5/2018 letnik CXX 153 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE in živali bodo propadle, tako da je vojna proti ponaredkom medu vojna vsega človeštva, ne samo čebelarjev. Pirolizidin alkaloidi Druga vroča tema s področja medu je bila prisotnost pi- rolizidin alkoloidov (v nadaljevanju PA) v medu, za katere je tudi evropska organizacija za varnost živil izdala opozorilo. V nemškem časopisu je bil objavljen članek, da med vsebuje PA in je zato strupen. Avtor predstavitve na kongresu, dr. Thomas Gloger, je prepričan, da je bil naslov pretiran in da obstaja nevarnost, samo če čebele nabirajo nektar na mono- kulturi, ki izloča nektar z višjo vsebnostjo PA. PA so strupe- ne snovi, ki jih izločajo rastline kot obrambo pred rastlino- jedci. Do sedaj so v rastlinah odkrili več kot 350 PA, približno polovica teh je strupenih za ljudi in živali, pri čemer povzro- čajo poškodbe jeter in pljuč. Največ PA vsebujejo predstav- niki družin nebinovk, srhkolistovk in metuljnic. Od njih so v medu najpogostejše grint (Senecio spp.), konjska griva (Eupatorium sp.), regrat (Tussilago farfara), navadni gadovec (Euchium vulgare), navadni boreč (Borago officinalis) in spo- minčica (Myosotis spp.). Če čebele nabirajo nektar ali cvetni prah na teh rastlinah, se PA lahko prenesejo v med. V Švici so naredili raziskavo vsebnosti PA v medu in ugotovili, da je 54 % analiziranih vzorcev PA vsebovalo v poprečju 6,7 µg/kg, največ so jih vsebovali vzorci cvetličnega medu alpskih ob- močij. Na vsebnost vplivata tip prsti in stanje rastline. Ka- dar čebele nabirajo med na raznovrstnih rastlinah, tako ni tveganja, da bi med vseboval višje količine PA, tveganje na- stane, če bi čebele nektar ali cvetni prah obilno nabirale na omenjenih rastlinah, zato naj čebelarji pazijo, da okrog če- belnjaka ne sadijo boreča, grinta, spominčice. V Nemčiji or- ganizacije, ki se ukvarjajo z varnostjo hrane, priporočajo, da ne uživamo več kot 0,007 µg PA na dan na kg telesne mase. Če oseba, ki ima 60 kg, na dan poje 20 g medu, v tem medu ne sme biti več kot 21 µg PA na kg medu. PA sicer vsebujejo tudi čaji (rdeči grm – rooibos, črni, zeleni, kamilični …). Komora za segrevanje zalege, t. i. »savna za čebele«, kot metoda zatiranja varoj Fo to : V la do A ug uš tin Čebelarstvo Grünwald v Vorderlengau pri Saalbachu V čebelarstvu Grünwald sta nas sprejela prisrčen gospod in njegova žena, ki na turistično zanimivem območju na 1200 m n. m. čebelarita že 55 let. Na območju se pojavljajo paše na rododendronu, regratu in tudi gozdnem drevju, predvsem iglavcih in javorju. Donos medu na družino je pri njih v povprečju 30 kg/čebeljo družino na leto. Gospod pri svojih 83 letih čebelari v nakladnih panjih. Njegovo čebe- larstvo je sestavljeno iz 100 gospodarskih čebeljih družin, poleg tega pa ima vedno v rezervi še približno 30 rezervnih družin, ki jih običajno spomladi proda. Čebelari na štirih lo- kacijah. Tudi pri njih so velika težava varoje. V posameznih letih so čebelarji izgubili precejšen delež čebeljih družin, za razliko od njihovega čebelarstva. Tudi pri njih ugotavljajo, da varoje iz leta v leto postajajo agresivnejše in odpornejše in s tem težje obvladljive. Z veseljem nam je zelo podrobno predstavil svoj pristop do zatiranja varoj, katerega rezultat so vse ohranjene čebelje družine, ki naslednje leto tudi na- polnijo medišča. V svoji praksi za obvladovanje populacije varoj uporablja tehnološke ukrepe – predvsem omejevanja zaleganja matice ter mravljinčno in oksalno kislino. Metodo omejevanja ma- tice začne pred nastopom rojilnega razpoloženja. Pri njih je to nekje okrog 25. maja, ko se pojavijo glavne paše, zaključijo pa se okrog 1. julija. V preteklosti je to delal v klasičnem na- Oktobra lani smo odšli na ogled čebelarskih praks na območje Tirolske. Strokovna ekskurzi- ja je bila zasnovana na podlagi želja po pridobi- vanju informacij o praksah ekološkega čebelar- jenja tamkajšnjih avstrijskih čebelarjev in tudi označevanja in prodaje čebelarskih pridelkov in izdelkov, ki se tržijo v okviru shem višje kako- vosti v Avstriji. Dobre prakse ekološkega čebelarjenja na Tirolskem Mitja Zupančič*, univ. dipl. inž. zoot., in mag. Andreja Kandolf Borovšak** * Svetovalec specialist II za področje ekološkega kmetovanja pri KGZS – Zavod CE in ** svetovalka JSSČ za varno hrano mitja.zupancic@ce.kgzs.si in andreja.kandolf@czs.si 5/2018 letnik CXX154 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE kladnem panju na toplo stavbo, vendar je zaradi obilice dela prestavljanje zgodnjih naklad spremenil zasnovo spodnje naklade in je del, kjer je omejena matica, uredil tako, da do njega dostopa, ne da bi dvigoval zgornje naklade (Slika 1 in 2). Oddelek je od drugih satov v nakladi ločen z matično re- šetko. Najprej poišče matico in jo prestavi v omejen prostor, kjer lahko zalega. Ko je sat zaležen in zalega pokrita, sat na- domesti z novim praznim satom. To ponovi štirikrat. Nato matico izpusti. Če čebele v tem času v sprednjem delu panja vzredijo novo matico, pa glede na oceno in lastnosti stare matice običajno novo pusti in staro odvzame. Z odvzetimi sati izdeluje narejence, ki jih tretira z mravljinčno kislino (nosilec, iz katerega postopoma izhlapeva MK). Ker se v tem času v gospodarski družini poleže vsa zalega in je nepokrita zalega prisotna le v oddelku, kjer je priprta matica, se vse varoje začnejo koncentrirati v ta del, saj se lahko razmnožu- jejo le tu. S tem ko odvzema te sate iz gospodarskih družin, odstrani večino varoj in pridela večje količine medu. Za zatiranje varoj so uporabljali tudi grelno komoro za sate z zalego, s katero pa gospodar ni bil zadovoljen. Poleg tega v čebelarstvu vzrejajo tudi matice. Zanimiv je tudi sis- tem čebelarjenja v nakladnem sistemu, ki ga je razvil tako, da so ti postavljeni v lesen čebelnjak v dveh etažah. Za zim- sko krmljenje uporabljajo bio apiinvert. Cena proizvoda je 1,6 EUR/l. Čebele nakrmi v 14 dneh. Rajski vrt ob jezeru Schwarzsee Nato smo se odpravili v park rastlin in čebel, poimeno- van tudi Rajski vrt, ob jezeru Schwarzsee, ki ga oskrbuje lokalno čebelarsko društvo. Glavni namen vrta je izobraže- vanje čebelarjev lastnega društva, del zemljišč, ki jih imajo v najemu, pa so zasadili z medovitimi rastlinami, pred- vsem s poudarkom na medovitih plevelih, saj želijo ljudem pokazati tudi koristi teh za čebeljo populacijo. Na ta način želijo ozavestiti domačine, kako sodelovati z naravo in sa- diti medovita dreve- sa, zelišča … V letih 2013/14 so na tem območju beležili velike izgube čebeljih družin, v tem obdobju je padlo 53 % čebeljih družin. Pri njih go- spodarijo v skladu z zahtevami ekološke- ga čebelarjenja. Tako uporabljajo hlapilnike Nassenheider in Liebig, s katerimi zatirajo varoje. Prvo tretiranje izvedejo že do konca julija. Uporabljajo 85-% mravljinčno kislino v količini, ki zado- stuje za 14-dnevno delovanje. Zdravijo dvakrat, običajno v obdobju konec julija, začetek in konec avgusta ter začetek septembra. Po dvakratnem zdravljenju čebele nakrmijo na enak način kot pri prvem čebelarju. Po zadnjem zdravljenju z MK kontrolirajo naravni odpad varoj. Konec novembra opravijo prvo zimsko zatiranje varoj z oksalno kislino. Zdra- vijo zopet dvakrat. Najprej uporabijo Bienenwohl, povpreč- no 40–50 ml na čebeljo družino, ter nato zamegljevalnik, s katerim aplicirajo v družino v obliki aerosola oksalno kislino – Apibioxal – v času, ko v družini ni več zalege. Zamegljujejo dve minuti na družino s 15-% raztopino oksalne kisline. Če pri čebelarju propade več kot 30 % čebeljih družin, mora to obvezno prijaviti pristojnemu veterinarju. Šola za kmetijstvo (Landwirtschaftliche Landeslehranstalt) v Imstu Na šoli imajo močno razvito čebelarsko dejavnost, tako v praksi kot tudi v učnem programu. Na šoli nas je spre- jel tudi predstavnik organizacije Agrarmarketing Tirol, ki nam je povedal vse o tej organizaciji in trženju proizvodov z višjo kakovostjo v okviru njihove zaščitne znamke (Qua- lität Tirol). Organizacija obstaja od leta 1995. Zadolženi so za marketing in turizem. Financirajo jo dežela Tirolske in njihovi člani. Imajo štiri glavne cilje, ki so: • znak kakovosti – Kakovost iz Tirolske, • izvirna garancija porekla, • povezovanje med kmeti in potrošniki ter • ozaveščanje potrošnikov. Predvsem dajejo poudarek dvigu ozaveščenosti potro- šnika in posledično povečevanju povpraševanja po lokalnih proizvodih ter doseganju višje cene za lokalne proizvode. Znamka, ki jo uporabljajo za proizvode, zagotavlja, da so proizvodi pridelani na Tirolskem. V okviru znamke so lah- ko tudi bio proizvodi. Območje, ki ga pokriva organizacija, se razteza na 4000 km2. Poleg medu znamka zajema tudi mleko in mlečne proizvode, meso in mesne izdelke, sadje in proizvode iz sadja. Slika 2: Notranjost čebelnjaka z nakladnimi panji Slika 1: Na novo skonstruiran panj z dodanim delom za omejevanje matice (levo rekonstrukcija panja, desno star sistem znotraj naklade) Fo to : M itj a Z up an čič Fo to : M itj a Z up an čič 5/2018 letnik CXX 155 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Pomembna naloga te organizacije je tudi povečanje po- nudbe lokalnih proizvodov v hotelih na območju, kar pred- stavlja odlično tržno možnost, saj na območju Tirolske bele- žijo 45 mio. nočitev letno. Njihova naloga je tudi svetovanje kmetom pri prodaji, izgradnji in opremi prostorov za trže- nje, z namenom čim boljše prodaje. Želijo, da so proizvodi pakirani v čim več oblik, saj so s tem dostopnejši potrošniku. Prodajo medu pod to blagovno znamko izvaja Spar, razvoj trženja in prodaje pa je prevzela čebelarska organizacija. Pro- daja temelji na gozdnem in kremnem medu. Mali čebelarji tako prodajo svoj med po grosistični ceni 9 EUR/kg. Med pa- kirajo v manjšo embalažo, ne prodajajo kilogramskih polnjenj, zato maloprodajna cena tega medu dosega 25 EUR/kg. Pridela- jo majhne količine, zato je večina medu v obliki darilne emba- laže. Pogoj za prodajo medu v okviru te znamke je, da so čebele celo leto na območju Tirolske. Prepovedano je krmljenje med pašno sezono. Med ne sme biti segret nad 40 °C, kristali v medu ne smejo biti vidni. Barva in viskoznost morata biti značilni. Lahko ima največ 17 % vode, > 90 E/kg aktivnosti invertaze, < kot 5 % saharoze, in ker je v blagovno znamko vključen samo gozdni med, mora biti električna prevodnost vsaj 800 S/cm. Če kateri od parametrov ne ustreza, se med ne trži pod to bla- govno znamko. Analizo v delu (20 %) plača čebelar, v 80 % pa je plačana iz programa, ki ureja izvajanje ukrepov s področja čebelarstva. Podobno kot pri nas se čebelar lahko odloči tudi za senzorično ocenjevanje medov. Na ravni celotne Avstrije letno na ocenjevanjih medov ocenijo približno 1500 vzorcev. Odkup omenjenega medu izvaja tirolska zadruga čebelar- jev. Vsak med, ki ga želi čebelar prodati, gre najprej v analizo, če ne odgovarja standardom, ga zavrnejo ali pa ga prodajo po drugih tržnih poteh. Za promocijo in trženje uporabljajo vse sodobne medije (Facebook, spletna stran …), izdajajo pa tudi svoj katalog. Vsi proizvodi imajo enotno celostno podobo. Imajo usposobljene kmete, ki promovirajo svoje proizvode v različnih trgovskih središčih na Tirolskem. Po predstavitvi organizacije za trženje in promocijo pa nam je bila predstavljena tudi šola, v kateri smo bili, ter po- drobneje razložena čebelarska dejavnost na njej. Ob koncu pa smo si ogledali tudi prostore, ki so namenjeni čebelarski de- javnosti na šoli (točilnica, skladišče, laboratorij …). Šola obsta- ja od leta 1920. Kmetije na območju so razdrobljene, zato so poleg kmetijske dejavnosti razvile tudi čebelarsko dejavnost. Na šoli gospodarijo z 250 čebeljimi družinami (Slika 3). Izo- bražujejo tako čebelarje kot tudi tiste, ki bi želeli to postati. Na Tirolskem gospodarijo s 40.000 čebeljimi družinami. Povpre- čen donos je 10–15 kg na čebeljo družino. Pridelujejo gozdni, mešani in cvetlični med. Povprečna cena medu pri čebelarju je 13 EUR/kg. V šoli izvajajo različne tečaje (trženje pridelkov, vzreja matic, pridelava propolisa, delo pri čebelah, zatiranje varoj in trženje kozmetike), predavajo pa tudi v društvih. Te- čaj za začetnike traja en teden. Sprejemajo in vodijo tudi večje skupine gostov, ki želijo spoznati čebelarsko dejavnost, poleg tega pa dnevno svetujejo čebelarjem s področja tehnologije. V šoli imajo tudi majhen laboratorij, ki je pooblaščen za analizo medu, ki je pogoj za trženje medu v okviru njihove blagovne znamke, ter dobro opremljeno točilnico in skladišče. Iz programa ukrepov, ki ureja izvajanje ukrepov s po- dročja čebelarstva, se v Avstriji poleg analiz medu financira tehnična pomoč čebelarjem. Čebelar začetnik, ki je opravil 32-urni tečaj in je kupil tri družine s panji ter knjigo, je dele- žen pomoči v znesku 260 EUR, drugim čebelarjem pa se so- financira nakup čebelarske opreme, do največ 40 %, pri če- mer prejme čebelar po 20 EUR na čebeljo družino. Čebelar, ki se prijavi na ukrep, mora imeti opravljeno usposabljanje s področja higiene ter opravljeno analizo medu. Slika 3: Učni čebelnjaki kmetijske šole v Imstu V torek, 27. februarja 2018, je v državnem svetu, v orga- nizaciji in v sodelovanju z državnim svetom, MKGP, KGZS in Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije, potekal po- svet o razvoju ekološkega kmetovanja »Ekološko kmetova- nje za bolj zdravo življenje«. Na posvetu se je zbralo veliko uglednih predavateljev, ekoloških kmetovalcev in kritičnih razpravljavcev. Ekološkemu kmetovanju je preko Programa razvoja po- deželja 2014–2020 v tem obdobju namenjeno približno 65,3 milijonov EUR. V Sloveniji se vsako leto beleži porast eko- loškega kmetovanja, v letu 2017 je bilo v ekološko kontrolo vključenih že 3635 kmetijskih gospodarstev, kar predstavlja 5,2 % vseh kmetij. Za ukrep ekološko kmetovanje je v PRP-ju po letu 2020 zastavljen cilj 55.000 ha in 5000 kmetijskih gospodarstev, kar pa je še vedno premalo, da bi se pokrilo vse povpraševanje po ekoloških proizvodih, saj slovenski potrošniki vedno več povprašujejo po svežih vrtninah, sve- žem sadju in predelanih nemesnih proizvodih. Posvet »Ekološko kmetovanje za bolj zdravo življenje« Fo to : M itj a Z up an čič