. Cena —--------------------------------------------------------------*7 SKOPUH, MoUere, 5. dejanj, 112 ztr..........JO SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETT) Spisal P. Lipovec. 40 strani. Cena To je ena izmed petih enodejank, čijih dejanje se vrfil pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čelu knjige z besedami: - Ni strtp. *!ffl»#eč zdravilo, kar ti daJem. PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Amerifik* slovenska lira. (Holmar) ............ Orlovske himne. (Vodopivec) ................1.10 Pomladanski odmevi, 11. zv....................45 SLOVENSKI AKORDI 22 mešanih in moških zborov, ugiason Kari Adamič ............................ Cena L50 PLANINKE Fesmi za sopran, alt, tenor iu t^b, ugiasbll J. Laliaruar ........................Cena 1JM MOŠKI ZBOR («or»lu odmevi. (l.aburuarj 2. zvezek . ...... .45 Trije moški zbori. (PavčiČ) Izdala GlasU-na Matica ...................40 OVOGLASNO Nafii himni .................................. JO MLADINI Osem mladinskih pesmi ot> 100 letnici rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali bnrmonljem. I'K'.axli Gmil Adamič ................<>na Iv— MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .45 RAZNE PESMI S SPREML.JEVANJEM: Domovini. (Foester) Izdala Glasbena Matica .. .40 Gorske cvetiiee. (Laharaar) Četvero in petero raznih glasov...........45 V pepelnični noti. (Sattner) KHutanta za soli, zbor In orkester. Izdala Glasbena Matica ........................ .75 Dve pesmi. tPrelovec). Za moSki zbor ln bariton solo ................................ JO f MALE PESMARICE St. 1. Srbske naapdne himne .................15 St. In. Sto čutiš, Srbine tnini .................15 Št. 11. Zvečer ...............................15 Št. Vt. Podoknica ...........................15 Slavfek, zbirka fiolskih pesmi. (Medved) ...... JS5 Lira. Srednješolska, ....... JO MEŠAM IN MOŠKI ZBORI. (AJjf<» - 3. zvezek. Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč .............................. jf 6. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda: Občutki; Ge-B,° .......................................40 CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mefian zbor L— Tantum Ergo (Premrl) .............j........ Jt Masne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ JO Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Foerster) JO K svetemu Rečnjemn telesu (Foerster) ........ .40 Sv. Nikolaj .................................. «» 10 EVHARISTIČNIH PESMI Za mešani zbor .................. ^na 1.— MISSA in Honorem St. JOsephl, Kyrie Cena 1.— HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom, meSan zbor..,.Cena L— PRILOŽNOSTNE PESM* za izvan cerkvene in društvene slzvnostl, sestavil A. Grum. MeSani in moSki zbori...Cena Iv— NOTE ZA CURE Koželjskl. Poduk v Igranje na eitrah, 4 Zvezki 3J0 Buri pridejo, koračnica ...................... JO NOTE ZA TAMBUR1CE oicvendke narodne pewni za taabanW zbor ln petje (Bajuk) ............................1J0 Bom iel na planince^ Podpurl slov. narodnih pezml (Bajuk) ....................;..... Na Gorenjskem je (letat ...................... RAZGLEDNICE Newyerike. Različne, ducat .................. JO Iz raznih slorenskih krajev, ducat .......... .40 Narodna noša, ducat ........................ Jt POSAMEZNI KOMADI po .......... • Naročilom je priložiti denar„ bodi*i v gotovini, Money Order aH poštne znamke po 1 ali 2 1enta. Če pošljete gotovino^ reke-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — Bpiaai Janke SL0VENIC PUBUSH!N€ COMPANY 016 WEST 18th 8TKBET NB!W YORK, N. f: Ljubezen za ljubezen ROMAN IZ 2IVLJEMJA (XD ZA "6LASNARODA" PRIREDIL: I.H. O I 1 7 I---1 O lian« Moran pa je kmalu spoznal Hani no nuuVni.štvo. Oprijelo se ga jo globoko UMiiUjenje do sloke, blede liane, ki ^ mu j«' zdela prof i na in proizobražena za podrejeno msto, 'ki jL!a je zavzemala v hiši. Vedno in vedno je bil priča, kako so jo žalili in poniževali. toda s svojimi razumnima oeoni je vendarle videl, kinko veliikau^ka imhikjč je za Altwiese. Kako je pozneje iz s|x>štovanja polnega usmiljena nastala gkxbok'a. zvesta ljubezen, tega Hams sam ni vedel. Kadar je mogel Hani napraviti kako uslugo, kjer ji jo mogol odvzeti kako breme, jo vedno napravil. In ko jo spoznal, da je to bila ljube* n, kar je oheiitil do nje, si brezupno pravi, da tako fino, lepo dekle talko zoprnemu možu, (kot je bil, nikdar ne more dati svojega srca. Toda globlje in globlje se je v njegovo glavo vgnozdovala misel, da mora Hano rešiti iz tega poniževalnega položaja, v katerem se je nahajala. Mora novo obriašanje do nje jo je globoko ganilo. Čutila j«-, kako dobro misli za njo. Neizmerna hvaležnost do njega je polnila njeno sroo in prvič v svojem mkulom življenju jo občutila blaženost, da jo kdo varuje. Moran je vedno znal tako urediti, da sta mogla kake pol ure govoriti. Skušal ji je dopovedati in jo prepričati, da ne sme prenašati vseh poniževanj, ji je pojasnil, da za svoje sorodnike dela mnogo preveč, da pa za to ne dobi ničesar, tear pa je desetkrat zaslužila. Toda pri njej ni mogel doseči, da bi so postavila v bran. Molče in brez godrnjanja jo prenašala vse, kar so ji prizadeli, I»a vendar ji je bilo neizmerno všeč, da je bil še kak človek, ki se je za njo brigal in ji je bil dober. Pozneje je Hans Moran m-koga dne govoril, da ima v A-merilki strica, ki ima lepo farmo in rolkel, da bi tudi sam šel najrajši v Ameriko, da si tam poišče srečo. Po svojih stari-ših je jwdedoval deset tisoo matfk in s tem denarjem si je hotel kupiti farmo, da pride kam naprej. Hana so pre-traiši, ker bi s tem izgubila svojega edinega nrrijatelja. Solae ji teeejo |k> bledem Obrazu. Ta tihi jok Morami abode v srce. Prime njeno roko in ji reče: "Hrez vas ne gn-m, gospodična H ana, glede tega bodite popolnoma jKnmrjeiiu to se pravi, a'ko bi mogli z menoj? Zapustite vendar to hišo, kjer vam prizadevajo saano hudo. kjer nima noben človek srca za vas. Pojdite z menoj — kot moja žima. Ne vstrašite se. že v»«m, da tako fino in lepo delkJe ne more ljubiti tako nerodnega in odurm-ga fanta, kot sem jaz. Dovolite mi samo, tki vas nusi inna rdkaili. da za va* delaan, da vas rewiin vsega slal>ega in hunUgji." Hana ga pogleda z velikimi oenii. Navzlic svojim dvaj-sotim letun je bila tako neisknsonayla pravega pojma o zakonu sploh ni imela. Morana ni ljubila, kot mora žena ljubiti svojega moža, kateronm so pojiolrnjina vstala njegova žena in Moran ji je bnal to na nji min obrazu in je stisnil zobe. "Moji sorodniki tega ne bi nikdar dovolili," pravi Hami negotovo. Morran se bridko zasmeje. "O, ne; Z vso silo va^ lx*lo držali, ka.jti tako volile in cenene pomoči, tako poj*>lne gospodinje ne bodo nikdar več našli. ^ Fn prav, gotovo nol»ene, ki bo vse tatko ]>oftrpežljivo prenašala, ki nikdar nt; aahteva prostega dne, nikdar ne dobi niti beliča plačila. T-*la — dolgo jih ne bi izgrajevala, go-spodiena liana. neflcaj tednih boste stari enoiwfvajset let, \ ai-uštvo vašegji strica tedaj vgasne, niUodo vas ne more več držati. Tedaj vas bom o-Ikri to zahteval od vašega strica, toda vem, vi ne Ixiste imeli |>oguma, da bi se osvobodili, jwe-fctrašili vas bodo in vi boste ostali. Ne, tako ne gre, skrivaj vas moram odnesti od tukaj, še pndno odpotujeva, da ne bo mogtd niktdo nič slabega reči o vas. Odpeljal vaa-pirja, in ki ga začne upo rabi jati, bo kmalu našla še nešteto drugih možnosti za njegovo u-porabo. !P0 23 LETIH SE JE VRNIL IZ UJETNIŠTVA. Levi so ušli Tole se jc zgodilo v nekem večjem mestu. Slavni cirkus naj bi iztovoril svoje zverine. Tovorni vagoni, polni kamel, hIojiov, morskih psov, konj, gosi, oslov in še drugih živali, ki se dajo dresirati, so mimo čaikali na slopem tii*u Neki delavec je hotel malo leve pogledati. Tedaj pa je ena teh zverin s šapo odrinila vrata vagona in zdajci je stalo šesit zlatorja-vih, rnogočinih in za skok pripravljenih levov na tiru. Delavec je v strahu in trepetu pobegnil. Lasje so se mu na ježi H. Kar v hipu je bil ves tovorni kolodvor iz sebe. Neki uradnik je pograbil cev za vodo in vseh šest levov je oblil mrzel curek vode. Uspeh poliva je bil ta, da so levi zarjoveli, preskočili ograjo in /divjali naravnost v mesto. Lev "Kdgar" je zavil v bližnji hotel. Gospodična, ki tu šele od jutra Stanovala, je bila pravkar položila čevlje pred vrata. Ko jih je bila zaprla. Plilte nam m cene tkiiIL ii itov, reoerTai-lju kablu ln po Jasnlla u potovanj«. 6LOVHMC 1'LBIJMIINO COMPANY {Travel Bureau) C!« W. I8«k Hi., New Y«rk V Stanislavov na Poljskem se .je vrnil po 23-letnem bivanju na Daljnem vzhodu Edvard Skringer, ki je v tem mestu doma in ki je bil leta 1914 poveljnik neke avstrijske podmornice. Podmornico so nasprotniki ob Začetku vojne uničili in domnevali so, da je Skringer z o-| je ,nialo prisluhnila in jv zasli-stalinn dam njene posadke iz-jčala euden ropot, ko da kdo gubil življenje. Kak(»r pa so-1nje.ne čevlje premetava. Odda.) sam pri}H>v<*dnje, ga je re-|prla ie -je _ sila neka ribiška ladja. Dolgo-I Gosixxlična io zagledala lwa, nike in druge kovinske predmete, ki pričnejo rjaveti, osna-14 , . .,.,»■. .... j, žimo tudi najbolje s časniškim! !'a'.na "J.^W doztv" ki se .je igral z njenimi čevlji in sploh ^ 80 ^ °vmih skora-1 petrtiSrce ji je zadalo, prejn-ičana je toletja. da bi se vrnil domov, hila, da se ji sanja, da spi in papirjrm. Za okna in sploh steklene predmete si ne moremo misliti boljšega sna žil nega pripomočka, nego je časniški papir, ki odpravi vsako n<*snago s stekla. A tudi za čevlje je ta papir koristen. Vlažn? čevlje z I napolnimo z zmečkanim časniš-(kim papirjem. S tem se v notranjosti najprej osuše, kar gre drugače zelo težko. To daje čevljem tudi večjo trpežnost in ■•jega kot do svojega ^^^ ^tl drži tudi dob,T do nje, da ga pa ne more tako ljubiti, kakor zaslugi. nZiL^ J2 ^ Moran }i odgovori, da to dobro ve in da se ji nikakor ni treba - ^ plastl CJS' bati, da bi kaj takega od nje »dite^l. Dov oli naj mu samo, da jo svolKKii in da ji bo mogel vse brati na očeh. 6anZTr- TI. ^^ l»eti ga mora kot svoiear« mož. i. c k. tr ob robeli zapognemo na znotra.], )>eti ga mora kot svojeiga moža in s t(«n bo zadovoljen. Kot rečmo, bila je preveč noizfklwena, da bi iwprevidek, kalksne dolžnosti prevzame s takim aalkonom. Toda progtorf jo p vabila. Ufpanje, da se izogne vsemu poniževanju, da bo za »eboj ptfrtila vse slabo in hudo in da se bo mogla zaviti v požrtvovalno ljubemu dolbrega, šestega moža. Celo zveza pod takimi razmerami se ji zdi poželjiva sreča. Na Altwiese iu nK>gla ničesar drugega pričakovati, kot vedno poniževanje m wiaiKwt. Izgovori si nekaj časa za premislek in osikrbniik je potrpežljivo čaikal. Slednjič pa um v vso privoli, kar ii je predlagal. '' I11 taiko je aa pr\'ega Oktobra Hans Moran prosil za odpust. Karlu Kaumiussemi je povedal, da gre v Anneriko, da si v bli-«mi svojega Kfcrica kopi kaj zemlje. „ .. Ko je prvega oktobra odšel z Altwieae in je v mestu še T - T™-^ 1 8 nekaj dni ^oval v gostilni, je v^ potrebno fJri^Hn V ^S ^ Jim t0 O vsem s Hano dogovoril. Dogovorila sta se, da bo Hana 3 niš/kega papirja, ki jih izreže-mo v podobi podpbatov in jih nam nudi izvrstne vložke. Seveda pa jih moramo večkrat izmenjati. Bazen tega ima čas-niSki papir to lastnost, da odganja mrčes, kar gotov ve ceniti vaaik gojitelj malih živali in živinorejec. Č!e imamo v v svojem stanovanju kamenita ali cementna tla, položimo pod preprogo več plasti oasniškega papirja, ki zadržujejo mraz in varujejo preproge. Preproge na stopnicah bi monatt ob ro-beh na vsak način podložiti s NAZNANILO Rojakom po Pennsylvania (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okraju) naznanjamo, da jih bo obiskol naš novi potovalni zastopni> FRANK AHLIN Rojake prosimo, naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine. Uprava Glas Naroda se ji sanja o levu. Vendar se ji je še nikoli ni sanjalo o takih levih, ki bi se s čevlji igrali, zato je zaikričala, zaprla vrtata, odprla okno in vpila, vpila. ..... Lev "Hadubrand" je videl,'nelcaj pa v mrtvašnico kako je šel "Edgar" v hotel. Hadubrand je šel za njim, a ker Edgarja ni zagledal, je obstal v veži. V majhnem prostorčku je bil . . . Saj je bilo kar smešno ! Pot 11 ik .je n kel:4 4 No V V hipu je preudaril, koliko in kaj je popil. Smeš.ro! Potnik je spet zuprl vraita in premišljal, kaj bi bilo storiti. Ol ostalih štirih levov je eden ziašel v otroški vrtec, kjer se je tiho igral z žogami; drugi je prišel v neJko slaščičarno, kjer je ves upehan zlezel pod miz.o Tretji lev je ol>stal v parlou, trgal travo, jo žvečil Ln metal proč. Slednjič jo četrti lev zlezel v klet neVe Hiše, kjer je lovil miši. Levi so se prav dobro vedli. Toda ljudje ... Najprej je nastala panika, kakor so pozneje zapisali listi Vse se je gnetlo v veže in trgo vine in je zaklepalo in zaslanja. lo vrata. Taki, ki se sicer ni«) nikoli vozili z avtomobili, so klicali talks i je in odrinili daleč ven iz mesto. Nekaj korajžuih oseb je s palicami teklo za levi — dokler $0 stražniki niso zavzeli za "vso zadevo. Levi so se strahovito bali. Tudi redarji so se bali. Levi vendair n iso k aivibod i! Zato so reel ar ji zgrabili za orožje in so potegnili svoje nove, lepe samokrese iz usnjatih torbic in so flačeli neusmiljeno streljati. Kmalu so bl'e eeshte polne mrli. čev. Levov pa za zdaj še ni bilo med njimi. Sčasoma so pa stražniki dobili tudi leve na muho. Tz vseh kotov so jih spravili na dan. Levi so voljno umirali. In preden se je sonce potopilo na zahodu za goro, so mogli prebivalci hiše spet iti v svojo klet, otroci so se spet lahko igrali z žogami, v slaščičarni so ljudje spet mogli dati noge pod mizo in v parku so se dali redarji z vsemi šestimi u-streljenimi levi fotografirati; ena in dvajset redarjev in šest lovov! Gospodična je obula čevlje in potni'k jo mogol iz kamrice na svetlo. Potem so obstreljene ljudi prepeljali nekaj v bolnišnico, Cirku- KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS 'J6. oktobra: Bremen t Bremen -7. oktobra: Aquitania t Cherbourg ■28. oktobra: lie de France t Havre 30. oktobia: Con te d i Saroia r Genoa 2. novembra: Eurnpa v Bremen 3. novembra: n Mary v Cherbourg C. novembra: Lafayette r Havre Itoma v Genoa 10. novembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg Katurnia v Trst 12. novembra: Bremen v Bremen 13. novembra: Ilex v (jenou 17. novembra: Queen Mary v Cherbourg 20. novembra: Chami>Iain v Havre Conte di Suvioa v Genoa 24. novembra: N'ormandie v Havre Bjrenguria v Cherbourg 23. novembra: Kuropu v Bremen 27. novembra: Vulcania v Trst 1. decembra : Queen Alary v Cherbourg 4. decembra: Lafayette v Havre Rex v Genoa 8. decembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 11. decembra: Roma v Onoa 15. decembra: Queen Mary v Cherbourg Euroint v Bremen Con le di Savola v Genoa 22. decembra: Aquitania v Cherbourg 23. decembra: Aquitania v Cherbourg 23. decembra: Saturnia v Trst 26. decembra: Normandie v Havre Z EMLJEVIDI Ski ravnatelj je vil roke v obupu radi težke izgube, delavca so koj spodili iz službe in državni pravdnik ga je dal za- v veži pa je sedel neki potnik, j preti. Cirfcužki ravnatelj je Ker je nekdo strahovito butal tožil železniško upravo. Želez, po vratih, je potnik nevljudno ni^ka uprava pa je zavrnila tož-zavpil besedo na kalilca miru.]bo, Čes, naj se pritoži na poli-Potem je vraita odprl. Zunaj cijo. Tl^žbe še tečejo. dan po svojem Tojstmem dnevu prišla v mesto z izgovorom, tapeciramo kakšno sobo, da mora nakupiti za gospodinjstvo. In tega dne sta se hotela 1 moramo tapeto podložiti s časna sodišču poročiti. jniškim ipapirjem, posebno ce je Tako se je tudi s^godilo. Talcoj po pordki se Hana še snlba nova- Tapete so lefpi po-enfcrat odpelje na Altwiese. Njene stvari je Hans že prej tem bolje, je bolj gladka in tra-jifcrivaj odnesel; nmo«o Hana ni imela. x— NaBledn,jega dopoklneva je Hane Moran čaikal svojo mla- ttAlott^Ct l Tt^uČ*""^* Hana ^V'asnlke lahko nporaibljamo za mn£ W ŽLT *8: " «« ^zavijanje, vemo^ izUkda- * ^ pojajiila Naglo J m^olt^ren z^alTpri-je hltek proti gorin ^ jolk^ inogfi poklicati nazaj.Za ^SSa (Otlje prihadnjiiiL) droibijiviih predmetov in pri se* v ja dalj capa. To pa Se davno ni vse. Da časnike lahko nporaibljamo za KDOR GA VNAPREJ NAROČI MU POŠLJEMO VELIK ZEMLJEVID združenih držav kateremu je dodanih pet zgodovinskih zemljevidov Amerike. Na drugI strani zemljevida so imena v»eh ameriških mest io koliko prebivalcev imajo. Nadalje: Koliko prebivalcev Je Imela vsaka ameriSka država pri predzadnjem in pri zadnjem ljudskem Štetju; glavno mesto vsake države iu Mtevilo prebivalstva. Zračna razdalja med Težjimi mesti ' Zgodovinski podatki posameznih držav. Razdalja med ameriškimi mesti iu mesti v Južni Ameriki, Itd. VELIKOST 17 x 24 palcev Kdor naroči Koledar tedaj, bo dobil U zanimiv zemljevid brezplačno. V PREDPRODAJI — Slovensko-Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1938 # IZIDE NOVEMBRA MESECA 160 strani zanimivega ctiva ... povesti,.. ZEMLJEPISJE ... ZGODOVINA ... NARAVOSLOVje. .. s slikam; LETOS BO POSEBNO ZANIMIV Cena Koledarja je SO centov. NAROČITE PRI: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York stenski zemljevidi jugoslavije Na močnem papirjn a platnenimi pregibi ............7J$ pokrajni ročni zemljevidi Jugoslavija_30 Dranfca Burnim....... canada združenih drŽav VELIKI JO .40 .40 MALI ...................JO nova evropa e00 zemljevidi posameznih držav: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kanaaa. Kentucky, Teoneaaee, Oklahoma. Indiaaa, Montana, Misslppi, Washtaf-too, Wjominf ............JS IllinoU, Weot Virginia, Ohio, Now York, Virginia .............40 NaroBkm Jo priloiitl dan a! t gotovini, Mooey Order all pofttne znamke po 1 all S centa. Co poMJcte gotovino, rehoowdl-rajto pim. KNJIGARNA ^GLAS NARODA" 216 W. 18 Strut Hew York, V. T. • i , : 5 tf.